Leto LXXL9 št« 287 LJaMJana, četrtek t*, decembra I938 Cena Din L— Izhaja vsaK dan popoldne izvzemal nedelje Id praznike, — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 250. od 100 do 300 vrst 4 Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TS UPRAVN1ATTO . LJUBLJANA, Knafljeva olkm štev. 5 Telefon: 81-22, S1-23, 31-24, 81-25 In 81-96 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Prva posledica volitev: Obsežna prcosnova Stojadinovićeve vlade Dr. Stojadinović je podal ostavko celotne vlade, nakar ]e sestavil novo vlado, v kateri so bile izvržene važne spremembe — Dr. Korošec, dr. Novaković, Cvrktf, Magaraševič in Hodiera niso več ministri — Novi notranji minister je dosedanji upravnik policije v Beograda Milan Aćimović — Na mesto dr. Korošca je imenovan za minis tra brez portfelja Franc Snoj Hodiera izključen iz vrst Borbaiev Beograd, 21. dec. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinović je bil opoldne v avdijenci pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter mu je po običajni praksi, ki je v veljavi po končanih volitvah v narodno skupščino, izročil kolektivno ostavko svoje vlade. Nj Vis. knez namestnik je ostavko sprejel in poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu predsedniku vlade dr Stojadinoviću. Pričakujejo, da bo nova vlada dr. Stojadinovica sestavljena Še danes. Beograd, 21. decembra. AA. V imenu Nj Veličanstva kralja Petra II., po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki sprejeli ostavko, ki so jo podali predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinović, notranji minister dr. Anton Korošec, prometni minister dr. Mehmed Spaho, pravosodni minister Milan Simonovič, kmetijski minister Svetozar Stanković, minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujund-žić, minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetković, gradbeni minister Dobrivoje Stošović, finančni minister dr. Dušan Letica, ministri brez portfelja dr. Miha Krek, Vo-jislav Djordjevič in dr. Niko Novaković poštni minister Vojko Čvrkić, prosvetni minister Dimitrije Magarašević, minister brez portfelja dr. Džafer Kuleno-vić\ minister vojske in mornarice general Nedić, minister za trgovino in industrijo inž. Nikola Kabalin, minister brez portfelja Svetislav Hodžera in minister za telesno vzgojo naroda Ante Maštrović, jih razrešili dolžnosti, stavili na razpoloženje ter postavili: za predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinovica, predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra n r za prometnega ministra dr. Mehmeda Spaha, prometnega ministra n. r. za pravosodnega ministra Milana Si-monovića, pravosodnega ministra n. r. za kmetijskega ministra Svetozarja Stankovića, kmetijskega ministra n. r. za prosvetnega ministra Bogoljuba Kujundžića. ministra za gozdove in rudnike n. r. za ministra za socialno politiko in narodno zdravje Dragišo Cvetkoviča, ministra socialne politike in narodnega zdravja n. r. za ministra za gozdove in rudnike Dobrivoja Stošoviča, gradbenega ministra n. r. za finančnega ministra dr. Dušana Letico, finančnega ministra n r. za gradbenega ministra dr. Miho Kreka, ministra brez portfelja n r. za ministra brez portfelja Vojislava Djordjevića, ministra brez listnice n r. za ministra brez portfelja dr Djafera Kulcnovica. ministra brez listnice n. r. za ministra vojske in mornarice ar-mijskega generala Miljutina Nedića, ministra za vojsko in mornarico n. r. za ministra za trgovino in industrijo inž. Nikolo Kabalina, ministra trgovine in industrije n. r. za ministra za telesno vzgojo naroda Ante Maštrovića, ministra za telesno vzgojo naroda n. r. za ministra pošte, telegrafa in telefona Panto Jovanovića predsednika mestnega poglavarstva v Skoplju in bivšega narodnega poslanca. za notranjega ministra Milana Aci-movića, upravnika mesta Beograda in za ministra brez listnice Franca Snoja ravnatelja kmetijske posojilnice v Gornji Radgoni Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister naj izvrši ta ukaz. Beograd, 21. decembra 1938 leta. Pavle s. r. Dr. Radenko Stanković s. r. Dr. Ivo Perović s. r. Dr. Milan Stojadinović, s. r., predsednik ministrskega sveta in zunanji minister. Zaprisega nove vlade Vsi člani nove vlade so bili ob 19 zapriseženi v predsedništvu vlade pred ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr Stojadinovićem, razen Dragiše Cvetkovića, ministra za social- Beograd, 22. dec. e. Iz glavnega odbora Jugoslovenskega nacionalnega odbora bor baše v je bilo izdano snoči naslednje obvestilo: Glavni odbor borbaiev je na svoji seji 21. decembra 1938 po vsestranskem no politiko in narodno zdravje, in Pan-te Jovanovića, ministra za pošte, ki ju ni v Beogradu. Dr. Stojadinović o spremembah v vladi Beograd, 21. decembra. A A. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinović je dal ravnatelju Agencije Avale sledečo izjavo za javnost: »Kr. vlada je podala ostavko, da bi najvišji ustavni faktor mogel storiti potrebne sklepe z ozirom na izvedene skupščinske volitve. Nova vlada, ki ji imam tudi čast predsedovati, ne pomeni nikake spremembe smeri niti v zunanji niti v notranji politiki kraljevine Jugoslavije Nadaljevali bomo z delom na izvedbi našega programa, ki je javnosti znan in ki sem ga v svojih predvolilnih govorih ponovno formuliral in objasnil Osebne spremembe v kabinetu so bile izvršene zaradi stvarnih potreb Želim pa posebno poudariti, da vsi mi, bivši 300 voligCi sekcija ^ vrbasko banovino, in sedanji ministri, ostanemo prijatelji | kjer je 505 volišč, je pregledala že vse re-in sodelavci pri skupnem poslu, c zultate, sekcija za primorsko banovino z proučevanju položaja, v katerem se je znašla stranka po volitvah od 11. t. m., sklenil, da g. Svetislava Hodžero odstavi s položaja predsednika stranke, ker ga smatra za škodljivca stranke. Za predsednika stranke je bil izvoljen dr. Živan Lukić, dosedanji podpredsednik stranke. Delo glavnega volilnega odbora Odbor zaseda permanentno — Delo počasi napreduje in bo trajalo še vse do konca meseca Beograd, 22. dec. e. Vse sekcije glavnega volilnega odbora, ki pregledujejo celokupno volilno gradivo iz posameznih banovin, zasedajo permanentno ves dan. Sekcija za savsko banovino, v kateri je 1263 volišč, je do včeraj pregledala volilni material iz 300 volišč, sekcija za dunavsko banovino, kjer je bilo 1322 volišč, je pregledala material iz 500 volišč, sekcija za vardarsko banovino s 735 volišči gradivo 862 volišči je snoči končala svoj pregled, sekcija za zetsko banovino s 794 volišči je pregledala material za 486 volišč. Pregled volilnih rezultatov za zetsko in primorsko banovino se bo pričel šele danes, ker šele zdaj polagoma prihajajo spisi iz raznih srezov, ki so precej oddaljeni. Vse sekcije glavnega volilnega odbora bodo nadaljevale svoje delo vse dotlej, dokler ga ne končajo. V kolikor se bodo pojavila sporna vprašanja, pridejo pred plenarno sejo glavnega volilnega odbora. Snežne razmere Uradno poročalo Tujnkoprcmetnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD, JZSS z dne 21. XII. 1938 z dne 22. XII. 1938. Kranjska gora 810 m: —5, barometer pada, drobno mede, 35 cm pršiča. Erjavčeva koča na Vršiču 1525 m: —10, severovzhodnik, tneži, 60 cm pršiča. Bled 501 m: —i, drobno mede, 35 cm pršiča. Pokljuka (Sporthotel): —4. oblačno, vetrovno, 45 cm pršiča. Gorjuše 1000 m: —3, drobno medo, 40 cm snega, smuka manj ugodna. Zlatorog ob Bch. jezeru 530 m: —8, drobno mede, 55 cm pršića. Dom na Komni 1520 m: —6. drobno mede, 90 cm pršiča. Skalaški dom na Voglu 1510 m: —11, oblačno, 100 cm prSiča. Dom na Kofcah: —7. drobno mede, 60 cm pršiča. Koča pod StorŽičcm: —7, drobno mede, 50 cm pršiča. Dom na Krvavcu 1700 m: —6, vzhodnik, drobno mede, 60 cm pršiča. Velika planina 1558 m: —7, vzhodnflr, drobno mede, 60 cm pršiča. Dom v Kamniški Bistrici 601 m: —5, sneži, 50 cm pršiča. Skofja Loka 350 m: —4, drobno mede, 27 cm pršiča. Jezersko 890 m: —5, drobno mede, 25 cm pršiča. Sodražica: —3, jasno, 25 cm pršiča. Polževo 620 m: —2, oblačno, 20 cm pršiča. Zaplana nad Vrhniko: —5, 25 cm pršiča. Celjska koča 650 m: —4, vzhodnik, 25 cm pršiča. Mozirska planina 1444 m: —7, zahodnik, drobno mede. 60 cm pršiča. Koča pod Kopo 1377 m: —7, severozahod- nik, drobno mede, 35 cm pršiča. Rimski vrelec 530 m: —7, oblačno, 35 cm pršiča. Slovaki predlagajo plebiscit v odcepljenih pokrajinah Narod naj svobodno odloči, aH boče ostati pod novimi gospodarji ali pa se zopet vrniti v €SR Kongres ameriških Slovanov Za složno obrambo slovanskih interesov Praga, 22. dec. e. Po volitvah v avtonomni slovaški parlament se v Bratislavi pripravljajo za prehod v normalno politično življenje in gospodarsko izpopolnitev slovaške avtonomije. Glavno vprašanje, ki naj se reši v najkrajšem času, je vprašanje slovaškega pokrajinskega proračuna. V današnjih »Narodnih Listih« je slovaški minister in predsednik Hlinkove garde Karo! Sidor objavil izjavo, v kateri poudarja dobro voljo Slovakov za sodelovanje s češkim kapitalom. To izjavo smatrajo kot povr> ljen znak pomirjenja in popuščanja slovaške nacionalne strasti. V tem smislu piše tudi »Slovak«. To stremljenje po gospodarski stabilizaciji Slovaške in vzpostavitvi normalnih odnošajev s Češko se spravlja v zvezo s položajem na slovaško-madžarski meji. Kaže namreč, da je Madžarska špekulirala na spor med Čehi in Slovaki in je zaradi tega povečala pritisk na slovaške manjšine, kakor tudi na samo Slovaško. Pred dnevi so bili v Slovaški zabeleženi razni napadi, a v Bratislavo je prišlo mno- Pittsburg. 22. dec. e. Te dni je bil v Pitts-burgu velik ameriški vseslovanski kongres, ki se ga je udeležilo okrog 400 delegatov vseh v Ameriki živečih slovanskih narodov. Glavni namen tega kongresa je bil. da pripravi kulturno zbližanje Slovanov v Ameriki, zaradi česar naj bi prišlo še do ožjih stikov v vseh vprašanjih, ki se na- go beguncev iz Madiančike, ki so se prito- ! našajo na skupne interese Slovanov v zevali zaradi brutalnoga postopanja madžarskih oblasti. Sef alova3ke propagande Mach je dal tujim novinarjem izjavo, v kateri slika neznosne razmere, v katerih žive Slovaki na Madžarskem. O tem je govoril po radiu tudi minister Turčanski. ki je obenem naslovil apeJ na inozemstvo in ga pozval, naj v interesu človečanstva in miru nastopi proti Madžarski in naj poskrbi. ej Franco vi Španiji krvavi upori, ker so ljudje siti bratomornega klanja in ogorčeni zaradi tega, ker Franco noče skleniti premirja. V Galicijo irr da-uge pokrajine, ki so pod Francovo oblastjo, so morali poslati zanesljive čete, da ukrote upornike. Zaradi tega so tudi oslabljene čete na frontah in na kako novo ofenzivo ni več misliti. Londonski listi zatrjujejo, da je postal položaj generala Franca po odhodu italijanskih čet zelo kritičen, ker so španski vojaki zelo nezanesljivi. Ciano 2??«stil Budimpešto Madžarom |e nasvetoval, naj se čimprej sporazamefo z Jugoslavijo Budimpešta, 22. dec. e. Regent Horthv, italijanski zunanji minister grof Ciano, madžarski minister grof Csaky in drugi politiki in diplomati so odpotovali včeraj opolnoči s posebnim vlakom v Mogvego-dos, kjer je bil na čast italijanskemu gostu prirejen lov. Popoldne ob 17. se je vsa družba s posebnim vlakom vrnila v Budimpešto, kamor so prispeli ob 21.30. Razgovori med italijanskim ministrom in madžarskimi državniki so se nadaljevali med lovom in tudi med vožnjo na vlaku. Posameznosti teh razgovorov ostanejo v največji tajnosti. Izvedelo se je le toliko, da so se nanašali v glavnem na vprašanje Podkarpatske Rusije in na vprašanje nadaljnje normalizacije odnošajev med Madžarsko in Jugoslavijo. Glede ostalih vprašanj, to' so bila na dnevnem redu, je bilo doseženo popolno soglasje. Po vesteh iz merodajnih krogov bo praktični rezultat Cianove^a obiska imel za posledico nadalj- Poleg tega v obveščenih madžarskih krogih pričakujejo, da bo po razgovorih v Budimpešti prišlo do povoljnih odnošajev med Madžarsko in Jugoslavijo. Madžarski tisk objavlja obširne komentarje zdravic, ki sta jih izrekla na slavnostnem banketu oba zunanja ministra. V komentarjih podčrta vajo zlasti tisti del, ki se nanaša na Jugoslavijo. Vladni list »Budapesti Hirlap« poudarja, da je ta del zdravice grofa dana napravil globok vtis. »Pesti Hirlap« pa piše o tem na uvodnem mestu in pravi: Prijateljem naših prijateljev radi nudimo roko, v nadi. da bodo prijatelji naših prijateljev sledili našemu primeru. Italijanski zunanji minister grof Ciano je davi odpotoval iz Budimpešte v domovino. Do madžarsko-j u ffoslo venske meje, kamor je vlak prispel okrog poldne, so ga spremili predstavniki madžarskih civilnih in voiaških oblasti, ki so se nato prisrčno poslovili od njega. Grof Cano je povabil „ Francozi so lahko zadovoljni!" London, 22. dec. e. Na seji spodnje zbornice je bilo ministrskemu predsedniki.. Chamberlainu stavljeno vprašanje o angle ški podpori Franciji v primeru neizzvanc ga napada na Francijo. Odgovarjajoč na t. vprašanje, je Chamberlain rekel: »To stč lišče je bilo pojasnjeno že v nedavnih izjavah, ki sem jih podal v spodnji zbornici Opozarjam spodnjo zbornico zlasti na izjavo, ki sem jo podal o angleško-francoskih odnosa jih 19. decembra.« Na naknadna vprašanja nekega poslanca, ali bi Anglija ne mogla dati Franciji ravno takega velikodušnega in neomejenega zagotovila, kakor ga je pred kratkim podal francoski zunanji minister Bonnet, ko je izjavil, da bo Francija stavila vse svoje sile na kopnem, na morju in v zraku na razpolago, če bi bila Anglija napadena, je Cnamberlain odgovoril: »Mislim, da je francoska vlada lahko z nami popolnoma zadovoljna.