Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja f^daja »E^tujski tednik«, zavod s samosTojnim finansiranjpm Direktor Jvan Kraničič Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Vlaribci podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206. ftok<:^isov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Ceiotna naročnina za tuzem&tvo 750 din. za lnozem.stvo 1250 din. Štev, 5 Cena 15 din PTUJ, 10. februar 1961 Letnik XIV v Za najširšo razpravo o programu s KONFERENCE SZDL OBČINE PTUJ v sredo, 8. t. m. je bila v Ti- tovem domu v Ptuju občinska konferenca SZDL. Osrednji vprašanji na konferenci sta bili poročilo in razprava o temeljnih smernicah perspektivnega pro- grama za nadaljnji ekonomski in družbeni razvoj ptujske ko- mune ter izvolitev novega ob- činskega odbora SZDL. Konferenco je pričel predsed- nik tov. Kranjčič. ki je imel tudi poročilo o nekaterih aktualnih nalogah organizacije SZDL v ob- čini m v katerem je obravnaval najpomembnej.se dosežke plana 1958—1960. kakor je tudi osredo- točil pozornost delegatov na naj- važnejše naloge novega perspek- tivnega programa za obdobje 11?61—1965. S tem v zvezi je ugo- tovil, da se je v predhodnem ob- dobju močno spremenila social- na struktura prebivalstva, ko se je povečalo število nekmečkega prebivalstva od 25 "/o na 42 "/o, da se je dalje povečala produk- tivnost dela povprečno letno za ""o, narodni dohodek pa od 88000 din na 165.000 din na pre- bivalca. Po pregledu teh bistve- nih podatkov o doseženem ni- voju naše družbene gospodarske stvarnosti, je to\'. Kranjčič go- voril o pogojih, ki realno obsta- jajo v občini za nadaljnji razvoj posameznih gospodarskih panog. Kmetijstvo se bo v bodoče raz- vijalo skladno z naravnimi po- goji, potrebami trga in možnost- mi izvoiza. Živinoreja bo dalje v ospredju, prav tako sadjarstvo in \nnogradništvo ter pridelova- nje poaTtnin. Industrija ima ugodne mož- nosti za hitrej.ši nadaljnji raz- voj. Po programu bi se naj po- večala \7Tednost te proizvodnje od 15 milijard (leta 1960) na 29 milijard (leta 1965), to,pa s po- dvojitvijo proizvodnje v TGA Kidričei^o ter z razširitvijo prn- izT^^odnie v ostalih obstoječih obratih. Po programu se bo intenziv- neje raz^^jala tudi obrt. Vzporedno z večanjem pro- duktivnosti dela ob višji stro- kovni usposobljenosti bo rasla osebna potrošnja, kar terja po- večano skrb za razvoj trgovine, gostinstva itd. Hitrejšemu razvoju vseh go- spodarskih panog bo moralo sle- diti zboljšanje prometa in službe zvez. Rezultati takšnega razvoja po programu bodo odražali narodni dob. 307.000 din na prebivalca v letu 19R5. Vzporedno bodo rasli skladi sredstev, ki bodo z njimi razpolagale gospodarske organi- zacije in organi občinskega ljudskega odbora, kar bo omo- gočilo večji vzpon šolstva, več sredstev za kulturno življenje in stanovanjsko graditev, za zdrav- stvo in socialno varstvo. Nato je tov. Kranjčič nada- ljeval: »Pri določanju temeljne smeri občinskega perspektivnega pro- grama moramo upoštevati sploš- no smer ekonomskega in druž- beno-političnega razvoja vse jugoslovanske s-kupnosti, ob- enem pa pogoje in interese naše komune kot celote ter ekonom- ske sposobnosti njenih posamez- nih delov. Zato se moramo boriti proti pojavom lokalistične ozko- sti in izoliranosti, proti negospo- darskemu trošenju družbenih sredstev, proti administrativnim posegom v gospodarska dogaja- nja, v zvezi s tem pa z vso od- ločnostjo proti birokratskim tež- njam, da bi .se reševala pomemb- na gospodarska in družbena vprašanja mimo organov delav- skega in družbenega samouprav- ljanja, mimo kolektivov ali vo- livcev komune. Obravnava perspektivnega pro- grama ima svoje družbene in po- litične smotre. Ne gre le za boljše razumevanje našega na- daljnjega razvoja, temveč tudi za mobilizacijo vseh sil, za spro- stitev najširše iniciative ter za nenehno usposabljanje posamez- nikov in organov za upravljanje in realizacijo planov. Ob tem pa je tudi naša naloga, da prispe- vamo k izpopolnjevanju našega družbenega in gospodarskega si- stema. Razvijali ga bomo z na- daljnjim uveljavljanjem stimu- lativnega nagrajevanja po delu, z razširitvijo tega principa na delitev dohodka med družbo in gospodarsko organizacijo in na delitev znotraj gospodarske or- ganizacije, nadalje z decentrali- zacijo sredstev za krepitev obrat- nih sredstev in proizvodnih sil, z ekonomizacijo cen in poveča- n.iem produktivnosti dela na vseh področjih proizvodne de- javnostt. Napačno bi seveda bilo, če bi se zanašaii le^^aiOlj na učinek samega gospodarskega sistema. V središču vse naše pozornosti so ljudje naše komune, njihovi interesi kot proizvajalcev in po- trošnikov, njihov neposreden vpliv na vse dogajanje v komu- ni. Le ti s svojimi samouprav- nimi organi v resnici predstav- ljajo najaktivnejšo postavko v našem celotnem družbenem raz- voju. Ker je sodelovanje vseh državljanov pri upravljanju v komuni eden bistvenih pogojev za njen hitrejši in vsestranski napredek, želim v zvezi z našim prizadevanjem v tej smeri opo- zoriti na nekaj slabosti, ki iz- hajajo med drugim tudi iz za- ostajanja v iskanju primernejših oblik in metod družbenega in političnega dela. Zaostajanje v tem pogledu ima sicer svoje ob- jektivne vzroke tudi v doseda- njem gospodarskem sistemu, vendar se z materialno krepit- vijo organov delavskega in družbenega upravljanja z ustrez- nejšim družbeno-gospK>darskim sistemom, ki podpira skladnejšo rast komune, rušijo poslednje administrativne pregrade in omogočajo svobodno pot ljudski iniciativi. Ob analizi stanja v gospodar- skih organizacijah in v uprav- nih organih smo lahko ugotovili, da je pri nas najčešče vzrok sla- bega dela in nezadovoljstva slaba obve,ščenost kolektivov ali vo- livcev, ki omogoča samovoljo posameznikov, uprav ali skupin v njih, cesto pa tudi izoliranost organov samoupravljanja. V takih pogojih cesto trosijo neracionalno ustvarjena sred- stva, pretiravajo v vlaganju in- vesticijskih sredstev, onemogo- čajo javno kontrolo in običajno zanemarjajo področja standarda ljudi. Zanemarjanje kolektivne ob- ravnave m reševanje pomemb- nejših vprašanj v podjetju ali komuni duši pri ljudeh razvoj tistih moralnih nazorov, ki naj bi sloneli na njihovi globlji pre- pričanosti in bili temeljni regu- lator socialističnih družbenih odnosov. V pogojih stimulativne- ga nagrajevanja po delu bodo proizvajalci, ki so prepričani v pravilnosti in nujnosti nalog, aktivno iskali vse možnosti, da bo njihovo delo čim uspešnejše. V takih pogojih nujno izgineva- jo birokratski ostanki stroge delitve, odgovornost po nekih kompetencah, nepovezanosti med posameznimi poslovnimi enotami in neenotnosti v strokovnem ko- legiju. O sličnih vprašanjih je nedavno razpravljal kolektiv tovarne perila in konfekcije Delta", kjer so nekateri v an- keti ugotavljali, da se počutijo njihovi strokovnjaki na ozkih delovnih področjih, kjer ne mo- rejo priti do izraza vse njihove sposobnosti, preveč utesnjeni. Slične pripombe je bilo slišati tudi drugod. V podjetjih moramo sprostiti v<'- ustvarjalne sile na tak način in do take mere, da se bodo zlili kolektivi v ekonomske in druž- beno povezane enote, ki v celoti in preko svojih posameznih čla- nov, ne glede na vrsto dela, pre- vzemajo za razvoj podjetja vso odgovornost. Enako vzdušje mo- ramo postopoma ustvarjati tudi v krajevnih in vaških skupno- stih, čeprav so tam pogoji za raz- voj takšnih odnosov drugačni. Kljub širokemu razmahu de- lavskega in družbenega samo- upravljanja se še nismo povsem in na vseh mestih spoprijeli z ostanki mezdne miselnosti; iz- vajanje plana n. pr. spremljajo le posamezniki iz upravnega vodstva, delavskega sveta ali sindikata, ostali se seznanjajo z vprašanji podjetja le od čgsa do časa in še to cesto samo na (Nadaljevanje na 2. strani) O kurentih m di:uqih ljudskih ob icaiih berite na stram 4., 5. m b Nedavne petdnevne protisloven- ske m proti jugoslovanske demon- stracije v Trstu pcmcvno doka- zujejo, dia so v Itar.ijk: še vedno desničarski tn fašističn' krogi, ki nočej.o, da bi narodi živeii v skgi m v m'edse'bojn'em ra'zumevanju. Žal so tudi ob''asti molčale in takohr;sti stali m dovolili, da sc skvadnjsti pre+epali Slovence m Italijane, ki so po.sknišali pogasiti ogenj. Tudi tokrat ni slo brez ognja, čeprav na srečo ni zagorel. V ponedeljek so napadli slovensko '.opo!dnp ob 14 uri. ODBOR 7A FOmEVTOV.AN.lF IN KARNEVAL Spored kurentovanja in karnevala v nedeljo, 12. februarja 1961 OB 10. URI — Sprevod e^tnografskih narodopisnih pust- nih ."