89. JtefllKo.
i mm t m* zi. mflfl nos.
XIII. teto.
.Slovenski Narod* veli«; t Ljubljani na dom dostavljen: v
jato leto.........K 24*—    ealo leto.........K Zr—
lai
12*—
c-— a-—
pol leta . četrt leta, na mesec
11-— 5-50
Dopisi naj se tranJdrajo. Rokopisi ta na vračajo. Vr*4niitv*i Knaflovs ulice tt 5, (1- nadstropja foro), taiafan at. 84.
Izhaja vsak dan sveto favsesOi nedelje in
Inseratl vsajajo: paseroatopoa pcttt vtata aa enkrat po 14 vin., sa dvakrat po 12 vfcu, aa trikrat aH večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovora. UpravsJtrrn naj aa DoUttato naročnine, reklamacije, inseratl itd.
pošiljajo naročnine, reklamacije, to Je sdmtnsrtrathme stvari.
itevtika veta 10 vinarjev.
Na
brca Istodobna vposlatve naročnine se ne ozira. Uradna tiskarna" t«faf»n at. ae.
.Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                              za Nemčijo: celo leto.........K 25-—    celo leto.........K 28-—
pol leta , četrt leta. na mesec.
13--6-50 2-30
za Ameriko In vse druge dežele: celo leto.........K 30.-
Vprasanjem glede Inseratov naj sa priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upiavnlitvo i Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85.
Častiti someščani volilci!
Izvrsevalni odbor je po dogovoru z Vašimi zaupniki in organizacijami sklenil postaviti sledeče kandidate v mestni občinski svet:
Za I. volilni razred,
3si -voli 23. aprila. sleđ.e£e gospod.©:
Knez Ivan,        Dr. Oražen Ivan,
valatržoo in posestnik. tovarnar in posaatnik.
Lonček Alojzij, Dr. Švigelj Anton,
klaparski mojster In posestnik. odvetnik.
Roethl Matija,
o. kr. poštni oficijsl in posaatnik.
Vsi ti kandidatje so možje, katerim z mirno vestjo zaupamo sodelovanje pri upravi slovenske narodno-napredne Ljubljane.
V LJubljani, dne 6. aprila 1909.
Izvrsevalni odbor narodno-napredne stranke.
kroni, če mu le puste življenje*. Tisi i mož, ki je dal na stotisoč ljudi pomoriti, trepeta sedaj za svoje življenje in bone pobegniti v inozemstvo samo da se reši.
Pred earigrajskimi vratmi stoji mladoturška armada pripravljena, da z orožjem vzame stolno mesto in da sultana in njegove duhovnike kaznuje jm> zasluženju. In tisto cari-grajsko ijildstvo, ki je .še pred nekaj dnevi pri selnmliku oduševljeno pozdravljalo sultana, čaka zdaj nestrpljivo, da se odpro mestna vrata in da prevzamejo zopet Mladoturki javno oblast.
Vsak dail, vsako uro je pričako-vati odločitve ali pride do boja ali se sultan s svojo duhovščino vda, kajti, da je sultanova cesarska krona zaigrana, o tem ni več dvoma.
K zasedanju državnega zbora.
Dunaj, 20. aprila. Prva seja državnega zbora se vrši 27. t. m. Na dnevnem redu te seje je poročilo gospodarskega odseka o vladni predlogi glede spremembe obrtnega reda.
D u n a j , 20. aprila. V gosposki zbornici je bila danes odsekova seja, na kateri se je razpravljalo o uvedbi monopola na vžigalice.
Dunaj, 20. aprila. Malorusi bodo v tem zasedanju vložili dva nujna predloga in sicer glede ustanovitve maloruskega vseučilišča in malo-ruske akademije znanosti in umetnosti v Lvovu.
Preganjanja Čehov.
Praga, 20. aprila. Državna policija je razpustila češki narodni odbor v Z&škovo ter izvršila hišno preiskavo pri predsedniku in tajniku. Govori se, da je polieija zasegla vee kompromitujočih listin, ki se nanašajo na bojkot no gibanje.
M 1 a da Bol e si a v a . 20. aprila. Narodno socialna stranka je vložila prošnjo, da se dovoli ustanovitev nove mladeniške zveze. Namestništvo je odklonilo to prošnjo, eeš. da zasledujejo takšna društva »državi nevarne« tendence.
Jezikovno vprašanje v Dalmaciji.
D u n a j , 20. aprila. Pod predsedstvom ministrskega predsednika barona Hieticiiha so se danes pričele
konference glede uredit ve jezik« ivne-ga vprašanja v Dalmaciji. Konferenc se udeležujejo *.\ zastopniki Hrvatov, 1 Srb in 2 Italijana. Od vlade so navzoči minister notranjib del dr. Haerdtl, naučni minister grof Stiirghk in namestnik Nardelli. Med hrvatskimi in italijanskimi zastopniki vladajo sedaj Se nepremostljiva
nasprotja, Italijani zastopajo namreč
stališče, da morajo biti uradne publikacije dvojezične, pred vnem v mestih, kjer ge nahajajo okrajna sodišča, in v krajih ob morski obali. Hrvati pa zahtevajo, <la se morajo vse uradne publikacije izvršiti v hrvat skem jeziku izvzeinši mest, kjer je več nego 50' r italijanskega prebivalstva. Vlada se trudi, da bi nasprotujoči si stranki pregovorila, da bi sklenili kompromis, ter ponuja Italijanom, da jim ustanovi italijansko ljudsko šolo v Splitu in izpopolni italijansko realko v Zadru.
Revolucrja na Turškem.
O spremembi na turškem prestolu.
Pariš, 20. aprila. Iz Carigrada javljajo, da je inladoturški komite dovolil sultanu rok do danes do 10. zvečer, da se odpove prestolu.
Carigrad. 20. aprila.  V po slanski zbornici zatrjujejo z vso gotovostjo, da je spremeni ha na prestolu neizogibna. Nia/.i bej je brzojav il
Resni efendiju, naj bo pripravljeni da prevzame vlado. Sultan Abdul Hamid se pripravlja na beg. V Bospora tik pod Jildiz Kioskom je zasidran parnik. na katerem se namerava sultan v skrajnem slučaju rešiti v inozemstvo. Veliki vezir Tevfik paša izjavlja odkrito, da je položaj sultana Abdul   Hamida nevzdržljiv.
Vlada je že stopila v dogovor s šejkom iil islam, da izda »štetvo« (proklamacijo), s katero se izreka, «la je sultan odstavljen.
Carigrad. 20. aprila (ob 11. ponoči). Sultan je prosil angleškega in francoske poslanika, naj preprečita, da se ga odstavi. Ker sta poslanika to odklonila, in ker tudi Hilmi paša ni hotel prevzeti velikega vezir-stva, se z gotovostjo ričakuje, da se bo sultan še danes ali najkasneje jutri odpovedal prestolu.
L o n d o n ,  20. aprila. »Times in »Dailv Telegraph« javljata, da jo odločitev o sultanovi  usodi dejansko padla že včeraj. Včerajšnji ministrski svet je sklenil sultana prisiliti, da se odpove prestolu in sicer z osi-
Za Sultanovo krono.
»Kar je na svetu hudodelstev, vse je moj brat storil, izvzeinši le samomor- . iako je svoje dni rekel o angleškem kralju Juriju IV. njegov brat. bano\ eranski kralj.
O turškem sultanu s»> lahko reče, da je storil vsa hudodelstva, kar jih je na svetu iu končno se sebe samega uničil.
Y angleškem parlamentu so pred nekaj leti proglasili turškega sultana za največjega morilca 10. stoletja. Pot njegovega življenja je s krvjo napoj ena. S krivico se je polastil krone in /. umori -e je vzdrževal na prestolu. Brez usmiljenja j«' dal poklati na tisoče in tisoč«* ljudi, če je padla nanj«' le senca Suma, da hočejo premeniti javne razmere v Turčiji. Sultan, ki j«' neprestano trepetal za svojo krono in živel v vedneni sira-
LISTEK.
Učenost dr. Kreka.
(Pismo uredništvu.)
Med slepci j«- enooki lahko kralj- tako ste pisali v »Slov, Narodu« te dni z ozirom na slavospev, ki gaje posvetil »Slovenec« učenosti dr-. Krška in zadeli ste v črno. Kak na-vaden klerikalec si morda res da imponirati, ko vidi, kako nosi dr. Janez Evangelist Krek pri vsaki priliki v«' liki zvonec in se dela, kakor bi vse najbolj«' vedel in najbolje znal. Ni je -kom stvari, o kateri bi si Krek ne lastil nekagi' avtoritete. Organizator hoče biti i n je s svojimi konsumi spravil ljudstvo ob   tisoče denarja
in nedolžne ljudi v ječo; socijolog hoče biti in s pogumom, ki ga ima le sam v sehe zaljubljen diletant, je celo spisal knjigo o socijalizmu, ki jo vsak študent, če je napravil kolokvij iz nacijonalne ekonomije čita le s tihim smehom; reformator hoče biti in napravil je za državni zbor poročilo, o katerem je strokovnjak dr. Licht rekel, da priča, kako popolnoma nič sveta ue pozna dr. Krek.
Po svojem poklicu je dr. Krek hogoslovec. Teologija je njegova stroka, teologijo je študiral, iz teologije ima doktorat in profesor je na bogoslovnem semenišču. Ne sme se mu   lorej zameriti,   če je v drugih
lin za svojo življenje, je vladal z naj-krutejšim despot izinom. Država je pri tem propadala, koruptna uprava je ljudstvo izsesavala nikjer redu, nikjer poštenja, nikjer postave, Turčijo je vladala tolpa razbojnikov, ki jim je sultan pustil počenjati kar so 11oteli, da so le njega ščitili in branili.
Končno so se dvignili proti temu Mladoturki. Sultan jih je mnogo let neusmiljeno preganjal, a zatreti jih ni mogel. Mladoturkom so Še pridružili vsi evropski izobraženi ljudje in zlasti vsi izobraženi oficirji in lani so v prizori 1 i nekrvavo revolucijo, s katero so mahoma naredili kome starim razmeram. Prisilili so sultana, da .ji' dal narodu ustavo in odgovorno vlado, vzeli so mu i/, rok oblast, a pustili SO mu krono.
Mladoturki so mislili, da jih sultan in* bo mogel ovirati v njihovem delu za prenovitev Turčije, toda sul-
strokah slabo podkovan. Več kot ene stroke ne obvladuje danes nihče; časi lakih univerzalnih znanstvenikov, kakršen je bil Lcihniz. so pač za vedno minili. Dandanes mora biti človek vesel, da vlada eno stroko in da je v drugi I strokah v saj za silo orijentiru n.
Torej dr. Krek je hogoslovec po poklicu in menili smo vedno, da je vsaj v tej stroki temeljito podkovan, četudi je v drugih strokah samo diletant. Poda to naše dobro mnenje ni bilo utemeljeno. Dobili smo zdaj v toke dokaz, da je dr. Krek celo v bogoslovju — šušmar.
»Voditelj v bogoslovnih vedah«
ji* naslov časopisu, ki ga izdajajo profesorji mariborskega bogoslovnega nčilišča. V letošnjega letnika drugem zvezku tega duhovnikom namenjenega znanstvenega lista je natisnjena obširna razprava, ki jo je spisal duhovnik, palestinolog V. S. Šegu I a, o »Zgodbah sv. pisma«, ki jih piše dr. Krek in jih izdaja družba sv. Mohorja.
»Zgodbe sv. pisma« so delo, ki bo celo veljalo družbo sv. Mohorja svojih stiristotisoč kron. To je ogromno premoženje, s katerim bi se lahko Silno mnogo dobrega in koristnega storilo za izobrazbo slovenskega naroda. Kdor prevzame spisovanje tako silno dragega dela, prevzame obenem tudi veliko odgovornost; jamčiti mora, da spiše dobro delo.
Po smrti dr. Frančiška Lampeta
tan, ki jim je s prisego obljubil vse, kar so hoteli, ni mislil svojo prisego držati. Samo čakal je na trenotek, ko bo prilika, dobili zopet vso oblast v roke in uničiti Mladoturke in njihove reforme.
Zvezal se je s turško duhovščino, to nevedno, fanatično, vsakemu napredku sovražno duhovščino, ki v svoji zaostalosti in verski omejenosti ne pojmi zahtev novega časa in ne razume, da se moderna država m* more urejevati iu opravljati po več kot tisoč let starih, le za barbarske razmere primernih verskih predpisih.
Duhovščina je vojaštvo eari-grajsko hujskala in hujskala toliko časa, da je bilo pripravljeno na upor in čez noč je vprizorila revolucijo. Bazgnala je inladoturški odbor, odstavljeni so bili inladoturški ministri in drugi zapovedniki, pregnani vsi, ki so bili na sumu da so Mladoturki. Sultan je triumfiral in ponosno je zopet vzel v roke oblast, ki jo je imel v despotskih časih, misleč, da je vsega mogočen, dokler ima duhovščino na svoji strani.
Sultanovega triumfa je bil še ljubljanski »Slovenec« vesel, saj je pomenil zmago duhovščine, če tudi duhovščine druge vere.
Toda to veselje je trajalo le nekaj dni.
Mladoturki so se dvignili. Velika večina armade jim je ostala zvesta. Solunski kor se je napotil v Carigrad, da iztrga sultanu in duhovščini oblast iz rok in da uniči reakcijo.
Zdaj stoji mladoturška armada pred vratmi Carigrada. Duhovniki so se ji približali, da bi ščuvali med vojaki in sejali razpor, a naredili so ž njimi kratek proces: Vsakega teh duhovnikov so postavili ob zid in ga ustrelili.
Deputacijo za deputacijo pošilja sultan v inladoturški tabor. »Ali ste nam prinesli sultanovo glavo T« S tem vprašanjem so Mladoturki Sprejeli sultanove odposlance in v tem vprašanju se zrcali tudi namen, ki ga imajo Mladoturki. Kot pametni politiki nočejo krvoprelitja, ki bi moglo provzročit i evropsko intervencijo, a uničiti hočejo sultana in tiste, ki so mu pomagali.
Sultan ni junak. Ko bi bil junak, bi se postavil na stališče: vzemite mi glavo, drugače ne dobite krone. Toda sultanu je glava ljubša, kakor krona. Pripravljen je, odpovedati se
je prevzel spisovanje »Zgodb sv. pisma« dr. Janez Kvangelist Krek in nihče ni dvomil, da je ta doktor in profesor teologije dovolj zmožen in dovolj vesten, da bo nadaljeval spisovanje »Zgodb« tako, kakor je je začel pokojni dr. Lampe.
Zdaj pa je duhovnik Segula v »Voditelju v bogoslovnih vedah« dokazal, da je bilo to dobro mnenje o dr. Kreku neutemeljeno, da piše profesor in doktor teologije dr. Krek površno in nevestno in da so v »Zgodbah- take velike napake iu celo očitne neresnice, da so neodpustljive.
Na rahlo očitanje, da dr. Krek še virov ni prečital (Josephus Flavi-us) in da sploh ue piše samostojno, marveč po patru Didonu, po Cigoju in drugih tolmačih evnngeljskih dogodkov, se niti ne oziramo, dasi pravi pred*. Šegu In, da je dr. Krek »šel mimo najkrasnejših mest Novega Zakona, kakor slepec« Dovolj se bo po-niuditi pri drugih očitkih prof. Še-gnle.
V »Voditelju« čitamo med drugim: »Premnoge slike so celo nepotrebne, ker nimajo s knjigo nikake zveze in nič ne ilustrirajo. Čemu »mlin na veter« (str. 12.) t Čemu kanal »Mahmudije« v Aleksandriji (str. 13.) t Čemu »vinski mehovi« (str. 431.) T Čemu »judovske vaščan-ke v Palestini« (str. 448.) t Kaj ilustrira »Judovski pogreb« (str. 485) J Pri »Lazaru« pa je ie itak eden na str. 407. Kaj išče na str. 459. »dekli-
ca z daritvijo golobov«? Matere so 40. dan darovale to. Zakaj za sveto božjo voljo »piska na piščal« Turek na str. 475., ko je vendar beseda o znamenjih koncem sveta* čemu Turki na str. 4681 čemu toliko zavitih turških žen (str. 417., 458., 480., 487.) 1 To je zloraba Zgodeb sv. pisma za galerijo novodobnih lnohnmc-danskih tipov. V tem smislu se mora najmanj 75 slik ininovati po besedah pisateljevih »sinetice« (str. 225.) ! Samo da se konee dr. Laiupetovega dela še na leta zavleče!«
To je bogme hud tabak, posebno še sadnje očitanje. A pride še bolje.
Segula piše: »Pot v Emavz, pred hišo spravnih sester (str. 010.) Res, krasna sličica iz narave. Ali za Hoga svetega, g. dr. Krek, kateremu Ari-Matejeu ste pa tukaj šli na limaniee? Morda si je pa vendar tisti pravi Jožef iz Arimateje dni sam fotografirati svoj grob — pa ste jo našli t Zakaj jo pa vendar tako dolgo prikrivate vesoljnemu krščanskemu svetu f O kako bi se razveselila nad njo sama cesarica sv. Helena.«
Dalje piše Šegula: »Cerkev božjega groba; spredaj zemeljsko središče (str. 596.) Ljubi Jezus, odpusti mu (dr. Kreku), saj vidiš, da ni videl kraja, kjer si počival do tretjega (ine! To, kar Zgodbe na str. 596. kažejo, je zares krasna notranjščina izključno razkolu! Škega »Katholikon« imenovanega svetišča nasproti kapeli božjega groba ... Grški in ruski popi res
nevednim romarjem zatrjujejo, da je to svetišče pravi grob Kristusov... Ko bi g. pisatelj (dr. Krek) bral vsaj dr. Lampeta v naglici spisano delce, bi tako ne pisal.«
Res, zopet hud tabak; bogoslovja doktor in profesor ne pozna pravega božjega groba in kaže vernim katoličanom krivoverski grob kot pravi grob!
