MS£OVENECM Mpturje« «Lvin jeTB 6 (eMol Telefoni eredaUtrai dnetm risih« MM - boCm m. 8NhlM --Ub«)« nek dan tMnj, raae. poaedeljk« ta docva p« praznika „Nov človek v novem časa" Kongres „Pax Romanae" v Pragi Elita katoliške akademske mladine zbrana okrog cveta katoliških voditeljev Nagon proti razama Takozvani kulturni boj, ki sc vrši zadnja leta v Nemčiji in ki se dan za dnem stopnjuje tako po obsegu kakor po notranji intenzivnosti, ni samo borba med katoliško cerkvijo in državo (protestantovstvo se je že več ali manj udalo ali prilagodilo), ampak je na svojem dnu borba med zapadno kulturo vrhovnih načel razuma, ki vodi življenje, in med nekim čisto čustvenim poganstvom novodobnega germanskega nacionalizma. Kjpčanstvo je narodnim socialistom zoperno zato, ker postavlja vse življenje tak6 posameznika kakor naroda in vsega človeštva, na predvsem razumsko utemeljena nravstvena pravila, ki veljajo za vso in za vsakega. Vera, ki veli verovati v Boga, ki je vsemu človeštvu oče, iz česar sledi, da so si ljudje in narodi mod seboj bratje, je T nasprohstvu s poganstvom, ki takega bra-tovstva ne priznava, ker ne priznava sploh nobene vesoljne ideje, ki bi bila narodnosti ali plemenu ter prvobitnemu plemenskemu čustvovanju nadrejena. Le, kdor novodobno nemško poganstvo dojame pod tem vidikom, ga more popolnoma razumeti. To poganstvo sovraži katolicizem, ker ga smatra kot »racionalizem«, ki hoče vse življenje v vseh njegovih čisto naturnih, po razumu ne razsvetljenih in po grehu iztirjenih nagonih usmeriti napram Bogu in nekemu nadnaravnemu redu. Sodobni narodno - socialistični Nemec ne razume, da krščanstvo nikakor ne pre za uničenjem nature, ampak samo za njeno usmeritvijo v višji duhovni svet, ki premaguje naturne gone in težnje le v toliko, v kolikor so zle, in daje zato prednost razumu, ki je razsvetljen po razodetju. Naš namen ni, da bi na tem mestu podrobno razpravljali o zmotnosti takega po- eanstva. ampak samo, da izluščimo njegovo istvo. Zadosti je, če jioiidarjamo, da gre tn ia revolucijo zoper vsako kulturo sploh, ki vidi v razumu vodilno luč življenja, ne da bi tajila važnosti čustva. Toda narodni socializem postavlja čustvo na prvo mesto, kamor ne spada, in razum naravnost taji, oziroma mu odreka njegovo zadnjo in odločilno vlogo v človekovem nravstvenem življenju sploh, ali pa vsaj takrat, kadar razum nasprotuje čustvu, ki je po narodno-social i stičnem nazoru glas narodove vesti ali plemena, nad katerim ni nobenega vesoljnega zakona. Zato bomo razumeli, da se novodobno nemško poganstvo obenem obrača tridi proti židovstvu, proti socializmu, komunizmu in liberalizmu ali svoboilomisel-stvn, ker so ti, čeprav sicer v mnogih ozirih krščanstvo zametujejo, bodisi v njegovem bistvu, bodisi v prigodnih stvareh, v enem izmed najbolj bistvenih pogledov tudi postavljeni na razum, ki ga priznavajo kot zadnje in odločilno pravilo svetovnega nazora, nravstva pa tudi političnega in socialnega življenja. Vse to meče narodni sociali-lem v eden in isti koš »racionalizma« in vse to z enako ljutim fanatizmom pobija. Rosen-berg uči, da ima vsak narod svojo lastno »resnico«; njemu je Bog narava oziroma ustvarjena bitja ali ideje, kakor je na pr. pleme; te božanstvenosti ne spoznava razum, ampak samo čustvo, in ta »germanska bo-ženstva« se ne častijo ob belem dnevu, »z dogmatiko ali katekizmom v roki« in po po-eredstvu posebnega duhovništva, ampak ponoči v gozdu ali na polju brez vsakih formul iz golega vsenaturnega čustvovanja ali spoštovanja. kakor so delali poganski predniki. Iz tega čustva izvira edino nravstveno pravilo sodobnega »nordijskega človeka«, to je čast in dolžnost v službi rase, dočim je Kristusova zapoved ljubezni »židovski strup«, ki je dovedel do zmešanja plemen, krvne nečistosti in oslabitve ter do »suženjske morale«, ki krepi slabiče in manjvredne posameznike in narode, močne pa slabi in jih ovira, da se uveljavijo. To vse je seveda čisto primitivno in surovo, pokvarjeno po vseh mogočih vsebože-skih (panteističnih) naukih nemškega 1110-droslovja zadnjih stoletij, in je po velikem delu absurdno, toda stvari je treba vzeti takšne, kakršne so. To je nauk, ki ga z argumenti zaenkrat ni mogoče ustaviti, dokler ga končno ne ovrže edini argument, ki se ga, kakor duhovito pravi katoliški sociolog p. Pesch, poslužuje zgodovina, namreč re-ductio ad absurdum — to se pravi, dokler ga ne bo ovrglo življenje po lastnih posledicah tega poganskega nesmisla. Zaenkrat je to poganstvo, ki se postavlja popolnoma v službo primitivnih agresivnih nagonov plemena, tako močno, da moremo popolnoma razumeti velike težave ki jih stavi ja nasproti onim, ki so poklicani, da krščanstvo in krščansko kulturo branijo, zlasti zaradi toga, ker se je postavila v službo tega narodnega poganstva in njega širjenja ter zakoreninjevanja, zlasti v mladih srcih, država z vsemi mogočnimi sredstvi, ki so ji danes na razpolago. Treba je pomisliti, da narodno-socialistično učitelj-stvo v državnih šolah neovirano oznanja narodni socializem in njegovo poganstvo, kar pomeni gotovo veliko oviro učitelju krščanskega nauka in življenja. V službi tega poganstva stojijo tisk, radio in društva, ki so vsa narodno-socialistična, kakor je tudi tisk cel6 katoliških založnikov proti njihovi volji monopoliziran za narodno-soc. državni nazor tako da ne sme zavračati ničesar, kar nosi uradni žig. Z vsemi sredstvi dejanskega nasilja in moralnega pritiska je katoliška mladina