^kupiln iz Markover, Orkovcev, Lancove vasi, Hajdine in Rurkov«^-c. — Pot .sprevoda: Nfladika, parf^ ob Dravi, Hrvatski trg, xMursičeva, Cafova, Pre.šemova, Slovenski trg, Murkova. Lackova, Masarykova, Ciril-Metodov drevored, rjiitonipir.ska, Srbski trg, Titov trg, Miklošičeva, Tra mladmskih bnlgad, Krempl.ieva. Trg svobode, Vosnjakova, Vinarski muzej. Mla- dika. Vso skrb šolstvu in kulturi šolstvo, pros\'eta rn k-ultura so prav tista področja našega družbenega življenja, na katenh smo v zadnjih letih doživeli naj- več sprememb in uveljavili vrsto novosti z željo omogočiti čim večjemu številu državljanov, boljšo splošno in strokovno izo- brazbo. Uveljavljena je temeljita preobrazba osnovne šole. sedaj pa se iz osnov spreminjal tud^i stro- kovno višje šolstvo. Iz zastarele šole želimo napraviti novo, mo- derno solo, '.odatki kažejo, da predvide- vanj perspektivnega plana v in- vesticijah nismo izpolnili, saj smo ilahko investiran le 41,7 % predvi- denih sredstev ob cca 25 % po- dražitve gradbenih del in investi- cijskega materiala. Od 375 si.stemiziranih učnih mest jih je zasedenih 282 ali 75,2 %, nezasedenih pa 93 učnih mest — 24.8 %. V preteklem obdobju pa nismo posvetili vse skrbi samo mate- rialni in kadrovski plati naših šol. Ob rasti nove šriif, je biilo potreb- no skrbeti tudi za utrditev nove šole in za njeno vsemočnejše vraščanje v naše družbeno življe- nje. Novi učni načrti zahtevajo nove metode dela m poglobljeno znanje učitel.jev. Tudi na tem po- lju smo dosegli vidne Tispehe. ka- kor je to poudaril svet za šolstvo v svojem poročilu ljudskemu od- boru. Čeprav nismo povsod in v celoti dosegli zazeljenih uspehov, moramo vendar ugotoviti, da je imelo naše osnovno šolstvo veUke uspehe pri oblikovanju in vzgoji mladine. Da nismo dosegli vsega, je v precejšnji meri kriv ravno materialni položaj večine naših šol, — saj zahteva reformirana šola tudi kvalitetno reformo ma- terialnih možnosti šole, to je uč- nih prostorov, učnih pripomoč- kov, učil itd. Ne bi bilo prav, če bi mislili, da lahko v kratkem času .štirih let opravimo tako veliko nalogo in zadovoljimo vsem potrebam. Tega najbrže v naslednjih 5 letih ne bo mogoče doseči. Poleg napovedanega smo v tem času razvijali in utrdili organe družbenega upravljanja šoi. to je šolske odbore in njihove komisije. V njih je vključenih 493 držav- ljanov, ki skupno s prosvetnimi delavci vodijo .šole. Tem ob strani .stoji še 1498 članov samouprav- nih organov učencev. Na vseh r.o- lah smo tudi ustanovili šolske ali mlečno kuhinje, v katerih dobiva hrano cca 90 % učencev. V zad- njem letu smo uspeli te l^uhinje tudi materialno utrditi. V skladu s splošnim razvojem naše družbe in občine je bilo po- trebno posvetiti vse več.jo skrb nižjemu in srednjemu .strokovne- mu .šolstvu. V Ptuju so bile usta- novljene srednje strokovne šole, ki jim je bilo potrebno poskrbeti prostore in učne moči. Čeprav se sele razvijajo in še niso popolne, so pokazale življenjsko sposob-. nost. Vpis vanje pa je dokaz, da so bile potrebne. DELO SVOBOD SE JE OKREPILO Na kulturnem m splošnem pro- svetnem področju pa je bila po- svečena glavna skrb razvoju vseh vrst prosvetnega in kulturnega dela v mestu in na vasi. Utrdilo in organizacijsko se je okrepilo delo Svobod in ostalih kultumo- prosvetnih društev. Za ureditev prostorov, predvsem v zadružnih domovih je bilo poleg lastnih sredstev društev in prostovoljne- ga dela državljanov, investiranih cca 15 milijonov dinarjev. Knjiž- nice ima.io cca 24.000 knjig, ki pa so po večini že stare. V ncči, dokler ne bo žarnica pregorela, veterinarska postaja, ki čaka na podjetnejšega veteri- nsirja in ix)leg cestne razsvetljave brez žarnic še sodobna mrtvaš- nica. Najbolje bo, da prepu.=:timo razglabljanje o tem našim »mla- dim« študentom Višje pedaaoške in ekonomske šole v Mariboru. Eno pa vemo, in tega ne bomo pustili prihodnjim razglabljanjem. Pusta si ne damo vzeti, čeprav smo se že nič 'kolikokrat pridu- šali, da se ne bomo dali, ker f>ač mislimo, da spada v naš delokrog borb za različne zgradbe višjega standarda ter sedeže in stolčke (prijetno in sodobno pa je sedeti tudi na pručki ali po domače po- vedano na »šamrlu«, če že nisi či- sto na tleh?!). Zvesti sami tradi- ciji se pač po raznih zmagah in poraz/;h vestno in natančno ter .sodobno pripravljamo na pust. Pripravlja ga sicer TVD Partizan oz. čisti dobiček misli odnesti bla- gajnik TVD. Sodelujejo pa pri pri- pravah vse organizacije od rejcev malih živali, ki obstojajo že iz pradavnih čsnov, preko vseh or- ganizacij, ustanov in društev pa do rejcev velikih živali, kar so pokazali na gasilski veselici, ko so skakali čez kozo. Ker Se nam zdi ta uvod že skoraj malce predolg, naj pove- mo sedaj glavno vsebino tega članka: V soboto, 11. februarja, ob 19. uri bodo igral: na »Lukarskem karnevalu« v vseh p>rastorih za- kurjenega Zadružnega doma v Gorišnici »Veseli Prleki«. Če bi jih hoteli slišati, ne zamudite te priložnosti in jih pridite poslušat v pustni maski (ki bodo zaželene) ali pa kar v vsakdanji maski. Mu- zikante boste lahko gledali, jih poslušali ali pa po po njihovi muziki tudi plesali, kakor bodo :grali. Če bodo navzoče kake po- sebne, !ei>e in posreče maske, jih bomo nagradili s primernimi pustnimi nagradami. Da ne po- zabimo šc povedat;, bodo na raz- {v-.lago tudi pijače in jedače po zmernejših cenah, kakor jih ima- jo naša gostinska podjetja, in še to brez 10 odst. postrežnine! Na pripravljalni seji smo se skoraj pozabili zmeniti za vstopnino in v£im sedaj sporočamo, da jo bo- mo pri vstopu vseeno pobirali. Če bi kdo slučajno odšel iz Go- rišnice v nedeljo zjutraj predobre volje, si jo bo lahko šel poprav- ljat ves dan v sosedno karneval- sko mesto (iz Gorišnice vozi ob 6. uri zjutraj vlak, ob 7. uri pa avtobus, če ne bo prenapolnjen). TVD Trgovsko podjetje z gostiščem »Pri Korošcu« v Ptuju . se priporoča gostom ob kurentovanju v Ptuju 12. febru-i arja 1961 in ob drugih prilikah s prvovrstnimi vini in S; prvovrstno prehrano v svojih in drugih gostiščih. ' Ptujčani in Ptujčanke! Nedeljsko kurentovanje pomeni za nas pomembno pustno f^rire- ditev. DOPOLDNE BO OB DESETIH SPREVOD NARODOPISNIH SKU- I PIN IZ BLIŽNJIH VASI, POPOL- DNE PA OB ŠTIRINAJSTIH KAR- NEVALSKI SPREVOD. Tako se bo tega dne srečala na naših ulicah še živa, toda davna kmečka pustna preteklost s kurentom in dru- gimi liki s sodobno pustno ma- škarado. Naše mesto bo sprejelo toga dne številne gledalce. To nam se- veda r,alaga, da pri vsej zaželeni sproščenosti vendarle skrbimo tudi za red. Vsakdo od nas mora namreč toliko prispevati k redu, da se bosta oba sprevoda nemo- teno odvijala. Ne ustvarja.imo to- rej nereda in nepotrebne stiske. Glejmo, da bodo ulice in trgi le toliko zasedeni, da bo pot za oba sprevoda prosta. Gledalci naj se zvrstijo po vsej poti sprevoda in naj se ne zhira.jo samo po sre- diščnih mestnih ulicah in trgih. Odbor za kurentovanje vas prosi, da se ravnate po navodilih rediteljev. Le tako bo naše ku- rentovanje uspelo. ODBOR ZA KURENTOVANJE IN KARNEVAL telesne kultti^re Vprašanje telesne kulture v ob- čini Ptuj js spričo zelo slabih ma- terialnih pogojev postalo zelo pe- reče. Radi tega je Svet za telesno vzgojo ob>čine Ptuj v per.spektiv- nem planu razvoja telesne vzgoje za obdobje 1961—1965 predvidel precejšnje gradnje telesnovzgojnih in športnih objektov za šolsko in izvenšolsko telesno vzgojo. Kljub temu, da predvidene gradnje ome- njenih objektov nimajo cbjektivnc podlage finansiranja v proračunu občine, pomenijo le minimalne potrebe za uspešen razvoj te družbene dejavnosti v navedenem obdobju. Zato bo nujno, da se bodo finančna sredstva za te po- trebe m.orala zbrati na način skupnega prispevanja po državlja- nih, gospodarskih organizacijah in občine. V perspektivnem planu so pred. videne sledeče investicije: za po- trebe šolske telesne vzgoje po šolah so predvidene telovadnice oziroma pokrite telovadne lope pri šolah: v Ptuju pri novi šoli v gradnji telovadnica, pri šolah .Majšperk, Gorišnica, Dornava, Markovci, Hajdina, Cirkovci, Lo- vrenc na Dr. p.. Grajena, Videm pri Ptuju, Desternik, Trnovska vas in Vitomarci pa pokrite telovadne lope in manjša športna igrišča; pri šolah v Žetalah, Leskovcu, Podlehniku, Polenšaku pa samo manjša športna igrišča. Za potre- be vseh šol v Ptuju je predvideno še centralno šolsko športno igri- šče na prostoru bivše gospodarske razstave ob šoli »Mladika«. Za vse je predvidena tudi potrebna opre. ma in rekviziti za začetek dela. Vsj stroški za šolsko telesno vzgojo so za to obdobje predvide- ni z zneskom 116,000.000.