Pa  poslušajmo zopet Regulo, ki
piše:
»Cerkev božjega groba; preti votlino. Kolika nejasnost ljudskega pisatelja! Tu ni nobene votline. V tem dimu (in smradu bi skoraj rekel) so nejasni obrazi kapele božjega groba, ali g. pisatelj jih ni spoznal
.....(Irski    popi    razdajajo »sveti
ogenj«.....in božji grob je zagrnjen
v par minutah v gosti dim. In ravno ta (fotografirani) dim je bil kriv, da g. pisatelj ni spoznal vsemu svetu dobro znanega svetišča, zato je zapisal pod sliko na str. 599 »pred votli -no«.To ni votlina, to sta komaj zagla-vo veliki okni za »grškiogenj« v severni strani angeljske kapele. In to je vse, kar prinaša g. pisatelj o kapeli lM)žjega groba, isti pisatelj, ki je v isti knjigi našel prostora za pet ilustracij o zadnjih dnevih Judeža Iška-rijota in dve za Judeže v grob.«
O ilustracijskem delu »Zgodb« v
obče pravi Segula, da je ponesrečen,
o spisu samem, o  spisu   dr. Janeza
Evangelista Kreka pa pravi,   da v
njem »stvarnih pomot kar mrgoli.« (Koaee prinašajte.)
roni na integriteto in varnost državo. Abilul Hamida bodo internirali najbrže v palači Dolmabagee ob Bosporu. Prestolonaslednik Rešat efendi je že stopil v dogovor z ndadoturško armado, ki stoji pred vratmi Carigrada. Mladoturškc p red s t raže so s tremi baterijami zasedle višave nad Zlatim rogom, od koder se da obvladati ves Carigrad.
Težki pogoji.
Carigrad, 20. aprila. Med Mladoturki in Jildiz Kioskom se vrše pogajanja. Husein paša stavi v imenu armade in mladoturškega komiteje te-le jM>goje: Sultan Abdul Hamid se ima odpovedati prestolu ter izročiti Mladotnrkom svojega sina princa Mehmed Puram edina, ki velja za povzročitelja staroturške revolte. Ako sultan De sprejme teli pogojev, bo mladotnrškn armada obkolila Jildiz Kiosk in vso posekala, kar ji pride pod roko.
Pariz, 20. aprila. Sultan Abdul Hamid jo naprosil nemškega poslanika barona Marsohalla, naj zanj intervenira pri mladotnrškem komiteju ter izposluje, da Mladoturki dovolijo, da Abdul Hamid lahko svobodno zapusti Carigrad. Kakšen uspeh je imela ta intervencija, ni znano.
Mladoturška armada v San Štefanu.
C ar ig r a d . 20. aprila Avantgarda mladoturške vojske je opoldne dospela v San Stefano, kjer jo jo prebivalstvo navdušeno sprejelo. San Stota no je zadnja železniška postaja prod Carigradom in leži tik ob morju. Poveljnik predstraž stanuje v vili avstrijskega konzula Hakki boja. Mladoturški voji so zasedli smodniš-nieo v Makrikoju in orožarno v Coj-tinbunm. Pred vratmi Carigrada stoji sedaj armada, ki šteje 40 do 50.000 mož. Poveljnik predstraž Perten paša je dal postreliti 30 bodž (duhovnikov), ki so skušali vojake naščuvati proti Mladotnrkom.
Položaj v Carigradu.
C a r i grad. 20. aprila V mostu je vse mirno in promet so razvija, kakor običajno. Nikjer ni opaziti nobenega razburjenja. Strah pred krvavimi konflikti je izginil in prebivalstvu so mirno posveča svojim navadnim opravilom.
C a r i g r a il . 20. aprila. Dasi vlada v mostu popolen mir. vendar zapuščajo Evropci trumoma Carigrad. Ker so vlaki prenapolnjeni, oblegajo potniki v gručah odhajajoče parnike. Konzuli tujih držav so brzojavno prosili svoje vlade, naj nemudoma pošljejo vojne ladje v Carigrad.
Sultan jo žo odstopil?
1.) ti n a j . 20. aprila. Iz Carigrada javljajo, dasejesultan Abdul Hamid snoči ob odločil odpovedati se prestolu pod pogojem, da se mu zajamči absolutna varnost.
Carigrad, 20. aprila. Ministrski svet jt- odklonil predlog mladoturškega komiteja proglasiti sultana za blaznega, izjavil pa je, da nima ničesar proti temu. ako >■* sultan odpove prestolu.
C a r i g r a d . 20. aprila Za eventuvalni beg sultana Abdul Hamida je pripravljen poseben parni k ob Bosporu. Sultan vzame sabo 300 haremskih dam. Svoj privatni zaklad je dal spraviti na parni k družbe Messagerie mar i tirne«, kjer ga je sprejel v varstvo zastopnik angleške banke.
„UeleMalnBM" proces v
Zagrebu.
V Z a g r e h u. 20. aprila.
Med občinstvom se nahaja mnogo detektivov, ki pazijo na to, da bi se kdo nepovoljno no izrazil o izstopanju sodišča napram »veleizdajnikom«. Ti detektivi so danes prijeli filozofa Kettiga ter ga izročili policiji, ker je kritiziral sklep sodišča, da s" obsodi zagovornika dr. Medakoviča na disciplinarno globo 200 kron. — Kadi špionaže. ki vlada v sodni dvorani, se poštcnejši elementi skoro ne upajo več prihajati poslušat razpravo, ker se vsak boji, da ga zapro radi kakšnega neprevidnega izraza.
Danes je bil zaslišan 40. obtoženec Danilo Pod u na v ec. pravoslavni kaplan v Pakracu.
Predsednik ga je vprašal, če jt1 razumel obtožnico?
Pudunavac: Komaj sem pričakoval ta svetli dan, da se moreni opravičiti. Vem, kje sedim in pred kom sedim, a pričakujem od sodišča, da mi bo dovolil, da se Im>iu mogel tudi braniti.
P r o d s e d n i k : »Povejte, ali ste razumeli obtožnico 1
Obtoženec: Nisem je razumel, ker nisem našel v njej niti enega kriminalnega slučaja, ki bi me obremenjeval.
Predsednik: »Tako vi odgovarjate.«
O b t o ž o u o o : Tu je obtoženo vse srbstvo, pravoslavna cerkev in če sem jaz veleizdajah*e, ker se čutim
Srba, ker sem član srbske samostalne stranke, ki se moško bori proti nasilnikom . . .
P r e d s e ti n i k: Pre[M>vedu jem vam tako govoriti.
Na predsednikova vprašanja glede organizacije srbske samostalne stranko in o širjenju srbske zavesti v pakraškem okraju, je obtoženec obširno odgovarjal ter pobijal izvajanja obtožnice v tem oziru.
Na vprašanje, ako je res, da ga narod imenuje »srbskega Gapona«, jo odgovoril obtoženec, Tako me imenuje mali krog inteligentnih prijateljev iz šalo, ali ne radi tega, da bi bil jaz kak velikosrbski agitator. Narod mene potrebuje, zato me poživlja nadelo,ker joči domovina naša Hrvatska v robskih okovih . . .
P r o d sodnik : Opominjani vas, da ne govorite tako, sicer bom z vso strogostjo postopal proti vam.
Nato jo bil Podunavac zaslišan o slikah kralja Petra in o srbskih gibih. Izjavil je, da jo srbski grb grb pravoslavnega patriarhata v Kar-lovoih, glede slike pa je rekel, tla se v Pakracu pri hišnih preiskavah ni našla niti ona slika kralja Petra.
D r ž. p r a v ti ni k: Ker ste sliko preje odstranili, preden jo prišel preiskovalni sodnik.
Obtoženec: Tako lahko osuinničite vsakogar, akt) nimate dokazov v rokah.
Nato je Podunavac pripovedoval, tla je preiskovalni sodnik tir. Ko-Šutio imenoval nekoga svedoka »f a-k i n a«.
P r e ti s e d n i k : Povejte, preti katerimi osebami je to rekel preiskovalni sodnik. Akt) tega ne poveste, bodemo vas disciplinirali.
Obtoženec: To bom povedal, kadar bo zaslišana dotična priča.
Senat jo nato obsodil Podunavca zaradi žaljenja preiskovalnega sodnika v 24urno temnico s postom.
Z a g o v o r n i k : Vlagam ničnost nt) pritožbo, ker je predsednik silil obtoženca, tla mu izda osebo, pred katero je podal ono izjavo dr. Košu-tič, preteč mu z disciplinarno kaznijo.
P r o d S e «1 n i k: Jaz nisem nikogar silil, sicer pa bom o tej stvari i/.]»oslovaI sklep sodišča.
Sodišče j t1 nato tir. Medakoviča obsodilo na disciplinar. globo 200 K, češ, tla ni ros. da bi bil predsednik silil obtoženca, marveč mu jt samo rekel, tla naj pove dotično osebo, sicer tla bo disciplinarno kaznovan.
Ta disciplinarna kazen je vzbudila v pravniških krogih radi svoje kurioznosti naravnost senzacijo.
Občni jbor »Dramatičnega druitva".
„Dramatično društvo" je im^Jo v ponedeljek zvečer v restavraciji „Na-rodnega doma" svoj redui letni občni zbor. Navzočih je bilo 2L oseb, med njimi 16 Članov. Občni zbor je ctvo-ril društveni predsednik dr. Karel vitez Bleiweis, obžalujoč, da je občni zbor tako maloštev len Potem je izrekel zahvalo mestni občini, ki je omogočila v pretekli sezoni slovensko gledališče. Občinstvu, ki je zelo marljivo pohajalo k predstavam, in časopisju, ki je prireditve slovenskega gledališča blagohotno spremljalo celo sezono. Finančni uspeh pretekle sezone je bil povoljen. Glavna točka, o kateri bo obravnaval današnji občni zbor, j« ^ač odborov sklep, po katerem prevzame mastna občina celo vodstvo gledališča in blagajne. V ta namen so se vršile seje in dogovorilo se je, da Dramatično društvo sprejme predloge, ki jih je stavil mestni občinski svet. Odbor je pri teh pogajanjih iztel pred svojimi očmi dvoje: ds omogoči slovensko gledališče tudi še za nadalje in da varuje one gospode, ki so priskočili svoj čas društvu na pomoč ter na svoje rame vzeli posojilo, s katerim je bilo slovensko gledališče omogočeno. Odbor je sprejel pogoje mestne občine pod pogojem, da odobri oelo pogodbo občni zbor in zato priporoča odobritev.
Društveni tajnik g JanČigaj poroča na to v svojem in nenavzo-čega ravnatelja imenu o društvenem delovanju v preteklem letu in o pretekli gledališki sezoni. Vsled prošnje ^Dramatičnega društva" je mestni občinski svet prevzel nalogo inten-danoe nastavivši posebnega plačanega gledališkega ravnatelja, na katero mesto je bil imenovan Fran Go\ekar. DruHveni odbor je vsled tozadevnega sklepa občinskega sklepa prepustil ravnatelju, ki je od odbora popolnoma neodvisen, vse vodstvene posle, ter si pridržal samo kontrolo nad inventarjem in posvetovalno pravioo glede vodstva. Ravnatelja je odbor soglasno imenoval za intendanta. Ravnatelj je angaževal vse domače moči ter 3 pevke, 2 pavoa in štiri igralce. Angažma basista, II. tenorista in II. baritoni sta so je moralo prepustiti „Jednoti hudobnih umelou" v Pragi.   Neslovensko osobje se je
kmalu privadilo slovenščine. Poroetlo poudarja, da te je moralo vcditvo pred vsem osirati na okus občinstva, oei, da so bila skoraj vse drame literarnega anačaja slabo posečena. Velik zadržek naglemu raavoju opernega in operetnega repertoirja je sicer marljivi operni zbor, ki pa more imeti le večerne skušnje. Zato je nujno treba misliti na stalen operni sbor. Velika sspreka je ne dostajao je odra sa operne in operetne skušnje, katere so se morale vršiti v mestnem domu. Dramatično lolo je posečalo 5 deklic in 14 dečkov. Poročilo omenja potrebo, da bi se naučili vsi Člani sbora in komparsov plesa in borjenja. G edaliiČe je silno ubogo na kulisah in pohištvu, tehnično osobje pa neuko in kvečjemu diletantovsko.
Uprizorjenih je bilo 20 damskih novitet, 12 dram in 8 veseloiger in burk, operne novitete so bile 3 ope retne pa 4; na novo je bilo naštudi ranih 12 dram, 6 oper in ena opereta. Vseh predstav je bilo 103 in sicer 32 dramskih, 5 operetnih in 9 opernih, skupaj 46 del. Ravnateljstvo izreka svojo zahvalo raznim tvrdkam, ki so mnogo pripomogle k uprizoritvi raznih del s posojevanjem pohištva itd.
Odslej so dramskemu gledališču na razpolago v tedau 4 dnevi, vsak torek, četrtek, sobota in nedelja. Igralo se bo torej petkrat na teden. Prosti so tudi popoldnevi praznikov, ako ne igrajo Nemci.
Slovensko gledališče je gostovalo trikrat v Gorici in sicer z dobrim uspehom v vsakem oziru.
Med mestno občino in deželnim odborom so se pričela pogajanja, da prevzame občina gledališče. Stvar pa še ni dozorela. Mestna občina je s 1. aprilom prevzela vso upravo slovenskega gledališča in imenovala iznova ravnatelja, gledališko blagajuo pa vzela v svojo upravo. Mestna občina le ni hotela prevzeti dolgov „Dramatičnega društva", temveč je prevzela samo obrestovanje, ne pa amortizacije.
K besedi se je oglasil Etbin Kristan in v ostrih besedah grajal poročilo ravnateljstva, češ da postavlja vsa dejstva v napačno luč. V umetniškem oziru je bila pretekla sezona tako slaba, kakor še nekmalu Mestni tb&inski svet je nastavil odboru „ Dramatičnega društva" revolver na prsi in ga prisilil, da sprejme njego?« pogoje. Za bodoče ima občinski svet vse, intendanc;, ravnatelja in blagajno, „Dramatično društvo" pa le posvetovalen glas. Ni pa nobene garancije za one ljudi ki so prevzeli nase dolg za društvo. Društvo ima vso pravioo zahtevati, da se postavi v gledališki proračun postavka za amortizacijo tega dolga in odločujoč glas v intendanoi.
Razvila se je nato dolga debata, ki je potrajala najmanj celi dve uri in se vrtela v glavnem okolu ravnatelja in pa plačevanja meničnega dolga. Grajalo se je, da ravnatelj ni navzoč, češ, da bi to bila njegova dolžnost. Poudarjalo se je, da je bila uprizoritev nekaterih del naravnost škandalozna, kakor n. pr. Fausta. Če se trdi, da je ljubljansko gledališče prvo slovansko gledališča^ ki ga je uprizorilo, ni to nikak uspeh, kajti druga gledališča ga ne uprizore, ker imajo več vesti.
Stavljenih je bilo več predlogov glede na pogodbo z mestno občino. Poudarjalo se je, da bi mestna ob čina lahko prevzela tudi amortizacijo dolgov „Dramatičnega društva", saj je dobila g edališčo popolnoma brez doJga. Bilo je več radikalnih predlogov, eden oelo, da naj občni zbor ne odobri pogajanj z mestno občino itd , in ta predlog je bil celo sprejet, pa se je glasovanje o njem pozneje reasumiralo. Predlagalo se je, da naj mestna občina z ozirom na brezplačno uporabo inventarja poskrbi za amortizacijo dolgov. Pri tem se je tudi konstatiralo, da je bilo društvo v takih denarnih zadregah vsled is ostale deželne podpore, da je moralo porabit tudi pokojninski zaklad za nabavo inventarja. Končno je bil sprejet predlog, da se odborovo pogodbo z mestnim občinskim svetom odobri in naloži odbora, da se obrne na občino, da se pcstavi v gledališki proračun pr merna postavka za amortizacijo meničnega dolga „Dramatič nega društva, in zagotovi društvu vstop enega člana v intendanoo.
Blagajniško poročilo izkazuje 127.906 17 K dohodkov in 127 371 26 K izdatkov, torej prebitka 534 91 K. Ena predstava je nesla povprečno 285 K dobička ob 311 K stroškov predao se dvigne zastor. Račun režije iskazuje 64 77253 K prejem kov in 59 015 74 K izdatkov, torej 5.756 75 K prebitka. Med prejemki je 25.500 K podpor, lože 9 040 K, prebitki predstav 27 710 54 K. Med izdatki so plače v znesku 51.713 K (opera 22 010 K, drama 22.326 K in sbor 7377 K). Račun imetja iskazuje 44 370 62 K aktiv, 31446 26 K
Eaaiv, torej čistega imetja 12.925 36 ron. Imetje se je sviialo v preteklem letu po odpisu 10% pri repertoirju, garderobi in dragem inventarju za
1997 23 K. Preračun za prihodoje lato izkaanjs 761 40 K primankljaja.
Na predlog revisorja g. ravnatelja Piroa isreČe občni zbor blagajnika sbsolutorij in zahvalo kot neko oddolžitev sa žalitve, ki so se prizadejale blagajniku, ki je oelih devet let brezplačno intensivno delal v gledališču, dočim dragi niso delali v gledališču, pač pa zunaj gledališča. Bil je oelo tako požrtvovalen, da si je sam plačeval sedež v gledališču, dočim imajo drugi proste lože sa cela familije. G. revi ser je pripomnil, da namenoma govori skosi okno.
K blagajniškemu poročilu vpraša g. K o bal, ali oni podlistek v „Slov. Narodu" odgovarja resnici, ko se trdi v njem o nepravilnem fiaančnem postopanju, češ da je bilo nekaj članov gledališča predolgo angažovanih.
Blagajnik poroča nato, da wDramatično društvo" ni imelo nikake pravice pri angažovanju osobja, pač pa je bilo šest Članov gledališča res angažiranih tudi za april, kar je stalo 1440 K.
G. JuvanČič pripominja, da je bilo več repertoirnega materiala nabavljenega že v ptedlanski sezoni, kakor operi „ Samson in Darila", nMadame Butteirlv" in opereta „Valčkov čar".
G. notar Hudovernik je pogrešal v zadnjem Času kritiko v „Slov. Narodu**.
Volitve odbora se niso izvršile, temveč se je nadaljno poslovanje poverilo dosedanjemu odboru, dokler se ne reši zadeva z mestno občino.
Ker je bil spored končan, je predsednik zaključil občni zbor o polnoči s pripombo, da se po rešitvi zadeve z mestno občino skliče izreden občni zbor.
.Slovensko  planin, društvo-
je imelo preteklo soboto zvečer v Narodnem domu svoj letni občni zbor. Navzočih je bilo okrog 50 Članov. Občni zbor je otvoril draštveni pred sednik dr. Fran Tominšek s pozdravom navzočih planincev in ljubljanskih dnevnikov, ki so bili vedno naklonjeni društvu, proseč, da Časo pisje tudi še nadalje podpira dru-tvo v njegovem delovanju.
