IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAG6TALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POLLETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-11 — TELEF. 95-919 - DO- PISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANK1RA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA Obnovljena izdaja leto II. štev 89. TRST SOBOTA, 2. SEPTEMBRA 1950. Kitajska republika opozarja na nevarnost, ki grozi s vetu LETALSKI skušajo ZDI ? Ml NAPADI razširiti i PROTI K iborožen ITAJj spot SKI jad čit Pos^ td note OZN in vladi ZDA zaradi napadov ameriških bombnikov, ki so povzro- ^veliko škodo - Na dnevni red VS sta bili vpisani vprašanji Formoze in provokacij proti Kitajski Cena 15 lir iti SUCCESS v četrtek zvečer je bila zadnja seja Varnost- jo sveta pod predsedstvom sovjetskega delegata Malika. Včeraj je J*1 predsedniško mesto britanski delegat Jebb. Na četrtkovi seji je !k sporočil VS novo brzojavko kitajske vlade, ki ponovno javlja, da . 7*e 29- avgusta ameriška letala ponovno napadla kitajsko ozemlje desnem bregu reke Yalu in da tem ubila 4 civile in povzro-l‘‘.a Precejšnjo škodo. Brzojavka ki-Jske vlade zahteva takojšni na-,lp OZ N, ki naj prisili ameriško V| 0 k povračilu škode. Kitajska j, ds zahteva tudi obsodbo ameri-! napada v Koreji, katerega liti aJo ZDA razširiti in tako zane-- tretjo svetovno vojno. , 11 bojeviti diskusiji je bil predlog . vP|su ameriških zračnih napadov tj. kitajsko ozemlje sprejet z osmi-, šlasovi proti dvema. Predlog o jlsu vprašanja usmrtitve grških y°ljubDv pa je bil odbit. ie deraj zjutraj se je seja Varnost-J” sveta nadaljevala pod predsed-j °m britanskega delegata Jebba. y6i seji bomo poročali prihodnjič. Ijj tem zadnjem tednu se je poli-y®1 Položaj še nadalje razvil, rašanje Koreje in Formoze je UPRIZARJANJE PRECEDENTOV Zadeva dr. Sfiligoja in drugih pijanska policija je 31. julija tl l( re(lrata po ukazu vrhovnega voja-J80 sodišča iz Rima dr. Sfiligoja iz i’ ki naj bi moral odsedeti na-kili 17 let v zaporu, na katerega leta 1941. obsojen od zloglas-lj8g «Tribunale speciale». To postopali le vsekakor nezaslišano in je za-oso demokratično javnost. Scel-organi pa se za ogorčenje niso -Hi, marveč so nadalje držali v Ij °ru dr. Sfiligoja v nasprotju z vse-t, 2akoni nove italijanske republike z Italijansko ustavo. 28. < bii 1 zapor Porto Longone, ki je znan Jetičnim borcem še iz časov fa- gdepojmljiua za demokratično držanj '^Umljiva pa za vlado, ki je pro-:,6 interese svojega naroda tujemu l^eoatcu. Obramba dr. Sfiligoja je j J zahtevala začasno svobodo, ki Je 29. avgusta Prizivni dvor v Be-jafi dodelil. tig du to ni edini primer doslednega V°°dnje fašističnih obsodb, ki bi L®* diti po zlomu fašizma av-j Ulično razcel javi jene. Neki A. vZ Stramarja, ki je bil v italijanski 'durici ustavo. 28. avgusta dr. Sfiligoj odpeljan v zlo- (riega nasilstva. umazane zadeve, 0 ^ višek te. v, ci in ly 7° 1944. je iz Taranta odšel Ja- ___ u partizane ter nato v , britansko armado, je te dni pre-I, 'azsodbo, preko katere je zvedel, i, 0 8a obsodili zaradi «dezerterstva» \ 1 let zapora in da mu je bila ka-,,J'hanjšana na 4 leta zaradi «do- slo- »eden],,». \, J‘ Primer pa se je zgodil s I 0 učiteljico Zoro Starihovo, ki so :!|g drekli učiteljsko službo, ker je i||, °bsojena zaradi politike od fašl-pJSa sodišča. (itl( ?rugt strani pa opažamo, da iz-s« ™Jo kriminalce Grazianijevega ko-%l 50 morili in pustošili Italijo, 'lj 0 in Abesinijo in so tudi pri \t*asrešili težke zločine proti člo-\u- Zločinec Borghese, komandant ijPISke X. Mas je tudi na svobodi. *1 hfS so na svnbodi Pa8nini’ Cocea-H *°tjančič), in drugi. Antifašiste j l,C(Uo v zapor. Vn" ZQdeua dr. Sfiligoja ni samo \Jdna kot na napad na določeno \o marve‘- kot napad na antifaši-Zibanje, kot ustvarjanje prece-Ve 2a druge, še slabše take pri-V Nadeva dr. Sfiligoja je zelo sum-\ }n nam prikazuje sedanjo poli-Jern°krščanske vlade kot politiko, l/jjlja in podpira fašizem. Sto°a'r]an]e takih zločinskih precelsi u Pa moramo z vsemi svojimi si-ni|j Creprečlti. Za to so nam porok ■%^e demokratične sile, katerih 'Hg Ovniki v parlamentu so se nemu-*k[ iavzeI* za dr. Sfiligoja, ko so Sp' Vest' da *° S° Prepeljali v zlo-zapor Porto Longone (sedaj Azzurro). ^ptembrska bitka s v Italiii rV — Italijansko delavstvo se t ^flja na veliko borbo, ki jo V*«0 voditi v tem mesecu za Jlt, ««je življenjskih razmer. Con-Siu. a je odbila vse predloge VVov, a prav to dejstvo jo je Scjj hta osamilo pred javnostjo. V, i sindikatov žanje simpatije ljudstva • V sredo so pred- °9oyor med državo Bi-,, in cerkvijo j$r„. ljudski JjlMPESTA madžarskih cerkvenih obla- i l|lh ‘Juaske vlade podpisali spo-Jtv’ s katerim katoliško duho-Priznava ustavo in obsoja bolj kot kdaj koli prej na dnevnem redu v vseh diplomatskih in političnih razpravah. K temu se je še pridružil zločinski ameriški zračni napad na kitajsko ozemlje ob meji s Korejo. Na seji VS preteklega petka je ameriški predstavnik Austin prebral pismo vlade ZDA, v katerem se ta opravičuje zaradi napada na Formozo. To pismo je vlada ZDA poslala VS pod pritiskom in vplivom odločne note kitajske vlade, ki je dotalno razkrinkala napadalne namene imperialistov na Daljnem vzhodu. Austin je skušal opravičiti akcijo ZDA, češ da je «obramba» Formoze le začasnega značaja in v prid miru. Z besedami ni nasprotoval, naj bi se na dnevni red vpisalo tudi to vprašanje, a takoj nato se je spustil v plitvo proceduralno razglabljanje, tako da je bilo jasno, da se ZDA ne bodo uklonile želji po razpravi vprašanja Formoze. Napadalne namene ZDA proti L. R. Kitajske je z veliko jasnostjo razkril Mac Arthur, ki je v neki svoji poslanici kongresu bivših ameriških prekooceanskih borcev, dejal, da je Formoza poglavitnega pomena za «obrambo» ZDA in da bi «zasedba Formoze po tujih četah povzročila tretjo svetovno vojno». Zaradi ogorčenja, ki je zavladal v svetu po teh izjavah, je bil Trn man ptrisiljen zahtevati od Mac Arthurja preklic te poslanice. Vse kakor pa je nadebudni ameriški general povedal rasnico ki jo pa Truman skuša skrivati. Pred nekaj dnevi je mornariški minister ZDA Mathews v nekem govoru zahteval preventivno vojno proti sovjetski zvezi, kar je povzročilo veliki val razburjenja po vsem svetu, tako da je Truman Tudi v tem primeru moral demantirati svojega preveč odkritosrčnega ministra. Preteklo soboto pa je kitajska vlada sporočila tajniku OZN, da se bo udeležila zasedanja generalne skupščine OZN, ki bo 19. septembra in da je zato že imenovala delegacijo, ki ji bo načeloval Wen Tieng. Zelo sta pretresli svetovno javnost noti, ki ju je poslala kitajska vlada ZDA in OZN. V teh notah je kitajska vlada odločno protestirala proti napadu, ki so ga ameriški bombniki izvršili preteklo nedeljo od 10.04 do 16.40 proti kitajskemu ozemlju na desnem bregu reke Yalu. Razbojniški zračni napad je povzročil veliko škode, 2 mrtva in 19 ranjenih. Zato zahteva kitajska vlada povračilo škode in od OZN obsoditev ameriškega napada na Korejo in na Kitajsko. V noti OZN kitajska vlada opozarja, da bo odločno nastopila proti vsakršni ponovitvi takih zločinskih napadov. V sredo 29. pa je Malik postavil na dnevni red vprašanje Formoze. Ameriški delegat je razvil vse svoje umetniške sposobnosti, da bi zadevo spreobrnil v prid ZDA, ali kljub njegovim naporom je bilo vprašanje sprejeto na dnevni red s sedmimi glasovi proti dvema, medtem ko sta se dva delegata vzdržala. Med tema zadnjima je tudi glas ti-, tofašističnega delegata, ki je tako ponovno dokazal svoj obraz imperialističnega cucka in vojnohuj-skaškega agenta. Prav tako je v četrtek pred izro- čitvijo predsedniškega mesta britanskemu delegatu Jebbu, zahteval, naj se na dnevni red vpiše razprava o ameriškem razbojniškem napadu na kitajsko ozemlje in o množičnih pokoljih demokratov v Grčiji. Kongres nemške ljudske fronte BERLIN Te dni je bil v Berlinu kongres Narodne fronte Nemčije ki se ga je udeležilo preko 4000 delegatov. Na kongresu je bila močna delegacija Zahodne Nemčije, ki je štela 1500 delegatov. Kongres je predvsem razpravljal o sedanji svetovni situaciji in o naporih nemškega naroda za zagotovitev miru v svetu in domovini. RIM — Se nadaljuje po vsej Italiji akcija proti izpustitvi vojnega zločinca Grazianija. Na tisoče protestnih resolucij prihaja dnevno na sedež vlade. Jutri, v nedeljo 3. septembra 1950 bo v BAZOVICI PROSLAVA bazovskih žrtev Ob 9. zjutraj bo izpred cerkve v Bazovici krenila z venci na strelišče povorka, ki jo bodo sestavljali predstavniki demokratičnih organizacij. Po položitvi vencev bosta godba in pevski zbor odigrala in odpela žalostinke, nakar bosta govorila tovariša ANTON A Hit AII In LEOPOLDO GANPAIHNI Popoldne se bo ob 15. začela v Bazovici velika množična proslava bazovskih žrtev. Pri proslavi bodo sodelovali pevski zbori in godbe. Govorila -bosta tovariša ALOJZU MAIIKOVIČ - ZVONKO In GIORGIO JAKNKTIGH Ob 20. zvečer pa bo PD "Opčine,, uprizorilo na dvorišču gostilne Leban Finžgarjevo dramo v štirih dejanjih, "Naša kri„. Na častni straži pri spomeniku bodo slovenski in italijanski partizani. KJE IN KDAJ BO zaključna veselica „Meseca“ Obveze mestnih tovarišev - Greta je napovedala tekmovanje Barkovljam - Pridni Ricmanjci - Kaj so nam povedali o zaključni veselici, ki bo v ??? dne ??? (berite članek) - Veselica v Pečarju dne 10. t.m. - Napori žena «Meseč demokratičnega tiska» se je že začel. Na podeželju in po mestnih krožkih ter sekcijah se tovariši pridno pripravljajo na tekmovanje. Sekcije so že pripravile načrte, ki Jih bodo izpolnile v teku «Meseca». Tudi Zveza demokratičnih žena je razpisala med ženami tekmovanje za širjenje italijanskega ženskega lista «Nul donne». Najboljši ženski sekciji bo dodeljena nagrada. Tudi najboljša raznašalka bo prejela lepo nagrado. Žene sv tudi že pridno pristopile k delu za organiziranje veselic v prid demokratičnemu tisku. Omejiti se nismo hoteli na centralne prireditve. Sli smo malo pohajkovat po mestnem terenu, da zvemo, kako mislijo tovariši uresničiti svoje načrte. Prihodnjič smo se namenili na podeželje. Najprej smo bili na Greti. Vsekakor so nas - tovariši sumljivo gledali, ko smo jih vprašali za načrt. «Zuma-list je pač žurnalist», so nam rekli - «in pika» «Pika» nam ni šla prav nič dol po želodcu in zato smo jih začeli zbadati. Vprašali smo jih. ali so še vedno «ilegalci» kakor v babičev-ski dobi in ali še vedno skrivajo svoje načrte, tako da bodo «cerini» mislili, da skrivajo načrte X, Y, K za . ■ vstajo. Zato so postali nekam milejšh Povedali so nam. da so napravili lep konkreten načrt, da so sklicali plenum sekcije, na katerem so tovariši načrt prediskuttrali in odobrili. Nato so pozvali barkovljansko sewcijo na tekmovanje in sedaj so sc pridno spravili na delo. Ne vemo, če so Barkovljam ■'prejeli to tekmovanje. Nekam molčijo. Bomo že šli prihodnji teden k njim. Tovariši z Grete so nam povedali, da so si zadali nalogo prodati 40 odst. več izvodov «Dela» na teden, Z vseh strani smo zvedeli, kako mislijo naši tovariši d vigniti razprodajo «Dela». Pri Sv. Ivanu bodo kar podvojili število razširjenih izvodov, na Stari Mitnici pa početverili, pri Sv. Petna jstmili jonsko n » Iž n/žlo « Liim Im » titofasistieni vladi Davies je na Bledu dosegel zagotovitev da bo Ti lo pospešil vojne provokacije na Balkanu Davies je odkrito povedal da je potoval za sklenitev sredozemskega pakta - Laburisti, sokrivci ameriških okupatorjev v Koreji na obisku po Jugoslaviji - Vohunska histerija je sedaj zajela tudi titofašiste - Prof. Tine Logar iz Ljubljane je v zloglasnem taborišču smrti na Malem otoku Medtem ko se mednarodni položaj zaradi vedno bolj provokatorske noli tike imperialističnih krogov Zli-X in Velike Britanije iz dneva v dan poostruje in je Churchill že zahteval od laburistične vlade prekinitev zvez z ZSSR in državami ljudske demokracije, se v tem času opaža «romanje» predvsem angleških vidnih političnih in vladnih predstavnikov po Jugoslaviji. Kakor smo že zadnjič poročali, ” T~. " smo se je pretekli teden mudil v Jugoslaviji Ernest Davies, namestnik britanskega zunanjega ministra Be-vina. Jugoslovanski tisk je dejal, da je Davies prišel na «odmor». Toda ta «odmor» se je končal na Bledu v Titovi poletni rezidenci, kjer se je britanski politik porazgovoril s fašističnim diktatorjem Jugoslavije. Davies je izjavil, da «je njegov raz- govor z maršalom Titom potekel v prijateljskem ozračju...» ter o svojem potovanju v Italijo, Gričijo in Jugoslavijo, dejal da je bil zelo plodonosen. Kar je najbolj zanimivo, pa je dejstvo, da je Davies odkrito razkril namen svojega potovanja, rekoč, da «je bil namen tega potovanja vzpostaviti tesne stike z raznimi vladami in IZMENJATI SI VELEVAŽNA RESOLUCIJA TRŽAŠKEGA ODBORA MIKU Solidarnost s Korejo in kampanja za razorožitev Novo fazo borbe je omočil velikanski uspeh protiatomske kampanje Iržaški odbor seje obvezal, da bo do Svetovnega kongresa miru nabral 100.000 podpisov - Prihodnji teden bo konferenca odborov miru V sredo zvečer se je sestal Izvršilni odbor Tržaškega odbora miru, ki je enoglasno odobril velevažno resolucijo o vprašanju borbe za mir. Po ugotovitvi velikega uspeha, ki ga je doživel plebiscit proti atomskemu orožju in ki se v Trstu izraža v že nabranih 85.448 podpisov ter v coni B v kljub fašističnemu terorju nabranih 400 podpisov, se je odbor uradno obvezal, da bo nabral do Svetovnega kongresa miru 100.000 podpisov. Nato je odbor preučil sklepe zasedanja Svetovnega odbora v Pra gi. Na tem sestanku je Svetovni odbor izrazil svoje zadoščenje za velikanski uspeh protiatomske kampanje. Preučujoč te rezultate, je Svetovni odbor ugotovil, da je po-kret miru tako močan, da lahko že preide na višjo stopnjo borbe proti vojni. V podrobnosti je Svetovni odbor sklenil, da bo bodoča borba temeljila na akciji proti tuji vojaški intervenciji proti drugim narodom in za dosego postopnega zmanjšanja oborožitve po vsem svetu. Na koncu je Svetovni odbor zavzel odločno stališče proti brutalnemu napadu vlade ZDA na Korejo. Tržaški odbor partizanov miru, občudujoč junaški korejski narod, s katerim je solidaren, osvaja program Svetovnega odbora in se obvezuje, da bo napel vse svoje sile za uresničitev novih in nujnih nalog svetovnega pokreta miru. Zato je Tržaški odbor sklenil, da bo nadaljeval nabiranje podpisov, dokler bo dosegel in presegel 100.000 podpisov; da bo okrepil in razširil odbore miru ter da se bo udeležil nove svetovne borbe za razorožitev in proti zločinom v Koreji ter za poravnavo konflikta v okviru OZN s posredovanjem petih velesil po predhodnem posvetovanj z obema strankama. Tržaški odbor se obvezuje, da bo razširil širokopotezno akcijo za uresničitev leh dveh točk, poostrujoč razjasne-valno kampanjo proti vojni in solidarnostno akcijo z napadeno Korejo. Zaradi tega bo v teku prihodnjega tedna v Trstu konferenca vseh odborov miru. Nato se bodo vršila širša zborovanja odborov miru, na katerih bodo izvoljeni delegati za osrednje zborovanje miru, ki bo 1. oktobra. Na tem zborovanju bodo izvoljeni tržaški delegati, ki bodo šli na Svetovni kongres miru, ki bo novembra v Londonu. 