Po pošli prejeman: za
celo leto naprej 26 K — h
pol leta tetrt „ mesec
13,-, 6,50, 2,20,
V upravništvu' prejeman: za
celo leto naprej 20K —h pol leta „ 10, -„ ietrt „ „ 5,-, mesec „ 1 „ 70,
Z«' pošiljanje ca dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod,
Naročnino in inserito sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-EiSkih ulicah St. 2.1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 158.
V Ljubljani, v petek 13. julija 1900.
Letnik XXVIII.
Slomšekova slavnost v Jarenini.
V Jarenini, 11. julija 19C0.
Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njih vreden naslednik biti ne zasluži. Te pomenljive besede škofa Slomšeka uvažujejo Slovenci posebno to leto, zato pa pridno prirejajo slavnosti v spomin stoletnice rojstva Slomšekovega. V tem oziru tudi ni hotelo zaostati kmečko bralno društvo jareninsko, katero je zadnjo nedeljo priredilo slavnost Slomšekovo, ki je bila v resnici lepa in veličastna, dostojna velikega Slomšeka.
Velika množica ljudstva se je po vetrnicah zbrala na lepo ozaljšanem prostoru pri cerkvi ne samo iz domače župnije, nego tudi iz Št. Jakoba, Št. Ilja, od Sv. Kungote, iz Maribora. Slavnost otvori društveni predsednik, iskreno pozdravi mnogobrojno došle slavilce Slomšekove, vzlasti še mladino, ter omeni, da društvo to leto priredi slavnost Slomšeku v čast, kakor jih je pretekla tri leta priredilo v proslavo apostolskih bratov sv. Cirilu in Metodu, ker je bil v tem stoletju Slomšek nam Slovencem to, kar sta nam bila pred tisoč leti sveta brata: apostol ljubezni do vere in do materne besede, velik bogoljub in rodoljub in poseben prijatelj slovenskega naroda. Na to zapoje domači mešani zbor Slomšekovo „Preljubo veselje« in ;>Na goro«, mladenič Fr. Šekol navdušeno deklamuje pesem »A. M. Slomšeku«, mariborski pevci pa nas razvesele s pesmijo »Na planine«.
Sedaj nastopi kot slavnostni govornik veleč. gosp. prof. dr. A. Medved. Pred vsem omeni, da so Jareninčani še posebno dolžni slovesno praznovati stoletnico Slomšekovo, ker je Slomšek pogostoma obiskaval Tare-nino, bil poseben prijatelj nepozabnega dekana jareninskega, Franca Čepeja, sekovske škofije častnega kanonika, čegar življenje je kaj lepo opisal. Nato poda kratek Slomšekov
življenjepis in nam opiše Slomšeka kot bo-goljuba in rodoljuba.
Slomšek je bil vzgled pobožnega moža in svetega duhovnika. On pa ni posvetil le samega sebe, nego tudi ljudstvo, med katerim je deloval. Z besedo in pismom je v njem vzbujal in utrjeval ljubezen do svete katoliške vere in si na tem polju pridobil neprecenljivih zaslug za napredek verskega življenja in katoliške misli med slovenskim ljudstvom. Kako je skrbel za slovenske mladine dušni blagor! Mladeničem je spisal »Življenja srečen pot«, deklicam pa »Krščansko devištvo«. Nedosežno lepo sta pisana ta dva mladinska molitvenika, vsaka stran je glasna priča Slomšekove posebne skrbi in ljubezni za slovensko mladino. Zato bi ga naj m- bilo mladeniča niti deklice, ki bi ne imela svojega od Slomšeka spisanega molitvenika !
In koliko še je spisal drugih knjig za utrditev sv. vere med našim ljudstvom ! Vsak letnik »Drobtinic« ima nekaj sestavkov verske vsebine iz njegovega peresa. Kot velik prijatelj svojega maternega jezika že od svojih mladih nog je v tem jeziku kaj krasno oznanjal sv. evangelij, zato ga smemo po vsej pravici imenovati najslavnejšega slovenskega pridigarja v tem stoletju.
Morda je kdo več knjig spisal za narod kot Slomšek, morda več pretrpel, ali tako ljubil ga ni nikdo kot ga je ljubil Slomšek. To ljubezen je kazal v svojem delovanju za popolnjenje slovenskega jezika, za napredek našega slovstva, za dobre krščanske in narodne šole. Izdajal je letnik »Drobtinice« — 17 knjig je izšlo za njegovega življenja — katere so veliko storile za probujo versko in narodno slov. ljudstva posebno na Koroškem in Štajerskem. Ustanovil je družbo sv. Mohorja, ki je postala slava in ponos našega naroda in vir prave krščanske omike.
Na šolskem polju ni nikdo do sedaj storil toliko med Slovenci kot Slomšek. Ko-
liko je samo napisal vzgojeslovnih člankov! Sam je spisaval celo šolske knjige. Njegove slavne šolske knjige »Blaže in Nežica« še do danes ni prekosila nobena druga slovon-ska šolska knjiga. Da jo tudi sedanji slovenski rod bolje spozna, pripravil jo bo za družbo sv. Moharja znan mariborski šolnik. Kako lepo je navajal alomšek učitelje k vsemu, karkoli bi moglo vzboljšati stanje narodovo ! Na kar še drugi niti niso mislili, je on priporočal vzgojiteljem in učiteljem. V tem oziru sadjarstvo, skrb za red in snago ni bila zadnja.
Poznal je važnost dobrih krščanskih šol, zato je tako neumorno deloval za njih izboljšanje, zato je vpeljal tudi prekoristne nedeljske šole.
Njegova ljubezen pa ni bila omejena le na Slovence in na njih jezik in domovino, nego Slomšek je ljubil z vsem žarom svojega srca tudi Avstrijo in presvet. cesarja. Ob bojnih časih je zlagal celo bojne pesmi za slovenske vojake, zato ob stoletnici svojega rojstva zasluži, da ga slavi tudi Avstrija, ki velikemu domoljubu za izborne zasluge ni podelila nobenega odlikovanja za njegovega življenja.
O ko bi duh Slomšekov vedno bival med Slovenci ! Če kedaj, treba ga je Slovencem dandanes : Treba prave ljubezni do vere in do maternega jezika. Resnica je, čista resnica je, da kdor svojemu narodu postane nezvest, postane tudi mlačnež v verskem oziru in celo strasten nasprotnik vsega, kar je krščansko ; kdor pa neha ljubiti sv. vero, kmalu neha ljubiti tudi svoj narod in prej ko slej ga najdemo v vrstah narodovih sovražnikov. Novejše žalostne prikazni na Slovenskem nam popolnoma potrjujejo to žalostno resnico.
L. 1852. je pisal Slomšek dr. Muršecu v Gradcu pismo, v katerem hvali njegovo rodoljubno delovanje za slovenščino. Koncem pisma pa omenja, ako bodemo složni. Veliko pisane in trikrat podčrtane so končne, tudi
za sedanji čas tako važne besede : Bodimo složni, složni, složni!
Kakor vsikdar, treba nam jo tudi danes sloge med gospodo in kmetom, med duhovnim in posvetnim stanom, ako hočemo kaj veljati nasproti drugim narodom. Treba je, da imamo vedno v spominu zlate besede Slomšekove: »Vrli Slovenci ! Ne pozabite, da ste sini matere Slave ! Naj nam bo drago materno blago : sv. vera in pa beseda ma-terna! Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike !«
Ko jo slavnostni govornik končal svoj poljudni, v srce segajoči govor, je ves navzoči narod zaklical trikrat: Slava Slomšeku ! Navdušenemu govorniku pa se je izrekla najiskrenejša zahvala za prelepe besede. Navdušenje ljudstva je bilo veliko ; marsikomu se je v očesu zalesketala solza radosti in hvaležnosti, ko je izvedel, kaj in kdo je bil Slovencem škof Slomšek.
Sedaj pa se je vrstilo petje požrtovalnih mariborskih duhovnikov-pevcev ter doma čega mešanega zbora. Mladenič Fr, Sekol je deklamoval Slomšekovo pesem »Popotnica vojaška«, deklica Mar. Donko pa Slomšekovi: »Vijolica« in »Slovo Solčavskim planinam«. Oba sta se odlikovala. Ljudstvo je ginjeno poslušalo lepo petje, poznalo se mu, kako mu sega v srce milodoneča pesem slovenska. Vsporedne točke so končane.
Podpredsednik bralnega društva konečno prisrčno zahvali ljudstvo za mnogoštevilno udeležbo, mariborske in domače pevce za blagohotno pomoč ter zaključi slavnost, katere se še bodo gotovo dolgo spominjali Jareninčani.