« Bivši guverner Podkarpatske Rusije umrl Praga, 22. decembra. AA. Havas. Včeraj je v 61. letu starosti umrl Konstantin Hrabar, bivši ravnatelj karpatsko-ruske banke bivši predsednik občine v Užhorodu in bivši guverner Podkarpatske Rusije. Guverner je ostal do sestave prve karpatsko-ruske avtonomne vlade. V zadnjih mesecih se je Hrabar umaknil s političnega življenja. Eden o svojem obisku v Ameriki London, 22. decembra. Eden, ki se je . čeraj vrnil iz USA, je snoči govoril po adiu. V svojem govoru je poveličeval pri-iteljstvo Amerike. Koderkoli smo se po-ivili, so nam priredili prijazen sprejem. *ri svojih razgovorih v USA se je trudil, J a bi poglobil razumevanje med ameri-kim in angleškim narodom. Zato bi bilo zelo važno, da bi tudi v Angliji imeli vsi točnejša poročila o tem, kaj misli velika čezmorska demokracija o svetovnih problemih. 31 Tudi Blum obišče Ameriko Pariz, 22. dec. e. Po vesteh, ki krožijo v kuloar jih parlamenta, bo predsednik francoske socialistične stranke Leon Blum v januarju odpotoval na poučno potovanje v USA. njo poglobitev sodelovanja med Madžar- j madžarskega zunanieea ministra grofa sko in obema velesilama osi Rim—Berlin. 1 Csakyja, naj obišče Italija ▼ Ameriki Mexico, 22. decembra. AA. DNB: Med ostajama Metusco in Irol se je 'zgodila ..uda železniška nesreča. Ubitih je bilo nad 40 oseb, večinoma železniških uradnikov, ki so potovali v Veracruz na božične počitnice. Preiskava je v teku in nekateri krogi izjavljajo, da gre za atentat Izvršitev oporoke pokojnega Komata Atatiirka Carigrad, 22. dec. e. Ker proti oporoki Kemala Ataturka ni bilo ugovora, je sodišče v Carigradu odredilo, da se izpolnijo vsa določila oporoke. Ogromna tatvina zlata Anvers, 22. dec. e. Ko je danes priplul v tukajšnjo luko iz Konga belgijski pamik »Elisabethville« so ugotovili, da je iz safeja izginilo za 17 milijonov zlata. Borzna poročila. Inozemske borze Curili, 22. decembra. Beograd 10, Pariš 11.665, London 20.67, New York 442.75, Bruselj —, Milan 23.30, Amsterdam 240.625 Berlin 177.50, praga 15.125, Varšava 83.62, Bukflreftta 3.25, »SLOVENSKI NAROD«, četrtek. 23. dacembra 1988. etev. 287 cice b! ka] ostalo..." R?zcn premoga Je Rdeči križ lotos prvi* delil tudi moko Ljubljana, 22. decembra Včeraj so pri Rdečem križu zadnjič delili premog, a še vedno so prihajali v pv?*r-** na Goaposvetski ceati ljudje; nekateri so oklevajoče potrkali, zopet drugi so vstopi!, pogumnejše. kakor di so že vajeni takV.:h poti. \m bi radi dobili premo«. Nekateri so zvedeli Jele po časopisnih vesteh, ki so jih prečitali t desk pred uredništvi, da RK deli premog, drugi so pa zvedeli od obd j rovan cev za obdarovanje. Morda bo rud: zame kaj, so pomislil?. »Pro-im, če bi kaj ostalo...« — Da, p*avi tajnik, če bo kai ostalo in Če bo odbor upošteval vašo pro-^jo. — Prišel bom vprašat popoldne* — Ne. ne, pravi tajnik, saj vam popoldne ne bom mogel še povedati, sploh pa boste prejeli pismeno obvestilo, če bo prošnja ugodno reiena. Na velesejnvSču Je bilo nekupičenega pt>J pristreškom paviljona 7 vagonov ko-čVv,Veaa premoga. Včeraj je bilo določeno razdeljevanje nremoga 63 družinam, ki ga prejmejo po 200 kg. Drugi obdarovanci ao se že zvrstiJi. Premog so jim začeli deliti 14. t. m. Ljudje so prejeli pismeno obvestilo, ki je veljalo hkrati za nakaznico, naj p-idejo po premog. 283 družinam so razdelili po 100 kg premoga in 189 po 150 kg. Letos je Rdeči križ prvič delil tudi moko. Obdaroval je 116 družin s pšeniono krurno moko. Vsaka družina je prejela po' 10 kg moke, ki jo je prodal Rdečemu križu trgovec A. Volk v Ljubljani po znižani ceni 2.7 din kg. Ljudje so dobivali moko na nakaznice neposredno pri trgovcu. Će prištejemo še 16 obdarovan cev, ki so prejeli blago za perilo, je RK pri tej akciji obdaroval 667 družin. Računamo lahko, da bo obdarovanih okrog 700 družin, ker je nekaj premoga še ostalo. Rok za vlaganje prošenj za božično obdarovanje je bil do 15. novembra. Po tem dnevu je socialni odsek RK rešetal dan za dnem prošnje na sejah. Lahko si mislite, da ni imel lahke naloge, saj je bilo treba presoditi okrog 1000 prošenj. Prošnje, ki jim niso mogli ugoditi, »o izročili mestnemu socialnemu uradu, in sicer okrog 400 prošenj. Toda zdaj s« je v pisarni RK zopet nabralo okrog 50 prošenj, a ostalo je le približno 750 kg premoga. Vsega premoga je bilo 70.000 kg. Letos bodo razdelili vagon premoga manj kakor lani, ko so ga 8 vagonov, predvsem zaradi tega. ker so delili tudi moko in ker niso imeli toliko denarja za akcijo kakor lani. Na posredovanje ge. Fettichove je TPD družba darovala dva vagona premoga, s čimer je bilo pomagano mnogim revnim družinam, Id bi jih sicer ne mogli obdarovati. Skoda samo, da je pri nas tako malo bogatih podjetij, ki bi bila pripravljena blažiti bedo. Na božično socialno akcijo Rdečega križa ne more nihče gledati z omalovaževanjem, saj nobena druga dobrodelna organi ra oi j a ne stori za reveže toliko in ne organizira dobrodelnih akcij tako smotrno. Seveda je tudi tako velikopotezna akcija kakor kaplja v morje. Med našimi meščani je mnogo usmiljenih ljudi, ki se ob raznih prilikah prostovoljno prijavljajo, ko je treba komu pomagati, zato je pa tem bolj preseneti j ivo. da se ne včlani več ljudi pri RdeJem križu, čeprav je članarina zelo nizka. Ali meščani res nimajo smisla za resnejše socialne akcije? Vprav RK je organizacija, ki zasluži vse zaupanje in ljudje so lahko prepričani, da obrne vse prispevke najbolje. Zato naj mimogrede omenimo, d.a so ob tej priliki na-edili seznam obda-rovancev v več izvodih; en izvod je prejel rudi mestni socialni urad, da bo tako preprečeno vsako zlorabiianje alt poklicno nabiranje podpor. Razen tega RK prireja že dolga leta socialne akciie in njegovi delavci so že p-avi strokovnjaki pri dobrodelnem delu ter rudi dobro poznajo revne ljudi. Sleherni mehčan, včlanjen pri RK, je lahko dele/cn prijetne zavesti, da je pomagal lajšati gorje revnim ljudem. Res čudno, da se ne zaveda več meščanov, koliko ljudi je v Ljubljani revmh in kako strašna je zima, če stanuješ v baraki, kltr aH podstrešju — brez kuriva. Nekaj dni in 100 kg premoga bo pogorelo, najsi Je tako varčujejo t njim. Morda ne veste, da sta med obdarovanci dve materi, ki imata po 12 otrok? Revščina in »božji blagoslov« sta pogosto neraz-družljiva. Večina obdarovanih družin ima številne otroke. Te dni je bil prevoz premoga z velesej-mišča v Moste, na Brdo, v Mestni log. v Gramozno jamo ali na Galjevico pravi problem. Premog je delil upravitelj RK A. Jagodic, ki pozna skoraj vse revne ljudi v Ljubljani in ki je marsikomu navrgel tudi dobro besedo. In dobra beseda v teh časih greje skoraj prav tako dobro kakor premog. Razdeljevanje premoga na prostem v tem mrazu ni zabava in pomisliti morate, da je g. Jagodic Že 71 let star. Od jutranjega do večernega mraka je bil na velesej-imšču. da pogosto ni utegnil misliti niti na jed. Toda dobro delo blaži srce. Skoda, da to vedo le redki . .. Morilec Ivan špajzer pred s« Davi se je pričela v Celju obravnava proti morilcu Jakobu Tratniku Celje. 