V nadnljnem poroča o delovanja društva. (Njegovo poročilo združimo obenem s poročilom tajnikovim ) Društvo je tudi v preteklem letu delovalo krepko, kakor prejšnja leta in je posvetilo vse svoje moči napredku planinstva. Z veseljem je treba konstatirati, da so se vrste Članov v preteklem letu znatno pomncžlle, in tudi v tekočem letu je že pristopilo mnogo novih članov. Koncem leta 1908 je imelo društvo 2709 članov, in sicer osrednje društvo 782, 19 podružnic pa 1927. Število Članov osrednjega društva se je pomnožilo za 139, podružnice pa so izgubile 101 člana. Umrlo je 6 Članov, med njimi častni član France Kadilnik.
Odbor je imel 53 sej, v katerih se je rešilo 842 vlog in dopisov.
Glavna skrb društva je bilo oskrbovanje in preureditev planinskih koč, ki so postale priljubljana zavetišča v naših planinah. Obisk koč se veča od leta do leta. Pri tem se je oprijelo društvo popolnoma principov internacij on alnega turistovskega prometa. Mnogo je bilo tudi opraviti s popravami in adaptacijami koč, kakor Kadilnikove na Kamniškem sedlu, katero je osrednje društvo lani pre vzelo v svojo oskrbo. Nesreča je hotela, da je vihar dvakrat odtrgal streho tej koči, zato je sedaj treba temeljite poprave. Osrednje društvo je vaelo tudi v najem od kamniške korporaoije turistovsko kočo ob izviru Kamniške Bistrioe za 6 let
V Julijskih Alpah je najvažnejša postojanka društva triglavska koča, s katere posečanjem je društvo pričelo lani. Koča dobi moderno opravo, urede se sobe z eno ali dvema postelj ema poleg obširnega skupnega ležišča. Obednioa se tudi znatno poveča. Tako bo koča pripravljena za vedno se večajoči obisk. Prostora bo v koči sa 56 prenočevaloev. Društvo namerava nadalje zgraditi novo kočo vrh Črne prsti. Ta koča bi bila posebno na mestu za planince, ki prihajajo od juga in se vračajo po isti poti nazaj, ne da bi po se t ili Orožno v o kočo. Za posečanje triglavske koče in zgradbo nove koče na Črni prsti je dobilo društvo od ministrstva javnih del znatno podporo 5000 K. D o sedaj društvo le ni dobilo tako anatne pod pore od tega faktorja. 2sleti je le, da bi ta faktor upošteval tudi vnaprej drnštvo v enaki meri in da bi izginilo ono omalovaževanje društva, kakrino je bilo v navadi v prejšnjih letih.
Drugo važno delo je bilo preureditev »Plan. Ves trnka". List se je povečal in prinaša tudi ilustracije ter sedaj gotovo ugaja vsakomur. Ravno radi lista je društvo pridobilo več novih članov. Uredništvo je prevzel namesto g. Ant. Mikuia g. dr. Josip Tominiek.
Otvorila se ja nova pot na Pri-sojnik. Pot ja dobro zavarovana a
klini. Poleg tega se je markiralo ve novih potov in obnovilo več starih markacij. Zaradi potreb sa stavbe ni bilo prošlo leto delovanje društva na tem polju tako intenzivno, kakor prej-šoja leta. Zaatno so v tem czira delovale nekatere podružnice
Društvo je sklenilo zavarovati svoje avtorizirane vodnike proti nezgodam in namerava ustanoviti pokojninski zaklad.
Dne 8 septembra 1908 se je sešla v Ljubljani konferenca slovanskih turi sto vskih društev, ki so se je udeležili Slovenci, Čehi, Rasi in Poljaki. Sklenila se je ustanovitev zveze slovanskih turi sto vskih društev, kar se pa ne da še takoj izvesti. Vendar pa je več društev sedaj že v prijateljski zvezi.
Društvo je nabavilo kesitarake kasete, ki se pritrdijo na najvfižiejših vrhovih
B. vsemu načelniku, častnemu Članu g. Franu Orožnn je odbor priredil častni  večer ter mu izročil diplomo.
Društvo je imelo lepo število podpornikov, med njimi mestno občino ljubljansko, razne denarne zavode in posameznike, katerim izreka društvo najpnsrčnejšo zahvalo. Nadaljno tajnikove poročilo obsega poročila raznih podružnic. Nekaj podružnic še ni po-s:alo svojih poročil.
Predsednik pa je na koncu svojega poročila poročil o veliki nesreči, ki je zadela društvo v Vratih, kjer je silen p!az popolnoma pokončal Aljažev dom. Odposlanstvo osrednjega društva si je ogledalo situacijo in se prepričalo, da je Aljažev dom popolnoma razdrt. Plaz je stavbo popolnoma razkosal, posamezni deli pa •o razmetani daleč naokrog. Oipo slanstvo si je ogledalo vso okolico m spoznalo, da bila nova stavba na istem mestu nemogoča, ker bi bila izpostavljena enaki nesreči, posebno, ker je plaz popolnoma raziral oni močni bukovi gozd proti Rogici. PaČ pa je v bližini majhen hribček ob Bistrici, visok kakih 7 m nad ravnico in popolnoma v zavetju. Sklenilo se je postaviti novo stavbo na ta hribček, odkoder je razgled po celi dolini tja do konca Bistrice pod triglavsko steno, čfsar iz star? ga doma ni bilo. Oiborova naloga je seveda, da poskrbi za sredstva, kajti s svojimi sredstvi mu je to nemogoče. Stari Aljažav dom je stal okrog 30000 K in na njem je bilo Še 7000 K dviga. Treba bo najmanj 20 000 K za novo stavbo. Odbor se je obrnil za podporo na vse strani, treba pa je, da v enakem smislu deluje tudi vsak posamezni član društva. Odbor upa, da bo mogoče začeti z delom že letos, ker je prepričan, da ga občinstvo ne bo pustilo na oedilu. Stavba bo lepša od stare, ker bo pritličje zidano, zgoraj bodo pa posebne sobe Odbor upa, da bo mogoče izvršiti stavbo brez pesebnih stroškov, kajti sicer bi bilo delo drugje ustavljeno gotovo za celih 5 let in nazadovanje bi bi o v drnfctvu gotovo. Zato se društvo, prepričano o svoji važnosti za slovenski narod, trdno zanaša na pomoč občinstva.
Predsednikovo in tajnik ovo poročilo se je vzelo z odobravanjem na-znanje.
Blagajnik ŠuŠterŠ č pcroČa, daje imelo društvo v preteklem letu 19CS K 69 405 86 dohodkov in K 69 293 64 stroškov, torej K 112 22 prebitka.
Premoženjski izkaz izkazuje pa K 82 168 56 imetja. K 29 792 39 pa dolgov, torej Čistega imetja ima društvo K 52 264 50. Preračun za 1. 1909 izkazuje prejemkrv K 22 112 22, izdatkov pa K 39 358 05 torej primanjkljaja K 17.245 83. Pri t?m proračunu pa niso vraČunjeni izdatki za novo zgradbo Aljaževega doma. In tudi sicer bo moralo društvo urediti svoje poslovanje po svojih gmotnih močeh.
K besedi se cgl*si dr. K. Triller, ki je mnenja, da društvo ne sme delj Časa ostati brez svoje najvažnejše postojanke Aljaževega doma. kakor eno leto. Zato pa se mu ne zdi prava pot, da odbor računa samo ua tekoče podpore. Nasvetuje, da naj društvo razstavi slike po plazu razdrte stavbe, priredi naj se velika veselica v Ljubljani ali na Gradu ali v Novi Svioa-riji, in predlaga končno, da naj odbor stopi v dogovor s Kranjsko podružnico, da le ta prepusti kot brezobrestno posojilo svoj sa Prešernovo kočo na Stolu zbrani denar osrednjemu društvu za zgradbo Aljaževega doma. Obenem naj se naprosi za podporo ministrstvo javnih del.
Predsednik pojasnjuje nato, da ja odbor v dogovoru s dr. Šfajmerjem, da prepusti svojo vilo v Vratih društva za letošnjo aeaono. če se to ne posreči, se postavi takoj ko skopni sneg, na starem stavbišču provisorična stavba a enako oskrbo, kakor je bila doslej. Svet za novo stavbo je tako-rekoČ Že kupljen, treba je le Še odobrenja deželnega odbora. Načrti se že delajo za novo stavbo in odbor je že v dogovoru a podjetniki. Upati je, da bo stavba koncem seaoue že pod
(Dalje v »rilegi).
Pruaga „sitveaaleaa Sama" li M. saa 21 sarlls ISSS
o. Občinstvo se ss stvsr salo ms, in došlo je ie nekaj znatnih dpor. Prošnje ss podporo so sa odposlale vsem odločujočim faktorjem. 0 poloiaju v Vratih so se napravile slike in društvo založi tudi razglednice. Slike prinese tudi „Planinski Vestnik". Z veselico so pa težave, ter ni uspeh zasignran. PaČ pa bo društvo stopilo v zvezo s kranjsko pcdmžnioo, ako občni zbor sprejme tozadevni predlog. Predlog je bil sprejet.
Na predlog revizorja g. Mejača <e izr Če blagajniku absolntonj in 11 hvala za vzorno knjigovodstvo.
Ker se k slučajnostim nihče ne oglasi, zaključi predsednik občni zbor ter otvor, nato razstavo planinskih slik. Razstave so se udeležili sledeči fotogr&rl amaterji : Rudolf Ba diura, Bogumil Brinšek, Tone Gregoro, Alojzij Knafelo, Pavel Skaberne, Stanko Rib nikar. Fran Vesel in Fran Vračko; poleg njih pa dva fotografa po poklicu: Avgust Berthold in Fran Pavlin Vseh slik je nad 230, predstavljajo pa najlepše predele našega planinskega sveta. Razstava je nameščena v restavraciji Narodnega doma in je otvorjena do nedelje. }šamen razstavi je zbrati res dobre slike naših planinskih pokrajin in več teh slik bo priobčil „Planinski Vest-aik". Občinstvu toplo priporočamo poset te razstave obenem pa tudi ono puščico „za Aljažev dom".
jeptem&rsKi dogodki pred
sodnem.
(Dalje.)
Zasliševanje prič
Predsednik pokliče nato priče ter jim jim najprej nemško prečita opomin o prisegi, potem Šele slovensko.
France Sctaantel,
posestnik hiše, kjer je glavna trafika, je videl mnogo ljudi, pa nikogar spoznal.   Hlapec je  snel  napis pri
£.avni trafiki. Pri K^ndi je videl, kako so hoteli odtrgati reflektor. Priča si ogleduje obtožence, ne pozna nikogar, tudi Vc duška in Lotriča ne.
Dr. Pegan: To je itak samo iiustracijska priča, ker se pa poudarja, da so bili Nemci v veliki nevarnosti za imetje in življenje, ali je dobil tak vtis tedaj? Ali niso Nemci sami želeli tedaj odstraniti napise?
Dr. Neuperger: Harikiri Nem-
kaj ne ?
Predsednik: Ali so to iz prijaznosti delali?
Priča: So pač imeli veselje i a tem.
Dr. Pegan: Ali pretilnega ni bilo nič?
Priča: Ne, kričali so le.
Dr. Neuperger: če bi gosp. doktorju kdo okna pobijal, bi se tudi jezil.
Dr. Pegan: To je kaj drugega, saj nihče ni Šip pobijal.
Dr. Ko kalj: Veliko obtožencev Le zna nemški, ali naj torej priče vensko izpovedujejo, ker vsi znajo, sli pa naj se sproti prestavlja.
Dr. Novak: Ali ste dobili vtis, ia so vsi dogovorjeni?
Priča: Tega ne morem reči.
Dr. Pegan: Ali ste govorili tedaj z gospodičnami? Ali so bile preplašene?
Priča: So bile preplašene.
Dr. K oka 1 j želi, da priče ostanejo toliko časa tu zaradi eventualne konfrontacije.
Priča je izpočetka govoril nemško, potem slovensko.
AdolI Mikuscb,
priseže slovensko. Videl je nekoga prinesti lestvico k njegovi trgovini na Mestnem trgu. Okrog in okrog so stali ljudje, ki so bili precej veseli, in se pogovarjali, da se nemški napisi morajo odstraniti. Pri njem so odtrgali z napisa le „oh". Onega, ki je stal na lestvi, ni poznal. Pozneje je bil konfrotiran z nekom, a ta ni bil tisti. Pri Kendi ni videl nič. Dobil je vtis, da postopanje množice ni pravilno, a pretilnega ni bilo nič. Proti priči osebno ni nihče nič rekel zalega, pač pa so nekateri rekli, da naj se le pomiri. Dobil je vtis, da nočejo škode storiti, pač pa le, da se odstranijo nemški napisi.
Dr. Neuperger: Pa bi se .-pali braniti se?
Priča: Ne, ker jih je bilo preveč.
Predsednik: Ali bi bili upali reči, da naj se odstranijo?
Priča: Saj sem jim rekel, pa niso hoteli.
Predsednik: Saj je že prej rekel, da se mu ni zdelo prav.
Dr. Švigelj: Nepravilnost ni zločin.
Aleksander Gruber.
Priča je lastnik glavne trafike, ne pozna od obtožencev nikogar. Priseže in izpove nemško. Sam ni videl ničesar, prišli pa so mu pravit, da so prišli ljudje v trafiko in zahtevali, da se odstrani nemški napis na trafiki. Odstranil ga je Sohantlov hlapen. Ko je on tja prišel, je bil že mir. Ženske v trafiki so bile prestrašene.
PaTOlg a*M»
prodajalka v glavni trafiki. Priseže nemiko in izpove ravnotako, da je
prišel tedaj pred trafiko obtoženi Voduiek in rekel, da naj aapro, kajti sicer bomo mi zaprli ali vse pobili. Bilo je ie veliko ljudi zraven in se je trafika potem v resnici zaprla. Tabla se je odstranila še prej na nasvet gosp. Ribitsoha, da ni bilo Škode.
Na vprašanje dr. Neuperger j a izrecno potrdi, da je Vodušek govoril popolnoms prijateljski. Voduška je poznala po postavi ne pa po imenu.
Od drugih obtožencev ne posna nikogar, slišala je pozneje njihova imena, n. pr. Rohrmann in Tratnik.
Predsednik: Ali ste se bali, da se bo kaj zgodilo.
Priča: Bala sem se, da bi res ne razbili Česa
Dr. Švigelj: Odkod pa poznate Voduška in kdo vam je povedal imena Tratnik in Rohrmann?
Priča: Pri konfrontaciji sem ga spoznala.
Dr. Švigelj: Zakaj ste se pa bali?
Priča: Bilo je veliko kričanje. Obtož. Vodušek: Kdaj sem bil tam ?
Priča: Kmalu po eni uri.
Obtož. Vodušek: Gospod Gruber je pa rekel, da ob 1. že ni bilo nikogar tam.
Obtož. Vodušek: Gospodična me je morala že prej poznati. Od kod?
Predsednik: G. VoduŠek, vas vsak pozna v Ljubljani.
Priča pripoveduje, da je Šla potem k gospodarju v Rožne ulice preko Starega trga in videla snete table. Pri „Zvezdi" na Sv. Jakoba trgu je videla gručo ljudi in slišala nekega neznanega Človeka, ki je govoril: „tablo dol!"
Obtož P o držaj: To ni res, ker mene 21. sploh ni bilo v Ljubljani, pač pa sem bil na Bledu.
Dr. Neuperger: To je vseeno, ali 21., ali 22., saj ste sami rekli, da ste bili tam.
Dr. Š vigelj : Ali je bil tisti dan pogreb ?
Priča: Ne, to je bilo prej.
Dr. Švigelj: Prosim, da se to konstatira, to je vaz jo, ker jasno kaže, koliko >e prici verjeti.
Boza Wonn,
trgovka na Mestnem trgu, priseže nemško in izpove nemško, da je prišlo tedaj veliko ljudi, ki so kričali „živio". Svoj napis je sama dala sneti. Eden je stopil k portalu Kendove trgovine, splezal gor in se prijel za reflektor. Reflektor je padel na tla. Bil je to Rebekov učenec in ga dobro pozna. Ali je imel orodje, ne ve. Po imenu ga ne pozna. Pokaže obtož. Kranjca.
Obtož. Kranj c pravi, da je bil najprej pri Goldsteinu, potem pri Kuncu in šele okrog 3. ure pri Kendi.
Priča pravi, da je bil reflektor kmalu po 12. uri razbit, in pravi da je nemogoče, da bi se motila v osebi.
Obtož. Kranj c ostane pri svoji izpovedbi.
Dr. K o k a 1 j:  Kdaj  ste kosili ?
Obtoženec: Okrog četrt na eno.
Dr. Ko k al j: Ali je bilo veliko ljudi ?
Priča: Veliko, na stotine.
Priča ne pozna Lotriča in Voduška, pozna pa Orehka in Windi-scherja, ki pa nista bila zraven. Pozna Faturja, katerega je videla snemati pozneje tablo pri Kendi Zraven je bil Rebek. Ni pa videla tedaj Kranjoa.
Jeset Eberle,
juvelir na Mestnem trgu. Priseže nemško, izpove pa slovensko, da je prišlo več ljudi, ki so zahtevali pri Kendi, da morajo v petih minutah dvojezične table dol. Odtrgali so reflektor. Drug drugega je vzdignil. Rebekovi niso bili. Poznal ni nobenega. Reflektor je padel na tla in se razbil. Rebekovi so prišli pozneje, ker je Kenda poslal ponje. Potem je priča tudi sam najel Rebeka, da mu je snel dvojezično tablo. Ljudje pri tem niso nič vpili. Trgovino je zaprl Spozna Lotriča, trdeč, da je, stoječ njemu nasproti, klical on, da morajo v petih minutah table dol. Voduška pozna in Windi8oherja tudi, pa ju ni videl med množico. Svoj napis je snel, ker je mislil, da je boljše, ako ga sam sname, nego bi ga kdo drug.
Obtoženeo LotriČ trdi, daje bil sicer v gneči, da pa je šel domov čez most pod Trančo. Morda je storil par korakov naprej proti Mestnem trgu, odločno pa oporeka, da bi bil kričal kaj.
Priča izpove, da so Rebekovi prišli posneje. Bal se pa ni kakih nasilnosti, temveč samo toliko, da se ne bi morda kaka Skoda zgodila, ako bi padla napisna tabla. Vtisk je dobil, da občinstvo ne namerava nasilnosti.
trgovec ns Mestnem trgu, priseže nemško in izpove „d e u t s c h , bitte". Se ne spominja več dobro. Videl ja prihajati s Starega trga množico in je takoj mislil, da bo kaj. Gledal je skozi okno, pa ni videl na ulico pred svojo trgovino, ker štrena portala je sakrivala pogled na ulioo.