Ljudstvo se je na to razšlo : nekateri domov, drugi k prosti zabavi v gostilno Cvilakovo. Vsi pa smo bili veseli in ob enem ponosni, da se nam je posrečilo tako lepo in dostojno proslaviti rojstno stoletnico največjega slovenskega rodoljuba: škofa A. M. Slomšeka.
LISTE
Svetnik.
Francoski spisal Paul Bourget. — Prestavil — a — (Dalje.)
»Snov ,Madona s pasom in sv. Tomaž' se je že večkrat obdelovala. V akademiji v Florenci je krasen bas relief od Luka della Robbia, kjer daje Madona obdana od ange-ljev, pas apostolu —, Francesco Granacci je isti predmet obdelal dvakrat, dalje Fra Pa-olino de Pistoie, Taddeo Gaddi, Giovani Antonio Sogliani, Bastiano Mainardi, — zadnji v Santa Croce . . . Oni rdečki sta mi poslali fotografije vseh teh slik. Samo z glave Brezmadežne sem se prepričal, da je slika našega Benozzina najboljša . . .
Pa, če hočeta stopiti v mojo celico, bom pokazal uhane in malo zbirko don Pija Schedone . . .«
Sprejela sva ponudbo, Filip Dubois morda iz arheologičnega razloga, ki je še bil vladal pri prihodnjem pisatelju, jaz pa iz radovednosti, da bi videl predmete, med katerimi je živel naš gostitelj. Nered v prvi sobi je pričal veliko neskrbnost služabnika. V sobi so bile nakopičene knjige, ki so z obširnostjo in vezavo razodevale cerkvene očete. Na strani je pričalo dvoje klešč, nekaj
kladivov in pa škatlica vijakov, žebljev in drugih železnih odpadkov, da je bil don Griffi v sili tudi rokodelec, če je bilo treba popraviti stol ali kako ključavnico. Na krožniku so se sušile citrone. V fiaschih zavitih v črni, umazani slami so bili menda vzorci letošnjih pridelkov olja in vina. Lončena posoda, kakršne imenujejo toskanske žene scaldino in v katere devajo žrjavico, da si ogrejejo roke, držeč posodo za ročaj, je bila edina udobnost potlakane sobe, kjer se je leno stegaval čisto črn maček. Brez dvoma je kaka hvaležna Angležinja poslala ubogemu menihu mali srebrni samovar, edini kras kmetiško urejenega bivališča. Ker se je Ludovik bore malo zmenil za čiščenje ročke, je stala mala posodica vsa zakajena na podstavku. Velik križ, ki je bil postavljen na podnožju, se je vzdigoval nad mizo, kjer je bilo nakopičenega polno papirja, popisanega s široko, odločno pisavo.
»To so govori mejega učitelja, ki mi jih je bil ukazal prepisati«, je rekel don Gabriel. »Dobri kardinal je slep in rad bi videl, da bi bilo delo še pred smrtjo doti skano . . . Star je 87 let ... Oh, njegova pisava je strašno zvita« je pristavil z malo italijanskim naglasom, »in potem imam tako malo prostega časa . . . Dobro, da ne spim več kot štiri ure. Čakaj Nero, pojdi s stola, pojdi s stola, moj micino, moj mutzi . . .« Govoril je mačku kakor Paskal kobili, in
kakor bi razumel, je skočil Nero na popirje, na katerih so bili zapisani naslovi starega, slavnega kardinala. »Dobro, vi se vsedite tukaj, vi pa tam, gospod Filip«. Že v začetku večerje je bil naju vprašal za krstni imeni in potem je naju po ljubeznivih šegah one pokrajine vedno tako klical. »No, kje pa je ta presneta skrinjica ? Aha, pod temle zvezkom očetov, kjer sem zadnjič iskal oni stavek v razpravi svetega Ireneja proti gno-stikom . . . Basilidijci so namreč trdili, da so lahko odtegnemo mučeništvu pod pretvezo, da ne smemo kazati svojega prepričanja pred druhaljo. Oh, oholost, oholost! Ta je podlaga vseh herezij in vseh sofizmov! In vendar je tako lahko verovati, saj je vse tako priprosto! . . . Čakajte , tukaj lo je skrinjica. Popolnoma je odprta . . . Tega le, kar jo tukaj, nikoli ne zaklepam, ker je moja lastnina in re samostanska. Poglejmo, kje so kolajne . . .«
Med tem razgovorom je odprl redovnik usnjat kovčeg, čegar ključavnica je bila tako zavito narejena, da bi brez dvoma kljubovala vsem naporom, ako bi se ulomila. Ko je dvignil pokrov, videli smo notri precejšno število majhnih predmetov, prav skrbno spravljenih, v popirnatih zavitkih, ki so bili vsi zaznamovani. Okrogla oblika večine zavitkov je dovolj znaeila, da obstoji zbirka ranjkega don Pija bchedone večinoma iz kolajn. Z zanimanjem sem opazoval etrurske
uhane, ki so bili jako lino delo. Slučajno sem zagrabil majhen, okrogel zavitek, kjer je bilo čitati: Julii Caesarius aureus. Bil sem prepričan o pristnosti zlatega novca, ki sem ga opazoval. Dal sem ga Filipu, ki me je opozoril na glavo Marka Antonija na hrbtni strani ter pristavil: »To je jako lep denar, izvanredno redek . . .«
Pogledal sem drugi, tretji zavitek, a s presenečenjem sem obstal pri novcu Bruta, o katerem sem slučajno vedel ceno. Bilo je takole. Ko sem preteklo leto razpošiljal novoletna darila, prišlo mi je na misel podariti nekaterim damam, h katerina sem bil kot gost povabljen, majhne svetinje za zapestnice, in moj prijatelj Gustav S . . ., eden najznamenitejših numismatikov sedanjega časa, me je v ta namen radovoljno spremljal k prodajalni. Tukaj sem občudoval zlat novec, ki ima na eni strani glavo Bruta mlajšega, na drugi pa glavo Bruta starejšega. Prijatelj S ... se ni mogel zdržati, da se ne bi smejal moji nevednosti. Rekel sem namreč: Tale mi najbolj ugaja, na kar je trgovec odgovoril: zaradi tega gospoda, stane za Vas le trinajststo frankov. In ravno tak novec je bil med šestdesetimi drugimi v kovčegu don Pija. Nisem se mogel ubraniti vzkliku; pokazal sem novec Filipu in mu pripovedoval, kar sem vedel o njega ceni.
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. julija.
Liberalni ultiniutum Koerberjevi vladi. Glavno glasilo avstrijskih nemških liberalcev je prijavilo včeraj dolgovezen uvodnik, kateri se mora smatrati za nekak ultimatum sedanji vladi. Ministerstvo se mora po zahtevi »N. Fr. Presse« spremeniti v orto-doksno liberalno ter se postaviti popolno v službo nemško liberalne stranke, sicer mu bo nasprotovalo glasilo židovskih kapitalistov, brez katerega se, kakor znano, v Avstriji ne sme vladati. Židom ni všeč, da je Koerberjeva vlada »še vedno nevtralna«, in pravijo: »Vlada bi rada izmerila razdaljo mej desno in levo, da bi ostala lepo v sredi. Toda za nevtralnost treba vedno dveh. Jednega, ki se boja ne udeležuje, in drugega, ki je zadovoljen s premirjem. Nevtralnost proti sovražniku, ki pobija vlado (to so seveda Čehi), je pa popolna oslabelost. Nevtralnost ima samo posledice, da se delaželjne stranke (kajpada nemški liberalci) ne oklenejo ministerstva, ker sedanja politika ne daje nikakega poroštva za bodočnost Vlada potrebuje večine. Misel na delavno večino je še živa — mej liberalci kajpada — in brez nje nima veljave noben načrt in noben predlog. Ako se ministerstvo plaši pred političnim osam-ljenjem češke obstrukcije, bo samo osamljeno. Nevtralna vlada, ki so noče približati delaželjnim strankam, ne bo dobila večine proti obstrukciji in ne premagala krize«. S stališča dunajske Židinje bi bilo vs-e to prav lepo, ko bi tudi bilo res. Najprej morajo židje dokazati, ali še cbstoji dnevna večina z dne S. junija, potem ali to večino res družijo jednaki nazori z vlado. »N. Fr. Pr.« bi bila tako lahko pisala pred četrtstoletjem, ko je še cvetel nemški liberalizem, a danes ne več, k večjemu če računajo njeni šorna listi nemško katol. ljudsko stranko, Poljake in vse »delaželjne« stranke mej nemške liberalce.