22. decembra Pred petčlanskim senatom okrožnega so-di&Ča v Celju se je pričela davi razprava proti 27-letnemu delavcu Ivanu Špajzer ju a Lave pri Celju, kj je obtožen, da je 7. oktobra proti polnoči ob Savinji v Levcu pri Celju z udarci s krampom po glavi usmrtil 55-letnega mizarja Jakoba Tratnika po zrelem preudarku in Iz kor.st.o-ljubja ter mu odvzel novo suknjo, nekaj denarja, telovnik srebrno žepno uro z verižico, klobuk in nahrbtnik z nekaterimi rezbarskimi izdelki ter Tratniku sezul čevlje, nato pa vrgel svojo žrtev čez škarpo v deročo Savinjo. Obtožnica navaja med drugim: Ivan špajzer je spočetka orožnikom vse tajil, končno pa je pod težo dokazov priznal svoje grozno dejanje. V preiskavi je trdil da je bil že 7. oktobra dopoldne s Jakobom Tratn;kom v Matkovičevi točilnici v Celju in tam pomagal Tratniku prodati nekaj rezbarskih izdelkov za 60 din, zvečer pa se je napotil proti Levov in našel v Majdičevi gostilni Jakoba Tratnika, fepajzer je naročil četrt litra jabolčnika. Rafko Lukanc je Izpovedal, da so bili takrat v gostilni Lukanc sam, Jakob Tratnik. Jože Veselak, Rihard Novak in Franc Čretnik. špajzer je začel v gostilni ponujati svoj dežnik in kramp na prodaj najprej Lukancu, nato pa Se Novaku za 20 odnosno 10 din. Oba pa sta odklonila nakup ker sta bila mnenja, da sta oba predmeta ukradena. Jakob Tratnik je bil precej vinjen in se Je bil prej v gostilni hvalil, da ima pri sebi denar ln tudi jurje. Marija Rančigajeva je izpovedala, da se ji je špajzer dobrikal ln ji nekaj govoril o 16 tisočakih. Ko je špajzer izpil svoj ja-bolčn k se je začel razgovarjati in končno prepirati s Tratnikom, zakaj mu ni hotel dati 30 din. Prepirala sta se se potem, ko sta se sama napotila proti Drešinji vasi. špajzer je priznal, da je res prišel z dežnikom ln krampom v Majdičevo gostilno, trdi pa. da je našel kramp na železniškem prelazu na Krekovi cesti. Orožnik Franc Jurič sumi. da je špajzer ukradel kramp in uro bud Iko isti večer Neži Brešcakovi iz lesene barake, špajzer pa zanika tatvino. špajzer Izpoveduje, da je odSel Tratnik z njim Ln omenjrnlmi Štirimi moSkimi iz Majdičeve proti Zadelovi gost'lni. Ker pa je bilo tam že zaprto, so se razšli. Tratnik in špajzer sta nato sama odšla proti Drešinji vasi. Tako sta hodila kake pol ure. Tratnik je povabil Spajzerja se v dve go-stlnL a v obeh gostilnah je bila že tema. Spotoma je Tratnik očital ftpajzerju da mu je dopoldne prepoceni prodal nekaj njegovih izdelkov. Zaradi tega sta se sprla. Spalzer je v jezi udaril Tratnika t pestjo po levi strani glave. To je bilo ob Savinji v Levcu. Tratnik je segel pod suknjo v zadnji hlačni žep. kakor bi hotel Izvleči samokres ali nož. Zato Je Špajzer udaril Tratnika 0 krampom po glavi. Tratnik se je zgrudil nezavesten fipaizpr mu j© preekal žepe in našel samo en dinar Špajzer je sicer priznal, da ie a> živega Tratnika slekel in mu sezul čevlje ter jih sam obul nato pa mu vzel tudi nahrbtn;k, da bi si prilastil vso Tratnkovo obleko in obutev, trdi pa. da je vse te stvari in tudi umorjenega Tratn'ka potem vrgel v Savinjo. Tratn'kovo truplo je Savinja drugi dan naplavila pri mestni gramoznici v Me^lo°ru. kjer so delavci potrgnili truplo t na breg. špajzer zanka, da bi b!l usmrtil Tratnika zaradi nfegoveera denarja. Sodni z^avniki so izdavili da je dobil Tratnik s težkim predmetom hude udarce po glavi, ki so mu razbili lobanjski svod in lobanjsko dno, kar je povzročilo krvavitev v možgane in njih otrpnjenje. zaradi česar je nastopila smrt. Tinka Remenihova je izpovedala, da je špajzer 8. oktobra, torej dan po umoru, ponujal v Remenihovi gostilni na Jelenci nekemu dalmatinskemu krošnjarju veliko žepno uro z verižico za 150 din, a je kroš-njar nakup odklonil. Miha špajzer, Milena Remenihova in Anton Breznikar pa so izpovedali, da je bil špajzer po umoru tudi pri njih in da je imel pri sebi skoraj nov nahrbtnik ter je ponujal Breznikarju veliko srebrno uro z verižico v nakup, & je Breznikar nakup odklonil. Dominiku Kup-šku pa je špajzer prodal svoj dežnik za 18 din. Vinko Pristovšek je izjavil, da je Tratnik stanoval pri njem ln da je v resnici imel tako veliko žepno uro, da jo je komaj spravil v žep. Ko sta Ivan Roje ln Franc Verbovšek 23. novembra slučajno našla na kraju zločina v grmovju ob Savinji zavitek z nahrbtnikom in predmeti, ki so bili last umorjenega Jakoba Tratnika in to prijavila orožnikom, je špajzer priznal, da je po umoru odnesel vse Tratniku odvzete stvari s seboj. Hotel jih je prodati ln je zlasti ponujal Tratnikovo veliko Žepno uro z verižico ki je pa v dveh dneh ni mogel spraviti v denar Zato je tretji dan vrgel te stvari v Savinjo, špajzer je bil medtem že izvedel, da ga Iščejo orožniki in je v Galiciji pri Celju, kjer so ga potem orožniki izsledili in aretirali, nemirno povpraševal po Časopisih. Razprava je trajala od 8. do 11. Senatu je predsedoval dr Dolničar. obtoženca pa je zagovarjal dr. Gvldo Sernec. Zaslišanih je bilo 6 pr'č, kl so vse Izpovedale v smislu obtožnice. Senat je po pol urnem posvetovanju obsodil Spajzerja zaradi koristoljublja po 8 167/2 na dosmrtno robijo in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Iz Celja —c Velik porast brezposelnosti. Prt celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 198 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 51 oseb, posredovanj Je bilo 9, odpotovalo je 28, odpadlo pa 13 oseb. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 715 brezposelnih (603 moški in 112 žensk) nasproti 567 (460 moškim in 107 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobi 40 tkalcev in tka"k za Karlovac, 3 ele k tro varilci, po 1 krojač in hlapec, 6 kuharic, 5 kmečkih dekel, 2 služkinji in 1 natakarica. —c Združenje trerovcev za mesto Celje sporoča, da morajo biti vse trgovine v So-boto 24. t. m. zaprte ob 17. Izjema velja samo za trgovine z delikatesami, ki smejo biti ta dan odprte do 19. —c Pogrešanec se je vrnil, poročali smo, da je 14. t m. izginil brez sledu 18-letni Vladimir Ivekovič, vajenec pri mesarskem mojstru g. Alojzu P od vratniku v Gaberju pn Celju. Ob'asti so sumile, da je postal Ivekovič žrtev zločina in med prebivalstvom so se že začele širiti govorice, da je postal fant trtev umora. V torek pa se je Ivekovič zopet vrnil k svojemu mojstru. V svoji m'adostni nepremišljenosti si *e bil privoščil Izlet v Zagreb, čez nekaj dni pa se je skesal ln se vrnil v Celje. —c Dve nesreči. V torek se je ponesreči v Laškem 43-letni brezposelni mdar Mihael Podbrežnik z Ojstrega pri Laškem Na zamrzim tleh ru je spodrsnilo in si je pri padcu izpahnil desno roko v ramenu, i Na poti v cerkev je padla 40-letna nota- j karjevm Saoa Marija Slapalkova a polzele na poledenelih tleh tako nesrečno, da al Je zlomila levo BOfo v gležnju. Ponesrečenca m zdravita ▼ celjski bolnici. Tovarna »Titan« se preseli na jug? LJubljana, 22. decembra Eden na^aloa-tne^lh ln najusodnejših pojavov ▼ grspodarakem •Jvljeoju Slovenije Je nesadržano propadanje slovenske industrije. Zdi se. da bo Slovenija postoo-no izgubil* večino industrijskih podjetij, ki niso dovcftj ris lis ni aa našo sem Ho ter moralo u vstati airovine ter Izvažati svoje tadtCke. Zadnja leta se ne selijo na Jug- države samo podjetja iz Slovenije, terruve; tudi iz savske banovine te celo is severnih delov