Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 10.
V Ljubljani, dne 1. novembra 1933.
Telefon it 30-40
VOJNI INVALID
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
/3 n
List izhaja
—	Naročnina mesefr-no 1 Din. — Rokopisi se ne Tračaj»
—	Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo. — Uredništvo ki upravništro r Ljubljani, St Peteiska
vojašnica.
Telefon Her. 30-Ä
Spominske svečanosti na voiaških grobovih o Vseh svetih
Da izkažemo čast vojakom iz svetovne vojne in vsem drugim, ki počivajo v obširnem gaju vojaškega pokopališča pri sv. Križu, je letos prevzelo Udruženje vojnih invalidov v zvezi z vsemi drugimi bojevniškimi organizacijami, udruženjem rezervnih oficirjev in dobrovoljcev to običajno prireditev, ki se bo vršila na dan Vseh Svetih t. j. 1. novembra t. 1. popoldne na ljubljanskem pokopališču.
Spored bo sledeči:
1.	Godba otvori slavje z religioznim koralom.
2.	Združeni pevski zbori zapojo prvo žalostinko.
3.	Govor bivšega kurata g. Bonača.
4.	Častna salva padlim v pozdrav.
5.	Godba zaigra žalno koračnico.
6.	Duhovščina zapoje »Reši me o Gospod«.
7.	Pevci zapojo »Oj Doberdob«.
8.	Godba zaključi slavje.
Začetek bo po končanih molitvah pri Križu, ki začno ob 15. uri.
Vsi oficijelni zastopniki in predstavniki, zlasti bojevniških organizacij, ter celokupno občinstvo se vljudno vabi k udeležbi te proslave.
Zastopstvo naj se zbere pred začetkom okoli vojnega spomenika.
Drugi dan 2. novembra t. 1. pa se bere žalna maša za vse padle in umrle vojake in vojne žrtve ob 9. uri v Frančiškanski cerkvi. Želja je, da se občinstvo tudi te udeleži v čim večjem številu.«
Jugoslavenski Javnosti.
Svetovna vojna je pretresla temelje družabnega reda in povzročila mnogo novih političnih in gospodarskih ter socijalnih vprašanj. Med slednjimi zavzema po svoji važnosti prvo mesto invalidsko vprašanje. Gigantski boj, med zavezniškimi in centralnimi državami se ie končal z ogromnim številom vojnih žrtev, jih štejemo na milijone.
Invalid se pojavlja v povojni družbi kot nov socijalni in gospodarski problem, ki sili državnike, socijologe in cel kulturni svet k resnemu razmišljanju o lem, kako naj se nadomesti škoda, ki jo je invalid utrpel brez lastne krivde pri izvrševanju svoje dolžnosti do države. To pomeni: vsposobiti invalida za delo, da postane zopet vreden član človeške družbe. Naravno je torej, da so vojskujoče se države resno začele s Proučevanjem invalidskega kot socijalnoga in državnega vprašanja. Njegovo Reševanje pa zahteva točno poznavanje invalidske duše.
Z vidika invalidske duše zahteva °$krba vojnih žrtev dvojno smer: morino, ki stremi za tem, da vzbudi v invalidu vero v boljšo bodočnost življenja, torej da zdravi ranjeno dušo in ma-teritelno, ki zasleduje cilj, da ustvari vojni žrtvi možnost za delo in zaslužek z ozirom na njegovo duševno in telesno sposobnost.
Gskrba invalidov v omenjenih si reh je prepuščena pri nas samo drž: ki pa v to svrho z ozirom na težko' spodarsko stanje ne razpolaga z dostnimi sredstvi. Med tem, ko je v Padni Evropi smatrala kulturna dru: za svojo dolžnost, da priskoči pri re vanju invalidskega vprašanja državi Pomoč, je pri nas daleč zaostala, kei Pozabila na strahote svetovne vo ;° dokazuje in potrjuje najnovejši : cai v Ljubljani.
Invalidska organizacija v dra\ ■ a”°y.i1ni 36 že v začetku svojega raz ja težila za gospodarsko osamosvoji jo svojih elanov in si je prizadevala, s, v to svrho preskrbi potrebne finan vu-e Doseg a je to zakonitim potom Podlag, d. 18 zakona o začasni poir nyalidom z dne 18. decembra 1921. Driznava invalidskim organizacijan Prvi vrsti pravico pri podeljevanju r Privilegijev (koncesij za bioske nnr ’ fantine, itd.), da je pokrajin prava za Slovenijo osvojila princip, vsako koncesijo ali nje podaljša «volila ie p0 jzjavj jn pristanku in idske °rganizacije in sicer proti prirr 1 odškodnini invalidski organizacij rid vojnim žrtvam. To stanje se ni remenilo, ko je izšel invalidski za one 17. decembra 1925 in so dolo siede podeljevanja kinokoncesij po <
nu 37 ostala v veljavi tudi v novem invalidskem zakonu od 4. julija 1929., v katerem določa čl. 27 podeljevanje koncesij. Tudi ta zakon daje prvenstvo vojnim žrtvam in zato se je pri banski upravi prakticiralo naprej, kakor je bilo svoj čas osvojeno glede podeljevanja kinokoncesij.
Dohodke, ki jih invalidska organizacija prejema pri kinokoncesijah, je uporabila za denarne podpore, za nakazovanje brezobrestnih posojil in z nizkimi obrestmi ter v ta namen ustanovila tudi kreditno zadrugo. Na ta način je invalidska organizacija dosegla, da so se posamezni člani invalidi gospodarsko osamosvojili. Ti so si z gospodarsko osamosvojitvijo zagotovili eksistenco in niso več breme za državo. Tako je organizacija znala s posebno metodo in taktiko vrniti marsikateremu invalidu vero v življenje in vzbuditi v njem zavest, da ni izmeček, pač pa še vedno vreden član in aktiven sodelavec človeške družbe.
Delovanje invalidske organizacije v Dravski banovini v duhu moralnega in gospodarskega preporoda invalidov pa je v zadnjem času zadelo na težke ovire. Pojavila se je skupina finančnikov, ki dela na to, da se invalidom odvzamejo že gorinavedene pridobljene pravice. V tem oziru se odlikuje denarna skupina pri Združenih kinopodjetjih v Ljubljani, ki se boji za blagajno, da isto ne obremenijo skromni prispevki za invalide in je radi tega na gotovem mestu dosegla, da se je ukinil pogoj v koncesijski listini glede prispevkov invalidski organizaciji. Navidezni argumenti, s katerimi je operirala ta skupina na podla-gi novega obrtnega zakona iz leta 1930, jej služijo le v dosego osebne koristi in za pospešitev lastnih trgovskih poslov, ki so v opreki in socialno škodljivi invalidskim interesom. Ti argumenti se ne ozirajo na one moralne cilje in naloge občestvenega dela, ki jih . je mogoče udejstviti v prid vojnih žrtev. Odločilni faktor je ugodil pritožbi interesirane skupine v Ljubljani in jo zaščitil, iz razlogov, češ da je ta skupina investirala za instalacijo zvočnega filma znatne vsote. Razlog zaščite podjetnika radi investicije ni v nobenem sorazmerju z javnimi interesi. Interesi kinopodjetja pač ne potrebujejo nobene posebne upravne zaščite, posebno pa ne pri združenih kinopodjetjih v Ljubljani, ki nimajo prav nobene konkurence in je vsaka investicija očitno sama po sebi plodonosna.