Najprej so odtrgali reflektor, ki so ga odnesli menda v Ljubljanico, potem pa še eno napisno desko. Kdo, ne ve. Spominja, se, da so ga potem vprašali, ali naj pride Rebek, da sname tablo, kar je odredil. Ali to bili Rebekovi dvakrat tam, ne ve. ljudi je bilo veliko, spoznal ni nikogar.
Reflektor je bil selo star in komaj vreden Četrtino nakupne vrednosti. Novi stane 37*60 K. Kvečjemu ja bil vreden komaj 15 K. Tabla mnihovgraške čevljarske aadruge ni bila razbita. Obtoženca Kranjca ne posna.
Dr. Kokalj: Odkod je prišla množioa ?
Priča odgovarja slovensko: Od Starega trga s m in sicer okrog 1.
Dr. Kokalj: Ali ni morda vaš hišnik poslal k Rebeku po delavoe?
Priča: Ne vem tega. Tablo je dal sneti,  da se ne bi sgodila škoda.
Dr. Ko kal): Kako to, da je priča v preiskavi cenil vrednost reflektorja na 50 K, sedaj pa na 15?
Dr. Novak: To je važno, kajti stvar spada potem pred okrajno sodišče, čudno, enkrat na vislice, drugič pa nič.
Priča pravi, da je tedaj izpovedal, da je reflektor nov stal 50 K. Na vprašanje, zakaj ni povedal, da je vreden le 15 K, je rekel, da ni mogel misliti na vse.
Ivan Bahovec
vajenec pri Kendi, priseže in izpove slovensko. Prišel je okrog l/48 pred Kendovo trgovino. Ko je prišel tja. že ni bilo reflektorja. Sicer ne ve čisto nič povedati, kdo je snemal table. Izmed obtožencev ne pozna drugega, kakor obtoženega Lotriča. Množioa je sicer vpila in tudi LotriČ je nekaj kričal in mahal s palico, toda ne grozeče.
Dr. Švigelj: Pa bi se ga bili kaj bali, če bi bili zraven njega ?
Priča: Ne, tistega pa ne. Saj drugega ni nič rekel, kakor table dol. Natančno pa tudi res ne more potrditi, da je posebi kaj kričal.
Priča Eberle je imel 10 kron škode, katerih povrnitev zahteva.
Aeksander Kovačevič,
poslovodja Kendov, priseže nemiko, izpove slovensko. Izpove, da je videl, kako je neki mlad dečko, najbrž kak dijak, odtrgal reflektor. Bil je rjavo oblečen. Za tablo mniho-graŠke črevljarne ne ve, kdaj so jo sne i. Šel je potem k gospodarju po dovoljenje, da se table snamejo. Ker jih domači ljudje niso mogli sneti, je poslal potem po Rebekove ljudi. Re» bekovi so bili samo enkrat tam. Množica je bila velika, in iz množice se je klicalo: table dol. Kranjoa ne pozna.
Po konfrontaciji te priče z Rozo Wormovo ponovi priča Kovačevič, da je videl dotičnika le od zadaj, ne pa v lice, ne more reči da ali ne. Wor-mova ostane pri svoji izpovedbi.
Dr. Kokalj: Ali je bilo veliko ljudi?
Priči Kovačevič in Worm: Polna cesta.
Dr. Kokalj: Naj se konstatira, da je Kranjc majhen.
Predsednik: No, ga bomo dali izmeriti na centimetre.
Josef Schantel
poslovodja tvrdke Krisper, priseže nemško, izpove slovensko. Zvečer okrog 7. je prišlo več ljudi pred trgovino, v trgovino pa dva ali trije zahtevajoč, da naj se odstranijo nemške reklamne table, Češ da bi sicer ponoči kdo drug jih odstranil. Drugega ne ve povedati. Naredilo ni to nanj vtiska, da bi ljudstvo rabilo kake nasilnosti.
Ker priča govori izpočetka tiho, zahtevajo zagovorniki, da naj govori glasneje.
Predsednik precej razburjen: Seveda se ne sliši, ko se toliko tam klepeta.
Zagovorniki: Kdo klepeta?
stari Joael Hamanm
trgovec na Mestnem trgu priseže n emško in izpove nemško, ker mu je „gelaufiger", da se pri njem dne 21. septembra ni nič zgodilo. Okrog pol 3., ko je bil popolen mir na trgu, sta prišla v trgovino dva gospoda, ki sta ga prijazno opozorila na to, da naj bi aa to, da ne bi bilo morda kakega razburjenja, ali snel nemške napise sli pa prelepil. Storila sta to selo vljudno in dobil je priča vtisk, da sta prišla a dobrim namenom. Bil je tembolj pomirjen, ker je ie prej videl, da se pri njem ni nič zgodilo, niti 18. niti 21. septembra. Prodno sta odšla, ju je prosil, da se mu predstavita, in sta se mu tudi predstavila in odšla. Posneje, ko je bil nemški napil še prelepljen, mu je njegov uslužbenec Lenart povedal, da sta prišla dva gospoda mimo, katera je vprašal, če je tako prav, pa sta rekla, da je prav.
Dr. Sjvigelj vpraša pričo, če je obtožencev ode s pričo t kupČijski zvem, kar priča potrdi, kakor tudi to, da ni imel nikakega vtiska kake grožnja. Sioer pa je ie sam kotel nemški napis prelepiti. Potrdi, da je drugi dan govoril a Rohrmannom oistom v enakem smislu, kakor je izpovedal obtoieneo.
trgovski sotrudnik ▼ Hsmsnnovi trgovini, priseže nemško in ispove slovensko. Stal je pred Hamannovo trgovino ia videl množico, kričečo »tablo dol", ter videl, kako so strgali reflektor pri Kendi. Pozneje sta prišla ▼ trgovino dva gospoda, ki sta govoreč a gospodom, rekla prav prijazno, da naj bi sneli nemške table, ali pa prelepili, Češ da bi sioer take ljudje razbili. Opominjan po predsedniku, da je prej drugače izpovedal, popravi, da sta rekla, da naj si pripišejo sami posledice. Pozneje sta prišla zopet mimo, ko so bile table že prelepljene, in priča ju je vprašal, ali je tako prav, in odgovorila sta mu: tako je prav
Dr. S vi g e 1 j : Ali sta nastopila gospoda arogantno?
Priča: Ne, popolnoma prijazno.
Dr. Tominšek: AH sta oba govorila ?
Priča: Ne, samo Rohrmann. Tratnik ni nič govoril.
Priča Hamann izjavi, da je bil sioer Rohrmann njegov odjemalec pred septembrskimi dogodki, potem ne več. To pa izjavi za to, da ne bi se mu moglo očitati, da je morda ugodnejše izpovedal, ker je Rohrmann njegov odjemalec.
Josip Paviič,
hišnik pri Kendi, priseže in izpove slovensko. Poslovodja Kovačevič ga je poklica), Češ, da hočejo table sneti. Poklical ga je še drugič, ko je sin Kendov prišel povedat, da naj se snamejo table in tedaj je priča Šel po Rebeka. Ko so prišli Rebekovi, sta bila obtoženca Kranjc in Fatur zraven. Rebekovi so bili dvakrat tam, sneli so tudi mnihovgraško tablo Rebekovi. Samo kdo je reflektor odtrgal, ne ve Slišal je le žvenket šip. Bil je pač hrum na ulici, kaj so pa ljudje klicali, ne ve. Tudi priča Kovačevič končno pritrdi, da so bili Rebekovi dvakrat tam. Kranjca pozna priča dobro in potrdi, da je bil zraven, ko so prišli Rebekovi drugič snemat table, za prvikrat ne ve.
Robert Lnlm,
asistent tabačne režije v Ljubljani. Priseže nemško in izpove ravno tako. Izpove, da je videl pred Terdinom obtoženega "VTindischerja od daleč nekaj mahati z rokami in govoriti ter sploh se tako obnašati, kakor bi oelo stvar aranžiral. Bil je pa tako daleč proč, da ni slišal, kaj je govoril Windischer.
Obtoženi Windischer odločno oporeka, da bi bil storil kaj drugega, kakor vplival na ljudi, naj ne snamejo pri Trdini Črne zastave. Če jo hoče že lastnik sam sneti, naj jo puste v miru. Čudi se, da priča ni slišal, kaj je govoril, saj sta stala komaj tri korake narazen pred Zajčevo trgovino. Ravno tako odločno oporeka, da bi bil mahal z rokami. Priča naj le pokaže, kako je mahal.
Dr. Švigelj: Ali je morebiti kazal pesti?
Priča: Ne, tega ne!
Obtoženi Windisoher: Priča je bil komaj tri korake od mene, bi pač lahko povedal, kaj sem govoril, saj je dosti Časa v Ljubljani in toliko že zna slovenski, da bi lahko razumel.
Priči je bilo videli, da mora biti eden izmed onih v kazini punciranih najpristnejših hajlovskih zagrizenoev.
Joael Goldstein, optik pod Trsnčo, Žid. Priseže in izpove nemško. Izpove, da sta prišla k njemu dva gospoda, ki sta ga nagovorila slovensko. Teh dveh gospodov ni poznal. Pač pa je prišel v istem Času zraven obtoženi Orehek, ki mu je povedal po- nemško, kar sta mu ona dva gospoda povedala po slovensko, namreč: „Gospoda vas prosita, da bi dali sneti tablo." To je bilo Še prej predno je prišel — „Pobel"! Možje potem hitro popravil — „Msnge". Hotel je zapreti trgovino, da bi šel po ljudi, da bi sneli tablo, a gospodje so mu rekli, da naj se le nič ne boji, da se ne bo zgodilo prav nič. del je nato k Re-beku po ljudi, ki so prišli in sneli tablo. Medtem je prišla množioa, in ko je videla, da je tabla ie na tleh, je začela kričati „Živio Goldstein!" Hoteli so pa odnesti tablo. Oni gospodje so se pa obrnili proti množici in protestirali proti temu. Ljudje so pa vendar pograbili tablo. Tedaj je priča rekel: Če ns daste table nazaj, pa jo vršite v Ljubljanico. In tedaj so prijeli tablo m jo vrgli v vodo. O onih dveh gospodih je dobil vtisk, da so mu le hoteli dobro, o Orehku pa, s katerim je snan, pa pravi, da js le prestavil v nemščino, kar sta rekla ona dva. Tablo so mu odnesli proti volji onih gospodov. Tablo je posneje dobil nazaj in jo dal preslikati.
Dr. Kokalj: Kdaj se je vršil ta dogodek?
Priča: Okrog %1. Dr. Kokalj: Kaki pa so bili oni Rebekovi Jjudje?
in Fatur
Dr. Kokalj: Ali ste dobili vtisk kake pratnje. Ali niste hoteli že sami dati preslika tabla?]
Predsednik stfrkljivo: Ali ste morebiti dsli sneti iz patriotizma, ali zato, ker ste se bali, da bi se vam ne bila agodils škoda?
Priča se ni bal, bilo mu je le sa škodo.
Dr. Neuperger: Kaj pa mislite, kaj bi se zgodilo, Če ne bi bili sneli table?
Dr. Kokalj: Misli so proste! Ivan, prej Johann Jasene,
trgovec na Starem trgu priseže slovensko in izpove: B lo je veliko ljudi na ulici, ki so prihajali od 8r. Jakoba trga. Slišal je krik in videl, da so drugje snemali table Zato je tudi sam naprosil slikarja Pri s tove, da mu je snel tablo. To se je zgodilo, še predao je prišla množica do njegove trgovine Ko je prišla množioa mimo, je ležala tabla na tleh, prislonjena na zid. Med mimoidočo množico ni poznal nikogar, ker je bil precej raz* burjen. Obteženega "VVindisoherja pozna, pa ga tedaj ni videl med množico. Na vprašanje, iz kakšnega nagiba je dal sneti tablo, izpove, da zato, ker si je mislil, da bi se tabla lahko pokvarila, ako bi mu jo sneli drugi. Potrdi, da se ni bal. Ljudje so se smejali, ko so šli mimo in videli, da je sam dal sneti tablo, in eden je Še oelo sunil vanjo z nogo in rekel: „Kaj pa ta Johann tukaj dela ?" Priča je dal pozneje tablo preslikati in napraviti iz Johanna Ivana. Ker bi rad šel domov po zaslišanju, prosi zato predsednika.
Izmed zagovornikov: „Naj gre, ko ima sedaj Ivana namesto Johanna!"
JOSef Pock reote Pok,
klobučar na Starem trgu, izpove, da je prišel k njemu neki mlad Človek v trgovino, ki mu je rekel, da naj sname tablo. Priča mu je odgovoril, da bi to paŽ storil, pa nima ljudi za to. V trgovini sta bila tudi dva kmeta, katerima je ravno stregel. Nato mu je rekel oni mladi človek, da naj mu da roko, da bo dal sneti desko. Medtem pa je že prišla množioa in snela tablo. Priča ni niti prišel na ulico.
Na vprašanje, ali je videl v postopanju onega mladega človeka kako izsiljevanje, je odgovoril, da je pač mislil, da bi se sicer kaj zgodilo.
Dr. Neuperger posmehljivo: Ali ste morda iz narodnega navdušenja sneli tablo ?
Dr. Švigelj: Kak pa je bil tisti Človek?
Dr Neuperger: Kaj se hočeš takimi vprašanji ? S tem se samo čas trati!
Dr. Švigelj zavrne z vso odločnostjo to pripombo drž. pravdnika, češ, .vprašati bomo pa vendar smeli", in se zavaruje proti nadaljnim taa> šnim izjavam.
Aleksandar Back
poslovodja 25 kraj carskega bazarja na Starem trgu, Žid. Izpove, da so že prej, predno je prišla množioa od dolnjega konca Starega trga prišli k vratom njegove trgovine trije gospe die, od katerih je eden pristopil bližje ter mu prijazno nasvetoval, da naj rajši sam da sneti napisno tablo, ker bi se mu sioer morda zgodila kaka škoda. Tedaj so bile zatvornioe pri izložbah že zaprte, odprta so bila edino le še vrata. Dal pa je zapreti aato, ker ]e že sam, videč, kaj se dogaja na Starem trgu, dal zapreti zatvornioe. Ko so odšli oni gospodje, je trgovino zaprl in odšel. V nastopu onih gospodov ni videl nič izsiljeval -nega, temveč samo prijazen, dobro-hoteč nasvet. Pove Še, da je dan nato ga opozoril neki gospod, da naj tudi odstrani v nemškem jeziku napisane cene pri posameznih predmetih v izložbah. Poznal ni nikogar.
Ana Stadlor at
stanujoča na Starem trgu, priseže nemško in ispove, da je prišla okrog 1 1 is komptoarja. Čula je klice „živio" in „table dol". Gledala je skozi okno. Muožioa js bila velika, med njo pa ni posnela drugega, kakor obtoženca Windisoherja, ki js stal pred Ahazhizhevo kišo, bolj sredi ceste, ter ploskal a rokami.
Dr. Švigelj omeni, daje bilo to morda tedaj, ko j s Jasene sam dal sneti tablo. Vpraša pričo, ali ve, zakaj je Windisoher ploskal.
Priča ne ve povedati, zakaj.
Obtoženi Windisoher oporeka da bi bil ploskal, kvečjemu, da je morda sklenil roke.
Ko omeni dr. Švigelj, da je množioa veselo pozdravljala one, ki so sami snemali table pripomni dr. Neuperger: „Za § 96je prav vseeno, ali so sami anali table, ali pa so jih drogi. Vsi so stali pod vtisom, da jih morajo dati sneti, ker bi se jim sioer kaj zgodilo. Nihče ni prostovoljno dal table dol!"
Dr. Švigelj: Kaj ne v Celju in Maribora so pa Stovsnoi prostovoljno
Priča ia početka ni anala slo-Tenaki, potem pa je govorila prav gladko.
Rama Stadlsr mL
Priseže in ispove nemško, sago-vornikom pa potem prav gladko odgovarja slovenski. Prišla je s trga proti domn na Starem trgu ter tamkaj videla veliko množico, ki je kri Čela „table dol". Množica je prišla do Terdine, kam je šla potem ne ve, ker je ona šla domov. V množici je bil nek mlad gospod, ki je kazal s palico tablo, drugi so pa kričali „table dol". Med množico je videla tudi obtoženca Voduška in Ifindi-soherja. Dobila je vtis, da sta oba tudi vpila „table dol", kaj pa je rekel eden ali drugi, pa ne ve. Vodušek in Windischer sta bila skupaj.
Obtoženi Vodušek se čudi, odkod posna priča njega in odločno ugovarja, da bi bil kaj vpil, ravno tako pa tudi, da bi bil skupaj z *Windi s cherj em.
Enako oporeka tudi obteženi Windisoher, da bi bil v družbi s Toduškom, temveč s svojimi kolegi, ki jih je navedel za priče in je v resnici eden nekoliko podoben Vo-dušku Drugače pa on sploh ni glasno govoril, kakor tedaj pred Terdinom zaradi zastave.
Dr. Švigelj opozarja pričo, da naj dobro premisli, kaj govori, ali lahko z vso gotovostjo potrdi, da sta Vodušek in Windischer tudi vpila „table dol", kajti usoda obeh obto-lenoev je odvisna od njene izpovedbe.
Priča ne ve, kaj bi rekla ter končne s predsednikovo pomočjo le pove, da ni slišala obtožencev kričati, :emvec. da se ji le zdi, da sta kričala med drugo kričečo množico, ne more pa reči, kaj in kako sta kričala.
Josef Laka,
uslužben pri I. C. Maverju. Priseže in izpove nemško Stanuje pred Škofijo, kjer ima Skotizh svojo trgovino. Prišel je domov in tedaj so prišli po vedat, da hoče množica sneti tablo pri SkcnzLu, nakar je šel gledat k oknu. Windischerja ni videl tukaj. V preiskavi je izpovedal, da je videl "VVindischerja v množici kar je na šeenkratno tozadevno vprašanje sedaj zopet potrdil. Potrdil je tudi, da je "VVindischerja videl večkrat izprehajati se po trgu. "VVindischer je bil sicer v množici, a storil ni ničesar.
Dr. Neuperger: Ali je bil Windischer sredi množice?
Priča: Da!