dunavske banovine teže k Beogradu. Beograd postaja tudi industrijsko sr~di-ftee drtave in na področju Beo?rmda-Ze-muna-Pančeva je zaposlenih v industriji že okrog 80 000 ljudi. V vsej državi je zaposlenih v industriji 1.6% prebivalstva. V Sloveniji je 50 ljudi od 1000 prebivalcev zaposlenih v industriji, v savski banovini 30. v dunavski pa 33. Toda v Beogradu in njegovi okolici je zdaj zaposlenih v industriji že mnogo več kakor v Ploven! ji. Da se industrija seli čedalje bolj na jug, si razlagajo predvsem s tem. da si podjetja v središču države najlažje zas^otrve prodajo svojih izdelkov po vsej državi ter zmanjšajo režijo, saj mnogo prihranilo že na prevoanfnl. Upoštevati je pa treba tudi, da zuaAa dovoz sirovin v tovarne, ki obratujejo na periferiji države. zelo mnogo. Za slovenska industrijska podjetia je posebno pomembno, da prodajo v naši banovini samo 5 do 12*V« svojih izdelkov, ostanek pa plasirajo v južnih pokrajinah. Ne smemo pa tudi pozabiti, da so davščine v okolici Beograda niž}e kakor pri nas. Slovenija prejme na leto iz južnih pokrajin okrog 2 milijardi din za svoje industrijske izdelke. To nam pove že dovolj, kako tesno smo navezani na industrijo ter da bi morali 2 vsemi silami skrbeti, da bi se na_*a industrijska podjetja čim boij razvila in skušati odstraniti nekatere vzroke, ki silijo industrijo, da se izseljuje. Po nedavnih infcrmacljah * Ju erosl o venskega kurirja« se namerava preseliti na jUg tudi tovarna »Titan« pri Kamniku. Ta tovarna je bila ustanovljena že 1. 1896 ln sdaj zaposluje 380 delavcev. Prištevajo jo med največje producente litega in tako zvanega temperovanega Železa, «lovi pa tuđi po stavbenem materialu (okovje, ključavnice, mreže itd). Ker Ima podjet-e že v Osijeku tovarno, bi se še tem lažje preselilo iz Slovenije. Vendar informacije ^Jugoslovenskega kurirja« doslej še ni=o bile potrjene, a brezbrižnlki kljub temu ne smemo biti ob takšnih vesteh. Zima se je začela Ljubljana. 22. decembra Danes se je začela zima tako rekoč ofi-eielno, po koledarju. Priznati pa moramo, da se tudi ravna po koledarju kakor se spodobi. Nekaj dni nam Je bilo celo navr-ženlh. za kar smo ie posebno hrvaležni višjim silam, saj so nam prejšnja leta skoraj povsem reducirale zimo. Ponoči smo dobili še nekaj snega. Od včeraj zjutraj do davi ob 7. je zapadlo 8 centimetrov snega in snežna plast je sdaj 19 cm debela. »Za prvo silo« bo dovolj, čeprav smučarjem ni snega nikdar preveč. Toda zadovoljni so Še tem bolj, ker so včeraj že začeli obupava ti nad vremer-nom. saj je kazalo, da bo sneg pobral jug ter da bo celo začelo deževati, no, ponoči se je vreme vprav presenetljivo spremenilo, čeprav so vremenske postaje za danes napovedovale še južno vreme, oblačno s snegom, nekatere pa tudi nestanovitno. Barometer je precej nizek, temperatura Je pa znašala zjutraj — 3 C. Toda Kdo bi se oziral na barometer, ko se je tako nebesko zjasnilo ln ko se nam odpirajo najlepše perspektive do božiča... Sneg ln solnce, kaj Se hočete več! Juga se nam baje ni treba več bati, saj kaže, da je mrzli zrak prevladal nad toplim zračnim tokom ter da bo vedro vreme trajalo vsaj čez praznike. Seveda, povsem zanesljivo še ni, toda bolje je, da smo optimisti. Zima se je torej začela po vseh predpisih in danes vsaj koledar ne laže. 1 kar drsi, bo moral največji del opraviti pač snežni plug. Proti Trbovljam je položaj ugodnejši, ker na tem odseku ni mnogo plazov. Potniki so na nekaterih mestih naravnost skoči okna vagonov grabili po snegu, ki je segal se preko vendar dokaj visokih vozov. Najstarejši železničarji sploh ne pomnijo te vrste plazov. Vse kaže, da bo tako snežilo tudi od srede na četrtek. Popoldne je nekaj minut deževalo. Vrh snega se je naredili tenka ledena skorja, ki bo še bolj pospeševala se-sipanje sodre na tire. C« bo pa deževalo, kar je zelo verjetno, bo proga v četrtek očiščena in vzpo-juvijen neoviran promet. Cankarjev spominski koncert Ljubljana, 22. decembra V spomin 20-letnice smrti Ivana Cankarja je priredilo delavsko društvo »Cankar* včeraj v mali flharmonični dvorani spominsko proslavo in koncert moškega ter mešanega zbora. Spored je obsegal nekaj recitacij ter odlomek iz »Hlapcev« in pa pesmi Mokranjca. Mirka, Gotovca, Slav-janskega, Matza, Stajnova, Schumana, Grečaninova ln Tanje jeva; zbor je vodil Kristo Perko. Priredtev je b la dobro obiskana in jo je oddajal tudi ljubljanski radio. Koncertnega kritičnega kriterija glede" zborovskega izvajanja zaradi načina izvedbe pač nI mogoče zavzeti, čisto reportažno gledano pa nekaj pripomb: 1) Prav je. da se vršijo Cankarjeve proslave v vseh slojih *n zlasti v tistih, ki so Cankarjevi ideološki miselnosti tako blizu. S proslavami seznanjajo različna društva občinstvo z delom velikega Cankarja in to je vsekakor velika zasluga, za katero gre prirediteljem priznanje. S tega vid ka je tudi pravilno, da se je delavsko društvo »Cankar« spomnilo pisatelja, po katerem se imenu ie. Nedvomno so zborovski člani sodelovali v pripravah z veseljem in požrtvovalnostjo. 2) Način Izvedbe pa ie bil predvsem zavoljo neodgovarjajočega programa (n. pr. Mokranjčev rukovet. Mirkova »Mornarska«, Gotovčeva »Ponuda dragoga«), ki je nudil vse polno tehničnih težkoč. izredno slab. Krivda za to je predvsem na zborovodji, ki Iz kakršnihkoli razlogov izbira za razpolagajočo kvaliteto zbora naravnost neizvedljiv ali pa vsaj tako težek program, da zbor v nobenem slučaju ni mogel uspeti. Tako niso imeli niti pevci, niti del občinstva ob tej prireditvi nobenega pravega efekta: pevci ne zavoljo tega. ker kljub ogromnemu trudu niso mogli prikazati tega, kar bi morali, občinstvo pa ne zato,, ker nikdo. kdor je Imel vsaj malo »ušes«, ob več ni pesmi ni mogel uživati. Vsak zbor naj si izbira program, katerega bo tehnično zmogel; tudi tako bo mogel dostojno proslaviti bodisi Cankarja ali katerega drugega duševnega velikana, kajti »dostojnosti« ne določa težkoča, ampak sprejemlj.va izvedba programa. Tudi radijska uprava bo morala posvetiti več pozornosti temu, kar bo oddajala; včerajšnja oddaja poslušalcev gotovo ni razveselila! škoda le, da delavsko pevsko društvo »Cankar«, ki je pokazalo mnogo dobre volje, 9 prikazanim pevskim programom po izvedbi ni moglo nuditi niti povprečne višine, kar naj bo opomin za sestavljanje sporeda morebitne prihodnje pevske pri-r°'1,*v?. — Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac Na sveti dan zvečer bo nastopila ga. Gjungjen-čeva v eni njenih najboljših partij v Verdijevi »Trav.at.