Gospodarsko - socialna stremljenja vojnih invalidov po gospodarski osamosvojitvi 'niajo namen, da razpremenijo državo in lajšajo njeno težko finančno stanje. 'V dosego tega cilja so poiskali
invalidi dobama sredstva v dajatvah ki-nopodjetriikov, ki jih pač lahko prenesejo, zato je razumljivo, da denarna skupina okrog kinematografskih podjetij v Ljubljani ne potrebuje nobene zaščite na račun vojnih žrtev, ki so doprinesle za ujedinjenje težje moralne, materialne in krvne žrtve. Za vojne invalide je možno samostojno in neovirano življenje le v edinstveni in močni Jugoslaviji. V tej
pa je invalidsko vprašanje prvenstveno občekoristno vprašanje, ki potrebuje vsestranske zaščite. Zato izražajo vojni invalidi najodločnejši protest proti nameravani ukinitvi malenkostnih dajatev kinopodjetnikov v Ljubljani invalidski organizaciji v Dravski banovini in apelirajo na vso jugoslovansko javnost, da prepreči izvršitev te nacionalne in socialne sramote.
Prizadevanja za spremembo invalidskega zakona
Narodna skupščina je v jesenskem zasedanju. Do sedaj nismo še čitali, da bi pretresala naš našrt invalidskega zakona, kakor se nadejamo. Čitani pa so bili v narodni skupščini telegrami in spomenice naših organizacij, ki prosijo, da naj pride načrt na dnevni red.
Nahajamo se tedaj v važnem momentu, ako se bo odločila naša usoda? V »Ratnem Invalidu« je sledeče pojasnilo našim članom in članicam.
»Mi smo s svoje strani podvzeli vse, kar je bilo v naši moči, da se to čim prej doseže.
Središnji odbor je z intervencijami zainteresiral vse merodajne, za hitro rešitev tega vprašanja.
Predvsem je po pripravi potrebnega materijala dobil odbor pristanek Kraljevske vlade, odnosno predsednika, ministra socijalne politike in ministra financ.
Na to mu je uspelo, da je načrt podpisala polovica članov parlamenta. Ko je bi! predlog stavljen skupščinskemu odboru, smo se potrudili zainteresirati z osebnimi intervencijami vse člane za naše zahteve in da dovedemo, da bi se načrt predložil z najmanjšimi spremembami plenumu.
Pred nekoliko dnevi pa se je Središ-ni odbor ponovno obrnil na g. predsednika Kraljevske vlade, proseč ga, da naj z osebnim posredovanjem omogoči in pospeši uzakonjenje našega predloga.
Slične korake je podvzel istočasno pri ministru financ in ga še enkrat prosil, da naj zagotovi potrebne kredite. V istem aktu pravi Središni odbor, smo si dovolili staviti pojasnila k navedbam, ki se protipostavljajo poedinim zahtevam projekta, naglašujoč, da je od pravilne rešitve tega vprašanja odvisna usoda desettisočev naših tovarišev.
To pa še ni vse. Te dni smo se obrnili na večji del onih poslancev, ki so podpisali naš predlog in jim ponovno predočili vso težnjo položaja vojnih žrtev in potrebo čim hitrejšega sankcijo-niranja novega zakona.
Rezultat teh intervencij je, da so danes vsi poslanci brez razlike — to lahko svobodno rečemo — pripravljeni brez rezerve sprejeti naše zahteve kadar bo projekt stavljen na dnevni red.
Naposled pa je v odboru za pretres našega predloga neko pismo, preko katerega ne bo mogoče lahko iti. Vse to kaže, da je uspeh naše stvari zadovoljiv, v kolikor se to v takih vprašanjih in v tem slučaju v obče more doseči. Moment ni bil nikoli ugodnejši, kakor je sedaj.
V razgovoru z nekim predstavnikom Narodne skupščine smo dobili obetanja, ki nas navdajajo z najboljšimi nadami. Poleg drugega je izjavil, da sta bili do sedaj dve seji odbora za proučavanje projekta sprememb invalidskega zakona in je na njih pretresan cel tekst. Ker so bili do sedaj narodni poslanci na počitnicah, se bo končna seja vršila v teku tega tedna. Takoj na to bo projekt odstopljen plenumu. Iz tega sledi, da je narodni skupščini mogoče svojo odločbo izdati še tekom tega zasedanja.
Dosedanje seje Narodne skupščine so bile stvarno le podaljšanje poletnega zasedanja.
Dne 19. t. m. je bilo poletno zasedanje zaključeno s tem, da je takoj nato bilo sklicano jesensko zasedanje za 20. november. Na ta način bo imela skupščina dovolj časa za izvršitev tega vprašanja.« Tako poroča »Ratni Invalid«.
Vse naše članstvo čaka z velikimi željami, da bi se spremembe invalidskega zakona gotovo in čimprej uzakonile.
Prednje poročilo nam daje mnogo upanja, našemu udruženju pa tudi zavest, da je storilo kar se more.
Kar se more v teh težkih časih storiti, mislimo, da se bo storilo za nas, kajti zanimanje za to vprašanje je vsestransko zadovoljivo.
Današnji položaj vojnih žrtev je gotovo tak, da mora vse uvideti veliko potrebo sprememb in zboljšanja.
Imamo vrste nezaščitenih invalidov in drugih vojnih žrtev, ki so bile reducirane, toda jih ni mogoče pustiti v tem stanju.
Za te je treba kljub vsem zaprekam, ki obstojajo v današnjem času, najfr' vendar neko vrsto zaščite.
Apeliramo na našo Narodno skupščino, da temeljito pretrese vprašanje vojnih žrtev in sprejme popolnejši invalidski zakon.
Naše zastopstvo na zboru „Fidaca“ in „Ciamaca“.
Letos smo bili po desetih letih prvič zastopani v medzavezniški organizaciji Fidaca, katere član je naše invalidsko udruženje pred kratkim postalo.
Medzavezniška organizacija »Fidaca« (Medzavezniška organizacija invalidov in borcev) je imela pretekli mesec svoje letno zborovanje v Maroku v Afriki. Udeležila se je tudi jugoslovenska delegacija vojnih žrtev in sicer člani Udruženja vojnih invalidov predsednik Središnjga odbora tov. Nedič Božidar in člani uprave: tov. Mrvaljevič Milutin, Tomić Dušan, Kovačevič Vojislav, Ranković Dragoljub in Lješević Dragoljub. Poleg istih so se udeležili še drugi oficielni zastopniki iz Jugoslavije.
Delegacija se je zglasila najprej v Marselju v Franciji, odkoder je šla potem skupno s francoskimi in drugimi delegati v Maroko.
Že na potu skozi Francijo do Mar-selja so bili naši delegati povsod zelo prisrčno sprejeti zlasti od bivših solunskih borcev. ■
Dne 9. septembra t. 1. so dospeli v Marselj.
Takoj po prihodu je naša delegacija položila venec na grob neznanega junaka v Marselju. Predsednik Krajevne organizacije solunskih borcev je v nagovoru povdarjal skupne zavezniške borbe na solunski fronti in naše bratske zveze na bojnem polju. Za tople pozdra-
'
ve se je v imenu vse jugoslovanske de^ legacije zahvalil g. Stevanovič Ljubo^ mir iz Beograda in povdarjal francoske žrtve za skupno stvar.
Kmalu po prihodu naših delegatov v Marselj, se je celokupno zastopstvo Fidaca vkrcalo na parnik, ki je odplul proti Afriki.
Po dye,h dneh in eni noči je parnik pristal oi) afriški obali.
Delegati so potovali potem po Maro- j ku do Casablance, kjer se je vršilo zbo- j rovanje Fidaca.
Mesto je postalo iz tipične afriške 1 naselbine moderno in popolnoma evrop- j skega značaja. Sedaj šteje okoli 180.000 i prebivalcev, vendar pa zelo hitro raste.
