Stev. 255 Posamezna številka 20 stoti. i> J i_ __.._' " V Trstu, v petek dtctmbra 1920 Posamezna Številka 20 stotlnk Letnik XIV *baja — ižviemii ponedeljek — vitk dan »Jutra* Pianitiks AsJskega Itev. 20> L nadstropje. — Dopi* iittvu. — Nefr&ukir&na pisma se ne sprejemajo* roko* ^dfljjtelj in odgovorni urednik ŠtefaaOodina. — Lasu*.« uO*uy Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na n*esec » . teia L 32.— tu celo leio L 60.—. — Teiefoa uredniS.va In upravo 11-67. eDINOST — ■ ' ——i^——ga^ ■ m. m..........■■■■■ ' m — I Posamezne itevilja: v Trstu in okolici po 20 stotlnk. — Oglas! se rtSuneJo v iirokosti tac kolone (72 mm;. — Oglasi trgovcev in obrtnikov uim po 40 stot.. •smrtnice, zahvale, poslanice in vabita po L 1.-, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnica In reklamacij« se poSUJajo Uključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica 8v„ Frančiška Aslškega 5tev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 Itlpe Radič za — enotno fronto? Stipe Radić je vsekako tipična pojava v ja-vnem političnem življenju Hrvatske. Star znanec nam je. Pisec teh vistic ga pozna osebno že kaka tri desetletja z nekdaj rednih žurnalističnih kongresov. Govori kakor da bi iz rokava stresal in beseda mu teče kot kak gorski potočič po silnem dežju. Govori vam ure in to v raznih slovanskih jezikih: sedaj hrvat; ski, sedaj češki, sedaj ruski. Nadarjen Človek. Poln je misli, idej, velikih nas črtov. Razpravlja v isti sapi najraz* tičnejše probleme. Zato niegovim go* vororn ni skladnosti. Ne more te držati predmeta, ki je v razprrH. Zato ne prepričuje, marveč utrja in od* bij a. Med njegovimi govori se je na* vadno praznila dvorana. To pa še PO* sebno tudi zato, ker je vedno agresiven, ujedljiv, da prihaja vsak hip do kakega mcidenta, če ima razumnike pred s«* boj. f . _ V tem je tudi razlaga za dejstvo;, da se je narinil kmečki stranki za vodite* Ija in da ima toliko pristašev. Pnpro* stega človeka, ki mu nedostsje razsod* nos ti, pridobivaš kaj lahko, če mu go* voriš le to, kar mu ugaja. Kriči proti davkom, proti vojaštvu, kriči kmetu, da ga vse guli, da je objekt najgršega iz* koriščanja, kriči mu, da je vse gnjflo, samo on da je koristen Član družbe — govori mu še, da si ti edini, ki more* in hočeš odpraviti vse to zlo — in uspeh ti je gotov. To pa posebno pri hrvat* skem kmetu — po krivdi razumništva, ki se je v minolih časih vedno razvne* malo za velike programe, kričala v svet o »veliki Hrvatski«, jahala visokega dr* Javnopravnega vranca, široke sloje pa zanemarjala, da so ostajali brez -r obrazbe in vsake prave politične vzgoje Gradila je impozantno streho, na te« melj pa je pozabljala. Tu je imel Radič lahko delo s svojo zgovornostjo in svojim demagoštvom. Hr\ alsko seljaštvo ie v jatah letelo v njegov tabor. To naj imajo pred očmi tisti, ki se čudijo. kako da more človek 3 takimi dvomljivimi svojstvi in tako minolostjo imeti toliko ljudi za seboj! Razumnike — če niso špekulanti in pustolovci — seveda odbija. Posebno pa Še dejstvo, da je klavno obilezje Ra* dičeve poMtične uidividu&lnciTti — ne* stalnost, kakršne bi se soliden politik sramoval. Danes vam je v Zagrebu le Hrvat in izključno le Hrvat in zas^ainu* je Slovanstvo; jutri vam poleti v Prago na kako slavnost. kjer bo spuščal zve* neče tirade o V«es!ovanstvU. Po zlomu Avstrije je zanikaval državo Jugoslo* ve nov, je ščuval proti Srbom, ie odkla* ni al dinastijo in ie bil — republikanec: navduševal je kmete za hrvatsko repu* bliko. ker v tei da jim pridejo nebesa na tej zemlji. Ko so ga pa te dni izpu* stili i7. ieče, ie vzkliknil: Živel regent Aleksander! Pohitel ie na volišče in od* dal svoj glas z vzklikom: Živela repu* blik*! kar nič bi se mi ne čndi»i, če bi vzklikal hkratu: Živel regent Aleksan* der! in živela — republika! In kmet»e njegovi bi vseeno prisegali na niegovo "besedo. V tei nedostatnosti politične vzgoie ie razlaga za veliko tajno — šte* visosti Radićevih pristašev » kmetov. Nenreračunljive so poti njegove poli* tike. Vsak hip se nahaia na kaki novi postaii kake —' druge železnice. Tako tudi ravnokar. Radič, republikanec, re* voluciionar. navduševalec za prevrate, zanikovalec vsake avtoritete, ako ni — niegova, in zanikovalec narodnega uie* din i en i a v državi Tugoslovenov. ie izia.* vil te dni zagrebškemu dopisniku bel* graiske »Politike«: »Vsaka revoluciia je — zlo. In če bi prišlo do revoHicije, bi bila gotovo v Belgradu poražena, a v Zagrebu bi se pogubila. Zato smo mi za miren spora« zum. Dokaz za to je v deistvu, da smo se Hali voliti v konstituanto. To pa je tudi naiboliši doka.?, da nočemo revo* luciie. In kar ie glavno: nasnroti vna* niemu sovražniku moramo biti edfnl in zložni na obrambi!« Isti Radič, čigar nekdanje zveze z Dunajem in Hudimpešto so bile noto* lične, ie dostavil: »Tako sem mislil tudi tedaj, ko sem odklanjal sporazum s tistimi, ki so na tainem prirejali maše za Karla.