30. avgusta t. 1. je bilo v Nabre- žini zborovanje. Ob tej priliki sd prebivalci odobrili resolucijo, v kateri protestirajo proti zračnim napadom v Koreji, proti ameriški napadalni politiki v Aziji, zahtevajo mirno rešitev korejskega konflikta ter proglasitev Trsta za odprto mesto. Prevozna sredstva za Bazovico: ob 8.30 in H ter od 12.30 nepretrgoma bodo vozili avtobusi z avtobusne postaje. MNENJE O VPRAŠANJIH VZAJEMNEGA INTERESA». Tako poročajo titofašistični listi. V zvezi s tem pa so vsi listi objavili vest, da je «nacionalni odbor laburistične stranke sprejel vabilo voditeljev ljudske fronte Jugoslavije, naj pošlje svojo delegacijo v Jugoslavijo. Ta delegacija bo odpotovala prve dni septembra (to pomeni, da je že odpotovala, op. ur.). V njej bodo predsednik stranke Sam Watson, glavni tajnik Morgan Philipps in član stranke Earnshaw». Pretekli ponedeljek je bil Davies v Trstu, kjer je imel sestanek z gen. Aireyem. Od tu je odpotoval na Dunaj. Jasno je, da hočejo anglo-amerl-ški imperialisti čimprej zasnovati toliko zaželeni sredozemski vojaški pakt. Spomladi t. 1. je skušal to vprašanje urediti ameriški veleposlanik v Beogradu Alien, a zgleda, da mu je vsa zadeva spodletela zaradi nasprotij med vladami Grčije, Jugoslavije in Italije. Zato so ameriški imperialisti dodelili nalogo tega zbližanja laburistični vladi V Britanije, ki naj bi imela v svojih rokah «a tous», ker se imenuje «socialistična». Priprave za te uradne obiske britanskih laburističnih vladnih osebnosti je najbrže izvedel znani imperialistični agent Zilliacus, ki se je v tem letu mnogokrat zadrževal v Beogradu in je bil večkrat pri Titu. Anglo-ameriški imperialisti bodo vsekakor skušali žrtvovati interese ostalih satelitov, samo da zadovole Tita. Obupni gospodarski položaj v Jugoslaviji je vir velikih skrbi za Tita in njegove imperialistične gospodarje. Zato se angleška vlada pogaja, da bi mu dodelila visoko posojilo. Istočasno pa bodo žrtvovali De Gasperija, dokončno podarili Titu cono B in morda «spustili» kako «pravico» tudi v coni A. Samo tako bi lahko dvignili titovske delnice v Jugoslaviji in jo spremenili v najvažnejši člen Sredozemskega pakta, ki bi moral igrati velevažno vlogo za sprožitev vojne v Evropi. jati ozračje atomske histerije, s tem in na Balkanu. Davies je to priznal da «odkrivajo» atomske «vohune»! v svoji tiskovni konferenci. Zgleda torej, da je Tito privolil in da je ta obisk bil «plodonosen» za zbližanje fašističnih ali napol fašističnih vlad Jugoslavije, Grčije in Italije. V tem barantanju v vojnohujskaške svrhe pa bodo trpeli narodi. V ponedeljek se je začel v Beogradu od titofašistov uprizorjeni proces proti petim obtožencem, ki jih krivijo «atomskega vohunstva» v prid Sovjetski zvezi. Na ta način so titofašisti — popolnoma na liniji svojih ameriških gospodarjev — začeli tudi v Jugoslaviji ustvar- kakor se že več mesecev dogaja v ZDA. Zvedeli smo da je znani ljubljanski profesor Tine Logar, ki so ga že pred časom aretirali titofašisti, zaprt v zloglasnem taborišču smrti na Malem Otoku, kjer je na tisoče jugoslovanskih domoljubov, ki živijo v stalnem strahu za svoje življenje. Acheson je sporočil na svoji tedenski tiskovni konferenci, da je «Export-Import Bank» izdala Jugoslaviji nakazilo za posojilo v znesku 15 milijonov dolarjev. Jakobu se bo število zvišalo za 25 odst., v Tomažiču so se obvezali prodati 20 izvodov več; u Barkovljah 55 odst. več. Smo že omenili, da bomo prihodnjič sporočiti kaj novega z našega podeželja. A tudi tokrat bi radi povedali, da so Ricmanjci «fejst fantje». Ze sedaj prodajajo 115 izvodov «Dela» na teden. Obvezali so se, da bodo to število potegnili na 130. Res «fantje od fare». Naj vsi naši tovariši posnemajo pridne Ricmanjce. Sedaj pa nekaj novosti. Sli smo do nekega zabunkanega Odbora za Mesec. Slišali so, da hočemo kaj zvedeti o zaključni veselici «Meseca» in so nas hoteli zapoditi. Rekli so, da smo . . . petokolonaši. Da ne bi bil prišel na pomoč nek neznan in slučajen obiskovalec, bi bilo prišlo do pretepa. Vendar so se majčkeno potolažili, a hudič jih vzemi, smo morali sedeti tam poldrugo uro. In kaj smo zvedeli? Malo, zelo malo. Rekli so nam. da nam povedo kot tovarišem, a ne smemo muksniti niti besedice v listu. Mi pa se lepo požvižgamo na te vrage in vam povemo vse. kar so nam povedali. Tako se bodo naučili blebetati, da smo petokolonaši. Rravijo torej, da se je sestavil nek «tajni» odbor za pripravo zaključne veselice. Ta odbor se je u strogi tajnosti sestal. Zgleda, da je sklenil, da bo zaključna veselica «Meseca» nekaj, kar se še v Trsta ni videlo. Trajala bo kar tri dni. Začela se bo 16 septembra in se bo nadaljevala 17. in 18. istega meseca. Gledajoč vse naokrog, so nam povedali, da bodo veselico priredili na gričku Sv. Alojzija, od koder se vidi vse mesto Celo « metne ognje pripravljajo. In veste š* kaj? Lepo urejeno in organizirano «Pionirsko republiko», ki bo zelo raz hudila demokristjane. Potem so nas hoteli užalit/, ko so nam sporočili, da se bodo najbržt uredniki «l’Unità», «Dela» in «Lavoratore» udeležili tekme v hitri hoji. «To bo res zanimivo» Ne vem zakaj so se smejali, ko so nam to povedali. Celo ko mo odhajali, smo slišali, da so se te mrcine režale In dejale. «To bomo pokali od smeha». Preteklo nedeljo je bila v Poaionje-rju prva veselica za demokratični tisk. Bilo je zelo živahno In veselo. Bila je obdaritev tovarišev, ki so se udeležili trimesečnega tekmovanja, Prvo nagrado je prejela tov.a Uossetti z Magdalene, drugo tov. Tretjak li Sv. Križa, tretjo tov.a Glaiič iz Rie-manj in četrto tov. Krtščak iz So. Jakoba, ki je od prejetih 3000 lir darò val za demokratični tisk 1500 lir. Pomenljiva je njegova gesta, ker je tovariš že dolgo brezposeln. Na veselici sta govorila tov. Mitko In Bassi. 2 leti bodo služili angleški vojaki LONDON — Altlee je sporočil angleškemu ljudstvu, da bodo morali naborniki doslužiti 24 mesecev in ne več 18, kakor je bilo do sedaj. Prav tako je dejal, da so povišali plače vojakom, ki se prostovoljno javljajo za Korejo. Te vesti so globoko razburile angleško javnost, ker razkrinkujejo vladne vojne priprave. MOSKVA — Sovjetski znanstveniki so odkrili na dnu Kaspijskega morja ostanke prastarega mesta, ki je verjetno eno najstarejših mest sveta sploh. V kratkem bodo začeli z znanstvenimi raziskavanjl. ZASKRBLJENOST AMERIŠKEGA VRHOVNEGA POVELJSTVA Na treh področjih napadajo in prodirajo korejske ljudske eete HONG KONG — Korejska ofenziva na treh najvažnejših področjih fronte se je pospošila. Na področju Taeguja so korejske čete prodrle za 5 km pri Uidongu in prisilile k naglemu umiku sigmanree-jeve čete, ki nišo mogle vzdržati silnega pritiska. Prav tako so korejske čete na istem področju prekoračile reko Nakton g, medtem ko so ameriški bombniki in topovi peklensko streljali na napadajoče čete. A-meriški vojaški krogi so zelo zaskrbljeni na tem področju, ker je Taegu ponovno pod neposrednim pritiskom ljudske vojske. Pri Pohangu in Kigyeju je pod bombajočim ognjem sovražnika nadalje napredovala V. korejska divizija, ki je skoraj obkolila III. sig-manreejvo divizijo. Položaj sigman-reejevih čet je zelo težaven. Tudi na področju Masana na južni obali so okupatorji v kritičnem položaju. 25. ameriška divizija se je morala pod pritiskom ljudskih čet umakniti proti Masanu. Nadaljuje se razbojniško ameriško bombardiranje civilnih objek- Preteklo soboto je Tito dejal Da-viesu, da «se njegovo mnenje, da u bližnji bodočnosti ne bo nove svetovne vojne, ki ga je izrazil pred korejsko vojno, ni spremenilo». Bobnajoča titofašistična propaganda skuša dokazati svetu, da je Tito «edini dosledni učenec Marksa in Lenina» ter «hrabri borec za rešitev revolucionarnega pokreta iz revizionističnih injormbirojevskih krempljev». Mislimo, da nam zadostujejo Davte-sevemu slični obiski za podiranje te umetne slave, ki si jo Tito kuha v svojem iz ameriškega bakra izdelanem kotlu. Izjavo, ki jo je vnovič podal Tito o vprašanju vojne in s katero zanikuje nevarnost novega svetovnega spopada, nam ponovno dokazuje poleg vseh ostalih dejstev, dejanj in izjao, da Titovo blebetanje o «pravo, vernem marksizmu» ni nič drugega kot slaba krinka njegovega hlapčevanja ameriškim imperialistom in njegovih neutrudnih protisociallsttč- ov anfimarksizem nit t provokatorskih prizadevanj. Ze vsak otrok danes vidi, da se odnosi v svetu zaostrujejo. Ze vsak razume, da to ni odvisno od politike enega ali drugega človeka, marveč od politike razredov in razrednega boja. Ati je danes za monopoliste, ki tvorijo le manjši del kapitalističnega razreda, motna rešitev iz sedanje velike gospodarske krize s čakanjem na «boljše čase»? Ne, to vedo vsi, to izpovedujejo celo sami monopolistični krogi ZDA. Za te kroge je danes potrebna vojna, ker se je njihov svet znatno skrčil prav posebno z velikim udarcem, ki so ga prejeli na Kitajskem. Kdo bo odkupoval ameriške pridelke? Kje bodo kaj zaslužili? Evo, zato morajo spreminjati mirnodobno industrijo v to- varne za tanke, letala, atomske bombe. Toda to orožje ne more ležati, ker bi drugače postal «mrtvi kapital», ki ne bi dovoljeval dobičkov. Zato jih mislijo spraviti v pogon z voino. Vojnohujskaška politika ameriških monopolov je danes nujna, je za njih življenjskega pomena, ker bodo drugače zabredli v krizo, ki bo pomenila njihov neizbežni pogin in z mago novega reda. To pa Tito zanikuje, ko pravi, da ni vojne nevarnosti. Z zanikovanjem tega dejstva, zanikuje temelj marksizma, t. j. nujnost razrednega boja. Toda Tito ni tega dejal tjavendan. Te izjave so namerne, ker skuša preslepiti ljudstvo, ga odvrniti od borbe za mir, ki pomen ja borbo proti ameriškim monopolom, t. j. proti najreakcionarnejšemu delu buržoazi-je. S temi izjavami skuša ustvariti zmešnjavo med ljudmi, ki naj bi pozabili, da se danes more s poostreno borbo za mir premagati ameriške monopoliste in tako ustaviti vojno nevarnost. Tito hoče zanikati, da Je borba za mir danes najrevolucionar-nejše dejanje te dobe, ker združuje v en sam blok za osamitev monopolov ne samo delavce in kmete, marveč tudi umesne sloje. Tako torej plavajo titojašisti v popolnoma ameriških vodah, so odkriti «brambovci» ameriških monopolov in kot taki najhujši sovražniki miru. Prav zaradi tega si prizadevajo ustvariti iz Jugoslavije smodnišnico, ki naj bi na ukaz iz Londona in Wa-shingtona zletela v zrak in spravila v pogon «kapital», ki ga monopolisti kopičijo v obliki tankov, letal in atomskih bomb. SIKAMI tov. Vse te dni so ameriški okupatorji odvrgli na tisoč ton bomb na najvažnejša korejska mesta. Na vsej korejski fronti od Po-hanga na vzhodni obali do Masana na južni obali je v teku ofenziva ljudskih čet. Medtem ko so bile prejšnji teden samo krajevne bitke, s katerimi je korejsko vrhovno poveljstvo preizkušalo ameriške in singmarjeve sile, se je v začetku tega tedna začela srdita ofenziva na področjih Pohanga - Kigyeje, Waegvana-Taeguja in Masana. Korejske čete so v svojem prodiranju med Pohangom in Kigyejem spravile v težek položaj sigman-reejeve čete, ki branijo Pohang in letališče južnozahodno od te vele-važne luke. Dogaja se v Pohangu, kar je doletelo sigmanreejevce pri Yongdoku. Grozi jim pač obkolitev in uničenje. Dejansko so te čete potisnjene v ozki pas Pohangove luke. Drugi veliki objektiv korejskih sil je letališče Pohanga ki ga okupatorji in njihovi sateliti krčevito branijo, ker je edino letališče za težke bombnike. Po osvoboditvi Kigyeja, ki je dvakrat v dveh dneh menjalo gospodarja, korejske čete težijo za prekinitvijo važne strateške ceste Tkegu-Fusan. Ameriški vojaški krogi so zelo zaskrbljeni ker opažajo, da se korejske osvobodilne enote lahkotno gibljejo po vseh krajih. Opazili so tudi, da imajo ljudske divizije močno topništvo. Na področju Uisong-Yivngchon so korejske čete osvobodile tri mesteca in so prisilile k umiku 6. sigmanreejevo divizijo. Pri Waegvanu pa skušajo Amerikanci preprečiti korejsko