— din. Za izvenšolsko telesno vzgojo so predvidene sledeče gradnje: V Ptuju gradnja športnega igrišča za odbojko (2), za košarko (2), igrišče za tenis (3), lopa za na- mizni tenis, obnovitev atletske steze in drugih atletskih naprav, usposobitev stadiona za rokomet za nočne tekme in v zimskem času za drsanje, kar terja uredi- tev razsvetljave in asfaltiranje tega stadiona, dokončanje tribune na nogometnem stadionu, gradnja letnega kopališča z olimpijskim športno-plavalnim bazenom ob bo. dočem jezu elektrarne Hajdoše, zgraditev primernih objektov in nabava plovnih objektov za ve- slaški šport prav tako ob bodočem jezu elektrarne Hajdoše, dogradi- tev letnega telovadišča v Ljud- skem vrtu in potrebno število strelišč za malokalibersko puško v Ptuju in v okolici. V Kidričevem pa gradnjo športnih igrišč za od. bojko (2), pokrite lope za namizni tenis in igrišče za rokomet. Pri stanovanjski skupnosti v Ptuju in v Kidričevem pa manjša športna igrišča za odbojko, košarko, roko- met in tenis. Poleg tega pa še v Majšperku letno kopališče, v Ki- dričevem pa zimsko-športni ba- zen, kjer bj se lahko uporabljala topla voda iz tovarne in katerega bi v zimskem času lahko koristili tudi ljudje iz Ptuja. Za te invc. sticije je predvidenih 111,000.000 din. Skupaj je torej za šolsko in izvenšolsko telesno vzgojo pred- videnih 227,000.000 din v obdobju 1961—1965. Predvidene investicijo, kot reče- no, niso male in tudi ne v skladu z objektivnimi možnostmi občine. Če pa pogledamo obstoječe stanje športnih in drugih telesnovzgojnih objektov na našem področju, vidi- mo, da predvidene gradnjo niso planirano preko minimalnih po- treb. Poudariti moramo, da so po. samezni športni in telesnovzgojni objekti materialna osnova, brez katere si ne moremo zamisliti uspešnega dela na tem polju. Od skupno navedene vsote je treba odšteti znesek 35,000.000 din, ki je predviden oziroma pla- niran za funkcionalne izdatke šol- ske in izvcnšolske telesne vzgdj^e t. j., za vse stroške tekmovanj in prireditev, nabavo opreme in za vzgojo potrebnega strokovnega kadra v naših organizacijah. Inve- sticije bi tako znašale vsega 192,000.000 dni. Finančna sredstva za funkcio- nalne izdatke v znesku 35,000.000 din bo verjetno tudi v bodoče za- gotovila občina v svojem prora- čunu za telesno vzgojo. Ostala sredstva za investicije, pa bo tre- ba zbratj na drug primeren način. Investicijska sredstva za gradnjo navedenih kopališč in objektov za veslaški šport bo občina verjetno vključila v proračun zavoda za komunalno dejavnost: za gradnjo telovadnice pri novi šoli v Ptuju pa v proračun sveta za šolstvo. Odprto vprašanje torej ostane le še finansiranje ostalih predvide- nih športnih in telesnovzgojnih objektov. Če bi vsi naši državljani in vsa naša gospodarska podjetja te probleme smatrali za svoje in se zavedali, da je telesna vzgoja problem nas vseh in tako tudi naloga nas vseh, potem bi morali k rešitvi tega problema pristopiti skupno. Menimo, da ne bi nobeden naših delavcev ali uslužbencev od- klonil, če bi se predenj postavili ti problemi s predlogom, da en delovni dan, pa čeprav bi bila to nedelja, žrtvuje v skupen sklad za gradnjo navedenih objektov. Tudi gospodarske organizacije verjetno ne bj nasprotovale, če bi se jim predlagalo, da počenši z letom 1961 od skupnega čistega dohodka v tem obdobju prispevajo 1—2"/o v tak skupen sklad za napredek tdesne kulture. Na ta način bi problem lahko rešili skoraj v ce. loti, če bi po drugi strani naši športniki in drugi državljani pri- spevali tudi svoj delež k temu s prostovoljnim delom, kjer je to mogoče. Temu bi se naša mladina verjetno odzvala pod dobrim vod- stvom v celoti. Na ta način bi lahko rešili vse probleme tega področja in zagotovili, da tudi naša občina gre v korak z drugi- mi na polju telesne kulture. Kar pa je najbolj važno je to, da vsak državljan in vsaka naša gospodar- ska organizacija enako prispeva k rešitvi tega problema, saj smo že uvodoma omenili, da je stvar te. lesne vzgoje stvar nas vseh. Zato predlagamo, da vsj državljani občine navedeni predlog dobro proučijo in nato na zborih voliv- cev o tem razpravljajo in povedo svoje mnenje. Adi Sarinan_ Vso skrb šolstvu in kulturi (Nadaljevanje s 1. strani) sredno vpliva na bodoči gospo- darski in kulturni razvoj komune. Cilji morajo bit* v skladu s per- .spektivnim razvojem, ki ga naka- zuje zvezni perspektivni družbeni plan in republiški perspektivni program, to je na področju šol- stva zagotoviti vsem učencem po- polno osemletno šolo, odpraviti 5 (zmeno in .šole č mbo j opremiti, da bodo lahko v pcncsti razvile in uresničile smo^tre in nalogo re- formirane šole. Na področju kul-* ture in prosvete pa zagotoviti de- lovnemu človeku možnost vse bolj kvalitetnega in pestrega kul- turnega življenja ob nenehnem iskanju novih oblik kulturne de- javnosti. Da bi vse to dasegli bo px>trebno vložiti mnogo naporov in tirudia, prtrebna D-a bedo tud: velika finančna sredstva. Ob upoštevanju postavljenih ciljev daje osnutek občinskega perspektivnega plana osnovni pojdarek gradnji, opremi in raz- širitvi osnovnih in srednjih stro- kovnih šol ter posebno poudarja materialno utrditev popolnih osemletk v Ptuju, v industrijskih j središčih in v večjih vaških cen- ' trih. Ze l«itos bo treba začeti z grad- njo popolne osemletke v Ptuju (10 uči'n C, specialne uči'nice s kabineti, delavnice, šclska in mleč- na kuhinja in telovadnice). Grad- nja bi naj bila dokončana in šola usprsobl.i^ena za delo v začetku 1963. leta. S tem bo dob«la osnov- na šola Franca Osojnika. ki .je se- daj z 11 oddelki in 380 učenci v pav/jonu s 4 uolnicamii in v gimnazijn. svojo zgradbo in bo de^no ra'zbrerrren'i.la osnovni šcili v Mladiki, ki potrebu.}e prostore za speciadne učilnice, ter učilnico v gimnazij. Dal .je bo v t€m letu treba začeti z gradn.jo učitoic, specialnih učilnic, p>omožnih pro- storov in telovadimoe pri 9c4i v Kidiričevem, ki b. se naj razvf.a v popolno ccsemletko in tako raz- bremenila šole na Bregu, v Haj- dini m pr: Lovreacu na Dravskem pcilju. Obnoviti in urediti bo v tem letu treba še šcde v Gru- škwju. v Žetalah m v Juršincih. To so najnujnej.še potrebe, k. jih narekuje sedanje stanje. Za p>o- trebe sredn.jih šol pa bo 'etcs tre- ba nadzidati vajensko šoId v Ptu- ju. S tem bi dobi H pet učilnic za potrebe srednje ekoncmske in administrativne šole, ki g'cstu.}eta v gimnazi.ji. V niais'ednjih let h pa bo treba zgradiiti nove uioilnice še v Gcirišmici, Majšperku, Vi'tomar- cih. ZavTču in Stojncih. Z večjimi rekonstrukc jami bo treba urediti in pcvečati šoLske prostore v Dcimavi, Pod'ehniku, pri Lovrencu na Dravskem polju, na Hajdiini, v Destermiku, Narap- Ijaih, Trnovski vasi in v Mlad.ikii v Ptuju. Z vsakoletn m družbenim planom in proračuncm bo treba zagotoviti sredstva za nakup opre- me za 60 učilnic, pnvprečno za 15 uSilmic na I^to. Vsako leto bo treba šolam zagotoviti tudi pri- merna finančna sredstva za redno vzdrževan.je zgradb in c preme ter izpopolnjevanjie uči". Zagotoviti bo treba tud sredstva za adaptacijo limnazi.isike stavbe v Ptuju in za večja vzdrževana dela na glas- ben' šoilii v Ptuju. Da bi Ighk-' zagotovi''; finančna sredstva, bo treba moilaijttiairau vs« vire — namenske sklade občine, proračum, sklad? go'^prdarskih or- gani zac. j pa tudi državl.jane, k; naj s 9vo.jimi prispevki v delu in materialu omogočijo, da' bedo na- loge uresničene in da b:do naše šcie dobile takšne pog-cje, ki so jim za redno de:o potrebne. Na- štete so samo najnujnejše potre- be. Ko bo vse to napravljeno, bo večina naših šol še vedno osta'!a brez spec»a''n h učilnic, kabinetov in telovadnic, ki so za pouk v se- danjih pogojih z£ilo važne. Urediti kulturne domove Na pdročju kulture ;n prcsve- te predvideva osnutek ureditev vseh 26 dvoran in prostorov v za- družnih in kurtumih domovih. S tem bi dobile tud. druge družbe- ne m politične crganizacije pro- .stone, v katerih bodo lahko bcl.je in uspe.