O sostavi nove parlamentarne
večine piše praška »Politik« mej drugim sledeče: Za bodoči parlamentarni položaj je merodajna sostava večine. Ako se hoče sploh računati na vladanje s pomočjo parlamenta, mora vsaka vlada priznati obstoj večine ter nositi tudi vse nadaljne posledice. Glavna vladna naloga obstoji torej sedaj v tem, da z vsem svojim vplivom pospeši snovanje nove večine, v kateri pa morajo biti češki poslanci, katerih željam glede jezikovnega vprašanja se mora ustreči na kakoršenkoli način. Napako, ki se je zgodila z razbitjem stare desnice, se mora popraviti, in ako vlada sama ne more najti izhoda iz sedanjega labirinta, naj posnema vzgled italijanske in belgijske vlade, kateri se je vkljub divji obstrukciji posrečilo napraviti red v zbornici. Ozirati se treba po možnosti na zahteve manjšine in se ne dotakniti jedra večine.
7ai spremembo poslovnega reda je izdelala osrednja vlada po poročilu praške »Politike« načrt, po katerem meni pl. Koerber uvesti v parlament zopet normalne razmere. Novi poslovni načrt se oslanja na poslovnike angleške, francoske in ogerske zbornice. Govori, da so določene poslaniške di-jete na letnih 2400 gld., ki se pa vsakemu odtegnejo za dotične dneve, v katerih so bili izključeni od seje radi nedostojnega vedenja. To je neki najvažneja določba novega načrta. Vse je torej že pripravljeno, le to se še ne ve, ali predloži vlada ta načrt parlamentu kot vladno predlogo ali pa ga namerava uveljaviti s pomočjo § 14. Ministerski predsednik Koerber se poda s tem načrtom in morda še s kakimi drugimi predlogi danes ali jutri v Išl, da dobi zanje cesarjevo dovoljenje.
Razmerje mej Angleži in našo državo je precej intimno, kakor se more sklepati iz vsprejema angleškega brodovja v Trstu in iz napitnic grota Montecuccolija in Johna Fishera. Posebno vesel dan so pa napravili angleški mornarji s svojim dohodom gotovim lističem, katerih intimne zveze z blagajnami londonskih kapitalistov so javne tajnosti in ki so v celi južno - afriški vojski odločno simpatizovali z Angleži. Anglija, piše jeden takih listov, je najstareja zaveznica Avstrije, ki ni nikdar skušala kaj odvzeti ji, pač pa nam je voljna vedno kaj dati. — Druga polovica stavka je le preres-
nična, namreč z ozirom na list, ki piše te besede.	•
Francosko /ramasonstvo grozno boli, da njega stvar le ne more tako napredovati, kakor bi želeli gotovi voditelji. Zagrizenim nasprotnikom verskih šol se je posrečilo izposlovati zakon, ki prepoveduje »mej šolskim poukom v šolskem prostoru« vsako kakoršno koli versko vajo. Toda ljudstvo in učiteljstvo se ni hotelo na celi črti udati povelju ljutih sovražnikov krščanstva in je še nadalje vztrajalo pri svoji navadi. V šolah, tudi takozvanih strogo svetnih republikanskih šolah, so se tudi se nadalje opravljale navadne molitve in duhovne vaje, kakor poprej. Sedaj pa je prišel za take ne-ubogljivce plačila dan. Ljudskošolski nadzorniki v okraju Dordogne so dobili strog opomin, da morajo pod kaznijo opustiti molitev v šoli. Ta zloraba, glasi se v dotičnem ukazu, se je le predolgo mirno gledala, in premalo ostro izvajalo dokčilo nevtralitet-nega zakona, ki se v bodoče ne sme več kršiti. — Torej niti tam, kjer bi radi, ne smejo več opravljati običajnih vaj. Ta fana tizem trancoskih framasonskih šolnikov je naravnost demonski.
Sedanja mejnarodna akcija v Kini se nekaterim ruskim listom ne zdi umestna. Žrtvuje se obilo ljudij in denarja in konečno se še nič ne doseže, ker je tako rekoč v boju celi Kitaj. »Novoje Vremja« pravi, da evropskim četam ne bo kazalo nič drugega, nego ostaviti nevarni Tientsin in se podati nazaj v Taku. Ondotno posadko treba seveda primerno pomnožiti. Ako kdo hoče v Pekin, naj gre, mi llusi za sedaj ostanemo v Taku. Kdor ima v oblasti izliv reke Peiho, je gospodar poti v Pekin in velikega dela pokrajine Pečili. Kaj store ustaši, ko pomore vse tujce? Oropali bodo mirno prebivalstvo ter tako poskrbeli za lastne nasprotnike v oni ljudski masi, ki sedaj sim-patizuje z njimi. Kakor hitro se pa to dovrši, je upor pri kraju in tudi na vladarskem prestolu se konečno kdo &talno namesti. Tekom tega boja bomo mirno gledali od strani vse dogodke na kitajski zemlji, potem bomo pa od stalne vlade zahtevali zadoščenja. — Evropejcem, ki so sedaj v nevarnosti na Kitajskem, kajpada taka taktika ne bo po volji.
CVrk»eni letopis.
Molitvena knjižica za dečke in enaka knjižica za deklice še ni izšla, pa je silno potrebujemo. Kdor ima opraviti s šolsko mladino in si, zavedajoč se svoje odgovornosti pred Bogom, vestno prizadeva, male šolarčke odgojiti v dobre kristijane, on je pač že sam skusil, kako težko je mladino privesti do tega, da bi se pobožno udeleževala službe božje. Povej otrokom stokrat, kako naj rabijo pri sv. maši, pri spovedi in pri druzih svetih opravilih svoje molitvenike, pa ne boš dosegel svojega namena. Reci otrokom, naj ti pokažejo svoje molitvenike, pa boš videl, da ima skoro vsak drugačno knjižico, večinoma pa take, ki niso za otroke. Zato se je po več krajih, vziasti pri pastoralnih konferencah, izražala želja, da bi dobili tako knjižico.
Ta molitvenik naj bi bil poseben za dečke, in poseben za deklice. Izdati bi ga moral preč. ordinarijat, ki naj bi tudi naravnost zapovedal, da naj se povsodi rabi. Vsebina njegova naj bi bila ta-le :
1. Jutranja in večerna molitev po katekizmu. 2. Sv. maša, kakor jo bere mašnik. Tej maši naj bi se pridejala kratka razlaga o sv. maši. 3. Druga sv. maša, s krajšimi molitvami. 4. Spovedne molitve. Tu bi ne smelo manjkati molitev, ki naj bi jih otroci molili tisti čas, ko se pripravljajo za prvo spoved. 5. Obhajilne molitve. Pri teh bi morale biti na prvem mestu molitve, katere naj bi otroci molili tiste mesece, ko se pripravljajo za prvo sv. obhajilo. 6 Razne litanije. 7. Križev pot. 8. Razne molitve. 9. Svete pesmi.
Besedilo molitev bi se moralo natanko vjemati s katekizmom. Sploh pa bi se moralo veliko na to gledati, da se tudi pri nas na Slovenskem doseže neka enakomernost pri glasnih cerkvenih molitvah ; drugače je glasna skupna molitev nemogoča. Ker pa tudi glede na molitvenike velja pregovor: »Quot capita, tot sensus«, in vsak izdajatelj cerkvene molitve drugače formulira, bi mo-
ral tu odločen korak storiti preč. ordinarijat in zaukazati : »Tako S9 mora glasiti ta in ta molitev in nič drugače, in tako se mora tudi moliti. Kako čudno je, če v isti cerkvi en duhovnik moli »žegnana«, drug »blažena«, če se na enem eksemplaru litanij presvet. Srca Jezusovega bere: »Vpodobi po svojem naše srce«, — na drugem pa" »Vpodobi naše srce po svojem Srcu«. Dokler bomo ostali pri tej zmešnjavi, ne bomo imeli dobre skupne molitve.
Pri neki pastoralni konferenci se je iz razila želja, naj bi se izdal molitvenik za manjše, in molitvenik za večje otroke. Morda bi bilo to dobro.
Molitvenik za otroke bomo vsi slovenski katehetje z veseljem pozdravili. Dokler ga nimamo, priporočujmo otrokom Mazešičev »molitvenik za dečke« in »molitvenik za deklice«.	Nh.
Dnevne novice.
V L j u b 1 j a n i, 13. julija.