o-fenzivo z obupnimi protinapadi svoje 1. konjeniške divizije. Pri Pugongu, Chirhyonu, Tugongu so korejske čete prekoračile reko Nak-tong in odbile protinapade ameriških okupatorjev. Pri Masanu pa je 6. ljudska divizija prisilila k umiku čete .gen Keana, po srditem boju ' zasedla gričke Sabuk, tako da je samo 5 km zahodno od Masana. Partizanski boji na Filipinih MANILA — Partizanske sile Filipinov so te dni začele veliko ofenzivo na otoku Luzon. Quirinske vlade se je polastila panika, ker je ofenziva zajela štiri največje pokrajine Luzuna. Od 1. aprila je bilo na Luzonu 250 bitk, v katerih so quirinske čete utrpele težke izgube. i. PARIZ — Tudi v Franciji ;se zaradi oboroževanja in vojnih priprav opažajo velika povišanja cen. Znatni poviški se opažajo tudi na trgu kolonialnih surovin- Franciji grozi inflacija, zato pa «e je te dni sestala vlada, da bi preučila težek položaj. demokrati, julri/ v nedeljo ob 15. uri vsi v Bazovico na proslavo bazovskih žrtev! Stran 2 DELO 2, septembra 1950 O vlogi tiska v borbi proti imperialističnim vojnim hujskačem Komu zvesto služi reakcionarni tisk Ko bi podrobno preučili stanje vseh nedemokratičnih listov na svetu in ko bi razvozljali vse zveze teh listov, bi prišli do zaključka, da je vsak nedemokratični list z ali brez krinke «neodvisnosti» več ali manj odvisen od male skupine mogočnih tiskovnih trustov ZDA, Vatikana in v manjši meri Velike Britanije. Ako bi še globlje pogledali, pa bi «razkrili», da ti tiskovni trusti niso nič drugega kot propagandne roke trustov finančnega kapitala, ki danes vladajo ves kapitalistični svet: Rockefellerja, Morgana. Dupcnta, Forda, Kaiserja, Vatikana, itd. Toda to se ne dogaja samo z listi. Tudi knjige, revije, radio, filmi in najraznovrstnejša propagandna sredstva so vezana na ameriške ali manjše monopole. Zaradi tega delajo interese svojih gospodarjev, Ko pa se zgodi, da se kak list «upre» temu diktatorstvu, opazimo, da v nekaj mesecih izgine. Zakaj? Ker mu zainteresirana stranka odpoveduje pomoč, ki se izkazuje v najrazličnejših načinih: z objavo velikanskih trgovskih oglasov, s propagando za kupovanje tega lista, z direktnim finansiranjem, itd. Eden izmed najmočnejših kapitalističnih tiskovnih trustov na svetu je Hearstov trust, ki je pa po svoji strani povezan z največjimi finančnimi kapitalisti ZDA. —Jasno-je"-torej, da imajo listi Hearstovega in ostalih trustov nalogo braniti ali zastopati interese določenih krogov. Kdo so ti krogi? Sedanji vladajoči monopolistični krogi, ki so odrinili nemonopolizi-rane konkurente od vodilnih položajev v kapitalističnih državah in direktno ali indirektno načelju.iejo vsem kapitalističnim deželam na svetu. Ena izmed držav, kjer je najbolj vidno dejstvo, da so monopolisti postali ministri, višji sodniki, senatorji in poslanci, so prav ZDA, kjer so vsi ministri začenši od predsednika Trumana posredno ali ne-nosredno zainteresirani y velikih trustih, v najslabšem primeru pa zaupne osebnosti teh trustov. N. pr. sedanji vojni minister ZDA, Johnson je eden izmed nujvpčjifo tovarnarjev letal. Zato je preko svojih propagandnih sredstev pred leti sprožil kampanjo, da je v vojni bodočnosti edino' «zanesljivo in pre-vladovalno orožje» dobro in izurje- NEKAJ 0 MLADINI PRI PEČARJU Zdaj pa bomo dokazali onim, ki pravijo, da mladina ne dela. Pred kratkim smo se pogovarjali z mladinci pri Pečarju, ki so nam z velikim navdušenjem pripovedovali, kaj so v zelo katkem času naredili in kaj imajo še v načrtu. Z največjim navdušenjem so pripovedovali o godbi, katero tvori 14 mladin cev. Najmljaši godbenik ima šele 12 let; inštrumente in drugo so kupili mladinci sami. Ko smo Jih vprašali, kako mislijo nuditi svoj doprinos Mesecu demokratičnega tiska, so vsi na glas odgovorili: eOrganizirali bomo prireditev pod geslom «ZA DEMOKRATIČEN TISK». Kar odnehali niso s pripovedovanjem, kako si zamišljajo to prireditev; vnela se Je diskusija o splošnih pripravah, prisostvovali smo pogovoru med posamezniki za posamična dela, slišali razne predloge. Vsak je hotel uveljaviti svoje predloge Poleg godbe neka mladinka pred- laga naj bi se ustanovila mladinska dramska skupina. Mladina pri Pečarju, pa se misli odlično «odrezati» za prihodnji kongres ZKM. Tov. Roncelj bo sicer kot avtor, režiser in igralec imel res polne reke dela. Mlajše mladinke nam veselo pripovedujejo o skupini odbojke. Vse potrebščine mislijo nakupiti z organiziranjem loterij, ki kot kaže dajejo zadovoljive rezultate. Tudi mladinci ne zaostajajo. V teku so priprave za ustanovitev lakhoatietske skupine. Enotnost mladine pri Pečarju in njih skupno delovanje, naj bo za vzgled drugim. Nabrali so 25 podpisov proti atomski bombi več od števila, ki so si ga določili. Tudi mladinskega časopisa «Pattuglie» prodajo preko 10 izvodov tedensko. Mladinci pri Pečarju, le tako nadaljujte svoje delo, ki bo brez dvoma prišlo do veljave ter bo v veliko korist vam in ostali ànladini! G.M. A 1 /TV- l I ttf- - fh(H*r - 1 no letalstvo. Ameriški vladni krogi so tega svojega ministra poslušali in so mu... naročili veliko število bojnih letal. Ko pa se je v Koreji izkazalo, da letalstvo ne more nič, ako ni dobre pešadije, je v ZDA nastal škandal. Toda Johnson je zaslužil lepe denarce. Sedaj bo najbrže prišla vrsta za dodelitev primernega zaslužka zastopniku izdelovalcev topov in tankov, ki sedi v vladi in govoriči o «demokracji, svobodi in zahodni kulturi». Z vsega tega nam postaja razum- F5 «F Zo zagotovitev miru v svetu doprinašajo pajvečji delež narodi SZ. ljivo, zakaj se zahodni tisk toliko ogreva za novo vojno. Ker zastopa koristi največjih monopolov, ker tl monopoli se nujno morajo skobacati iz krize, ki jim preti, in ker edini izhod iz te že začete krize je vojna, zahodni tisk govori o «preventivni vojni» proti Sovjetski zvezi, o potrebi po vojni «za rešitev sveti iz komunistične nevarnosti», itd. P a saj ne morejo drugače. Ce bi kak list samo z mezincem skušal Jrugače govorit', mu «odrežejo» cle-n -rne vire in je ob življenje. Iz tega moramo potegniti zelo poučne zaključke. Vsi -nedemokratični listi na svetu so na en ali drugi na-č'n povezani s tovarnarji. Maloštevilni demokratični listi pa se morajo boriti z velikimi težavami: morajo razkrinkati laži ameriškega, vatikap-skpga in titofašističnega tiska, morajo vodijti ppviljio razjas-neva'po propagando, morajo ljudpm povpdati resnico, ijd, Toda ža jp svpje dglo fliipajo drugih yifoy Ifoj ljudsko solidarnost. Jasno je, da jp širjenje resnice v današnjih pogojih histerične gonje proti komunizmu, proti miru in demokraciji, zelo težko. Zato je potrebno, da sp okrog svojega demokratičnega tiska sjtrnemo, da mu pomagamo, da ga širimo in ga podpiramo. Tisk jp vpliko orožje v rogat) onega, ki ga uporablja. Samo paziti jp frpba, kako sp ga upora-b'ja, Zločipci, (c' ctapes imajo ogromno vpčipp listoy in tiska kapitalističnih dežel v svojih rekah, ga uporabljajo kot orožje za pripravo uporabe smrtonosnega orožja. Mi pg poramo svoj boren tisk uporabljati ko) ofOŽjp za vsilitev miru, za dosego svobode in človpiapskift pravic, za boljše delovne pogoje delovnemu ljudstvu V tem boju p)ed obema taboroma tiska, kakor v borbi med pbPfba ta-boroma na splošno, imamo na svoji stpafli resnico in pravico in to nam je največji pogoj zniagp. Zato pa je treba to resnico ip Pravico razširiti 3 širjenjem in podpiranjem našega tiska, BOGATA TRGATEV Vojašlji proiafinii im|H;|ja|j*tn-nili rl ržay so dokaz nj ilio ve napadal»^! ZDA IZDAJO V VOJNE NAMENE nad štiri petine vseh proračunskih dohodkov Blazni vojni načrti ampriškit) imperialistov ip njihovih podreppikpy niso nobei|a gizpajdba» sovjetske propagande, kot bi !o radi prikazali yojrii hujskači y vseh deželah zahodnega sveta, Vsa razkritja teh zločinskih nakan slone na zelo trd-n h temeljih, ki jih ne more omajati še bučnejša reklama, ki bi pred svetovnim )i|nenjem skušala prikazati zahodne državp lp koj žpfvp gruze-čeg i komunističnega napada. Najbolj očividen in nepristranski dokaz napadalnosti kapitalističnih držav predstavljajo njihovi državni proračuni, ki so najzgovornejše priče zlo. činskih načrtov, ki jih nameravajo ljudožrci 20, stoletja izvesti v bližnji bodočnosti, Kaj se skriva za geslom lilofašislov o «nedeljivem miru» Titofašisti so za uporabo atomske bombe proti delovnemu človeštvu PREKOSIL JE SVOJE j UČITELJE Eden izmed mnogih tržaških ti-tofašističnih listov je te dni napisal naslednje: «Po mnenju kominformi-stov lahko podpiše resolucijo za mir vsakdo... le da je sovražnik socialistične Jugoslavije...» Vsakemu razumnemu človeku se tako govorjenje gnusi, ako pomislimo, da so titofašisti že prišli tako daleč v svojem vojnem hujska-štvu in v svoji protidemokratični histeriji, da morajo svoje pristaše in jugoslovanske narode pitati s takimi gesli, ki so popolnoma slična ameriškim. To pomeni, da se jugoslovansko ljudstvo vedno bolj zaveda pogubonosne politike sedanjega vodstva Jugoslavije in da se morajo zato titofašisti zatekati k najbolj obrabljenim reakcionarnim geslom. da bi skušali «prepričati» — kakor to delajo ameriški in vatikanski časopisni trusti — jugoslovansko javno mnenje, da so partizani miru prav zaradi tega ker hočejo mir, «sovražniki Jugoslavije». Ze to natolcevanje prepričuje zdravo misleče ljudi o resničnem bistvu sedanjega fašističnega vodstva Jugoslavije ko je vsem znano, da se vojni hujskači boje stockholmske resolucije kakor hudič blagoslovljene vode ter da so proti tej resoluciji mobilizirali vse svoje pro. pagandne, policijske in vladne organe. Logični zaključek teh tito-fašistič-nih «utemeljitev» je dejstvo, da so «sovražniki Jugoslavije» vsi narodi tega sveta, ki se bore za mir, ter da so «prijatelji Jugoslavije» razni vladarji, ki prepovedujejo podpisovanje proti atomski bombi, razni Trumani, Franki, Venizelosi, Cangkajški, Sigmanreeji, De Ga-speriji, itd. Najboljši prijatelj Tita in njegove klike pa zgleda, da je Mac Arthur, ki se ne boji izkazati svoje «miroljubnosti» s p okolji in razbojniškimi letalskimi napadi. Titofašisti mnogo govore o logiki in prav njihova «logika», ki je «logika» vseh sovražnikov ljudstva vseh dob. nas privede do teh zaključkov. Toda ti ljudje se ne omejujejo na take otročje izjave, ki razodevajo njihovo pripadnost vojnohujskaške-mu bloku. Pred enim mesecem so uprizorili v Beogradu kongres svojega tako-zvanega nacionalnega odbora za obrambo miru. Na tem kongresu so skušali s svojimi dobro znanimi metodami laganja, klevetanja in zavijanja dejstev falslficirati mednarodni politični položaj in obtožiti kot glavnega krivca mednarodne napetosti Sovjetsko zvezo, države ljudske demokracije in demokratične sile v svetu. Prav tako kot njihovi gospodarji so nespretni vsem znano, da je bila in je sovjetska politika v skladu z miroljubno željo narodov. Njihov takozva-ni kongres miru ni bil nič drugega kot kongres vojnih hujskačev. Na tem kongresu so se zaganjali proti Sovjetski zvezi kot «imperialistični državi«, ki ruši mir, medtem ko se niso upali napadati ameriškega imperializma, ki že dva meseca vodi zavojevalno vojno proti korejskemu narodu. Toda to je že praksa titofašističnih prvakov. Sovjetska zveza je vsega kriva, ameriški imperialisti pa so ljudje, ki se «morajo braniti» pred «sovjetskim imperializmom». Najbolj zanimivo pa je dejstvo, da so se titofašisti na tem kongresu raz-kričali o «nedeljivem miru». Titofašisti torej pravijo, da so za «nedeljiv mir». Toda kakšen je ta njihov «nedeljiv mir», ki ga hočejo postaviti kot načelo svoje «miroljubne» akcije za prikritje svojih in ameriških zločinov proti miru? Titofašisti so za «nedeljiv mir», ki bi dovoljeval razbojniške imperialistične napade na svobodo in neodvisnost malih ter velikih narodov. Koreja docet. Titofašisti so za «nedeljiv mir», ki bi dovoljeval po-spešenje ameriških priprav za novo vojno, oboroževanje, titofašistič-ne provokacije proti balkanskim narodom. Oni so za tak «nedeljiv falsifikatorji zgodovine ko je žemir», ki bi bil sličen politiki Cham- Dachau, Auschwitz, Buchenwald v nacistični Nemčiji - Goli otok v Jugoslaviji Izginila so po končani vojni strahovita taborišča Dachau, Buchenwald, Auschwitz, Itd., toda prav kmalu so se v Jugoslaviji, ki ponovno Ječi pod fašističnim terorjem Ttta-Rankoviča, začela ustanavljati nova, morda Se huJSa. V tem članku bom le v kratkem opisal grozodejstva, ki Jih izvajajo tito-/aStstlčnt izdajalci: «... Koncentracijsko taborišče Goli Otok, Je Titova tolpa ustanovila meseca julija leta 1949. V tem taborišču se nahaja nad 4.000 pripornikov, kt so obsojeni od takoimenovanega titovskega «partijskega sodišča» na 2 do 20 let prisilnega dela. Podobna sodtšča so ustanovljena skoro po vse) Jugoslaviji. Ta sodišča obsojajo na dolge kazni in strahovita mučenja vse, ki so ostali zvesti Internacionalizmu, socializmu in Sovjetski zvezi, vse ki so-v rati Jo kliko Tita-Rankoviča In njen rettm. Aretirance tajno pripeljejo v tabori. Iče v spremstvu «posebne milice», kt Je podrejena centralni UDB-t za Jugoslavijo. Od kraja aretacije pa do taborišča Jih peljejo v vagonih, kjer ni niti okna, da ne bi nihče videl, kaj Je v njih. Taborišče, ki Je ograjeno z žico Je zastraženo od «posebne milice». Upravitelj taborišča Je polkovnik UDB-e Jaukovtč Vojo, zasledovalec pa kapetan Vojo Popovič — udbovski ipljon za Črno goro. Življenje v taborišču Je obupno, neznosno. Priporniki dobijo poleg hrane, ki Je neužitna samo 200 gr. kruha dnevno. Pitne vode ne dobijo po dva do tri dni, nudijo Jim slano vodo, katera tudi večkrat primanjkuje. Vsled