AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 72
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MO'RNING, MARCH 28, 1938
LETO XLI.
VOL. XLI.
Zanimivosti koncerta g. Šublja
Na povabilo vežbalnih krožkov Slovenske ženske Zveze je
povabljen priljubljeni operni in koncertni pevec g. Anton Šubelj, da pride v Cleveland in priredi koncert. Ideja povabila je ila splošno odobravana, kajti stoteri bi radi zopet slišali pevca-"metnika, ki je prod mnogimi leti prvi prišel iz domovine in nam Prinesel s seboj bogastvo iepe naše slovenske pesmi.
Dekleta in žene vežbalnih krožkov so marljivo na delu s prodajo vstopnic. Kot se nam sporoča, je bilo že do: včeraj prodanih Kad 500 vstopnic h koncertu g. šublja, ki se vrši v avditoriju S. N- Doma na St. Clair Ave., v sredo 20. aprila ob 8. uri zvečer. Kdor se zanima, naj pohiti, da ne bo prepozen, ker vse kaže, da oo dvorana razprodana. Vsi sedeži so rezervirani. Glede vstopnic lahko pokličete Mrs. Albino Novak, 1135 E. 71st St. Tel. HEnderson 1572.
Koncert bo izredno bogat in pester. Tentativni program g. šublja za ta koncert je zapeti štirinajst naših najlepših narodnih Pesmi, katere so vam najbolj pri srcu in v katerih uživate najlepše spomine na staro domovino. Poleg teh bo zapel g. šubelj dve Nabožni in poleg tega pa še dve ariji ia oper, skupaj torej 18 različnih napevov, in vemo, da bo aklamacija tako! ogromna, da bo fi'- Šubelj rad dodal še kaj povrhu.
Pa ne bo samo, koncert, pač pa kot slišimo je( pripravljenih nekaj izredno krasnih prizorov na odru. N. pr. omenja se, da bo šubelj zapel "Donavski valovi" in cla je pripravljenih do 20 slovenskih deklet, ki bi tekom pesmi proizvajale umetniški ples na °dru, posnemaje rahlo šuštenje valov. Vsa dekleta bodo oblečena v dolgih, sijajno belih oblekah, in bo prizor v resnici teatraličen.
Govori se tudi o nastopu slovenskega fanta in slovenskega dekleta v narodnih nošah, ki nastopita, ko bo g. šubelj pel najboljšo slovensko narodno pesem. In še mnogo, mnogo druzega se Pripravlja, pa ne smemo vsega izdati. Rečemo le toliko, da bo to večer prav kot nalašč ustvarjen za vas.
Prav prijazno so vabljeni ljubitelji slovenske pesmi v Bar-bertonu, Lorainu, Girardu in v drugih naselbinah. Slišali smo, da je bilo že sedaj v Lorain poslanih 20 vstopnic, v Barberton 15, pa tudi v druga mesta, kar vse priča, kako se javnost zanima za, nastop našega pevca-umetnika.
Prosili bi rojake in rojakinje le, da čimprej naročijo vstopnico. Marsikomu bo žal, ko na večer koncerta ne bo mogel v dvorane, razven če bo moral stati, kajti sedeži so rezervirani in jih Je na razpolago samo gotovo število, čas koncerta se hitro približuje. Samo še dobri trije tedni preostajajo.
-o—
Nemčija namerava ustvariti podonavsko vojno brodovje. Anglija se cisti v tem prizadeto
Berlin, 25. marca. S priključitvijo Avstrije je Nemčija dobila. ^ posest svojo najdaljšo reko Donavo, ki odpira pot v vse države centralne in vzhodne Evrope — v Čehoslovaško, Jugoslavijo, Ogrsko, Bolgarsko, vse doli do Črnega morja.
Včeraj je Hitler naročil po-veljnikom mornariškega štaba Nemške vojne mornarice, ustvariti posebno vojno brodovje za Donavo. Obenem je Nemčija Prevzela od Avstrije dosedanjo avstrijsko "vojno mornarico."
Avstrija je imela na Donavi en stražni parnik, ki je nosil 60 in je bil oborožen >z malim ^°Pom ter štirimi strojnimi pumami. Poleg tega je imela Av-
strija na Donavi še šest stražnih čolnov, katerih vsak je imel dve strojni puški.
Svoje dni je imela Avstrija precej obširno vojno mornarico na Donavi, ki je Avstrijcem mnogo pomagala v bojih zoper Srbe in Romunce. Nemčija namerava ustvariti še bolj močno v^jno mornarico.
Anglija vidi v tem, da ji skuša Nemčija zapreti pot po Donavi cd Bospora sem. Močna nemška mornarica na Donavi lahko prepreči angleško trgovino vse do črnega morja. V kratkem bo Anglija tozadevno vprašala v Berlinu, kaj pravzaprav Nemčija namerava z bojno mornarico na Donavi.
Španski poslanik
Fernando de los Rios, španski P,°slanik v Ameriki, bo imel go-v Clevelandu v torek 5. apri-a in sicer v plesni dvorani testnega avditorija, španski planik je jako učen človek.
l'edno je bil imenovan za posladka je bil rektor madridske Univerze, justični in tujezemski Minister.
Mestni proračun
testna zbornica je končno °dobrila proračun za mesto Cle-e'and za tekoče leto. Vsi stroja bodo znašali $16,837,000. V ni seveda niso všteti stroški za Plačilo na dolg, obresti, itd.
It;

Cullitan za sodnika
Prijatelji državnega pravdni-1 v Clevelandu Mr. Cullitana, začeli z agitacijo, da imenuje erner Davey Cullitana za
najvišje sodnije države j> Če kdo zasluži ta urad, te-3 Ka gotovo Mr, Cullitan,
Prešmentani kegljači
Včeraj je imelo društvo Clair-wood! št. 40 S. D. Z. zaključno kegljaško igro za to sezono. Vsi igralci so bili na svojem mestu, le "Mici" Mese smo pogrešali. Mr. L. J. Pire je obljubil igralkam $1.00 nagrade, ako kegljajo 135 ali več, in moškim igralcem enako svoto, ako kegljajo 175 ali več. Izmed 40 igralcev in igralk jih je 20 bilo deležnih nagrade, ki se je točno izplačala. See you next year!
V smrt obsojeni
V državnih zaporih v Colum-busu se nahaja točasno 14 morilcev, ki bodo morali tekom dveh mesecev vsi v smrt na električnem stolu. Med štirinajstimi morilci jih je 7 zamorcev. Mladi tatovi
Policija je prijela te dni dvoje deklet in 17 mladih fantov, ki so obdolženi, da so zadnje čase oropali nič manj kot 22 trgovin v bližini 105. ceste in St. Clair Ave,
Hitler prerokuje ogromno nemško armado
Berlin, 26. marca. Nemški diktator Hitler se je izjavil v svojem,, govoru včeraj da bo na dan plebiscita v Avstriji posta vodja največje armade na svetu. Volitve v Avstriji se vršijo 10. aprila. "Ko bodo glasovi pre šteti," je dejal Hitler,- "tedaj bom siguren, da mi bo sledilo 50,000,000 mož, kamorkoli jih bom peljal. Narodni socializem bo prekoračil nemške meje. Nihče ne more preprečiti Nem čiji, da ne bozedinila vsem Nemcev na svetu.
Splošne vojne ne bo, pravi ameriški poslanik
London, 26. marca. Joseph Kennedy, ameriški poslanik v Angliji, je včeraj izjavil, da kolikor je njemu znano, Evropa v letošnjem letu ne bo doživela splošne vojne. Pomiril je Ame-rikance in izjavil, da lahko nemoteno gredo s svojim normalnim delom naprej. Kennedy je govoril na zborovanju American kluba v Londonu. Izjavil je, da so Angleži mnogo bolj mirni glede vojne kot so Amerikanci. če bi kateri narod vedel, kaj glede bližajoče se vojne, bi bil gotovo angleški, ker skoro sleherna vojna bi se morala financirati v Angliji. Kennedy je povedal tudi, da ima Evropa neomajno zaupanje v Ameriko. To se je zlasti izkazalo pretekli teden, ko je nastala denarna panika v Evropi in se je evropski kapital začel seliti v Ameriko, katero deželo smatra Evropa za najbolj varno na svetu.
-o—
Pivovarska industrija
New York, 26. aprila. Dne 7. aprila bo minilo ravno pet let, ko smo v Zedinjenih državah zopet dobili pošteno pivo na prizadevanje predsednika Roosevei-ta. Ob tej priliki naznanja Zveza ameriških pivovarjev sledeče: Tekom zadnjih pet let je pivovarska industrija plačala $300,000,000 v plačah delavcem, $45,000,000 za sode za pivo, $1,-600,000,000 v davkih, poleg tega, da je začelo poslovati mnogo drugih industrij in so tudi farmarji imeli svoj delež s prodajo ječmena.
-o--
Smrtna kosa
V soboto okoli poldne je naglo-ma preminul Joseph Werner, star ,45 let. Rojen je bil na Dunaju, bivša Avstrija. Ranjki zapušča žalujočo soprogo Paulino, rojeno Pintar, pastorka Antona in pastorko Antonijo., nadalje Paulino poročeno Skojec, Dorothy poročeno McGuire, Edith, Catherine in Matildo. Pogreb ranjkega se vrši v torek zjutraj ob 10:30 iz hiše žalosti na 646 E. 160th St. na sv. Pavla pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja!
Državljanska šola
Državljanska šola, ki ima svoje prostore v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave., bo odprta še v četrtek 31. marca in v četrtek 7. aprila. Pouk bo tedaj prekinjen in se s poukom zopet začne 28. aprila, nakar bo trajal pouk do nekako sredine meseca junija. Skoro 250 učencev in učenk je sedaj vpisanih v to šolo.
* Protižidovski izgredi v Varšavi so napotili vlado, da je zaprla vse višje šole.