Dr. Neuperger: V preiskavi ste rekli, da je bila policija popolnoma pasivna? Po čem to sodite? (Radovedni smo, kaj je hotel državni pravdnik doseči s tem vprašanjem? Ali hoče morebiti ljubljansko policijo od prvega do zadnjega moža pcsaditi na obtožne klop, ali pa hoče morda pričo tožiti radi obrekovanja straže, da ni izpolnjevala svojih dolžnosti, ali ... ?)
Priča: Izpovedal sem t<*ko, ker nisem tedaj videl nobenega stražnika.
Viktor Rohrmann,
Dr. Neuperger: Ich ver-zicbte!
Priča, oče obtoženega Rohrman-na vzbe temu priseže in izpove, da je šel okrog ene od „Rcžeu domov k obedu. Ko je prišel pod Trančo, je bila tam večja množica. Navzoč je bil tudi dr. Ivan Tavčar, ki je izve-devši, da množica na Starem trgu snema table, pripomnil, da bi to moglo ljudem škodovati. Priča je šel nato domov. Misiil je še nato, da bi ne bilo dobro, ako bi bili njegovi sinovi ob taki situaciji na ulici. Bili so pa vsi trije doma. Po obedu, po polu dveh, je šei po£em obtoženi sin od doma. Povedal je pa sin še isti dan doma, da je bil s Tratnikom pri Ha-mannu in ga prosil, da naj odstrani ali prelepi nemški napis, da ne bi se že itak razburjena množica še bolj razburila. Na takojšnje vprašanje, ali je bil kje drugje tudi, da je odgovoril, da ne. Priča^mu je verjel, ker ga pozna kot resnicoljubnega Drugi dan sta se srečala s Hamannom na ulici in tedaj mu je Hamann povedal, da je bil prejšnji dan sin z mladim Tratnikom pri njem in ga vljudno prosil, da naj prelepi nemške napise, da ne bi se množica razburjala. Hamann je tedaj rekel priči, da je že sam hotel storiti to.
Na vprašanje, ali je bil sin do-poludne kaj v mestu, odgovori, da ga je prišedši k obedu domov celo ozmerjal, da je prespal celo? dopoldne, namesto da bi bil šel na Rožnik na šetnjo.
Ker povabljena priča Leopold Tratnik starejši ni navzoč, prekine predsednik obravnavo ob 12. uri 45 minut
Blagor mu, ki se spočije I Pri obravnavi smo opazili, da nekaterim, ali da rečemo še natau-čneje, nekemu znanemu gospodu, ki pa je šele na prvem klinu tiste lestvice, ki vodi do nebes justičnega ministrstva, oveto res že v najzgodnejši uradniški pomladi najlepše rožioe. Gospodu se mora res dobro goditi, kajti uradnega dela nima prav nič,
ali pa ima kje drugje toliko več prijetnejšega posla, da tako lepo uro za uro potem ušiva svoj „dolce far niente" na galeriji porotne dvorane, dočim njegovi vrstniki garajo, da ae kar iskre krešejo ispod peres. Škods, da ni še kake „knajpe" tam gori na galeriji, potem bi bilo Se prijetnejše, skorsj tako, kakor ja bilo v starih Časih „auf beiden Seiten dss Rheins." No, sli potem bi imela morda kaka nežna priča zopet tako smolo pri agnosoiranju obtožencev, kakor tista, katero je zagovornik speljal na led, s tem da je svetoval dvema obtožencema, naj zamenjata prostora. V takem slučsju potem ne pomaga nobena žavba, kajti izprememba se ne da telefonirati z galerije.
O, da, gospodje že poskrbe, da ni preveč dolgočasno v sodni dvorani. Sioer smo pa tistemu gospodu pr«v hvaležni, da hodi počivat na galerijo, saj ga tam, kjer bi moral biti, pač ne pogrešajo preveč.
Obravnava se nadaljuje ob 4. popoldne.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 21. aprila.
— Občinske volitve ¥ II. razredu. Danes so se vršile občinske volitve v II. razredu. Oddanih je bilo 405 glasov Od teh so dobili: Karel Maver 396, dr. Fran Novak 399 in dr J o s. Pipenbacher 398 glasov.
— (Slovencu1' v znanje Da
bo „Slovenec" in ž njim njegov informator na jasnem glede bivanja prof. Pogodina v Varšavi, oitiramo „Nowo Reformo" z dne 1 9. t. m., ki piše v dopisu iz Varšave med drugim to-le: „Prof. Pogodin po paru-dniowym pobveie w W a r s z a -wie wyjechal do Petersburga". (Prof. Pogodin so je po pardnevnem bivanju v Varšavi vrnil v Petrograd.) — Gospod dr. L , ali še sedaj tudi veste za Pogodinovo stanovanje v Varšavi ? Torej le malo več skromnosti, saj se učenost navadno ne zajema z veliko žlico!
— „Veleizdaja11 vsepovsod!,
V Kobaridu se je vršila na velikonočni ponedeljek veselica, na katere sporedu je bila tudi srbska pesem „Što ćutiš Srbine tužni", ki jo je vglasbil Sslovenec Davorin Jenko. Prekrasna ta pesem je tako vplivala na poslušalce, da so z viharnim aplavzom prisilili pevce, da so jo morali ponoviti. Na tej veselici je bilo tudi več Častnikov tamošnjega planinskega polka čim so Častniki slišali to pesem in aplavz, ki ji je sledil, so se demonstrativno odstra-nib* ter slučaj takoj naznanili vojaš kemu poveljstvu, ki je na to takoj prepovedalo častnikom in vojaštvu obisk vseh javnih lokalov v Kobaridu — seveda ker je pesem „Sfco čutiš Srbine" veleiz-dajalska. O tem dogodku poročajo z znanim denunciatorskim namenom seveda tudi nemški listi in z&trjujejo z vso resnostjo, da se je na veselici v Kobaridu pela — srbska himna, katere Srbija, odkar je zasedel prestol kralj Peter niti nima, kar ve vsak politični otrok. Pa kaj to briga nemške šmoke, glavno je, da morejo zopet denuncirati Slovence, katerim bi za ves svet radi naprtili na vrat kakšen sličen proces, kakorsen se pravkar vrši proti ubo gim Srbom v Zagrebu Pa se bodo urezali „velepatriotiftni" naši prijatelji! Da bodo čitatelji videli, kaj je že dandanes vse „državi nevarno", navajamo tu besedilo „veleizdajalske" pesmi, ki se glasi tako-le: „Što ćutiš, Srbiue tužni? Protrljaj oči! Slava te zove na crno groblje, na ono tužno Kosovo polje. Sto ćutiš Srbine tužni? Ta dali živiš, ta dali čuješ, tu ornu kletvu, tuj uzdah težki, da-li još pamtiš da li j oŠ znadeš za onaj bojak vitežki? Grešniče težki, trgni se. tresni lancem o zemlju, nek mine mrak, nek dušman vidi, nek dušman ~čuje, da Srbin još živi. da je junak." — Ta nedolžna pesem, ki so jo že pred 40 leti peli povsodi na Slovenskem, pač v prvi vrsti, ker jo je vglasbil slovenski skladatelj in ker je v resnici prekrasna, je sedaj po najnovejših nazorih, državi nevarna". Res težko je ne pisati satire!
— Iz deželnega odbora. Dr.
Mantuani \e imenovan ravnateljem deželnega muzeja s plačo 8000 K. — G. Viljem Hrovatin je postal   tretji   revident   pri deželni
užitnini.
— Ia učiteljske službe na Sta Jerskem. Za nadučitelja v Št. Ilju pod Turjakom je imenovan učitelj Ignac Kaffou  v Selah ;   za defi nitivne učitelje, oziroma učiteljice so
i imenovani: Hermina Lunder na de« j kliški šoli v Hrastniku, Jos. Polja-
■ nec v Št. Ilju in Ross Vidsli v j Zibiki. Učitelju v Čreiuovoah Anton I Hriberniku je dano dovoljenje, da se
■ poroči z učiteljioo N. Kunej.
Veliki potok — pokopani Ve-likega petka ne bode nikdar več, po-
kopali so ga sami klerikaloi. Morda aato, ker so letos na veliki petek klerikaloi v ljubljanskem „Unionu" meso jedli, da bi ga toraj drugo leto bres greha uživali. Kdor tega ne verjame, čita naj 16 številko letos BJ**?* »Domoljuba", kjer stoji na strani 289. dobesedno tiskano: Pokopan je bil veliki petek.
Slaba vssje|a. Na stroške nemške špsrkase vsdršavani Hutov savod ima menda posebno metodo za vzgajanje mladina. Tako smemo vssj soditi po sadovih te vzgoje. „Hutarioe" so sioer tako fanatične Nemke, da kar brenče, a njih obnašanje na javnih mestih je tako, da postavlja „vzgojo" Hutovega zavoda v prav slabo luč Nekatere teh deklet imajo tako slabe manire, kakor bi hotele postati marka tend eri oe pri pešpolku št. 27 Lahko bi navedli slučaje taoega vedenja, pa se nam ne zdi vredno, ker je nam naposled vse eno, kako vzgoji nem-škutarija svoje hčere.
Občni sbor   „Unio Zveze"
Odbor naznanja vsem članom, da se letošnji redni občni zbor ne vrši dne 22 aprila, kakor je bil napovedan, ampak dne 27. aprila pri „Roži", I. nadstropje.
Odlikovanje slovenskega častnika- V priznanje izvrstnega službovanja je cesar dal izraziti stotniku 17. pehotnega polka Frideriku Kova-čiču svojo najvišjo zadovoljnost ter mu podelil zasluženo kolajno „Signum laudis."
Vodstvo deželnega muzeja se
obrača do cenjenih lovcev, da bi mu podarili 2 divja petelina in 2 ruševoa. Rabi jih pri večji biologiČni skupini, ki jo namerava postaviti še te dni. Naprošeni eksemplari se naj vpošljejo direktno vodstvu dež. muzeja.
Razslava Izdelkov obrtnik vajencev v (Mestnem doma". Prihodnjo nedeljo se zaključi ns obrtno-nadaljevalni šoli in ž njo združenih pripravljalnih tečajih šolsko leto. O ti priliki prirede šolski odbor in pa ravnateljstva šol razstavo vseh va jessk h šolskih izdelkov v „Mestnem domu". Razstava bo trajala osem dni in se bo v nedeljo, dne 25. aprila, ob enajstih dopoldne slovesno otvorila ter v nedeljo, dne 2. maja, slovesno zaključila. Za najboljše izdelke se bodo ob sklepu razdelile med vajence nagrade in pa pohvalna pisma. Razstava je sioer v prvi vrsti pomembna za obrtne kroge. Radi svoje razno vrstaesti bo pa gotovo zanimala tudi Širše občinstvo, ki bodi nanjo opozorjeno ter si jo oglej. Vstop je prost
Kavčičev večer. V krogu dru štva „Slavoev" završil se je v nedeljo v restavraciji „pri zlati ribi" za slovensko pevstvo redek jubilej. Njegov član brat Jakob Kavčič — v mlajših letih priznan dober pevec in eden prvih članov ob ustanovitvi „Slavoa" — doživel je 701etnioo svojo. — Njemu na čast je priredilo tem povodom društvo „ Slavec" prisrčen prijateljski večer, ter pokazalo s tem, da pazno zasleduje in primerno proslavlja zares pomembne dneve svojih zvestih članov. Zbralo se je izredno lepo število bratov pevcev in pod pomikov. Predsednik „Slavoa" Ivau Dražil je v lepih, prisrčnih besedah pozdravil jubilanta ter orisal njegove vrline, vztrajnost in navdušenje za pevsko stvar, želeč mu, da nam ga višja moč Še dolgo ohrani v krogu „Slavoa". Kot vidni znak čislanm slovenskega pevca pa mu poklanja imenom društva in njega Članov in podpornikov nabrano malo darilo. Jubilant Kavčič — vidno ginjen in presenečen — s 3 iskreno zahvali vsem, povdarjajoč, da sioer ne more več peti, a v srcu je in t stane slovenski pevec Mej petjem in prijateljskimi razgovori potekle so kaj hitro kratke urice. Jubilantu pevcu še enkrat naš iskren pevski pozdrav!
Ustanova n blvio pomorščake. Ustanova podadmirala barona Wullerstorf Urbaira po 140 K za dva pomorščaka, ki sta vsled bolezni morala ostaviti službo, razpisuje pomorsko okrajno poveljstvo v Trstu. Pravilno opremljene prošnje je vlagati do 1. julija t. 1. Podrobnosti se iz vedo ob navadnih urah pri vojaškem uradu v Mestnem domu.
Škandalozno alevoničlno rabilo na svojih napisih razni glumači, ki skubejo naše ljudstvo v ljubljanskem „Pratru". Odločen nastop proti tem arogantnim tujcem bi bil gotovo uojesten.
Slabo Ia dobro mleko na ljub* IJanahem trgu. V I. četrtletju se js uničilo na ljubljanskem trgu 42 strankam 176 litrov mleka radi premajhnih
odstotkov to Išče in 22 1 radi nesnage. Uničeno mleko je imelo povprečno 2 35% tolšče, dasi bi moralo imeti po magistratnih predpisih vsaj 3 2 % tolšče. Uničilo se je mleka: Frančiški Fabjan, prodajalki mleka na Franco-vem nabrežju 11*5 L, Mariji Dimnik, poslance vi ženi v Jaršah 6 5 1. (tudi radi nesnaga), Ivani Knšar, posest, v Podutiku 7*6 L, Frsnčiški Vrečar, posest, hčeri v Sadinji vasi 5 L, Antoniji Marolt posest, hčeri v Šmsrtnem 2-5 L, Mariji Mrhar, posest na Dvoru
3 1., Frančiški Selan, služkinji v Dobrno jsh 11., Rozsliji čspeluik, posest, v St Vidu 9 1., Mariji Goljar, posest, hčeri v St. Vidu 1 5 L, Luciji Čiba-šek, sluškinji v ČernuČah 14 1, Mariji Kunaver, posest, v Klečah 15 1., Naši Dimnik služkinji v Sneberjah 11., Manji Škrjano, posest, v Jaršah 7 L, Antoniji Marolt, posest, hčeri v Šmart-nem 1 1., Mariji Smerajo, posest, v Jaršah 3 1., Meti Kokalj, posest, v Jaršah 3 5 1., Jeri Strah, posest, v Spod Kašlju 15 1., Ivani Lampič, posest v Dvoru 1 1, Mariji Planin-lek, posest, v Gunoljah (tudi radi nesnage) 2 1, Mariji Remo, posest, v Bizoviku 3 1, Heleni VdovČ, posest, v Toma cevem 6 1, Mariji Škrjano, posest, v Jaršah (drugič) 6 1, Ivani ZvaliČ posest, v Gunoljah 3 1 , Mariji Smerajo, posest, v Jaršah (drugič) 12 1., Mariji Pečnikar, posest, hčeri v Podgorici 12 L, Ivani Babnik, posest, v Sostrem 4 L, Mariji Majdič, posest, hčeri v Podgorici 5 5 1 , Antoniji Ber-zin, posest, v Sostrem 1 1. (radi nesnage), Franci Moškero, posest, v Ze-dvoru 15 1., (radi nesnage), Mariji Škrjanc, posest, v Jaršah (tretjič) 3l/, l. (tudi radi nesnage), Mariji Skrjanc, posest, v Jaršah (Četrtič) 6*5 L, Mariji Štrukelj, užitkarici v Beržani 7 1., Franci Porenti, posest, v Sadinji vasi 2'5 1. (tudi radi nesaage), Poloni Oven, služkinji pri Grumu v Dobrunjah 15 L (radi nesnage) Poloni Oven (drugič) 15 1, Ivani Babnik, posest, v Sostrem (drugič) 4 5 1. (radi nesnage), Mariji Dimnik, posest, v Jaršah (štev. 7) 10 l, Fraoci Tomšič, posest, v Gunoljah 5 L, Mariji Dimnik, posest, v Jaršah (štev. 2) 2 1. (radi nesnage) in Breme Ivani, posest, v Poljanah 6 1. Poleg tega je bilo meseca suŠca preiskanega Še 158 1. mleka, ki se je izkazalo, da odgovarja predpisom. Imelo je povprečno 3 31"/0 tolšče. Boljše mleko, ki je imelo nad 3 5% tolšče, so prinesle na trg : Jera Cerar, posest, v StanežiČah, Ivana Korant, posest, na Gmajni (Černuče). Ivana Arhar, posest, na Trati in Ivana Zaje, posest, v Šmartnem.
Javna dražba hiše št. 7. na Viru pri Domžalah s praznim mlinom in z vodno žago na Bistrici, ter nekaj zemljiških parcel, se bo vršila dne 13. maja dop ob 10. uri pri ekr sodišču na B<"du. Določena vrednost znala 7400 kron, najmanjši ponudek pa 4934 K.
Dijaki cesarja Franca Jožefa gimaazije v Kranju prirede v četrtek, dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v gimnazjski telovadnici (vhod z dvorišča) pevsko- gledališki večer s tem - le sporedom: 1 A. Nedved: „Oblakom", mešan zbor. 2 I. S. Bach: „Air", za violino solo s s premije vanj em kvarteta. 3 A Foerster: „Naše gore", mešan zbor. 4 Predgovor k igri (spisal dr. Job Debeveo, predava osmešolec Pavle MiklavčiČ) 5. Revizor. Komedi-dija v petih dejanjih. Spisal N V. Gogolj, poslovenil Ivan Vesel. — Med posameznimi dejanji igra iz posebne prijaznosti p. n. orkester „Sloga". — Vstopnina: Sedeži I., IE in III vrste po 1 K, ostali sedeži po 50 v, stojišča po 30 v. — Vstopnice se dobivajo dne 22 aprila dopoldne od 10. — 12. ure pri šolskem slugu g. A. Vertovška in zvečer pri blagajni. — Garderoba je v sobi na desno od glavnega vhcda. — Ker ;e Čisti do biček prireditve namenjen „Dijaški kuhinji" in „Gimnazijski podporni za logi"i (ki nabavlja revnim dijakom obleko, obutalo iu prispeva za učila in stanarino), se ne stavi velikoduš nim prepiačilom nikake meje. Vsak posetnik prireditve in prijatelj mladine dobrodošel!
Poročil se je g. med. in phil. dr. Alfred Šerko iz Cerknice z gdč. Julijo Kraj o iz Grahovega Čestitamo.