prisiljena, da se včlanjuje ali izključno ali j>a obenem kakor v katoliških verskih društvih, v narodno-socialističnih mladinskih organizacijah, ki naravnost delujejo zoper katoliško vero in njene nravstvene zapovedi. V tem ozira je narodni socializem prav tako nestrpen, kakor je ruski boljševizem. O strašni borbi, ki se v znamenju tega poganstva danes vrši proti katoliški cerkvi v Nemčiji, ne bomo govorili, ker nam jo itak podrobno znana. Ugotavljamo le, da katoli- Praga, 1. septembra, Morda trenutek za zborovanje mednarodne zveze kat. visokošolcev, ki nos; značilno ime »Pax romana., ni nikoli bil tako primeren kot prav v času, ko se Evropa pripravlja na nove svetovne viharje. Povedati hoče kot. mladina, da je kljub vsemu mir ena najvišjih dobrin, za katero se je treba boriti, toda samo v tisti veri, ki sloni na edino rešilnih Kristusovih načelih, kar tako le-izraža geslo Pija XI.: Mir Kristusov v kraljestvu stusovem. Zaito ni čudno, da je prihitela kat. univerzitetna mladina po svojih zastopnikih U vsega sveta v zlato Prago v takem velikem številu, da razpravljajo teden dni o važnih vprašanjih, ki jih isti mladini kot bodoči voditeljici človeštva nalagajo nove razmere sedanjega časa. Kongres »Pax Romana«, ki ie bil slovesno »tvori en danes zjutraj, se je prav za prav pričel že včeraj, ko so prihajala zastopstva raznih narodov, med njimi najmočnejša francoska delegacija, pa tudi slovenska jc številna. Vseh se je zbralo kakih 300 inozemskih in 100 domačih delegatov, za katere je pripravljalni odbor tehnično izvrstno uredil vse priprave z veliko pomočjo najvišje češke javnosti, saj se kongres vrši pod posebnim protek-toratom češke vlade in episkopata. Za zborovanje in ostalo jc tako rekoč kongresistom na razpolago vsa Praga, ki jih je očarala ne samo s svojo lepoto, ampak še posebno s svojo ljubeznjivost-jo in gostoljubnostjo, saj ©e v resnici počutimo kot med brati. Slovesna otvoritev kongresa je bila najprej v starodavni tinjski cerkvi sv. Marije z liturgično sv. mašo, ki jo je daroval velik prijatelj mladine in kulture znani strahovski opat dr. Zovoral z veliko asistenco. Včeraj so se zastopniki tujih narodov najlepSe in najprej našli v zavesti iste vere, upanja in ljubezni in pristopili brez povabila skoro vsi še h skupnemu sv. obhajilu. Po opravilu je imel generalni tajnik Pax romana abbč Gre-maud globoko zajeto pridigo, v kateri je zahteval, da imamo najprej sami mir z Bogom, če ga hočemo dali drugim, da smo najprej sami polni Kristusa, če naj ga prinašamo drugim in s tem ustvarjamo novega človeka, kakcrr to hoče sveti Pavel. Drugi del otvoritve je bil v najlepši praški dvorani, kjer se je zbrala elita kat. akademikov, njihovih prijateljev in zastopnikov oblasti, da slovesno prično važno delo. Po češki himni je spregovoril dr. Rtickl, Čeh, dosedanji predsednik zveze. Pozdravil je predvsem zastopnike episkopata in vlade ter nadalje poudaril, da hoče sedanja kongres reševati vprašanje novega človeka, predvsem v tomističnem smislu vrnitve h bogo-hoteni harmoniji in redu v stvarstvu, pri čemer slabosti razuma dopolnjuje in dviga do večnosti naša sv. vera. V imenu vlade je pozdravil kongres minister dr. Šramek, burno pozdravljen. Nato je imel dr. Koszar, praški nadškof v latinščini bogat pozdravni govor o naslovu zveze in njenih nalogah vzgajati novega človeka, ki je ustvarjen po božji podobi. Sledili so pozdravi senatorja dr. Drachovskega, zastopnika županovega dekana Tylinka, zastopnice Zveze narodov princeze Rad-zinvillove. /jim Velesejem v Ljubljani Jadranska razstava 5—16. septembra. jf Razstavlfiče obsega 40.000 m". Nai Jadran: Jadranska straža. Zgodovina. Geografija. Jame. Živali. Rastline. Narodne noše m običaji. Vojna ln trgovska mornarica. Šport. Promet. Tujski promet. Gospodarstvo. Rl-barstvo. Velika razstava živih morskih rib In drugih živali. Umetnostna razstava „Na3e morje". Posebne razstave: Arhitektura. Perutnina. Kunci. Koze. Ovce. Obrt. Industrija 1.1, d. L t. d. TEKMOVANJE HARMONIKARJEV IB. septembra. Poiovlina voznina na železnici tn avtjonih, popusti na parobrodih. - železniške legitimacije se dobijo po Din 5'— na postajali. VABIMO NA PREKRASNO RAZSTAVO. ška cerkev z vso odločnostjo stoji na braniku proti temu poganstvu in da narodni socializem ni mogel oslabiti tega odporu v nemških katoličanih, ampak da se ta odpor od dne do dne krepi. Ogromnega pomena pa je moralna podpora, ki jo ima cerkev v tej borbi v vseh ljudeh in narodih, ki so in bodo ostali po osnovah svojega zasebnega iu javnega življenja, oziroma, po vsej svoji kulturi krščanski. Tudi takozvano svobodoiniselstvo je v tem ozira danes zaveznik katoliške cerkve, ki brani vsa temeljna načela, na katerih se je gradila in je zgrajena Evropa. Kot doslej najvažnejše dejstvo pa moramo omeniti okrožnico, ki so jo sestavili katoliški nemški škofje na svoji konferenci v Fuldi. Ker bomo o njej še govorili, naj na tem mestu jKiudarimo samo to, da bo brez dvomn imela mogočen odmev in da bo prisilila nemški režim, da ali popolnoma sname svojo krinko (češ, da se bori samo proti »političnemu katolicizmu«! ali na se zave in se odloči, da bo lojalno izpofnjeval določbe kon- Pismeno so z lepimi besedami pozdravili delo kongresa sv. oče Pij XI., kardinali Pacelli, Bis-letti, Verdier, Van Roy, Scercdi, Hlond, Sicnart in še lisbonski in zastopnik londonske nadškofije, dalje zunanji minister dr, Beneš, mnogi škofje in prijatelji Pax Romane. Po oddaji