šneje delalo. Sredstva, ki bodo potrebna, bo prav tako tre- ba zbrati iz vseh možnih virov in mcbili.zirati čim več matenailnih sredstev tor org^amizirati prcsto- vcl.jno dieilo državl.janov, da bomo tako sami čim več prisipevali k dvigu kuikuirne ravni na naši vasi. V Ptuju pa bomo nadadjevalii z za- četo akcijo za gradn.jo dielavske- ga doma. Osnutek plana računa, da bodo občani še bolj priha.jail. v kino, dia si bodo kupil še več radijskih sprejemnikov in teievizcrjev ter prebraJii še več knjig kakor v pre- tekMh letih. Zato predvidevamo nov kino v Gor šnici, naikup oko Id 10 televizorjev, ki naj v manjših krajih nadomesti.jo kino in zbe- re.jo okrcfl sebe čim več gledal- cev, in sicer: v Tmovsiki vasi, De- siermku, Vitomaroih, Ž«itailaih, na Rodnem vrhu, v Pcdlebn ku, Sto- percah. na Ptujski gon, v Cir- kulanah in v Leskovcu. Vse to pa le, če bedo prebivalci sami po- kazali zaninuan.je in zaigotoviii, da ne bedo sprejemniki samevali. Osnutek plana predvideva da- l.i€, da b: že v iet:šnjem letu ure- dili pionirsko knjižnico v Ptuju s tem. da se Trgovsko p>odjetje »Izbira« izseli :z sedanjih poslov- nih prostorov, pozneje pa tudi v Majšperku in Kidinčevem; moder- ni z: rali splošno in študi.isk:' knjiž- nico in jo oskrbeli z modernejšo literaturo ter uredili potu.jočo kn.jiižnico. V naslednjih letih bi naj Š9 bolj utrdili tudi amatersko gle- dališko dejavnicst. ki bo dob la osnovo v ure.ienih kultumih dvo- ranah, v Ptuju pa v gledailišču, k« ga bo treba obnoviti. Ob 20-let- nici vstaje bo iz.šel Ptujski zbor- nik, s katerim bomo počastili to veliko <:bletn co. Potrebe mestne- ga arhiva, muze.ja in spomeniške- ga varstva morajo dobiti v planu pcimerno mesto. Btti morajo za- gotovljen nadaljnji razvoj in iz- boljšan- prgrji za delo. Potrebe in predividevan.jia osnut- ka perspektivnega plana, k so tu nanizana, seveda ni.so nekaj iz- črpnega in popo'n'ega. ker to v takšnem sestavku ne bi bilo mo- goče. So samo okvirne nailoge, ki naj v razpravah na zborih voliv- cev, v družbenih pcilitimih ■rrga- nizacijah dob jo svo.jo pravo vse- bino. To bo nato perspektivni plan sprejel kot nalogo, ki smo si jo OLStavili cbčani sami, da bi imeli pred seboj jasno perspektivo m cilj, k ga želimo in moremo v naislednjiih letih doseči. F. K. PTUJ, 10. FEBRUAR 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Slabe ceste v bližini Ptuja Draženska in Mejna cesta sta v sedanjem južnem vremenu sko- raj neprehodni. S kolesi se tod sploh nikamor ne pride, pešci pa gazijo globoko blato. Dražen.ska cesta je povezana z železniško pvostajo Hajdina. Upravičeno se pritožujejo vsi, ki gredo F>o tej cesti na vla'k in z vlaka. Najbolj pa so prizadeti otroci, ki ftiorajo dnevno po tem blatu v šolo na Breg. Draženska cesta povezuje s spodnjim delom v dolžim ..okrog 800 m pred železniško postajo Hajdina. Krajevni odbor Hajdina in teritorij bivše občine Ptuj. Krajevni odbor Hajdina meni, da spada ta del ceste pod teritorij Ptuja, Ptuj pa je menda nasprot- nega mnenja in cesta ostane že dolgo vrsto let neposipana. Delno je nasipala Mejno in Dražensko ce.sto pred petimi leti, občina Ptuj. Sedaj pa bo menda ti dve zapuščeni cesti dal nasipati Za- vod za vzdrževanje občinskih cest v Ptuju, Upamo vsaj, da se bo to zgo-^ dilo. -k Povrtnina: čebula 100, fižol lu- ščen 60 do 70, hren 100, krompir 18 do 20. 'korenje 50 do 60, moto- vileč 300, peteršilj 60 do 80, rde- ča pesa 40 do 50, pov 50 do 60, regrat 300. kisla repa 50 do 40, redkev 30, radič 150. česen 150 do 200. solata endivija 120 do 150. špinača 150 do 180, kislo ze- lje 50, zelje v glavah 30 do 40. rdeče zelje 30 do 40. Sadje in sadeži: jabolka 40 do 60, orehi 300. Žitarice in mlevski izdelki: ko- ruza ,30 do 40, ajdova kaša 180 do 200, prosena kaša 100 do 120, koruzna moka 40, ajdova moka 60, proso 50, koruzni zdrob 50 do 60. Mleko in mlečni izdelki: surovo maslo 600, smetana 200, sir 50 do 100. Perutnina in jajca: jajca 18 do 20, purani 1000 do 1800, p:3Čanci 500 do 800. Maščoba: zaseka 300. Tudi takšni se najdejo Nekoč je vaščan N. iz vasi T., ki meji na Hailoze, kupil neki roč- ni vrtaln; stroj za 2 kg slanine. In spet nekoč, pred nedavnim, pride vascan iz vasi P. v vas T. k N. s prošnjo, da mu posodi svoj vrtalni stroj. Gospodinja vaščana N. da pro- silcu vrtalni stroj. Ta potisne vr- talni stroj v svoj cekar in cekar obesi na svoje kolo, ki je stalo na dvorišču. Na dvorišču ni bilo nikogar razen gospodarja same- ga. Va.ščan iz P. se vrne še za trenutek gospodinji v hišo in ko pride nazaj, opazi, da nima v ce- karju več vrtalnega stroja. Nihče ni vedel, kdo ga je vzel iz ce- karja. Tega ni znal povedati niti sam N., ki je edini bil na dvori- šču. Ker ni imel vrtalnega stroja, ga tudi ni mogel vrniti, N. pa je zahteval, da mora to brezpogojno storiti. Zadeva se je vlekla in končno se je va.ščan iz P. vdal pritisku in plačal za vrtalni stroj 25.000 din. N. je 25.000 dm pre- jel z besedami: »Kaj je to 25 jur- jev? To ni noben denar! Jaz tebi lahko dam 300 jurjev.« Seveda, 25 jurjev jia 'proti 300 jurjem, ki jh N. hrani v svoji .skrinji, res malenkost. Vprašamje pa je, na kak način si N. jurje pridobiva. Za vrtalni stroj je dal 2 kg sla- nine, dobil pa je zanj 25 jurjev in še vrtalni stroj mu je ostal. N. iz vasi T. p>od Halozami ima mnogo jurjev, vest; pa nima. -z- Sindikalni koledar Danes, 10. februarja 1961. cb 16. ur: prične z rednim p>oskva- njem »Pravna siužba« pri "Občin- skem siindikailnem svetu E*tuj. »Pravna služba» ima redno vsak petek od 16. do 18. ure svoje uradne ure na Občinskem sindi- kalnem svetu Ptuj, Trg mladn- skih de^''Ovnih brigad 4/1, * V soboto, 11. februarja 1961, oh 13. uri, bo redni 'etru občna zbor sindikalne ipodružnice Splcš- ne bcilnišnice, Ptuj. Občnega zbo- ra se bo udeležili član Republiške- ga sveta ZSJ za Slovenijo Jože Križančič. * V sobrto, 11. februarja 1961, ob 16. ur; bo v dvorani De'aivs'keg9 kluba sindikaft'Ov, Ptuj, Orm-rška cesita 2, Prešernova proslava, ki .jo crganjzima komisija Občinskega sind':kalnega sveta E^tuj za kul- turno prosvetno dejavnost. Pro- gram izvajiajio učenci Vajenske .šoi'e raizniih .strok, Ptuj, pod vcd- stvcm Draga Zupančiča. Proginam proslave .je naslednji: 1. Uvodna beseda za Prešem^cv dan. 2. Kakšna je biila doba. v ka.- ten Je ž vel Prešeren ? 3. Romantika je nujno prišla od taikratoih' prdlik. 4. Prešeren v svoji mladostni dc'b»'. 5. Prešeren v letih bivanja v Ljubljani tn Kranju, in Pre- šernova duševna drama. 6. Prešeren pesniik — pesniška razdobja. 7. Kaj pomeni Prešeren Soven- cem ? 8. Metod Mkuz: Prešeren in partiizani. (Vmes so recitacijski vložki). * *■ V prihKrdnjeh dneh se bo deilo Občinskega sandakajnega sveta Ptuj razvijalo v nada^jih pripraiv.ah na letne občne zbere siindikalnih podruzn.c. Iz Prograrryi in zapiskov ObSS Ptuj Lunine spremembe in vremenska napoved ZA ČAS OD 11. DO Ift. FEBRU- ARJA 1961 Mlaj ho dne 15. februarja 1961 ob 9.11. Vreme bf> .spremenljivo; okrog 16. je pričakovati večje pa- davine, najprej dež, nato pa še sneg. V .sredo. 15. felvniarja, bo — kakor je že znano — popnlin .son- čni inirk, ki ho Irajal od 7.57 dn 9.55, v naših (krajih pa bo viden le kof delen .srnrnj mrk. Zakri- te bo 9S odstotkov .sončne povr- šino. Krt popoln .sončiil mrk bo viden v srednjoim delu na.še dr- žave. V prmoru lepega vremena toga dne bt>m-> trrej lahko opazovali zanimiv priroden pojav. Ob even- tualnem .slabem vremenu pa bo- mo deležni le večjo zatemnitve. NOVI DAROVALCI KRVI Dne 31, januarja na transfuzij- ski pctstaji v Ptuju ni biilo odvze- ma krvi. ker se krvodajalci iz Moškajnc n so od^zvaii našemu va- biiu. Vzrok temu izipadu je ver- jetno nedcivoljno in nepravilno organi z; rainia krv-dajaiska akcija. Dne 2. februarja so darova li kri darcvalci krvi iz Stojnc. Vsem da- ro\'a!ccm in organizatorjem, po- sebno tov. Vojski, iskrena hvala v imenu bciln kov. Daipcvailci krvi .so bili: Vincek Marija. Kostanjevec Gera, Vojsk Marjeta, Zelenik Anica, Petrovič Manja. Vajda Angela, Knstanjevec Liza, Ko.stanjevec Marija. Zotlar Marija, Glažar Friderik. Plošonjak Franc, Ptošenjak Jožef, Toplak Tomaž, Strelec Franc, Sdina Ja- nez, Šm gcc Franc, Zupanič Mar- ko, Kelenc Janez, Verlak Andrej, Meg'lič Štefan, Prelrg Alojz. Iz Ptuja .so se ist;ga dne javili naslednji prostrvoljni darovalci krvi: Pctcčnik Gabn.iela, Širovnik Justna. Kelc Marija, Rogina Mi.- ha, Osvald Artmija :z Vičave in Plch; Janez ter Plcihl Verona iz Bukove. Splošna bo'iii.