Podaljšanje vodovoda v Radovljici. Mestni zastop je vzprejel enoglasno projekt za podaljšanje radovljiškega vodovoda, toda le proti gotovemu jamstvu, da se vsakokratna za mesto potrebna množina vode radi podaljšanja nič ne zmanjša. — Po daljšanje je proračunjeno na 81 000 K, in sicer za Hraše Studeučioe 25 000 K, za Predtrg 12.000 in za Ljubno 44 000 K.
Kaj I« » ooštno • avtomobilsko zvezo med Krškim in Novim mestom ? ljudstvo se je že veselilo, da se ta projekt vendarle uresniči, toda vse kaže, da bo stvar sopet zaspala, kakor zaspe vse take stvari, ki pomenjajo zdrav napredek. Naj bi se merodajni krogi le enkrat za poskuŠnjo peljali is Novega mesta v tistem polcmlje-nem in razbitem vozu, ki je zdaj v rabi, prepričani smo, da bi bil potem nemudoma vpeljan avtomobil To ni več vožnja, ampak trpljenje v vioah!
Razpisa SO js mesto pisarniškega pomožnega uradnika pri okrajnem sodišču v Krškem. Prošnje takoj — nastop 1. majnika.
Cigani na Dolenjskem imajo
slasti v novomeškem okraju zopet svoj prsvi eldorado. Človek se ne sme prikazati na piano, kajti precej ga obkoli tropa napol nagih, nadlež nih oigapov, ki mu ne dsdo prej miru, da se jim je odkupil s kakim I darom. In več kdo da, več hočejo
imeti. Po vrhu pa kradejo kakor srake iu delajo škodo v gozdu in m polju. Ali ni postave, da bi se prisi. b'lo te postopače delati, ko vendar delavcev povsod primanjkuje?
Ia Belokrajne. Malokatera p0. krajina je take osamljena in pozabljena, kakor ona od Gorjancev do Kolpe La sem pa tam se sliši kakšen klic po boljših razmerah, toda vedno zastonj „S. L S", ki itn* sedaj vodstvo dežele v rokah, je tudi na te svoje dolgoletne zveste pristaše pozabila in ni čudno, da se je začelo ljudstvo prebujati. V zadnjem Času je zopet bilo izdelanih več načrtov za vodovode, toda uboga Belokrajna je zopet iz p ušč e n a, dasiravno bi bila najbolj potrebna. Ljudstvo trpi tu mnogo radi pomanjkanja vode, kajti skoraj v celi Belokrajni je prisiljeno ljudstvo piti samo kapnico, ki po več tednov leži v velikih posodah, tako da je vse polno različne golazni 7 taki vodi. Kadar je pa velika suša, morajo hoditi po več ur daleč, da dobijo vode saj za živino. In to ni samo v eni vasi. take razmere so v celi Belokrajni, le rek a j vasic je tako srečnih, da imajo majhne studence. Malokateri bode to verjel, toda kdor hoče videti te žalostne razmere, se lahko vsak trenotek sam prepriča: seveda na*i kmetski poslanci nimajo tu oči, kakor nimajo nič srca za ljudstvo. Ravno tako žalostne razmere vladajo glede cest. Same obljube — dejanj ni nikjer. Prav tako se nam godi tudi z železnico in Čas bi že bil, da se enkrat ta zadeva reši, ter 96 da tako ljudstvu saj upanje v boljšo bodečnest.
Iz Hrastnika se nam poroča. Ves up je šel po vodi hrastniškim Nemoem glede šulferajnske Šole, ie tolažba jim je Še ostala, tako sladka tolažba Saj bodo v dveh letih zopet občinske volitve in takrat „obdržijo4 Nemci prvi razred, drugega zavzemu soc. demokratje, veČina bo in šui terajnska šola bo romala v občinsko eskrb. Preljubi Nemci, le tolažite se, veliko naše Črne vode bo še poteklo v Savo, predno se to zgodi in mar- -kak groš bo se izginil iz šulferejnske kase med — hrastniške Slovence. Hvala vam, hvala!
Županska kriza v Celju. Pri
zadnji seji mestnega občinskega odbora v Celju imeli so volitev župana. Izbran je bil spet dr. p 1. Jabornegg A ta izjavi, da izvolitev sprejme le pod tem pogojem, ako podžupanstvo obdrži dr. Jurij Jesenko. Toda ta je to odločno odklonil radi „Amtsuberbiirdung". Vsled tega bodo morali Celjani voliti znova župana. Prišlo je torej tako, kakor smo že pisali v svojem listu.
Šola v Središču. Piše se nam iz Središča: Cenjeni gospod urednik! Vi si mogoče mislite, da je pri nas vse v najlepšem redu ali motite se grozno Poglejmo samo v naše šolske razmere. To smelo trdim, je že več kakor škandal, kar se godi. Pred več kot mesecem dni je zbolela ena gdč učiteljic in od takrat se poučuje na naši narodni šoli tako nerodno, da bodo otroci še tisto pozabili, kar so se prvega pol leta naučili. Nič bi ne rekli, ako bi vsaj kaj upanja imeli, da pride red v šolo. Ali žalibog, ii gotovega vira se ve, da je krajni šolski svet sklenil, da ostane pouk <*e nadalje tako, in to zakaj ? Čulo se je, da je neki absolvirani učitelj in celo tukajšnji domačin kompetiral za to suplentsko mesto in dobil je na svoje začudenje — da ni sprejet, zakaj, to se ne ve, baje je vzrok osebno sovraštvo enega samega uda krajnega šolskega sveta. Ker pa tako poučevanje ne more in ne sme dalje obstati, prosijo se merodajni faktorji, da napravijo takoj zopet red na naši tako izborni slovenski šoli, ker drugače bi bili primorani razmere tega osebnega sovraštva bolj natanko raz-vasniti. Kako pridemo do tega, da bi je naši otroci zaradi osebnih sovraštev neredno poučevali in v vednosti šaostsli. Prosi se torej takojšnje od-zomoči, drugače smo primorani se n& pišje inštaoe obrniti. — Več star še v šoloobveznih otrok.
Iz Brežic Občni zbor ženske in moške podružnice „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Brežcah vrši se v ne deljo, dne 25. t. m. popol. ob B uri v gostilniških prostorih g. Miška Janezi č v Župelevoih.  Po občnem sboru predava g. Ivan Prskoršek, po j to valni  učitelj   družbe  sv.   Cirila in ! Metoda v Ljubljani.  V s mčaju lepe j ga vremena svira tudi si. tamb. zbor j Čitalnice v Brežicah. Rodoljube is oe j lega brežkega okraja, posebno krneč ko ljudstvo vabimo k obilni udeležbi Odbora obeh podružnic POŽŠV   (O   uničil posestniku i J. Joštu ia okolice teharske skedenj in drvarnice, v katerih je bilo preoej krme  in  velika zaloga  drv. Skoda znaša nad 4000 K
Sleveaakl eolski vrtec so usta novili v Ormožu. Dešelni šol. svet je j ustanovitev še odobril.
Pred ooUeklsn porotnim so-
! liličssn se je vršila obravnava proti
Antonu in Mihi Vodebn radi uboja v Jelcah   pri   Plan ni.   Napadena sta
bila namreč od dveh fantov, ker je M. Vodeb ia dobre volje s samokresom streljal. Med pretepom je ssdsl Vodeb enemu napadalcu tri tako močne udarce s polenom, da je ta na mestu obležal. Ker se je dokazalo, da sta bila napadena, je bil Anton Vodeb oproščen, M. Vodeb pa obsojen radi prekoračenja silobrana na 5 mesecev ječe.
Pri sežiganju plevela na po-
trebljenih njivah in travnikih je treba paziti. Posestnik Vrečko pri J ur kloštra je z a žgal s travnika nagrabljen mah in plevel, pustil pri ognju 7letno hčerko in nadaljeval delo. Otroku se je vnela obleka ter mu prizadela, vkbub takojšnji pomoči take opekline, da je okrevanje dvomljivo.
Razne hazardne igre so se v
zadnjem Času močno razširile po G-o-rici, sosebno med blaženimi Lahoni. 7 igralcev je že zasačila policija in jih naznanila sodišču.
Kobilice na Krasu. Z gorkimi dnevi vred so se pojavile na Krasu zopet v ogromnem številu kobilice Temu vzrok je precejšnja lanska za-nikrnost v pokončevauju kobilic, predno so napravile zalege. — Ako se kmetovalci resno ne potrudijo, jim preti še vse večja Škoda kot lansko leto.
Slovesen izlet na Gregorčičev grob nepravijo Tržaški Slovenci dne 30. mejnika.
Nemška banka v Trsta Osrednja banka nemških hranilni o v Pragi ustanavlja v Trstu svojo podružnico — To je prva čistokrvna nemška denarna lastavica v Jadranu — Slovanski denarni zavodi v Trstu iu po Primorskem nameravajo nastopiti odločno proti prodiranju nemške glavnice ra slovensko Primorje
Napačni podatki o prejšnjih službah so zadostni povod za od
(3 pripeljana is okolice v deželno, oziroma otroško bolnioo), aa vrstico 1, za ušenom 1 oseba.
Kratko proatoat sts danes uživala prisiljenoa Oliver Manoin in Peter Lušin. Pobegnila sts bila od dela na Elisabetni cesti ter krenila čez Grad, potem pa na Prule. Ko prideta do Marijinih toplic, sta bila aa njima že pašnik in stražnik, ki sta ju prijela, are to vala in aopet izročila v hišo pokore.
Nesreča* Včeraj je v Lassh padel z voza delavec Andrej Zaje ter si dvakrat zlomil desno nogo m sioer pod členkom in nad kolenom. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
Z nožem zabodel V ponedeljek popoldne sta se na klavnici sprla mesarska pomočnika Jožef Kristan in Fran Bogataj. Med prepirom sta si skočila v lase ter je Kristan vrgel Bogataja na tla. To je zadnjega tako razjarilo, da je zgrabil za nož in zabodel svojega nasprotnika v desno stegno. Kristana so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnioo, Bogataja pa je policija aretovale iu izročila sodišču.
Delavsko gibanje Včeraj se je z južcega kolodvora odpeljalo v Ameriko 62 S'ovencev in 40 Hrvatov. Včeraj popoldne se ;e pripeljalo semkaj s posebnim vlakom 600 laških zidarje? in dninarjev. V Ljubljani jih je izstopilo 150, drugi so se pa odpeljali v Budimpešto in na D onaj. — V Heb je šlo 99 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno Posestnik g Anton Pezdir je izgubil črn beležuik, v katerem je imel barkoveo za 20 K. — Šolska učenka Marija GobČeva je izgubila dva bankovca po 20 K. — Postreščekova žena Karo-j lina Korošceva je izgubila zeleno usnjato denarnco. v kateri je imel« do 4 K denarja — Trgovski sotrud nik  g. Franc   Zaje je  izgubil zlat
pustite v«   Neka  prodajalka v Trstu
je  Tržila,  gospodarja  r.a  odškodnino j prstan z višnjevim  kamnom, vreden
100 kroii, ker j: je odpovedal službo I 17 K. — Kuharica Bozalija Zupan je
ia jo takoj odpustil. Zvedel je namreč, j uašl» »avitek z ubieko.   Lastnik ga
da   zadnjega  pol  leti  ni   bila   pri j v Vegovih ulicah št. 6.
materi, kot je rekla, marveč je trikrat j Uradne vsstl   Javna dražba
meojala službo. — Dekle je pri sod j zemljišča viož. št. 584 k. o. Moravče,
niji to pripoznaio opravičuje se da bi obstoječega iz hiše in gospodarskega
v slučaju priznanja  sploh ne dobila I poslopja z nekaj   njivami, travniki,
gozdi in vinogradi se vrši 17. rožnika ob 9. uri dop. pri okr. sad šču
no&ene službe. Sodišče je njeno tožbo zr.Trniio   opiraje   se  na   razloge, da
uslužbenec   s   tem,   da   mu   vedoma | v Litiji  Določena  vrednost znaša
larja ! -*67S K,  najmanjši penudek pa 2452 kron.
zataji kje je preje služil, gospedarj g jufa, iu je ta opravičen ga takoj odpustiti.
Nenadno preiskavo zakotnih gostiln in prenočišč je napravila v soboto tržaSsa policija ter zaprld pri tej priliki 35 oseb radi prepovedanega j orosja, '21 oseb pa radi vlaČugarstva, ki so se skrivali po skritih kotih in hlevih.
V Opatiji je bilo 14. t. m. 3463 tujih gt stav.
Poljski župsn dr. Stanlch je
javil baje svoj  odseop.   O vzroku se rij o najrazličnejše  govorice,  ki napravijo, Če so resnične, velika prese nečenja.
Bogat ribji lOV. Dalmatinski ri-S iz Jelše. Vrbose in Starega Grada
imeh 11. in 12 t m. izredno srečo, tei nalovili okrog 3000 bani r>b, katere tehtajo pr b:ižoo 130 000 kg
Cestno električno železnico v !
Bčhi podaijšajo, kakor je sklenil reški nski svet do avstrijske meje.
Razstava za damsko modo v
Londonu. Od 27   junija do 3. iulija
Dfonne novice.
9 se vr<i p „London Royal Hjr ticultural  Hallu razstava za damsko
modo.
HrOŠČevO leto. Ta drevesni ško-
. jivtc se nam zcp^t letos obeta. Po jubijaoski rkolic: so se že začeli rrošči poji^Tijati, dasir&vno je še prav malo zelenje, ki jim gre posebno v slast. Hojše je to na Dolenjskem po Krški ravnini, kjer so črešnje in hruške že v  najlepšem  cvetju in tudi
rugo drevje pridno brsti. Majnikov arošj je najhujši kvarljiveo sadnega in g zdnega drevja >n njegovi ogrci nčavajo cela polja in uničijo polj-pridelke. Škoda je naravnost ve
-kairska, ker nastopa v tako s-lnih Dan-:žinah. Najbolje je vsako jutro 9 ctrev. otresti, ker so takrat hrošči precej okorni vsled hladnih noči; hrošči <e potem lahko uničijo, čemer rade 1 kosi pomagajo. V primernih množinah se dajejo tudi prašičem ker P Rešuje prebavljanje
Tudi Avstrija zgradi »riread-
noughte«. Uprava vojno mornarice je sklenila, zgraditi4 »dreadnonghte« (ogromne oklopnice). Kredit za te oklopnice bo zahtevala že v prihodnjem delegacijskem zasedanju. Vsaka izmed teh oklopnic bo stala .">."> milijonov kron, torej vse štiri skupaj 220 milijonov kron. Koliko bi se dalo s to ogromno vsoto storiti za presveto!
Proces Harden-Moltko. Včeraj se m- pričel v Berolinn drugi proces Harden-Moltke. Pri procesu je bila javnost izključena. Sodišče je obsodilo Flardena na globo 600 mark, ker je Moltkejn očital homoseksualnost.
—»Triglav«   v   nevarnosti. Pri
Bizerti je ponesrečil  avstrijski par-} nik »Triglav«, ki je priplul iz Gruža v Dalmaciji.   Več pamikov se trudi, Triglav*  rešiti, da bi se ne potopil.
— Požar v Carigrada? Na Dunaj poročajo iz Carigrada, da j«- v mestu izbruhnil požar in da je <»d včeraj popoldne vse mesto v plamenu.
Češka zveza vrtnarjev »JTed-nota« v Pragi j«' odrekla udeležbo sadne razstave vrtnarjev na Dunaju v jeseni L 1910 ter priredi svojo deželno sadno razstavo v Pragi pod protektoratom mesta Prage.
8 milijonov za dobrodelne namene je zapustil zasebnik M. Kngel na Dunaju. Največ je dobila tamošnja judovska županija. Zapustil j«1 hčer, ki pa ima sama že milijonsko premoženje.
— Češka srednja šola na Dunaju. Dunajski češki zastopniki so sklenili, da ustanove zadnji ras v Šolskem letu 1910, 1911 češko srednjo šolo.
Družbo Donarejaleev vina so izsledili v Budimpešti imeli so v naje
Prvi   „Kinematograf   Pathć" t ,nu skrito veliko klet, kjn- so napra-
J^sl »Edison11 na Dunajski cest) t viii dnevno 50  <;o hi vina.
^sproti kavarne „Evrope" ima od . _ Zadnji nemški ulični napisi
H*2f 21   apnJii d> pet3a 23* 8pnla ! v Lvovu-  Rii«*isHie Gasse odpravijo
iyV? sledeči spor ed: Neobičajno o d- „., predlog občinsk. svetnika VVlod-
Pjjaiije. (Komično.) Arabski romarji, j zimirskega ter ga nameste z Ruska Naravni posnetek.) Priprave koman
Jerja. (Komimo.) Klavski mojster iz ' ■ iona. (Drama v 37 slikah ) Po- j rcgii pes. (Kemično)
Tedenski izkaz o zdravstvenem šl*nju mestne občine ljubljanske od ! 4 do 10 aprila 1909. Število novorojencev 16 (= 20 80%ft), mrtvorojene l, umrlih 34 (=44 20%,,). med Jluni so umrli za škrlatico 2, za jetiko 1 (2 tujca), vsled mrtvouda 2, vsled ^ zgode 2, za različnimi boleznimi 22. *ed njimi je bilo tujcev 10(= 29-41%), * zavodov 16 (=47 06%). Za infek clJoznimi boleznimi so oboleli in *esr: za ošpicami 21, za škrlatico 9
ulica.
— Podmorsko brzojavno zvezo med Evropo in Arjrnitinijo namerava napraviti neka ameriška brzojavna združba v Muonos-Avres.
— V Keggio d i Calabria so on-lili 19. i. m. v jutru močne potresne šunk«' in podzemeljsko bobnenje.
Ponesrečeni zrakoplovec. Zrakoplov »I)aily Chroiiiole«, ki je odplul na veliki pondeljek iz Londona, so dobili ribiči ob francoski obali. Zrakoplovec Bellamv je utonil.
— Hosanska deputacija je došla 21. t. m. v Petrograd, kjer prireja v vseh slovanskih društvih predavanja.
Deputacija hoče ruske kroge prepričati, da aneksija Bosne in Hercegovine ni le velika škoda za Srbijo, marveč tudi hud udarec za Rusijo in Anglijo, ker se s tem Nemčija ojači.
— Med vožnjo čez Donavo se je
preobrnil in potopil čoln, v katerem je bil Ruso, trgovec iz Zemuna s tremi spremljevalci. Rešitev je bila vsled prevelike oddaljenosti iu hudega toka nemogoča.