V	hotelu je dobila naša delegacija že j druge francoske, belgijske, romunske delegate, ki so že poprej dopotovali. Vsi delegati iz Evrope in Amerike so se zbrali dne 13. septembra t. 1. v dvorani občinskega gledališča. Počakali so prihod guvernerja, nato pa je zastopnik guvernerja otvoril kongres in zaorili so klici »Živela Francoska!«
Pozdravil je navzoče in izrazil radost francoske vlade kakor tudi svojo, da more pozdraviti zaslužne goste z vseh strani sveta, omenjajoč zasluge Fidaca za svetovni mir, ki je tako potreben utrujenemu svetu.
V	imenu guvernerja je objavil otvoritev kongresa.
Predsednik Fidaca g. Gorecki se je najprvo zahvalil za odlični sprejem. Pažnja, ki jo je pri tem izkazala Francija, kaže njeno ljubezen in željo za mir med narodi, kar predstavlja največji ideal zavezniške organizacije bivših borcev velike vojne.
Takoj nato je prosil vse delegate, da naj gredo pred spomenik pogrešanih ; borcev Maroka, kjer polože venec.
Pred gledališčem so se zbrali v povorko na čelu zastav vseh držav, katere so blie zastopane nn kongresu. Zastave so nosili skavti. Skupno z jugoslovanskimi delegati so stopali tudi bivši francoski borci s solunske fronte.
Pred spomenikom SO bili zbrani zastopniki civilnih in vojnih oblasti.
Ko je predsednik Fidaca g. Gorecki položil venec, je godba zaigrala molitev, navzoči pa so potem stali v petr minutnem molku.
Vsi delegati so v vojaški formaciji korakali okoli spomenika ob zvokih vojaške godbe in se vračali potem v poslopje gimnazije k nadaljnemu delu.
Kongres se je razdelil na sekcije. Od jugoslovanske delegacije so prišli v sekcijo za mir gg. Stefanovič in Dinič, v komisijo za vojne žrtve gg. Nedič, Mrr valjevič in LješSvič, v finančno komisijo gg, fforvatski, Kovačevič in Tomič, v komisijo ža propagando in turizem gg. Lovrič in Perše, v žensko sekcijo pa ga Agatopovičeva,
Komisije so sprejele različne resolucije, ki so bile predložene plenumu.
Delo je bilo zelo obširno, ker je glavna pisarna Fidaca iz Pariza pripravila in pretolmačjla ves materijal.
Drugi dan je po kratkem prekinjenju celokupna skupščina pričakovala novega guvernerja Maroka, ki je prvič prišel iz Francije z vojaško ladjo, da prevzame posle.
Sprejem je bil zelo svečan pb navzočnosti vsega vojaštva ter vojnškifi in civilnih oblasti ter mnogobrojnega pb-činstva^Prišel je tudi maroški sultan iz Rabate, (Francija ima protektorat nad Marokom.)
Ob 10. se je izkrcal novi guverner Francije na maroška tla, pozdravljen od topovskih strelov in spremljan od predstavnikov oblastey in maroških plemen-Po pozdravih se ie tudi novi guverner napotil najprej pred spomenik pogrešanih žrtev in položil venec. Navzoče so bile pri tem vse delegacije Fidaea in guverner je vsako posebej pozdravil in spregovoril z njo par besedi.
Predsednik sekcije francoskih borcev iz Casablance, je povabil jugoslo-venske -delegate na svoj dom k večerji, cela sekcija pa jim je priredila svečan banket, na katerem so bile izražene medsebojne vedno srčne, prijateljske vezi. Naši so se izrazili, 4a so bili im-presijonirani nad ljubeznijo in pažnjo.
Na banketu in vseh drugih sestankih francoski tovariši niso izgubili prilike, da se ne bi spomniti Visokega vojnega tovariša iz solunske fronte Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. in na vse solunske borce.
Kongres je sklenil, da se sprejme v medzavezniško organizacijo Fidac naše Udruženje vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije kot redni član.
Desetletna abstinenca nam je gotovo mnogo škodila v celotnem našem vprašanju.
Vsi zborovalci so se potem napotili po drugih mestih Maroka. V glavnem (pestu Rabatu so bili sprejeti pri guvernerju.
Poleg častne straže svoje ga$de, in vseh svečanosti jih je sprejel guverner v veliki dvorani in jih prisrčno pozdravil.
Nato so šli vsi zborovalci v maroški parlament, kjer so bile sprejete najprej številne resolucije, ki bodo poslane vladam in državam, zastopanim v Fidacu ter Društvu narodov v Ženevi.
Izvoljen je bil tudi nov predsednik Fidaca za leto 1933-34 in sicer soglasno šef romunske sekcije podpolk. v r. g. Kadera. Nato so posamezne delegacije prijavile predsednike svojih sekcij, ki postanejo avtomatično vedno podpredsedniki. Tako je bil za predsednika ju-goslovenske sekcije prijavljen g. Ljubomir Stefanovič, advokat - rez. podpolkovnik in zastopnik Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov iz Beograda.
Na potu iz Casablance je dobila ju-slovanska delegacija brzojav iz Ženeve, da se je kongres Ciamaca (Intern, organizacije bojevnikov) odložil za pol dneva, radi udeležbe jugoslovenskih predstavnikov.
Naša invalidska delegacija je morala oditi na pot preko Španije v Švico.
Po prihodu v Ženevo je naša delegacija zvedela za sklep seje, da je določen naš predsednik tov. Božidar Nedič za predsednika kongresa Ciamaca.
Kongres Ciamaca.
je bil otvorjen 29. septembra t. 1. ob pol 15. uri v prisotnosti raznih predstavnikov Švice. Otvoril ga je dosedanji predsednik Avstrijec g. Brandeiss in je pozdravil delegate z vseh strani Evrope. Pozdravil pa je tudi nemške tovariše, ki ne morejo vsled višje sile priti na ta IX. internacijonalni kongres.
Npto je prevzel predsedstvo kongresa naš tov. Božidar Nedič, ki je bil pozdravljen z velikim aplavzom.
Tov. Nedič se je zahvalil za zaupanje, ? željo za uspešno delo in je rq-vdarjal namen Ciamaca i. s.; materijalna preskrba vojnih žrtev vseh držav, zavarovanje privilegijev bivših bojevnikov v poslih in javnem življenju sploh, utrjevanje splošnega miru in mednarodne solidarnosti.
Pozdravi) je navzočega odposjanca šviparske vlade, predstavnika mednarodnega urada dela ter yse odposlance kulturnih in humanitarnih društev.
Besedo je nato dobil odposlanec švicarske vlade, ki je izražal radost, ko vidi pri tako važnom občekoristnem poslu združene bivše prijatelje in neprijatelje. V tem vidi največje jamstvo za obči mir, kj je tako potreben izmučenim narodom vsjed strašne vojne in obče sot cijalne, poljtjpne, finančne in ekonomske krizp. Pozdravi} je delegate iz vseh držav s pozivom, da vzfrajajo pa začetem delu, katerega spremlja s pažnjo cela Evropa.
Govoril je tudi odposlanec Drijštva narodov, ppvdarjajoč, da je Društvo narodov srečno, ker so njegove ideje povzeli bojevniki, ki so najbolj pozvapi, izreči svojo sodbo o nehumanem razpravljanju nasprotstev z orožjem v roki. Nadeja se, da bodo bojevniki in vojni invalidi v tpsni gyezi s predstavniki Društva narodov odprli svetli cilj, po po katerem teži danes vse človečanstvo.