« — Hitro na to pa se je zopet nekoliko pre^ mislil, čes: »Mnogi so mislili, da dne 8. decembra proglasimo republiko. Zakaj? Plebiscit dne 26. novembra nam je po* jeli I pravico, da se v. absolutno veČino Tkje jo ima?) izrečemo za republiko. Ta forma obstoji formalno in mi imamo na oni sirani kraljestvo Srbijo, na dru^i strari pa smo — mi. Sedaj se treba spo* razumeti na način, da ne bodo eni po* Jrejeni drugim. Konstituanto smatram kot narodno skupščino, ki naj se mani* festira v nji načelo, pripo"nano od med* narodnih pogodb, po katerem ima ju* goslovenski narod pravico do samood* Jočbe.« Dalje: »V konstituanti boste za* stopani pred vsem dve državi: Hrvat* ska in Srbija, ki, združeni — z vsemi itributi države — tvorite en sam narod. Delovanju konstituante mora biti le en namen: sporazum — pošten, trajen kompromis! Z ozirom na glasove, da poi'V-^10 v Belgrad, moramo imeti ve- dno pred očmi, da Belgrad ni Budim* pešta. Nasproten sem bil, da bi hodili v Budimpešto, ker tam nismo razumeli jezika. V Belgradu pa se razumemo. V tem jeziku se moremo sporazumeti. D« nisem bil tako dolgo v ječi, bi bil Sel že poprej v Belgrad, da bi tam govorit • političnimi možmi. Sicer pa prihajajo že v Zagreb na posvetovanje in so tu vedno dobrodošli.« Stipe Radič se je torej za hip Ustavil na novi postaji zakrivljenih poli svoje politike. AH je to zaključna postaja In ostane li tu stalno? To je veliko vprašanje. Gleda sicer z enim očesom v Bel* grad, z drugim pa Se vedno v republl* ko. Glavno je, vendar, da se izjavlja za sporazum in zložno obrambo, da prizna* va Belgrad, priznava, da Hrvatje In Srbi tvorijo en narodt če bi vedeli, da je to zadnja in definitivna politična Izpoved njegova: v Jugoslaviji bi jo mogli po* zdraviti z zadoščenjem in pozabiti na vse, kar je bilo ter mu nuditi bratsko roko. Pri nekaterih vzbuja bojazen dejstvo, da prihaja Radić ▼ tako močno skupino v parlament. Morda pa je dobro tako. Doslej so vedno poslušali le njega na strankinih sestankih — politika, ki vse negira Sedaj ps bodo Spoznavali tudi druge ljudi in poslušali tudi druga nazi* rani a Pridejo slednjič v resnično — po* litiČno šolo. Vrhu tega določa volilni za* k on. da mora biti četrtina zastopnikov kvalificirana — ljudi s akademično izo* brazbo. Ti sj bodo menda ustvarjali tudi svoja mnenja in eventuefno tudi neod* visno od Radića. Slednjič pa je znana stvar, da ucnti, dokler stranka ni čna in je ne obremeni a odgovornost, se lahko zadovoljuje s komodno politiko negaciie. razgrajanja, nimadani« na v«e strani. Čim pa je stranka postala vpil« ven ČiniteH, jo obremeni« soodgovornost in mora preiti iz negaciie k pozi* tivnemu delu. Ne zadošča, da le kuie in napada, amnak mora tudi i »stvorili ti. To pa ni več tako komorno, in zahteva treznosti in premišlienoeti. Si* cer ie stranka v nev&mrv«H, da bi jo so* lidni elementi jeli zapuščati _ Toda mirnega dostojanstva, katero je dičilo Srbe L 1908. v njihovem trpljenju, v kraljevini Srbov Hrvatov In Slovencev ni! Slovenci so Žrtvovali mnogo in bol je huda. Toda kaj boljše: Ali ohraniti' vsaj en del kot zibelko svobodo, aH pa izgubiti vse? Kaj je bolja? Ali jo torej dostojno da vpijemo o izdajstvu o prodajanju itd. ko vendar vsak pameten Človek la* hko vida ako le hoče, da so mednarodni položaji včasih silne j M kakor vsa dobre volje vseh državnikov skupaj? Zgodovina L 1909. je ialostna, a lepa in ponosna, ker je našla može. O zgodovini L 1920. tega še ne bi trdil. Naše meščansko stranke le nikdar niso igrale tako klavrno uloga kot jo i* grajo danes! Namesto da bi šli »zaatop* niki naroda« med na.fod in temu neuko* mu In nepoučenemu narodu razjasniti položaj te ga poučili, kako stvari stoje in vKU v aren nekaj vera te zaupanja v d, pa lepo nadaljujejo svojo staro plemensko in versko gonjo te se love za glasove z nespametnim kričan* njem. Težki časi so to. . Iz »Naprej a«. Nekoliko zgodovine A. Leto 1908. Eno najbolj kritičnih let pred svetov* no vojno je bilo leto 1908. Na Balkanu je vrelo in tlelo na vseh voglih. Mlado* turški pokret je ovzel skoro vse moha* medansko prebivalstvo. Grki so začeli misliti na Traciio in Epir. Srbi pa na o* svoboditev svojih bratov v Bosni. Voj* vodini in v Macedoniji. Vojna je bila po pričakovanju vseh politikov neizo* gibna. Takrat je Avstrija napravila odločilen korak. Avstrija je proglasila aneksijo Bosne in Hercegovine. S tem je hotela ubiti dve muhi na en mah: preprečiti ie hotela razširjenje mohamedanske ideje na Bosno in enkrat za vselej uničiti srb* sko tezo o ujedinjenju vsega srbskega plemena v eno državo. Srbi so bili takrat v jako težkem po* loža ju. Na svoji strani so imeli sicer ta* krat silno mogočno pokroviteljico bal* kanskih Slovanov in pravoslavia Rusijo. Proti njim pa je ostala Avstrija in ta« krat prva sila v Srednii Evropi: Nemči« j a kot »vitez v bliščeči vojni opremi.