šnica Ptuj Postaja za transfuzijo iVrvi Rdeči križ Ptui Osebna kronika Dečke so rodile: Andrašič Štef- ka, Drakovci 43 — Janeza; 2u- ran Terezija, Gruškovec 43 — Franca; Šek Gabricla, Brebrov- nik 66 — Stanka; Glavica Tere- zija, Kungota 42 — Ivana; Cvet- ko Lizika, Polenšak 20 — Sta- nislava; Vidovič Elizabeta, Po- horje 32 — Stanislava; Filipič Marija, Vogričevci 24 — Stani- slava; Brglez Marija, Cirkovci 10 — Antona; Donaj Marija, Placarovci 8 — Srečka; Toš Oti- lija, Smolinci 13 — Jožefa; Ska- lič Marija, Zerovinci 2 — Bran- ka; Emeršič Marija, Kidričevo 2 — Darka; Juršek Matilda, Bel- ski vrh 95 — Stanka; Veselic Jo- žefa, Formin — Stanka; Kozel Marija, Pobrcžje 23 — Jožefa; Stajnko Tatjana, Kog 3 — Mi- rana. Deklice so rodile: Golob Eli- zabeta, Slomi 3 — Marijo; Slabo Marija. Krčcvina 36 — Vidr.; Pislak Ida, Lešje — Darinko; Vaupotič Roza. Sedlašek 97 — Danico; Pulko Ida. Zetale — Kristino; Drevenšek Veronika, Pobrežje 134 — Dragico; Zamu- da Silva. Placarovci 10 — Ireno: Zavec Roza, Brezova gora 58 — Marijo; Domine Marta, Kungota 38 — Marijo; Zorčič Elizabeta, Trnovski vrh 43 — Ireno; Dre- venšek Angela, Gerečja vas 33 — Angelo; Jus Elizabeta, Dobri- na 9; Zavošnik Katarina, Apače 71 — Marto; Plaveč Marija, Lo- peršice 14 — Danico; Sič Ljud- mila, Pobrežje 90 — Ireno; Vol- gomut Angola, Ljutomerska 2 — Lilijano; Mernik Elizabeta, Me- stni vrh 28 — Anico. Janez Horvat, Formin 6 it Kristina Kelenc, Formin 30. Zvonko Cafuta, Pobrežje 120, rojen 5. novembra 1960 — umrl 26. januarja 1961; Franc Lozin- šek, Podlehnik 31, rojen 13. no- vembra 1959 — umrl 4. febru- arja 1961. GASILSKI CENTER MAJSPERK Predlog Občinske gasilske zve- ze Ptuj, da bi naj bili tečaji za izpra.šane gasilce po gasilskih centrih, je bila zelo dobra zami- sel. Tak.šen tečaj je bil tudi v gasilskem centru Majšperk. Obiskovalo ga je 28 članov in 10 članic, ki so položili izpite s prav dobrim uspehom. Zelja je, da bi tečajniki zna- nje, ki .so si ga pridobili v 14 dnevnem tečaju, prinesli v svo- ja društva in se tam izkazali kot dobri in požrtvovalni gasilci. Štab gasilskega centra Maj- šperk se iskreno zahvaljuje Ob- činski gasilski zvezi Ptuj za so- delovanje. Prav tako izreka za- hvalo vodji tečaja Mirku Tur- kušu, ki je mnogo doprinesel, da je tečaj v redu potekal. D. A. DELAVSKA UNIVF^iZA PTUJ 15. februarja 1961. IC Polen- .šak: Kaj moramo vedeti o so- dobnem prometu (Krajnc Vik- tor), v šoli ob 19. uri, predavanje s filmom in diafilmi. IC Ptuj ŠS I.: Izbira poklica (Stropnik Jože), v Mladiki ob 19. uri — predavanje s filmom. 16. februarja 1961. IC Maj- šperk SS: Spolna vzgoja mladih ljudi (dr. Pavličev Nada), v Do- mu Svobode ob 18. uri. Ptuj L. II.. III., IV., V. teren: Odnosi mod ljudmi (Cepin Gvi- do), v dvorani Obč. komiteja ob 19. uri. 17. februarja 1961, IC Dorna- va: Kaj moramo vedeti o sodob- nem prometu (Krajnc Viktor), predavanje s filmom in diafil- mom — v šoli ob 19. uri. IC Spuhlja SS: Vzgoja otroka, s katerim imamo težave (Sleko- vec Adalbert), v novi dvorani ob 19. uri. 19. februarja 1961, IC Cirku- lanc: Kaj moramo vedeti o so- dobnem prometu (Krajnc Vik- tor), predavanje s filmom in dia- filmom v šoli ob 9. uri. IC Zavrč: Kaj moramo vedeti o sodobnem prometu (Krajnc Vik- tor), predavanje s filmom in dia- filmom v šoli ob 7.15 uri. IC Podlehnik: Vtisi s potova- naia po R':'.garij (Gcrjun Bran- ko), predavanje ob episkopu v šoli ob 9. uri. IC Ix)vrenc: Razvoj NOB na Štajerskem (Dvoršak Jože), pre- davanje s filmom in diafilmi — v šoli ob 7. uri. IC Zctalc: Od .spočetja do roj- stva (Neudaucr dr. Ljuba), v šoli ob 8. uri. VEČERNA POLITIČNA .ŠOLA PTUJ Sreda. 15. februarja 1961, ob 16. uri, tema A6: Splošne ka- rakteristike povojne graditve Jugoslaviic. I. del, predava Jože STROPNIK. Petek. 17. februarja 1961. ob 16. uri, tema A6: Splošne karak- teristike graditve nove Jugo- slaviie, II. del. Predava Jože STROPNIK. VEČERNA POLITIČNA SOLA KIDRIČEVO Ponedeljek, 13. februarja 1961, ob 16.30 uri, tema A6: Splošne karakteristike povojne graditve Jugoslavije, I. del. Predava Jože STROPNIK. Četrtek, 16. februarja, ob 16.30 uri, tema A6: Splošne karakte- ristike povojne graditve Jugo- slavije, II. del. Predava Jože STROPNIK. MLADINSKA POLITIČNA , ŠOLA PTUJ Ponedeljek, 13. februarja 1961. ob 16. uri, tema F5: Religija, II. dol. Predava Meta FELDIN. Četrtek, 16. februarja 1961, ob 16. uri, tema F4: Socialistična morala, I. del. Predava Meta FELDIN. SEMINAR PREDSEDNIKOV DELAVSKIH SVETOV IN UPRAVNIH ODBOROV V ponedeljek, 13. februarja 1961, od 7.30—12. ure, tema: »Za- kon o delovnih odnosih^', Preda- va Jožo Erhatič. Od 12.—14. ure, tema: »Odnos gospodarske orga- nizacije do komune'<. Predava Alojz Jere. V torek, 14. februarja 1961, od 7.30—12. ure, tema: »Organizaci- j, kadrovsko-socialne službe v podjetju--. Predava Franc Ke- kec. Od 12.—14. ure se razvija. TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE Perutnina PTUJ I Odkupujemo jajca, perutnino in divjačino ter oskrbuje- i 1 mo s tem domač in inozemski trg. ; TOVARINA GLIfMCE IN ALUMINIJA K IDR IČEVO KIDRIČ Proizvajamo alu- minij, glinico, Ica- fran, fenol, vanadi- jevo sol in žlindro LJUBLJANA NEDELJA, 12. FEBRUAR |A I. PROGRAM 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vrtinen- ska napoved in dnevni koledar. 6.M Ve- selo na pot: (vedri zvok: s plošč). 7.00 Napoved časa, poročila, pregiled tiska, vreinciiiua napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 ..Jutra- nja zaria" Slovenske narodne v prired- bah za solo. zbor in orkester. 8.00 Mla- dinska radijska igra. Aleksander Popo- vič: Povabilo na ples. 8.26 Iz albuma skladb za otrckc. 8.36 Z zabavno glasbo v novi teden, 9.50 Anton l.-niovic: An- dante za veliki orkester. 10.00 Se pom- nite tovariši. . . Tone Frantar: Obkoljen v hibi. 10.30 Partizanske in množične pesmi. 10.45 Spoznavajmo svet lo do- movino. (Magnetofonski posnetki javn« mladinske oddaie z dne 9. februarja 19fil). 11.45 Zaha\Vf orkester RTV I.iub- Ijina. 12.00 Nasi poslušalci čestitajo in pozdra .liajo — I. 13.on Napoved časa. poročila, vremenska napoved m objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila m za- bavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pii vas doma. 14.15 Naši po- slušale« čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa. poročila in vremen- ska napoved. 15.15 Reklame. 15.30 Me- lodije, ki jih radi poslušate. 16.00 Hu- moreska tega tedna — Fridolin Zona pri- poveduie. 16.20 Dunaisk* oapevi. 16.40 Peli so iih mati moja. . . (Slovenske na- rodne ;>esm/). 17.00 Pol ure ob zabavni glasbi. 17.30 Radijska igra — A. Rive- mal-H. Colpi: Slon v hiši. 18.31 Ivo Lhotka-Kalinski: Sedem bagatel. 18.40 .Malo peč nas bo ogrela, malo pesmic« vesela (domača glasba). 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radij- ski dnevnik io športna poročila. 20.05 Izberite melodiin tedna' (Zabavnoglashe-' na oddaia z nagradam^i) 20.50 plesni or- kester .Martv Gold. 21.00 O Verdijevem življenju in delu IX. oddaja. 22.00 Na- poved časa. pororHa. vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku. 23 00 Poročila. 23.05 Nočni simfonični koncert. 24. Zadnja poročila in zaključek oddaie. II. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert. 13.00 Napoved časa, poročila in vre- menska napoved. 13.10 Prijetno zabavo' (Plesni zvoki in pon^vke). 13.45 Iz soli- stične glasbe. 14.,30 Zvočni ..cik cak". 15.00 Napoved časa. poročila in vre- menska napoved. 15.10—16.00 Popoldan- ski operni koncert. 19.00 Koncert v mi- niaturi. 19.30 Radijski dnevnik in šport- na poročila. 20.0.5 Vesela godala, 20.15 CarI Orff: Carmrna burana, scenska kan- tata za soliste, zbor in orkester. 21.15 .Mednarodna radiiska univerza — Glasba narodov: Grčija. 21.30 Jazz-test. Odgo- varja Moj.mir Sepc. 22.00—22.15 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda Drugega programa za naslednii dan. delo v študijsko-debatnih sku- pinah. V sredo, 1.5. februarja 1961, od 7.30—10. ure, tema: ^»Planiranje v gospodarstvu-. Predava Miha Kolarič. Od 10.—12. ure. tema: Higijensko tehnična zaščitam Predava Jože Erhatič. Od 12.— 14. ure se razvije delo v .študij- sko-debatnih skupinah. V četrtek, 16. februarja 1961. od 15. do 18. ure. tema: »Okvir- ne smernice petletnega družbe- nega plana občine Ptuj za ob- dobje 1961—1965 in naloge de- lavskih svetov:. Predava Anion Purg. V petek. 17. februarja 1961 je v programu zaključni del semi- narja ter se predvideva študij- ska ekskurzija v eno izmed ma- riborskih tovarn. SINDIKALNA POLITIČNA SOLA PTUJ V petek, 17. februarja 1961, ob 16. uri, v dvorani Delavskega kluba Ptuj redni sestanek vseh slu.šateljev Sindikalne politične .