Pivo za Indijance
Washington, 26. unarm. Več indijanskih rodov se je obrnilo na kongres* z zahtevo, da se Indijancem dovoli zauzivanje 8.2 jrive in pozneje mogoče tudi bolj močne pijače. Prohibicijo za Indijance je vpeljala ameriška vlada leta 1798. Velika kazen je biki odre jena za vsakogar, kdor bi prodajal ali daroval Indijancu opojno pijačo. Ta postava je še danes v veljavi. Dočim smejo belokožci vsepovsod piti opojno pijačo, je slednja Indijancem še danes prepovedana. Sleherni Indijanec je ameriški državljan ipso facto, in Indijanci so se radi tega začeli pritoževati, zakaj nimajo istih pravic glede pijače kot njih belokožni prijatelji. Oddelek ameriške vlade za notranje zadeve, pod katerega pripadajo Indijanci, »e sedaj resno bavi s vprašanjem, ali naj se Indijancem dovoli opojna pijača.
Novi državljani
Na zvezni sodniji v Clevelandu je bilo pretekli petek zaslišanje za pridobitev ameriškega državljanstva. Večje število naših ljudi je dobilo ameriško državljanstvo in sicer sledeči: Josephine Hrovat, Mary Mišič, Dragan Kaleevič, Ana Kosec, Ana Primožič, Antonia Kovač, Theodore Bete, Peter Belach, Chas. Ribar, Peter Weber, Geo. Ditrich, John Zaje, Paul Weber, neimenovan; (ime tega rojaka priobčimo ob drugi priliki), Jakob Tiber, FlorijaivSeretin, John Tiber, John žnidaršič, Geo. Bo-žikovich, Ivana Lesar, Tony Krašovec, Julia Jakšič, Ivan Skrajnar, Joe Ribich in Ana Benich, skupaj 25 novih naših ameriških državljanov. Dosedaj smo jih izkazali 55 v letošnjem letu, danes 25. skupaj 80 naših novih ameriških državljanov v Clevelandu v letošnjem letu. Vsem skupaj iskrene čestitke!
Davek na čeke
Mestna zbornica v New Yor-ku je dobila predlog, da se obdavči čekovni promet trgovcev. Od denarja, ki ga imajo ljudje na čekovnem prometu v New Yorku, bi morali plačati eno petindvajsetinko odstotka davka. To bi zneslo $5,000,000, kar bi se porabilp za relif. Toda, pravijo nasprotniki, posledica bi bila, da bi Newyorčani opustili čekovni promet v New Yorku in poslovati z bankami v drugih mestih.
Poprave na sodniji
Predsednik Roosevelt je odobril WPA načrt, da se popravi Common Pleas sodni j a v Clevelandu. Delo bodo izvršili WPA delavci in bo veljalo $151,000.
šola moderne umetnosti
Starši, ki pošiljajo svoje otroke v šolo moderne umetnosti so prošeni, da se udeležijo seje v torek ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih.
Verižne trgovine
A. & P. verižne trgovine v Ameriki so prodale tekom prvih dveh mesecev letošnjega leta za $7,000,000 manj blaga kot v istem času lanskega leta.
* Japonski zrakoplovci so včeraj v Santung provinci razbili 30 kitajskih zrakoplovov,
Roosevelt je dobil nov, moderen avtomobil
Gainesville, Ga., 26. marca. Predsednik Roosevelt je dobil nov avtomobil na 16 cilindrov, s katerim lahko vozi 95 milj na uro, poplnoma mirno in varno. Hitrost avtomobila je namenjena za slučaj, da je predsednik napaden in se ga lahko hitro odstrani. Avto je temno-modre barve. Med prvim in zadnjim sedežem so shrambe za strojne puške in plinske bombe. Tudi stopnišče avtomobila je izredno močno izgotovljeno, da lahko drži več tajnih detektivov, ki se vozijo s predsednikom.
--o-
Madridska vlada namerava oborožiti civiliste
Hendaye, Francija, 26. marca. Vlada lojalistov, ki ima sedež v Barceloni je dala povelje, da se morajo oborožiti vsi civilisti, da zastavijo pot generalu Francu in njegovi 100,000 mož broječi armadi, ki ogroža glavno mesto Katalonije — Barcelono. V Barceloni se nahaja danes 1,-500,000 ljudi, deloma domačinov, deloma beguncev iz drugih pokrajin. Vojaški opazovalci ob francoski meji so včeraj prerokovali, da bo general Franco zmagal "v nekaj tednih," ako bo nadaljeval z ofenzivo na enak način kot dosedaj. Kakor hitro je zveza med Barcelono in Madridom pretrgana, bo vojne konec.
General Franco je dospe! i armado v Katalonijo, Lojalisti fepeni na vsej fronti« Prerokuje se skorajšni konec civilne vojne
Prijeti sleparji
Zvezna velika porota je te dni odredila aretacijo sedem "finančnikov" v Clevelandu, ki so sle-parili z bančnimi knjižicami onih bank, ki se nahajajo v likvidaciji. Ti financirji so ustanovili takozvano Hickox Corpo-•ation, ki se je pečala s tem, da ie od ljudi kupovala bančne knji-iice in v zameno jim je dajala nekake note raznih korporacij, ki pa niso bile niti toliko vredne, kot papir, na katerem so bile tiskane. Na ta način so v dobrih dveh letih izvlekli iz ljudi nekaj nad $500,000. Vsi obtoženi se bodo morali zagovarjati pred zvezno sodni j o, kjer jih čaka ostra kazen, lahkovernim ljudem je pa slučaj v ponovno svarilo, naj nikar in nikomur ne oddajajo svojih bančnih knjižic, ker dobijo za nje pol manj kot so v resnici vredne.
Mestna bolnišnica
Državni pregledovalci knjig so dognali, da tudi pri mestni bolnišnici v Clevelandu gospodarstvo ni tako, kot bi moralo biti. Vse preveč bolnikov je v tem zavodu, ki nikdar ničesar ne plačajo za zdravljenje, dasi je dokazano, da so dotični zmožni plačati. Toda mesto sploh ne tirja računov. Obenem je mestna vlada tekom leta 1936 kupila nepostavnim, potom za $55,000 vrednosti jestvin. Okrajni komisarji dolgujejo mestni bolnišnici $6,700.00, bivši councilman McFarland dolguje $104.00 in se mesto ne zmeni, da bi iztirja-lo ta račun, dasi bi McFar,land lahko plačal. Ko so bivšega councilman^ McFarlanda vprašali, če v resnici kaj dolguje mestni bolnišnici, je odgovoril, da o tem prav nič ne ve in da nikdar računa dobil ni. Tako se gospodari in zato nam nakladajo vedno nove davke. ^ ^
Saragossa, Španija, 28. marca, čete nacionalističnega generala Franca so prodrle sinoči do Ce-ride v provinci Kataloniji, ki je zadnja provinca, ki je še ostala v rokah madridske vlade.
Oči vidno je sedaj, da bo španska civilna vojna v kratkem končana z zmago generala Franca. Strategična pot med Sara-goso in Lerido je bila včeraj zasedena. Lojalisti se ne morejo umikati več, ker njim nasproti je — morje.
Kavalerija in pehota sta priborili generalu Francu prehod preko Cinco reke. S tem je bilo generalu Francu omogočeno priti v katalonsko provinco. Od Leride, katero mesto je general Franco včeraj zasedel, je samo
15 milj do Barcelona.
Opaziti je zadnje dneve, da se lojalisti nikjer vee resno ne upirajo. Postojanka za postojanko se podaja. General Franco je dobil zadnje dneve stotine topov in tisoče strojnih pušk v posest.
Takezvana "Mednarodna brigada," na katero so se španski komunisti najbolj zanašali in pri kateri je več Amerikancev, zlasti zamorcev, je prišla v past in bo skoro gotovo zgubljena.
Ujetniki, ki so prišli v oblast nacionalistov, pripovedujejo, da je vladna armada demoraiizira-na radi pomanjkanja discipline, hrane in streljiva. Tekom zadnjih štirinajst dni je armada generala Franca napredovala za 75 milj.
-o •
Zanimive vesti iz življenja ameriških
Slovencev po številnih naših naselbinah
Kako "uči" Mladinski list, katerega izdaja S. N. P. Jednota za mladinski oddelek, lahko raz-vidimo iz sledečih stavkov, ki so povzeti iz zadnjega Mladinskega lista: "Dokler so bili Slovenci pogani, so bili svobodni, ko so pa postali Kristijani so za vse večne če.se zgubili svobodo! ! ! Ni čuda, da se dotični, ki pišš to brozge in potvorjeno laž v Mladinskem listu ne drzne podpisati, ker ve, da bi ga prijeli za jezik.
V	West Allisu je preminul znani trgovec John Bratanič. Vzela ga je pljučnica. Star je bil 40 let in doma iz Ljubnega na Spodnjem Štajerskem.
Jack Staudohar, So. Chicago, trgovec s perutnino v tamkajšnji naselbini, je bil pred nekaj dnevi napaden in oropan za precejšnjo svoto denarja.
Chicago. — Vincent Zupančič iz Oglesby, 111., je bil v soboto zaslišan pred zveznim sodiščem na zahtevo naselniškega oddelka vlade, ki zahteva deportacijo Zupančiča v Jugoslavijo. Zupančič, ki ni državljan, je obtožen, da je izvršil zločinsko dejanje še v, stari domovini, še pred-no je prišel v Ameriko. V nekem prepiru v gostilni v Celju je ubil osebo, nakar je bil obsojen za štiri leta v ječo. Po prestani kazni je leta 1907 odšel v Ameriko. Zupančič pravi v svojem ugovoru, da naselniška postava iz leta 1917, ki določa "moral turpitude" kot vzrok za odklonitev priseljenca, ne velja, za nazaj. Sodnik je preložil na-daljno zaslišanje na 9. aprila, medtem pa ostane Zupančič v zaporih v Chicagu.
V	Frontenac, Kans., je umrl Alojz Slapšak, star 59 let in rojen v Pijavcih pri Krškem. Tu zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri, tretjo hčer pa nekje v XIII-noisu.