« Srbsko vnanjo politiko je vodil takrat eden najgenijalnejših srbskih diploma« tov Milovanovič. Ob strani mu je stal stari diplomatski prepredenec Pašič. Toda niti zvitost Pašičeva niti geniial* nos t Milovano vi ča, niti zaščita mogočne Rusije niso mogle preprečiti podpisa o* nega akta, s katerim se Srbija odreka »za večne čase« Bosni in Hercegovini. Ali je bil Pašič tedaj »izdajalec srb* stva«? Ali je bil to Milovanovič? A niti en glas se ni vzdignil proti tema dvema državnikoma, ker je zadnji seljak v Su* madiii uvidel, da tako pač mora biti in nič drugače. Udati so se sili razmer, dr* žavniki so dali svoje podpise, narod pa je p^troe! ta udarec sicer s škrta loči mi zoprni in s stisnjeno pestjo a mirno In dostojanstveno da ohrani vsa! mali del S'hctva svobodnega, kot zibelko za bo« doči pokret. Nobenega zabavljanja ni bilo, nobenega kričanja, nobenega ob* dolževanja, pač pa mir in — zaupanje! B. Leto 1920. Leta 1920. so šli delegati kraljevine SHS. v Rapallo, da podpišejo sporazum s kraljevino Italiio, čegar osnova je v glavnem londonski pakt z nekimi izpre* membami. Kar je bila i. 1908. za Srbe Bosna in Hercegovina, to je 1. 1920. za kraljevino SHS zasedeno ozemlje. Političen položaj je tak: Država je razdrapana na znotraj in na zunaj brez prijateljev, ki bi imeli svobodne roke. Rusije nI, Italija ima v rokah pogodbo, kjer stoje podpisi francoskih in angle* Ških državnikov. Amerikanci pravijo, da se za evropske čenče ne brigajo več. V Crni gori je položaj nejasen, v Alba* nijl tudi. V Macedohtjl se otvarjajo stari boji. Na Ogrskem in v Avstriji dviga legitimistiČng reakcija šV6jo glavo. V takem stanju se nahaja kraljevini SH5, ko podpišejo njeni zastopniki spo* razum z Italijo, Prav kakor feta 1908, Srbi. U m ttMMMi miMA k rliimfla PULA, 9. Terpedolovka Espero, ki ja odplula suoči na kril aren je po gornjem Jadranu, sa ni povrnila v pristanišče, Omenjena vojna ladja ja odpovedala pokorščino admiralu Simonettiju ter od* plula proti Reki da se pridruži D'An* nunzijevi flotL Ker je »Espero« is tretja Hotna edini« ca, ki je pobegnila z blokadne fronte, so postali mornariški krogi precej ozlo* voljeni In so sploh v skrbeh radi bodočnosti gornjajadranska italijanske eskadre. _ IZ ČEHOSLAVUE Cehoslovenska vlada Ja parlamentarna? PRAGA, 9. Nemški nacionalistični list »Bohemia« izjavlja, da je razprava začasnega proračuna v zbornici zadosti dokazala, da čehoslovenska uradniška vlada ni pravzaprav nikaka uradniška vlada, temveč parlamentarna vlada, ki si je zagotovila večino državne skupščin ne. To dejstvo se je dokazalo s tem, da je bil odobren proračun proti nemškim glasovom z vsemi čehoslovenskimi gla* sovi, razen komunistov. Sedež vnaajlh t-rdk v Čehoslavijv bo Praga? PRAGA, 9. Občinski svet mesta Pra* ge je sklenil, da bo zahteval od finanč« nega ministrstva, naj potrdi nostrifika* cijo vnanjih tvrdk samo tedaj, ako se njihovi sedeži nahajajo v Pragi. Trgovinski dogovor med Čehoslavijo in Južno Rusijo PRAGA, 9. Čehoslovenski konzul v Ros t ovu ob Donu, Hromadko, ki se je povrnil pred nekoliko dnevi iz boljše* viskega jetništva, potrjuje sedaj v listu »Nžrodni Listy sel jaki konferenci državni kaibnet izra* zil prepričanje, da se morajo ti razgo* vori smatrati za pripravljalne za konfe^ renco. ki se bo morala vršiti v Ženevi med pooblaščenci raznih vlad. Nemčija pojdo v Bruselj BEROLIN, 6. Neka uradna nota pra* vi: Nemška mirovna delegacija v Pari* zu je dobila nalog, naj izroči francoski vladi noto, v kateri se jI naznanja, da ie nemška vlada sprejela povabilo na brusdjsko konferenco veščakov za pripravljalno proučavanje vprašanja po* vračil, ki jih je Nemčija dolžna na pod* lagi vevaaitteske pogodbe. Na tej kon« ferenci jo bosta zastopala državni tajnik Berghahn In industrijalec Kari Friedrich von Siemens. Sprejmajoč povabilo je imela nemška vlada pred očmi predpon stavko, da se na tej konferenci ne izpre* meni načrt, ki je*bil sklenjen na zad* njem sestanku v Spaa, glasom katerega se bodo morali pretresati tudi nemški predlogi o povračilih. Nemški delegati ne bodo mogli biti v Bruselj u pred 16. decembrom. _ Turiko vpraSaitle PARIZ, 8. Neka vest agencije Havds pravi: Na sestanku komisije za finance in zunanje zadeve je izjavil ministrski predsednik, govoreč o položaju na Grškem in londonski konferenci, da se je lahko zadovoljno z dosežki londonske konference, s katere se je ententa vrnila pokrepljena. Dostavil je, da je bil, ako ne gotov, vendar u ver j en, da pride v kratkem do sporazuma z Anglijo glede Turčije. Grof Sforza je z londonskimi uspehi jako zadovoljen LONDON, 9. Poročevalec »Morning Post« v Parizu se je svidel z grofom Sforzo, kateri se je izjavil, da je od Ion* donske konference čez mero zadoščen. Grof Sforza je rekel, da smatra vzpo* stavite v trgovinskih odnošajev z Rusii jo za neobhodno potrebno. En boljši re* zultat londonske konference, je dostavil Sforza, je bilo zbližanje angleških, fran» coskih in italijanskih vidikov in dejstva, da se je na tem, da se glede vzhoda ne* kaj ukrene. Zsfeti » le FrncBo autezdlta na vzhodu PARIZ, 9. »Petit Parisien« objavlja nekoliko podrobnosti o izjavah, ki sta jih podata včeraj Leygues in general Gourand v senatorski komisiji za zu* nanje zadeve. Mi smo šli v Sirijo — je rekel Leygues — ne samo zato, ker smo morali ohraniti dolgoletno tradicijo in podpirati mnogoštevilne ustanove, tem* več tudi radi enega višjega razloga. Francija je sredozemska država in ko bi odreklo njeno nadzorovanje Sredo* zemskega morja, bi bila njena veljava težko zadeta. Vse vlade brez izjeme so mislile tako. Če pa bi bila Francija ome* jena na zapadno kotlino Sredozemskega morja, bi bila dokaj skrčena. V Siriji