šole Ptuj. na katerem bo raz- prava o dosedanjih uspehih in problemih šole. Sesta.iok bo vo- dil, upravnik šole. Drago Zupan- čič. SINDIKALNA POLITIČNA ŠOLA MAJSPERK Delo v Sindikalni politični šoli Majšperk, se bo odvijalo v okviru študijsko-debatnih sku- pin, na katerih bodo razpravljali o vseh doslej podanih temah. Na brzotumirju ŠD Ptuj za mesec februar so bili doseženi naslednji uspehi: Bohak 14 in pol točke, Bra.s 12,,5. Šorli 11, Peš! in Rudolf po 8, Fijan 7,5, Razdevšek 6 točk Itd. Sircm 4 PTU JSKITEONliC EDUC^. 5Na pust je pač treba po- kazati drug obraz!« Kurenti so že videli precej svetal Vodja etnografske skupine iz Markove. Alo.jz Simonič, šef kra- jevnega urada Markovci, pravi, da so bili kurenti iz Markove od 1945. leta dalje na raznih fol- klornih in turističnih festivalih v Ljubljani, Zagrebu, Opatiji, Kranjski gori ter večkrat pred kamerami raznih filmskih pod- jetij, ki so pošiljala svoje sne- malce v Markovce. 4 kurenti pa so nastopili v Remčevi drami »Mrtvi kurent« v Ptuju, Mari- boru. Bistrici, Kopru in v Novem Sadu. Pokazal mi je garniture novih zvoncev, ki sta jih izdelala Vinko in Alojz Jan iz Višelnice-Gorje pri Bledu. Zvonci so raznih ve- likosti in različnega glasu. Vsak kurent jih bo imel 5 in tehtajo z verigo vred nad 6,5 kg. Z naj- večjo naglico izdelujeta Janko Strelec ter Franc Kline in drugi kožuhe in kape za kurenic. V nedeljo, 12. februarja t. 1. dopol- Godba na pihala »Svobode« Ptuj vsako leto ob pustu monja »unilformo« dne bo v Ptuju okrog 50 kuren- tov s prejšnjo in novo opremo. Vsa skupina že sedaj »trenira«, kakor se pripravljajo na težji na- stop vsi športniki. Vsak večer v drugo smer in dalje. Zvonci lepo pojo. Po vaseh, kamor pri- dejo, je vse ob cesti. Na vprašanje, če se spominja kakega posebnega doživljaja iz kurentovanja. sta Alojz Simonič in Kolarič opisala doživljaj v Ljubljani pred leti. Pred nasto- pom v Tivoliju so kurenti po- čivali na travi in čakali na na- stop. Ko se je približal njihov čas, so poskakali na noge, na- taknili kape in zacingljali. Cela skupina blizu stoječih mladeni- čev se je kurentov tako prestra- šila, da so zbežali. Kurenti so to opazili in so stopili par korakov za njimi. Strah je bil nepopisen. Kot bi jih odnesel veter... Tudi dekleta se oblečejo v kurente Danes nočejo dekleta in žene zaostajati za moškimi tudi pri kurentiji. Na območju etnograf- ske skupine Markovci je že več deklet in žena. ki so oblekle ku- retnsko opremo. Zaradi preveli- kega napora kurenta si sicer niso upale daleč, ampak so tekle le po vasi ali od hiše do hiše. Dva- krat je bila že kurent 18-letna Marija Hrga iz Moškanjc, ki pjBavi, da je za moškega in za žensko sicer težko biti kurent, vendar tega ne čutiš, ko si oble- čen v kurenta. Njo so hitro spo- znali, ker imajo kurenti daljše čevlje kot dekleta. Marija pravi, da bi se tudj letos oblekla, pa je pretežko priti do opreme. Ce bi obula gojzerice. je ne bi nikdo spoznal. Z ježevko ne bi bila tako vsiljiva kot so fantje, ki ne upoštevajo, da so današnje žen- ske nogavice bolj občutljive kot so bile včasih debele, doma ple- tene volnenke . .. Sicer pa bo letos itak dovolj moških, ki se bodo lahko v Ptuju in po vaseh pokazali v svojem demonskem elementu. Pluj se je pripravil in povabil ter bo presenetil Za nastop etnografskih skupin v Ptuju 12. februarja 1961 je tudi na podeželju zelo veliko zani- manje. Ptuju se obeta za ta dan dopoldne ogromno ljudi, domači- nov in gostov iz zamejstva. Vsi, ki se bavijo s pripravami na ta dan, so prepričani, da bo letoš- nje kurentovanje dobra preiz- kušnja za poznejša kurentovanja vedno večjega obsega v Ptuju in da bo to mesto poleg svojih zgo- dovinskih zanimivosti obdržal« tudi sloves kurentovanjskega središča naše domovine. Rad ga bo obiskal vsaj enkrat na leto vsak, ki bi rad videl običaje, ki so jih imeli že naši davni pred- niki v zabavo in razvedrilo, v to- lažbo in spodbudo. V. J. PTUJ. 10. FEBRUAR 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Prieško gostuvanje Na sporedu ptujskih pustnih prireditev bo na pustno ne- deljo zvečer v Titovem domu tudi prieško gostUvanje. Kako se je slUžilo in se tu in tam še danes slUži gostUvanje, je opisal v narečju prleški »bu- kovnik« Peter Skuhala. Opis podajamo v knjižnem jeziku, pustili smo vmes le nekatere prleške izreke. »Pozavščini, pozavščini,« zakri- či Japec na vse grlo. Pozabil je na svojega konjička in odhitel na vas. V naglici je prekopicnil stolek in zibiko. Na vasi je bilo že polno dece. Eden ni imel ča- sa niti suknje obleči, drugemu je še robača pri pojasu gledala izpod hlač. Sosedov Franček je skočil čez plot, suknja se mu je zadela na kol in se mu razčesnila do šinjaka. Pa kaj je vse to proti pozavščinom, ki so tako imenitno oblečeni! Na glavi nosijo veliko, podolgovato kapo, s pisanim pa- pirjem okrašeno, okoli |x>jasa imajo privezan lep robec, od pra- ve rame pod levo roko jima visi "belo-modro-rdeča riiča iz tanči- ce, eden nosi boben, drugi trom- peto pa lepo zakrivljene palice, obvezane s trakovi in zvončkom. Tudi džurdže (ploska lesena po- sodai za vino) imata obešene na rami, v enem je proso, V drugem pa vino, »snehino mleko«. Pozavščina sta plesala, skakala, bobnala, trompetala in z zvončki cingetala. Kakšno veselje za de- oo! Ko sta prišla do hiše, kjer sta nameravala vabiti, sta ustrelila iz pištol. Drašekov Martinek je prvi stopil čez prag, za njim pa njegov pajdaš Martinekov Drašek. Drašek se je v naglici spotaknil čez prag, da se je potočil tijan ta do kuhinjskih d veri. No, pa si je kmalu opomogel. Nato je začel Martinek svojo učenost kazati. Rekel je: »Naš mladi ženih in ne- vesta sta naju p>oslala k vam. Že od ranega jutra hodiva, pa še nisva ne jela ne pila. Hodila sva po zeleno j trati, do kolena po blati, no zdaj sva prišla, kamor sva bila namenjena. Kaj pa vi re- čete, oča, sva prišla prav?« »Kdo bi znal, kam sta bila na- menjena.« »Tja bi rada prišla, kjer zjutraj sonce dol gre, zvečer pa gor.« »Potem pa že nista prav prišla, pri nas .sonce ne hodi ne gor ne dol.« »To pa se lahko prepričava, le odprite nama d veri!« »Ah, prav sva prišla. Drašek. prav. Poglej, da ima hiša štiri kote, v petem pa je peč, tako so nama doma ix>vedali.« Potem sta začela p>ozavščina razlagati, kako se pripravlja go- stUvanje. »Naš mladi ženih in nevesta sta naju f>oslala, da bt vas pova- bila na gostiivanje. Gostiivanje bomo sliižili tisti četrtek po pet- Iku, tijan ta do petka bomo jeli in pili. Vsega bomo imeli zado- sti, jesti in piti. Ze štirinajst dni vino v pivnico kotajo, le da se jim je en polov- njak fx>nesrečil. Po stopnicah jim je ušel in se razletel. Gor f>o dil- nicah je vino teklo, toliko pa ga je le še ostalo, da smo napolnili pet polževih lupin. Le jesti, jesti bomo imeli! Žen- ske že štirinajst dni eno sinico skubejo. Poln listnjak je že perja. Pa kakega prašička smo zaklali! Po celem hlevu ga je dekla iska- la, slednjo betvo slamice je s šibnatoj metloj prevrgla, dokler ga ni zasukanega v pajčevino v nekem kotu zagledala. Slanina je bila tako žmetna, da se je vože utrgalo, ko smo .jo po vitlu na hi.šo vlekli. Padla je dol in pre- drla troje dilnic. potem pa je na pajčevini obvisela.« Talko in podobno sta pozavšči- na vabila na gostuvanje. Hišni oča jima je ponudil jesti in piti. Potem sta šla še druge vabit. Če sta na poti koga srečala, sta ga vprašala: »Čujte, možak, ali greva prav proti Štrigovi?« Čeprav sta šla v nasprotni smeri. Če pa je nju kdo vprašal, kam gresta, sta enemu velela: »Za nosom,« dru- gemu pa: »Boljše znava kakor ti, k' vprašaš.« Bolj znanim sta po- nujala iz džiirdžev »snehinega mleka«. Kdor ja vzel džiirdž z vinom, je bil srečen, kdor pa se je nameril na džiirdž s prosom, je proso, ki se mu je po ustih namešalo, dolgo pljuval po trati. Tako sta vabila cehh štirinajst dni. Na gostuvanje vabijo bližnji rod snahin in ženinov, sosede, prijatelje, in za povračilo tiste, ki so kdaj tudi nje vabili. Če so bili vabljenci gotovi, da se gostiivanje ne bo razvTglo, so začeh nasiti svoje darove: k že- ninu tisti, ki so bili pK>vaibljeni od njega, k nevesti pa tisti, ki jah je povabila ona. Eden je prinesel velikega pu- rana, drugi puro in purana, stnc dva kokota z gohmi šinjaki pa dve raci pa še dve goski, soseda je polovila pet najžmečejših ko- koši, da bo bolj tečna žiipa, dru- gi prinesejo svinjskega mesa iz tiinke, zabelo, melo, vrhnje pa sir za p>ogače. Za gostuvanje je ix>tret)na tudi učena kuharica. Vabljenci radi prinesejo svoje darove, zato pa hočejo tudi tečne skiihe. Kuharica je natekniJa vsak kot, da je vedela, kje je kaj za v rdke vzeti. Urno se je poprijela svoje- ga dela. Napeči je morala ržene- ga in pšendčnega kruha, bosma- nov, bidrov, pK>vitic pa še drugih gosposkih pekarij. Dva dni pred gostiivanjem so klali. Moški so cviliH s svojimi prolenki po dvoru, ženske pa so brečale ž živadjoj f>o kuhinji in prikleti. V sredo je šel Juško k zdava- nju (k poroki). V torek so prišli -pod eu p-iA^isiDd os os? oo^rj, •ojBi oknih in zaigraili p>odoknico, ža- lostno podoknico so zaigrali, Ju- .