Katoliški shod še vedno skrbi »Edi nost«. »Ako bi bil katoliški shod le cerkven shod, kdo bi smel imeti kaj proti njemu?! Kdo, ko vendar vsakdo, ki ima oči, da vidi, mora priznati, kako potrebno je , da se v ljudstvu neguje verski čut!!« Ljuba »Edinost« ! Mi imamo oči, da vidimo, kako se v javnosti verski čut tepta in zaničuje, mi imamo tudi oči za razne socijalne rane našega ljudstva. Mi tudi dobro vemo, da libe-ralstvo in socijalna demokracija ne bosta nikdar zedinila slovenskega naroda, pač pa je to mogoče, če pristopi neki odkrhani del naroda k ogromni večini in se združi ž njo k složnemu delu. Skrb »Edinosti«, ali je katoliški shod političen ali ni, jo brez pomembna. Katoliški shod je toliko političen, kolikor mora dandanes političen biti vsak katoličan. Sicer je pa shod znanstven, verski, socijalen, organizatoričen — kar hočete! Vse se združuje. »Edinost« pravi, da so njeni nazori »morda krivi, a vsikdar pošteni«. Naj pridejo tržaški rodoljubi na katoliški shod, da se pošteno domenimo. »Pošteni« nazori potem ne bodo več »krivi«. — »Domoljub«, najbolj razširjeni slovenski list, v zadnji številki našteva razne koristne vrste združevanja ter sklepa: »Priprave za katoliški shod so skoro dovršene. Po celi deželi se bo na shodih še govorilo o njem, tudi mi bomo o tem še pisali. Ko slišite klic: »Na katoliški shod« ! pridite, da si stisnemo roke, da se domenimo o koristnem delovanju, da se poučimo ob lepih govorih in si prisežemo ljubezen, slogo in brato-ljubje!«
»Edinosti« ni všeč naša opomnja., da se tržaškim rodoljubom za katoliški shod čas ne zdi pripraven, dočim jim je vsaka slavnost narodno napredne stranke umestna in času primerna. »Edinost« se izgovarja, »da slavnost v Kranju ni bila nikaka narodno napredna prireditev in da baš organizaciji sokolstva pripada velika naloga v splošni narodni organizaciji«. Tržaški rodoljubi so menda v Kranju imeli gluha ušesa, ko je Ciril Pire naglašal, da je že samo Tavčarjevo ime cel program. Da, vsaka so-kolska slavnost na Kranjskem je le Tavčarjev političen manever. Tržaški rodoljubi so se zaradi »kranjskih razmer« bali priti na vseslovensko delavsko slavnost, in vendar delavstvu pripada velika naloga v splošni narodni organizaciji! Zato smo osvetlili njihov »pripraven čas« tako, kakor zasluži.
Osebni vesti. Major brambovskega peš-polka št. 23 v Zadru, g- Jos. Pekolj, je na šestmesečnem dopustu v Šiški. — C. g. Simon Žužek, župnik v Vodicah, je bil dne 12. t. m. imenovan duhovnim svetnikom.
Iz Gradca, v zadnjej seji graškega mestnega sveta je prišel na vrsto poziv obrtnikov, rokodelcev in trgovcev, naj se skuša poravnati razpor med vojaštvom in meščanstvom ter poskrbi za vojaško godbo, ker ti ne morejo pretrpeti več sedanjih napetih razmer. Mestni očetje so modro priznali upravičenost onih tožb, radi bi pomagali, ali tega jim čast ne dovoli, da bi javno priznali »pater peccavi«, grešili smo. Ne sklicujejo se na »zavedno meščanstvo« (1 ?), katero ima res v večini danes še nekaj kričačev v svojih peBteh, zavrnili so zaničljivo prosilce in
jih potolažili na boljše čase! No, ta stvai ' je v teku in se ne bode tako z lepa dale. » zopet odpraviti, ker tu gre ljudem za ljub kruhek. Kričač Resel je skušal strašiti b črnožoltimi in klerikalnimi pošastmi, pa je nasprotno dosegel, celo galerija ga je razjarjeno zavračevala. Ta veliki prijatelj resnice in neustrašeni nasprotnik buržoazije vedno o vsem možnem klepeče, tega pa ven-< dar noče povedati, kar je že tolikim jasne kakor beli dan, da posledice onih novem-berskih izgredov je provzročil sam graški župan, ko je kot načelnik lokalne policije poklical on sam vojake na pomoč.
Postajališče v Preserji ni bilo odprto 1. julija, kakor je bilo pričakovati, ampak bode še le 22. julija, to je v nedeljo, teden. Nastale so bile zapreke radi ponočnih vlakov, a je sedaj tudi radi nočnih vlakov občini ugodeno. Ostajali bodo na postaja^ lišču vsi poštni in oba lokalna vlaka. S teme je konečno rešena prošnja občine Preserje, koja se je vlekla skoraj 3'/» leta.
Od kod izvira boj proti Marijinim družbam ? V včerajšnjem uvodnem članku smo natanko in jasno iz avstrijskih držav-n i h zakonov pojasnili, da do Marijinih družb nima oblasti noben uradnik, ampak cerkev, in sicer zato, ker je cerkev poklicana, da vodi ljudstvo na poti krščanske nravnosti do popolnosti, in pri nas še posebej, ker ji državni zakon ne krati te pravice. Od kod torej boj proti Marijinim družbam? Ali je začel radovljiški okrajni glavar ta boj kot pravnik? Navedli smo juri s t i č n e dokaze, iz katerih tega ne moremo sklepati. Ali je c. kr. deželna vlada to zapovedala? Ne vemo, in se nam tudi neverjetno zdi. Ati je z D u n a j a prišlo kako povelje? Ni mogoče, ker na Dunaju znajo ceniti v najvišjih krogih potrebo in blago-nosno delovanje Marijinih družb in jim n« stavijo nikakih zaprek. Odkod torej razlog za boj? Novo luč v to vprašanje je pri neslo dejstvo, da na Ogerskem sedai Banffyjeva stranka napada Marijine družbf in jih pobija z jednako podlimi sredstvi, ka kor naš pobalinsko pisani »Narod«. Na Ogerskem pa so voditeljice protiverskih strank framasonske lože Banffy sam je k a 1 v i n e c, številna židovska družba podpira to protikrščansko podjetje, in na O g e r skem je f ramasonstvo dovoljene ter javno vodi boj proti krščanstvu. A ii tega za nas sledi ves drugačen nauk, nege si ga mislijo liberalci, ki jim je vsaka hinav ščina priložna, da izpodkopujejo krščanstvo V Avstriji je framasonstvo kothabs burški vladarski hiši in obstoji avstrijske države sovražna dru ž b a prepovedana. Sicer vemo, da so skrivne framasonske lože tudi pri nas katere vegetirajo že leta in leta in skriva svojim liberalnim somišljenikom dajejo na vodila. Kaj je z njimi storiti, naj vlada raz sodi po državnih zakonih. Iz ogerskih izjai smo prepričani, da boj proti katoliškim dru žbam izvira iz onega vira, iz katerega je žc izšlo mnogo skrivnih naklepov zoper cerkev Na Ogerskem naj to vprašanje rešijo pc svojih zakonih. Pri nas v Avstriji pa, kje je framasonstvo tudi od države prepovedano kjer imamo mnogo dokazov, da je frama sonstvo naravnost naperjeno proti naši v 1 a darski hiši, pa morajo izvestni krogi, č< ne iz spoštovanja proti cerkvi, pa vsaj v smisli lojalnosti proti državnim zakonom, se odločno upreti onim nakanam, ki hočejo \ smislu židovske svetovne alijance, v smislu državo izpodkopujočega liberalizma in ž njim skrivno združenega protiavstrijskega lramasonstva izpodkopati katoliško vero, ki je bila glavni steber habsburške vladarske hiše od pamtiveka do danes. Te vrstice priporočamo izvestnim krogom v nujen premislek. Naše ljudstvo je katoliško in o fra masonstvu neče nič slišati. Boj proti Marijinim družbam je nevarna igra, katero si more dovoliti kak Tavčar ali Malovrh, i z -vestni krogi pa nikdar ne!
Iz Medgorja na Koroškem se nam poroča: Predvečer sv. Cirila in Metoda smo pri nas vkljub neugodnemu vremenu praznovali kar najbolj slovesno veselo. Druga leta smo sicer videli ta večer od naš po 30 kresov po slovenskih krajih, a tudi letos so se lesketali nekateri, med njimi nas je najbolj zanimal tisti na hrbtu visokega Obirja. Po največ krajih so se vstrašili dežja, mi pa
e ! Ko je večerni zvon zapel, zagromeli so p .visokem griču nad vasjo topiči in za-jpolal je velikanski kres. Ko smo odmo-i i angeljsko češčenje, začele bo se razlegati 3 večernem zraku mile slovenske pesmi, isoko proti nebu pa so letele mnoge lepo-vitle rakete, katere so oznanjevale daleč na krog veselje in hvaležnost naših Slovencev, b, jim je zasijala po blagovestnikih sv. Ci-lu in Metodu prava luč, luč krščanske isnice. Nazadnje je krasen bengaličen ogenj t,pravil daleč okrog in visoko čarobno svit-»bo, potem smo se vrnili skupno dol k Martinčku«, kjer smo zapeli še več pesmij naše »Pesmarice« ter dali vsak po svoji loči svoj dar v pušico za družbo sv. Cirila t Metoda.