si moramo ustanoviti podlago našega na* stopanja na vzhodu. Vsled tega zahteva vlada siriiski pas in Aleksandreto, ki bo v tridesetih letih najbrže največje pri* stanišče Sredozemskega morja. Kar se tiče Cilicije. smo šli vanjo iz sledečih vzrokov: 1. ker smo dobili nalog zaščite tamkajšnjih manjšin, 2. ker so b&talijo* ni, ki so tam obenem tudi zaščita Sirije. Treba je. da se veličastni uspehi, ki jih je dosegel general Gourand v enem letu, ne spravljajo več v nevarnost. Toda bo* mo li ostali v CiKciii? Ne. Vlada goii zelo živo želio olajšati deželi nieno bre* me. V to svrho pa je treba utlačiti ke* malistovsko čibanje in radi tega je tre* ba ne revidirati temveč izpremeniti se* vresko pogodbo s tem. da se napravi mir, ki bi ne žalil muslimanske občutlii* vosti. Treba je n. pr. povrniti Smirno pod pogojem, da se zaščitijo manjšine. Lev^ues ie globoko prepričan, da bo v kratkem dosežen sporazum z namenom, da se da Turčiji časten mir. In potom izpremembe sevreske pogodbe se bo prišlo — po Leyguesovem prepričanju —. do sporazuma z Anglijo glede Turčije. UstolČenja novega pariškega nadškofa PARIZ, 8. Vršilo se je svečano usto* ličen je novega pariškega nadškofa. Ob navzočnosti velikanske množice verni* kov je Stopil kardinal v Notre Dame, kier je sprejel udanostne izjave duhov« šČifie. Po ritualnem obredu je bhego* alavljaje prekorakal cerkev. Pri sveča* nos ti SO bili navzoči tudi zastopnika Milleranda In Leyguesa in Italijanski poslanik. Spomenik živim pokopanim francoskim vojakom PARIZ, 8. Danes predpoldne je pred* sednik republike Millerand v spremstvu poslanika Zedinjenih držav in dodeljc* nega poslaniškega osobja, maršalov Jof* frea ki Foclia pred ganjeno zbrano raiio* žico odkril pri Douaumontu v bližini Verduna spomenik, kateri se dviga nad jarkom, imenovanem »jarek bajonetov«:, kjer so bili francoski vojaki živi poko* pani in njihovi bajoneti še gledajo iz tal. Spomenik je dar Amerikanca Sand, ka* teri se je bil pri letanju ponesrečil, in čigar družina je prisostvovala pri slav* nosti. Millerand je držal govor, v kate* rem je rekel, da je ta jarek sinteza bit* ke same, in je kazal na junaštvo In po* žrtvovajnosr poiiusjev (franc. vojakov), kateri so bili dali čas zaveznikom, da sc pripravijo na vojno, in je izrazil polno priznanje francoske vlade in francoskega naroda darovatelju spomenika. Nato je predsednik rekel: Sedaj preostaja samo, da se sadovi zmage utrdijo in razvijefo. Francija je z vso svojo dušo za mir. Go* voriti o njenem imperijalizmu se pravi špekulirati na nevednost enih in na sla* bo vero drugih. Vsled vojne izkrvavela Francija, katera nosi najtežie breme, no zahteva drugega nego pravična (r>ovraj čila, katera so ji bila obljubljena od za« veznikov in sovražnikov, Jn ve, da jI prijateljstvo Zedinienih držav vpričo grobov živopokopanih francoskih vo*a* kov ne bo prenehalo, da jih tudi dobi. Spomnimo se svete obveze Lafavetteove in Washingtonove: Zveza Franci ie in Zedinjenih držav ne odstopi nikoli od stvari svobode in civilizacije. Z o&fneii zbora Zveze Narodov Za zboljšanje gospodarskega in zdravstvenega stanja 2ENEVA', 8. Občni zbor je seslišal včeraj predpoldne poročilo, ki ga je po* dal Handavv v imenu druge komisije, ki so ji v skrbi stvari, ki se nanašajo na člane Zveznega pravilnika, pod kater« podpada skrb za nadzorovanje pogojev svetovnega gospodarskega, finančnega in zdravstvenega življenja od svetovne vojne naprej. Komisija predlaga naj se poveri proučevanje teh vprašanj trem tehničnim organizmom, 1. gospodarsko* finančnemu organizmu, 2. organizmu za občila in promet in 3. zdravstvenemu organizmu. Prva gospodarsko * finančna konferenca se bo vršila 1. 1921. Konte* renca o svobodi občil in prometa bo čimprej v Barceloni. Razprava o Han J dawovem poročilu se prične. Ro\veil, ka* nadski zastopnik, kritizira stvarjanje predloženih organizmov ter jih označa za ogromno strojevje, ki bo zelo mnogo koštalo. Prosr, naj se ne ovira hoja Zve* ze Narodov v hipu, jko stopa na pot praktičnih odločitev. Avsrralijanec Mil* len se je pridružil izvajanjem Kanadca Ro\veilia. Predsednik komisije Ador je apeliral na duh solidarnosti daljnih od* poslancev ter je rekel, da odgovarjajo predlagani organizmi nujni potrebi ce* lega sveta. RowciIi priporoča spravo in predlaga, naj se ti organizmi postavijo na preizkušnjo. V Ženevf so postali trudni ŽENEVA. 9. Na občnem zboru Zve* ze Narodov se opaža zelo živa želja za* kij učiti delo v čim krajšem času. Tol* mačeč splošno čustvo, je izjavil njen predsednik danes predpoldne, da se ukrenejo v par dnevih odločne mere v svrho da se pride naglo do konca. Občni zbor bo pozvan, naj ima dve seji na dan. Skupščina se je povrnila k razpravi po^ ročila Hannotana o obrazovanju stalne* ga tehničnega urada pri Zvezi. Ne misli se več na stvarjanje gospodarsko * fi* nančnega organizma in v rezoluciji se govori samo o posvetovalni komisiji za organizacijo občil in dela. Baltiške države upajo, da bodo sprejet«' v Zvezo Narodov RIGA, 9. Lotvinski listi so prejeli iz Ženeve vest, da bodo težkoče čisto jus ridične naravi glede Lotvinske, Litve In Fstonije premagane, tako da bodo mo* gle