SE NEKAJ O GROZOTAH v titovskih taboriščih in zaporih tako mučnih tivljenskih pogojev, priporniki v vedno večjem številu podlegajo raznim boleznim. Ker svojci jetnikov zahtevajo vesti o očetu, sinu, bratu ali motu, so titov-ci dovolili jetnikom, da odpošljejo svojim domačim kratko pismice, v katerem pa ne smejo pisati, da se nahajajo v taborišču ali zaporu. Ravno tako ne smejo napisati svojega naslova, temveč številko poštnega predala in glavno mesto narodnosti, ki ji jetnik pripada. N. pr.: Slovenec napiše poštni predal 38 Ljubljana, Hrvat poštni predal 72 Zagreb, Srb poštni predal 45 Beograd itd. V vsaki baraki Je od 180 do 200 ljudi. Zaradi nesnage, ki je v taborišču, sc širijo razne najbolj nalezljive bolezni. Taborišče je «zokonspirirano», da bi ljudstvo ne zvedelo o grozotah, ki se v njem dogajajo. V tem taborišču, kot v ostalih titovskih koncentracijskih taboriščih, se nahajajo najboljši sinovi Jugoslavije. Priporniki so izpostavljeni najstrašnejšim mukam, pretepu ter najgroznejšim načinom mučenja. Primorajo jih delati 15 do 16 ur dnevno. Da bi svoje žrtve čim bolj mučili, so uvedli prenašanje do 50 kg težkega kamenja iz enega kraja v drugi. Pod bičem svojih krvnikov morajo nekateri kopati luknje, zato da bi jih nato ponovno zatrpali. Milica, ki nadzoruje dela, se poslužuje biča, da bi delo bilo točno in naglo Izvršeno. V primeru, da nekdo izmed Jetnikov ne sname kape z glave ali se ne prikloni miličnikom, je podvržen bičanju. Jetnike mučijo na vse mogoče načine. Hrane in vode ne dobivajo po štiri dni, prisilijo jih kopati kamenje v morju, po mesec in še več dni Jih zapirajo v celice, opijajo z opijem, Jim vezujejo roke v ostre železne verige, vlivajo vodo v nos, postavljajo pod strujo, bičajo, pošiljajo v cementne celice, kjer sega voda do kolen, streljajo s samokresi. Se raznih drugih načinov mučenja in zastraševanja se titofašisti poslužujejo. V vsaki baraki, v vsaki celici se nahajajo provokatorji — špljoni z nalogo, da poizvedujejo o mišljenju pripornikov ter obenem po navodilih uprave taborišča vnašajo sovraštvo In mržnjo med jetniki. Na podlagi njihovih ovadb udbovci odpeljejo povprečno vsake noči do 15 ljudi na razna mučenja in bičanja. Z njimi gre obenem tudi eden izmed omenjenih špi-Jonov, za katerega jetniki ne vedo. SptJonu vbrizgajo inekctjo, ki Je se- stavljena iz neke kemične kisline, od katere pomodri in (zgleda kakor, da so tudi njega mučili. Ko se jetniki vrnejo v celice, prične tudi šptjon govoriti o mukah, ki Jih je pretrpel, a seveda, da ni nič priznal. On govori o svojem patriotizmu, s ciljem, da bi mu ostali jetniki zaupali še marsikaj drugega, ki bi jih izpostavilo še strai-nejšemu mučenju. S takim načinom vohunstva med Jetniki, ki ga je organiziral krvavi režim Ttta-Rankoviča v taboriščih in zaporih, je v Golem otoku bilo odkrita organizacija komunistov, katero so organizirali Danilo Lapčevič in skupina tovarišev. Torariša Lapčeviča so izdajalci lastnega naroda špijon Visklč, Reuf Nel-matič, Omar Bašič, Ružič Svetozar skoro do smrti izmučili. Ta izdajalska tolpa s še nekaterimi drugimi njim podobnim je mučila tovariše: A. Nlkoče-vlča, sekretarja okrožnega sodišča v Btjelem polju. Tošiča Miroslava, študenta Iz Srbije, Vaslča Vaška, študenta iz Srbije. LOGARJA TONETA PROFESORJA IZ LJUBLJANE in mnoge druge. V taborišču Je od pretepanja umrl dr. Ratčevič Blato Iz Podgorice, čigar truplo so ponoči pokopali na otoku. Z mučenjem In pretepanjem tltovcl prisilijo zapornike, da služijo njih zlo. činskim naklepom, da se aktivno borijo proti pravim jugoslovanskim rodoljubom, proti Informbiroju in državam ljudske demokracije, da sodelujejo pri mučenju svojih tovarišev. Titovct so prisilili 713 jetnikov iz taborišča Goli otok (med katerimi je bilo tudi mnogo špiJonov), da se obvežejo za pomoč titovskim razbojnikom v izvajanju njih podlih načrtov. Predno so navedeni bili izpuščeni Iz taborišča, so morali podpisati obvezo v uradu Udbe. Posamezno podpisovanje se Je vršilo zaradi tega, da ne bi «osvobojeni» vedeli eden za drugega, kakšno obvezo podpisujejo. Od teh 713 ljudi so formirali delovno brigado pod imenom «S partijo — za zmago resnice», na čelu katere so največji izdajalci lastnega naroda Boro Visklč, Reuf Nel-matič, Omar Pašlč, Ružič Svetozar in drugi. Ta brigada dela kot udarna brigada «Ljudske fronte» na autocesti, kjer ima poleg dela tudi nalogo ščuvati ostale brigade proti Informbiroju. Ciani te brigade ne smejo govoriti. Se manj pa da bi povedali kaj se dogaja v taboriščih in zaporih. V primeru, da izreče nekdo izmed Jetnikov kakršno koli besedo alt pove, da je prišel iz taborišča, ga udbovci smatrajo kot kršitelja obveze ter izdajalca državne tajnosti. Jetnika zaradi tega ponovno zaprejo in še surovejše mučijo. Tako si zločinski jugoslovanski fašistični voditelji prizadevajo prikriti pred Jugoslovanskimi narodi in svetovno javnostjo surov In nepojmovan teror, kt so ga uvedli v Jugoslaviji. „ DOPISNIK L. B. berlaina in Daladiera in bi dovoljeval novim Hitlerjem v ameriški uniformi napade na neodvisnost narodov in ki bi dejansko vzpodbujal Trumane in Mac Arthurje na po » novitev korejske pustolovščine v kakem drugem delu syeta. Ta «nedeljiv mir» bi dovoljeval ustanovitev strateških oporišč ZDA vse okrog Sovjetske zveze, da bi ameriški imperialisti v njegovem imenu sprožili preventivno vojno za razširitev svojih «načel» na ozemlje, ki je podvrženo «komunističnemu barbarstvu». Mi pa pojmujemo popolnoma drugače vprašanje «nedeljivega miru». Resnično nedeljiv mir pomen)a ustaviti roko vojnih hujskačev, preprečiti njihove hudodelske akcije, razkrinkati in osamiti jih pred vsem svetom, razbili jim kremplje tam, kamor so jih zasadili, mobilizirati vse ljudske množice proti tem razbojnikom, ki grozijo z atomskim orožjem in ga mislijo uporabljati, da si rešijo milijardne profite na račun krvi in trpljenja delovnega človeštva. Tu torej tiči razlika med našim in titofašističnim nedeljivim mirom. Titofašistični «nedeljiv mir» ni nič drugega kot slaba krinka imperialistov, ki bi radi prepričali ljudstvo, da je vojna neobhodno potrebna za rešitev... miru. To naj bi bila «teoretična osnova» za imperialistične vojne hujskače. In prav dobro vemo, da so titofašisti mojstri v ustvarjanju novih «teorij», ki jih mečejo iz svojih žrel z veliko lahkoto kakor k ram raji, ki ti za sto lir po cestah ponujajo «pristni češki kristal». Iz te njihove teroije izhaja, da se človešstvo ne sme boriti za prepoved atomskega orožja, češ da so prtdpisi «nična zadeva». Danes pa se prav v vprašanju prepovedi atomskega orožja spozna resničnega prijatelja ne samo miru, marveč obstoja človeštva, ker nastaja vprašanje biti ali ne biti. Titofašisti so se izrekli za atomsko orožje, t. j. za uničenje človeštva, ker branijo interese ameriških monopolov, ki vidijo samo v novem svetovnem spopadu rešitev iz sedanje katastrofalne politične in gospodarske krize. Zakaj pravijo, da podpisi ne bodo rèsili vprašanja atomskega orožja? Ker kot sovražniki ljudstva ne verujejo v moč ljudstva, v silo združenih stotin milijonov ljudi, ki jim je pri srcu lastni obstoj. A ko bi bilo res, da podpisi ne pomenijo nič, zakaj bi se imperialisti toliko razburjali proti tej kampanji, zakaj bi mobilizirali vse svoje propagandne, policijske in vladne sile za preganjanje miroljubnih ljudi? Naj odgovore titofašisti, ki pravijo, da so podpisi za mir «nična zadeva» in istočasno zatrjujejo, da pomenijo «sovražno dejanje proti Jugoslaviji.» Vsekakor pa se bomo na to vprašanje povrnili ter pogledali še globlje, da docela razkrinkamo titofašistično politiko v tem vprašanju. To bomo storili v seriji člankov, ki jih bomo v kratkem začeli objavljati. Zdrupžene države Amerike, ki so danes vrjdilna imperialistična sila v svetu ir) glavno leglo vojnega hujs-kaštva, stojp v pogledu izdatkov v vojne namen6 dalgkq pred vsemi ostalimi državami, tudi pred opimi, ki so bodisi po površini, bodisi po prebivalstvu mnogo večje od njih, kot so n. pr. Sovjetska zveza, LR Kitajska, Indija i. dr. Od celotnega državnega proračuna ZDA, ki znaša nekaj pad 40 milijard dolarjev, odpade samo na redpe izdatke za oboroževanje, vzdrževanje nad 500 strateških baz po vsem svetu, za prispevek k oborožitvi ostalih kapitalističnih držav in podobno 32,2 milijard dolarjev ali skoro 22.000 milijard lir po sedanjem menjalnem tečaju. Ze sami redni državni stroški v vojne namene, ki predstavljajo 76 odst. celotnih državnih izdatkov, in so 14 krat večji kot v letu 1937-38, so najglasnejša obtožba ameriške napadalnosti. Kljub vgìikaijskim rednim proračunskim i^dafkom, ki pimajo primere v zgbdpvifjh pa'št* pi s y krita «potrebe» washipgtonskih'.netilcev voj-pe. Prav v zadnjih dveh mesecih je predstavnik monopolističnih voj-nit) tnijsjfačpv, predsednik Truman ponovno zahteval novih kreditov, ki še bolj kot sami redni izdatki raz-glajajo ameriške napadalne načrte, T=iko je predsednik ZDA v svoji spomenici Ifi. jplija f. 1. patjtpval še 10 milijard pakpadnit) kreditov za državno obrambo ki so namenjeni predvsem ameriški vojaški ekspediciji pa Koryji, za wstafioyitpv 10 do 15 novih okloppih divizij in dopolnitev ostale oborožitve. V isti spomenici je Truman zahteval tudi dodatne krpdite RAM, to je za oboroževanje ostalih držav, K tem strb* škom je treba dodati šp 260 milijo* nov dolarjev, ki sta jih kongres in senat odobrila na predlog vlade za pospešeno preučevanje ip gradnjo vodikove superbombe. Jaspo Jp, da so morale ZDA zpatno zvišati dotedanja davčna bremena, katera so prevalile predvsem na delavske sloje z zvišanjem posrednih davkov in tako zelo zvišale cene nujnim življenskim potrebščinam. Toda kljub vsemu zvišanju ZDA niso mogle kriti vseh izdatkov in bodo morale proračunski primanjkljaj, ki je že spomladi znašal nad 5 milijard dolarjev, kriti s posojili in drugimi izrednimi sredstvi. Tudi proračuni ostalih kapitalističnih držav so mnogo večji kot pred vojno, da celo večji kot za časa druge svetovne vojne same. Samo redni vojaški izdatki atlantskih držav brez ZDA znašajo nad 20 milijard dolarjev in predstavljajo 26,8 odst. celotnih državnih izdatkov vseh prizadetih dežel. Celo v Italiji, ki ji je po mirovni pogodbi prepovedana oborožitev preko potrebne mere za notranjo varnost, znašajo ti redni izdatki v vojne namene 367 milijard lir ali 22 odst. vseh državnih izdatkov. A vojni minister Pacciardi s to velikansko vsoto še ni zadovoljen in skuša doseči še znatno povišanje. Na konferenci vojaških predstavnikov atlantskih držav so na pritisk ameriškega zastopnika Spofforda vse nazvoče države prevzele obveznost, da še zvišajo že itak visoke izdatke za oborožitev in pripravo tretje svetovne vojne. Tako je Ve lika Britanija zvišala dotedanjo vo jaško postavko v državnem proračunu od 780 milijonov funtov šter-lingov letno na 3.400 milijonov funtov za triletno obdobje. Ker seveda angleški gospodarski položaj ne dopušča takih bremen, je Anglija zahtevala, naj ZDA krijejo polovico razlike v prostih dolarjih. Tudi Francija je poleg rednih vojaških izdatkov, ki jih sama krije iz proračunskih sredstev, zahtevala od ZDA naj krijejo njen oborožev9 načrt v znesku 2.000 milijard >* j kov (preko 3.500 mililjard M U katerimi bi v naslednjih tfel) opremili 15 novih diyizij. Tu ba pripomniti, da so ZRA .% francoski vladi že nad eno mi“r,, dolarjev za opremo devetih di?1 te hlapel Primanjklaj vlade zaradi ki ga ogromno pove -čanib gozdarskega položaja nikakor nč morejo same kriti, so prpvzelp nase ter ga krijejo na razile!16 ^ čine. Predvsem je parlament glasoval 5 milijard dolarjev V.,« tov za oborožitveni načrt atla°ts držav (PAM), katere pa še ?e' ■di'1’ V mesecu demokratične^6 tiska napnimo vse sv»)6 sile, da širimo liste, ki ,0 nosilci resnice proti tru***6" novim patentiranim laln** cem. "D ELO,, je gin»**6 Slovencev, ki _ P|ugov, 18.300 strojev za žetev, ter 82.300 raznovrstnih osipalnikov UBIT Sedanji stalinski petleni načrt Pfedvideva popolno obnovo in re-^Sanizacijo poljedelstva v Sovjet-j1 zvezi. Povsem jasno je, da je v »ni zvezi z najrazličnejšimi pano-satni poljedelstva tudi živinoreja. °°ie je namreč za časa nacistične 'Kupacije utrpelo mnogo škode radi ^Preslanega pustošenja. Po petlet-' ni načrtu pa se predvideva, da se °3ta poljedelstvo, kakor tudi živi-Jlrej dvignila za 72 odst. več od •"^dvojne dobe. Samo po sebi je .«Umljivo, da sta prav poljedelstvo 11 živinoreja temelj vsega nadaljne-, gospodarskega in 'industrijskega ‘zvoja dežele. Za dvig poljedelstva in živinoreje je neobhodno potrebna nabava 8Jmodernejših poljedelskih strojev. in v tem pogledu je SZ že od !/ed vojne na prvem mestu v svetu ; 'eku sedanje petletke bodo kolho-zi dobili 325.000 novih traktorjev Ra stotjspčf» drugifj raz,ličkih *!i|'jev. S tem bo mogoče 'mehapl-*kati razne panoge poljedelstva za odst. Povprečna vrednost vseh 1,5 noyli ijidplanih poljedelskih stfo-)|v v tpku te petletke bo zpašala Sl ava spominu Bidovca, Marušiča, V a 1 e p č i č a in Miloša ! najmanj 4,5 milijard rubljev (za časa zadnje petletke jih je bilo izdelanih za komaj 1,9 milijarde rubljev). Samo v teku letošnejega leta bo izdelanih 112.000 traktorjev, 110.000 orjaških plugov na traktorski pogon, 18.300 strojev za košnjo in žetev, 82.300 velikih osipalnikov na traktorski pogon ter 83.300 strojev za setev, tudi na traktorski pogon. Poleg tega pa bo izdelanih še mnogo strojev, ki žanjejo in mlatijo obenem, strojev za obiranje bombaža, za čiščenje semen, itd. 2e za časa prve petletke so bile zgrajene velikanske tvornice poljedelskih strojev in traktorjev v Stalingradu, Harkovu, Čeljabinsku in Leningradu. V teku sedanje petletke sta bili tvornici v Stalingradu in v Harkovu, ki sta bili za časa zadnje vojne uničeni popolnoma obnovljeni; poleg njiju so zrasle še tvornice v Rubstovsku ip Vladimi-rovq; v tekp j»a je gradnja tvornice v Minsku. Danes izdeljujejo v SZ traktorje znamke «Universa!» na naftin pogon, katerih zmogljivost znaša 25 If^P, pgdaljp traktorje znamke «3TZ-NATI» na petrolejski pogon s 52 konjskimi silami zmogljivosti ter traktorje znamke «Ki-rovets D-35» in «Stalinets . 