zahvalnih in pozdravnih brzojavk so defilirali pred udeleženci zastopniki naslednjih narodov in društev: Avstrija, Francija, Anglija, Holandska, Ogrska, Irska, Italija, Litva, Luksenburg, Poljska, Ukrajina, Romunija, Švica, Jugoslavija, Belgija, Mcksika, Peru, Batovija in Grčija, vsi navdušeno pozdravljeni. Slovesna otvoritev jc bila zaključena s starodavno himno sv, Vaclava. Za poj>oldmc je povabil kongresiste v svoje vrtove ojxit Zavorah kjer se je razvila prisrčna družabnost. Mala zveza tesno ob Franciji Dr. Milan Stojadinovič v Parizu Velik politični uspeh našega ministr. predsednika v Franciji Pariz, 3. sejit. AA. Danes ob 11.15 je predsednik jugoslovanske vlade g. dr. Milan Stojadinovič položil venec na grob francoskega neznanega junaka pod Slavolokom v Parizu. Tej svečanosti so prisostvovali jugoslovanski poslanik v Parizu g. dr. Božidar Purič z osebjem poslaništva, kapetan g. Pavlovič, v zastopstvu vojaškega odposlanstva, člani jugoslovanske vojaške misije v Franciji, jugoslovanski novinarji in člani jugoslovanske kolonije ter velika množica. Poveljnika Pariza je zastopal general Glanois. Ministrski predsednik g. dr. Stojadinovič je osebno položil venec iz svežih vrtnic in georgin z jugoslovanskim narodnim trakom in z napisom: »Francoskemu neznanemu junaku!« Po fioložitvi venca sc je g. dr. Stojadinovič vpisal v zlalo knjigo, ki jo hranijo jxxl Slavolokom. V knjigo se je vpisal takisto jugoslovanski poslanik v Parizu g. dr. Purič in šefa dr. Stojadinovičevega kabineta g. Profič in Oašič. Časti je izkazal oddelek republikanske garde, ki je tvorila špalir okrog groba Neznanega junaka. Ga. in g. Lebrun, predsednik franc. republike sta danes ob 13 priredila kosilo v čast predsednika jugoslovanske vlade g. dr. Milana Stojadinoviča. Radi današnjega pogreba belgijske kraljice je bilo kosilo le intimno. Mnenje listov Največji pariški list »Pelit Parisien« piše v svojem komentarju o včerajšnjih sestankih dr. Stojadinoviča z Lavalom med drugim: Pred svojim odhodom v Ženevo je imel včeraj Pierre Laval dva važna sestanka. Najprvo se je sestal z dr. Stojadinovičem, predsednikom jugoslovanske vlade, drugi sestanek pa je imel z angleškim ministrom Edenom. Razgovori z dr. Stojadinovičem so se vršili dopoldne in popoldne, šef jugoslovanske vlade je po prevzemu oblasti prvič stopil v stike s svojim francoskim tovarišem. Pojasnil mu je politiko nove bclgrajske vlade na zunanjem področju in sklepe blejske konference. Predsednik jugoslovanske vlade j-; hkratu predsednik stalnega sveta Male zveze. V tem dvojnem svojstvu je dr. Stojadinovič bil še posebno poklican, da pojasni stališče naših zaveznic iz srednje in vzhodne Evrope o sodobnih glavnih vprašanjih. Pierre Laval je sprejel šefa jugoslovanske vlade s toplo prisrčnostjo in globokim spoštovanjem, kakršno gre zastopniku zvestega in junaškega kordata, katerega jo svečano podpisal in ope-tovano naglaševal, da se ga noče držati. Škofje so tudi naslovili spomenico na državnega kanclerja, v kateri izvajajo, da nikakor ne gre siliti katolikov, da bi ravnali proti svoji vesti, kolikor se tiče krščanskega nravstvenega zakona ozi roma zapovedi božjih in cerkvenih. Škofje poudarjajo tudi, kako so nauki narodno-socialističnih ideologov glede zakonske zveze in čistosti plemena ne samo v nasprotju z božjim oziroma naravn;m zakonom, ampak da tudi ne bodo zadrževali počasnega umiranja naroda, ker se narod ne da, tudi krvno ne, proporoditi po policijskih in kazenskih odredbah, ampak samo po nravstveni moči krščanskega svetovnega in nravstvenega nazora in po duhu. Škofje tudi zavračajo hinavsko in nestvarno ločevanje med »religioznim« in »političnim*; katoličanstvom in končno poživljajo katoliško ljudstvo, da se, ne da bi se upiralo z nasiljem, zvesto in neomajno drži principa, da ie treba Boga bolj poslušati nego ljudi. naroda, ki jc v vojni in v mini trajno na naši strani. Sporazumela sta sc brez težkoč. Pierre Laval jc ope-rovano pokazal svojim jugoslovanskim prijateljem svoje prijateljstvo. Stvar Jugoslavije je tudi naša stvar. To je dobro znano tako v Parizu, kakor v Belgradu. Laval in Stojadinovič sta mogla vnovič to ugotoviti. Nazore Male zveze o srednji Evropi, zlasti o načrtu podunavskega pakta so tc dni opredelili z blejskim komunikejrm. Dr. Stojadinovič jc tc misli pojasnil šefu francoske vlade še bolj podrobno in zaupno. Odkar je pozornost kabinetov osredotočena na italijansko-abesinski spor, je podunavski pakt stopil nekoliko v ozadje. To pa tudi zaradi tega, ker hočejo nekatere države, ki se mu hočejo priključiti, med njimi Italija, še pred svojim velikim afriškim podvigom šc jasneje proučiti celotni mednarodni položaj, Naši jugoslovanski prijatelji sc med drugim boje, da bi v primeru nemškega poizkusa proti Avstriji po odhodu Italije v drugo smer vse breme borbe za avstrijsko neodvisnost, padlo na ramena Male zveze. Ti oziri seve nc pospešujejo podunavskega pakta. Težko je verjeti v večji sporazum v tem zinislu, dokler bo ahesinska zadeva na dnevnem redu. Zanimiv je komentar desničar, gkisila »Echo de Pariš«, ki piše jiosebno o vprašanju Društva narodov. Dr. Stojadinovič je obvestil Lavala o sklepu stalnega sveta Male zveze, naj njegov zastopnik dr. Beneš prilagodi svoje držanje stališču francoskega delegata. Vlade v Belgradu, Bukarešti in Pragi razumejo težkoče pariške vlade v vprašanju, ki loči rimski kabinet od londonske vlade. Prav tako razumejo Francijo, da bi ne