Končno je še odposlanec Mednarodnega urada dela izrazil zadovoljstvo, ker Ciatnac poleg svojega drugega dela obrača veliko pažnjo vzgoji mladine in pacifističnemu pokretu. Tako d.elo mora pozdraviti vsak kulturni človek posebno Pa oni, ki so čutili vojsko na svojih plečih in so bili priče krvavih spopadov in bodo radi njih trpeli na veke. V tem spremljanju vidi sijajen primer duševnega spreobrnenja kulturnih ljudi, ki s svojimi primeri dokazuje in kažejo po-kolenjem grde grehe preteklosti, kj naj se ne bi več dogajali, Tako delo zasluži priznanje celega sveta, Želi .yspph kongresu, kakor mu žele isto milijoni ljudi vsega sveta, ki obožavajo zaslužne borce za mir in spravo med narodi.
Nato so pričeli referati, ki so bili že pripravljeni.
G. Cassin, delegat Francije je referira!: »Organizacijo miru in možnost splošne razorožitve«. O tem referatu so potepi govorili skoro vsi delegati.
Drugi referat je imel g. Albert Morel »G ekonomskih problemih Evrope«, drugi del enakega referata pod naslovom »O ekonomskih problemih srednjeevropskih držav«, pa je imel naš tovariš Božidar Nedič.
Po završitvi prvega dne kongresa se je pokazalo zopet lepo francosko-jugoslovensko prijateljstvo.
Zveza francoskih bojevnikov U. F. iz Pariza je povabila našega predsednika tov. Nediča na intimno kosilo.
Poleg njega je prisostvoval tudi predsednik čehoslovaških legijonarjev.
Moramo omeniti na kratko tudi nagovor našemu predsedniku pri tem kosilu.
»Tovariš predsednik. Mogoče ste iznenađeni, ker vas je Zveza franc, borcev povabila v tako ozki krog, prirejen v čast Vašo in naših dragih tovarišev vojnih invalidov Jugoslavije. Želeli smo v skromni družbi brez fraz in pompa pokazati priprosto in prisrčno, kako vas spoštujejo in ljubijo bivši francoski borci. Srečen sem, da vam moremo to odkriti in sicer svoje najintimnejše spo-mipe...
Tov. Nedič je v zahvali povdaril globoko radost, ki bo tudi na vse naše jugoslovanske tovariše napravila najlepše utise. Nato se je tov. Nedič poljubil s predsednikom francoskih borcev v znak bratstva in ljubezni, ki nas na veke veže med seboj.
Drugi dan je nadaljeval referat tov. Brandeiss iz Avstrije o »Delovnem času, brezposelnosti in podporah vojnim invalidom in bivšim borcem«.
Dalje je bil čitan referat »O vzdrževanju in vzgoji mladine«.
Ta referat je bil potem v diskusiji zelo zanimiv, ker je govorila sama oduševljena omladina, ki se je pričela zbirati pod okriljem Ciamaca.
Dne 22. septembra se je vršil zanimiv referat. Zgrajeno je celo novo mesto z vsemi modernimi higijenskimi napravami za invalide, bolne v prsih. Referent sam se vsled bolezni ni mogel udeležiti, zato žal, da ni prišlo do sklepa, da bi se cel kongres udeležil ogleda tega novega mesta.
Jesenski
Priroda otožna, ovenela, umirajoča, lijeni vetrič pihlja po polju, zdi se kakor da bi plakajoč božal zadpje rožice, kakor da bi jih poljuboval prisrčno ob zadnjem slovesu. Ptičic sladki spevi so umolknili; tih, tprpben je dol in breg. Ta preokret narave pa upliva mnogo tudi na človeško srce. Bjldi mu razfje spomine. Vzbuja mu fpisel, kako rano a neizogibno premine vsako veselje, psuje se prekrasno cvetje njegove mladosti, kako kratka je njegova čast in slava, kako naglo stoji z nogo pri mejniku svojega življenja. In v srce p,ada jesenski mrak in smeh na lice noče. Cas in človek mine, le spomini ostajajo. Zlasti spomini njegovih .(jel, poštenih afj ne-pošfenih.
Izmed vseh spominov preteklih let pa so nedvomno najgloblje ter najštevilnejše utisnjeni v človeška srca spomini na prošlo sv.etpvno vpjpo. Mi jnvalicji se osobito spominjamo nje začetka in konca. Koliko gorja, n.esre,č.e in žalpsti je vojna človeštvu prizadjala, ni za po-zabiti, ni za izbrisati.
Zunaj pada hla.cjni jesenski dež. Kako dolgo bp padal? Danes, jutri in morda pojuternem. Potete zppet ljubo splnce, Povsem nasprptno pa je bilo ob z.ačefjai vojne. Mn0?} se spominjamo. Ne zgplj pptpkov s.olz, prelitih za odhajajočimi na vojno, marveč tudi neprestanega deževja te jesepi. Ljjo je m UJp iz neba dney.e, celo leta, Kpkpr bi tudi nebo jokal,p, je izgledalo, nad sjtrafnp najnerp vojnih .trum, obor,premil ip ^r.e-' Žečih po življemu fleidpižnih. Ubogi naši fantje p.p fr.onteb, Pbvsod blatp, kaluže, premačena posletjnja. nitka na obleki. prsti na rokah so p,ostajali odreveneli a zobje šklepetali ,od hladnote, Zlasti mi topničarji smo obilno okušali to nenrestano mokro zlo. Kam hočemo s. tolikimi konjj pod streho? Katcšen izvid so imela toraj naša prenočišča ob začetku vojne? Zelo klaverni. Kupček
Nato pa je delala komisija za resolucije od 9. zvečer do 3. zjutraj.
Pri slučajnostih je delegat iz Francije zahteval podvzeti korake pri nemški vladi, da se osvobodi vodjo nemških bo-jevnikov-pacifistov g. Rossmanna, za katerega se govori, da je umrl v taboru interniranih bojevnikov in vojnih invalidov v Nemčiji.
Govorilo se je, ako je oportuno, da Ciamac direktno intervenira in prevladalo je mnenje, da se to izvrši preko g. ! Flundersona, predsednika komisije za | razoroževanje pri Društvu narodov .
Pri poročilh o stanju invalidskega vprašanja, se je ugotovilo, da se je isto ; zboljšalo pri Francozih, Belgijcih, Poljakih in Italijanih. Pričakuje se pa zboljšanje v Jugoslaviji, a v Cehoslovaški poslabšanje (posebno za kategorijo slepih).
Proklamirano je bilo načelno, da so | onesposobljeni borci zaslužili pri obrani- ; bi zemlje primerne nagrade od strani držav in da se te pridobljene pravice ne morejo znižavati, še manj pa ukinjevati.
V tem smislu se pošlje resolucija odgovornim faktorjem vseh držav in Društvu narodov.
Nato se je govorilo o bolgarskih invalidih, katerim se že osem mesecev ne izplačuje nobene invalidnine, vsled težke finančne krize.
Naglašala se je potreba najtesnejšega sodelovanja z medzavezniško organizacijo »Fidac« in za združitev Ciamaca in Fidaca.
Na predlog delegata iz Romunije se je sklenilo, da bo bodoči X. redni kongres Ciamaca v Bukarešti.
Po povdarjanju zaslug tov. Nediča v Ciamacu, ki jih je v svojem govoru razložil tov. Brandeiss iz Avstrije, je bil enoglasno in z velikim pritrjevanjem izvoljen za bodočega predsednika Ciamaca predsednik našega udruženja tov. Božidar Nedič. V svoji zahvali je na-glašal tov. Nedič, da je čast, ki je s tem dana zemlji in organizaciji jugoslovanskih vojnih žrtev, katero predstavlja. Izrazil je priznanje svojemu predhodniku tov. Brandeissu. za njegovo neumorno in lepo delo v važnih ciljih Ciamaca, katerih se hoče tudi on držati in neumorno po njih delati.