Slomškova slavnost na Ponikvi.
dostojno proslavo stoletnice rojstva ve-:ega slovenskega pisatelja, šolnika in na-dnega buditelja A. M. Slomšeka priredi se akor smo že poročali, v njegovem rojstnem raju na Ponikvi ob juž. žel. dne 5. avgusta 1. vseslovenska slavnost. Danes priobču-®o spored veleznamenite slavnosti: 1. jutraj ob G. uri 30. min. in ob 8. uri slo-esen sprejem gostov na tukajšnjem kolo-voru. 2. Ob 10. uri slovesna sv. maša (da-uje mil. g. Fr. Ogradi, opat celjski, poje lav. celjsko pevsko društvo, spremlja od-elek celjske narodne godbe). 3. Ob 1. uri dkritje spominske plošče na tukajšnji šoli. . Ob 2. uri banket na vrtu g. F. Podgor-eka. 5. Ob 5. uri skupen izlet na Slomšekov ojstni dom, nazaj grede na grič sv. Ožbalta. i. Ob 8. uri koncert. Pri slavnosti je obljubilo svoje sodelovanje več slavnih narodnih .ruštev, med drugimi slavno celjsko in 'tujsko pevsko društvo, združen učiteljski >evski zbor, slavno telovadno društvo »Celj-ki Sokol« ter drugi. Godbeni del oskrbi eljska narodna godba. Z ozirom ra krajevne azmere se prosijo vsa si. narodna društva akor p. n. posamezni gostje, kateri se na-neravajo udeležiti slavnosti, da javijo naj-»ozneje do 1. avgusta svojo udeležitev, zlasti la se javijo dotlej za banket, kateremu je :ena 2 K 40 h.
I. slovenski kateheški shod. S Šta-erskega se nam piše: Kaj lepo bomo skle-lili Slovenci 19. stoletje, da bi ga lepše ne nogli z II. slov. katoliškim shodom. Veselite ie ga Slovenci na Kranjskem, veselimo se ;a, tudi obmejni Slovenci. Prihiteli bomo v >bilnem številu v belo Ljubljano, da se še )olj navdušimo za naše svetinje in se okre-)imo za prihodnje delo v katoliško-narodnem luhu, katerega še nas čaka toliko na raz-ičnih poljih. Pripravljalni odbor — smo slikali — ima že vse pripravljeno za II. katol. ihod. Ker je še nekaj časa do septembra če udi ne že več veliko, naj povzroči, da se jo za časa II, kat. shoda vršil v Ljubljani udi I. slov. kateheški shod. Na Hrvaškem :e nekaj let sem vsako leto zborujejo kate-letje, istotako na Češkem, gotovo tudi po Irugod, slov. katehetje pa še do sedaj niso meli nobenega večjega kateheškega zbora. 3b priliki katoliškega shoda bo se sestalo v .jjubljani mnogo slov. katehetov iz vseh trajev Slovenije, kako lahko bi se ob tej )riliki vršil I. slov. kateheški shod! In ta le-ošnji shod bi naj bil pričetek bodočim vsako-etnim shodom sedaj v tem, sedaj v onem uraju, kakor bi se že domenili vsako leto iatehetje. Gradiva je obilo tudi za take ihode. Kako lepo bi s tem shodom poslavili ■lov. katehetje stoletnico rojstva največjega lovenskega predagoga, škofa Slomšeka! Kaj •oreče k temu predlogu pripravljalni odbor, ;aj ljubljanski katehetje in kaj tovariši dru-od? Izjavite se ! Predlogu naj sledi dejanje, iaj sledi I. kateh. shod; gotovo bo izvršitev 3 misli v veliko korist kakor katehetom tako udi šolski mladini.
Občni zbor »Glasbene Matice«.
'čeraj se je vršil občni zbor »Glasbene Ma-ce« ob sila pičli udeležbi. Nekateri ljudje natrajo za dolžnost le tedaj udeleževati se bčnih zborov, kadar morejo pritisniti nad-;rankarskim društvom pečat strankarstva. o so lani srečno izrinili iz odbora »Glas-ene Matice« nekatere katoliškonarodne člane, ideli smo na letošnjem občnem zboru od '» le 5 odbornikov in da se ni na občni >or potrudil niti tajnik niti tajnikov najstnik. Čuli smo, da tajništvo sploh celo to ni delovalo. Vseh zborovalcev na občim zboru je bilo 14. Otvoril je občni zbor
predsednik g dr. Ferjančič, ki je povdarjal važno delo »Glasbene Matice« na polju bla-žilne glasbene umetnosti, a ob jednem povedal, da tiči »Glasbena Matica« čez glavo v dolgovih. Novi odbor bode moral dobiti sredstva, da »Glasbena Matica« ne pride v težavne tožbene razmere. Faktorji, ki so »Gl. M.« dosedaj podpirali, naj bi se zavedali, kako enake zavode podpirajo bratski slovanski narodi, in posegli naj bi globokeje v žep. »Gl. M.« potrebuje odbor, v katerem je vsak član na svojem mestu. G. predsednik je odkrito priznal, da v zadnjem odboru v tem oziru ni bilo vse v redu. Cesto so bile seje nesklepčne. Odborniki bi se morali zavedati, da »Gl. Matica« ni kako navadno narodno društvo, ampak je odličen slovenski zavod. V tem oziru se ne more opravičiti malomarnost nekaterih odbornikov. Po teh grajalnih besedah smo zaznali, da niti tajnik g. Svigelj. niti njegov namestnik g. Gangl nista sestavila tajniškega poročila. Narodno-napredno učiteljstvo je bilo torej tu slabo »pri delu«. Sestavila sta poročilo g. vodja Ilubad in g. Juh, kateri ga je tudi prečital. Iz »tajnikovega« poročila povzamemo, da se v nobeni glasbeni šoli v Avstriji ne poučuje s tako nizko učnino, kakor pri »Glasbeni Matici«. »Glasbena Matica« deluje 28 let kot literaren, 18 let kot šolski in 9 let kot koncertni zavod. Šola »Gl. M.« je imela preteklo leto 256 rednih in 72 izrednih učen cev, skupaj 328 učencev in učenk. Glasbene teorije se je učilo 94 učencev, harmonije 7, zborovega petja 163 učencev, solo petja 16, klavir 184, vijolino 33, celo 3. Pravo število učencev je 328, ker se nekateri učenci uče po dva predmeta. Dne 2., 3. in 4. jul. so se vršile šolske skušnje, ki so izpale po-voljno in deloma celo izborno. Največ zaslug za prospevanje »Gl. Matice« in ugled, katerega ima, si je pridobil njen učiteljski zbor: gg. Fr. Gerbič, Matej Ilubad, Vedral, Junek, Prochaska in učiteljici Praprotnik in Razinger. Trije koncerti lanskega leta niso imeli deficita. Storili so se koraki za ustanovitev instrumentalne godbe. Šola v Novem mestu vspeva povoljno. G. vodji Hubadu se je olajšalo sodelovanje pri intendanci dramatičnega društva s tem, da se ga je pri »Glasbeni Matici« nekoliko razbremenilo, za kar dobiva »Matica« od dramat. društva nekoliko odškodnine. Za letos je »Glasbena Matica « izdala naslednje skladbe: »Na vrela Bosne«, veliki Vilharjev moški zbor z bariton solo, ter Hubadove »Slovenske duhovne pesmi« iz 16. in 17. stoletja in »Slovenske narodne pesmi«. »Glasbena Matica« ima 10 častnih članov, 73 ustanovnih in 958 rednih članov. Ustanovilo si je društvo na raznih krajih podružnice. Dolga ima »Glasbena Matica« nad 87.000 kron. Vsakoletni nedostatek pri vzdržavanju šole znaša 2000 kron. Odbor je potom tajniškega poročila izjavil, da je »Glasbena Matica« izgubljena, ako se ne doseže odpis brezobrestnega posojila in ako jej dežela in mesto ne naklonita večje podpore, ki je znašala pri deželi 4400 kron, pri mestu pa 3000 kron. Kranjska hranilnica ie dala 400 kron. Tuž-nimi besedami se je spominjalo poročilo umrlega slovenskega skladatelja Stanka Pir-nata. Blagajnik Pavel L oz ar poroča, da je imela lani »Glasbena Matica« dohodkov 26.036 K 34 h, stroškov pa 24.460 K 99 h. Poročilo se je odobrilo. Proračun za tek. leto izkazuje 900 K nedostatka. Pri slučajnostih je vodja gospod Matej Hubad priporočal, naj izdaja »Glasbena Matica« izvirne slovenske opere, n. pr. Foersterjevega »Gorenjskega Slavčka«, Ipavčeva dela, kolikor je mogoče z ozirom na slabe gmotne društvene razmere. Gospod Milčinski je izrazil zahvalo gospodom dr. Ferjančiču, Svetku, Lozarju in Hubadu, ki je moral nositi tudi znaten del tajništva. Pri volitvi novega odbora gospod dr. Ferjančič ni hotel več sprejeti predsedništva in je bil na to končni izid volitev naslednji: Predsednik Anton S ve te k; odborniki: Anton Deli leva, dr. Pavel Drachsler, Fran Ko-bler, Ivan Kruleč, dr. Josip Kušar, A. Laharnar, Pavel Lozar, dr. Iv. Orel, Anton Razinger, Anton Reich, Andrej Ferjančič, dr. Fran Tominšek, Matej Vodušek. V odboru katoliško-nar. stranka nima zastopnika. Gleda sc pri sestavi odbora, kakor je pokazala skušnja lanskega leta, v prvi vrsti na to, da je odbor nar.-
napreden, ne pa koliko bo delaven. Ako hoče biti »Glasbena Matica« vseslovenski zavod, ne smela bi imeti jednostranskega odbora, tembolj, ako se pričakuje povišane denarne pomoči tudi od dežele.