V	Evelethu, Minn,, se je že ustanovil Pripravljani odbor, ki bo odredil vse potrebno za sprejem 19. konvencije Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, ki se bo tam vršila meseca avgusta.
V	Chicagu je Mary Rihel tako nesrečno padla po stopnicah pred svojim domom, da si j^zlo-mila nogo. Nahaja se v bolnišnici, kjer bo morala ostati precej časa.
V	Chicagu je bil aretiran neki Kari Prinčič, star 36 let, na
obtožbe neke ženske, ki trdi, da jo je osleparil za $820.00 z nekimi ničvrednimi delnicami. Prinčič, ki trdi, da je doma "iz Avstrije," je šele 11 let v Ameriki in ni državljan.
Nik čičkevič bi imel 22. marca dobiti državljanski papir v Chicagu. Prišel pa je pred sodnika en dan prej in sicer kot obtoženec in ne kot prosilec za državljanski papir. Obtožen je, da je ponarejeval drobiž, čičkovič, ki je star 42 let, je priznal svojo krivdo in sodnik ga je poslal v zapor za 90 dni. Seveda njegova prošnja za državljanstvo je splavala po vodi.
V bolnišnici v Barbertonu, Ohio,, je umrla Josephine Kopač, stara 58 let in rojena v Moravčah. V Ameriki je bila 34. let. Tu zapušča moža in dve hčeri.
-o-
Manj relif a
Mestna vlada v Clevelandu se resno peča z vprašanjem, da v najkrajšem času zniža relif brezposelnim. Najprvo bo upe-Ijala strogo preiskavo, ki naj do-žene koliko "sleparjev" dobiva relif, ki ga ne potrebujejo. Enaka preiskava bo vpeljana tudi glede oddaje WPA del. Zadnje čase je prišlo na dan 41 slučajev ljudi, katerih vsak je imel nad $3,000 na banki, pa so dotični dobili ali relif ali pa WPA delo. Poleg tega trdi župan Burton, da ima mesto Cleveland Za mesec april samo $500,000 na razpolago za relif, potrebuje pa $850,000.
Srečen človek
Michael Doering, ki je blagajnik neke jeklarske družbe v Clevelandu, je stavil na konjske dirke, ki so se vršile te dni v Angliji. Zadel je drugi glavni dobitek in -bo dobil izplačanih $75,000. Več drugih manjših stav so dobili razni Cleveland-čani.
Izreden žepni tat
Na policijski sodniji je bil spoznan krivim žepne tatvine M i lt.cn Noble, star 27 let. Noble ima sicer samo "eno roko, toda znal je krasti, kot bi jih imel deset.
Za Kulturni vrt
Na koncertu g. Schiffrerja je darovala za Jugoslovanski kulturni vrt Mrs. Karolina Gabre-nja iz Ivan Ave. $1.00. Prav;
lepa hvala!
»iiišiA&iiiii


r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ____________________________Published daily except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 72, Mon., March 28, 1938
Davek na verižne trgovine
V svojem govoru je predsednik Roosevelt nedavno povedal tudi sledeče: "Govoril sem pred kratkim o mnogih aktivnostih, katerih nikakor ne bi smeli trpeti v naši demokraciji, napenjanje cen, nepošteno kompeticijo v businessu, ki je zlasti naperjena proti malemu trgovcu in različne monopolistične akcije. Brez ozira, kako jih nazivljemo, izkoriščanja/zla ali nesrečna dejanja — demokracija tega ne bi smela trpeti. Monopol — v tem so vštete verižne trgovine — vselej slabi, ne pa čvrsti vlado, zlasti pa ugonablja neštete male trgovce vsako leto.
.Bela hiša je odprta vsak čas ameriškim državljanom, ki prihajajo z zdravimi nasveti, kako bi se iznebili zlov, radi katerih trpi naša trgovina vsled nepoštene kompeticije. Mi ob vsakem času z veseljem sprejmemo vsakogar, ki nam želi pomagati v našem boju, da se narodno premoženje Amerike razdeli bolj pravično. Kritikov ne potrebujemo, pač pa ljudi z zdravimi nasveti, ki nudijo nekaj boljšega, kot kar imamo danes. Nam je znano, da jih je nekaj v Ameriki, ve-letrgovcev, velebankirjev in industrialistov, ki se bodo borili do zadnjega moža, da obdržijo avtokratično kontrolo nad industrijami in financami naše dežele, ki so danes v njih oblasti. In s to malenkostno peščico bomo imeli boj brez vsakega kompromisa, dokler ne pride dan zmage za ogromno večino ameriškega naroda.
Predsednik Roosevelt je ponovno poudarjal enako stališče, ko je poslal kongresu poslanico, v kateri je omenil sledečo idejo: "V Ameriki je običaj, ki bi moral biti po mišljenju večine odstranjen, uničen . . . nepoštena kompeticija, ki poganja manjše producente v pogin in smrt. Vse preveč se je bogastvo strnilo v rokah maloštevilnih. Vse preveč imajo besedo posamezni bogatini, ki odločujejo o usodi naroda, namesto, da bi vlada, kateri je ustava dala pravico skrbela, da ima narod dovolj kruha, dovolj obleke, dovolj zabave in dovolj poštene vzgoje, ki je primerna svobodnemu ameriškemu državljanu."
Iz teh izjav predsednika Roosevelta lahko sleherni razvidi v katero smer gleda predsednik Zedin-jenih držav. On je odločnega mišljenja in prizadevanja, da varuje in ščiti interese malega trgovca proti monopolistom ,kakor jih predstavljajo verižne trgovine. Toda dokler bo narod sam zape-Ijavan po kričeči reklami in bo drvel tja, kjer ponujajo "več in cenejše," dočim dobijo v resnici manj in dražje, toliko časa bo vsako vladno prizadevanje zaman, da ubije monopol in pomaga malemu trgovcu na noge," je rekel kongresman Patman.
Predsednik je ob številnih prilikah izjavil svojo naklonjenost napram malemu trgovcu. V svoji nedavni poslanici kongresu, ko je govoril o davkih, je med drugim povedal tudi sledeče:
"Naše posebno prizadevanje mora biti usmerjeno k prizadevanju, da olajšamo breme, ki ga nosijo danes mali trgovci v Ameriki. Mali trgovci, da, celo oni, ki posedujejo nekoliko večje trgovine, se morajo danes boriti z ogromnimi težavami za obstanek. Jaz sploh ne morem razumeti, zakaj drvijo ljudje k milijonarskim podjetjem, nosijo na kup, kjer je kup že prevelik, dočim siromaka podirajo in tlačijo kar naprej. Dolžnost kongresa je, da napravi s pravično posta-vodajo konec temu. Ljudje tako radi zabavljajo glede milijonarjev, v resnici so pa sami krivi, da se zbira premoženje v maloštevilnih rokah, ker podpirajo podjetja, ki štejejo na milijone dolarjev, dočim izpodrivajo malega trgovca, ki se bori za,'svoj življenski obstanek."
Ni še dolgo tega, ko se je eden izmed svetovnih vladarjev pred kratkim izjavil, da bi stokrat raje imel 10,000 ljudi pod svojo vlado, ki bi lastovali 10,000 trgovin, kot pa da bi imel enega človeka, ki bi bil lastnik 10,000 trgovin. Tozadevno se je izjavil tudi predsednik Roosevelt v svojem govoru v Cheyenne, Wyoming, rekoč: "Globoko doli v mojem srcu imam mnogo več simpatij za poljedelca ali lastnika farme, ki poseduje 100 glav živine ali sto akrov zemlje/dočim nimam nobenih pravih simpatij za človeka, ki je lastnik kmetije, ki obsega 10,000 akrov in šteje na tisoče glav živine na svojem posestvu. Menda ste vsi enakega mnenja z menoj, če vam rečem, da je 100 farmarjev, ki skupno posedujejo 10,000 akrov zemlje večja zadovoljnost za deželo, kot pa en farmar, ki lastuje enako veliko zemljišče. Naše prizadevanje mora biti v tem, da čimprej in bolj pošteno razdelimo našo zemlje, da bo od nje imelo vedno več ljudi pošteno življenje in stalne dohodke."
(Konec prihodnjič.)
BESEDA IZ NARODA
Komunizem, fašizem in katoliška Cerkev
i
Kaj pravite!
Anglija, Francija in Italija so igrale kaj žalostno vlogo pri zadnjem Hitlerjevem zamahu v osrednji Evropi. Poprej so rož-Ijale s sabljo in vpile: roke proč od Avstrije! Ko se je Hitler polastil Avstrije, navzlic tej grožnji, omenjene tri velesile vihajo brke in grozijo: roke proč od češke! In če se bo Hitlerju zahatsl« češke, bodo te tri mogočne države rekle: naj bo, ampak; poskusi z Ogrsko, pa ti bomo pokazale. Hitler se jim smeje v brk in d sla po svoje.
Obrambni govor Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribarja v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu
V nedeljo 27. februarja 1938 je imel č. g. župnik Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribar obrambno pridigo, ki se je po priliki takole glasila:
Spoštovani poslušalci.! Živimo kakor sami izkušate v razburkanih, razrvanih časih. Vse vre. Nič stalnega. Postavljajo vse na glavo. Vse hočejo preizkusiti. Zmešano je dobro s slabim. Katoliška Cex*kev je edina ustanova, ki gre mirno svojo zarisano pot naprej, vabeč in vodeč množice za seboj, ki ji hočejo slediti. Ona sledi po stopinjah svojega Učenika, ki je Pot, Resnica in Življenje; kdor hodi za njo, ne bo taval v temi in negotovosti, ampak bo hodil v svetlobi v jasnem dnevu. Katoličanom je danes bolj treba kot kdaj poprej, da hodimo po njenih stopinjah in razrešujemo probleme v svitu njene luči, modrosti in skušnje, in bomo našli rešitev iz mnogih gorja in stisk. Mnogo je danes krivih prerokov, ki nam obetajo, da nam pokažejo in nas pripeljejo v svoj raj, če jih ubogamo.