Tako je bil IX. kongres končan. Radi obširnosti ne moremo prinesti tudi resolucij iz tega kongresa v tej številki, hočemo pa jih prihodnjič.
spomini.
slame pod vozom za municijo in bilo je vse. Le parkrat si se preobrnil, pa je postala slama pod teboj pravi gnoj od napite gemlje. Toda spalo bi se bilo vsekakor prav sladko tudi na tem gnoju, če bi nam bil sovražiijk to privoščil.
Toda pi nam. Dober nos je imel. Kar nepričakovano nas je jel obsipavati z grapatami in šrapneli, bili smo primorani nemudoma vnovič na noge. Menjl je gotovo še to noč nas vse pobiti ali zajeti. Toda njegova nakana se mu docela nikdar ni obnesla. Dpbil je vsikdar pravočasno milo za drago; večkrat prav pošteno. Pobrati je bil primoran svoja šila in kopita ter podvzeti urni umik. Ipak. Bil je naš neprijatelj poln zlobe ter hudobnih naklepov. Pustil nam je na bojišču ranjencev in vselej tudi par mrtvih, nekaj naših, nekaj svojih. Ležali so ti naši mladci kakor zal ijtrgap cvet, Cvet, kateri se ne bo več sklanjal proti solncu, cvet, ki ga nobene solze ne dvignejo več k življenju. Ti dogodki so se poigravali v razdobju pred devetnajstimi jn petnajstimi leti. Priča temu so še mnogi očividci, čeprav so se naše yrste od takrat že znatno zredčile. Bila je jesen, padal je dež in odpadalo listje z (drevja!' Kakor letos. Le eno izjemo imamo. Grobpvi se tako na gosto ne odpirajo; toliker.e žrtve s krvjo oblite ne kličejo svetu slovo, jer čez hribe in doline syo-jjm dragim zadnji pozdrav, kakor §,e je tp dogajalo ob času sv.etovne vojne. Jeli pa Čas že zabrisal celotno to krypyp vojno sled, je li ozdravil prebrpjpe srčne rane, pstavil solzne vire? Ni še! Pojdi samo prijatelj, zlasti moj vojni tovariš z menoj na jpirodvpr. Sppplifl vseh vernih duš se tam obhpja — spomin padliii junakov na vojni. Pod tužjijo ža-lujjgo ter žalnim cvetjerp spi nevzdram-np v grobu mnoga yojna žrtey. Ob grobu kleče njegovi svojci, solza, za solzo polzi po žalnem licu, solza bridkega spo-
mina. Iz prs pa prihajajo bolestni vzdihi. Znak kako zelo srce trpi. S kakšnim plamenom ljubezni bi rado to bedno srce objelo svojega očeta, sina, brata ali izvoljenca svojega. Toda ni ga več; vojna mu je prerano odprla zemljo, predčasno mu prižgala lučice na tiho gomilo. Strla upe, nade, preobličila nekdanjo srečo v tužno razvalino. Oči iščejo željno in hrepeneče miljen obraz, a uzro pa pred seboj le hladni grob, ki molči in ne vrne česar je komu dragega zakril. Dokaj drugače bi bilo lahko v tem oziru, da ni bilo grozne vojne. Koliko manj drhtečih rok bi prižigalo v jeseni nezabnim svojcem svečke na grob, koliko manj solz kropilo cvetje po gomilah.
Še hujša zavest p,a tare srca, kojih dragi spe v tuji zemlji daleč od svojih domačih, ali, ki sploh ne vedo kje oni počivajo. Vsaj lučico da bi prižgala na grob tega dne svojemu sinu, očetu, bratu, ali milemu, si želi iskreno mati, hčerka, sestra ali izvoljenka. Vsaj z eno edino svetlo a pekočo solzo, da bi ovlažila prst, katera zakriva to drago njeno bitje, in dokaj bi ji bilo olajšano. Vsaj z rožicami da bi okinčala tega dne njegovo gomilo, z rožami domačimi, ki najbolj žare in dehte ter oživljajo najblažje, nezabne spomine. Vsaj z enim Očenašem na njegovi gomili, da bi priporočila njegovo mučeniško dušo božjemu usmiljenju in z edinim žarom ljubezni svoje posvetila v tmine groba, doznala, da li ga prst preveč ne teži, ker je tuja, hladna in brezčutna. Toda zaman vsaka želja, vsaka solza. Ipak. Obriši solze oče, mati, brat in sestra. Tudi tam stoji §v. Križ, tolažba in up nas vseh popotnikov solz doline; tudi tam migljajo na nebu mile zvezdice, lu-
čice nebeške, ter lijejo blagi mir vsem živim in mrtvim. Po čegavi volji odlaga priroda svoj nakit? Kdo ji je veleval k počitku, da vstane potem še bolj kras-: na, jasna, dehteča in pojoča? Kdo? Bog brez čigar volje niti las z glave ne pade? Njegova sveta volja je tudi bila, da junaka pokriva tuja zemlja. Čemu? Božje naredbe so skrivnostne. Tudi on junak, upehan, ranjen in zapuščen bo vstal, tudi njemu vzcvete pomlad iz ne-ovenljivih rož, zasveti mu solnce prave, neskaljene sreče, ki je zemlja itak nikomur nima dati. Čeprav na tujem, brez žarov domačega solnca, obsevajo pa iz božjega Srca timbolj gosti, Ijubeznipol-ni in srečenosni prami te neznane grobove naših v vojni padlih, troseč jim mir in sladek počitek. Po vojni, po nepopisnih mukah in naporih, po slovesu od sveta v svoji najlepši dobi, daleč od ljubih domačih. Vsaj napoči čas, morda že kmalu, ko se objamemo vsi j v presrčni deželi, kjer ni sovraštva, ne ; vojsk ali smrti, ni tujine, marveč bo , neskončno mila, topla in zlata domačija j vseh pravičnih in trpečih.
Bodi torej ta moja sličica v blag, neizbrisen spomin vsem našim v vojni j padlim tovarišem. Zgolj nam je najbolj i znano vse trpljenje in vse žrtve y i obrambo naše očetnjave, svojih domov j in naslednikov. Zato so njih grobovi v naših očeh sveti kakor grobovi mučenikov. Zato so njih duše v naših očeh svetle, kakor duše svetnikov. Svoje življenje darovati v obrambo vere, domovine in svobodo svojega naroda, je najsvetlejši in najpopolnejši dar na oltar občestva.
Zato mi šušljajte žalujke tem junakom najslajšo uspavanko, uglašujte jim pesem slave v nesmrtni spomin!
Mal« gabanie.
Seja širšega Središnega pdbpra se
bo vršijo v Beogradu dne 18. novembra t. 1. 0I3 9. uri dogoldpe v dvorani fjpma invalidskega fonda sv. Eljordja. Pftevni red: Poročilo o delu Središpeg^ pdbora od 4. junija do 1. novembra 19^3. poročilo nadzornega odbora. Sjucainpstj.
Dne 11. novembra t. 1. ob ij. pri dopoldne se vrši v Saborni cerky} y Beogradu svečani parastoš za'padle, pogre-šane in umrje ' iz ypiri fid leta l9.12'do konca svetovne vojne in za vse umrle člane pašega Udruženja.
Prisostvbvaji bo^o vsi delegati.