— Kraljica vdova Natalija namerava sezidati svojemu sinu Aleksandru spominsko kapelo. < — Delo prevzame nek francoski inžener, ki je napravil tudi načrt in vložil prošnjo za dovoljenje na belgrajski magistrat. Proračun znaša 200.000 frankov.
— Strela je ubila v Suhemdolu na Hrvatskem 2 kmeta, katera sta iskala zavetje pred dežjem pod nekim visokim drevesom.
— Car Nikolaj je vsprejel japonskega princa Kunija in njegovo spremstvo, ter mu podelil red sv. Andreja.
— Ameriška eskadra, ki bo imela meseca majnika pomorske vaje v Sredozemskem morju obišče ob tej priliki tudi Trst in Reko.
Telefonska in brzojavne poročila,
Verske disputacije. Lvov, 21. aprila. Lvovski grško* katobški nadškof grof Andrej SČep-tiokij je  pozvU rusko pravoslavno
duhovščino na verske disputacije na Veiehrad na Mcravskem, kjer sta baje pokopana sv. brata Ciril iu Metod. Rvferati za te disputacije se smejo prijaviti samo v latinskem ali ruskem jeziku.
Opustite/ ut-db v carstvu Poljskem.
Varšava, 21. aprila Ruska vlada je bbje sklenila opustiti vse dosedanje utrdbe v carstvu Poljskem, češ da nimajo pravega pcmena vzpriČo še nerešenih poljsko ruskih odnoŠajev. Temu nasproti pa se imajo povečati utrdbe v Brgešcu in Kovelu Za ti dve trdnjav: se bo porabila vsota 14 milijonov rub je v.
Slovanski   kongres   v  Petrog adu.
Petrograd, 21 aprila. Na kongresu društev, ki z&stopejo slovansko idejo, 3o navzoči zastopniki vseh ruskih političnih strank cd delavske skupine pa do skrajne desnice. Najaktualnejša razprava se tiče poljskega vprašanja, o katerem vladajo med delegati najraznovrstnejŠi nazori. Večina delegatov se zavzema za rešitev rusko-poljskega spora. Včeraj se je pričela debata o temi „NemČija in slovanstvo". Vsi govorniki so obširno razpravljali o nemškem „Drangu rach Ost€nu ter označevali pangermanizem za največjo nevarnost za slovanstvo. Turški ministrski s et.
Carigrad 21. aprila. Ministrski svet je imel včeraj sejo, ki je trajala
10 ur. Na seji se je razpravKjalo o mlado turški akciji in o vsteji v Ana-t liji Ministrski svet je v i erjrestaui brzojavni zveiei z mlad^turško armado v čatšdči. Štirje ministri so iejavili, da so vse vesti o odstopu sultana ne resnične. Mladoturški komite Še sploh ni stavil nobene zahteve, ki bi merila na to, da bi se sultan moral odpove dati prestolu.
Sestra En-erheja aretirana Berolin,   21.  aprila.   Iz 8olr.ua javljajo, da so Mladoturki dali aretirati sestro Euverbeja, ker je razširjala reakoijonarne letake.
Priznanje  Bolgarije   za neodvisno kraljevino.
London 21. aprila Anglija je obvestila bolgarsko vlado, da priznava neodvisno bolgarsko kraljestvo. Di plomatsko agentstvo angleško v Sofiji bo spremenjeno v poslaništvo. Istočasno, kakor Anglija, bosta priznali neodvisnost Bolgarske tudi Rusija in Francija.
Sofija 21. aprila. Bolgarska vlada je obvestila diplomatske agente velesil v Sonji, da se je med Bolgarsko in Turčijo dosegel popolen s poraz u n in da je tozadevni protokol že podpisan.
Car Nikolaj Oestita Bolgarski.
Petrograd, 21. aprila. Car Ni-ko'aj je poslal   bolgarskemu kralju
Ferdinan lu to le brzojavno čestitko : S Čustvi naj večjega zadoščenja pozdravljam Vaše veličanstvo in narod bolgarski v trenotku priznanja neodvisnosti B > garske, ki je toli draga mojemu srcu in srcu vsega ruskega naroda Bog blagoslovi Vašo hiio in Vaš narod in mu daj srečno bodočnost in miren razvoj.
Darila.
DpramUtrn naiega lista so postali:
Za iraib« sv. Cirila Ia Me*
G. A. Šare v Ljubljani v veseli družbi na Sv. Katarini K 2 za fantovsko pesem. — V veseli dražbi na pošti ▼ Dobu bilo nabranih K 1*78 — Skupaj 378. Srčna hvala!
Narodovo zdravilo, laito ae ume unouu vat' bolesti utesujoče, mišice in živce krep-fiujoce, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trzanju po udih in
E* drugih nasledkih prehlajenja. Cena stenici K 1-0O. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c m kr. dvorni zalagatelj na DTJNAJ1, Tuch lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znarnkro *n podpssom      9   8—4
Izvid g. prof. 6laza, c. kr. vlad. svetu, zdravilšk. zdravnika
v Opatiji. G. J. Serravallo
v Trstu.
Rad Vam potrdim, da nSerraval-lovo kina vino z železomu pogosto priporočam ob slabotnostih in sem s tem zlasti pri prav starih ljudeh dosegel zvišanje slasti in okrepitev.
V Opatiji, 3 oktobra 1905. 548 Prof Grlax.
Priporočamo našim rodbinam <o
kolinsko cikorijo.
16821
I Proti prahaj em, luskinam i     in izpadanju las
i
deluje najbolj ae priznana
Tn-chjnin tinta
I
katera   okrepčuje   lasišče, odstranjuje
luske in preprečuje Izpadanja las. 1 sseStletiteii z nuiodom 1 krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, t it medicina) vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarno MIlana Leusteka
v Ljubljani Rtsljeva cesta št I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
iubil. mostu 19 — 15
POZOR!
Odprite oči
kadar kupujete „Innerol", da Vam ne ponudijo e podobnem ovojnem traku zavite rastlinske masti. — Ime
Kunerol
le razvidno no vsakem oool-9  nem traka.
POZOR!
536 5
Žitne cene v Budimpešti.
Da* 21 aprila 1909. Tarnat*.
Pienica za april 1909 Pšenica za oktober 19o9 Ri       za april . Koruza za ma] 9 Oves    za april ,
ErVfcCT. Mirneje.
za 50 kg K 1406 za 50 kg K li 72 za 50 kg K 975 za 5C kg K 7 52 za 50 kg K 8*78
(leteonloiftiN ponflto,
rUtfaa ud morjem SOS1. Srednji armčni tl«k tm0
*c	Cai asaja	Stanja bara-uatra	K Iz	Vetrovi	Nebo
u» m		v mm	Sil		
20.	9. zv.	733-4	?5*7	ar. zhhod	oblačno
21 •	7. zj. 2. pop.	735-4 783*3	10*2 sl. svzhod jasno 19*5 sr. j vzhod del. obl.		
Srednja včerajšnja temperatura 151*. norm. lo64. Padavina v 24 urah o o mm
Za dokaze odkritosrčnega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega predragega sina, oz. brata gosp.
Janko Breznika
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo vsem udeležnikom pogrebnega sprevoda, zlasti pa I. slov. pevskemu društvu »Liri« za tolažilno petje ob hiši, cerkvi in grobu, ter slav. »Narodni čitalnici« za zadnje spremstvo.
Kamnik, 19. aprila 1909.
Žalujoča rodbina Breznik-
ftonovonje.
z 2 sobama in pritikliuami Uče mirna stranka  brez  otrok za avgustov termin.  —  Ponudbe pod ME poste reatante Ljubljana 1579-1
Pojasnilo.
Z ozirom na najino svarilo v „Slov. Narodu" St. 79. in 80. z dne 8, in 9. t. m. izjavljava, da to svarilo ne velja za člane mole rodo vine.
V Ljubljani, 21. aprila 1909.
1*93-1 L. in M. Widma»e
Kavarna
s skoro novim pohištvom t Novem mestu na najboljšem prostoru, sredi mesta, se odda a 1. junijem t. 1.
Več pove lastnik Jakob Pavćić ¥ Novem mestu Z glasiti se je zadnji Čas do IS. maja 1513 1
Proda ae tako] po prav nizki oeni
sobna in kuhinjska
oprava
Poizve se v Dalmatinovih ulicah št. 5, pritličje, levo. i580-i
Sprejmem v svojo pisarno
ima pisarniška noč
veščo pisanja na stroju in stenografije — s L malem 1009   Plača po
dogovoru.
DR. FRAN NOVAK
odvetnik v LJubljani. 1592 1
Več dobrih
VIL v
16SS-1
sprejme v trajno delo Jos Rojina Ravnotam ae sprejme
vajenec.
Večja manufakturna trgovina v Ljubljani sprejme takoj 1 dobro vpeljanega
potnika
in
1 detajlista.
Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda". 1483—2
pezer! £erite!
Zenitna ponudba.
Jifiad, prident 24 let star narodni trgovec 3 dobro urejeno trgovino mešanega blaga v prijavnem trgu, je jre// v svrho yenitve seznaniti 5 pridno in vestno gospodično v starosti t8—20 let 3 ne/caj tisoč premoženja
Le na resne ponudbe (s sti^oj Se o$ira. Prednost imajo gospodične narodnega mišljenja j veseljem do trgovine- 1583—1
Ponudbe je poslati na upravni-Štvo nS^ov- /farodaP pod *U slogi je moČ*. — Tajnost zajamčena.
Predstave ob deUvnikik:
ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri
0k nedeljah In prainihih:
ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
Slike se dobivajo samo is prve svetovne pariške tvornice Patha ¥tkirm%.
Kinematograf PaM
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Ceii prostoran:
11. prostor 40 vin.: irostOr vin.
L prostor 00 vin . 1. prostor otroci 40 vin., 11. otroci in vojaki do narednika
11. pre ka te
Vsak temu li ubiti
od 3. do 6. ure predstave sa učenca po znižani ceni. 1. prostor SO vin IL prostor M vin.
vin
1587
Šivilje
se sprejmejo
pri 1546—2
T. Pogačnik
oni«
V prijaznem kraju na Dolon|akem
kjer se nahaja več žag in mlinov in .•e na raapolago še vedno močna vodna sila, torej kraj ima gotovo lepo prihodnjost. sa odda v najem
trgovina
S mešanim blagom vsled lastnikovega odpotovanja. Zaloge je prevzeti od K S000—10000. Letni promet (sku jilo) K 30000—35000. Zaloga je kurantna. Pri prevzetju se zahteva tretjina zneska takoj, ostale po dogovoru v obrokih. 156'—2 Naslov se izve v uprav. „S1. N.u
Priporoča se 1 II
817 18
ki
i      (nasproti.glavne pošte).
! Lepe sobe za tujce
od 1 K 20 h naprej.
Odda se t~CLd_i
več mesečnih sob
po nizki ceni.
Oklic
Daje se aa Javno znanje, da se naaie-9 ravata poročiti
1. kovač Gtrtl Kvas, stanujoč v Hs-binghorstu, Friedricbstrasse it 6, sin kmetovalca Ivana Kvasa in njegove lene Terezije roj. Erklavec, oba stanujoča v Studi, obč. Domžale, okr. glavarstvo Kamnik in
2. samska Frančiška Bene. brez poklica, stanujoča v Habinghorstu, Friedrichstr. št. 6, hči ml narja Elija Beno in njegove žene Frančiške rojene Germovnik, oba stanujoča ▼ Studi, obč. Domžale
Objaviti se ima ta oklic v občini Ha-binghorst in v »Slov. Narodu", izhajajočem v Ljubljani.
Morebitni na sakonske zadržke se opirajoči ugovori naj se pri podpisanem prijavijo v teku dveh tednov.
nsnzai, (Westfalen) Nemčija, 14. aprila 19C9.
Poročni uradnik kr. poročnega urada Rauxel:
V zastopstvu 1&73 KrOger s. r.
Stanovanje
s 2 sli 3 sobami v novejši kili s soincno lego in i ■eanoklosana aoka aa lUo u smoaoo ma|.
Ponudbe na upravniStvo nSlov. Naroda" pod „Lo6a. 1663—2
Pristni
1676 2
Ugojen ukop ostankov
r cefira, barhenta, flanele, ovala itd lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 m.-tro v pošilja po povzetju
kpon iSft*
vrlo znana izvozna trgovina
V. J. Havliček a brata
v Podebradeh
ZJSŽT"   Naročite takoj
rrlp-rHft  a 852—9
Vaše blagorodje!
Vašo cenjeno pošiljatev smo obdržali z največjo zadovoljnostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno firmo svojim znancem. J. V.
Frvdek, 14. januarja H08.
K 10'— in višje.
Velika   izbira   v   najnovejši obliki j do najfinejše  kakovosti,  kakor tudi vsakovrstnih s Y urnikov za gospode, ;    dečke in otroke. ;
0. Sernatovič
Llnbliana Mesto! trg štev. 5
Za šport in promet.
lil Labodje milo lil
(ScMchtovo gosto hal! evo milo)
III 1510 —10
Čudovito je skoraj
kaj  labodje milo (Schichtovo gosto kalijevo milo)  vse zmore:   pere in  desinficira  S" mrili \o«il, zabrani skrčenje in puljenje nitk volnatega bla^a, se niti najmanj  ne  loti  čipk  ali najnežnejših tkanin  in  ima  vendar nedosežno snažilno moč.
Daje najlepše belo perilo.__
Zaloga koles
Pnch, (Styria), globus. Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov.
3zposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila
solidno in ceno.
1590 1
Karel Camernik
Cjubljana, Dunajska cesta št. 9.
Jfazitattilo«
Vsled dolgotrajne bolezni sem bil primoran skoro  popolnoma opustiti
svojo
fople in Muc tonili toialiSi. Šlica
Postala Zabok In postajališče Zagorjanske železnice Kopališče Slabiča.
Sezija od i. maja do 30. oKtobra.
Topli vrelci 53 C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-covih varih Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša b-ezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje.
r I V I X E T A. =====
Soba od K 1— naprej. Pojasnila in prospekte daje V opali«1.a uprava hopnIl»ra *tublea  nb Hr« askem.   Potia Zabok.   Brzojavna postaja Stubica.   Postaja za
interurbani telefon. 1510—1
krojaško obrt.
Sedaj naznanjam p. n. naročnikom in drugim, da sem toliko okreval, da zopet sprejemam vse v to
stroko spadajoča dela. Ker izdelujem vsa dela po prav ugodoih oenah in ker je moje delo priznano povsem prav dobro, se priporočam za ob.la naroČila z odi enim spoštovanjem
Josip JMičin
krojaSki mojster     1549 —3
v LJubljani, Vegove nlice Štev. 12.
Sprejme se
pomočnik
in
vajenec
Hotel „ILIRIJA"
na
letni občni zbor
Savinske posojilnice v Žalen
eglatrovane  zadruge  se »comejrao zz«w^zzd»
ki se vrli
dne 30. aprila 1909. leta al 3. url popoldne
zzzzzzz v zadružni pisarni. z=z
Dnevni red :
1. Poročilo ravnateljstva in nadzorstva.
2. Poročilo o izvršeni reviziji.
3. Odobrenje letnega računa. 1585
4. Razdelitev tistega dobička za leto 1908.
5. Volitev novega odbora in nadzorstva.
6. Bazni predlogi in nasveti.
Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, skliče ss ns 4. uro popoldne istega dne drugi občni sbor s zgorajfinjim dnevnim redom, kateri ja pa sklepčen bres ozira na Število navzočih.
1415—10
LJubljana. Kolodvorske nlice ZZ.
Priporoča svojo
restavracijo 1 n ilzorstno kuhlnln.
Abonement na hrano
- po najnižjih oenah. -
Dino toč:
Namizni cviček, cviček (is Gadove peči), beli cviček (od Sv. Duha), balo vlpavako, crno Istrsko, goriški rizling, vodica, zavriško, teran. Dol-Portugalec, releško, Var-
Čez ulico pri litru za 8 vin. etnejc.
Vedno sveže piTO is delniških pivo-Žalec-Laski
varen
trg in
Udobno urejene elesontne sobe za tulce.
V kratkem se otvori ns novosgrsjeno
kegljišča!
Za obilen obisk so priporoča
št los.       JR* Itttast
stanovanje iiče
avgutov tsrsaisi i taUsJe, aobo za služkinjo in dru:
gimi navadnimi pritiklinami.
Ponudbe pod Šifro „] nifitvo „Slov. Naroda4.
ii
na uprav-
15'3—S
Dobro ldoša
trgovina
z mešanim blagom
se pod ugodnimi pogoji odda v naletu.
Trgovina obstoji že nad 40 let in je poznana daleč naokrog Moralo bi se realizirati vse v trgovini se nahajajoče blago, za kar bi bilo treba kakih 6000 kron. u 29—2
Naslov pove iz prijaznosti uprav. „Slov. Naroda".
Stalna stranka brez otrok išis za 1. avgust, 1. september ali 1. oktober t. 1.
stanovanje
s 3 sobami, poselsko sobo, kopelnico. verando ali rabo vrta.
Naslov pove upravništvo „310-venskega Naroda". 1555—3
Kvaliteta Consum:
Brutto 5 k«? okoli 1200 kosov K 6 50, na drobno 3 kosi 2 vin., torej zaslužka okoli 45' „.
Kvaliteta Mixed:
Brutto 5 kg okoli 2000 kosov K 6 — na drobno 5 kosov za 2 vin , torej zaslužka okoli 40%.
Pivne prestice (slane):
Brutto 5 kg okoli 1150 kosov K 8*—,
na drobno 2 kosa za 2 vin., torej za
slažka okoli 45",, 1540-2
Kakovost kakor najfinejše angleške znamke-Drži se več let Razpošilja po povzetju, to-poštnina in zavojnina zastonj.
Parna tvornica za bta kote, medene kolačke In sla d komine
dvorni dobavitelj v JAROSLATO.
Prva češka tvornica
reklamnih trakov
S, Camperlik,
Praga VIII.
Hajcenejie vezanje In najkoristnejša reklama. 4457 21
€vaoejtf* nrgo motvoz
Umetni mlin
z vsemi v mlinarsko stroko spadajo-čimi obrtmi, trgovino z žitom, gc-stil£ i carsko koncesijo a točenjem žganja in prodalo tobaka se vsled rodbinskih razmer tako| proda ali da v najem K mlinu, ki leži v Podleiah pri Ptujski gori ob cesti Ptuj Rogatec, Hrvaško in Poli cane ob Poliskavl, od Ptuja oddaljen 1 uro, od inpnišča 8v. Lov« renG na Dr. p. in Ptujske gore po
5 minut, spada tudi  vzoren vrt za
zelenjavo ter nekaj oralov travnikov. Poslopja so novo zidana in
v najboljšem stanju.