biti sprejete v Zvezo Narodov pod gotovimi pogoji. Lotvinsko javno mne* nje je zadovoljno z dejstvom, da je pri* znala komisija poseben položaj baltiških držav, ki imajo prave ustave in stalna vlade. Zedinjene države in Zveza Narodov WASHINGTON, 9. Wilson je irazna* nil svetu Zveze Narodov, kateri ga je bil naprosil naj posije delegate v svrho, da se udeleže razprave, tičoče se r a zoro« žitve, da ne bo poslal niti posvetovalnih delegatov, in jc cbvestil Svet, da ne pH*> pozna Zvezi pravice imenovati kopil* si jo, naj bi l lo tudi samo v svrho de* janske udeležitve, ker Zedinjene države niso član Zveze Narodov. NVilson do* stavlja, da so Zedinjene države vzlic temu vsekakor jako naklonjene vsake* mu načrtu, ki stremi za splošno raz* orožitvijo. _____ Koliko je stala zadnja vojna Zedinjen« države \VASHINGTON, 6. Zakladni tajnik poroča, da je stala zadnja vojna Zedf* njene države okroglo 24 milijard in 10 milijonov. V teh številkah šo zapopado^ ne samo svote, katere so izhajals Iz dr* žavnega zaklada, ne pa izdatki, ki sa o. w£DWOSX w vuv. m. V Tttb, M. fecortr a i»a»* ,i>«o krav do nantčaB na vojne oper*? sil* y Petindvajset milijonov doi«Tj«v m Armenijo WASHINOTON, 8. Državni urad. pmMralafm Tolu)^ sla. tiMttn? fe (Hd ovoje 4». 4tMfn8čm 0f»-dopisno) ^dMtilo a teden od 21. 4o 37 novembra 1920 V rečeaem tedna #e fe rodilo 110 otrok, «0 . .vAifldh in 49 igaakjh. ro«d njim! t? z^koaskft ki j 21 hvzako^kih. V isti dobi fe umrlo 74 o«^, proučuje Že nekaj čass armensko Vpra? 1 moških in 37 žeobkih. Celokupno" prebivalstvo trganje, je mnenja, da je potrebno Arme;i k cenilo dae 1. novambra I920 niji posojilo 25 milijonov dolarjev. j pet* članov v enem uda*. Kgbeij med Italijo in Severno Ameriko VVASHINGTON, S. Konferenca o mednarodnih občilih je sprejela rezolucijo, v kateri priporoča, naj se položi izravni ksbelj med Italijo in Severno Ameriko* __________ 50 osttmlienib oeeb tretiranih LONDON. 8. Glasom lista »Globe« ic danes popoldne policija v južnem delu Ix>ndona najprej obkrožila skupino rriš in je potem aretirala pedesetorico oseb. katere so glasom lista na sumu, da stoje v stiku s fenijanskim gibanjem, Avstiiic! s! m morejo dati »ređseiniki . O UNA J, S. Obe zbornici ste imeli danes predpoldne skupno sejo v svrho izvolitve predsednika republike.. V^aka od treh strank je glasovala za svojega kandidata in, dasi se je glasovalo trikrat, ni dobil noben kandidat večine. Seja je bila odložena, da se omogoči strankam sporazum Domate vesti Višek mržnje. Poročajo nam, da je povodom aa--p«da ca Miklavževo 'priredjtav v Tartiaitevi dvoumi minolega ponedeljka, ko so "bojevniki* že --nastopili. prihitel neki mornariški častnik obvestiti skupino, ki fe ;4aia na '*topmc.ah, da je pe-cnota, ker prireditev de fc čeSko-slovenske. na} torej odnehajo. Tako torej! Prav in v doUr.ost te -takemu kraju s civiliziranimi ljudmi. da )e gostoljuben in da s-poštuje pripadnike drugih držav. Ali ia motivacija z& retirado govori nam pregreuko besede da napram nam ne fccs usmiljenj«, ne bo tolerance, To fe vi!ek! Napram pripadnikom dru* gtfc držav hočejo biti tolerantni v božjem imenu, ne fsa napram pripadnikom isto njihove drfavefl Nadaljevati h oče k- goofo do kraia — do iztrebljenja, kakor računajo- Morda pa se vendar zmotijo v svojih računih. Tudi za najhujša na'^ilja prihaja slednjič tisti psihologičen moment, ko načenja pa-Uit. hlfifti te, če fe naperjene proti uarsvj. In mi tu narava; koren nam je globoko v tleh zatajen od stoletij bivanja na tem ozemlju. Mrzili to ct.s Turki, mrzili Nemci, mrzili Madžari, vendar -fflo postavili pvojemu življenju podlago, ki fe nekoliko močnejše, nego kaka — Miklavževa prireditev. Dr. Serfun« zdravnik v Tolminu, ki je tako u-to-Itio in smrt noče varne ponesrečil pri Stdger-Steinovein mostu v Baiki dolini, je že ostavi! bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici. Te vesti se gotovo razvesele Iz «rca številni prijatelji, znanci in klijenti gospoda doktorja po v«ej deželi, posebno tudi oni v našem mestu. Pred par dnevi fe dospel v Trst x gospo »oprodo. In kar je posebno- razveseljive: vkljab vsemu, kar jc pretrpel. fe o»t&l prei-ifnti mili družabnik, vedno milega tn vedrega lica -n živahne zgovorno«!. Niti tolika nesreča ga ni potrla, ne telesno, ne duševno, Go^poii doktor o--s ta no v Trstu nekoliko dni za nadaircie zdravljenje, K »daj? Prejeli »mo: Naiim Laškin* eoaie&čtnom ■je gotovo §e v spominu, kako hudo je, ko človek ne mre čitati listov, izvzemaj domače. Med vojn® sc je Ic redko videlo kak tiat iz kraljestva in se -je ra kak *C«rriere della Sera* plačevalo naravnost velike svote. Sedaj je nH», nai:m snuedom, rgireieno. Oni amejo čitati vse. kas= ee poljublja. Celo fugoaiovenske L^te čitafo oni, med fem, kc jih mi ne moremo dobiti ped nikakim pogojem Uv&žuioč, da » 6e — vsaj trdi se uoco — razmere nTitod Italijo in .W'c-Sifcvi>o uredile, želcii, da se e otrok, v enem tednu preteklega iscscca noveipbra. Odnosna tabela vsebuie sledeče podatkei 1.) kruhu 10 kg po L 0'88 = L 8'80 vseh stroškov); riža 2 5 kg po L 2'20 ~ L 5 '50 (215%!; 3.) testeo» 1*6 k^ po L 1'90 = L 3 04 U'19%): 4.) kroropina i 3 kg po L 0'80 = L 2'40 [0'94%}i 5.) ^uhega fiioUj 0'5 kg po L 3*20 L 1'6C (0'63/^J; 6.) zelenjave 4 kg po L 1'65 = L 6'60 (2 58%i: 6.J Speha 0*5 Tts po 15 L = L T50 (2'93%), 8.) svežega rna^la 0'4| kg po L 16'50 = L 6*60 (2 58£j; 9.1 olj« 0*2!pc' 17 L = L 3 40 (1'33»J; 10.) sira 05 kg po 28 L « i4 L (5^41%); 11.) mleka 6 1 po 2 L = 12 L (4 3S^): 12.) govejega mesa 2'5 kg po L 9'60 = 24 L (9 3895), 13.) T«jc 12 komadov p© L 085 10'20 13'999ŽJ; 14.) slanine 0*3 kg po 28 L = L 8*40 (3*28%); 15.) sladkorja 0'8 kg po L = L 5'20 (2'03%)! 