Bohinjska železnica. Politični ogled železnične črte od Jesenic do Gorice se vrši ta mesec. Dne 22. julija se zbere komisija v Gorici, dne 23. se pelje iz Gorice do Tolmina, dne 24. do Podbrda, kjer se prične komisijsko pregledovanje. Ta dan se vrši do Sv. Lucije, 25. do Gorice, kjer se drugi dan sklene zapisnik. Komisijo bo vodil svetnik A. Fabiani.
V Sovodnjah na Goriškem so v nedeljo odkrili spomenik 4001etnice, odkar je dežela združena z Avstrijo.
Strokovni list ptujskih trgovcev.
V seji obč. sveta mariborskega je bil dne 11. t. m. sprejet predlog: „Časnikarskemu odseku ptujskih trgovcev se da 100 kron za ustanovitev strokovnega lista". Pa ne da bi bil^ ta „strokovni list" — „Štajarec" ?
Štajerske novice. V Kostrivnici se je 70letni Blaž Šket p. d. Pust ponesrečil pri obiranju črešenj. Pal je s črešnje ter bil pri priči mrtev. — V Polzeli je umrla po-sestnica tamošnje graščine Šenek Marija pl. Pongrac. — Katoliško politično društvo za okraj Sv. Lenart v Slov. Goricah priredi 22. t. m. politični shod v Slov. Goricah, dne 29. t m. pa pri Sv. Trojici. — Urednik »Štajerca« je baje že popustil svoje mesto. »Giftna krota« mu torej ni teknila.
Goriške novice. V Gorici je umrla kneginja Ottingen pl. \Vallenstein, rojena komtesa Larisch. D' segla je starost 83 let. Bila je radodarnih rok. — V Banjšicah so ustanovili mlekarsko zadrugo. Slično zadrugo nameravajo ustanoviti tudi v Batah, Kalu in bližnjih občinah.
Jareninsko politično društvo priredi v nedeljo dne 15. jul. ob '/24 uri popoldne v prostorih g. F. Vrega pri Sv. Marjeti ob Pesnici javen shod, na katerem bo poročal poslanec Robič, in Slomšekovo slav nost s slavnostnim govorom č. g. Fr. Mur-šiča, s petjem in deklamacijami. Rodoljubi, kmetje pridite na ta dvojni zbor polnošte-vilno. agitujte za obilno udeležbo!
Poštno ravnateljstvo v Trstu je razposlalo naslednja pojasnila : Kljub obvestilu, da se je pristojbina za pisma, namenjena za tuje države, zvišala od 10 kr. na 25 st., opažajo se še vedno slučaji, da se navedena pisma frankujejo samo z 20 st. za vsacih 15 gramov teže. Vsled tega je plačati prejemniku tacih pisem dopolnilni znesek pristojbine in predpisano globo. Opozarja se toraj vnovič, da znaša poštnina za pisma v mejnarodnem prometu (izvzemši Bosno, Hercegovino, Nemčijo, Srbijo in Črno-goro) 25 st za vsacih 15 gramov teže. — Glasom poročila poštne uprave severo ame-rikanskih združenih držav je po tamošnjih predpisih zabranjeno izročevati strankam inozemske pošiljatve, ki obsezajo loterijske oglase. — Naznanja se, da se more od sedaj naprej odpošiljati vožnopoštne pošiljatve v teži od 5 do 10 kilogramov z naznačeno vrednostjo in povzetjem do 500 frankov čez Genovo v Algir, v Korziko in Tunis. Poštnina znaša do teže 10 klg. za algirska in korziška pristanišča 2 kroni 30 st., za notranje dele imenovanih dežel in Tunis pa 2 kroni 83 st. Vrednostna poštnina znaša do zneska 288 kron (300. Irankov) 19 st. in do zneska 480 kron (500 frankov) 38 st.
Nove maše v celovški škofiji. Bo-goslovci celovškega semenišča bodo peli nove maše : Iz č e t r t e g a leta čč. gg.: Dobrove Jožef v M. Nazaretu na Štajerskem dne 5. avg.; F i eb iger Vencel v Krumlovi na Češkem dne 29. jul.; F1 i r i Ant. v N. Matrci-u na Tirolskem dne 22. jul.; Haag Gašpar v Schoenenbergu na Virtemberškem dno 22. jul.; Keuschnig Janez v Malnici dne 26. jul.; Perč M. v Železni Kapli dne 26. jul.; Raidl A. v mestni farni cerkvi v Celovcu dne 22. jul.; Reinsperger V. v Motnici dne 29. jul.; Schader A. v Vižah dne 29. jul.; Sorger Peter v Mariji Trostu pri Gradcu dne 22. julija; Uranšek France v Šmihelu pri Pliberku dne 29. julija. Iz tretjega leta čč. gg.: Božič Francc v Črni dno 29. julija; Draga s ni k Ivan v Logi-vasi dne 22. julija; P lase h Karol v Lu-čanah na Štajerskem dne 5. avg.; Polja-nec Vinko pri sv. Urbanu ob Ptuju dne 12.
avg. Gg. Klimsch Ei. in Oizinger Rajmund bodeta posvečena pozneje.
Iz celovške škofije. Povodom kn.-šk. vizitacij je bilo letos birmanih 7221 otrok in sicer: meseca aprila 241 fantov in 203 dekleta, vkup 444. Meseca maja 2149 fantov in 2227 deklet, vkup 4376. Meseca j u-nija 1151 fantov in 1250 deklet, vkup 2401. Vkup: 3541 fantov in 3680 deklet, — Razpisane so sledeče fare: do 9. avgusta: Ravna s Št. Lovrencem, Jaborije, Malo Cerkno s Št. Ožboltom, Št. Boštijan pri Visoki Ostro-vici; do 12. avg.: St. Janž v Rožu, Slovenji Šmihel in Dobrije. — Novo nastavljeni so kot kaplani gg. sem. duhovniki: J Auernig v Bergu ; J. E b e r t v Pater-nijonu (beneficijat), Jan. Maierhofer v Borovljah, Šim. Mikeln v Vetrinju, Jem. Pšeničnik v Beljaku, Jos. Štefan v Grei-fenburgu. — Prestavljen je g. mestni kaplan v Beljaku, dr. M. Ehrlich, za pre-fekta v kn.-šk. Marijanišče v Celovcu. — G. Adam Hefter je svoje nauke na vseučilišču v Inomostu dovršil in vstopi v jeseni kot profesor na gimnaziji v St. Pavlu.