hotela izbirali med Anglijo in Italijo. Prav tako žele preprečiti razpust Zveze narodov, kar bi bila posledica izstopa Italije, če bi člani Društva narodov vztrajali pri kruti izvedbi pakta. Te države bodo torej šle z nami. čc pa bi bilo vendarle izbirati med Društvom narodov in Anglijo na eni strani in Italijo na drugi strani, pojdejo vsekakor z Ženevo in Londonom. O |xxhinavskem paktu piše list. da sedanji njegov načrt nima določbe o skupni pomoči, to se pravi, da nima nobene stvarne in jasne določbe o podobni obvezi. Ta pakt bi bilo mogoče skleniti samo, če bi velike države in Avstrija in Madžarska izpolnile gotove pogoje. List dvomi v bodočnost predloženega načrta jxxlunavskega pakta. Svoja izvajanja končuje z besedami: Pri vsem tem pa je izrednega pomena, da je dr. Stojadinovič prinesel v Pariz poleg možnosti v mirno organizacijo Evrope tudi svoje čvrsto prepričanje in voljo za sodelovanje na Balkanu v hipu, ko Italija želi izpremeniti svoje dose-danje stališče. O dvostranskih pogodbah Pariz, 3. sept. b. Današnji »Matin« piše o konfe renči, ki sta jo imela francoski zunanji minister Laval in jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič in |>ravi, da so se na konferenci vodili razgovori o abesinsko-italijanskem sporu ter o jiodonavskem paktu. Francoski poslanik v Rimu de Chambriin je vodil nekatera pogajanja z italijansko vlado glede podonavskega pakta. Resnici na ljubo se mora ugotoviti, da so se stališča glede metod, ki morajo predstavljati temelj podonavskih pogajanj, zelo približala. Ne ure več za to, da sc sklepajo med podonavskimi državami dvostranske pogodile o medsebojni pomoči. Splošne določbe pakta bi sc nanašale na nevinešavanjc, na nenapadanje in na konzultiranje. Mala zveza je danes istotako proti sklenitvi dvostranskih pogodb o medsebojni pomoči v okviru tega pakta. Mala zveza daje prednost sklenitvi takih dvostranskih pogodb neodvisno od po donavskega pakta in brez ozira na r.«. za podonavsko ali kakšno drugo državo. ' Pogreb kraljice Astride Petrolejske koncesije r Abeafajff Bruselj, S. sept. b. Daues »o se pričele velike pogrebne svečanosti v Bruslju, druge v toku enega leta. Na zadnjo pot je odšla priljubljena belgijska kraljica Astrid. Včeraj ob 9 zvečer niso nikogar več spustili v dvorec, čeprav so se pred njim gnetle ogromne mase naroda v želji, dn se še enkrat poklonijo pred mrtvim truplom svoje kraljice. Nihče več ni smel k njej, kajti drugače bi ne bile končane vse priprave za današnji pogreb. Zadnja pot kraljico je šla od kraljevega dvorca v Bruslju do kraljevske grobnice v dvorcu Laeken, kjer počiva tudi tragično preminuli belgijski kralj Albert. Še pred rano zoro se je po ulicah, po katerih je imeliti mrtvaški sprevod, zbrala ogromna množica naroda, bilo jo par miLijouov ljudi, ki so hoteli spremiti k zadnjem počitku svojo kraljico Astrid. Za red so skrbeli močni kordoni vojaštva, policije in bivših bojevnikov. Na čelu žalostnega sprevoda jo stopal odred konjenikov, za njim pa so šle takoj cerkvene bratovščine. Izza same krste je stopal prvi kralj Leopold sam. takoj za njim je bil Oton Habsburški, nato pa so sledili njegovi rojaki in predstavniki inozemskih dvorov. Za njimi j« korakal diplomatski zbor in višji državni funkcionarji. Kralj l^eopold je bil zelo potrt, toda njegov korak je bil čvrst, ko jo stopal za svojo mrtvo kraljico. Tiho so bile množice na ulicah, vladala jo grobna tišina, kakor da nikogar ni bilo v mestu. Vse ulice so bile zaprte, ves promet ustavljen. Počasi je korakal mrtvaški sprevod proti mestu, kjer bo belgijska kraljica Astrid, ki je tako tragično končala svoje mlado življenje, položena k večnemu počitku. Po cerkveni slovesnosti t katedrali svete Gudule, ae je razvil sprevod v smeri proti Laeke-nu, kjer se nahaja grobnica belgijskih kraljev m kraljic. Dasi je bil kralj ves pobit in zelo potrt ie vendarle šel peš vso dolgo pot od katedrale do Lsekena za krsto svoje žene Ko se je sprevod pomikal skozi mesto, ae je za nekaj trenutkov ustavil ob spomeniku neznanemu junaku. Tamkaj m> bile zbrane vse zastave vseh belgijskih bivših in sedanjih polkov, ki so pozdravile zadnjič ženo svojega vladarja. Za kraljem so korakale iste osebnosti, kot na pati t katedralo. Samo kraljica Elizabeta s hčerko, ki je italijanska prestolona-sledcica se je po »Iranskih ulicah odpeljala * Laeken. Ko je sprevod prispel v Laeken, se j* usmeril proti cerkvi, v kateri je grobnica belgijskih vladarjev. Pred cerkvijo se je že zbrala vaa belgijska duhovščina a kardinalom Van Roeyjem in sestero škofi iz vse Belgije. Ti so sprejeli krsto in jo med molitvami ponesli v cerkev. Po zadniii kratkih molitvah in po zadnjem blagoslovu so kreito dvignili in jo med sviranjem brabancone ponesli r kripto, kjer je bila v treh dneh napravljena nova grobnica za kraljico tik ob začasni grobnici pokojnega kralja Alberta. Kraljevo grobnico je zakrivala belgijska tpobojnica, ko pa so de belgijsko kraljico položili v svežo grobnico, »o tudi njeno počivališče zakrili z belgijsko troboj-nico. Ko se je kralj vrnil iz grobnice, je še ujel zadnje odmeve brabancone, ki je odmevala v slovo io v vero belgijskega naroda, ki je v enem letin tako tragično izgubil dva člana svoje vladarske h&e. Žalno opravilo v Belgradu Belgrad, 3. sept m. Ob uri, ko so posmrtne ostanke tragično preminule belgijske kraljice Astrid polagali k veenem.i roJiHlru, jo v tukajšnji katoliški cerkvi Kristusa Kralja v Krunski ulici opravil