16.) pečene kave 0'15 kg po 23 L = L 3'45 (1*35%); 17.) eadia 05 kg pc 3'30 = L 165 (065»}; iS.) Vina 7 l po 4 L = 28 L 110'95^). (Sktipej t* hren« L 152'34 {59*5419.) obleka L 3677 (14'37«)j| 20.) kurjava ia osvetljava (sladki premog, koks, j pHn in rveče) L 24*28 (9*49%); 21.) stanovanje L 14 30 (5'89?S1: 23.) raari iadatki L 28*10 (10'99»1. — Skttpej rnk etrofitov L 255*79 (100%). Primeri*-1 valne s prejšnjimi meseci: indeka ca mevec fuli» 1920 =r 100. avgust 100*52, september 104'98, okio-ber 107 09, november 115*32. Ž Op&m nam sporočajo: Prihodnjo nedelje popoldne ob 4, uri »e bo vrtSla v Kettejevi dvorani nad Mrčem dolom veselica pevskega druStva s Zven«, pri kateri boste sodelovala »Dramatični odsek* in orkester Godbcnega društva. Veselica bo ca kcviet domače Bo&Čnice; zato se predpla* čila hvaležno prejemajo. Ne obilno udeležbo uljudno vabifro ooeneki rodoljubi. Šentjakobski dramatični bo?ek čitalnice priredi v nedeljo 12. t. m. v dvorani Del. ko««, društva pri Sv. Jakobu sv o? prvi varietitnJ večer. Ke sporedu je drvoje Itupletc/. eztodetanka -Eno uro doktor- In komičen prizor »Žk opehari prska«. Začetek ob 17. Fe sporedu ples do 23. Cisti dobiček je namenjen krožkov! garderobi, zato se nadeja, da. « od zove občinstvo polnoSterilno. — Obenem se vrti žrebanje *£rcla*e punčke«, katera se ni mc^Ia. izžreba.tt ne. Miklavžev večer rad* pozne Uradna vastS Odlok o eviianjtt obresti od vlog na tekoči račun. Agencija Štefani javlja: Z nedavnim odlokom zakladnega ministra so emisijski zavodi pooblaščeni do nove naredbe zvišati obresti vlog na obrestus joč se tekoči račun v sledeči meri: na pri zasebnih vlogah, do 3% pri vlogah zavodov in jurfstičnih oseb in na 3V- % pri vlogah posojilnic in navadnih hranilnic. Skladanje robe na kosu zasedenega ozemlja, ki ga dobi Jugoslavija na pod« lagi rapallske pogodbe. V 6. čl. včeraj objavljenega odloka gen. crv. kom. je govor o kaznih, s katerimi grozi člen 1. zakona od 21. 3. 1915 Stev. 273. Citirani člen se glasi: »Kdorkoli na kakršensibodi način iz? vaza robo, katere izvoz je vlada prepo* vedala, ali ie v od odnosnih doloceb do* ločenem roku ne pripelje nazaj v državo, ako je bila. odposlana po ob obalski morski poti in ako, dasi prvotno name* njena v kako italijansko ali koloni talno (itai.) luko, zaide v inozemsko državo: kdorkoli samo skuša, da bi jo izvažal ali spravil iz smeri, se kaznuje z zanorom od 1 do 5 tet ali z globo do petkratne vrednosti robe in nikoli manjšo kot 500 lir. K Imenovanim kaznim lahko doda sodnik začasno prepoved izvrševanja iavne obrti*, ako je krivec kapetan aH lastnik ladie ali javen posredovalec aH špediter, tedaj ima obsodba vedno za oosledico ustavitev izvrševanja poklica za toliko časa, kot ie naložen zapor« Ako ie bil zločin storien vsled ne* riiurnosti ali neprevidnosti lastnika, bro= darja, kapetana aH go&podaria ladie ali kateregakoli vodnika, se ti kaznujejo z aresiom (detenzione) od 3 mesecev do 1 leta in z filobo od 300 do 2000 tir. Ako vrednost robe ne preseda 500 lir, sine sodnik zmanišati zneske do ene še* s t ine; ako ne preseda vrednost 100 lir, se naloži fcloba od 50 do 300 lir. V7 vsakem slučaju so lastnik, brodar, kapetan ali gospodar ladje aH katerikoli vodnik dolžni solidarno plačati globe. X«r&a ka|Uaka »eaijakobete »ČUnlnaec-. Prosim tem poicnn v§e čitatelje, na^ prav gotovo vrnejo knjige, ki jih imajo fzpoaojene, v soboto od 3.-5. ure in v nedeljo od 10. do 11 in pol, da se zamora knjižnica preuredi«. — Knjižničar. Pevski k bor - |iq«nc so Spoka oted mlačno, sa klinlsh se Javljajo celo 14Wtne o»ebs spolno boke. V Turčiji je 70% prebivalstva spolno bolnega To fe M kazni K *vsrižnika le postavila, bavar&ka vlada, Verižoiki in navija lei cen bodo kaznovani z zaporom od enega do petnajstih let in z globo od 100.000 do sn milijon mark. Sodna oblast ima tudi pravico, da sme konfiscirati v posameznih slučajih celo premoženje verižnika. 