Vabilo na koncert ki ga prirede abiturijentinje in abiturijentje c. kr. učiteljišča v Ljubljani pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Hubada s sodelovanjem hrvatskih abiturijentov, g. Rud. Vrabla ter godbe slavnega c. kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27 na korist učiteljskemu kon-viktu in Prešernovemu spomeniku v soboto, dne 14. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma". Vspored: 1. Suppe : Slavnostna overtura za orkester. 2. Prolog. 3. Jožef Haydn : Cesarska pesem, enoglasno s sprem-Ijevanjem orkestra. 4. P. H. Sattner: »Naša pesem", poje mešan zbor. o. a) Fr. S. Vil-har : „ Slovo", b) Schubert: „Popotnik", ba-riton-solo, poje gosp. R. Vrabl; na klavirju spremlja gdč. F. Bilina. 6. \\'agner : Predigra iz opere „Lohengrin", čveteroročno za dva klavirja. 7. Schumann: „Sporočilo", duet. 8. A. Foerster: „Pobratimija", poje možki zbor. 9. Dr. A. Dvorak: „ Himna češkega kmetstva", poje mešan zbor s spremljeva-njem klavirja Po koncertu prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Cene prostorom: Sedež I. do III. vrste 3 K, sedeži naslednjih vrt 2 K, stojišča 1 K, dijaške vstopnice 60 h. — Vstopnice se dobivajo na večer koncerta pri blagajni. Glede na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
Ljubljanske novice. Telefon upe-Ijan ima sedaj v Ljubljani 159 strank. — Prijet prisiljene c. Ubeglega prisi-ljenca Jožefa Aura so orožniki pripeljali iz Kranja. — Nesreča na kolodvoru. Matevžu Doberletu, delavcu na državnem kolodvoru, je prišla roka med zaboje ter mu je zmečkalo prst. — Numeriranih b i-
cikljev je sedaj v Ljubljani 1878. *
Šolski otroci stavkajo v Mostu na Češkem. Nemški mestni obč. zastop je za češko mestno šolo določil neko nezdravo poslopje. Stariši otrok so sklenili, da svojih otrok ne pošiljajo v nezdrave prostore. Izid stavke bode pač zelo zanimiv tudi za — slovensko šolstvo v Gorici.
Mednarodni časnikarski kongres v Parizu se bode vršil dne 30. t. mes. in bode trajal do 9. avgusta. Udeležniki kongresa pojdejo ob tej priliki v Nizzo.
Kuga. Iz Carigrada poročajo, da je v Smirni zbolelo za kugo 17 oseb, 6 jih je že umrlo.
Pošten tat. Koncem lanskega leta je bila tvrdka Uskov zelo okradena, a tatovom niso mogli priti na sled. V vsem je bilo pokradenega 100.000 rublje v deloma v gotovini, deloma v vrednostnih papirjih. Pred nekoliko dnevi pa je dobil šef peterburške policije veliko pismo, v katerem je bilo 29 velikih delnic, ukradenih pri tvrdki Uskov. Neznani pošiljatelj je napisal v pismu te - le vrstice : »Blagovolite izročiti te delnice tvrdki Uskov. Če bi jih bil uničil, bi bilo od mene nesramno. Pošiljam vam 29 delnic, druge je moj tovariš brez mojega znanja sežgal. Naposled je vendar prišel čas, da morem stopiti v zasebno življenje in živeti v bodoče kot pošten človek. Zahvaljajoč Vaše blagorodje za uslugo, Vas prosim, da se ne trudite
s preiskovanjem; to bi Vam utegnilo škoditi, zvedeti pa tako ne morete ničesar.«
Največje mesto na svetu London ima po zadnjem ljudskem štetju 6,500.000 prebivalcev. Vsako leto se število prebival cev pomnoži za 80 000 duš. Izračunjeno je, da se v Londonu vsake tri minute povozi jeden otrok in vsakih pet minut umrje jeden človek. V Londonu živi več Židov, kot v Palestini, več Škotov kot v poglavitnem mestu Škotske Edinburku, več Ircev nego v irskem Belfastu, več katoličanov kot v Rimu. Dolgost londonskih ulic znaša 13.000 kilometrov. V le-tem velikem mestu pride na vsakih 100 prebivalcev 31 ljudij brez dela. Policijski zapisniki obsegajo 220.000 hudodelcev iz navade. London potrebuje na leto 400 000 volov, 1.500.000 svinj, 8 milijonov drobne živine, 400 mil. funtov rib in 500 m. litrov piva.
Bogastvo in dolgo življenje Po statističnih podatkih najdalje živijo vdove in revni ljudje. Na Angleškem je izmed 87 stoletnih oseb 22 moških in 65 ženskih, večinoma vdov. In na Francoskem največ stoletnih ljudij je med delavci zlasti v deželi. Izmed S3 stoletnih oseb na Francoskem je samo jeden bogatin, 6 oseb je premožnih, 7 srednje premožnih, drugi sami reveži. Iz teh statističnih podatkov bi torej mogli sklepati : Kdor hoče dolgo živeti, naj se ne briga za premoženje. Ako si pa ženskega spola in hočeš dolgo živeti, omoži se in potem postani vdova!
Društva.
Zveza slovenskih kolesarjev) je ustanovila, kakor smo že poročali, letos več novih pomočnih postaj in sicer večinoma na Kranjskem, kjer vozi največ slovenskih kolesarjev. Toda tudi druge slovenske pokrajine dobe v kratkem zvezne postaje, zlasti Goriška in Spodnje Štajerska. Razun tega pa začne zveza delovati tudi na drugem polji. Zaznamovati hoče vse nevarne klance v širni slovenski domovini s tablicami, da se v bodoče s tem preprečijo eventuelne nesreče. Ker pa odbor zveze sam ne zmore tega obširnega dela, prosi tem potom vse slovenske kolesarje in prijatelje kolesarskega športa, da mu gredo i pri ustanovitvi novih postaj i pri zaznamovanju nevarnih klancev radovoljno na roko z nasveti, katere naj blagovoli)o doposlati zveznemu odboru v Ljubljani.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 13. julija. Ministerski predsednik dr. pl. Korber se je danes odpeljal v Išel, da cesarju poroča o položaju.
Dunaj, 13. julija. „N. W. P." zatrjuje, da hoče vlada še enkrat poskusiti s parlamentom in ga na jesen sklicati.
Dunaj, 13. julija. „N. T. Stimmen" pišejo, da naj bi vsi trezni krogi odločili se za premembo poslovnega reda v tem smislu, da se nastavi straža in predsednik dobi večjo oblast. Zakonita določba nemškega posredovalnega jezika pa je brezpomembna.
Praga, 13. julija. V seji mlado-češkega izvrševalnega odbora je poročal dr. Kaizl, da hoče vlada predelati svoj jezikovni načrt.
Pariz, 13. julija. Cehom se pripravlja pri njihovem dohodu v Pariz slovesni, demonstrativni vsprejem. Cehom na čast se priredi banket.
Lipsko, 13. julija. Proti 450 poljskim društvom so pričeli preiskave zaradi veleizdajstva ('?!).
Newjork, 13. julija. Na ponesrečeni ladiji „Saaleu, ki je pa seclaj že
popravljena, so našli še 24 trupel, skupno se je torej ponesrečilo (30 oseb.
London, 13. julija. (C. B.) Maršal Roberts brzojavlja iz Pretorije: Buri so ujeli 1 1. t. m. pu celodnevnem boju posadko mesta U i -tralsnot (?), obstoječo iz eska-drona s c o t s g r e y polka in 90 mož lincolnshire- polka, ter ugrabili dva topova. Roberts izraža bojazen, da so angleške izgube velike.
VojNka na Kitajskem.
S> kitajskega bojišča danes in včeraj ni došlo nikakih poročil, na podlagi katerih bi si bilo mogoče napraviti kako vsaj približno resničnemu položaju v Pekinu, Tientsinu in drugod primerno sliko. O resničnem položaju zunanjih podanikov ni nobene avtentične yesti.
Tem važneja pa je izjava kitajskega državnega sveta, ki jo je prejel poslanik v \Vashingtonu in ki je bila odposlana iz Pekina 29. m. m., ko so bili poslaniki baje še živi. Kitajska vlada zvrača odgovornost za nemire na velesile in njih vojaštvo, ki je z izzivajočimi nastopi razkačilo prebivalstvo in vojaštvo. Izjava se pa končuje s temle sumljivim stavkom : Kitajska vlada bo sicer storila vse, da reši poslaništva, ako se bo pa pokazalo, da jih ne more obvarovati pred nesrečo, naj bodo velesile prepričane, da ee njej ne more ničesar očitati, kajti sovraštvo v ljudstvu tembolj narašča, čim več zunanjega vojaštva dohaja na Kitajsko. — Iz tega je lahko spoznati, koliko je vlada storila za v?rstvo Evropejcev.