«, na kar občinstvo opozarjamo. Njeno drugo gostovanje bo na Štefanovo popoldne v vlogi > Madame Butter-fly« ter v sredo, dne 28. t.m. v partiji Mirni v Pucclnijevi operi »La Boheme«. Premiera komične operete »Frasquitacc, ki jo je kompeniral Franc Lehar, bo na Štefanovo zvečer. Naslovno partijo bo pela ga. Pol i če va. Dirigent: Neffat. Režiser in koreograf: ing. Golovin. Dejanje se godi v fipaniji. ($e(ehit ca KOLEDAR Danes: Četrtek, 22. decembra katoličani: Demetrij DANAŠNJE PRIREDITVE K no Matica: Nevarna igra Kino Union: Sveta noč — blažena noč (ob 16. in 19.) Zrcalo življenja (ob 21.) Kino Sloga: Krik džungle Uuiftniska razstava Kos-Mules-Gorše v Jakopičevem puviljunu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmajrer, Sv. Petra cesta 78. Snežni plazovi na železniški progi Zagorje, 21. decembra Medtem ko so najbolj vneti smučarji ugibali, ali bo za božič dovolj snega in kakšen bo, je muhasta igra na-ave poklonila Zasavju ob en dar. ki ga pa nikakor nismo veseli, nasprotno, povzročil je nepredvidena presenečenja v prvi vrsti železniški upravi, ker j« v tesneh med postajo Savo in Zidanim mostom na mnogih krajih zavrl ves promet na levi obrežni progi. V noči od torka na sredo je mraz zadnjih dni popustil in se je dvignilo živo srebro na 6 do 5 stopinj pod ničlo. Prej suhe snežinke so se spremenile v tako zvano babjo jezo ali sodro,, ki se je vsi pala vso noč in se vso sredo, ko je na večer zlezlo živo srebro bližu nv;le in kaže, da bo začelo deževati. Ker so bregovi nad progo zeio strmi in preprečen- z drčami, je po teh drsela sodra na progo, kjer se je kupičila v taki meri, da je ponekod dosegel kup dolžino 20 ln visino 7 metrov Med Zagorjem in Savo je bris tako že v sredo v zgodnjih jutraV mih urah prc£» zasuta na kakih tridesetih •rrsjih. Vlaki so morali voziti po drugem tiru ob roki p# je razumljivo, da so zato nastale zamude. Popoldanski osebni vlak je iz Ljubljati.c pripeljal na zagorsko postajo % zamudo 110 minut Ves promet je zapadel v pravo anarhijo, k' je ni moglo odp sviti niti še tako požrtvovalno dalo Številnih rok in lopat vzdolž vsa proge V akcijo je stopil rudi snežni olue Tods kmaiu 1i'iki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20 30: Orgeskl koncert (msgr. Stanko Premrl). — 21.15: Koncert radijskega orkestra, — 22: Napovedi, poročna, — 22.30: Angležke plošče. — Konec ob 23. uri. Sobota, 24. decembra 12: Božič prihaja (pložče). — 12 45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13 20: J. S. Bach: Masa v h-molu (plošče). — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura (vodi gdč. Glavica Vencajzova). — 17.30: Recitacije s ploščami. — 17.50: prenr'ed snoreda. — 18: Salonski trio (gg. Novak Karlo (violina), Comelli Ludvik (ceNoV Bor$+n:k Boris (klavir). — 1Vdova Rošlinka« bosta v Šentjakobskem gledališču na božično nedeljo ob 20.15 in na Štefanovo popoldne ob 15.15. Na SUve-strovo bo premiera Haškovega »Dobrega vojaka švejka« v režiji g. B. Battellina in s priljubljenim komikom g. Lavričem v naslovni vlogi. Nada'je pripravljajo aent« jakobčanl komedijo »Peče, Henrvja Ki-stemaeekersa komedijo »Trgovec s srečo« in otroško igro »Pepelka«, ki jo bodo naši malčki pozdravili z največjim veseljem. —lj Blagajnica Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani bo poslovala za stranke dne 24. t. m. od 8. do 12. ure, dne 31. t. m. pa radi letnega zaključka od pol 8. do pol 11. ure. — I] ZA DAME IN GOSPODE moderen in h gijenski brivsko - frizerski salon. — MATE PLIVERIč, Ljubljana, hotel »Slon« (Frančiškanska ul.). —lj Zglasitev za nabor in vojaški vpis. Po mestu so nalepljeni razglasi, ki pozivajo k zglasitvi v mesecu januarju: 1) mladeniče, rojene leta 1919 in starejše, ki pridejo spomladi k naboru; 2) mladeniče, rojene leta 1921, ki stopijo z novim letom vojaško dolžnost ln 3) bivše vojake, ki so razporejeni, a se ne čut jo več sposobne za vojaško službo Zglasiti se je treba v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1, kjer merajo biti prijavljene vre moške sposobne in nesposobne osebe od 18 do 50 leti starosti, ki prebivajo v ! Ljubljani. O zglasitvi morajo imeti potr- i diio. —lj Paula VVesselv v kinu »Cnionu«. Za svoj božični program si je Izbral kino »Umons najnovejši film znamenite in tudi pri nas priljubljene filmske igralke paule Wersely »Zrcalo življenja«. Paula Wesse-ly je zelo redek gost v naših kinematogra- Iz L' —lj Badnjak na d«n Matije Guhca proslave v Ljubljani živeči Ki v? ti, organ ..rani v kulturnem -društvu »Ncntetiajv« Ja:-njak proslave po starem hrvatskem običaju v sivojih društvenih prosteih v Kolodvorski ulici, kjer b? slmrna vajMJa, potem pa odidejo udeleženci it pofao&iicl. 11. februarja pa proslave sror.ilr, n?. Matijo Gubca. Gubčeva proslava to v vseh prostorih Kazine. —lj Cestna razsvetljava ob rakevniški progi res ni bila v redu, ker so morali preurediti ves električni vod zaradi nove tramvajske proge. Stanovalci ob Poti na Rakovnik, ki so se zadnjič v našem listu pritožili, bi bili po mnenju mestne uprave pač morali sami uvideti razsežnost dela in tudi nekoliko potrpeti, če ni bila takoj montirana obličnica pri prvi poti na Rakovnik. V najkrajšem Času spet dobe to obločneo, a med obločnico pri prvi poti na Rakovnik in med že montrano obločnico pri drugi poti na Rakovnik bodo električni svetilki, ki sta sedaj obe na središče ceste tako, da bodo vse žar-nrce v odseku Dolenjske ceste, kj:r jc tramvajska proga položena preko obcestnega jarka, montirane nad središčem cestišča. Do sedaj sta svetilki razsvetljeval: samo severovzhodno stran in bo seda; mnogo bolje, ko bosta osvetljevali cestišče in hodnik. _I j obveščamo potujoče občinstvo, da je biljetarnica Pi trika na Tvrševi ce3ti št. 11 zaradi predr" odaje voznih kart do nadaljnjega odprta nepretrgoma od 7-30 do 19. ure. I nevarnih zapletljajlh NEVARNA IGRA P . LSU.HJ UULBA HiJJI'J Thco Llngen, Jenny Jugo, Harry Lledtke KINO MATICA 21-24 — Danes ob 16., 19. in 21. uri UAftE* NEPKEKL1CNO ZADNJIKRAT! Samo ob 16. i:i i J. ujl. Sveta noč — blažena noč popularne božične pesmi Ob 11 url premiera filma »ZRCALO ŽIVLJENJA«. KIXO LTNIOX, teL 22-21 fih, kaju malo je njenih filmov, zato pa je vsak njen film umotvor in nekak dogodek za kino publiko. Ce pog edamo nazaj v zgodovino njenih filmov od >Maskarade« preko »Epizode«, »žetve« in lepega filma »Tako je končala ljubezen« vidimo, da je Paula Wessely z vsemi svojimi nepozabnimi kreacijami vselej očarala občinstvo. Najnovejši film Paule Wessely »Zrcalo življenja« je nova senzacija. Izredno zani-r-.iva snov odlično obde ana in prikazana ter režirana mojstrsko pod vodstvom režiserja Geze Bolvvarvja so odlike tega filmskega umotvora. Poleg Pau'e VVesselv nastopajo v filmu njen mož Atla HBrbiger, Peter Petersen, Jane Tilden in Raoul Aslan Film je bil izdelan na Dunaju še v dobi Avstrije. Da bi dotični del ljubljanske publike, ki bo v božičnih praznikih odsoten iz Ljubljane ne zamudil tega edinstvenega programa, ga je postavil kino »Union« že danes na spored ter bo premiera v kinu »Unionu« drevi ob 21. —lj Združenje gostilniških podjetij za Ljub. jano in za okolico ljubljansko se :"e je preselilo iz Gostilniškega doma na Pri-vozu štev 11 na Aleksandrovo cesto štev. 2 I. nadstropje v pa'ači Ljubljanske kreditne banke. — Uprava. —lj Avtomobilski Klub opozarja svoje članstvo, ua nocoj ne bo družabnega večera. — lj OBLEKE - 1'LETEM.NE — KAK-NIČNIH - NEBOTIČNIK —lj Aretirana pcbegla dijaka, v Prešerno; i