2enska mobilizacij« v Busiji. V sovjetski Rusiji je odrejene, ženska mobiHjiaciia. Mobilizirane ženske bodo prale penlo za vojake in to pod kontrolo pouebnih organizacij. Brat cesarice Elizabete smrl. V Monakovem je umrl v starosti 90 let najstarejši član bivše bavarske kraljeve hiie, vojvoda Ludvik, ki je bil brat umorjene avstrijske cesarice Elizabete. Dopisi Iz Voloskega, dne 3. decembra: Predvčerajšnjim, 3.t, m., fe prišel k upravitelju tukajšnjega »Narodnega doma«, neki poštni uradnik. Izvadi I je neko pismo iz žep* ter rekel: Veago a sem sc vcn-dar-le... V tem pa so me premestili iz Trojina — a to je tu blizu — ct!o v Boko, in tako se fe vse razdrlo, na srečo, bi vendar mi je še sedaj žal Senjo. čeprav mi je fena prinesla veliko doto. Pa te je ona pozabila in se poročila? — Da, poročila se jc s svojim sosedom, ali poza-f>ila mc ni hilro. Pripovedovali so mi, da je 5la tudi t Vilinomu studencu, ali, ni vedela, kje sem. — A kakov je ta Vilin studencc iu Je-H to resnica? — Je. Je gori na planini v Kozji jami neka voda. ki jo imenujejo Vflin studenec, ker se, pravijo, prikazuje v nji neke. vila. In dek!?, tri jo je fant zapustit ali ne mara - ■ To veni ali tako bi storilo vsako ki bi meglo premotiti, kogar hcče. — Veste? Nc\ Tic bi vsaka, ker sc tu hoče ^rca. To je strašno globoka jama, da se k izvirku ne more drugače, nego po vrvi, a notri buči in temno fe. Iz jame je šc veliko težje. Lani. ko so bile tu velike vaje, s*». hotela tudi dva častnika videti tisti vrelec, pa se nista upala doli. Samo pogledala sta — *Hu-huN sta rekla. Neka udova se jc bila tam, in od kdaj, pravijo, da strašno tuli. da sc lasje ježe od strahu. Ali, Jaz ne verujem oič v vse to. In kaj se zdi vam, ali je to možno? — Seveda, da ni; vse to je le bajka. No vendar, čul sem, da se tak moški, ki mu fe dala piti vodo iz prsi, zaljublja vanjo. Pripovedovali so nM, da ni davno temu, ko se fe tako zgodilo tu. -r veste, kako mislim faz, da fe to. Ko je mo; iioznal, da deklo ni štedilo niti življenja, marveč šla radi njega v to strahoto---eh. moral bi imeti srce od kamena, da bi fe no vzel. A kaf mislite vi? Stanko ni odgcvcril, marveč sc je zamislil in zdelo se je. kakor da nekaj posluša. — Ah, in ta dež! Lije in lije vedno močneje. Ali se vam ne zdi, da nekdo trka, ali ni to veter? — Ni veter. Rekel bi, d* nekdo močno stresa doli 2 vratml. Lašič je šeJ, da vidi, kdo fe to, a Stanku je začelo postajati neprijetno, kakor da ga fe strah. Poslušal je na to pozorno in začul korake, vprašanja in vskliko nekako poznanega mu glasu, ali \endar se ni mogel opomniti, kdo bi bil. — Stanko! In še si tu! je zaklical na vratih ta glas, a Stanko je zagledal dektorja Mirka in se mu ?:a{udil tako, da ni odgovoril niti besede. — Vsužnjila te je — a? Jaz sem mislil na io, ali vendar___No, da si mi zdravi — Kako si me presenetil! je rekel Stanko radostno. DAROVI Za CM podružnico v Sv. Ivan v. (Pomoloma izostalo}. Za dratom uavrtanih: Korajžer. fant na eni nogi 5 L, ker se je skrival v kro-.npirju 2 L, ker ga je ovadila 1 L. Vrbovski manderjer 2 L, naš Mijot kje hodu taod 2 L, ker je želel o polnoči dima 1 L, Pavla zato da ne bo 13. 1 L, da ne bo nje veljalo 5 L, zato kje Nini »ežurenc 35 vin., Taučer Aalcjz 3 L, Lenardon Marij 2 L, Kosmina Albert 3 L, Kocjančlč Anton 1 L. Denar hrani blagajnik. Darovali na. Miklavževem večeru v sv. Ivanu »lede«: N. N. 1 L. N. N. 1 L, N. N. 2 L, Rožica Medved 3 L, g.a Dothar 5 L. gdč. Lojzka Brana 3 L, g. Gradišar S L, g. Milan Negode 2 L, Ferdo Ferluga 2 L, N. N. 3 L. Pertot 3 L, N. N. 3 L, Iv50--— avstrifcko-nemške kron« 5'25— 6'— čehoslovenske krone 32'— 33'— dinarji - leji 38*40— 39*— mark« 39*- 40 — dolar)! 2T80— 28 — francoski frank* -167 — švicarski tranki 435'-440'— angleški funti, papirnatS 97'--97*50 angleški funti, alati 114'-115*— rubli 18'- 20 — napoleoni 89'- 9«)"— Švicarski tečaji. ŽENEVA. 9. Lira 22 725, marka 8'70, avstr. krona 193, angL funt 22*245, frank 37'95, dolar 6 4393. MALI OGLASI PRODA SE v« fotogr&iičiUL opravai 1 Salon a-parat 18 X 24 z finim Dalmaier - objektivom. 2 maU aparata kompletna 13 X 10. Električna lampa za nočno fotografiranje (Bingtampe) t^r \-se druge potrebščine. Naslov pove uprava. (677 KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesoo D'Ascisi št. 34, 1IL nad. je edkta dobroznan« krojačnica v Trstu. 395 KRONE plača vedno par cent. več nego vsak drugi kupec, edinole Alojz Pavh, trgovin* Piazza Caribaldi št. 3, telef. 3-29 (prej trg Bariers). 610 LESIĆJI KOŽUHI IZDELANI, črni, sivi is te umoru javi ter sealskin za štole, se prodajajo po nizki ceni. Ustrojenje, izdelovanje in barvanje kožuhov is se izvršnfie x Jamstvo«. TRGOVINA KO-ŽUHOVIN V VIA GATTER1 32, TRST. 624 — Da, in tc je tvoja obljuba, da mi boš pisal? In jaz sem mirili, da si v Sabljerih, aH Bog ve kfe. pak si Ke tuf,.. Molči, pripovedoval mi boš pozneje vse!... — Seda. ekoro prinese večerjer, pak sc por izgovoriva na samem — & kam ti? — Starem ee je izpodrailo, padel je, ali jc že umri. ko tes došel ju — a, kak deff Tudi prenočiti moram ter — klicat so me bili prišli Še le popoldne. Sreča, da smem dober plašč in čevlje. A ti? Zakaj nki Šel tja? — Pozneje, saj si rekel, da pozneje — fe govoril Stanko redno veseleje — a hitro pride tudi Lašič z večerjo. — Dobro. No, da tt povem. Kako sem se začudil ia prestrašil boco} pn mrtvecu}... Prišel asm pred hišo: Kako je. je-li živ? — sem vprašal, — »Ni, umrl fe že predpol-dne« — ca mi povedali sosedje. A ta etari n nobenega svojca ia prilično bogat je To je, otrok in bratov ni imel. Vstopil sem, da pogledam vsaj mrtvo truplo; šel eem v «obo ter uzrl na postelji nekaj pokritega z mrtvaškim prtom. — »Tu je — so mi rekli — ako ga želite videti« Odvrnil sem prt ter se umaknil od strahu ki začudenja. Pomisli! Poleg njegove mrtve glave še ena staro nva glava gleda vame z sažarjenimi očmi. A to je bila njegova Žena. Legla je tik nJega, objela £a tn mirno leži ped istim prtom. Kako me Je prestrašila \ tf& starka! — Pa kako ne hi? Ali, zaka-j *o jo pu9tili? — Tudi jaz sem jih vprašal... »Motela je hotelac - » mi rekli — in pa da pravi, da do jutro gotovo umre. ker da ne more živeti brez svojega druga. Ali ni to ČudnoP (Dalfe.t ASBEST - FILTER ZA VINO iz bakra, počinjen, sistem Seitz, znamka -Simplon* št. 1 — čisti na uro ca. 20 hI, v najboljšem srtanu proda Fr. Kavčič v Št. Vklu pri Vipavi. Cena po dogo-voni _ 651 KUPUJEM cunje ter jih plačam do 40 L q, in železo po ugodnih cenah. Piazza Bclvederc št. 2. 