rekvijem sam bel-grajski nadškof dr. Bodic ob mnogoštevilni asistenci duhovščine. Notranjščina cerkve ;je bila zavita v črnino, ua sredi eerkve pa je bil postavljen velik katafalk, na katerega je bil položen krasen šopok rož. Itekvijem se je pričel ob 11 ter so mu prisostvovali kraljev namestnik dr. P e r o v i č , celokupna vlada, z zastopnikom gospoda ministskega grodsednika, notranjim ministrom dr. Ant. Korošcem na čelu, predsednik narodne skupščine dr. čirič, višje uradništvo vseh ministrstev ter celokupn: diplomatski zbor. Po končanem rekvijemu je sprejemal sožalja opolnomočeni minister in izredni poslanik Belgije na našem dvoru. Danes so v znak žalosti za pokojno belgijsko kraljico izobesili vsi državni uradi državno zastavo na pol droga. Ofenziva ameriškega kapitala? Poziv kongresa JOC v Bruslja Delavska mladina, nazaj h Kristusu! Čudoviti prizori s kongresa, kjer je manifestirala „nova mladina'' Bruselj, 28. avgusta 1935. Že nekaj mesecev so me pozdravljali z oken delavskih stanovanj mali letaki. To so pozivi, ki so stalno obračali misli belgijskih žozistov na veliki dan, ko hodo slavili svojo prvo desetletnico, ko bo »Krščanska delavska mladina« prvič za-grmela v svet: Delavska mladina nazaj h Kristusu! Prišel je ta veliki dan. Po vseh belgijskih delavskih predmestjih, po vaseh se zbirajo ie rano zjutraj žosistične četice v svojih župnijskih cerkvah. Sv. maša in sv. obhajilo v domači župnijski cerkvi jim je prvi čin kongresa. Saj mora biti ta stotisočglava množica delavskih mladostnikov danes ob svečani sv maši eno z Žrtvijo na oltarju, eno živo telo Kristusovo — vsi žosisti morajo biti na kongresu v stanju milosti in daleč od vsakega greha. Vse jutro drve vlaki proti belgijski prestolnici, povsod te pozdravljajo bele srajce z žosističnim križem na prsih, zastave in veselo petje. Malo po desetih vozi električna železnica tudi nas, dva sinova slovenskih gorS v družbi francoskega redovnika, ki pa dobro govori hrvaški, proti planjavi Leopolda I., kjer se ravno začenja slovesna sv. inaša. Ze od daleč nas pozdravlja mogočni lNe iščite Žoka v svečanih sprevodih in manifestacijah, ne iščite ga po zborovanjih — ' iščite ga skritega v delavnici, po bednih delav i skih stanovanjih, v delih požrtvovalne ljubezni. < | tako govori svetu, žoaistom samim pa kliče: »Pojdite osvajat — osvajat samega sebe, vaše delnv-niee, vašo delavsko okolico, ves svet, osvajat za Kristusa; osvajamo mase, ali ne v masah, temveč po posameznikih.. .< Trebalo je samo videti, kak ogenj je žarel v očeh teh fantov ob besedah njihovega duhovnega očeta. Ves stadijon je nekoliko minut bučal v ritmičnem: Živijo Cardijn! Te ovacije vkljub vsej svoji skromnosti ni mogel preprečiti. Zvečer so se zbrale žosistične družine zopet v domačih župnijskih cerkvah, da zapojejo Kristusu Kralju svoj Te Deum. Mi pa smo se vračali z doživetjem in spoznanjem v duši, ki nam ga ne bi dale ne knjige, ne najboljša zborovanja. Mogočna je sila mladih duš, ki jih je zagrabil pravi Kristusov duh. Jakob Lanra D. J. (Louvain. Belgija). Promet z devizami Belgrad, 3. sept. AA. Na podlagi čl. 9 pogodbe med državo in Narodno banko za izvršitev zakona o denarju kraljevine Jugoslavije od 11. maja 1931 in na predlog Narodne banke, je finančni minister izdal tale odlok: 1. da se člen 7 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami izpremeni in glasi: Vsak izvoznik je dolžan takoj po plačilu vrednosti izvoženega blaga ponuditi Narodni banki preko pooblaščenega denarnega zavoda v odkup 50% deviz od celotnega zneska, dobljenega za izvoženo blago, ostanek pa isti dan prodati na borzi preko istega denarnega zavoda, razen v primeri, kadar se blago izvozi v države, s katerimi je s posebnimi dogovori in odloki odrejeno poravnanje na drugi način. Denarni zavod, preko katerega se vrši gori omenjena ponudba in prodaja, je dolžan po izvršeni prodaji ostanka izvozniških deviz na borzi pismeno obvestiti Narodno banko, na katero se nanaša ta prodaja. V primeru, kjer da izvoznik pooblaščenim denarnim zavodom devize na razpolago neposredno iz inozemstva, so dolžni ti zavodi sami ravnati s temi devizami v celoti na način, kakor je gori naveden. 2. da se v členu 14. gori omenjenega pravilnika črtajo besede »izvzemši primere iz odstavka 2 čl. 7 pravilnika«. Osebne vesti Belgrad. 3. sept. m. Premeščeni so; za višjega kontrolorja (i. pol. skupine na postajo Ptuj Ja- i nez Terža. doslej v Kamniku, za kontrolorja 7. pol. skup. na postajo Kamnik Peter Magajna, doslej v Štorah. za kontrolorja 7. pol. skup. na postajo Maribor gl. kol. ligo Ferdinand, doslej na postaji Ptuj. I Belgrad, 3. sept. m. S kraljevim ukazom je upokojen Franjo Kolaf, višji katasterski geonieler 6. pol. skup. na katasterski upravi v Novem Sadu. Z dekretom ministra za gozdove in rudnike sla postavljena za gozdnega pristava 8. pol. skup. pri gozdni upravi v Kranjski gori Leonid Balabajcv, uradniški pripravnik pri isti upravi, za podgo-zdarja 10. pol. skup.; pri gozdnem ravnateljstvu v Banjaluki je postavljen Stanislav Cebašek, uradniški pripravnik pri istem ravnateljtsvu. * Belgrad, 3. sept. m. Današnje Službene novi-ne objavljajo spremembo pravilniku o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij, ki jih je izdal na podlagi $Š 82, »8 in 4430 zakonu o obrlih minister za trgovino in industrijo. Odst. II. čl. 4 pravilnika o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij z dne 30. junija 1934 II br. 22.3G4-T