* s ..	V
Krajevni odbor v Mokronogu.
javlja, da je priredil dne 8. oktobra t. 1. ob 4.- -pfj ppppldpe tombolo na vrtu g. AlpkSSPldffl Majpna. Sp.§t|Iniparja v Mokronogu. Prireditev je bila zelo slaba, vsjßfl tpga, kpr je Isti dan Tržiškp gospodarsko dobrodelno društvo v Krmelju priredilo viijsko trgatev in srečelov.
Vsled omenjene prireditve v Krmelju se ni ljudstvo udeležilo naše prireditve. Od tam bi prišlo gotovo več ljudi, ker je v Krmelju rudarstvo, je več
mk Ti' bo 13,11 lillcl1 v okolišu rud-
priSd!tveOvPaK“eaVe£ln0ma"d3l,ial1
Mislil sem kot tajnik K n ^ u t prekiniti, ali žal, bilo bi vse zaman ker imajo pa zopet sosedna gasilska društva ravno iste nedelje določene za prireditve.
Neugodno je bilo za našo prireditev, kakor tudi za prireditev v Krmelju, ker sta se vršili obe isti dan.
Trudil šerp se, dä bi bila prireditev čirn^ boljša v korist siromašnim članom ip članicam, ker sp se tudi v njihovem imenu nabirali prostovoljni prispevki.
ssMr * bro- * * •»*
Glavnih dobitkov je bilo 5 v vredno-sti 530 Din, malih dobitkov pa 68, ki &0 obstojali iz raznih predmetov y Vrednosti do 1000 Din.
Tablic smo imeli 2000 in sicer samo
1 Din.
Vsled premale udeležbe se je prodajo tablic samo 359. Ko bi prej vedeli, bi bilo veliko boljše, da bi dobitke prodali.
Vsem dobrotnikom, ki so prispevali za našo prireditev in se s tem izkazali, da imajo sočutje do vojnih žrtev, se naj-
topleje zahvaljujem kot tajnik krajevnega odbora.
V prvi vrsti iz Mokronoga g. Aleksandru Majcnu, gostilničarju, g. Herb-stu, šol. upravitelju, g. Petrlinu, sodnemu pazniku, in gospej Klemenčič, vojni vdovi. Vsi omenjeni so darovali lepe dobitke in šli pa roko y ysph zadevah najlepša hvala.
Urbanc, tajnik.
Trafikantsko
vprašanje.
Že zadnjič smo poročali, da se pripravlja neki pravilnik zä podejjevanje, vodstvo in revizijo trafik. To vprašanje nas tudi zanima, ker je treba ščititi pravice in interese vojnih žrtev. Danes prinašamo na kratko zafyteyg trafikantov samih, ki so jih sprejeli na svoji letošnji glavni skupščini njihove zveze.
Zahteve obsega njih skupna resoltri cija, ki jo omenjamo v glavnih potezah:
1.	Prodajalci rnonppplskih predmetov naj se stavijo pod zakon o primoranem organiziranju. Na ta način bi se iz sypjjh lastnih prispevkov, brez državne pomoči preskrbeli za bolezep, starost, obnemoglost in v slučaju smrti.
2.	Pravni, socijalni in ekonomski interes) zahtevajo, da držaya čimprej sprejme prayiltjik o prodajj piofioppjskih predmetov v soglasnosti s Savezom tra-fi^atpv in da se:bodoče izdajanje dovolil vrši tudi samo v sporazumu s tem »Savezom«.
3.	Po sprejemu tega pravilnika se ustavi vsako nadaljne podeljevanje dovolil za prodajo tobaka.
4.	Izvrši naj se redpkcija in razpored vseh dosedanjih prodajalcev tobaka, s tem, da se najnovejše ukinejo, katere so v bližini starih že pvje&nih trafik. Za to naj se $gstavi komjsija iz predstavnikov upraye monopola, Zveze trafikantov, občji^kjb oblasti in finančne kontrole.
5.	Zabrapjti se j^pra, da $ imela ena oseba po več trafik samostojnih ali pod drugim imenom.
6.	Odyzame se dovolilo Vsakemu, ki prodaja monopolske predmete dražje ali ceneje od odrejene cene.
7- Tj,a se prodajalci soli založe z ono vrsto, katera se v njihovem rajonu najbolj potrebuje.
S-Da se vse vrste tobaka izdajajo v količinah, kakoršne prodajalci potre-ujejo, opusti pa se pogoj i5 dnevne zaloge, pac pa naj bo zaloga 5 dnevna in samo za one vrste, ki se v kraju res potrebujejo.
9.	Da se prodajalci kolekov in znamk oproste davka na te predmete.
10.	Da finančna uprava daje koleke, znamke in monopolske papirje samo pooblaščenim prodajalcem.
11.	Da se vse odredbe in predpise o prodaji monopola, sprejemajo v soglasnosti Saveza trafikantov.
Opomba:	Invalidsko udruženje
mora imeti samo interes pri 3. in 4. točki. Prvenstvo določa itak zakon, toda treba je, da se isto res pravično in smo-treno izvede in to je tudi naloga bodočega pravilnika.
t KAPETAN-INVALID JURIŠIČ.
Popolnoma nepričakovano je zadela tudi naše tovariše Dalmatince usoda, ker je iz njihove srede preminul naš vrli tovariš in prijatelj kapetan-invalid Jurišič.
Zadnja leta je bil zaporedoma predsednik Oblastnega odbora v Splitu in tudi delegat v širšem Središnem odboru. Kot jugoslovenski dobrovoljec, je bil velik nacijonalen borec, pa tudi verni in energični sodelavec za pravično rešitev invalidskega vprašanja.
Brez roke, a telesno čil je mnogokrat nastopil s svojimi predlogi in jih vehementno branil.
V družbi je bil zelo živahen in je večkrat rad zapel kako slovensko pesem, ker je imel kakor nam je pravil soprogo Slovenko. Splitski oblastni odbor je vodil z veliko vnemo naprej in ga bodo zelo pogrešali. Tudi mi se ga z žalostjo spominjamo, ker smo izgubili nevstrašehega borca in vrlega družabnika. — N. v. m. p.
t MILAN KOSANOVIĆ.
Pred kratkim je umrl v Beogradu dolgoletni bivši član Središnega odbora, tov. Milan Kosanovič. Bil je eden prvih vnetih borcev za rešitev našega invalidskega vprašanja in vrl sodelavec v našem Udruženju takoj od prevrata. — Udeleževal se je vseh kongresov in zborovanj kpt izkušen jn pravičen mož ter je mnogokrat zastavil svojo uspešno besedo. Tovariši so ga vpoštevali in spoštovali, saj je bil nadvse izkušen in pravičen. Tako se je moralo vse ozirati na besede našega »čiče« (strica), kakor smo ga imenovali. Pokojni je bil rodom Ličan, po poklicp pa učitelj in nazadnje inšpektor ministrstva prosvete v pokoju. Še pred vojno se je stalno naselji
V, S1rbiii,,ln, yfQPü tym, V učiteljsko
slpzbo. Udejezil se je balkanske yojpp leta 1912 in potem svetovne vojne jn je postal kapetan v rezeryi. L. 1915 ga je pogodila »dum-dum« krogla in mu raznesla desni del pljuči Tako je postal težki vojni invalid, ki je vsled svoje poškodbe in prilične starosti počasi shiral.
Njegovo prizadevanje je bilo za po-četek glasila »Ratni Invalid«, pa tudi za pravično rešitev in donošenje invalidskega zakona; neumorno je deloval, dokler ga bolezen ni pritegnila na dom.