80» z Diesel-motorjem. Strokovnjaki trenutno preučujejo kateri tip sjroja za žetev in mlače-nje je najprikladngjši. Po dosedanjih podatkih je sklepati, da sé je najbolje obnesel stroj znamke «Sta-linets-4», ki žanje in mlati obenem na 4 metrskem pasu, Ta stroj je namreč tako precizno narejen, da je za njegovo obratovanje potreben en sam človek. Stalinska petlptka polaga veliko važnosti tudi proizvodnji električ- nih strojev in motorjev. Naj omenimo tu, da je bilo določeno, da bodo le v teku letošnjega leta izdelali 9.000 električnih motorjev z nad 100 kw zmogljivosti, kar je trikrat toliko, kot pa leta 1940. Nadalje bodo v teku letošnjega leta izdelali 9 krat toliko radiosprejemnikov, tele sprejemnikov, Roentgen-aparatur itd, kot pa leta 1940. Mnogo teh električnih aparatov bo izgotovljenih v 15 novih velikih tvornicah, ki so bile postavljene že za časa sedanje petletke. Medtem, ko je bila nekoč glavna industrija v mestih in okoliših Leningrada, Harkova, Moskve in ob Donu, se danes ista razvija zlasti v notranjosti dežel SZ, predvsem ob Uralih in ob Volgi. Do te preusmeritve sovjetske industrije je sicer prišlo že za časa zadnje vojne. Takrat je bilo veliko tvomic prenesenih na varno, in tako se je zgodilo, da so enostavno tam ostale. Samo v teku letošnjega leta se bo proizvodnja mehanične industrije v deželah ob Upal ih in ob Volgi povečala za 4 Krat v primeru z letom 1940. istočasno pa se bo industrija v zapadni Sibiriji podeveto-rila; v Kazakstanu in v srednji Aziji se bo potrojila, na Kavkazu Da podvojila. Stalinske pmietkh s^> popolnoma spremenile lice dežel Sovjetske zveze. Iz zaostale pretežno poljedelske države, je tako nastala močna industrializirana sila, ki se danes povsem lahko kosa celo z deželami, ki so že davno slovele kot industrijske dežele. Tako je postala sovjetska domovina dežela svetle bodočnosti, dežela napredka in blagostanja. NEMŠKI NACIZEM IN AMER1ŽK1 VOJNI NAČRTI Bivši nacistični generali pripravljajo načrt za napad na ZSSR V mestu Linden je v "Bruderschaft,, zbran cvet nemških vojnih zločincev, ki za ZDA obnavljajo nemški vojni stroj I. Nemški časopis iz angleškega zasedbenega področja «Hamburger Freie Presse» je pred dobrim mesecem izšel z značilnim naslovom preko cele prve strani: «Združene države bodo dobavljale material, Evropa pa generale — Mrzlične vojaške priprave v zahodni Evropi.» Samo po sebi se razume, da je časopis pod «evropskimi generali» mislil nemške generale; sicer pa na isti način tolmačijo izraz «evropski» tudi general Bradley in drugi ameriški vojaški poveljniki, ki so še vedno navdušeni oboževalci nemške vojaške umetnosti, katero smatrajo še sedaj za najboljšo na svetu ne glede na to, da je pri Stalingradu in v stotinah bitk v Sovjetski zvezi doživela nad vse prepričljiv poraz. Dejstvo da ameriške čete niso na kopnem doprinesle niti ene odločilne vojaške zmage proti Hitlerjevim generalom, je v glavah vodilnih ameriških politikov ustvarilo prepričanje da nemški generali predstavljajo višek vojne sposobnosti sodobnega človeštva. Morda je bilo prav zato v neki spomenici, j katero je skupina ameriških stro-1 kovnjakov izročila 180 nemškim generalom, ki se nahajajo v Lindenu pri Hannoverju, stavljeno tudi tole značilno vprašanje: «Na kateri strani bi se borili v primeru spopada med Zahodom in Vzhodom? Malo mestece Linden je pred kakim mesecem postalo zbirališče naj-pomenbnej.ših nacističnih generalov, ki so se udinjali Združenim državam. Zelo je značilno dejstvo, da se nacionalistični in nekdaj tako ponosni generali s tako lahkoto udinjajo tuji državi. Zelo malo je bilo Hitlerjevih generalov, ki so v prezirom odklonili sodelovanje v tej «lindenski skupini», ki pod vodstvom bivšega načelnika glavnega stana nemške vojske Franza Haiderja za Trumana pripravljajo načrte za protisovjetsko vojno. V Lindenu so ti generali ustanovili nekakšno tajno družbo, nazva-no «Bruderschaft» (bratovščina), ki ima svoj sedež v vili Ernsta Fran-keja, zaupnega prijatelja Hitlerja in «rablja iz Lidie» Heydricha. Ta Franke je bil «Obersturmbann-fuehrer», to je general SS. «Bruderschaft» obsega v celem okrog 1400 nemških oficirjev, ki so skoro vsi bivši člani oddelkov SS ali pa generali redne vojske. Med najbolj znanimi generali, ki so v Lindenu in so člani «Bruderschaft» naj navedemo: H as s o v on Manteuffel, najboljši prijatelj bankirja Pferdmen-gesa, katerega smatrajo za najboga- Čitajt širite podpirajte DELO OB 2 0. OBLETNICI KRVAVIH DOGODKOV V BAZOVICI VSA PRIMORSKA IN TRST se klanjata svojim mučenikom T 't c dni poteks» dvajset let, ko je italijanski fašizem zahteval od našega malega m zatiranega naroda na lej zemlji prvi velik krvni davek. Štirje mladi borci — prvi štirje junaki so stopili na žrt-venik na svoji rodni grudi in se darovali za to, da bi naš narod — mi po krvi in po mišljenju pravi njihovi bratje, in naši potomci živeli v srečnejši, bodočnosti. Bili so to Junaki, ki niso izdali pravice, niti Je ne zatajili, še manj pa jo prodali za «trideset srebrnikov»... Zato so že od tedaj imena Bidovec, Marušič, Valenčič in Miloš zapisana s svetlimi črkami v srcu vsakega poštenega Slovenca aii Italijana — v srcu ljudi, ki znajo ceniti dejansko in resnično svobodo; ljudi, ki hočejo — kot so hoteli naši veliki mučeniki — živeti v bratskem sožitju na svoji rodni zemlji. Skozi vseh dvajset let se demokratično ljudstvo Primorske in Trsta spominja žalostnega dogodka iz leta 1930; dogodka, ki je ledaj z grozo preplavil ne le naš mali narod, temveč vso zdravo svetovno Javnost. Skozi vso dobo trinoskega fašizma so tu pa tam prirejali tajne komemoracije Bazovskih junakov pod raznimi pseudonimi. Tu pa tam — v tujini namreč — so Jim postavili že tedaj skromen spomenik ali simboličen grob. Po zlomu rašizma pa je postalo bazovsko strelišče pravcati romarski kraj, kamor vsako leto ob tem času poroma na tisoče in tisoče ljudi z namenom, da se pokloni spominu Velikih bratov, Jim izrazi svojo veliko hvaležnost in obenem obljubi neomajno zvestobo njihovim ciljem, ki so obenem naši cilji t. j. borbi za dosledno in dokončno vsestransko osvoboditev. Se danes občudujemo Junake prvega velikega procesa ter njih delovanje. Občudujemo njihovo mladeniško borbenost. Oni so se postavili po robu fašizmu tedaj, ko je bil že močan in ko je začel resno zatiralno borbo proti našemu narodu na Primorskem, kakor tudi proti demokratičnemu gibanju po vsej Italiji. Niso se mnogo zanašali na «pomoč» iz Jugoslavije, ki je bila malo manj fašistična, kot pa tedanja Italija. Nešteto je bilo primerov, ko so prav jugoslovanske oblasti ovirale primorske podtalne politične delavce pri svojem delu; še več, kompromitirane ubežnike so celo izročale italijanskim fašističnim oblastem. Zato bi bilo odveč govoriti o morebitnih avanturah katerega koli izvora, kot so to poskušali prikazati nekateri, ne le fašistični, temveč tudi tako imenovani «demokratični» časopisi za časa procesa. Delovanje primorskih političnih delavcev je bil prvi resen in javen odgovor vsega primorskega ljudstva, ki Je mislilo prav isto in prav tako, kot so mislili štirje veliki mučeniki. Bil je obenem odgovor na načrtno in vsestransko narodno zatiranje, na razpust vseh slovenskih političnih, kulturnih in gospodarskih društev ter ustanov na Primorskem in v Trstu; je bil to odgovor na požig osrednjega narodnega doma v Trstu in številnih drugih narodnih domov v predmestjih in na oodeželju; Je bil to odgovor na najino raznarodovanje naših otrok po šolah; skratka, to je bil odgovor na vsa ponižanja in žalitve Slovencev ih demokratičnih Italijanov. Iz tega žarišča upora, majhnega po obsegu a velikega po ciljih in po pomenu, se je razvnemalo vse širše in močnejše protifašistično gibanje, katero se je razplamtelo v veliki domovinski osvobodilni borbi, ko Je zajelo vseljudski razmah in ki Je bilo slednjič ovenčano z veličastno zmago nad trdovratnim fašizmom. Danes lahko trdimo, da Je bila kri velikih bazovskih junakov ti in borci za vseljudsko osvoboditev in srečnejšo bodočnost! In tega se je nedvomno dobro zavedalo kriminalno fašistično posebno sodišče. Zato pa je obsodilo velike patriote na smrt in zato so jih ustrelili že koj naslednji dan, ne da bi bili branitelji utegnili doseči, da bi bil priziv sprejet od najvišjih državnih sodnih oblasti. Da se je posebno fašistično sodišče zavedalo gori omenjenega dejstva nam dokazujejo tudi razni ma- Strelišče pri Bazovici. Mesto, kjer so bili mučeniki ustreljeni je označeno s štirimi križci. nevri «sodnikov», ki so težili za tem, da bi ne-le fašistom, temveč tudi poštenim demokratom in demokratični svetovni Javnosti sploh prikazali velike patriote kot pustolovsko tolpo, ki je počenjala navadne kriminalne zločine večinoma na lastno pobudo, ne da bi bili imeli pred seboj nek določen cilj ali ideal. Zal je treba omeniti da so posebnemu sodišču v tem primeru bili nadvse dobrodošli razni iškarioti, ki so bili za svoje «zasluge» nagrajeni z raznimi pomilostitvami. Težka in nepopravljiva obsodba velikih patriotov je zadela v srce ne-le prizadete in njih svojce ali prijatelje, temveč vse ljudstvo. Medtem, ko se je nesrečna fašistična drhal rogala po tržaškem mestu in divjala v svoji pijanosti radi «zmage* nad štirimi golorokimi trpini, so se krčila srca vsem poštenim Slovencem in Italijanom. V njih srcih se je kopičila vedno večja mržnja do justice politične stranke, ki je bila velika le po svojem tri-noštvu in po zločinih, ki jih Je zakrivila nad poštenimi demokrati. Srca poštenih so vpila po maščevanju. In maščevanje Je prišlo nad nesrečno drhal. Iz krvi velikih patriotov Je sklilo seme novih zdravih sil, ki so slednjič premagale in dokončno strle fašistično trinoštvo. Imena velikih patriotov pa so postala zdravim silam simbol nadaij- ne borbe za resnično in dokončno osvoboditev ter borbe za srečnejšo bodočnost. ^Spomenik mučenikom no strelišču” tejšega v današnji Nemčiji in ki finansira krščansko-socialno stranko in tudi «Bruderschaft» samo; dalje je tu letalski general Kurt Študent, ki se je nedavno tega sestal z «Goeringovim mušketirjem» polkovnikom Lindberghom, ki pa je zopet prijatelj «ameriško-nemškega» generala Schvvarzkopfa, imenovanega pred kratkim za komandanta industrijske policije v zahodni Nemčiji. Tu najdemo tudi feldmaršala von Rundstedta, katerega britanska vlada ni hotela izročiti sovjetski, da bi odgovarjal za svoje v Rusiji zagrešene zločine, češ da je bil «po-miloščen». Ne manjka niti feldmar-šal von Mannstein ki je bil obsojen le na nizko kazen; a še to kazen je angleški vojaški kritik Liddel Hart označil kot izrečeno «iz neumnosti in nepoznavanja dejstev». Mann-steinov odvetnik, laburistični poslanec v angleškem parlamentu Page! je med procesom označil von Mannsteina naravnost kot «bojnega tovariša proti komunizmu»! Danes se ta Hitlerjev feldmaršal svobodno sprehaja po Lindenu. V Lindenu imamo v tej «Bruderschaft» še sledeče nacistične «znamenitosti»; general Guderian zadnji komandant Hitlerjevih «klopnih oddelkov, general Stumpf, Krueger, Ebeling, von Schwerin, Speidel, Linde, Niemack, Ott, Toepke, von Natzmer, bivši hamburški gaulajter Giller, general oddelkov SS Kaufmanu in drugi. Mala skupina med temi generali sestavlja pod vodstvom Franza Haiderja in von Mannteuffla tako zvani «Bruder-rat» (bratski svet), ki vodi vse delovanje v Lindenu nastanjenih generalov. Pa poglejmo, \z česa sestoji to «delovanje». 