ško si je z robcem brisal oči. Podoknico v tihem mraku jih pride dosti p>oslušat, največ odrasle dekline. Še dolgo p>o go- stovanji si o podoknici gučijo. Največ guča imajo dekline doma- 1 če vasi. Prva je rekla: »Kaj bo Juško s Tričevoj Katicoj, ki je vsemu dobremu navajena: se v gorice voziti, po ranoj meši v krčmo na teletino pa še kaj. Ho, še kesal se bo, ker si Katico jem- lje. On bo zadovoljen z vsem, Ka- tica pa bo hotela drugače. Zaran za zajtrk kavo pa zemljo ali pše- ničak, v nedeljo za obed govedino ali teletino od mesarja, svilnate robce, lef>e, drage janjke in pred- pasnike. Juško, Juško, od kod boš peneze jemal? Pa šele kakšen je- zik ima ta Katica! V celoj fari ga nima para. Prav se mu godi! Za- kaj pa si ni vzel Kvarove Lizike, kakor je nameraval? Lizika res ni tako bogata kakor ta gizdavka, pa je zato gruba (lepa), p>ohlevna in delavna, in penez še tudi ne- kaj zmore. O Juško, jokal se še boš, jokal!« »Glej, Micika, kako si ženin oči briše!« »Naj si le briše,« pravi Julika, »saj to niso zadnje solze, ki mu bodo še tekle po licu!« Take guče imajo nevoščljivke, ki bt rade same z njim pred oltar stopile. Tisti večer pred zdavanjem se moški dogučijo, kako se bodo drugi dan peljali. Zdaj se vozijo k zdavanju na malih kolesljih, te- daj pa so vozili ženiha s štinmi konji pa nevesto s štirimi. Mur- ski {x>ljanci so dosti držali na to, da so bili tisti štirje konji lepi, mladi in sparjeni. Vzeli so enega od tega pa od drugega povabljen- ca in jih celih štirinajst dni vu- čili vkiip voziti. To pa m bila ša- lai. Mladi konji so itak ognjeni, in to še pozimi, ko so spočiti. Pa 'kaj je to za take, ki še v janjčici si- lijo na konja. Tako so jih v kup naučili, da so dirjaJi kot jeleni. Tudi pri nevesti je tisti večer dosti skrbi. Opletalka kiištra (ko- dra) lase nevesti ;n svatevcam (družicam). Za kratek čas uga- njajo šale in pojejo. Če se začne nevesta na joč držati, so hitro vse pri njoj, da jo potolažijo. Drugi dan zaran okoli pol osmih se začujejo igrci, zname- nje, da je ženih bliizi. Pri neve- stinem domu je vse zaklenjeno, žive duše ni videti, samo šoštar sedi na pragu. Široke bregiiše ima oblečene, pruslik (telovnik) pa staro čoho (vrhnja obleka), na glavi ima širok star klobuk, črev- Ije pa z motvozom zvezane. Po- leg sebe ima smolo, falat (kos) ilovice, šilo, nož, kladivo in vse, kar je čevljarju treba. Na krilu ima star čevelj, eni konec drete drži v levoj roki, drugega v u-stih žveči, z zobom od brane zabada v kverd. »Dobro jutro, Šiimen,« ga p>o- zdraivi ženihov starešina, »imate kaj dosti dela?« »Kaj vas briga moje delo!« »No, no. Šiimen, ne bodite tako hitro v ognju! Delo imamo za vas, silno delo.« »Kaj je meni za vaše delo, še svojega ne morem dokončati.« »Pa vam bomo dobro plačali. Ne bomo gledali na tolar ali dva.« »Kak.šno delo vas ali te tak pe- če ?« »Ženiha vozimo, pa se mu je pK)jdoč črevelj Ta2ipdobi za vas? Poj- dimo, od koder smo prišli, vi ste tolovaji, kosti bi nam radi potrH.« »No, no, pa venda (menda) ra- zumete kakšen mali špajs. Le ho- dote noter pa dobri si bodimo. Povejte nam ali, zakaj ste pri- šH?« »V mlinu se dvakrat pravi.« »O neki stvari je bil guč. Takš- ne stvari pa nega pri našem hra- mu.« »Že pa lažete.« »Vi na klaftre lažete. Gospod farmešter so nam trikrat dol s predganjce povedali, da je tu ti- sta stvar, ki je našemu ženihu par, vi pa pravite, da je nega. To je laž. Kdor laže, je lažnivec. »Pa si jo poiščite sami, če nam ne verjete!« »Tega pa že ne, vi nam jo mo- rate pred oči spraviti, zato ima- mo dobro skažingo s seboj. Po- glejte to pismo!« »Kje pa je pečat iz kanclije?« »Odzadaj.« »Naj bo, pa naj pride ta za- željena stvar.« , Hitro prištaipka po palici stara zadudana (zagrnjena) baba. »No. oča starešina, ste zado- voljni ?« Ne kaže odreči, drugače prič- kanje predolgo trpi. Zato odgo- vore: »Smo, samo umije naj se malo, takšnega strašila ne sme- mo ženihu pokazati.« Baba odbeži pa se prikaže belo oblečena svatevca. »No, oče starešina, kaj pa re- čete na to?« »Zadovoljni smo, pa prava teta ni. Micika, stopi k meni.« Prikaže se drUga svatevca. »Ste zdaj zadovoljni?« »Tudi s totoj smo zadovoljni, ali jaz sem že lačen, dajte nam skoro pravo!« »Oča starešina, če tota ni za vas, te pa res niste prav prišli, mi pač drUge ne zmoremo.« »Ve se lahko previžamo (pre- pričamo). Mi imamo snehin pr- stan s seboj, če joj bo na sred- njem prstu prav, je prava, če ne, nam morate drugo prignati.« Starešina [x>tegne iz žepa vUho od stare motike. Dene joj ga na prst. »Vidite, da joj je prevelki. Zdaj ste deno previžani.« »Vi ste kUnštni kakor lisjak, vam se ne more nič skriti in za- tajiti. Te pa ali, pridi zaželjena golobica!« »Tota pač, tota,« reče starešina pa jo ix)tegne k ženihu. Juško se joj nasmeje. Katica pva mu da bel robec in pušeljc z rožmarinom. Robec vtekne Juško v žep, z rožmarinom pa mu Ka- tica potegne nekajkrat pod no- som, ki pre nekaj pomeni, te pa mu ga vtekne za klobuk. To pa ni edino darilo med nji- ma. Dere oglednik nevesto dobi, joj da zadav v penezih, v srebr- nih aii zlatih. To je prvo darilo. Ženih kupi nevesti ves zvunajšnji obleč: janjko, jopK>, predpa.snik pa robec. To je drUgo darilo. Neve- sta pa ženihu robačo. Zdaj sedejo k zajtrku. V kotu za mizo je prvi prostor, ttm se- dita ženin in nevesta, ženin na pravoj, nevesta na levoj strani. Pole'g ženina sedi njegova sva- tevca, pri njoj pa njena združba, prav tako sedita pri nevesti nje- na svatevca in združba. Na pravoj za temi sedita ženinov starešina pa njegova žena, ki joj pravijo posnehalja, prav tako na levoj nevestin starešina in posnehalja. DrUgi gostje posedejo po redu, veljavi ali prijateljstvu. Po zajtrku prinese nevesta na taliru bel robec in kUpljem pu- šeljc obema starešinoma. Včasi (takoj) za njoj prineseta svatev- ci kupljene pUšeljce za druge go- stuvanjščeke. V^sakemu posebej ga na tahru ponudita, gostuvanj- ščeki pa dajejo na pokrite tahre .svoje darove. Te pušeljce morata svatevci sami kupiti, zato pa je njuno, kar dobita zanje. Po zajti^ku Se napotijo k zda- vanju. Petnajst voz je bilo. Na prvem se vozijo igrci, nekako na sredini ženih, na zadnjem pa se pelje sneha. Na večjih vozovih imajo zastave, na njih pa zname- nja: goska, rak, mak itd., to so grbi iz vasi, od koder so goetu- vanjščeki. Vsa kola so bila ople- tena, prav tako tudi konji. Okrog cerkve je polno ljudi, odraslih, malih, moških in žensk. Najbolj radovedne so pač dekline. Še enkrat hočejo videti sneho in jo prerešetati od nog do glave. Totoj obleka dobro ne pristoja. ovoj pa venec ne, tota je prekii- štrava, ova ima prevelki obutelj, tota je preskopa, ova pregizdava ali presiromaška. Po zdavanju so se odpeljali v istem redu kakor prcj, le da sta ženih in nevesta sedaj sedela skupaj. Na pragu stoji Juškova mati. V rokah drži kolač in nož. Prva stopi k njoj nevesta. Mati jo ob- jame in joj izroči kruh pa nož. Nevesta ga načne, v znamenje, da je v totem hramu zdaj ona go- spodinja. Pozavščin ponUdj janževca ti- stim, ki niso bili pri zdavanju. Nevestin starešina vzame krožico (kupico), pozdravi domače, nato pa se obrne k materi in reče: LUblena mati, pripeljali smo vam sneho, zdana je z vašim sinom, zdana do smrti. Sprejmite jo in lubite. Namesto vas bo zdaj ona opravljala težko delo, vi pa, liiba mati, počivajte na stare dni. Mati, ne bodite žalostni, polna lubezni in vesela je prišla sneha k vam. Primite krožico, dozdanja gospodinja, kušajte janževca pa ga dajte očetu pa po redu dalje!« vZdaj pa, lubljenj ljudje, k mi. zi!