ulici je stražnik snoči ustavil dva mlada peha jača, ki st.a očividno tavala po mestu brez vsakeja cilja. Ko ju je privedel na stražnico, sta priznala, da sta doma iz Zagreba, kjer rtanujeta pri slar-ših na Pantovčaku 121. B:la sta 19 letni Miroslav Tomljenovlč in njegov t:variš 20 letni Stepan Ilič. ki sta posedala, da sta pobegnila od doma in prodajala po Ljubljani knjigs in brošure. Oba bo policija poslala k Maršem. —lj Izpraznjena šupa. Na policiji prijavljajo oškodovanci tatvine vsah mogočih predmetov. Tako je tesarski moj*t?r Fr. Martine prijavil te dni tudi veliko tatvino sena. Iz njegove šupe v Star.h partih pri Hauptaaanci mu ie nek, o ukradel p.ed dnevi 3000 kg sena, v vrednosti ekrog a tisoč din. Tat je odpeljal seno najbrž nekam v okolico. —lj Tatvine "Ole*. Izpred hiše št. 6 v Staničevi ulici je nekdo ukradel 700 din vredno kolo znamke iDtirkopp«, last peko, ^kega pomočnika Franca Gabra. Moško kolo znamke Astoria« je bilo ^drie-ljano v torek z dvorišča na Tržaški cesti 5 Francu V^vku. Vovkovo krlo je črno pleskano s tov št. 34.590 in opremljeno z dinamo svptllko vredno je 1000 din. Me- sarskemu mojstru Ludviku Merklinu je —lj Tatvine. Iz hiše št. 11 v Tovarniški | tat odpeljal kolo znamke »Avtodirk«, vrelci je nekdo ukradel klopčič bakrene ži- ' dno 800 ulici ce. last mestne elektrarne. 2ica je bila vredna 160 din — V Slomškovi ulici 1 je tat ukradel Iz stanovanja Bme BratkoviČ zlato zapestno uro, vredno 600 din ter 150 din vreden zlat poročni prstan. — Zlat poročni prstan, povrh pa še vojaško knjižico in skoro novo črno zimsko suknjo, je odnesel neznan zlikevec Josipu Povšetu iz stanovanja v Koioščevi ulici, v Vodmatu. Po v še je odškodovan za 800 din. — Iz kletnih prostorov v AleševČevi ulici 30 pa je nekdo ukradel strankam za 150 din krompirja in kuriva. din. Poštnemu tužitelju Francu štefančiču pa je bilo ukradeno 300 din vredno kolo znrmke >Puh« izpred nekega vinotoča na Srnartimki cesti. u— Stalna vodovodna inšpekcija in vodomerna postaja je pričela poslovati v mestni hiši na Krekovem trgu št. 10 (Ma-hrova hiša'* z vhodom v pritličju s sttani ob vodi. Posluje podnevi in ponoči ter je treba vse vodovodne zadeve, ki se tičejo javnih (cestnih) vodovodnih naprav ln napeljav, sporočiti na zgoraj navedeni naslov, kar je mogoče tudi telefonično na št. 43-24. ki pos'uje neprekinjeno noč in dan. M«*ttU pr>y^bn1 t*-rod OW« Ljubno* Po dolgem mučnem trpljenju nas je za vedno zapustil nai ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod Ivan Pua gostilničar Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 2$. t. m. ob 4. url popoldne izpred mrliške veze Zavetišča sv. Jožefa, Vldovdanska e. 9. na evangeljsko pokopališče. LJUBLJANA, dne tt. decembra 1938. ŽALUJOČA SOPROGA ANA in ostalo sorodstvo. VESELE PRAZNIKE ZEL* YW*rn CENJENIM GOSTOM BUJAS Male oglase za božično Številko »Slovenskega Naroda44 sprejema uprava ie danes in jutri do 18. ure ALI OGLASI >eseda 50 pai. davek pusv .ej PreKlici izjave beseda Din 1.—. davek posebej Za pismen« odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase o« priznamo. RAZPlO Beseda 50 par. davek posebej, N*im*n'ši znesek 8 Din SNEŽNE ČEVLJE, GALOSE kakor tudi druge Čevlje popravlja »EXPRESS« brzopo-pravljalnica čevljev, Sv. Petra cesta 6. 2951 ZA VSAKO PRILIKO najboljšem najcenejše Hubert use«, površnike, perilo in vsa oblačila oudi P R fc 8 K E S Ljubljana. Sv. Petra cesta 14 KII.5EJE JII00 (i BAUK A ŠV. PETRA NAMI73 STAnOVAHJA STANOVANJE enoeobno, se takoj odda. Pojasnila Cojzova c.f Ciber. 2958 t PRODAM Beseda 50 par. davek posebej, NalmaniSl znesek 8 Din ~~~~ pozOR! Kupujem ib prodajam rabljene čevlje, rabim večjo množino moških Čevljev. Klavier, Vo-tnjakova 4. 2940 POMARANČE, MANDARINE nudi »Veletrgovina južnega sadja«, Ljubljana, Tvrševa 48. 2942 OREHOVA JEDRCA IN FIŽOL nudi Sever & Komp.. Ljubljana, Ooaposvetska cesta 6. 2905 MfcllAKNA Ljubljana Židovska ul t nuoi sortirani prvovrstni cvetilčn. ned po nAintstt r*enl 2671 NAMOČENO POLENOVKO marinirane ribe ln druge delikatese priporoča I. Buzzollni, Ungarjeva ulica, aa škofijo. 2955 MED zdravilni, šumski, ročke po 5 kg Din 85.—, 10 kg Din 165.—, 30 kg Din 480.— franko podvoz razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 2962 POUK B.deua oo pai. navtK pvKH'bej, Naimnnifei znesek 8 Din TEČAJ ZA STENOGRAFIJO šestmesečni, priredi Trgovsko uCUiSče in stenografski institut Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15. — Poučuje ga. prof. Robi-dova. Uči.ina nizka. Uspeh garantiran. Začetek januarja 1939 Pojasnila v pisarni učilišča — Trnovska ul. 15. 2959 TEČAJ ZA STROJEPISJE priredi Trgovsko učilišče in stenografski institut Robida, Trnovska ul. 15, Ljubljana. — Novi moderni stroji. Najnovejša učna metoda. Začetek januarja 1939. Pojasnila v pisarni učilišča: Trnovska ul. 15. 2960 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 22. decembra 1938. Stev 287 Zakaj letošnja stavbna sezona ni bila boljša? Vzrokov }e več, med njimi tudi drago gradivo« posebno Ljubljana, 22. decembra Pravimo, zakaj ni bila boljša, ker v Ljubljani v resnici ni bila živahnejša kakor lani, a lam je vrednost stavbenih uel znašala skoraj 10 milijonov din manj kakor predlanskim Zato se zelo motijo nekateri, ki trde, da je zadnja leta čedalje živahnejša stavbena delavnost in po tem sklepajo, da so odpravljene že vse slabe posledice krize. Natančne številke o letošnji stavbni de-lavnceti v Ljubljani še ni^o znane, toda po dosedanjih ugotovitvah je že povsem zanesljivo, da stavbena sezona ni bila boljša po vrednosti stavbenih del in ne po številu zaposlenih delavcev. Do oktobra je vrednost letošnjih stavbenih def v Ljubljani znašala 31.893.902 din (lani vse leto 36,048.000 din). Po poročilu strokovnjaka o stavbeni sezrni za Narodno banko posnemamo naslednje podatke: Letos ni bilo v stajvbeni stroki znatnih sprememb od !ani. Pač pa so bile spomladi povečane delavske mezde za 10%, a v zadnjih mesecih se je podražila opeka za 10%. Podražitev opeke je treba pripisovati predvsem ugodnemu jesenskemu vremenu za stavbena dela, ko je bilo živahnejše povpra.