2e takoj po vojni so se ameriški generali odločili, da uporabijo nemška vojaška sredstva v pripravah za protisovjetsko vojno: nemški vojaški načrti so bili med glavnimi takšnimi sredstvi. Al-lenu Dullesu je bila zaupana naloga, da odnese tajne arhive nemške Wehrmacht. To nalogo je Dulles tudi izvedel s pomočjo svojih agentov v Hitlerjevem jpoveljstvu; imel je na razpolago približno 800 različnih skupin «agentov», ki so v januarju 1945 imele edino nalogo, da se pelaste teh tajnih arhivov, katerih del je kasneje zunanje ministrstvo ZDA objavilo. Organizacija «človeškega materiala» pa je bila zaupana izključno le nemškim generalom, ki so bili preizkušeni protikomunisti. To ravno dokazuje, da so tudi najbolj «patriotični» buržujski generali le plačani obrtniki mednarodnega kapitalizma. Uradno je bila zaupana organizacija nemške Wehrmacht bivšemu načelniku Hitlerjevega glavnega stana Franzu Haiderju, ki v zunanjem ministrstvu Bidovca Marušiča, Valenčiča in Miloša seme veličastne osvobodilne borbe vsega primorskega in tržaškega slovenskega in italijanskega ljudstva. In primorsko kakor tudi tržaško ljudstvo se tega v polni meri zaveda, ne glede na svoje osebno politično prepričanje. Dobijo se pač ljudje gotovih političnih tendenc, ki tolmačijo borbo bazovskih junakov po svoje. Ti ljudje bi hoteli šteti mučenike za svoje mučenike. Iz relikvije, ki Je sveta slehernemu demokratičnemu Primorcu ali Tržačanu, slehernemu rodoljubu Slovencu ali Italijanu bi hoteli ustvariti predmet svojih nizkotnih političnih špekulacij. Toda to se ne sme zgoditi! Veliki bazovski Junaki so bili pravi nacionalni patrio- Spomenik bazoviškim žrtvam v Vranjicu pri Splitu IVAN MATli1 IČ ŽIVI IZVIRI (odlomek) N' ■oč se je nagnila in hrup v mestu se je polegel. Doljana je izmučena uti'ipala v težki dremoti. Na trgu pred sodno palačo se zbirajo avtomobili. Strahotno rotine in pošastno se kretajo, da bobneče odmeva po mestu, V ječah vklepajo jetnike. Nobenega odpora ni več, roke jim vise kakor mrtve ob životu, obličje pa jim je čisto belo, ni trohice krvi. A st raži, ki jih vklepa, drhte roke in temna polt ji je posinjela. Bran prosi malo vina, Samo požirek, samo kanec vina! Tako je silovito zdelan, a niti večerje ni bilo. A prosi zaman. Sele na prigovarjanje duhovna, ki je prevzel nase to pregreho dobijo vsi štirje jetniki pol čaše vina. Duhoven nese Branu. Samo požirek! Nu, če bi bil to zares požirek, globok, brezkončen. Toda kaj, ko pa še tri žejna usta čakajo na ta kanec. Drugi požirek je dobil Vid, in tretjega Tine, za četrtega pa ni nič ostalo. . . Naprej! Avtomobili só se premaknili in v lahnem zagonu zrohneli skozi mesto. Prednji so bili lahni, odlični vozovi, potem so sledili težki oklopni slednji pa je šel tih za sprevodom... Strahotni sprevod rohni proti jutru. Jetniki so čisto zlomljeni. Topi zro v ta temotni svet oči so jim potonile v daljne, neznane temine. . . Vid se je okrenil nazaj na poslednji avto; gleda in kar zadrhti od groze. Tudi Bran je že uganil, kaj je lito, ki peljejo na zadnjem vozu. Hoče pa to tovarišem prikriti in obenem v sebi zadušiti vso tegobo. Nenadno se dvigne: «Zapojmo, fantje! Kaj bi bili čemerni, čemu bi jadovali za tem življenjem, saj ni vredno jadovanja!» Trudi se, da bi zapel z močnim glasom, ali kaj, ko je pa tako čudno ubit, a grlo suho. Tovariši ga gledajo topo, le Vidu se oči za znanje omehčajo in okrog ust se nabere nekak nasmešek. Straža začudeno strmi v Brana. Sprevod je krenil proti Pogorju. Ob cesti je strnjen živi zid vojaštva, ki nemo zre v -strahotno galopiranje kolesja. Jetniki žde negibni, ludi Bran se je pogreznil zopet v molk. Prodi eti skuša čim dalje, naprej skozi noč. Pomišlja, potem pa se znova opogumi: «Ne bodite žalostni, bratje! K našim gremo, k našim dedom...» Tovariši strmijo v besednika, in tako čudno drobceni so, ko otroci. Ob Tisovem vrhu je strnjen živi oklep. Na ravnici pred gričem stoje postrojena krdela, strnjena v četverokotu. In noter v četverokot vodijo štiri fante. Vidu klecajo noge; Tine omahuje, težko vleče noge, glava mu klone; v drugi vrsti stopata Velij in Bran. Velij stopa z dvignjeno glavo, njegov korak pa je trd in veriga mu bije ob škorenj. Bran pa prav kot bi nekoliko zaostajal in hotel videti še to in ono. Glavo ukrepa in se ozira nazaj po tej neznanski množici; vidi ustrojena krdela, puško ob puški, negiben oklep. Vidi obraze v oklepu, same nepoznane in temne... Niso videti zakrknjeni ti obrazi, ne, tako čudo plahi so, na mnogih se odraža celo neko prikrito sočutje... In Bran vidi tudi nekaj domačih med njimi; da, beli so, čisto bledi... Tu ob strani stoje sodniki, tesno se drže v gruči. V ozadju stoji pred oklej?om poseben členek strelcev. In vse oči krog in krog so uprte v kopico, ki se pomika v odprto stran oklepa. Bežne misli se vrtičfjo, naglo, mrzlično odrivajo druga drugo. V utrip senci in srčnih žil se meša glas sodnika, ki čita sodbo. Žejne oči gledajo v skalo; čas se ne ustavi, pomika se naprej. Stiri obrazi se ukrenejo drug k drugemu: še en pogled v slovo, pogled zvestobe, večne ljubezni... «Držite še trdno, fantje!» reče glasno Bran. «Odpustite, če je bilo kaj med nami!» «Kaj bi bilo? Nič, besedo smo držali!» odgovori Velij. Glas sodnika je umolknil. Tišina. Člen strelcev se premakne. Skoro neslišno, z drhtečim stopanjem se pomika naprej. Poveljujoči dvigne meč. Sunkovito in visoko blisne ostrina. Utrip je zastal; meč je šinil nizdol... «Mati - Krist!» tone krik v salvi in stresu gore.. Grom rjove, rjove skozi Tisovnik, preko Pogorja, rjove v neizmerne dalje... Tri telesa so zatripala, povesila se z debla k zemlji. Eno pa se je sunkoma dvignilo, in s telesom vred se je premaknilo deblo, se nekoliko pridvignilo. Telo je močno vzdrhtelo in se zaokrenilo. Da, Velij stoji tu živ in strašen gleda sodnike, v živi zid, gleda strelcem v lice. Clcn stoji tu, negiben, puško ob nogi; iz cevi se vleče poslednji dim, vleče se in vije. Velij gleda drugega za drugim v členku in nad enim obvisi njegov pogled. Slakov Sime povesi glavo v tla, noge se mu zamajejo in puška mu pade iz rok. Velij bega s pogledom dalje: tam v živem zidu sliši nekoga krikniti, nedaleč od tega vidi drugega omahniti na Ila. Potem zaseka pogled v sodnike. Tišče se skupaj kakor v grozi. Gelemi Kerub! Suakli! Strahotno jih gleda Velij, spregovoriti ne more, kajti kri mu zaliva grlo; sunkoma leze k tlom. Temni se mu in komaj še vidi drhtečo roko, ki se izteza proti njemu. Tistega, kar se je zabliskalo v drhteči roki, Velij ni videl več... ZDA uživa neomajno zaupanje. Haider sam je odkrito priznal, kaj je njegova naloga, v nekem članku, ki je izšel v glasilu ameriških okupacijskih čet v Nemčiji «Starš and Stripes» in v katerem piše: «Jaz lahko zelo hitro ustvarim nemško vojsko v anglo-ameriškem zasedbenem področju. V ta namen ne potrebujem drugega kot orožje in denar...» Denar prihaja za «Bruderschaft» iz neizčrpnih blagajn bankirja Plerdemengesa. Orožje pa naj bi dobavljal Truman, deloma pa ustanavljajoči se «jekleni in premogovni trust», katerega duhovni oče je Schuman, ki je menda edini od francoskih ministrov povezan z veliko nemško industrijo. Schuman je bil namreč predsednik francoskega združenja industrijcev, ki je poj?ol-noma podrejeno družini Wendel, katera je nemškega porekla in ima v Porurju mogočna podjetja in velik vplivi Berlinski časopisi «Berliner Zei-tung», «Neues Deutschland» in drugi so pred kratkim prinesli poročilo o izjavah, ki jih je dal bivši nemški major Walter Brucker ki se je zatekel na sovjetsko področje Berlina in ki je bil dotlej zelo blizu «Bruderschaft» v jùndenu. Ta major je odkril mnogo tajnosti o delovanju nacističnih generalov v Frankejevi vili. Povedal je predvsem, da je «Bruderschaft» tesno povezana z zahodnonemško vlado v Bonnu in sicer preko bivšega majorja nacističnega vrhovnega poveljstva Teevvaga, ki je sedaj tajnik demokrščanske skupine v parlamentu v Bonnu. Potrdil je, da je Haider dejanski voditelj «Bruderschaft», ter izjavil, da zlasti finančni minister Schaeffer «blagohotno gleda» na delovanje teh generalov. Po pisanju berlinskih časopisov se nemška Wehrmacht obnavlja v dveh ločenih smereh. Ena od teh smeri, za katero je bil pomladi 1945 po Himmlerjevem ukazu napravljen uraden načrt, se nanaša na obnoVo posebnih oddelkov SS. Drugi, pravi vojaški načrt pa je pripravila že decembra 1944 nemška vojaška akademija. Poveljnik Akademije je bivši polkovnik oddelkov SS von Oertzen, ki je, zajet pri Tobruku, takoj prestopil v anglo-ameriškn službo. Pomladi 1945 je bil poslan v Nemčijo, da bi «preuredil» pro-sluli načrt Vojne akademije, potem ko jo je 5. maja 1945 prevzel v svoje roke ameriški general Patton. Dejstvo, da so oteli pozabljenju ta dva načrta ki sta bila napravljena j?od nej>osrednim Hitlerjevim in Himmlerjevim nadzorstvom, najbolje izpričuje posino skladnost namenov nacističnega glavnega poveljstva in anglo-ameriške vrhovne komande, da oslabita čim bolj Sovjetsko zvezo ter da se, če le mogoče, povežeta, da bi jo uničila. V pozivu, ki ga je nekaj dni pred kapitulacijo naslovil na nemški narod Hitlerjev naslednik admiral von Doenitz, stoji med drugim: «Nemčija bi se proti boljševizmu borila do končne zmage; toda obenem se je morala boriti tudi proti zahodnim zaveznikom, dokler ti ne bi nehali ovirati nemškega naroda v njegovi borbi proti boljševizmu». To je ponovna potrditev skupnih spletk, ki so jih zasnovali nemški in ameriški veliki industrijci in finančniki ter jih izvajali preko nemške in ameriške vlade, ki sta bili od njih odvisni. Sedaj pa ponovno poskušajo svojo srečo z istimi načrti, z istimi metodami, da, celo z istimi osebami. Najbolj upoštevani od generalov Atlantskega pakta so namreč prav nacisti. Naj zadostuje, če povemo, da je general Haider izdelal načrt za obrambo Rena, ki ga je Mac Cloy vzel v poštev. Sedaj pa se je izvedelo, da «zahodno» glavno poveljstvo v Fontainebleauju preučuje načrt za «obrambo Evrope», ki ga je predložil general von Choltitz, kateri je bil hitlerjevski poveljnik za «Gross Paris», dokler ga niso Parižani s svojo vstajo zapodili. Ameriški voditelji se navdušujejo nad nemško vojaško strategijo in taktiko. Posebno še občudujejo teorijo «totalne vojne», ki jo je proglasil feldmaršal von Luden-dorff. Sedaj jo preizkušajo že v Koreji. Hitlerjeva «totalna vojna» je propadla v Evropi, a tudi na Koreji je zapisana porazu. Kajti zavest narodov je mnogo močnejša od totalne vojne. (Nadaljevanje sledi) Eden izmed številnih spomenikov, ki so jih postavljali Slovenci v Jugoslaviji v počastitev spomina bazoviških žrtev. DELIKATNO VPRAŠANJE — « Demokraciji», ki je v svoji številki z dne 25. avgusta posvetila kar dve strani slik «naporom Marshallovega načrta za obnovitev in blagostanje Trsta» ter dokazovanju «ameriške ši-rokogrudnosti», postavljamo tole delikatno vprašanje: Ali sta obe strani plačan oglas ERP-a ali pa dokaz nepoboljšljive servilnosti do drtave, ki je prišla krast Evropejcem neobhod-no potreben kruh? Ako bi le mogoče, prosimo odgovor. Smo zelo «/irp-ini», koliko plačuje ERP komisija za tak oglas. KOMUNIZEM, KOMUNISTI, KOMUNISTIČNI... — «Katoliškemu glasu» se kar kolca od besedičenja. Na njegovi prvi strani številke z dne 23. Gorica — avgusta 1950. — Trst (v resnici ne vemo, kaj naj vse te šijre pomenijo) je kar uvodnik posvečen «Komunizmu in morali», nek drugi članek «Scelbi in komunistom» ter tretji «komunistični vzgoji». Le tako naprej pristaši Vatikana, tal, slovenskega rodu, le tako naprej in boste kmalu posvečali ves svoj jezuitski listič komunizmu! Toda zakaj se toliko bojite tega komunizma? Ce komunizem nima morale, kakor pravite, če komunizem prinaša sutnost in uničenje, če komunizem prinaša razbrzdanost, itd. itd. itd. itd., zakaj se ga pa toliko bojite? Ce je tak. kakor ga vi opisujete, ne bo prav nikogar speljal. Zato spančkajte svoje spanje pravičnega, sanjajte o srednjem veku. sanjajte o svojih ljubih belogardističnih bratih, ki so zločinsko izrabljali Kristusovo ime in, kar je bilo najbolj žaljivo za Kristusov nauk, v njegovem imenu ubijali. Le sanjajte o vsem tem. Pomirite se. Za vas, za vse vatikanske milijarde, za lepe stolčke, za obvarovanje pa panja skrbijo vaši ljubi novi prijatelji, novi Hitlerji, ki so v treh tednih tpomtslite si: SAMO v treh tednih) pobili preko 12 tisoč «hudobnih» Korejcev, odvrgli na de-settlsoče ton bomb in vam bodo morda za nameček servirali Še kaj takega v Evropi. Toda radi bi vedeli, zakaj se tega komunizma toliko bojite. To Je zares uganka. Ali mislite, da je človeštvo tako pokvarjeno, da sledi samo »razbojnikom» kot so komunisti? Potemtakem je bolje, da se odpravimo na oni svet in pustimo to človeško «sodrgo» naj se s svojim komunizmom opije in naje. Kljub temu vam telimo svetovati nekaj: brigajte se za svoje cerkvene stvari in pustite ljudem, ki se mnogo bolj od vas razumejo, konkretne, življenjske zadeve. Bo mnogo boljše za vas in za ilovežtvo. PO LINIJI UNITED PRESSA — «Primorski» z dne 23. avgusta objavlja na prvi strani sliko na kamjonu natrpanih Korejcev, ki jih ameriški razbojniki ženejo na morišče. Toda «Primorski» noče povedati resnice, noče povedati, da so ameriški okupatorji zločinci httlerjevega tipa, zato pa pod sliko piše: «Pred napredovanjem severnokorejskih čet pošiljajo oblasti južne Koreje politične kaznjence v notranjost». «Primorski» je pozabil pripomniti, da te politične letnike, ki jih kar tako pobirajo po cestah, pošiljajo v notranjost grobov. O tem «Primorski» molči. Saj ni nič čudnega: Ernest Davtes, namestnik britanskega zunanjega ministrstva se mudi na «odmoru» v Jugoslaviji». LABURISTI, KI BODO HVALILI TITOV SOCIALIZEM — «Primorski» nas obvešča da bo te dni iz Londona odpotovala v Jugoslavijo povabljena od voditeljev ljudske fronte Jugoslavije delegacija, ki Jo je sestavil nacionalni odbor angleške laburistične stranke. Pripravljajmo se torej čez nekaj tednov poslušati po londonskem radiu slavospeve «Titovemu socializmu » s strani onih, ki so poslali čete, bombnike in bojne ladje klat korejsko ljudstvo za «blagor in zmago Titovega ter Attleejevega socializma». Čestitamo Titu In vsem njegovim, ker Jim Je uspelo «prepričati» k pravovernemu nauku «novega» komunizma ljudi, ki so se nam vedno zdeli kot vojni hujskači. Od sedaj dalje bomo morali spremeniti svoje mnenje o Attleeju, Bevinu, itd. Kdaj bo pa prišel Churchill na vrsto? ČUDNO IZMIŠLJANJE — «Borba» pravi, da st albanska ljudska republika izmišlja obmejne incidente, da bi nato krivila «nedolžno» Jugoslavijo temnih namenov. Pa da. Zakaj sl neki Albanija Izmišlja obmejne incidente? Ta velikanska država, ki Ima milijonsko vojsko in ki hoče podjarmiti ves Balkan, si ne bi smela izmišljati incidentov in jih naprtiti miroljubni, človekoljubni, nadvse demokratični, pravoverno socialistični, dosledno revolucionarni vladi Jugoslavije? Morda pa st izmišlja te incidente, ker misli zasesti Jugoslavijo? — Tttotaštstom je treba pač reči, kar jim gre: smešni so, kakor še ni bil noben drugi na svetu. Poleg tega pa Se prvovrstni lažnivci in