se menja ter se sedaj spremenjen glasi: Ta odredba se bo pričela izvrševali od 1. avgusta leta 1030 naprej. Cl. 2 teh sprememb pn predvideva, da hodo te spremembe imele obvezno moč dne 1. avgusta 1935. London, S. sept. Britanski poatanft t Addb- Abebi sir Sydney Barton je vprašal abesinsko vlado zastran najnovejših koncesij in dobil odgovor, da gre pri »danih koncesijah Irkljiilno samo ia ameriške interese, kor jo angažiran samo ameriški kapital. Zaradi tega je poslanik hotel opastiti namero, da bi svetoval cesarju, naj te koncesije ne odobri. V zvezi s koncesijo jioroča «Daily Te-legraph», da se te dni mudi v Londonu Waler Clark Teagle, predsednik upravnega odbora velike petrolejske družbe »Standard Oil Coinpany of Newyork», ki je prav za prav konce« i jo dobila. Demonstracije v Addis Abebi Današnji ščini, sta danes časnikarjem zatrjevala, da ne nameravata ustanoviti nove zemljoradniške stranke. Zahtevata samo to, da se zemljoradniki ne smejo združevati i drugimi strankami in kombinacijami, radi ustanavljanja novih kmečkih strank in pokre-tov, ter zahtevata tndi, da se ne odstopa od starega zemijoradniškega programa, ki ima svoje določno odrejeno stališče glede notranje državne ureditve. S tem demontirata Voja Lazič in dr. Stajič veet, da bi onadva nameravala ustanoviti novo stranko. Glede stanja v zemljoradniSki stranki pa do bivajo jasneje obrise spori, ki vladajo v rjej. Kakor je »Slovenec« že svoječasno poročal, obstojajo v tej stranki štiri skupine, ki se med »eboj precej krepko borijo za premoč in oblast. Desno krilo bivše zemljoradniške stranke vodi, kakor znano, bivši minister Joca Jovanovič, ki zastopa stališče, da bi bilo najbolje, ako bi se zemljorad-niška stranka kot celota, fc pa že to ne bi šlo, pa vsaj njeno desno krilo, združilo z bivšo demokratsko stranko. Drugo skupino, ki Je levičarsko usmerjena, vodi dr. Dragoljub Jovanovič, ki namerava ustanoviti kmečko delavsko stranko. — Tretjo skupino v tej stranki tvorita s svojimi tovariši narodna poslanca Voja Lazič in Uroš Stajič, disidenta bivše zemljoradniške stranke, ki bosta izstopila iz Jevtičevega kluba in ustanovila svoj poseben klub. — Četrto skupino pa tvorita ing. Voja Gjorgjevič, upravnik 'rt.vne zveze srbskih kmečkih zadrug ter bivši kmetijski minister dr. Dragotin Jnnkovič s taiOivanimi zadružniki. Ta poslanca se trenutno še oklepata Jevtiča. Odvisno napihovanje G. Stane Vidmar, predsednik razpuščenega »Boja«, poziva v zadnjem »Bojevniku« slovensko ljudstvo »na novo pot borbe za slovensko bodočnost, borbe za resnično samoupravo in slovenski program, kateremu so se po vrsti vsi naši strankarski generali izneverili. Naše ljudstvo je odločeno sprejeti še to borbo, naše ljudstvo je odločeno obrniti hrbet vsem, ki tako lahkotno pozabljajo na slovenske zahteve in na slovenski program, vsem, ki jim je vse drugo bližje kakor slovenski narod!« »Nova enotna fronta« proti komu? O. Stane Vidmar tega jasno ne pove; pač pa je iz drugih notic v listu razvidno, da je »Bojevnik« stopil na stran združene opozicije. Priznavamo g. Vidmarju, da zna sestavljati prav dramatične proglase, a žal moramo ugotoviti, da je prišel s svojo fronto vendar prepozno. Vse deklama-cije več ne pomagajo. Slovensko ljudstvo pojde pač za svojimi pravimi voditelji, ki so se za njega žrtvovali in tudi trpeli zaradi programa, ki ga menda ni postavil g. Vidmar. Prav zato, ker so bili prepri- čani, da slovenskemu ljudstvu najbolj koristijo m mu priborijo zaslužene pravice pod okriljem širše politične organizacije, ki je pognala korenine v nej državi, so temu ljudstvu pokazaK pot v JEZ. Morda bo kmalu našemu ljudstvu dana priložnost, da javno pokaže, komu je pokazalo hrbet Kdor nima potrpljenja, da bi počakal na volitve, naj se udeleži enega samega zborovanja pristašev JRZ v Sloveniji pa bo videl, »kdo je veren tolmač ljudske volje*. ' Tudi drugi pridejo na vrsto Minister dr. Behmen se je na potovanju po Bosanski krajini ustavil v Ključu, kjer je hnel politično konferenco. Govoril je o razlogih, ki »o dov "" "" Spaha, da je stopil v Jugoslovansko hftlikali mco. Nato je na pritožbo navzočnih, da to va, čevi eksponenti ostali v tem okraju na svojem iikuu, odgovoril, da je treba potrpeti. Likvidacija Jevtičc-vega režima se je že začela. Po izpopolnitvi vlade so odšli nekateri ministri, za njimi poidejo še drupi Jevtičevi pristaši na drugih mestih. Spremembe v upravnem odboru DHB r. . Be?Frad' 3- ,3ePf- AA. v imenu Nj. Vel. kraRa t etra II. je z ukazom kr. namestništva na predlt® g. finačnega ministra razrešen dolžnosti člana upr odbora Drž. hip. banke g. Adolf Ribnikar. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je z ukazom kr. namestništva na predlog g. finančnega ministra postavljen za člana upravnega odbora Drž. hipot banke g. Stjepan Bari«, minister v p. * Pred ratifikacijo konkordata M-aiNfdSk°l Ro?.if, ie obiskal ministra pravde M. Miskulina. Ta obisk spravlja po informacijah »Vremena« v zvezo z ratifikacijo konkordata z Vatikanom, ki ga je minister pravde izročil v nedeljo narodni skupščini. Na eni izmed prvih sej skupščine pride na dnevni red vprašanje ratifikacije, nakar bo konkordat ratificiran. Mesto k zdravniku - pod vlak Maribor, 3. septembra. Danea popoldne je na tragičen način končalo mlado ii-vJjenje pod lokomotivo osebnega vlaka Dvajsetletni krojaški pomočnik Viljem G laser it Studenc se je popoldne pri tretjem prelazu v bližini studeniSkeega gozda vrgel pod lokomotivo osebnega vlaka, ki pelje ob 13.30 t Prevalje. Stroj je truplo vlekel kakih 300 m naprej in ga popolnoma raaanesarrl. Glaser je doma staršem dejal, da gre k zdravniku, kajti bolehal je n« neozdravljivi bolezni — jetiki. Kongres narodnih manjšin Ženeva, 3. septembra. SS. Po snočnji seji kongresa narodnih manjšin, so soglasno sprejeli resolucijo, ki ugotavlja, da podjarmljenjc narodnih manjšin v nekih državah še vedno traja, in da je to dejstvo resna nevarnost za Zvezo narodov, ker sc premalo energično zalaga za pravice manjšin. Kongres zahteva zaradi tega, naj se da narodnim manjšinam resnična zaščita pravic in naj se zlasti lojalno izvedejo mirovne pogodi«, v kolikor se nanašajo na narodne manjšine. Nemčija išče posojilo v Angliji Praga. 