Še se ga spominjamo delegati od zadnjega srečanja v Beogradu, ko ni mogel več aktivno sodelovati, toda prišel je bolehen, da nas pozdravi, nekdanje sodelavce, in da se zanima za naše delo.
Bil je tudi parkrat v Ljubljani, in sicer na invalidskem kongresu ter kot delegat-revizor pri Oblastnem odboru. Želo ga bomo pogrešali v naših vrstah, ker smo ga mnogo potrebovali kot starega neustrašenega borca in izkušenega svetovalca.
Našemu »čiči« paj bo večni spomin med nami.
Poziv ljubljanskim in okoliškppn invalidom.
Letos prirede spominsko slavnost na ljubljanskem pokopališču vse združene bojevniške organizacije t. j. invalidska, dobrovoijska, bojevniška, četniška in rezervnih oficirjev.
Vodstvo cele prireditve je v rokah našega invalidskega udruženja.
Dolžnost naša je torej, da se vsi udeležimo in sicer korporativno.
Zavedati se moramo društvene dolžnosti in pietete napram mrtvim tovarišem. Invalidske in druge bojevniške vrste bodo zbrane na dan Vseh Svetih t. j. 1. novembra t. 1. ob 3. popoldne okoli spomenika med vojaškimi grobovi in sicer strnjeno ne pa med drugim občinstvom.
Določeni bodo reditelji, ki bodo pripuščali invalide in bojevnike k spomeni-njku.
Določeno pa je tudi skupno zbirališče ql) četrt na 3 popoldne pred Šent-petersko vojašnico. Od tamkaj gredo in-vajifli skppno na pokopališče. Težki invalidi, protezarji bodo imeli na razpolago avtobus, ki jih bo brezplačno peljal na pokopališče. Dobili bodo tudi karte za nazaj. Avtobus bo odpeljal točno ob pol 3. pri. Pričakujemo, da se bodo naši invalidi res udeležili, ker se je dP sedaj to jako preziralo ob takih prilikah, kadar je bil skupni nastop.
Drugi dan
dne 2. novembra t. 1. ob 9. uri pa je v frančiškanski cerkvi maša ža padle in umrle. '	'
Tudi iste naj se naše članstvp polno-števjiiio udeleži, osobito vpjne vdove
ta sirflta;
yPovajdfeni go razjični zastopniki, zato je v prvi vrsti naša dolžnost, da tyomo dostojno zastopani.
Vprašanja in odppvprf.
Pod tem paslovom smo v zadnji številki prinesli tudi neko pojasnilo, v kolikem času se morajo prijaviti za zaščito vdove po umrlih vojnih invalidih ali pa družine sploh.
Tamkaj smo oplenili, da se morajo družine po umrlih invalidih prijaviti v dveh mesecih po smrti.
Popravljamo v toliko, da to velja Ig zg družipe »po umrlih častnikih«, z^ vdove po umrlih invalidih necasthikij} pa se prpdloži prjjava za inyalidpi.no y smislu § 58 inv. zakona najkasneje y trph mesecih po njihovi smrti.
Vprašanj k tej številki ni nobenih, v.endar pa smatramo iz ustmenih osebnih slučajev potrebno še nekaj pojas-
Se danes se ne pojmuje, kdaj imajo roditelji padjih in umrlih pravico do podpore po sedanjem invalidskem za-kpnu:
Pravico imajo le tedaj, ako so siro-pjašni in ako nimajo še drugega žiyeč,er g$ delazmožnega polnoletnega sina.
Na tp način navadno smatrajo, ako upajo sinove, ki ,so oženjeni in samo-sjtpjni, ali pa so odsotni od doma, da po-tgm Pritiče staršem podpora. Kljub te-mp ako je sin odsoten ali samostojen, Čeprav je na primer odsoten v Ameriki, pe dobe starši podpore. Smatra se, da je oženjen ali pdsotpi sin rayno tako dolžen skrbeti za starše.
Le ako je polnoletni sin za delo nesposoben in da se to dokaže z zdravniškim spričevalom, ali pa ako je težki in-ya’id. potem pa spada staršem podpora Oo padlem.
Mladoletni sjnovi in hčere v obče pa kot taki hranilci tudi ne pridejo v poštev, zato v takem slučaju staršem tudi spada podpora.
Raznoterosti.
15.000 zadružnih hiš. Odkar je čeho-slovaška vlada iztdala zakon za pospeševanje gradhene delavnosti, je v Če-hoslovaški bilo ustanovljeno 800 novih gradbenih zadrug, ki štejejo 87.000 čla-m M? s9 "v 'tem časji pozidale' 15.000 stanovanjskih hiš, med temi 14.100 za posamezne zadružn^, 1343 PU yečjih najemniških hiš.
Biyša avstrijska cesarica Cita namerava poročiti sina Otona z il$M»skj> princesin jo Marijo. Ng^yno je ,M.a y Rimu, kjer je sprejjäropi razne ^r|sto-krate v avdijenco z dij^dčinom na' glavi kot vladarica. V It^iji jo seved^ npdpi-rajo v nje stremljenju, da prgf $) slej Oton zasede ogrski ah pa av^fijski prestol.
Anekdota o Hitlerji pripoveduje, da
je »Führer« tretjeg^ cesarstva sklenil, da ne bo obiskal nop^e gfcftmŠpe a|i
,	W
Vpoštevajte tvrdke, ki oglašajo v našem glasilu!
koncertne prireditve več. Zakaj? Ker so ga portirji povsod nadlegovali z vprašanjem: »Führer, ali imate že program?«
Velik preobrat v naravoslovnih vedah. Komisar nemške justice dr. Frank je na zborovanju nacionalno-socialistiČT nih uradnikov Berlina izjavil:: »Kdor se bori proti Hitlerju, bojuje brezizgleden boj proti naravnemu zakonu nemškega ljudstva. Kdor v isti sapi žali Hitlerja in govori o nemškem poslanstvu, dokazuje s tem, da so mu nepoznani večni zakoni fizike.«
Zanimiva statistika. Beograjska »Politika« objavlja zanimive statistične podatke v populaciji v naši državi. Povprečno se sklene v naši državi 276.630 porok, največ v Vrbaski in Moravski, a najmanj v Zetski in Dravski banovini. V Beogradu se sklene na 10.000 prebivalcev 96.40 porok, v Dravski banovini pa samo 80.27. Pri ločitvah zakonov zavzemajo prvo mesto muslimani, a zadnje mesto katoličani. Na leto se rodi v naši državi povprečno 425 do 495 tisoč otrok, ali na tisoč prebivalcev 16.52 ali na kvadratni kilometer 0.92. Od 1. 1922 število rojstev neprestano raste. Po številu rojstev so na prvem mestu Drinska in Vardarska banovina. Na tisoč prebivalcev se je rodilo v Vrbaski banovini 22.74, v Dravski 13.07, v Savski 12.78, a v Beogradu samo 8.19 otrok. Po tej statistiki izgleda, da so Beograjčani glede porodov najbolj napredni. — Kar se pa tiče števila sklenjenih porok, so pa Slovenci v celi državi na zadnjem mestu.
Pismenost v Rusiji. V Rusiji živi 182 narodnih plemen; od teh jih ima 134 svojo abecedo. Najvažnejši čin ruske vlade je bil, da je uvedla latinsko abecedo ter pospeševala šolstvo. Pred revolucijo je bilo v Rusiji komaj 21% pismenih ljudi; po deželi pa še toliko ne. Danes znaša odstotek pismenih prebivalcev nad 80%. V zadnjem šolskem letu je obiskovalo šole okoli 20 milijonov otrok. V stari Rusiji pa niti 8 milijonov otrok ni obiskovalo šol. Velika množina šol je prideljena tovarnam in drugim gospodarskim organizacijam.