kriminalci. «DEMOKRACIJA» IN ATOMSKA BOMBA — «Demokracija» pravi da Je naša mirovna propaganda «hinavska». Kako naj ne bi verjeli temu listu, ki tako pogumno kruli v tru-manovem slogu? Mi smo «hinavci» torej, ker pridigamo mir in grozimo z atomsko bombo, oborožujemo vedno številnejše divizije, postavljamo v najskritejšl kotiček programe za obnovo detel, medtem ko postavljamo v ospredje milijardne fonde za oboroževanje in kričimo, da Je treba spremeniti mirnodobno industrijo v kovačnico topov, tankov in mitraljezov. Sovjetska politika je hinavska, ker je le vsem znano, da Sovjetska zveza pošilja svoje brodovje v ameriške luke, utrjuje svoja strateška oporišča v Fiondi, Alaskt, Groenlan-diji, Kanadi, Italiji, Franclji, Španiji, Itd. in Jih razporeja vse okrog «miroljubne» Amerike, ki, «reva», skrbi samo, da daje delo svojim 15 milijonom brezposelnih, ruši svoje vojne tovarne, ne grozi z vodikovo bombo, ne pošilja svojih bombnikov na korejske otroke, tene in starčke, ne ubija korejskega civilnega prebivalstva In ga ne meče v skupne grobove nacističnega tipa. Pa saj Amerika ni dodelila do sedaj preko 50 milijard dolarjev za oboroževanje. Ne, to Je «komunistična propaganda» in Truman, ki Je te milijarde zahteval, ni nič drugega kot «kremeljski kurir». PO PRVEM TEDNU DELOVANJA TRŽAŠKEGA VELESEJMA Gen. Àireyu ne gre v račun, da bi Trst vezal Vzhod z Zahodom Pogled na velesejm z novozgrajenimi paviljoni. Preteklo soboto se je otvortl Tržaški velesejem. Naše mnenje je, da bi ta manifestacija, ki je izredne važnosti za Trst morala služiti, poglobitvi stikov med Vzhodom in Zahodom. Toda tudi ob tej priliki so se tukajšnji oblastniki — v prvi vrsti pa g. gen. Airey — pokazali kot kratkovidni ljudje, ki jim /e pred vsem blagor svojega protikomunizma. Gen. Airey je v svojem otvoritvenem govoru moral priznati, da more Trst živeti edinole s poživitvijo stikov z zaledjem, kar trdimo od vsega začetka. V nasprotju s temi besedami pa je napadel «neko manjšino, ki si želi uničenje socialnega in gospodarskega reda v svoji deželi v ciničnem interesu inozemskega imperializma, ki ne meji z našim ozemljem». Jasno je, da je gen. Airey hotel napasti demokratične sile, kar pomeni, da je napadel najaktivnejši del prebivalstva, brez katerega bi bil tudi velesejem nemogoč. S tem je napa del tudi drtave, kjer ljudje zelo dobro živijo tudi brez ERP-a in blagohotni ameriške «demokracije». Da ne bi kdo napačno razumel, je razložil, da grozi našemu mestu «imperializem», ki ne meji z našim ozemljem». S tem je to-tej zelo skrbno izozel Jugoslavijo, kjer vedri Tito, miljenec laburistov in Wa-shingtona. Gen. Airey je torej pritisnil določeni politični pečat na Tržaški velesejem, kar je zelo kvarno za njegov vpliv in njegovo resnost. V takem duhu ta gospodarska manifestacija ne more imeti trajnega življenja. Najaktivnejši del našega prebivalstva, ki ga je gen. Airey nediplomatično in strankarsko napadel, bo napravil vse, kar je v njegovi moči, da bi Velesejem postal res žarišče gospodarskega sodelovanja med deželami Vzhoda in Zahoda. Te dni smo si ogledali razstavljene proizvode. Mnogo je zelo zanimivih in dobrih predmetov, predvsem pa vzbujajo pažnjo razstavljeni stroji. U tem bomo skušali poročati prihodnjič. Organizatorji pa bi bili morali mar-Ijiveje skrbeti za zaključitev vseh teh. ničnih del pred otvoritvijo. Levji delež si je poleg Italije in ERP-a prisvojila Jugoslavija. Titofašt-sti so se zelo pomudili, da bi «dokazali» velike korake, jih je baje napravila Jugoslavija. Vsi tl njihovi propagandni napori pa izgledajo dokaj klavrni in smešni, ker na razstavi zeleda da je Jugoslavija pod sedanjim režimom postala «najbolj industrijska dežela na svetu», kar pa kljub histeričnemu vreščanju «Primorskega» ne odgovarja resnici. Razstavili bi bili raje indekse o padanju življenjske ravni, o umorih in aretacijah, o Ječah in taboriščih. To bi zelo z animalo naše ljudi. Titofašisti ne poznajo slovenskih velemojstrov Gospodje pri pornografskem «Tedniku» so ali tako iznajdljivi ali pa tako zabiti, da ne poznajo naših šahovskih velemojstrov. Objavili so namreč karikaturo slovenskega velemojstra Vasje Pirca, v pojasnilu pa so napisali, da je to šahovski mojster Vidmar mlajši. Priporočamo Jim, da si na bodočem izletu v Ljubljano ne ogledujejo samo lepih hotelskih sob in bogato obloženih miz, temveč da se zanimajo tudi za ljudi, zlasti še za take, ki so ponesli naše ime v svet. Zveza demokratičnih žena STO vabi vse svoje članice in simpatizerke kakor tudi vse demokratične žene Trsta in Ozemlja, da se udeleže komemoracije bazoviških mučenikov, ki bo jutri, v nedeljo ob 9. uri dopoldne v Bazovici. DEMOKRATIČNE ŽENE V BORBI proli draginji življenjskih potrebščin ZDZ je predložila ZVU predloge, kako naj se prepreči nadaljnje dviganje cen in brezvestna špekulacija velikih trgovcev Draginja življenjskih potrebščin, ki težko prizadeva vse delovne sloje posebno pa še brezposelne, je vzpodbudila Zvezo demokratičnih žena, da so začele s široko akcijo pri oblasteh, da bi preprečile naraščajočo špekulacijo velikih trgovcev. Delegacija ZDZ je bila s tem namenom že pri ZVU, na conskem predsedstvu in na občini. Od ZVU je tudi prejela pismo, v katerem zagotavlja, da bo rade volje sprejela vsakršne nasvete in predloge. Prejšnji teden je imenovana Zveza res poslala trgovskemu oddelku ZVU cel načrt, kako preprečiti naraščanje draginje. Žene predlagajo: 1. kontrolo nad cenami življenjskim potrebščinam v prodaji na debelo; 2. odpravo monopolov na osnovni živež kot so meso maščobe žele- p0staj0 Sv. KriŽ je treba njava, sadje m mlečni izdelki; J. ’ ... . ' . . ustanovitev občinske ustanove za temeljito ODnOVltl potrošnjo in razdeljevanje malim Uprava državnih železnic se je trgovcem; 4. reorganizacijo sad-1 končno odločila, da razširi postajo nega in zelenjadnega trga; 5. reor-1 Sv. Križ, ki že davno ni več odgo- ganizacijo ribjega trga s pripustitvijo ribičev k prodaji; 6. poživitev delovanja Delavskih zadrug s postavitvijo pravih predstavnkov članov v upravo, kar bo mnogo doprineslo k ustalitvi cen; 7. ustanovitev komisije za ugotovljanje, določanje in nadzorstvo cen nujnim življenskim potrebščinam; v tej komisiji naj bodo zastopani predstavniki sindikatov in potrošnikov. Doslej ZDZ še ni prejela odgovora. Pač pa organizira po posameznih krajih sestanke žena, na katerih se razpravlja o draginji in o tem kaj bi bilo treba ukreniti proti špekulaciji trgovcev ki umetno dvigajo cene. TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED Luški g xamenjan iravilnik ostiino* bo le posvetovalni odbor Sindikati pozvani, da izdelajo osnutek za nov pravilnik - Uspeh nameščencev "Montaggio Metallici,, - Danes zborovanje bolniških uslužbencev V nedeljo je bilo v pristaniškem domu veliko zborovanje pristaniških delavcev katerih je bilo toliko, da niso imeli prostora v dvorani. Tov. Radich je obrazložil razna vpaša-nja luških delavcev, ki so do danes ostala nerešena. Med vsemi vprašanji je najvažnejše ono o novem pravilniku, katerega brez sodelovanja prizadetih delavcev sestavlja pravni odsek ZVU. Po živahni diskusiji je bila sprejeta resolucija, v kateri pristaniški delavci zahtevajo, da se rešijo vprašanja zvišanja pokojnin odškodnine za prekinitve zaradi višje sile ter pravnega priznanja družb luških de- Delavske zadruge podaljšale rok za izjavo do 30. novembra 1950 Vsak član naj čimprej izpolni to formalnost, da si zagotovi vse pravice - Plačal bo kasneje v obrokih Nadzorni odbor Delavskih zadrug je v namenu, da bi na obenem zboru DZ moglo sodelovati tim vet članov z vsemi pravicami, sklenil, da podaljša do 30. novembra 1950 rok, v katerem morejo elani podpisati izjavo, da se strinjajo z zvišanim zadružnim deležem. Do navedenega dne se morejo člani javiti v popoldanskih urah v kateri koli prodajalni Delavskih zadrug za podpis omenjene izjave. Vsakdo mora prinesti s seboj člansko knjižico DZ in osebno izkaznico. Le na podlagi teh dveh dokumentov bo dobil od uslužbenca v podpis obravez izjave da se strinja s povišanjem članskega deleža od ion na 500 lir. Razlike v znesku 400 lir ni treba takoj placati, temveč jo bo mogel vsakdo plačati v obrokih po lastni uvidevnosti ali pa tudi z njemu pripadajočimi odstotki na podlagi nakupnih bonov. Odločitev uprave Delavskih zadrug, da podaljšajo rok za izjavo o zvišanju zadružnega deleža, je treba samo pozdraviti. Tako bo omogočeno, da si za bližajoči se občni zbor tudi ostali člani zagotove volivno pravico. Doslej je namreč komaj okrog 4000 članov podpisalo zadevno izjavo, kar prav gotovo ne bi bilo koristno razvoju te največje delavske gospodarske ustanove. Kajti le udeležba čim večjega možnega števila članov bo mogla dati temu podjetju najprimernejše vodstvo, sestavljeno iz resničnih predstavnikov vseh potrošnikov, ki pripadajo različnim političnim prepričanjem. Le tako bodo delovni ljudje, ki so ustanovili in dvignili Delavske zadruge na današnjo višino, mogli preprečiti, da bi se jih zopet polastili oni, ki~so jih že prej in jih še danes skušajo uničiti zaradi svojih profitov in špekulacij. V soboto bo ob 19. uri v dvorani DSZ v ul. Conti 11 PROSLAVA VII. obletnice ustanovitve Govorila bosta tovariža: ADO SLAVEC in NELLO GRISONI Na proslavi bosta nastopila pevska zbora iz Sv. Križa in Tomažiča. Sledil bo ples. Sestanek v Nabrežini V sredo zvečer je bilo v Nabrežini veliko zborovanje, na katerem sta govorila tovariša Gasparini Leopoldo in Markovič Alojz - Zvonko. Udeležilo se ga je veliko število nabrežinskih demokratov. Ob zaključku zborovanja so navzoči soglasno sprejeli na Tržaški odbor miru naslovljeno resolucijo, kjer zahtevajo prenehanje ameriških vojnih provokacij na Daljnjem vzhodu dsha presveta Za dvajsetletnico bazoviških žrtev bo jutri v nedeljo 3. septembra v Bazovici velika proslava v počastitev štirih pred dvajsetimi leti od fašistične zločinske roke ustreljenih borcev za svobodo: Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki se ga bodo udeležili pevski zbori in godbe. Spored prinašamo na drugem mestu. Da dostojno proslavimo to važno obletnico, poziva Slovensko-hrvat-ska prosvetna zveza naše občinstvo in prosvetna društva naj se te proslave polnoštevilno udeležijo! V OKVIRU PROSLAVE BAZOVIŠKIH ŽRTEV BO PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE UPRIZORILO V NEDELJO 3. SEPTEMBRA OB 20. URI V BAZOVICI NA DVORIŠČU GOSTILNE LEBAN FINZ-GARJEVO IGRO V ŠTIRIH DEJANJIH «NASA KRI». Rocol Pr. dr. «Fr. Marušiču bo imelo v soboto, 2. t. m. ob 20. uri, svoj redni letni občni zbor. Podano bo tajniško in blagajniško poročilo, odobritev pravilnika, volitve novega odbora in slučajnosti. Vabljeni vsi člani. V Mačkovljah bo v nedeljo 10. t. m. kulturna prireditev s plesom. Nastopil bo pevski zbor, dvogovor «Od železne ceste». Govoril bo tov. F. Gombač. Pr. dr. «Pečar» bo imelo v nedeljo 10 t. m. kulturno prireditev. Nastopila bo na novo ustanovljena domača godba in pevski zbor Sv. Ivan-Podlonjer. Vsekakor zaslužijo mladi in požrtvovalni godbeniki vso našo pozornost. Po starem običaju so Barkovljani preteklo nedeljo praznovali vaški praznik Sv. Jerneja. P. D. «Marij Matjašič-Milan» je domačinom priredilo prijeten drdružabni večer na novi društveni terasi, ki nudi krasen razgled na vas in morje. Terasa je bila nabito polna domačinov, ki so z velikim zanimanjem sledili koncertu, ki ga je izvajala domača godba. Pester spored kjer so prevladovali slovenski motivi, je žel med občinstvom splošno odobravanje in pohvalo godbi in njenemu požrtvovalnemu učitelju. Poslušalci so se razšli z željo, da jim prosvetno društvo bolj pogosto nudi take večere. Prireditev je bila organizirana v okviru akcije za demokratičen tisk. Bogat spored barkovljanske godbe nas je v resnici prijetno iznena-dil. Želeti bi bilo, da bi se ta godba pogosteje predstavila našemu ljudstvu, med katerim je bila doslej znana bolj po imenu kot po svojih umetniških zmožnostih. Vojaško upravo ne brigajo narodne pravice Slovencev Prejšnji teden je delegacija občinskih odbornikov iz Nabrežine in Zgonika ter glavnega odbora SHPZ prosila za sprejem pri šefu ZVU g. Eddlemanu, da bi mu razložila nevzdržno stanje, ki je nastalo z uvedbo zloglasnega protislovenskega ukaza št. 183, ter mu predala resolucije, ki jih je sprejelo in podpisalo prebivalstvo vseh vasi teh dveh občin proti krivičnemu razna redovalnemu ukazu. Kljub temu, da glavni ravnatelj za civilne posle prav dobro ve, kakšne važnosti je za nas tržaške Slovence vprašanje uporabe materinščine, ni hotel sprejeti predstavnikov prebivalstva dveh občin, temveč je pismeno sporočil delegaciji, da «ne vidi potrebe takšnega razgorova ter da prav tako lahko pismeno obrazloži svoje pomisleke proti ukazu št. 183». To je za nas Slovence še en dokaz več, da okupacijskim oblastem ni prav nič mar spoštovanje narodnih pravic, ki nam Slovencem pripadajo ne le po vseh načelih demokracije, temveč tudi po izrecnih določilih začasnega statuta STO, ki bi ga morala ZVU kot predstavnica dveh podpisnic mirovne pogodbe spoštovati in izvajati. V TRSTU KAKOR NA KOREJI Čudni manevri ameriških vojakov Ta teden imajo ameriški vojaki v vojašnici pri Banih svojevrstne vojaške vaje. Tako so v ponedeljek popoldne nenadoma obkolili vojašnico, zajeli vse tamkaj zaposlene delavce, naperili proti njim puške ter jih prignali od vseh strani na dvorišče pred vojašnico, kjer so jih «stražili» dobre pol ure. Vsekakor je treba priznati, da so taki manevri zelo čudni. Marsikateremu delavcu so žal v še preživem spominu «manevri» iz