šovanje po opeki. Že lani so nekateri stavbeni gospodarji začeli zidati večje stanovanjske hiše in tudi letos jih je nekaj zidalo hiše z več stanovanji. To je treba pripisovati delno izboljšanju položaja na denarnem trgu, delno pa tudi temu, ker je kapital v stavbah boljše naložen kakor v nekaterih denarnih zavodih. Kreditne razmere se še vedno niso primerno izboljšale; posojila so še predraga. Ce bi bila obrestna mera znižana, bi bilo mnogo več stavbenih del. Manjših stanovanjskih hiš, vil z enim ali dvema stanovanjema .ljudje ne zidajo več toliko kakor prejšnja leta. ker so prišli do prepričanja, da je stanovanje v mali hiši najdražje. Da stavbna delavnost ni živahnejša, je treba pripisovati še nekaterim drugim pomembnim vzrokom, predvsem dragemu gradivu, v prvi vrsti predragemu cementu. Pred vojno je bil cement neprimerno cenejši kakor dandanes, in sicer je veljal 18 do 19 kron 100 kg, kljub temu. da je bila tedaj mnogo produkcija dražja in cementarne niso bile tako dobro opremljene z modernimi stroji in pečmi kakor sedaj, ko velja 100 kg cementa 70 din. Ta ce:ia nikakcr ni v pravilnem razmerju s spremenjeno valuto Pri tem je najbolj zanimivo, da kartel cementnih tovarn prodaja cement v Inozemstvo po 18 din 100 kg. Nedvomno ga ne prodaja v izgubo, zato bi ga lahko prodajal tudi doma vsaj po polovični ceni (po 35 din), če ne že po 18 din. To bi ne škodovalo niti samemu kartelu, ker bi se poraba cementa zelo povečala in bi cementarne najbrž delale še z večjim dobičkom. Pocenitev cementa je v splošnem državnem interesu že. če upoštevamo, kako silno so nam potrebne dobre ceste. Stavbeni stroški za betoiiranje cest bi «»e znatno znižali in lahko bi dobili tem prej tlakovane ceste. Samo po sebi se oa razume, da bi se poraba cementa zelo povečala tudi zaradi stavbenih del. Obrtniki stavbene stroke nikakor niso zadovoljni, četudi imajo nekoliko več dela kakor med krizo; konkurenca je čedalje ostrejša in njene slabe posledice so postale že očitne. Sloves solidnega slovenskega obrtnika je že začel trpeti zaradi preostre konkurence. Brez odl^šanjs bi bilo treba začeti pobijati pretirano konkurenco, in sicer bi morale vmes poseči oblasti. Država bi naj predpisala minimalne cene stavbenih del podobno kakor je delavske minimalne mezde. Toda treba bi bilo tudi omejiti izdajo obrtnih dovoljenj. V naši banovini je bilo n. pr. 1. 1920 18 graditeljev, zdaj jih je pa že okrog 100. kar je mnogo preveč za naše male razmere. Danski princ v tujski legiji Princ Aage se namerava ločiti in oženiti z ameriško dolarsko princeso Londonski listi so priobčili nedavno poročilo o zaroki princa Aage Danskega z vnukinjo ameriškega železniškega magnata in večkratnega milijonarja Yagi Boulda Do-rothv. živečo v Parizu, Dorothv Bouldova je potrdi'a pariškim novinarjem vest o svoji zaroki, ni pa hotela povedati, kdaj bo poroka. Odločno je pa izjavila, da se bo z danskim princem poročila. Poročila se bosta lahko šele po prinčevi ločitvi, kar ni tako enostavno. 48-letni Grohar«. V okviru Petrove petletke se ustanovi Dolenčev fond za sokolsko mladino. p. w. 40 11 zelenem peklu To je bila njegova krivda. Ostati bi bil moral pri polkovniku in mu streči! Dr. Marson je sicer dejal, da lahko za hip odide, ko mu bo dal zdravilo, ker bo ranjenec zaspal, toda zdravilo najbrž ni učinkovalo tako, kakor je zdravnik pričakoval. Mladenič jo je ubral za Morrisom. Kmalu ga je dohiteL — Polkovnik, pojdite nazaj, slabo je vam! Vročico imate! Morris je izbuljil oči in ošinil mladeniča s čudnim pogledom Ni ga spoznal. _Ti si eden izmed tistih hudičev, ki jih preganjajo! — je siknil in segel po samokresu. Mladenič pa je bil urnejši, iztrgal mu je samokres in ga vrgel proč. _ Pojdite z menoj nazaj. Saj vendar vidite, da sem Gray. _Gray? Gray? — je ponavljal polkovnik kakor v sanjah. Potem je pa kriknil: — Ne, ti nisi Gray! Gray je tam, on je v nevarnosti... je ponavljal. Mladenič je hotel prijeti polkovnika za roko, toda ranjenec je bil urnejši in udaril je mladeniča s pestjo po obrazu. Udarec je bil tako hud in Graya je zadel tako nepričakovano, da se je opotekel in zgrudil. Polkovnik Morris je zrl nekaj časa na bežečega, potem je pa zamahnil z roko in jo ubral zopet v pragozd. Mladenič se ni smel več zanašati na svoje sile. — Carter, Carter, na pomoč! — je zaklical in se pognal za opotekajočo se postavo. Polkovnik Morris je hitel po stezici, vodeči k požgani indijanski naselbini. V glavi mu je šumelo in kri mu je zalivala oči. Kar se je večkrat opotekel, potem je pa padel. V naslednjem trenutku je bil mladenič pri njem. Polkovnik je ležal onesveščen, podoben bolj mrliču, nego živemu človeku. Obveza na glavi je bila enako bela kakor njegov obraz. Mladenič se je sklonil, mu odpel srajco na prsih in pritisnil uho na prsi. Srce je Se bilo, slabo in nepravilno, kakor v silnih krčih, toda bilo je. Mladenič si je oddahnil. ^ _ Ni še vse izgubljeno. Carter pride gotovo vsak hip in pomagal mi bo spraviti polkovnika nazaj v taborišče. Morda se pa ranjenčevo stanje ni preveč poslabšalo. Mladenič je pozabil na svoj strah in zopet je bil poln upanja v bodočnost. Vstal je in nastavil roko na usta: Carter! Carter! Kar je začutil udarec po glavi in prvemu je takoj sledli drugi. Mladega Graya je objela noč. Ni več videl rdečih postav, sklonjenih nad njim ni čutil, kako so ga dvignili in odnesli v pragozd. Carter je zaslišal mladeničeve klice in prihitel je v taborišče. Planil je v šotor, kjer pa ni'našel niti mladeniča, niti polkovnika. — Kaj se je zgodilo? Carter je obstal kakor vkopan, ne da bi se mogel ganiti, toda možgani so mu pri tem mrzlično delovali. Mislil si je, kaj se je moralo zgoditi in zaslutil je resnico. Polkovnik je bil v vročici najbrž pobegnil v pragozd, mladenič je pa hitel za njim. Carter, ki se je bahal s svojo hladnokrvnostjo, tudi to pot ni izgubil glave. V pragozdu je bila nevarnost in tam je pretila smrt. Carter si je brž napolnil žepe z naboji in krenil proti pragozdu. Moči polkovnika Morrisa bodo gotovo vzdržale samo za nekaj sto korakov. Kam neki sta mogla kreniti? Pragozd je stal pred njimi liki nepremagljiva stena in težko bi kdo prodrl skozenj. Carter je torej domneval, da sta polkovnik in mladenič nekje na indijanski stezici. Zato je krenil po nji in skrbno je pazil na sledove. Komaj je napravil nekaj korakov, je opazil v blatu stopinje. Videl je velike stopinje moža? stopajočega na vse stopalo. Stopinje so bile globoko udrte in dokaj daleč druga od druge. Bilo je jasno, da so to stopinje polkovnika Morrisa. Poleg njih so se poznale v blatu še druge, mnogo manjše stopinje.. Pri teh so se poznali samo konci nog — to so bile mladeničeve stopinje. Carter je hitel naprej, naenkrat je pa obstal. V gostem grmovju in travi se je nekaj zasvetilo. Carter je razmaknil grmovje. V tem trenutku je pozabil na opreznost, na nevarnosti-pragozda in na strupene kače. Hitro se je sklonil in pobral samokres polkovnika Morrisa. Tla so bila tu pokrita z gostim mahom in zato se po stopinjah ni dalo sklepati, kaj se je tu godilo. Carter je hitel naprej, zdaj že korak za korakom, držeč samokres pripravljen v roki. Našel je še tri naboje, ki so bili najbrž padli polkovniku iz slabo pripetega pasu. Potem je pa naenkrat zagledal na tleh dolgo črno puščico. Indijanci! Carter je hitel še nekaj sto metrov naprej, toda zaman, stopinj ni več našel. Pač pa je kmalu opazil sledove bosih nog. Sledovi čevljev so bili izginili. Carterju je postalo vse jasno. Gray in polkovnik sta bila napadena in ugrabljena. — Ali sta mrtva? Carter je zadrhtel ob tem vprašanju, toda zastaviti si ga je moral. 1 T *Se! Indiianci bi najbrž trupel ne odnesli. Vse kaže, da so se polastili obeh živih in ju odnesli v svojo naselbino. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jena — Za upravo ln ineeratnl del lista Oton Chrietof — Vsi v LJubljani