Ena velika struja modernega časa je komunizem. Ta sistem so uveljavili v velikem državnem obsegu v Rusiji. Njih temeljni nauk je: Ni Boga, ni hudiča. Dr. Fulton Sheen, velik zagovornik krščanstva današnjih dni, pravi: Komunisti v vseh svojih naskokih na Boga nas niso prepričali, da ni Boga, pač pa so nas prepričali, da je hudič; poglejte samo njihovo početje v Rusiji, Španiji, Mehiki, če more hudič delati kaj slabšega. Podlaga temu sistemu je docela zgrešena in napačna. Če ni Boga, kaj pa je zadnji vzrok? Pesek, voda, elektrika ? Vsak bo priznal, da je človek vendar bolj pameten kot elektrika. Vsak človek pa ve, da je v naravi toliko prečud-nih in nedoumljivo skrivnostnih reči, ki jih človek ne more rešiti. Razloži mi, odkod ima uho vosek v sebi? Človek ne je voska, pa le pride vosek v uho! Zakaj voda in elektrika spravi vosek ravno v uho, zakaj ne v usta? Odkod možgani, ta čudež v stvarstvu; odkod oko, najbolj fini umotvor, odkod človekov organizem? če bi človeka razkrojil v posamezne elemente, iz katerih človek sestoji, in bi te sestavine prodal, bi zadele okrog en dolar sedem in dvajset centov; to je nekaj fosfora, železa itd., in iz teh sestavin je naredila neumljiva elektrika in voda tak um6tvor kakor je člo-| vek in vsa druga nešteta čuda v naravi, največji red, postavo!? Kjer je postava, mora biti po-stavodajalec. Zares čudno, da ; bi se našel sicer bister slovenski um, ki bi tako globoko zabredel, ki bi tajil pametnega Stvar-1 nika. Komunizem ga popolnoma zanika, zato je popolnoma nevzdržljiv pred vsako človeško pametjo, ker sloni na nespame-ti. Toliko o komunizmu kar se tiče modroslovne-ali filozofske podlage. Komunizem sloni na neumni nespameti.
Kako deluje komunizem v praktičnem življenju?
Rusija je zadosti žalosten zgled in poskus v tem. Nasledki komunizma: 15,000,000 mrtvih ljudi, največ vsled stradanja, drugi so bili naravnost pomor-jeni; strah in trepet v deželi, niti dihati se ne upaš; najprvo so padli po cerkvah in duhovnikih; pri teh ljudeh je prvi krivec duhoven, on je vzrok vsega' zla na svetu. Za tem so prišli
lastniki kakega posestva, končno pa delavci in kmetje v pretežni večini, ki so največ trpeli. Tu vam je delavski rdeči raj! Ta rdeči raj je namakan z veliko reko rdeče človeške krvi, ki je bila nedolžno prelita po krutem boljševiškem zmaju. Ko se bo ta zmaj prenasitil krščanske človeške krvi, se bo začela ki-sati ta kri v njegovem želodcu, bo začel bruhati to kri, potem pa poželi svoje boljševiške krvi. Kri mu je njegova navadna hrana. Prične se likvidacija (splošna morija), čiščenje; na vrsto pridejo veliki predstavniki in uradniki komunizma. Eden za drugim izgubi glavo—svinec je poceni. Poročila trde, da so v enem letu poslali do štiri tisoč uglednih stavbenikov komunizma brezbrižno v krtovo deželo.
Ali naoreš kaj drugega pričakovati od sistema, ki nima Boga? O—da, pač ima bogca— človeka; menda nihče ne bo trdil, da je elektrika bolj pametna kot človek, torej človek je bogec, ne elektrika. Naj pa ta človek-bogec znori ali zbesni, takrat pa pride na vrsto tako dolgo zaželjeni iA pričakovani rdeč raj na Ruskem!
Strašna šola za narode, če so sploh zmožni narodi, da se kaj nauče od drugega naroda. V stari domovini molijo pri sv. maši:
"Odrešenik sveta, reši Rusijo!" Na Ruskem so menda hoteli imeti boljševizem, saj ubranili se ga niso; kako se ga sedaj iznebiti? Narod ima navadno take vladarje, kakršne zasluži in hoče imeti; komunizem kot vladavina je polomija, strašna šiba božja, katero so si pa sami prostovoljno naprtili. Naj torej ne grajajo Boga, češ, Bog nas kaznuje—kaznovali ste se le sami.
Kjer vlada komunizem ni sledu o svobodi; enakost je v tem, da so vsi egiptovski sužnji diktatorja; kdor se ne strinja z njegovo voljo, hajdi mu svinca na-sujejo v glavo. — Popolnoma prav! — Diktator je bogec— Boga ni—kar on reče in misli je neomejena absolutna resnica in pravica; to je dokler tega bogca drugi bogec ne požene s prestola. Kakšna zabloda in zmešnjava v dvajsetem stoletju!
Druga rešitev se nam obeta v fašizmu; tam je "pomoč in raj." Medtem ko je komunizem prišel na prestol na divjem konju ropa in morije in ustvaril svoje aristokrate privilegijev (posebnih predpravic), pa pride do moči fašizem s politiko; fašizem je nauk: DRŽAVA JE VSE. Država je pa končno zopet diktator, ki se je prikopal do prestola s politiko. Fašizem je nekoliko bolj počasen v svojem razvoju in delovanju, a v bistvu je isto: Boga ne pripo-zna. Končno je diktator zopet najvišji bogec ali po njegovem —država. Njega se MORA ubogati v vseh točkah, ako ne, te čaka ista usoda, kakor v komunizmu—glavo izgubiš. Pred kratkem je predaval nemški knez v Akronu, Ohio, trdeč, da so v enem letu v Nemčiji likvidirali (glave so jim odsekali) nad 1,200 odličnih zastopnikov ka-toličanstva. Kjer je oblast osredotočena v eni osebi je vedno opasno. Kjer je ta oseba poleg tega še bogec in drugega Boga ni, in kadar ta bogec ali diktator znori ali zbesni, joj, potem beži če moreš. Polomija je neizogibna, dokler ta miselnost (ideologija) traja.
Katoličan ne more odobravati ne komunizma, ne fašizma; more se le prisilno prilagoditi v fašizmu, dokler mu puste Boga častiti po svoje; kadar pa postane češčenje živega, pravega Boga izdajstvo, potem je
pa zanj edino: ali mučeništvo, ali ako vidijo, da so v večini in imajo dobro priliko zmage, da se organizirajo kot državljani in spuntajo ter upro tem bog-cem.
Stalna zadovoljna oblika vladavine ne more biti pod temi pogoji; fašizem je odvisen bolj od posamezne osebe diktatorja, kakor pa od sistema samega. Zato se katoličani morejo prisilno prilagoditi pod gotovimi pogoji fašizmu, nikoli pa ne komunizmu, ker je ta že v bistvu brezboštvo, v katerem je češčenje pravega Boga—izdajstvo. Katoliška Cerkev lahko shaja z vsako obliko vladavine, bodisi monarhija, kjer vlada cesar ali kralj, bodisi ljudovlada ali republika, kjer ljudstva vlada, bodisi oligarhija, kjer jih samo nekaj vlada; le da se dovoli resnična svoboda vesti, da se člo-! veku pripozna njegovo bistveno dostojanstvo, da je ČLOVEK PRVI, ne država, da ima kot človek NEDOTAKLJIVE PRAVICE, katere mu NE MORE in NE SME nihče kratiti, nobena država, noben diktator.
V ekonomskem gospodarskem vprašanju, ki je danes najbolj pereče, kako stališče zavzema katoliška Cerkev? Pravijo, da je cerkev s kapitalisti! Zakaj ? Ali niso pretežna večina naših župnij delavci in kmetje? Poglejte naše župnije tukaj ali v Sloveniji, koliko imamo velekapitalistov v naših župnijah? Ali ni ravno katoliška Cerkev upostavila toliko praznikov, da se je odpočil trpin? Kaj so rekli slovenski liberalci in židje? Cerkev je nazadnjaška, ker ljudem ne da zaslužiti. Hvalili so sistem liberalizma, ki je dovoljeval izkoriščati delavca, ko je moral še v mojem času garati večkrat po 18 ur na dan; da ni mogel iti k sv. maši, ker je bil ves izčrpan in izmučen. Delali so noč in dan za DOBIČEK in profit liberalnega velekapi-tala. Liberalizem je pač zagovarjal svobodo, vsak lahko dela kar hoče in kakor hoče, kar pa ni bilo drugega, kakor da je močnejši in bolj pretkani za-sužnjeval slabotnejšega. Katoliška Cerkev je svarila in opominjala velekapital, a vse zaman; prišla so leta, ko je bilo praznikov 4 do 5 let brez presledka, dan za dnem vsled brezposelnosti—nasledek dobička-željne samopašne liberalne svobode. Ali ni bila ravno katoliška Cerkev, ki je prepovedala vse obresti, ko je še namreč imela oblast v splošnem kulturnem svetu. Slovenski liberalci in ži dje so kleli cerkev, da ne zna pomnoževati premoženja, ki se je nakupičeval le v rokah nekaterih ; drugi so pa postajali vedno, redno in stalno proletarci (nemaniči). To vse pa je rodilo moderni socializem in komunizem.
Protestantizem je zavrgel oblast katoliške Cerkve; iz tega se je rodil nebogljiv otrok LIBERALIZEM — ekonomska svoboda. Vsak zase, kakor in kar hočeš, samo da si nagrabiš; ta neomejena svoboda je rodila moderne egiptovske sužnje; skupni blagor in dobrina ni več štela; liberalizem je postal poosebljena sebičnost. Eni so grabili milijone, drugi so postajali proletarci; zaslužek negotov, večkrat nezadosten. Ali se je
čuditi, ako ljudje, pametni in
«
razsodni, ne preurede tega, da bodo začeli kamni vpiti ? Zdav-no je že papež ponovno opominjal, da je treba to spremeniti, da je treba v prvi vrsti gledati in skrbeti za revnega in za splošno blaginjo. Smejali so se mu, češ, papež je nazadnjak, ne razume posla v gospodarstvu ; on- naj se drži svojih postav in svoje zakristije. Tako ravnanje je rodilo odpor—moderni socializem in komunizem, kar je prava in zdrava ideja na sebi, a žalibog, oba sta zašla na stran—na kriva pota. Treba je
ekonomski red tako preurediti, da bo v državi skupna socialna dobrina, ne pa dobiček posameznika, prva.