« zakliče pozavščin. Sedli so za mizo po istem redu, kakor je bilo že prej povedano. Proti večeru sta prišla še škol- nik in farmešter. Gospodje so bolj vUčeni, vajen j govoriti in pri- digati, pa so tako lepo napijali snehi, ženihu, očetu, materi, sta- rešinama in posnehaljama. Potem so prepevali lepe narodne pesmi, da je letel hrum po hiši, ! F, K, 1 Spet kurenti zvonijo ... v veselem pustnem času smo! Poskakujoči kurenti nam nehote s svojo p>ojavo pričarajo pred oči pradavno obredje naših dedov ko so odeti v demonske maske pre- ganjali neplodno zimo in klicali na svoja prostrana polja pomlad z vso njeno bujnostjo. Prav Dravsko polje z vsemi svojimi vasmi je prava zakladni- ca poganskih ostalin pestrega obredja. Nekatera od njih so se do danes skrčila samo na p>osa- mezne like, ki se pojavljajo v pustnem času. Kljub zatiranju in preganjanju cerkve, ki se je po- čutila prizadeto ob tem slavju, je tradicija tako močno vrasla v ljudeh, da jih je vedno znova prevzemala neodoljiva želja, po- treba, da so si nadeli pošastno kurentovo masko in zaplesali pre- ko snežnih poljan. Kako spošto- vanje in strah do demonovske maske je še vedno v ljudeh, nam izpričuje dejstvo, da maske ni- kdar ne polagajo na tla, kadar se kurent razkrije ampak le na mizo, klop ali posteljo, sicer gospodarju t;sto leto setev ne bo plenjala in tudi pri živini ne bo imel sreče. Gospodinja zjutraj na pu^^tni to- rek, če le more, vrže pred prve- ga kurenta star lonec-kropjek. da ji bodo kure v prihodnjem le- tu dobro nesle. Nekdaj so kurenti pozvanjali že mesec dni pred pu- stom in to pod večer, da so skrivnostno doneči zvonci na- znanjali prihod demonov-kuren- tov. Izvor kurenta postavljajo znan- stveniki v pradavno pastirsko no- madsko indoevropsko preteklost z lunarno — mesečevo mitologijo. Kako močan je bil ta kult, doka- zuje dejstvo, da so pri različnih narodih ohranjene sorodne ma- .ske. ki imajo isti pomen in izvor: švicarski laufarji, nemške in ti- rolske perhte. Najbližji našim ku- rentom pa so bolgarski »kukeric in romunski »kučiji« (cuci). N.ri- hova oprava ima namreč Lste ele- mente: demonsko masko z rogovi, rilča.st:m nosom, dolgim jezikom, na..stavkom na glavi, v roki j>ahco, ob pasu pa polno zvoncev. Dočim spada pojav kurenta k obredom izganjanja zime — de- monov nam obredi pustnih oračev z oranjem, drobni piceki ali ko- kotiči in dnjge živalske maske, medved, kura, rusa. gambela, ča- ra.jo rodovitnost, katero naj bi prinesla bližnja fX)niIad človeku na polje in živini. Pustno oranje »oračev« knje v sebi čarovno moč rodovitnosti žitnih polj. Tudi v staro-grskili običajih so poznali posebno po- ročno oranje, ki naj bt prineslo mladi nevesti rodovitnost v za- konu. (Nadtaljevanje na 6. strani) Perhte iz Gasteina. Sredi nastavka je ogledalo Tovarna perila in konfekcije .Delta' Ptuj Vsem odjemalcem na.?ih izdelkov — perila in konfekci- je — se priporočamo in jih vabimo, naj se v naši trgovini v Ptuju, v Krempljevi ulici prepričajo o bogati izbiri ter solidnih cenah. Trgovino imamo tudi v Mariboru, Trg revolucije št. 9. stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, le. FEBRUAR 1961 ZAČASNI PRSJK PRAVNE SLi'ŽBF PRI OBČIN- SKEM SINDIKALNEM SVETU PTUJ 7»r»iJI eim usp«inejeJq8 trtrievanjs v»rstv8 deh>vi>!h l|inSI je iHe^mm Občin- skcna ^incjm^lnena svela Plii|, m i$u|e Ob- činski sindlkaM »vet rv)*l«dn|l ZAČASNI PRAVIFATK za opravilanje sluiibe »ravne Dwnočl pri Občinskem sindikalnem svelu Muj. 1. člen Namen ..Pravne služb«" ]e dajanje pravne prmnči vsem članov sindik. orga- nizacij na območju Občinskega sifldrkal- nesra sveta Ptuj. 2. člen ,,Pra; pa da jrre za pravdanje iz koristoljubja in po- dohiKi, O vsaki odklonitvi nravne pomoči mo- ra komisija pravne služhe takoj obve- stili sekretariat Ohrinskeca sindikalnega svfta. Odklonitev ;r3\-ne prmoči ni do- postoa, v kolikor bi se s tem zamudil. kak?.er d po prav»^i pomoči proti VoTKn določenega rofci in stranki ni mo- goče opffTWti zahte'van€ga opravila ori- lema vlc^e, T'jdi o taki odklonitvi mora komi&ita o^^pstiti sekretariat Občinskega smdiValnega sveta, 5. člen Ce se član s/ndikaln^ organizadje <*me na ..Pravno službo" po pravni potnoči zaradi zahtevka zoner podjetje, kjer j« ?tt>os!€a. obveopolnitev s'užbe s strokovnega \Hd«ka, Komisiia ..Pravne službe" ip v celoti odgovorna za s^Tiie delo Občinskemu sindikalnemu svetu Ptuj. 10. člen Clani komj-siiie ..Pravne službe", ki npravliajo deto oziroma zadeve oravne oomnči. sn nr« svojem delu samostojni in ga nnravliajn v meiah pooblastil, ki j'b dob«jo od stranke. Ctani komisije ..Pravne služb«" so dol?ni uporabiti vsa zakonita pravna sred- stva, ki utPPTPJn koristiti stranki, ki se ie dale oravna pomoč. flani komijsije ..Pravne službe" so dolžni T>arov3ti kot najstrožjo uradno tajnost vse. kar jim zaupa stranka v zveri s pravno pomočjo. 11. člen Občinski sindikalni svet Ptuj je dol- žan na opozorilo komisije ,,Pravne služ- be" tudi z družbenopolitičnimi sredstvi pobijati vse poiave, kršitve zakonitih delavčevih pravic, ki imejo sicer videz zakonitega akta. 12. člen Člani sindikalnih organizacij se pra- viloma spreiemaio v uradnih prostorih med uradnimi urami. v primeru, da gre za neodKižliivo aH nuino pravno opravilo, ki ie vezano na rok. ki bi iztekel prej, pre^dno bi bilo naslednje uradovanje ,,Pravne službe", se član sindikata lahko obrne na sekre- tariat Občinskega sindikalnega sveta, ki poskrbi za sestavo vloge oz. pravnega opravila. 13. člen N'a vsaki listini ali- vlogi, ki je bila sestavljena v službi pravne pomoči, mo- ra biti poleg podpisa stranke, tudi pečat službe in podpis člana komisije, ki je listino oz. vlogo sestavil. 14. člen V službi pravne pomoči se TOdijo pose- ben vpisnik in druge uradne knjige, ki se hranilo v arhivu ,,Službe pravpe po- moči". 15. čsen v vsem ostalem se smiselno uporablja- jo določila Zakona o odvetništvu. 16. člen Ta nravfniik vstopi v veljavo dne 10. februarja 1961. ko t>o objavlien v ,,Ptuiskem tedoiku" in ie veljaven do preklica. Z vseb-no tega Pravilnika so dolžna vodstva sindikalnih organizacij seznaniti vse svoje članstvo na članskih sestankih. Pravilnik ie bil potrjen na deseti redni seii predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Ptuj, dne 30. ianuaria iP61. OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ OBVESTILO o ureditvi prometa v Ptu- ju ob kurentovanju Občnski ljudski odbor, cdsek za n-rtrani-e zade-ve v Ptuju, ob- vešča prebivalstvo, dia bo ob ku- rentovanju in kaimevalu v E*tuju v nedeljo, 12, februarja, promet urejen v času od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure po nas".ednjem raizpriredu: 1. Vsa motoma vozila parkirajo na prost^-nb, ki so za ta dan po- .sebej dioločeni, in sicer wzila, ki pripeljejo iz smeri Maobora, Ki.- dirčevefja, Majšperka, Vidma in Leskovca na Zadružnem trgu v Ptttju. Vozila, ki pripel.iejo iz sme- ri Ormoža, Cin^Kiulan, Juršine tn Destemnka pa na prostoru cd že- leznAŠkepa prehoda do servisa Pe- tTTi. Parkirne prostore bodo ure- ieva'H redtteliii. V tem času m do- voitjeno parfejranje na ncbenem dirucrem mestu v Ptuju. 2, V čas.u od 9. do 12. ure n od 14. do 16. ure bo ves pr-met z vozili po mestu Ptu,tu prepove- dan. Kolesarji cd-.cžiijo kolesa v shranjevalntcah za kolesa, da ne bod'0 oviraM pešcev pj ulicah. . 3. Prebivatlstvx) se naproša, da se v tem času zadržujie na ploč- nikih in ravTia po navodilih redi- teljiev, da bo pnireitl tev neovirana. 4. Avtobusna pcstaja bo 12. fe- btnarja cd 7. do 18. ure preme- ščena s Titcveiqa trga na Ormo- ško cesto pred gostilno »Pri sej- mašču«. Iz pisarne TNZ ObLO Ptuj DOMISLICE če ni vetrovno — -ima celo petiln na cerkvenem stolpu ka- raikter. Nekaj gnilega je v deželi Dan- ski! Oh, kako; ogromna je Dainsika*, Spet kurenti zvonijo . . . (Nadaljevanje s 2. strani) VLAČENJE KLADE Rodovitnost v zakonu pa mora pričarati pustna klada, ki jo se sedaj vlačtjo v Cirkovcah. V de- kleta preoblečeni fantje vlečejo po vasi klado naloženo na plužni- ce. Na njej stoji slamnat mož, okinčan kot ženin. Za sprevodom hodi jokajoča nevesta, ki jo pred- stavlja prav tako preoblečen fant s pretirano poudarjenimi ženski- mi oblinami. Na čelu kora'.obirajo darove m denar, Ed^n fant pa krepko poka z bi- čem. Spotoma pojejo različne pesmi: Sejem, sejem repico... To sramotno dejanje napravijo fantje tisto leto, če se ne omoži nobeno dekle v vaisi. Klada pome- ni kot del živega drevesa živ- ljenjsko moč in rodovitnost. Id naj v prihodnjem leti.i prinese dekletom ženina, obenem pa tudi zdravo in krepko f>otomstvo. K obredom izganjanja zime m škodljivih demonov prištevamo tudi »sežiganje ali prekopavanje pusta«. Ta običaj pa še živi v Hajdini. Tu nosijo v sprevodu slamnatega pusta na nosiHh, ki ga i>otem navadno vržejo v vodo. Tedaj pravijo, »da pusta pokap- Ijejo«. Tako vidimo, kako zanimive, prastare običaje hrani nasa bliž- nja ptujska/ okolica, zato .«;krbi- mo, da jih bomo ohranali nasim potomcem, da bodo znali ceniti bogate elemente ljudske duhovne ^kulture, ki trzivajo vebk sloves še prek meja nase domovine. M M Bolfiai^ki kukeri Bolgarski kukenl (po Biasuttijti)