3. sept. b. «Prager Taglilatt» poroča iz Londona, da je neka nemška delegaoija prišla r Umdon, kjer je stopila t stike i denarniki City of Iiondon. da bi najela večje posojilo. Londonski časopisi, predvsem cDailv Express», pravijo, da je Anglija ie enkrat napravila neumnost, da jo Nemčiji posodila denar, ki ga ne moro dobiti nazaj ia da take neprevidnosti sedaj ne bo ponavljala. — Toda v City of l^ondon vlada navzlic temu pri pravi,jenost za večje posojilo in celo izražajo upanje, da hi se pogajanja kmalu znčola. Dunajska vremenska napoved: Pretežno zelo oblačno, ponekod dež iu nevihte. Soparno. Dolenjska se je v Kraško obrnila, čezdalje več Krasa, kamenje povsod, vode nikjer. Dobrepolje, res, okoli je lepo, dovolj rodovitno polje, čeprav sam Kras, čuva nad njim nebo, dolgo, res dolgo že ni občutilo to polje šibe toče! Bela, lepa in gladka cesta, prijazni ljudje, prijazna okolica, proti Ponikvam gremo. Potok, bolje rečica »Rašca« je suha, v podzemlje jc šla, saj smo v »Ponikvah«. Kmete nas ne gledajo postrani, navajeni so hijcev, prijazni so. Za vasjo leži lep smrekov gozd in nemalo se začudiš, ko greš mimo znamenja s bv. Antonom in ozreš dve mogočni stavbi, ena je bela, dvonadstropna, povsem moderna — zdravstveni dom, druga rumena — dom sv. Terezike. Dve instituciji sta to, ki služita narodu, da prav ■amo narodu. Larška kapelica t gozdiču ca Zdravstvenim domom v Ponikvah. Dom sv. Terezike, naravnost ogromna štiri-nadstropnica z 80 sobami! Dom za rekonvalescente in letoviščarje je to. Kraj miru in pokoja. Nikdar te ne moti ropot voza s ceste, ne motijo te kriki ljudi, niti trdi koraki. Življenje tu ni šumno. Ce si iivčno bolan, če ti odpovedo prenapeti živci, zateči se v dom sv. Terezike, našel boš mir in nate! boš spet sebe. Lično kapelico imajo v domu in prijazne sobe. Samo za enega, za dva, ali pa več, kot hočeš, hrano imaš dobro in to vse po čudovito nizki ceni, nihče ne gleda tu za dobičkom, najmanj sestre sv. Križa, ki ta dom oskrbujejo. Prostrano dvorišče in vrt, poleg doma sv. Terezike — Zdravstveni dom. Jaz bi mu dejal zdravstveni in prosvetni dom, pa bi bilo še premalo. V visokem pritličju je odlično urejena in opremljena čakalnica za bolnike, ambulančna oz. ordinacijska soba in izolirnica. Vse belo, snažno, ponos vsakega zdravnika bi bili ti prostori. V prvem nadstropju gospodinjska šola, višje gori etnografski-folklor i stični in zgodovinski muzej, razporejen po oddelkih, v katerih najdeš polno zanimivosti, bodisi lokalnega značaja, bodisi iz širnega sveta, kjer so že hodili Slovenci. Krasne balkone imaš na vse štiri strani zdrav, doma in smreke, velike in krasnorastle, poljubujejo skoro streho doma, se skoro nagibajo k tebi v sobo, kjer delaš ali opazuješ. V suteren gremo! Zoološki oddelek muzeja, vzorno urejen, zavida ga Zdrav, domu vsaka šola! Spet tu vse lepo belo, prav pravi tip nemških modernih muzejev! Dalje od muzeja dolga velika kopalnica s kabinami, skrajno higijenično urejena. Vse moderno, higijensko, vsa ta dela je vodil Hig. zavod iz Ljubljane in tudi on opremil ambulanto. Sedaj pa pojdimo v smrekov gozd za Zdrav, domom na kratek pa zanimiv pomenek. Mimo lične lurške kapelice gremo na prijazne klopi, dovolj smo se že naho>dili. Ko ogleduješ ti dve stavbi, ti pride nehote na misel: »Mogočen duh in krepka pa drzna roka vodi vse to!« Res je, toda, kaj pa stroški? »Subvencije, podpore...« Ne I Vse to, dom sv. Terezike in Zdravstveni dom v Ponikvah je dvignil en sam mož. S svojim nikdar mirujočim, vedno snujočim duhom in silno energijo je postavil Dom sv. Terezike in Zdrav, dom župnik Anton Mrkun iz Vidma. Sirom Slovenije je poznan zvesti buditelj in prvoboritelj našega zadružništva. Dvojen pomen ima pri njem to: zadružništvo in altruizem, to je njemu lastno. Brez podpor, brez subvencij oblasti je sezidal ti dve mogočni poslopji narodu in napredku služeči. Šc dalje bo šel: ustanoviti namerava zdravstvene zadruge po južnem vzorcu, lako, da bo njegovo delo služilo res narodu v duševno in telesno korist. Vse je lepo in budi mnogo nad, naj bi bilo vse plodonosno in naj bi prav ti dve instituciji našli pri nas topel odziv še drugod, da bo naše zadružništvo res na trdnih temeljih in z zadružništvom vred naš narod. G. Mrkunu moremo k temu le častitati in Bog naj blagoslovi njegovo delo, da bo njemu kot vsem, ki bodo vživali plod tega dela v veselje in korist. Z Zdravstvenim domom, ki bo otvorjen 8. septembra (ambulanta) in 29. sept. v celoti, bo stekla v Ponikvah elektrika in vodovod, za sedaj samo v domu, potem pa prek in po vsem delu tega našega Krasa. —t. • •• Fantovski tabor na UršIfi gori Fantje iz štirih dekanij: Šaleška dolina, Dravograd, Prevalje in Stari trg se bomo v nedeljo 15. septembra sešli na Uršlji gori. Dve misli nas bosta združili: Evharistija in presveta. Daleč proč od vsakdanjega trušča bomo obrnili svojega duha k velikim idejam, katerih pofetniki so papež. Pij X. in naši narodni prosvetitelji: Slomšek, Krek In Jeglič. Na predvečer 1 >01110 zažgali kres, v nedeljo pa bo ob 10 sveta maša s pridigo, po maši pa fantovsko zborovanje. Govorniki pridejo iz Maribora. Fantje! 