Kakšen nasvet ima katoliška Cerkev za rešitev iz te zagate.?
Papeži svetujejo, da se ekonomski ali gospodarski red tako preustroji, da bo delavec postal tudi SOLASTNIK v neki meri ali v posestvu, ali v oskrbovanju, ali v dobičku. Potem se bo delavec čutil vse drugače, ker bo solastnik; on bo čutil, da ima človeško dostojanstvo, bo bolj zvesto in vztrajno delal, ne bo sedel v sedečih štrajkih na svoji mašini, ker je pač njegova ma-šina njegova last; se ne bo dajal zavajati komunizmu v temne in krute blodnje. Delavec mora imeti zasigurano prihodnjost; njegovo dostojanstvo kot človek mora imeti neukrnjeno, on mora imeti možnost, da stori svojo dolžnost napram svojemu Stvarniku. Medsebojna tekma mora imeti gotove meje in nadzorstvo ; dela se za potrebo, ne samo za dobiček; država naj uravnava ter nadzira, ne pa za-sužnjuje svoje državljane, potem bo enakost med ljudmi, ki imajo vsi človečanske pravice do življenja in svobode, katero svobodo država tudi prisili vsakemu.
V	gospodarstvu sta dve nasprotni smeri. Velekapitalizem trdi: ves dobiček pripade le njemu ; druga smer je komunizem: ves dobiček pripade le delavcu, ki proizvaja iz kapitala različne izdelke. Tretja smer je pa pravična sreda, katero zastopa katoliška Cerkev: kapital imej svoje, kar mu gre, kar je pravično ; delavec pa tudi imej pravičen delež, ki.mu pripada po vsej pravici. Če se velekapitala premoženje množi socialno, naj se množi tudi premoženje de-lavqa socialno; to je, da postane tudi delavec solastnik, ker on je glavni proizvajatelj. Delavec naj ne bo samo tovariš (kame-rad), ampak naj bo velekapita-lista brat. Papeži posvečajo posebno pažnjo ekonomskemu redu, da preuredi v duhu v pravični smeri. On svetuje, da bi ustanovili gotove skupine in jih združili v posamezne unije ali cehe. Tako naj bi napravili unijo delavcev, unijo trgovcev, kmetov, advokatov, zdravnikov in vseh drugih posameznih stanov, ki bi vladali in gospodarili samostojno ter odločali, kar je v njih posebno korist. Država naj se pa ne vmešava v njih zadeve, ampak naj nadzoruje ter urejuje, kar je neobhodno potrebno, da ne uniči iniciative v človeku, da ne zasužnjuje svojih državljanov in tako bo postala prava zastopnost in zadovoljstvo V državi.
V	Parizu sem opazil na velikem poslopju sledeče besede: Ega,!(ite, Liberte, Fraterniite (enakost, svoboda, bratstvo). Te rečenice so rabili Francozi v času svoje revolucije. Ta enakost je bila revoluciji, komunizmu in fašizmu, da so vsem glave sekali na ENAK način. Ta svoboda jim je bila lastna v tem, da je močnejši tlačil k tlom sla-bejšega. To bratstvo so si izkazovali v tem, da so se tovariši največjih glav združevali in vladali s kruto roko, dokler ni zopet drugi pahnil tovariše z njih prestola.
Enakost, svoboda in bratstvo so lepe besede, ampak ostanejo le prazne fraze, dokler ljudje ne pripozna j o enega živega, pravega Boga kot svojega očeta, in Kristusa njegovega sina kot svojega sobrata. Krščanstvo pravo, delavno, ki je zidano v delavni ljubezni, more edino pripeljati človeka do tega za-željenega cilja. V krščanstvu je enakost. Ne v vseh točkah, ker ljudje so različni, ampak v bistvu pa, ker so otroci božji brez razločka drugih manjših razlik. Svobodo ima vsak človek do življenja, svobodo, da se spopolnjuje in išče svoje nad-
zemske sreče. Bratstvo je V krščanstvu, ker je kristjan so-brat Kristusov. Vsi imajo pravico do božjega kraljestva, vsi so otroci božji in bodo tako imenovani.
Kakšna škoda, da katoličani ne stopimo na prosto in ozna-njujemo katoliški nauk o socialnem življenju! Nekatoličani in drugi ljudje s svojimi temnimi nauki in večkrat napačnimi nazori kriče in vpijejo množicam: "Sledite nam!" Katoličani pa smo le preveč mirni in tihi, mesto da bi šli na javne prostore in tam vabili in učili ljudi, kje je pravica, kje je rešitev in kje je prava pot, ki vodi do sorazmerne mirne sreče na zemlji. Katoličani danes najbolj rabimo pravih močnih zavednih voditeljev. Množice bodo sledile onim, ki vpijejo, če smo bili dosedaj katoličani prebojazljivi je gotovo skrajni čas v moderni dobi, da gremo na plan, da se zavedamo, da imamo pravico in resnico in da smo tudi pri volji žrtvovati ter delati za pravico in resnico.
IZ PRIM0RJA
—Ni ga skoro dneva, da se ne bi zgodila kaka nesreča s strelivom, ki je ostalo izza časa svetovne vojne. Gotovo se vsaki mesec pripetijo nesreče, ki zahtevajo nekaj smrtnih žrtev. Dasi je pobiranje strogo kaznivo, posebno sedaj, ko je oblast izdala strogo naredbo, kljub temu so včasih ljudje prisiljeni, da sežejo po takem zaslužku, drugič pa se zgode take nesreče zaradi neprevidnosti otrok in fantov. Žalostna statistika nesreč z vojnim strelivom še ni dovoljno izučila naših ljudi. —' Tako moramo zabeležiti zopet tri strašne nesreče na Goriškem-V Solkanu so trije fanti, David Doljak, Stanko Zgubin in Vladimir SkomiDare, vsi stari okrog 13 let, našli ob Soči precej veliko granato, katero so hoteli prenesti na dom. Med potjo jim je padla na kamenje in eksplodirala. Doljaku so drobci razparali trebuh, Skompare je dobil težke rane na hrbtu, Zgubin Pa po obrazu in prsih. Vse tri so takoj odpeljali v goriško bolnico, kjer upajo, da jih bodo rešili. — Ivan Leban, star 24 let in Franc Rutar iz Tolmina, sta našla v gozdu veliko granato-Pri odpiranju jima je eksplodirala in oba smrtno ranila ter vrgla 10 metrov stran. Lebana so našli s polomljenimi nogami in veliko rano na trebuhu, že mrtvega. Rutar pa je dobil številne rane po vsem telesu. Prepeljali so ga v bolnišnico v kritičnem stanju. — šesta žrtev je padla zopet v Gorici. 19-letni Josip Trampuš je našel na P0' bočju goriškega grada granato, ki je eksplodirala, ko jo je hotel odpreti. Drobci granate so ga razmesarili. V obupnem stanju so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl.
Gropada. V hiši čevljarja 70-letnega Ivana Gregoriča se je razletel električni števec-Plamen eksplozije je objel tudi starca in mu povzročil veilike opekline. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Ce verjamete al' pa M
Mala Anica gleda skozi okn°-Naenkrat veselo poskoči in teč® iz hiše. Tam veselo pozdrav1 teto, ki je .prišla iz bližnjega mesta na obisk čez praznike. _
"No, kako se kaj imaš, Ani' ca ? " jo vpraša teta.
"O, dobro! Veš, teta, nove čevlje bom dobila za velik0 noč."
"To je pa lepo! Kako pa k»J
ata in mama?" •	.
"O, ta dva te pa komaj čaka; ta. Ko te je naš ata uzrl skoji okno, je rekel: Še te nam je bi treba!"
"Ne verjamem. Jezdili bomo mirno dalje, pa ne v smeri, ki jo nakazujejo nalomljene veje, ampak nekoliko bolj na desno, da bo več prostora med nami in njim.
Počakal bom nekaj trenutkov. Jezdite sami dalje! Kmalu pridem za vami.
In še tole, Halef! Vzemi puško v roke! Ne vemo, kaj vse se utegne zgoditi. Z Miriditom bom že sam opravil. Ti pa pazi na druge! Ce bi kje slučajno zagledal tistega Suefa, mu takoj poženi kroglo v glavo!"
"Razumem!" je pokimal Halef.
"In ker naš, dobri Afrit nima orožja, moramo mi poskrbeti za njegovo varnost. Očko in Omar naj ga vzameta na sredo, ti pa boš jezdil trdo za njim in boš koj pri roki, če opaziš kaj sumljivega!"
"Ne skrbi se, effendi! Takoj bom prijel tistega sumljivega Suefa!"
Moj hadži me je čisto dobro razumel. Z menoj vred je bil prepričan, da je pritlikavi Afrit naročeni vohun Suef. Mirno sem mu ga lahko prepustil, ustrelil bi ga,, če bi poskušal pobegniti.
Krojač me je v skrbeh in negotovo gledal.
"Effendi, ne brigaj se za mene!"
"Moram! Z nami potuješ: sovražnik si naših sovražnikov. Ce te naj dej o^ pri nas, te z nami vred ubijejo. Branili te bomo.
Mojih tovarišev ne smeš zapustiti, sicer se ti utegne pripetiti nesreča, ki bi za njo m' ne bili odgovorni. Le pri nas si varen!"
i?"
"Ne.boš jezdil z nami
"Ne. Zaostal bom nekoliko." "Zakaj?"
"Strah me je. Miridit naj naj prvo vas ustreli. Pojdite!"