Praša se naj pri lastnici Jože!:
Vcgrinec v Podlo tu, pošta Ptujska gora na Štajerskem. 1664-2
ft**!
^[ed. et phil.
dr. J^lfred Ssrk° julija Jfrajc ~f*
'k
a
1581
5ta 5tcpila v jueti zeljen.
Cerknica
Grahovo
dne 2t aprila T90Đ.
Modni salon
. Sedej-Strnad
priporoča oerjenim damam veliko izbiro
klobukov
najfinejše izvršbe.
1403—5
Izvleček iz voznega reda.
Vsljavsn sd 1
vlkod ta MaBlJaa* tat. seLt
/*oo zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, )už. žel, Gorica,
J. B. žčiTrst, c. kr. drž. iel„ Beljak če* Po-drozjco, Celovec , Prago. T'07 u t raj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoltovo, Stnža-Toplice, Kočevja.
s»20 predppldn«. Osebni vlak v smeri t jssenics. Beljak, (čea Podrožčico) Celovec, ?raae.j
i'SS pr«dp«idne. Osebni vlak ▼ smeri: Tržič; Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dri. leL, Trs drž. iti, Beljak, (čas Podrožčico) Celovec
i-OO pppdldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevjs.
S*40 pepaidne. Osebni vlak v smeri t Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. šel Gorica drž. zaL, Trst drž. žel. Beljak, (čea Podrožčico) Celovec, Praga.
?'tO iv•dor. Osebni vlak v smeri t Grosuplje, ttudolfovc, Straža-TopUce, Kočevje
?-aa zveOara Osebni vlak v smeri: Tržič, iessnies, Trbiž, Belfsk, (čea Podrožčico) Calovst, Praga.
o«o ponaOi.  Osebni vlak v smeri. -^rJee. Trbli, Beljak, luž. sel. Gorica drž. Trst drž. žeU Beljak juž. žel, (čea >drožčico).
oktobra 1908» lata.
Prihod v Maalisao Jat. imi
o-eo zjutraj; Osebni vlak is Beljak*
žel, Trbiža, Jesenic, Gorica, Trsta, TtMin a-S4 zjutraj. Osebni vlak ia Kočevja, Straž*
Toplic, Rudolfovsgs, Groauplja. 11-22 predpeldn«. Osebni vlak  iz Pr^ Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčit 1 in Trbiž, Gorica drž. žel, Jesenic, Trii 2S2 popoldne. Osebni vlak Iz Kočsvj?
Straže- Toplic, Rudo lio vega, Grosuplja. 4-is p © f> »id na.  Osebni vlak iz BalJ* luž. žel- Trbiža. Celovca, Beljaka C Podrožčico) Gorice drž. zaL, Trste žel. Jesenic, Tržiča.
a*0O zvečer. Oseb. vlak is Pntgc, Celo v ^
Beljaka (čez Podrožčico) jessnic asr zvpoer. Osebni vlak iz Kočevja,Slnute
Toplic, smdonnveaa, Grosuplja, a-dO zvedar. Osebni vlak Ia Beljaka žel. Trbiža, Celovca, Beljaka (čea P rožčico) Trsta dri. žel Gorica drž. flfl Jesenic, Tržiča. ii-OO p«n«et. Osebni vlak ia Trt.a. lovca,  Beljaka (čea Podrožčico) Tu drž. žel. Gorice drž. žal, Jesenic
ras zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, s-oa papoldRo. Osebni vlak v Kmmvi* flO zvaodr. Osebni vlak v Kamnik tO-OO peaeOi. Oseba! vlak v Kaauilk. (Sam c ■ fsasaikli do 31. oktobra*)
Prlboa v Manijama drž. aetsai
0-40 zjutmj. Osebni vlak ta Kamnika lO-ao pradpaMaa. Osebni vlak Is Kaz 010 zvaoar. Osebni vlak Is Kamnika, o-ao ppaaOl. Osebni vlak hi Ksmrtsa. |0«af ab nenatjah in araanistt do 3i. oktobra
(Odsodi la prisodi so osaašsal v sretX*<
C kr. miattllitft irtafilh totonlc ? Triti.
2
Brivski pomočnik
popolnoma vešč v svoji stroki aa Uto. Oglašajo naj ae samo sposobni pomočniki. — Plača po dogovoru, mesto stalno, starost 18-21 let.
Ivan Svetec
"biiv«?c Ia Triaevilja\r Novo mesto.    157& 2
Absolvent
kake trgovske šole,
zmožen slovenskega in nemškega je sika v besedi in pismu, 1554 -s
se sprejme takoj kot praktikant
pri večjem podjetju na deželi.
Ponudbe pod „praktikant" naj
se pošljejo na upravništvo tega lista. I
Slovenci!      " "*
trtoflMb dhurit lica Rtbrow „, v pnd
o za čevlje id usnje a 24 vin.
av. Cirila in Metoda. 34
Vodovodi
kunollzodle, bopalKke naprave
inženir-hidrotekt
663 II
Konrad £achnik, Ljubljana
SccthomoTt ulice štev. 4.
Brzojavi: £achnik-£jubljaiu.
Projekti in izvršitev pri djmadi
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj)
Sprejema zavarovanja "fiavelkofa življenja po najrainovntnejlih kembinae^ab pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti jo ■godne m v aro vanje na doživeOe te smrt s manj&ajo&mi »e vplačili.
Vsak  Slan   mm po  preteka   poti* tet pravioo de dividende.
•a
S L UVIJA"
12- 5
- -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  - - - . fandl: 41,336.041 01 K. Izplačana odškodnina In kapitallje 97,314.430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
a vaaafeonl alovavaaaia-i
Vm
nastop v LjakUnalj airar pisama so v lastne) baasnsj nizi SJM
ZaTmroJa poalopja ta premičnin« prati požarnim škodam po naj Litjih eenak Škode eenjoje takoj ta najkvlantatje. Ušiva  najboUii iloTea, koder peemje.
DoToUnJ« ia Čistega dobitka tedatee podpora   ▼   narodno te
Slovenska tvrdka čevljev
domačega ia tvorniškega izdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v Ijubljani
se slavnemu občinstvu ppporoča.
po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo
v lastni delavnici.   .\  /. .\
347 — 16
Oomac dober izdele^!
^TCCJCS 3a gospode
bele in barvaste po nizkih cenah priporoča
Jlnton 5>are, Ljabljana
Petro c«5ta 5L 8.
15*6 -1
Za zgradbo
Razpis.
dovoda
asi Gor In Dol. Kolaaa, Kal in Neverke, politični okraj Postojna
^ 000 proračunjena dela in dobave sa bodo oddala potom Javne po1 indbeae obravnave
Pidmeoe, vsa dela zapopadajoče porudbe z napovedbo popusta ali p.&Čila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do
8. maja t 1. ob 12. opoldne
odpisanemu deželnemu odbora.
PoLudbe. fcatere morajo biti kolkovane  s kolkom za 1 K, je'dopo-
ti zapečatene z nadpisom : „Ponndba za prevzetje gradbe vodoveda sv. in Dol Koftana, Kal ia Neverke, polit okraj Postojna"
Ponudbi mora biti dodana izrecna  izjava, da  pripozna ponudnik ^bne pegoje po vsej vsebini in da se jim po vsej vsebini brezpogojno
ioni.
Razen tega je dobsti kot vadij Se 5" „ stavbnih stroškov v gotovini - pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor m izrecno pridiži piavico, izbrati ponudnika ne glede 1 višino oene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno
-;:^ve.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem
:*du ob navadnih uradnih urah
Deželni odbor kranjski
v Ljubljaoi, dne 17. aprila 1909
Ivan Jax in srn
Dunajska cesta it. 17
priporočata svoj bogato zalogo
voznih koles
o o
šivalni stroji
Pisalni stroji,ADLBR'.
Proda ae prav OSM dobro obranjen
avtomobil
s 4 sedeži.
Teč pove Lovro Sebenlk v Sp. iiiki U37 lo
368 17
Vsa
parketska dela
prevzema ter tudi Daje materijal
Josip puh
gradaške ulice št. 20, Cjubljana.
Ceno I       Solidno I
Ant Bajne
naznanja si. p. n. občinstvu, da se 356-17     nahaja njegova
vrtnarija
na Karlo vski cesti št. 2,
cvetlični salon
pa pod Trančo.
Ixdelov*n|e Šopkov, Ttoctv L Li. Okusno dalo In smerne cono.
Velika zaloga suhih vencev.
:: Zunanja naročila točno, s
3&«Z«»   važno   msan   a•-£■"«»«5« • Knpnfte lo pri domaćih slovanskih tvrdkakl
Cenjenim trgovcem v mestu in na deželi naznanjam, da sem poleg svoje detajlne trgovine uvedel veliko dobro sortirano zalogo na debelo, in sicer vse trata papirnatih izdelkov, uradniške in šolske potrebščine, pose ono pa sem se založil z
galanterijskim in norimberškim blagom
ter 9robnino.
Največja zaloga mainiti In trgovskih knjig.
Priporočam tudi posebno veliko zalogo reklamnih koledarjev za
leto 1910, opozarjam vsakega trgovca, da predno si jin naroči, naj si ogleda mojo krasno kolekcijo, ki jo pošljem franko na cgled
Ker mi je vsled ugodnih sklepo/ večjih množin blaga z največ iml tvornicamt mogoče vsakemu postreči z nizko cono, se priporočam za cenjena naročila
FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg 11.
l drobno In  «*«^t»«»l •> : Naj eej eksport ln izdelovanje vseh vrst razglednic.
B
li
!?
m m a*
sr m
m »
o
Št 2970 V
Razglas
15-4 1
„Oolldampf"
opere & ***
perilo na doslej ■edoaežen na»in
varuje
hrani<,fts-     'n denar
lllUIII za ver nfff© 75°/,
Jamstvo   150.000 komadov prodanih „Volldamp!" Ia pa-elatev na protikninjo tanan rt alka. 1334-4
Pozor prod ponsrsdbsmll Samo blagovna znamka „Vol dampf " Jo poroštvo za pristnosti
hobi va se po vseh trgtvinak. Kjer si za«top*tva, saj se Baraci naravnost «d tvrdkf
J. A. John, 1 dr.
PodruŽnioa:   DUNAJ, IV./I, Pmnkonbarotoaao 4/107.
Potovalni sastopnik aa Kranjsko: v LjaMjaai, Bavarski dvtr, n. aadstr.
o glavnem naboru leta 1909.
Podpisani mestni magistrat naznanja.
1. Glavni nabor za dožolno atolno meste Ljubltano so vrši lotoa 7., 8. in 10. maja v   Mestnem domu4' na
Cesarja JoŽOfa trgu, in sioer 7. maja sa I. razred domaćih in tujih, 8. maja sa II. razred domačih in tujih, 10. maja za III. razred domaČih in tujih nabornikov, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani.
ss*F~ Začetek vselej ob 8. dopoldne. ~VN
2. Nabornikom, odnosno tudi njihovim moškim svojcem, ki se pozo vejo k naboru je priti o pravem Času treznim m analnim na nabirališče, ter naj vlože o pravem Času potrebne dokaze, če se oglase sa olajšavo:
a) kot kaadidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 31. voj sak);
b) kot p oduči tel j i, učitelji ia učiteljski kandidatje (§ 32. voj. sak);
c) kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33. voj. zak);
d) iz rodbinskih razmer (§ 34  voj. zak
e) enoletnega prostovoljstva       25. — 29. voj zak.)
3. Naborniki, ki žele olajšavo po 31. do 34 voj. zak. in imajo tudi pravioo do olajšave enoletnega prostovoljstva, morejo se zglasiti, ako bi te jim odklonila prošnja sa kako prej omenjenih olajšav sa olajšavo enoletnega prostovoljstva pri g avnem naboru.
4. Kdor zanemari naborno dolžnost ali v obče katero iz vojnega zakona izvirajočih dolžnosti, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 9. aprila 1909.
Župan: Ivan Hribar.
Obrtno naznanilo.
Svojim cenjenim naročnikom in p. n. občinstvu s tem vljudno naznanjam, da sem kupil že 36 let obstoječo obrt trme Josip Stadler v L|abl]snl in da jo bom ob osebnem vodstvu s spretnimi kleparji in monterji
v hiši št. 9 na Starem trgu vodil kot podružnico.
Tam imam tudi veliko salogo lakirana, emajlirane in peelnlena kohlajako ia hišne posodo, kopalnih otroških ln sodnih bani, tićnlkov Itd. itd aamo naibol|se kakovosti
p. n. občinstvu v nsknp po najnižjih oenah.
Priporočam se ss isvrševanje vseh v svojo stroko spadajočih del, torej stavbnih Ia palanter)|skth kleparskih del, lasta-laello vodovodov, uredbo kapeli, kloistov itd. pod polnim
jamstvom sa popolnoma strogo solidno strokovnjaško izvršitev po kolikor mogoče niskih oenah.
Naročila im popravita vseh vrat se sprejemajo in točno isvršnjejo v delsvnioi na Starem trsjn it 9 in v glavni obrto-vslnioi v llomakevlh mllcsh it 3-10.
Tudi vseh vrst klit|e I oternitom (Skriljem patent Hatsohek), naravnim ikrillem, opeko, laan m eementem In atreiao lepenka so sprejema v sušno solidno is vršite v.
IlOlirna maaa sa osuševanje mokrih zidov.
Prosim oenj. naroČil p. n. občinstva, zagotavljam vedno strogo vestno postrežbo in zna menja m s odličnim spoštovanjem
1550—2
kleperskt In krovekl mojster, obl. konc. vodovodni zavod
v Ljubljani.
it aae.
Leno jI & Gerkman, Ljubljano
priporoča za pomlad in poletje vsakovrstno sokneno, v^i^uJ^J^^^?
Solidne cona In točna postrežba, na na mmm m*m mmm mm
97 17
Solidne cone in točna postrežba.
tlollepsi čebulček
liter po 60 vin.
kakor vsakovrstna draga laneslHva semena priprofia
MAKSO SEVER v Ljubljani.
Po posti najtocaste.
Speletič & Remzsar
Rimska cesta štev. 16 v Ljubljani
priporočata slavnemu občinstvu za vse v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi.
Ceno primerno!
se
Delo solidno!
1296 4
Podjetje betonskih stavb 45,8 :"1
Bratje Seraualli & Pontello
Slomškove ulice 19 Ijubijana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška~dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic,
Eostamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, orit in vodovodnih mušljev, kont za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke. Vsa dela so solidno in strokovnjsiko Izvedena. Cona najnižja. Jamstvo. ————  Zastopnik svodov patent „Thrni". ————
I
Stroje za košnjo, mlatilnice, slamoreznice, vratila, travniške = brane in pluge
najboljše vrste in po najnižjih cenah
priporoča dobro znana veletrgovina z železnino
fv. Stupica, Ljubljana
(zraven „figabirta") Velika zaloga železniških sin. portland in roman cementa, vodovodnih cevij i. dr.   1449 3
V*
Ljubljana    Stari trg 21 Ljubljana
priporoča oenjenim damam 1591 1
waKowBtne modele po znuno najnižjih cenah
Popravila klobukov Izvrtale
podružnica
lino ta ceno.
to6xxo-
Velike zalogo
jromof onou u pIoSC
tudi s alovenskimi komad plošče od
ta t-ao
naprej
priporoča
34
FR. P. ZAJEC, urar
LiiUloDO. Strni trg 26. si
j J. Zamljen
(        eatl|arskl mo|ster
j f LJubljani. Kongresni trg Jtev. 13
j se priporoča za vsa v svojo stroko 349      spadajoča dela. 16
izdeluje prave gorske in telovadske čevlje. }
Pristni kranjski
lanenooljnati firnež
Oljnate barve j
▼ posodicah po Vsi 1 kg kakor tudi v večjih posodah.
fasadne barve
za hiše. po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
faki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) priznano In strokovno prolzkniono Ba|hol|iL
Karbolinej JKavec (gips)
za podobarje in za stavbe.
prve vrste
ČOPIČI 210-29
domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
fiMj Jfanptmann
v Ijnbljani.
Prva kraa|aka tovarna ol|aatlb barv, ttraeftav, laka* ta stoUarakaaja Maja.
Zahtevajte cenike I
2252 44
F. JUST-MASCHKE
t
»L.1 ■»■»■Jani
iovnli« nall
priooroča po najnižji oeni
^IlUUivua J---* ---- m>
elegantne Itloouili:© h
za dame in otroke iS
bluze, spodnja krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo, Z. £
Zunanja naročila točno in vestno.
Kakor tudi najfinejše
Pozor kolesarji!
Edino zastopstvo za Kranjsko
%m prave
860-17
Puchova bolesa
Pach-fSpeciar K 150 g
l9Cnrierlf-koTo K 115 £
Hojliolj. pnevmatike Relthofferjeve \
Najnovejši šivalni stroji od I
66 K nsprej. ■
Za prekupovaloe iata cena, kakor L v fcn varni.
Ker prodajani bres potnikov, vsled tega blago veliko oeneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem
Fr. čuden
urar In trgovac v LJubljani
IN
Za pomladansko in letno sezono
velikanska zaloga 115713
narejenih oblek
In modernesn Masa za naročila po men.
Priznano fina poatreiba. Stalna, najnižje cena.
Đ verski trg ittv. 3. Dvorski trg itay. 3.
Podružnica: Novo mesto, Dolenjsko.
Največja narodna
KONFEKCIJA
za fame, deklice, dečke in novorojenčke
. Kristofič-Bučar
v JLijubljani. Stari trjtf »*t. 28
priporoča
3927-2
v težki
avttl, vola! ia dragem modaam blaga
najnovejša modna Brila, kostaaM, d^Zi9^^dr^oW^^»^
otročje
ekavica, naraatnif
inanja nirocui;.*       »»-j-j—---*
Osno radi male režije brea konkurence.
Prvi slovenski POGREBNI ZAVOD
za ureditev pogrebnih sprevodov v
Naročila ae sprejemajo pri
FRANC VIDALIJU
Prešernove nlloe, Ljubljana.
W.jatsli ia o«*«™* waatt«..t.P-.t..l — lak.
ni in na deželi po Jako nizki ceni.
s.s
JOSIP TURK :-:
Ustnik prvega olovonokogav pogrebnega »avodsv
Lastnina le tlak »Narodma tiskarna«