Rim, 13. julija. Ministerstvo je prejelo ugodnejša poročila, ki trde, da je vstaja na Kitajskem zadušena in poslaništva še nepoškodovana. Na ta način bode delo velevlastij pomagati Kini, da se vstaja popolnoma zatre.
Berolin, 12. julija. Iz Peterburga se poroča, da bi v sili po sibirski železnici prevažali tudi nemške vojake v Kino.
Petrograd, 13. julija. Uradnim listom poročajo iz Nikolsk-Ussuriskoi-ja, da so bokserji v Mukdenu umorili francoskega škofa in zažgali misijonsko poslopje ter zastrupili nekega višjega kitajskega uradnika.
London, 13. julija. V Mukdenu so umorjeni škof Guillon in nekateri misi-jonarji.
London, 13. julija. Glasom poročil iz Port-Artura je zadel 7. t. m. ruski oddelek 12 milj od Aiu - Čvanga ob 40.000 mandžurskih vojakov.
London, 13. julija. „Daily Mail" poroča iz Shanghaija: Iz Pekina je došlo poročilo, da so se sprli voditelji raznih strank. Neki častnik generala Tunglu je poskusil napad na princa Tuana ter so ga radi tega obglavili. Umorjen je tudi cesarjev zasebni tajnik s 60 člani rodbine. Umor so izvršili bokserji.
London, 13. julija. „Daily Telegr." poroča iz Tokio i0. t. m.: Zjutraj so se pri Kiau-Čau sprejeli Nemci s bokserji. ki imajo velike izgube._
Cena žitu na dunajski borzi
dne 12. julija 1900.
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen . K 8 07 do K	808
Rž za jesen ...» 7 22 »	»	7 23
Turšica za jul.-avgust » 6'03 »	»	6 05
» » sept.-okt. » 6 14 »	<>	6 15
Oves za jesen . . » 5 57 »	»	5'58
Meteorologidno porodilo.
Višina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0 mm.
I
Ca« opa-tofanja
Stanje
barometra ▼ oi ra.
Temperatura
po Ob.ijo |
Vetrovi
Nebo
H
■is
121 9. t.v"><5 | 3T9 | 18 8 | si. jzah. jdei. jasnoi ..,,7. ljuuT 1732 hI 15 57 si. jjvzh. I jasno I 0 0
|2. popol. | 732-6 I 25 8 I sr. jug |pol oblafiJ Srednja včerajšnja temperatura 18 4" normale: 19 7°.
Svilene bluze gld. 2-40
in višje! — 4 metre! — poštnine in carine prosto! Vzorci obratno; ravno tako črne, bele in barvene »Hennebergove svile« od 45 kr, do gld. 14 65 met-t.
G. Henneberg, tovarne za svilo
6 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 16 7-5
Poslano.
Gospodu
Fr. Moravus, izdelovatelju cerkvenih ur
Vaše blagorodje!	v Brnu.
Ura, katero ste nam poslali 1. 1898. gre ves čas izredno dobro, kar najbolj priporoča Vaše izdelke. Tudi jaz jih rad in dqbre vesti priporočim slehernemu.
Župni urad Krenovec.
Blagorodni gospod ! Prav prijetno mi je, da se Vam morem prisrčno zahvaliti za cerkveno uro, katero ste nam poslali, kajti lino delo je in izvrstno gre. Ura je pravi umotvor, izdelana natančno in trdno, cena zelo nizka. Iz srca želim, da hi se do Vas obrnili vsi, ki potrebujejo precizne javne ure. To bi pomoglo tudi naši domači industriji.	Župni urad Šebetejn.
Gospod Fr. Moravus, tovarnar za turnske ure v Brnu, je za našo farno cerkev izdelal jako solidno uro, s katero smo popolnoma zadovoljni. Priporočamo torej omenjeno tvrdko. 621 3 2 Župni in občinski urad Triebendorf.
Za srčno sočutje med boleznijo in ob smrti našega nepozabnega sina in brata, gospoda cand. med.
Vladimirja Škerlj-a
ter za darovane krasne vence, za častno spremstvo k večnemu počitku izrekimo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti p. u. gg. uradnikom, profesorjem, novomeškim visokošolcem, slav. akad. društvu .Triglav" v Gradcu in slednjič vsemu novomeškemu občinstvu najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvaljujemo še slavno »Dolenjsko pevsko društvo« za ginljivo petje.
Žalujoči ostali.
Ttvrklivn tekofa' v P°'jubni b°j'- Je najboljše JL>/ U/l&ll, jn najpripravnejše sredstvo za po-zlačenje in bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl prašek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske lice.
Vnanja naročila po povzetju. 228 2 12—3
Na prodaj so
3 križevi poti
po 95 cm. visoki, po gld. 65'—
pri	501 12-11
FH. TOMAN-u,
podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1.
Solidna in izvrstna
išče službe pri trgovini, vsprejme tudi kako malo	644 3-2
gostilno na račun.
Ponudbe se prosijo do 16. julija t. 1. poste restante: „K. K.', postaja Ptuj (Pettau).
Št. 21.340.
600 3-3
Stanovanje v najem!
v Mestnem domu v Ljubljani je v II. nadstropji ležeče, iz treh sob, kuhinje, shrambe, drvarnice in kleti obstoječe stanovanje takoj ali pa od 1. avgusta letos oddati v najem.
Pogoje je izvedeti pri podpisanem magistratu v navadnih uradnih urah.
t ■■ i ■><§■■ *»■ ■■ i,
dne 27. junija 1900.
605 3-3
Razglas.
Hranilnica in posojilnica v Cirknici bode v tem letu svoji društveni hiši
Drezidala oziroma zvišala.
Posamezna dela, kakor zidarska, tesarska in mizarska se bodo oddajala po
HEBAB^Jše^al^i dražbi
prihodnjo nedeljo t. j. 15. t m. ob 4 uri popoldne v pisarni hranilnice in po-
sojilnice^	vadijuma je ]ožiti	od svote. za katero se delo prevzame
Načrti (plani) so od pondeljka na razpolago m sicer vsaki dan od 9-12 ure do-poldan.	__
Odlikovan m o. Ur. državno nae<laljo asa ure. Prva moravska tovarna za ure
Pr. Moravus, Brno, Veliki trg 8,
izdeluje jn razpošilja	367 25 — 25
ure za cerkve, graščine, šole, mestne liiše
dovršeno izdelane, proti dolgemu jamstvu. — Ceniki brezplačno.
D u n a j s k a fc> o
i * /; a .
Dnč 13. julija. Skupni državni dolg v notah.....97-75 Skupni državni dolg v srebrn......97-35 Avstrijska zlata renta 4°/0.......115-40 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 97-10 Ogerska zlata renta 4°/0........115-50 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... 91-— Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1716 — Kreditne delnice, 160 gld........ 674 50 London ............... 242-35 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž.velj 118-60	20 mark.............23-70 Italijanski bankovci.........90-65 C. kr. cekini............1133 Dnč 12. julija. 3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . . 169 — 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 163- - Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194-— 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 96-— Tišine srečke 4"/„, 100 gld.......13850 Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . • • 251' —		Dunavsko vnvvnavno posojilo 1-1878 . . . 106 50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4/0 . 94^0 Prijoritetne obveznice državue železnice . . 40o - ' , , južne železnice 3°/0 . 319-50 , > južne železnice 5°/0 . 119'25 , , dolenjskih železnic 4°/0 . 99 50 Kreditne srečke, 100 gld. . . . . . . 385'-4«/ srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. . 330'— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 43 -Ogerskega » „ » 6 » • 20-— Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12o0 Rudolfove srečke, 10 gld...... 63 50		Salmove srečke, 40 gld. ....... St. Genois srečke, 40 gid........Ij"'- Waldsteinove srečke, 20 gld.......17b- Ljubljanske srečke • ■ • • • • • ■ ~~ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 277— Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. . 6170-Akcije tržaškega Lloyda oOO gld..... 765 - Akci e južne teleznice, 200 gld sr . . . . 109 » Splošna avstrijska stavbmska družba . . . 154-Montanska družba avstr. plan . . . . . 4o5 B« Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 420— Papirnih rubljev 100 ......... 255-50
JUT Nakup ln prodaja		Merijarnicna delniška družba		Polasnlla T vseh gospodarskih in finančnih ttvarsis, notem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih paDjrjev m vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti jjffjg- naloženih glavnic, IS	
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irobanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.		„M K B C U B« |M UVollzeile 10 in 13, Dun^j, 1., Strobelgasse 2.			
Izdajatelj: Dr. Ivan Lnežič. Odgovorni vredn.k: Ivan.Rakovec. 8 »