Iialef se je nasmejal in mignil z očmi po Miriditovi sledi. Uganil je, da pojdem za njo.
III Dvoboj.
Počakal sem, da so izginili za grmovjem, ter počasi odjezdil na levo po Miriditovi sledi.
Napeto sem pazil na vse strani. Miridit me je. utegnil mnogo prej videti ko jaz njega. Krenil sem še bolj na levo ter jezdil vzporedno z njegovo sledijo.
Grmovje je stalo naredko, osem do deset metrov narazen. Za vsakim grmom sem obstal, prisluškoval in previdno prežal. Konja je imel s seboj, zanesel sem se, da ga bom slišal topotati ali pa prhati.
Tedaj sem čul oster žvižg. Glas je prihajal od desne, kjer so jezdili tovariši.
Kdp je zažvižgal —? Halef —■t Da bi me posvaril? Ne! Izbral bi si drugačno znamenje/Krojač —? Sta se z Miriditom dogovorila, da bo zažvižgal, ko pridemo do zasede —? Skrajno predrzen je bil! Saj sem mu vendar pravil, da vem Za njegove nakane.
Komaj da je odjeknil žvižg, sem že čul izza bližnjega gr-tta, kot da bi bil nekdo vzkliknil: "Končno!" Obenem so zamolklo zatopotala kopita.
Vzravnal sem se v sedlu in Prežal črez grm.
Res —•! Miridit je pravkar skočil v sedlo. Menda je stal ali pa sedel poleg konja in čakal na znamenje. Tudi sam sem se vzravnal v stremenih ter gledal ven ne ravnino.
Priznal sem si, da si je izbral dober prostor za napad. Ko blisk je bil lahko na nas, Pobil svojo žrtev in prav tako ^aglo spet izginil v grmovju. Njegov nagli napad bi nas iz-1 '^nadil, prestrašeni bi na ob-'•^ftvbc, niti mislili ne.
Napad si je torej res prav
lepo zamislil. Pa računal je brez mene. Temeljito sem mu sklenil zmešati račune, že med potom v grmovje sem si odvil lasso od pasu.
Lasso je v spretnih, izurjenih rokah strahovito orožje. Napačno pa je naziranje, da lasso poznajo samo Indijanci. Vsi nomadi-živinorejci ga poznajo vsaj v bistvu, oblika in način uporabe sta seveda različna.
Zato ni bilo prav nič smešno, da sem vzel na potovanje po pustinjah Orienta s seboj tudi svoj amerikanski lasso. Saj sem vedel, da bom sreča-val nomade-konjerejce. In res mi je moj trdno spleteni, petnajst metrov dolgi jermen zelo koristil in mi nekaj krati rešil življenje. Bil je pristen indijanski lasso, delo indijanskih rok. Žal sem ga moral razrezati, pri razvalinah babilonskega stolpa je bilo, pa spletel sem si drugega, ki sicer ni bil tako dober, pa vendar trden dovolj.
Privezal sem konec jermena na sedlo. Vnaprej sem vedel, kako se bo razvil dvoboj, ujeti sem mislil Miridita. Nikdar v življenju še pač ni videl las-sa in zato tudi vedel ni, kako se mu je treba ubraniti. Da bi ne zasumil, kaj nameravam, si ga nisem koj nakolobaril na roko, ampak ga zaenkrat obesil na sedlo.
V roko sem vzel medvedari-30, edino orožje, ki sem z njim mogel prestreči čakan.
Miridit je sam pravil, da me bo napadel s čakanom, če mi § sesekanim svincem ne pride do živega. Tolažil se je, da haj-duškega čakana pač še nikdar v življenju nisem imel v rokah. Tisto je bilo "sicer res, pa bal se hajduškega čakana vkljub temu nisem, ker sem se mnogo uril in vadil v rabi indijanskega tomahawka, ki je čakanu zelo podoben. Miridit je pravil, da je mojster v metanju čakana. No, moj učitelj v metanju tomahawka je bil nepre-kosljivi Winnetou. Prepričan sem bil, da je temu balkanskemu roparju Winnetou še že tudi kos.
In ne samo v metanju tomahawka sem se uril, tudi bram-be me je Winnetou učil. Ubrani pa se napadeni tomahawku s puško. Ko vrže napadalec tomahawk, mora napadeni natančno preračunati, kam je namer j en, in točno mora razločevati na naglo se vrtečem tomahawku toporišče in sekiro, sicer udari tomahawk okoli cevi in nazadnje vendarle zadene. Prestreči pa je treba tomahawk s puškino cevjo. Kopito je treba držati z obema rokama, ker je udarec silen in ker se je sicer lahko zgodi, da dobi napadeni puško s toma-hawkom vred v obraz. Cev je treba držati poševno, da jo zadene tomahawk v ostrem kotu in se v topem kotu odbije.
Ni lahka ta umetnost, dolge vaje je treba za njo, pa tudi telesne moči, bistrega očesa in prirojene spretnosti.
Položaj je bil tale. Obrnjen sem bil v smer, koder so jezdili tovariši, Miridit pa je bil na moji levici. Napeto je prežal
za nami.
Videl sem, da'je hlastno in nevoljno zaokrenil z glavo. Jezen je bil, da se Suef ne drži nakazane smeri. Da nisem poslal tovarišev dalje na desno, bi bili jezdili čisto blizu mimo
Miridita.
Predaleč zunaj so mu bili, ni jih dobro videl, vsaj za strel ne. Pognal je konja in jezdil izprava počasi, pa vse hitreje, nazadnje v diru.
(Dalje prihodnjič.)
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
APRIL
3,—Pevski zbor Sloga, pomladanski koncert v S. N, Domu.
10.—Jugoslovanski pasionski klub, Pasionska igra v avditoriju S. N. Doma.
17. — Koncert mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
17. — Slovenska mladinska šola SND, prireditev ob zaključku šolskega leta v avditoriju S. N. Doma.
20.—šubljev	koncert v S. N. Domu na St. Clair Ave.
21.—Veseloigra	v S. N.'Domu na 80. cesti, "Micki je treba mo-
23.—Baseball klub društva Mir št. 10 SDZ, ples v S. N. Domu na 80. cesti.
23.—23d Ward Democratic Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
23.—Društvo	Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi velik ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
24.—Jeanette	Perdan-Jutt-ner pevski koncert v Public Auditorium (malo gledišče).
24.—Minstrel Show, priredi ga Serenaders Glee Club v S. N. Domu na 80. cesti.
24.—Združeni Slovenci na Jutro vem priredijo igro v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
24.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi plesno veselico ob priliki 11-letnice društva.
24.—Dramsko društvo Abra-ševič, predstava in ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Koncert društva Planina v S. N. Domu v Maple Hts.
cher Ave.
1.—Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ priredi plesno veselico v šolski dvorani sv. Pavla na 40. cesti in St. Clair Ave.
1.—Koncert pevskega zbora "Cvet" v dvorani na Prince Ave.
1.—Društvo Pioneers IIBZ, prireditev v obeh dvoranah S. N. Doma.
1.—Podružnica št. 10 SŽZ priredi Materinsko proslavo v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave.
6.—Društvo	sv. Jožefa priredi godbeni koncert v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
7.—Kuhinjski	klub S. N. Doma v Maple Heights priredi plesno veselico.
7.—častna	straža SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
8.—Ilirija	Junior High pevski zbor priredi koncert v po-čast materam v Slovenskem domu na Holmes Ave.
8.—KSKJ Ohio Boosters ke-gljaška liga, plesna veselica v S. N. Domu.
8.—Mladinski pevski zbor "črički" priredi spomladanski koncert in materinsko proslavo v S. N. Domu na 80. cesti.
8.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja osmo obletnico in materinsko proslavo v S. D. Domu na Waterloo Rd.
8.—Mladinski pevski zbor Škrjančki priredi Materinsko proslavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
14.—Podružnica št. 47 SŽZ priredi Materinsko proslavo v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
14.-15.—Jugoslovanski kulturni vrt, prireditev v avditori-
30.—Slovenska Ženska Zve- ju in spodnji dvorani S. N. Do-
za, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Ložka Dolina, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
MAJ
1.—Prireditev ob zaključku šolske sezone šole S. N. D. v avditoriju Doma na St. Clair Ave.
1.—Pevsko društvo Lira priredi spevoigro v šolski dvorani sv. Vida.
1.—Zbor Slovan priredi koncert v Društvenem domu na Re-
ma.
15.—Slovesno px*aznovanje desetletnice Slovenske delavske dvorane na Prince Ave.
21.—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi plesno veselico v Knausovi dvorani.
21.—White	Motor Union Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Pevsko	društvo Lira priredi spevoigro v šolski dvorani sv. Vida.
22.—Pevski zbor društva
[Zvon priredi pomladanski kon-! cert v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Klub "Prijatelji nara-: ve," piknik na Stuškovi farmi.
28.	— Društvo Clevelandski I Slovenci št. 14 SDZ obhaja 25-
letnico obstanka v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
28., 29., 30.—Prireditev novega Slovenskega doma v Eu-clidu v domovih prostorih.
28., 29., 30. — Praznovanje 11-letnice obstanka skupnih društev fare sv. Vida, na prostorih stare cerkve na Norwood Rd. in Glass Ave.
29.—Mladinski	pevski zbor Kraljički v Maple Heights priredi koncert v S. N. Domu, Maple Heights.
29.—Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ praznuje 25-letnico društva v S. N. Domu na 80. cesti.
JUNIJ
5.—Desetletnica podružnice št. 21 SŽZ v Jugoslovanskem narodnem domu v West Parku.
5.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ, piknik na Pintarjevi farmi.
5.—Bliss Goal Co. ima piknik na Stuškovih prostorih v Wick-liffe, O.
12.—Piknik Slovenske mladinske šole SND na Močilnikar-jevi farmi.
12.—Pevsko društvo Zvon priredi letni piknik na prostorih Maple Gardens.
12.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd.
12.—Slovenska godba Bled priredi izlet na Stuškovo farmo v Wickliffe, O.
19.—Društvo- Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu.