Kultura in človeško telo. Predpogoj kulture splošnosti je zdravje posameznega človeka. Vsakršno otežkočanje živ-Ijenske možnosti posameznika se končno odraža v kulturi človeštva. Prvi življenjski predpogoj pa je: zdrava prehrana telesa. Ugotovljeno je, da fino organizirani živčni sistem človeški ob pomanjkljivi prehrani trpi ter da ob trajni preslabi prehrani centralni živčni sistem celo odpove ali propade.
Že pri otrokih opazujemo škodljive posledice v človeškem živčnem sistemu, ko otroci, ki jim primanjkuje hrane,
Očala, ščlpalce, umetna očesa, daljnoglede, foto-aparate, toplomere, barometre itd. kupite v veliki izbiri najcenejše pri
Fr. P. Žalec
izprašan optik in urar
LJUBLJANA, Stari trg 9.
Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
v šoli pričenjajo pešati. Njih pazljivost peša in spomin jih zapušča. Pouka si manj in manj zapomnijo.
Tako ne izostane škodljiva posledica tudi pri doraslih ljudeh. Zmanjša se njih uvidevnost, zapušča jih zdrav preudarek. Postanejo jezavi ali brezčutni, marsikateri tudi zmedeni, ki jih je mnogo med nami, ki pa so končno tudi usodna žrtev istih posledic.
Nikakršna materialna zahteva ni, če zahtevamo za človeka potrebno prehrano. Prav človek kot naj višje razvito življenjsko bitje more najmanj gladovati. Cim nižji je razvoj, tem lažje prenašajo bitja glad. Škorpijon lahko strada eno leto. Pajki so lahko brez jedi do 17 mesecev in nekateri hrošči celo po več let.
Morda je zveza med telesom in dušo še mnogo tesneja kakor danes mislimo, in raziskovanje bo vedno jasneje dokazovalo, da je izboljšanje zunanjih življenjskih pogojev obenem notranja kulturna potreba.
Andora je postala jabolko prepira
med Španijo in Francijo. Zasedba male pirenejske republike po francoski žandarmeriji je v španskih vladnih krogih izzvala veliko nevoljo in se smatra ta zasedba v opreki s pogodbo, ki daje tako Franciji, kakor Španiji, pravico nadzorstva nad Andoro. Zahteva se, da,morata pri okupaciji biti v enakem številu zastopani Francija in Španija.
Pakt med Rusijo in Italijo podpisan. Dne 2. septembra sta podpisali Rusija in Italija nenapadalni pakt. Pogodba določa, da se državi druga drugo ne napadeta, nevtralnost, če ena od obeh napade drugo državo, pač pa sme odpovedati pogodbo. Obe državi se dalje odrekata gospodarsko-trgovskim sporom in bojkotu, sodelovanju v politiki in gospodarstvu, ki bi bilo naperjeno eni izmed njih. Pogodba velja pet let in ima enoletni odpovedni rok.
Tudi Belgija utrjuje svojo mejo. Belgijski vojni minister Devere je izjavil novinarjem, da se je zadnji čas posvečalo posebno pažnjo utrdbam pri Lütti-chu in Namurju in sploh utrdbam v dolini Maasa, ki so pripravljene in z vsem oskrbljene, tako da se pri slučajnem napadu prebivalstvu v zaledju ne bo ničesar bati. Minister je mnenja, da se je že dosedaj storilo v to svrho kar je bito največ mogoče, za popolno dovršitev obrambenih načrtov pa bo treba dovoliti še več naknadnih kreditov.
Rudarski'štrajk v Španiji. V premogovnem okrožju Oviedo v Španiji so radi mezdnih diferenc rudarji sklenili stopiti v stavko. Stavka bi objela 30.000 rudarjev.
Vabimo Vas,
oblečite se pri naši
Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin.
Za mal denar — Trenchcoate,
suknje, obleke, perilo in drugo.
A. PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Julija Polajnko
Izdelovanje in barvanje klobukov ter volneni izdelki domače izdelave.
LJUBLJANA, Klunova ulica 7
~ "T''
•■S -
,, o
J hĆS'l'
v~ "
Dr. Pirieva s ladna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Daladier o nemškem oboroževanju.
Na zborovanju radikalov v Vichy je govoril v nedeljo francoski ministrski predsednik Daladier.
Rekel je: Francija mora skrbeti za svojo varnost, dasi ves svet ve, da je za mir. Ne mara ogrožati nobenega naroda. Zato smo za omejitev oboroževanja in lojalen mednarodni dogovor. Dogovoru bi se morale podvreči vse države, uvesti bi se morala kontrola nad oboroževanjem.
V teh razmerah je prav malo upanja, da bi mogel razorožitveni odbor, ki je pričel v pondeljek zasedati, nuditi svetu ugodne perspektive z ozirom na razorožitveni problem.
Med Jugoslavijo in Turčijo
se je sklenil v Ženevi pakt medsebojnega prijateljstva in nenapadanja. V to svrho se bo turški zunanji minister na svojem povratpu iz Ženeve ustavil v Beogradu, da ga podpiše.
Nova vojna bi pomenila konec Evrope.
Kaj pravzaprav hoče Nemčija?
Oborožuje se in če bi se konvencija sklenila, bi morala orožje zopet uničiti. Tz tega sledi, da Nemčija ni odkritosrčna.
Nemška politika se že Mussoliniju zdi preneumna in prezahrbtna. V članku, ki ga je pisal, pravi, da se nahaja med mirovnim govorom, ki ga je imel maja meseca Hitler in neprestanim oboroževanjem, ki ga vrše »neodgovorni elementi« prav jasno vidi, da igra fašistična nemška vlada dvojno igro. Nemčija zahteva razorožitev Francije sama se pa oborožuje po »neodgovornih elementih», z vojnim materijalom kär je po mednarodnih dogovorih prepovedano.
Ta nemška politika je za Francijo, Anglijo, Ameriko in za Italijo tako izzivalna, da ne more biti več govora o opustitvi varnosti mej, ker Nemčija tako očitno želi vojno s sosedi. Vojna nevarnost je torej tako velika, kakor še nikdar po poletju 1914.
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke _ kakor tudi raznovrstno RUDNINSKO VODO Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom. Telefon št. 2666. — Ceniki na razpolago!
naš pravi domači izdelek!
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Fricko Juvan, Kolodvorska ul 35. Tiska tiskarna „Slovenija" v Ljubljani. — Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.
Teodor Kom, Ljubljana
Poljanska cesta 8
(PREJE HENRIK KORN)
Ustanovljeno 1. 1862.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in centralne kurjave. — Kopališke in klo-setne naprave.
Preden kupite SNEŽKE, si oglejte zalogo v trgovini
ŽIBERT
v Prešernovi ulici
Tu dobite veliko izbiro v vseh modnih barvah znamke »TRETORN« po zelo nizkih cenah. — V zalogi so tudi prvovrstni, nepremočljivi športni, gorski in smučarski čevlji v vseh velikostih.
Opossarfamo
na našo »allko isbtrt xlmsRega blaga /
IL 4 E. SKABERNfi
LJUP’; \NA
Lili», »pa ulila Si. S
Velika izbira, angleškega, češkega kakor tudi tuzem skega blaga za dame in gospode.
Patentni zložljivi fotelj
posebno priporočljiv za bolnike, kateri trpe na astmi ali drugih bolečinah v nogah.
Priporoča se tudi za vsa v tapetniško stroko spadajoča dela po n^jnižjih senah.
I. klobčaver, Ljubljana, Poljanska 17
(dvoriiCe)