komaj končane svetovne vojne. Zato nikakor ne marajo obujati tako slabih spominov. Dasiravno živimo na tem koščku zemlje, kjer so šle skozi že raznovrstne vojske, vendar ne pomnimo, da bi katera izmed njih kdaj uporabljala take «metode» pri urjenju, ki vsekakor nima dobrih znakov. Isti dogodek se je dogodil na Opčinah v torek zvečer. Delavci so bili prosti komaj ob 20 uri. lavcev. Dalje zahteva, da ZVU vpraša za mnenje sindikat luških delavcev pri sestavljanju luškega pravilnika. V resoluciji so dali vsi prisotni pooblastilo svojemu vodstvu, da ukrene vse potrebno, če treba tudi stavko, zato 1. da se skliče pristanški posvetovalni odbor za pravično rešitev vseh vprašanj in 2. da se doseže predhodno zaslišanje luških sindikalnih predstavnikov v vseh vprašanjih, ki se tičejo luških delavcev. To zborovanje in agitacija luških delavcev je imela velik odmev tudi pri oblasteh.. Na delovni urad so bili povabljeni predstavniki luških družb in pristaniških sindikatov, katerim je ravnatelj dr. Levitus pojasnil, da pravni urad ZVU nima namena spreminjati luškega pravilnika, temveč da namerava le pravno ustanovitev luškega odbora, ki bi nadomestil dosedanji posvetovalni odbor. Dr. Levitus je navzoče pozval, naj s svoje strani izdelajo osnutek za nov pravilnik, katerega bi predložili ZVU. Ničesar doslej še ni bilo odločenega glede 10 odstotnega poviška prejemkov uslužbencev krajevnih ustanov. Tržaški občinski odbor je s svoje strani pripravljen podpirati upravičene zahteve teh nameščencev. To stališče občinskega odbora je župan tudi osebno sporočil predsedniku cone, za katerega se pa ne ve, kakšno mnenje ima v tej zadevi. Vse pa odvisi končno od ZVU, ki se še vedno brani ugoditi zakonitim zahtevam prizadetih nameščencev. Nameščenci podjetja «Montaggio Metallici» so po enomesečni agitaciji deloma uspeli v svojih zahtevah. Podjetje jim je priznalo 8.50 lir dodatka na uro za nezdrava dela. V sredo so od 10. do 12. stavkali nameščenci Združenih bolnišnic, ker ZVU ni hotela potrditi povišanja plač in drugih ugodnosti, katere jim je uprava bolnišnic že odobrila. V četrtek so imeli predstavniki obeh sindikaalmh organizacij razgovor z upravo bolnišnic, ki jim je sporočila, da je finančni oddelek ZVU spremenil sklep uprave o povišanju. Danes ob 10. bo na dvorišču Glavne bolnišnice zborovanje vseh prizadetih nameščencev. Tudi pekovski delavci niso uspeli v svojih zahtevah ki so jih lastniki pekarn odbili. Sindikalni predsta- vniki zahtevajo zato sklicanje obeh strank na Delovni urad. Na Delovnem uradu so se srečali tudi predstavniki ladjedelnice Fel-szegy in sindikatov, da bi proučili vprašanje 29 odpuščenih delavcev. Določili so nov sestanek v teku enega meseca kjer bodo proučili možnost izmeničnega dopusta, da tako rešijo vprašanje imenovanih 29. Tovarna Salto je za prihodnjo soboto odpovedala 20 delavcem, ki so bili odpuščeni že pred dvema mesecema, a je bil odpust odgoden do sedaj. varjala potrebam velikega prometa, ki se na tem postajališču iz leta v leto veča. Vendar tudi načrt uprave nikakor ne ustreza dejanskim potrebam in so se zato Križani obrnili na ravnateljstvo D. Z. s posebno vlogo, podpisano od 250 prebivalcev. V tej vlogi ugotavljajo da načrt, ki so ga pred nekaj tedni že začeli izvajati, niti zdaleka ne bo zadostil resničnim potrebam prizadetih potnikov. Z obnovo postajnega poslopja bo le deloma rešeno vprašanje čakalnice; kajti letni promet znaša najmanj 60.000 potnikov, kar znese povprečno 153 potnikov dnevno. Pri tem pa še niso vštete kolektivne in povratne vozovnice drugih postaj, kar poveča število potujočega občinstva povprečno vsaj na 200 oseb dnevno. Zato zahteva prebivalstvo Sv. Križa, naj uprava D. Z. zgradi nadstrešek, pod katerim bi imeli potniki zaklon pred dežjem. Prav tako pa naj bi dvignila in razširila postajni pločnik ter zgradila še en pločnik med tiri. Prepričani smo, da bo ravnateljstvo uvidelo upravičenost zahtev Križanov ter popravilo to postajo, ki ima od vseh podeželskih postaj največ osebnega prometa, že v teku sedanjih obnovitvenih del. Papirnati ..patrioti" in slovenski kraji Uredniki goriške «Soče» so v resnici «patrioti», ki še mnogo obetajo svojemu narodu. V svoji zadnji številki so prinesli lepo sliko slovenske vasi odn. kopališča Vrbe ob Vrbskem jezeru. Spodaj pa so napisali, da je to Velden ob Vrbskem jezeru. Čudno, da niso napisali: Velden ob Woerthersee v Kacrnten. Se vidi, da ti demagogi ne poznajo niti slovenske zemlje, pa delajo toliko demagocije. Prihodnjo nedeljo, 10. t. m. bo v P. D. Pečar velika veselica demokratičnega tiska, ki jo organizira Komunistična mladina. Na veselici bodo pozdravili navzoče tovariši Destradi Alessandro, Creva-tin Lino in Siškovič Karel - Mitko. Kdaj se hudo zganile pristojne oblasti? V Saležu so brez vode v drugih vaseh pa brez elektrike Kdaj bo dala VU dovoljenje za napeljavo električnega toka v vasi zgoniške občine ? V Saležu so te dni očistili vaški vodnjak. Ko smo se slučajno nahajali v vasi smo začudeno vprašali, čemu šistijo vodnjak, ko imajo vendar komaj dograjen vodov, za katerega je bilo toliko denarja potrošenega. In kaj smo dobili v odgovor? «V našem vodovodu ni vode niti ob največjem deževju. Sedaj pa je kvečjemu tri ali štiri dni v tednu. Kolikokrat se dogodi, da mora živina na pašo ali s paše domov, ne da bi pila. Zato smo prisiljeni uporabljati stari vaški vodnjak». Kdaj bo torej višja oblast ukrenila vse potrebno za popravilo komaj dograjenega vodovoda in s tem napravila konec tolikim besedam? Mislimo, da bi bil zato skorajšnji čas! Pa še nekaj iz zgoniške okolice. Znano je namreč, da je že pred več meseci občinski svet odobril sklep o napeljavi električne napeljave v Zgonik, Salež, in v druga manjša naselja. Tozadevni sklep je predsedstvo cone tudi odobrilo, VU pa je nakazala potrebno vsoto denarja, ki je sedaj položena v neki banki. Medtem je občinska uprava sklenila sporazum za napeljavo z družbo Selveg. Tudi ta spopazum je bil potem odobren od višjih oblasti. Sedaj pa čakajo samo na najmanjšo formalnost, t. j. na dovoljenje od VU. In to čakanje je postalo že skoro brezkončno. Zima se bliža, ljudje pa čakajo na električno razsvetljavo. Do kdaj bo treba še čakati na dovoljenje? P. D. Kraljič» organizira za prihodnjo nedeljo, 10. septembra izlet v Bologno na zaključno prireditev demokratičnega tiska. Cena vožnje tja in nazaj je 1.650 lir za osebo. Vpise sprejema tajništvo imenovanega društva do srede 6. septembra. Po dolgem trpljenju je v nedeljo 27. ,t. m. umrla gospa Frančiška Fonda. Sekcija KP STO iz Sv. Ivana in PD «Slavko Škamperle» izražata v imenu vseh svojih članov tovarišema Ivanki in Viktorju Fonda in ostalim sorodnikom najglobje sožalje. Sožalju se pridružuje uredništvo «Dela». SIJAJNA ZMAGA ATLETOV ZSSR na mednarodnih tekmah v Bruslju TEDENSKI KOLEDARČEK (Zadni‘ Sobota 2. Stefan Nedelja 3. Doroteja Ponedeljek 4. Rozalija krajec ob uri 14.53) Torek 5. Lavrencij Sreda 6. Zaharija Četrtek 7. Marko Križ. Petek 8. rojstvo Marije , (Povprečna dolžina dneva 13 ur ZGODOVINSKI DNEVI 3. 1939. se je pričela vojna me Anglijo in Francijo na eni l*r Nemčijo na drugi strani. 3. 1883. je umrl slavni ruski pisate J I. S. Turgenjev. 4. 1834. se je rodil v Ljubljani P1' satelj in prirodoslovec Fran Erjav**' 4. 1852. se je rodil pisatelj Jan*' Kersnik. 6. 1930. so bili ustreljeni na $he lišču v Bazovici mučeniki Bi*° vec, Marušič, Miloš in Valen*1* 6. 1944. je stopila zmagovita Rde armada prvič na jugoslovans* tla pri Turnu Severinu. 7. 1818. se je rodil Miroslav Vilh*'1 slovenski skladatelj. 3. 1943. je kapitulirala Italija. A D I O TRST II. Val. dol. 343,9 SOBOTA: 13.20 Salonski kvint*1 ' 18.30 Oddaja za najmlajše - 1®- j opernega sveta - 20.30 Pregrad11, periskop - 21. Sobotni večer -Večerni koncert. NEDELJA: 8.45 Ruske pesu11 , 11.30 AktU*|. nosti -dije - 9. Kmetijska oddaja - ...o« — . 12. Od melodije do m* 13. Glasba po željah - . Filmski trak - 19. Pogovor z žen*, 20. Rahmaninove skladbe - 21 domače knjižne jKilice. „ PONEDELJEK: 13. Jugoslovan1* _ melodije - 20.10 Operne uvertur* 21. Vokalni koncert - 21.30 Rah®1 ninov: Simfonija št. 2. .n TOREK: 13. Glasba po željah -1 j Mamica pripoveduje - 20. EvroP^ variete - 21. Vzori mladini - 21-Mendelssohn: Koncert za violin0 orkester. SREDA: 19. Zdravniški vedel 20.30 Okno v svet - 21. Voka kvartet Veseli bratci. 13.10 Slovenske izvaja pevski °u j spremlja Šramel - 18.15 Glash*^ predavanje - 19. Slovenščina '0 Slovence - 21. Radijski oder, na Pestra glasba. PETEK: 13. Glasba po željah 20.30 Tržaški kulturni razgledi - ČETRTEK: rodne pesmi Mojstri glasba. besede . 23.35 Poln0*1 RADIOODDAJEj ZA JUGOSLAVI lo MOSKVA: dol. 19 58; 25.08, 25.5, 30.9; Čas 22.0« " val. dol. 25.5, 30.9, 31.48, 300.6, čas 24.00 na val. dol. 30.9, 31.48, 300.6' 320.9; čas 01.30 na val. dol. 30.9, 3l,<* 300.6, 320.9. ..Vrabci" v uniformo*1 kradejo naše grozdi® V zgoniški občini se letos stoma dogaja, da angleški v0)$e. kradejo sadje po sadovnjakih' daj pa so se spravili še na gr°z a. Zupan tov. Pirc se je sicer za j devo resno zavzel že pred h* , časa. Sel je namreč osebno k P{$ pa) V Bruslju (Belgija) so se v nedeljo končale mednarodne tekme v lahki atletiki, na katerih je sodelovalo 22 držav. Posebna privlačnost tega tekmovanja je bila prisotnost Sovjetske zveze ter ljudskih republik Češkoslovaške, Poljske in Romunije. Posebno za Sovjetsko zvezo, ki se doslej še ni udeležila nobenih mednarodnih tekem, je vladalo posebno zanimanje. Nihče ni zato vedel, na kakšni višini so sovjetski lahki atleti. Te tekme so končno dokazale vsemu športnemu svetu, da je lahka atletika v ZSSR na želo visoki stopnji. V vseh panogah, v katerih so nastopali, so dosegli sovjetski športniki zelo lepe uspehe. Med drugim so dosegli šest prvih mest in sicer moški v troskoku in štafeti 4 z 100 m, ženske pa v skoku v dolžino”ter v metih kopja, diska in krogle. Na tekmovanju je dosegel v teku na sto metrov najboljši čas 10,4 sekunde sovjetski tekač Suharev in to~v predtekih. V finalu pa ni bil razpoložen in je dosegel le 10,7 sekund in tretje mesto za Ballyjem in Lecesem, ki sta dosegla isti čas. V končni oceni je dosegla Sovjetska zveza prvo mesto s 112 točkami za njo sledi Velika Britanija s 108 točkami, Francija s 107, Švedska s 75, Italija 67, Finska 52, Holandska 47, Češka 38 itd. OBČNI ZBOR f. T). «Skedenj» Odbor F. D. «Skedenj» vabi vse svoje člane na občni zbor, ki bo na društvenem sedežu jutri, v nedeljo ob 9,30 v prvem sklicanju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora 2. Diskusija 3. Volitve novega odbora 4. Razno. sedniku cone dr. Palutanu ter poročal o tem in ga prosil intervenira pri gen. Ayreju. p Tudi te dni so angleški v0>-fio-ponovno kradli grozdje po v* ( gradih. Poljski čuvaj jih je 51 .g. zasačil, toda kaj se hoče proti v kom ni mogoče postopati kot PTq civilistom, tem manj, ker na.. pi so v veljavi pravcati kolom! . zakoni, po katerih so zasedb^, sile nedotakljive. Ko je poljski ^ vaj o zadevi poročal nekemu ~ cirju, se mu je ta smejal, na K. sto, da bi jo vzel resno na znan Zaradi tega je tov Pirc ta tepg. ponovno interveniral pri dr. * „ lutanu za čimprejšnjo enerž1 intervencijo. Upamo, da se oboro-žne sil* e. bodo s takimi dejanji pustile * siti pred našim ljudstvom. Naše prireditve Demokratična solidarnost or.«3 ni' et° BALINUANJE SKUPINA A: GiordInetto B - Mezgec B na igrišču Giardinetto — Dugolin B - Americana B, na igrišču ex Paradiso od 16.30 — Arzenal B - Bellavista A, na igrišču pri Tirolcu ob 14.30 — Bar-kovlje - Baldi A, na igrišču v Bar-kovljah ob 16 — Costalunga - Nardin, na igrišču Kačiun ob 16, uri. Počiva Acegat A. SKUPINA B: Bellavista B . Pečar A, na igrišču Bellavista ob 16, uri — Nabrežina -Col-Roncheto, na igrišču v Nabrežini ob 15, uri — Mezgec A - Vespuccl A, na igrišču Mezgec ob 16. uri — MM. GG. - Corsi B, na igrišču Pavan ob 16. uri — Baldi B - Dugolin A, na igrišču Mezgec. Počiva Americana A. SKUPINA C: Potok - Esso-Club, na igrišču Potok ob 16. uri — Vespuccl B - Prosek, na igrišču Vespuccl ob 15 — Sv. Mark B - Ponz. Liberi, na igrišču ex Para- diso ob 14.30 — Postelegraf. . Tirolese B, na igrišču Roncheto ob 16. — Floricoltore - Sv, Alojz, na igrišču Floricoltore ob 16. uri. Počiva Magdalena. SKUPINA D: Corsi A - Sv. Ivan, na igrišču Corsi ob 16. uril — Ravaslni-Sv. Ana - Acegat B, na igrišču Nardin; — Pečar B - Giardinetto A, na igrišču M.te Frascone ob 16. uri — Sv. Alojz B - Tirolese A, na igrišču Tonda ob 16 url — Arzenal A - Sv. Mark A, na igrišču pri Tirolcu ob 16. uri. Počiva Bazovica. žira za nocoj, 2. septembra «morsko rajanje» na parniku * i(1 la». Poleg dosedanjih zabav fl(r okrepčil bodo to pot tudi raž»* |at-ve zabave in kot največja Pr'1'p-nost — volitev «morske sirene»- , bava se prične nocoj ob 20-3 pristanu pred trgom Unità. * * * PD «Pisoni» preredi na Pr° ^ danes zvečer od 19. ure dalj* " sto zabavo s plesom. Ob priliki gostovanja Ljudsk*f( odra na Konto vehi, le tov s -* Anton daroval 500 lir za ( «Dela». Demokrati posnemajt*1 Odgov. urednik DUŠAN KOD* Založništvo «DELA» ^ Tiska Tip. Adriatica - Rlsmond” Dovoljenje A I S NECCHI novi model BU šitje gumbov, cikcakaste šive. t dela se izvršujejo v okvirja. Pouki za zen j e brezplo^n ŠIVALNI STROJI °e. industrijski tok z° vij ar j e in kroja0 PRODAJA N^V MESTNIH DELu j. radioaparati P boljših znamk P -----N A OBROK E---------------- TUL h}^ ------------1n Z8 TRST - ul. Battisti 12 - tel. 65-33 - TRŽIČ - Corso del P°Pol° Obiščite našo razstavo na velesejmu - paviljon A