19.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ, piknik pri Joseph Zornu na Bradley Rd.
26.—Podružnica št. 49 SŽZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu.
JULIJ
3.—Društvo Danica št. 34 SDZ ima piknik na Joe Zorn prostorih na Bradley Rd.
3.—Piknik Mladinskega pevskega zbora Slavčki na Stuškovi farmi v Wickliffe, O.
10.—Zadružni piknik na Mo-čilnikarjevi farmi, ali piknik Slovenske zadružne zveze.
10. — Piknik mladinskega pevskega zbora Kanarčki na Zornovi farmi.
10.—Pevski zbor Sloga priredi izlet na Stuškove farme v Wickliffu.
17.—Zbor Slovan ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
17.—Društvo Vrtec št. 11
Družina ameriškega poslanika za Anglijo, Joseph P. Kennedya, ki gre za očetom v London. Kennedy ima vsega skupaj devet otrok. Teh pet, lei so -na sliki, je šlo v Anglijo sedaj, ovtali pa gredo v poletju.
SSPZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu.
24.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev ima piknik na Pintarjevi farmi.
24. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd.
24.—Društvo Washington št. 32 ZSZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O.
31.—Piknik skupnik društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
31.—Piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
31.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ, piknik na Stuškovi farmi.
AVGUST
7.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, piknik na Stuškovi farmi.
7.—Piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi.
SEPTEMBER
10.—Društvo	Clairwoods št. 40 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
11.—Samostojna	Zarja, 10-letnica, opera v avditoriju S. N. Doma.
12.—Pričetek	konvencije S. D. Zveze v avditoriju S. N. Doma.
18.—Veliki	koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v S. N. Domu na St. Clair Ave.
21.—Društvo	Martha Washington št. 38 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
OKTOBER
1.—Društvo Clevelanduki Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
15.—častna straža SDZ ima plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
23.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
22.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
29.—Društvo	Carniola Tent 1288 TM, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
30.—Jesenski	koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
30.—25-letnica	Slovenske zadružne zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave.; program popoldne in zvečer.
{	NOVEMBER
5.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
12.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
13.—Samostojni	pevski zbor Zarja, opera in ples v avditoriju S. N. Doma.
19.—Carniola	Hive št. 493 TM, plesna veselica v avditoriju S .N. Doma.
20.—Podružnica	št. 25 SŽZ priredi ples in igro ob priliki desetletnice obstanka. Prireditev se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
17.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
31.—Društvo	Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 80. cesti.
enak način in se obesila zraven svojega sina.
Pri Jaušovčevih so si bili že dalj časa v medsebojnem nesoglasju in so se v zadnjem času prepogosto pojavljali družinski prepiri. Tako so se v družini sprli ponovno v sredo 9. marca. Oče je Julijano omenjenega dne nekoliko zmerjal in ji naročil, da mora ocl hiše s svojim nezakonskim otrokom. Hčerko je ta grožnja zelo razburila. Pričela je iskati izhoda iz stiske. Pri tem je Julijana naredila strašen sklep.
Neko jutro nekaj pred sedmo uro je zbudila Julijana svojega otroka kot običajno, rekoč, da naj se pripravi za šolo. Otrok je res vstal, starši Julijane pa so medtem odšli na delo. Julijana je takoj, ko je otrok vstal, pripravila vrv, jo navezala na tram pod stropom in otroka na nasilen način spravila na stol. Nato mu je vrgla vrv na vrat in stol mahoma izpodmaknila, da je otrok obvisel na vrvi. Po tem strašnem dejanju se je z drugo vrvjo obesila tik otroka še sama.
Ta čas so prišli domov starši in šli klicat Julijano in otroka k zajtrku. Ker se ni nihče odzval, so vstopli v sobo. Nudil se jim je strašen prizor. Našli so tudi poslovilno pismo, v katerem pravi Julijana, da sta se z sinom za stalno poslovila in pusti" la prostor ostalim.
OJIEVME VEST!
Zvezna vlada naj razsodi o sedečem štrajku
Chicago, 26. marca. The Fan-steel Metallurgical Co. se je obrnila na zvezno sodnijo, ki naj odloči ali je sedeči št raj k postaven ali ne. Kompanija je odslovila svoječasno 90 sedečih štraj-karjev, toda delavski vladni odbor je zapovedal kompaniji, da jih mora zopet sprejeti na delo. Strajk se je začel 17. februarja, 1937, v Waukeganu, ko se je 97. delavcev, Članov C. I. O. unije, polastilo tovarne in začelo s sedečim štrajkom, kjer so vztrajali, dokler jih ni policija pregnala s plinskimi bombami. Kompanija je dotične ljudi odslovila, toda vladni delavski odbor je zapovedal, da morajo zopet dobiti delo. Kompanija trdi, da je proti ustavi Zed. držav, da bi se delavci polastili tovarne, in če je res tako, bo sedaj zvezna sodnija razsodila.
Eksport ameriškega blaga se je dvignil
Washington, 26. marca. Trgovinski oddelek vlade naznanja, da se je tekom februarja meseca eksport ameriškega blaga jako dvignil. Razne države so v februarju mesecu kupile v Zedinjenih državah za $99,-648,000 vrednosti blaga. Od 1. januarja pa do danes so Zedi-njene države prodale ostalemu svetu za $218,000,000 več blaga, kot so ga pa Zedinjene države kupile od ostalih držav. V< istem času lanskega leta so Zedinjene države kupile za $68,-000,000 več blaga od drugih držav, kot pa ga je kupil ostali svet v Ameriki. V februarju mesecu letos so razne države kupile v Ameriki $25,000,000 vrednosti žita.
II DOMOVINE
—Huda nesreča na Igu. V vasi Staje pri Igu se je pripetila huda nesreča. S hišne strehe je padla 41 letna delavčeva žena Frančiška Janželj, ter dobila hude poškodbe po .glavi in telesu. Ljubljanski reeševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico.
—Zverinsko dejanje nezakonske matere. V črešnjevcih pri Gor. Radgoni se je odigrala strašna žaloigra. Viničarska hči Jaušovec Julijana je obesila svojega 9 letnega sina Jakoba v stanovanju na tramu, nakar si je tudi sama vzela življenje na
MAII OGLASI
Odda se
v najem soba poštenemu fantu. Vprašajte na 1161 E. 61st St.
(72);
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem Msgr. Vitus Hribarju za obiske za časa moje bolezni, dr. Franku Ivcrnu za izdatno zdravniško pomoč in olajšanje bolezni, obenem pa tudi obilnim prijateljicam za številne obiske in izraženo prijateljsko sceutjo. Končno hvala vfcm, ki ste mi storili kaj debrega ob času bolezni. Hvaležna
Apolonija Strauss
14021 Darwin Ave.
Cleveland, Ohio, 28. marca 1938
Dvojčici Carolyn in Carole Langstqn in Orlando, !Fla. sta zboleli in obe morali biti operirani na očeh za slično boleznijo, dasi vsaka m drugem očesu, ena namreč- na desnem, ena na levem.
Frank Cos, soprog, in otroci. Cleveland, Ohio, 28. marca, 1938.
posojilnici
zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne ln društvene vloge
Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
PO šil, J A denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM PohtStvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEn demon 2878_
"Korakal sem po ulicah."
"Sam brez kakšnega načrta za ves dolgi večer?"
"Da, gospod."
"Prosim vas, da mi podrobneje opišete svoj izprehod."
"Ah, gospod, težavno bo. Zapustil sem hišo, da se nekoliko s hojo razvedrim, da se nekoliko gibljem na zraku, da preženem otopelnost, ki me je držala zadnje tri dni. Saj sem skoro glavo zgubil. Taval sem po ulicah —."
"Saj to je skrajno neverjetno," ga prekine sodnik, toda v svoji notranjosti misli Da-buron, da je vendar mogoče. Ali ni on neke noči, ko je bežal od Klarice, taval vso noč po skoro vseh pariških ulicah? Kakšen odgovor bi on dal, če bi ga kdo drugo jutro vprašal, kje se je nahajal preteklo noč? Toda sodnik je na vse to že skoro pozabil.
Postal je zopet preiskovalni sodnik, resen, hladen, popolnoma miren.
"Torej," nadaljuje Daburon, "niste ves večer srečali nikogar, ki bi mogel pričati, da vas je videl na, tem pohodu? Govorili niste z živo dušo. Nikamor niste šli, nikjer se niste oglasili, niti v kavarni ali
Susanna Winslow Perkins, hčerka delavske tajnice v Rooseveltovem kabinetu, Frances Perkins, se je poročila z Davidom Meredith Hare. Medene tedne bosta preživela na Jamajci.
Him avstrijskega poslaništva v Washing tonu, je razobesila svastiko poleg avstrijske zastave, ko je Hitler zavzel Avstrijo. Kmalu zatem je pa> nemški poslanik prevzel vse avstrijske posle.
mogoče v gostilni ali v gledališču?"
"Ne, gospod."
'.'Hm, gospod, to bo zelo nerodno in nesrečno za vas. Omeniti vam moram, da je bila namreč vdova Lerouge umorjena natančno med osmo in dvanajsto uro v torek ponoči. Sodni j a to lahko dokaže, torej vas ponovno prosim, da osvežite svoj spomin in poveste vse, kar je v vašo lastno korist."
Da so dognali natančno uro in dan umora je osupnilo Alberta. Obupno si potegne roko preko čela, končno pa hladno odgovori:
"Zelo sem nesrečen, gospod, toda nobenih nadaljnih podatkov vam ne morem predložiti."
Začudenje Daburona je presegalo vse meje. Ali res nima ta človek nobenega verjetnega izgovora? Prav ničesar? Ali je Albert v resnici tako duševno močan kot se mu je zdelo? Brez dvoma! In vendar so ga zasačili napravljenega. Niti v sanjah ne bi mogel misliti, da je mogoče, da njega obtožijo umora vdove. Zgoditi bi se moglo to le čudežnim potom.