652 KUPUJEM Miheučič, železo, via S. bto železo, kovine Francesco 10. in stroje. 654 tABNICE, angleške ključavnice, ključi, vse v mizarsko ki mehanično stroko spadajoče orodje, žeblji, vijaki, železna žica, spojisa za baker in cin. Zaloga železnine, ul. Fabio Filzi 17. (656 SAMOSTOJEN gospod Naalov pove uprava. išče gospodinjo. 664 MLADENKA, vešča stojepisja, ter slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v ogvoru in pisavi, išče primerne elužbe. Naslov pove uprava. 666 Ii£E SE pridno dekle za gostilno. Ul. S, Lazzaro štev. 7. 667 UČENKA stara 14 - 15 let, poštenih sta riše v se sprejme v učenje v trgovino z mešanim blagom pri Francu Božiček, Sp. Idrija. 668 MODISTKA (prej uL Alcssandro Volta 2). naznanja, da se je preselila v ul. Cologna št. 13, L nad., ter se p.iporoča ccnj. damam v mestu in okolic*. JADRANSKA BASKA Dd. g«*v.: K 30,000.000. Rezerve K i0>>0.t00 Belj^rad, Celje, Dubrovnik. Dunaj. Kotor. Kranj, Ljubljana, Maribor, MetkovIč. Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno .»troko spadajoč* posic Sprejtma vteg« na brflnlinc tjijiiicc ter Jili obrestuje po . a v baneogiro prometu po 47, Vloge, k! imajo dvigniti «nvo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posebno ugodnih fdlio on 5 Kipov pogojih, Ki se pogodijo od slučaja do -lučaja Daje v najem varnostne predale (safes) &£ftČn( prostori v Trstu sc nahajajo: uis (asia cii Rist»«kf«aIov ul. S. Nicole Telefon • iiev. 14634 U^s Blagajn* {»oftiul« «d » do IS šle; Odhajanje In prihajanje vlakov Centralni kolodvor (Jažua ielesaics). Odhodi: 0*15 O. E, v Bclgrad in Bukareit dkoii Sv, Pete* na Krasu, Logatec, Ljubhano Ln Zagi^b. 1*30 B. na Dunaj skori Videm, Trbii. (Samo ponedeljkih, sredah in petkih. 6'15 Pb. na Dunaj, (pr. 22'00j skozi Ljubljano Gradec; sanio v torkih, Četrtkih in sobotah. 6*35 B. v Reko ekoai Nabrežino, Divačo, Sv, P - ter na Krasu/ 6*50 P. v Benetke (pr. 18 15} skozi Videm. 8 50 P. v Kcko, Logatec, Ljubljano. 10'50 B. na Dunaj (pr. 7'05) »kosi TrbU; samo / ponedeljkih ln Četrtkih. 1230 P. do Logatca, 1425 B. v Benetke (pr. 2200) skozi Bi vio, Vidtff 15*50 C. do Logatca in drug« postaje,* 1T55 Pb. do Vidma (pr. 21' 15) skozi Bi vio.' 18'20 P. skozi Nabreiino, Sv. Peter na Kr»*:, Reko.* 21'00 L. E. Lloyd Ekspee»s (voirn L reda) na Di. naj, skozi Ljubljano. Samo ob ponedeljkih. Dohodi: 0*45 B. iz Deneik (odb 2020) akx>» Csrviajcf^ Tržič. 3'20 B, iz Dunaja. (Samo ob sredah, petkih fn G t. (ieljah. * "3*45 O. iz Logatca. Nabretine, Grijana. 815 L. E. Lloyd Ekspreas iz Dunaja skozi Lj«fc< Ijano. (Samo v četrtkih.) 8'35 O. iz Vidma (odh. 5 30) Gorice, Tržiča, 4Č«- vinjana, Gradeža), Grijana.0 JO'IO P. iz Reke. St. Petra na Krasu. Nabr^iin*. Grijana." 12*05 B. iz Benetk (odii. 6 56) (Rim - Turin) sko Cervinjan. Bi vio, 14*25 Pb. iz Rima (odh. 1945). 16*05 B. iz Dunaja (odh. 21*20] »W1 Tfbiž; ean > v sredah in sobotah. 16*35 B. iz Logatca, Sv. Petra, Divače. 17 00 B. iz Benetk (odb. 9'45) Vidma. 18'35 O. iz Cervinjana (odh. 16*35). 19 35 P, iz Benetk (odh. 13*50) skozi Cervinjan.4 20'40 P. iz Ljubljane, Logatca, Reke, Grijana. 21'00 Oe, iz Bukarešta, Bel grada, Ljubljane, Lu gatca (odh. 18*30). 21*35 Pb. iz Dunaja (odh. 7 20] skozi Gradec, Ljubljano; samo v srv-dah, petkih in nedeljah, 22*00 P. iz Benetk, (odh. 13'20) skozi Videm, Ti bi?. 22*20 B. iz Reke, Sv. Petra na Krasu, Nabrežin.-. 23*55 S. O. iz Pariza (Londona), Milana, B*netl^ KOLODVOR SV. ANDREJ. Odhodi: 5*20 O. v Hcrpelje - Kozino, Kanfanar, Pulo. 5*40 M. v Koper. Buje, Poreč. OJ0O O. na Opčine. Prvačino, AjdovJčlno, Go« rico, Podbrdo/ 9'0G M. v Buje. Koper. 11*55 B. v Hcrpelje - Kozino, Kai.taiiar, Pulo. 16*50 O. na Opčine, Pr\ačino, Ajdovščino, Gorico, Podbrdo.* 17*10 O. v Herpeije - Kozino; iz Herpelj po^pea^i.: vlak do Kanfanara, Rovinja la Pule. 17'20 M. do Kopra in Buj. Dohodi; 8'25 M. iz Buj in Kopra." 10*20 O. iz Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prve. čine, Opčin/ 10*45 O. iz Pule, Rovinja, Kanfanara kt Herpai. ' 16*05 B. iz Pule, Kanfanara, Herpelj - Kozine. 16'30 M. iz Buj in Kopra.* 21'05 O. iz Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvi* čine, Opčin. 21*55 M. iz Poreča, Buj, Kopra. 22*40 O. Iz Pule, Rovinja, Kanlanan, Herpalj-Kc zine. P. pospešen, B. brzoviak, Pb. poap«i«n b vlak; E. ekspresni vlak. M. mslaa- O. oznsiLu^ ') ne vozijo ob nedeljah. I--■ Trsi I JAKOB PERHAUC - ulica deli« Acgue Ste v. e. — Telefon 2—86. ZALOGA VINA, ŽGANJA in LIKERJEV <28*) POSEBNOST ŠUMEČA VINA in JAJČNI KONJAK