Sodnik začne polagoma, kos za kosom, pregledovati razne predmete, katere so zaplenili v Albertovi sobi.
"Pustimo to zaenkrat," reče sodnik, , "in poglejmo obe obtožbe, ki najbolj pričajo zoper vas. Ali poznate te predmete in lahko izjavite, da so vaša lastnina?"
"Da, gospod, Vse to je moja last."
Vzemimo to pilo. Kdo jo je prelomil?"
"Jaz, gospod, ko sem se boril z gospodom Courtivois, ki lahko priča o tem dogodku."
"Vprašali ga bomo. In kje je sedaj drugi del pile?"
"Mi ni znano. Glede tega bi bilo dobro, če vprašate Lubina, mojega privatnega strežnika."
"Dobro. Povedal mi je, da je iskal drugi konec pile, toda ga ni mogel najti. Povedati vam moram namreč, da je dobila žrtev več udarcev s pilo, ki je bila prelomljena. O' tem nam priča tudi konec tega blaga, ob katerega je morilec obrisal krvavo pilo."
"Rotim vas, gospod, da vpeljete najbolj strogo preiskavo, da se najde drugi konec pile, kajti brez sledu ni mogla zginiti."
"Tozadevna povelja so že oddana. In tu lahko vidite na kosu papirja natančen vtis morilčevega čevlja. Primerjal sem ta vtis s podplatom vašega čevlja, in čudno, vtis je kot vlito enak vtisu na tem papirju. Enako je tudi s petami."
Albert je z največjo pozornostjo sledil slehernemu gibanju sodnika. Jasno je bilo, da se je začel boriti proti nekakemu notranjemu strahu. Ali se ga je polastila ona panika, ki otopi zločince, katerim se je zločin že skoro dokazal? Na vse opazke sodnika je odgovarjal s kratkim:
"Res je, da, desnica je!"
"Čakajte," nadaljuje Daburon, "poslušajte, predno še kaj rečete. Zločinec je imel s seboj dežnik. Konica tega dežnika se je zarila v blato. Tu je dežnik in tu je blato. Na konici vašega dežnika smo dobili isto blato, ki se je nahajalo okoli hiše vdove Lerouge. Le primerjajte!"
"Vse to je, gospod," javlja Albert, "v resnici čudovito naključje."
"Hm, to se bo .moralo dokazati; sedaj pa poglejte na konico te smodke, katero smo našli na licu mesta, kjer se je izvršil zločin. Povejte nam, katere vrste srnodka je to in kako je zločinec kadil smodko?"
"Trabuka je, in kadilec je imel smodko v ustniku."
"Enaka kot ta," nadaljuje sodnik in pokaže konec smodke ter ustnik narejen iz mor-
čna d'Arlanges. Ali naj vpraša Alberta, če je njegova domneva resnična in pri tem zopet izgovori ime Klarica, ki je bilq tako strašno za njega? Sodnik si zakrije obraz z listino, tako da jetnik ni mogel opaziti njegovih potez.
"Kdo vam je pisal dotično pismo?" vpraša.
"Nekdo, katere imena ne morem ponoviti."
"Gospod," reče sodnik, z resnim glasom, "nikakor ne želim skrivati pred vami, da je vaš položaj zelo nevaren. Nikar ga še ne poslabšajte z vašo molčečnostjo. Vi ste bili pripeljani sem, da odgovorite na vsako vprašanje."
"Da, moje zadeve lahko omenim, toda ne zadev drugih."
Albert je na zadnje vprašanje odgovoril s suhim glasom. Razdražljiv in vohunski način preiskave ga je začel mučiti. Sodnikova vprašanja so padala nanj težje kot pa kovačevo kladivo na razbeljeno železo.
Toda tudi sodnika Daburona je jetnikova odpora resno prizadela. Že začne dvomiti v nezmotljivost detektiva Taba-reta. Albert še ni podal svojega alibi. Kaj se skriva v tem zločinskem Albertu? Brez dvoma je držal v rezervi nepričakovan udarec, nekaj, čemur se ne bo mogoče ustavljati.
"Priznati moram," misli sodnik, "da ga še nisem mogel ugnati." Potem pa hitro reče. na glas:	•
"Nadaljujte! Kaj ste delali po večerji?"
"Šel sem na izprehod."
"Toda ne takoj. Ko ste izpraznili steklenico vina, Ste kadili v obednici, kar je nekaj nenavadnega. Kakšne vrste smodke navadno kadite?"
"Trabuke."
"Ali se ne poslužujete pri tem ustnika, da ne pridejo vaše ustnice v dotiko s tobakom?"
"Da, gospod," odvrne Albert zelo začuden radi tega načina zasliševanja.
"Ob katerem času ste zapustili hišo?"
"Okoli osme ure."
"Ali ste imeli s seboj dežnik?'*
"Da."
"In kam ste bili namenjeni?"
ske pene in jantarja.
"Ah!" vzdihne Albert, "to je fatalno — v resnici čudovito naključje."
"Le potrpljenje! To še ni nič napram temu, kar vam imam še pokazati. Morilec vdo-
Žrtev je v zadnjem smrtnem boju zagrabila roko morilca. V njenih nohtovih so ostali delci kože morilca. Te delce smo shranili. Evo jih! Tudi nekaj las rokavice smo našli pri žrtvi. So to biserno sive kocini-
ve Lerouge je nosil rokavice, ce, kaj ne? Sedaj pa imamo tu
rokavice, katere ste imeli na rokah zadnji torek. Te rokavice so sive in nekoliko kosmate. Primerjajte te kocinice z
vašimi rokavicami. Ali niso popolnoma enake? Iste barve, istega izdelka?"
(Dalje prihodnjič.)
illlllllMIIIIIIIUIIIHMIMllHIIIHIIIIillMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIiillllllllllllllllHlllHIIIIIIIIIIII^
I PRIHRANITE STROŠKE PRANJA I
Ali človek ne bi iskal samote, v najbolj strašni krizi življenja?"
"Prosekutor je mnenja, da ste hoteli biti sami, da tako lahko nemoteno odidete v Jon-chere. Tekom dneva ste se izrazili: '0'na se mi ne more ustavljati.' Koga ste imeli tedaj v' mislih?"
"Nekoga, kateremu sem večer prej pisal, in ki mi je na pisanje tudi odgovoril. Izgovoril sem dotične besede, kosem njeno pismo še vedno držal v rokah."
"Torej vam je' dotično pismo poslala neka ženska?"
"Tako je."
"Kaj ste naredili s pismom?"
"Zažgal sem ga."
"Zdi se mi, da ste pismo zažgali, ker se vam je zdelo sumljivo in bi vas lahko zapletlo v neprijetne posledice."
"Nikakor ne, gospod; pismo je bilo popolnoma privatne vsebine."
Daburon je prepričan, da je tisto pismo napisala gospodi-
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOFROGE IN MATERE
Frances Cos
ki je s:a vedno v Gospodu zaspala dne 28. marca, 1937.
Eno leto je minulo, odkar smo 'izgubili Tebe. Spomin na Tebe, draga, s žalostjo obhajamo.
Misel pa nas vse tolaži, da vidimo se v večnosti, tam, kjer večno Ti plačilo, božja roka sedaj deli.
Žalujoči
Vsak teden pere več varčnih 2 žensk perilo doma v Mayta- 5 gu. To je čista, hitra, in E skrbna metoda. Iz enega § kosa vlit aluminast čeber, E prostor za nesnago, Gyra- S
mm
tator pralni obrat, valjčni	E
izžemalec in druge Mayta-	S
gove izboljšave, zagotove či-	2
stejše perilo po nižjih stro-	2
ških za vsako pranje za več	2
let. £	1
E	Dobite si sedaj novi, izboljšani Maytag . . . boljši pralnik
E	kot še kdaj in še vedno cenejši kot Maytag pred nekaj
E	leti. Ce se sam ne proda, ne obdržite ga. Radi ga vam
E	bodo razkazali in razložili načrt lahkega odplačevanja.
I novi MAYTAG likalnik (
MAYTAG ZA SAMO
Oglejte si model 110 moderni 2
mm
pralni stroj z Maytag kvaliteto |
j MANDEL HARDWARE I
Š 15704 Waterloo Rd.	' KEnmore 1282 1
i	ODPRTO ZVEČER
"illllllillllllllllllllllMIllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllV:-
E Vam prihrani polovico va-E šega časa in vse težko de-E lo. Ima prstno ali kolen-E sko kontrolo; termostatno E-kontrolo vročine; in še E mnogo drugih od ličnih pri-E tiklin, ki vam dajo boljše E likanje, obenem s prihraniš kom časa in denarja. Vpra-E šajte za poskusno likanje, = ki vas ne stane nič.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostni in potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pfežalostno vest, da je dne 27. februarja 1938 na-nagloma preminul preljubljeni brat
Žalujoči ostali:
Louis, brat; Marija, sestra; oba v stari domovini.
Bil je samec, star 57 let. Rojen je bil v Stranski vasi pri Žužemberku. K večnemu počitku smo ga položili dne 3. marca, 1938 iz Anton Grdina in Sinovi pogrebne kapele po opravljeni zadušiiici v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. in na Calvary pokopališče.	.....;
V dolžnost si štejemo se prisrčno zahvaliti Rev. Joseph Mi-sichu za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Prav lepa hvala družini Kramaršič za vse, kar so storili dobrega za pokojnega in za oskrbo pogreba. Ravno tako tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in melili cb krsti ter vsem, ki so se udeležili pogreba.
Iskreno zahvala naj prejmejo vsi, ki so položili krasne vence ob krsti kakor tudi lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše, kakor tudi lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu.
Obtnem tudi lepa hvala Frank Toporis, Martin, Vrcan, John Blatnik, Nick Plavac, Mr. Smajdek, Nick Hranilovich, ki so nosili krsto in ga položili k večnemu počitku.
Lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba.
Tebi, preljubljeni brat, pa v globoki žalosti želimo, da počivaš mirno. Večna luč naj Ti sveti in naj Ti bo lahka ameriška zemlja.