15. september je naš dan, naš fantovski praznik! To povejte vsem, ki so dobre volje in poštenih misli, da pridejo na Uršljo goro navdušit se za naše vzore! Mednarodni arheologi v Sloveniji V znamenju katoliških taborov Brežice Letošnji fantovski tabori po širni lavantinski škofiji se dajo primerjati le še z dobo predvojnih mladeniških taborov. Nedeljo za nedeljo se zbirajo vrste slovenskih fantov na taborih. Začelo se je letošnje taborsko gibanje z velikim taborom v Vojniku. Temu taboru, ki se ga je udeležilo nad 2000 fantov, so sledili tabori v Nazarjih v Savinjski dolini, v Slovenski Bistrici, na Teharjih ^pri Celju, v Jarenini v Slov. goricah, pri Sv. Trojici, v središču Slovenskih goric, kjer so je pred vojno pod vodstvom župnika Goinilška sprožil plaz fantovskega gibanja, v Crensov-c.ih v Slovenski Krajini in v nedeljo 1. septembra v Brežicah, v zelenem Posavju, na vzhodni slovenski meji. Sknpno se je na vseh teh taborih zhralo blizu 15.000 slovenskih fantov. V prihodnjih nedeljah pa se vrše še tabori na Donački gori, na Uršlji gori in pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Sil velikih kresov po gričih Posavju in ob Sotli je v soboto, na predvečer, vabilo fante na zbor fantovskih vrst v Brežice. In odziv je bil velik. I)o ŽSOfl ljudi, po večini fantov, se je zbralo v nedeljo dopoldne v Brežicah. Oh 9 dopoldne je bil na brežiškem kolodvoru z godbo sprejem gostov, ki so se pripeljali iz vseh krajev od Zidanega mosta do Brežic. Mnogo pa jih je prišlo z velikimi, ovenčanimi kmetskiini vozovi in še več s kolesi. Po sprejemu se je od kolodvora razvil proti podružnici Sv. Roka tik pred mestom, kjer so je vršil tabor, mogočen sprevod z godbo na čelu. Slavnost se je pričela oh 10._ Ker cerkev ne hi mogla sprejeti tolike množice, je bila tudi pridiga in sv. maša na velikem zborovnlnem prostoru pred cerkvijo. Fantom namenjeno pridigo je imel g. ravnatelj mariborskega bogoslovja in stolni dekan kanonik dr. Franc Cnkala. Po pridigi je opravil g. dekan ob asistenci sevniškega g. kaplana iii salezijan-skega duhovnika iz Ttadnje sv. daritev, med katero je pel brežiški cerkveni zbor. Kmalu po 11 sc je pričelo fantovsko zborovanje. Zborovanje je otvoril in vodil domači 11 dipl. iur. g. Zupančič France, ki je podelil besedo podpredsedniku škofijskega odbora FKA g. Mirkn Geratičn iz Maribora. V izbranih besedah je govornik orisal lik slovenskega katoliškega fanta ter posebej povdaril važnost in potrebo fantovskega evharističnega življenja. »Vnši predniki so se ob plamenih krosov zbirali v boj za staro prnv-do, vi pa se zbirate kot vredni potomci svojih prednikov za borbo pod ge-slom — Povsod Mednarodni arheologi pred ljubljanskim muze jenu Ljubljana, 3. septembra. Poročali um v včerajšnji številki o prihodu mednarodnih arheologov v Slovenijo, »Ponedeljski Slovenec« pa je priobčit imena teh znanstvenikov. Pivi sestanek 90 imeli mednarodni arheologi danes dopoldne v poslopju narodnega muzeja. Zbralo se je 22 znanstvenikov, po večini inozemskih, pa hidi nekaj slovenskih in jugoslovanskih. Glavni namen te ekskurzije mednarodnih znanstvenikov je, da razjasnijo, oziroma urede znanstveno vprašanje, lukšno vlogo so imela sedanja tla, ki so predstavljala v pred rimski in poznorimski dobi glavna vrata za vpad severnih in vzhodnih narodov v Italijo. Ljubljanski narodni muzej hrani številne spomenike iz vseh treh za arheologijo važnih dob, to je iz predrimske, rimske in poznorimske. Domači znanstveniki kakor un. prof. Saria, ravnatelj muzeja dr. Mal in kustos dr. Ložar so mednarodnim učenjakom razlolmačili razne ohranine v muzeju. Med-■arodni zoodovioaki strokovnjaki 10 ae živo zanimali za te kulturne spomenike, nekateri pa so izjavili, da jih bogastvo zgodovinskih ostankov v Sloveniji prav preseneča. Arheologi so se nato povzpeli na Grad, si ogledali tam ostanke iz srednjega veka ter tudi stari vodjak, o katerem domnevajo znanstveniki, da je obstojal že v rimskih časih. Na gradu so bili mednarodni učenjaki opozorjeni na Barje, ki je znano po svojih mostirščarskih 111 drugih predzgodovinskih najdiščih. Učenjaki so si ogledali tudi stolnico in rimski zid. Nato so imeli skupno kosilo pri »Sla-miču«, od tam pa so se odpeljali na Bled. Prof. dr. Milko Kos je na Bledu razložil učenjakom nekatera svoja dognanja o naseljevanju slovenskega naroda po alpskih dolinah. Zvečer so se znanstveniki vrnili v Ljubljano, jutri pa odidejo na Notranjsko, kjer si bodo ogledali razna najdišča, predvsem znam »ajdovski zid« nad Vrhniko, razna taborišča Japodov, Lubijanov in Keltov, odšli pa bodo tudi čez državno mejo, ter si bodo na Primorskem ogledali predvsem naklišča v Ajdovščini. Boga!« — s temi besedami je govornik označil poseben pomen brežiškega fantovskega tabora. Nato so sledili pozdravi fantovskih zastopnikov iz posameznih župnij, vmes pn je igrala godba. Drugi govornik, akademik Žebot Ciril iz Maribora, je predočil fantom velike in težke naloge, ki čakajo slovensko katoliško mladino v delu za obnovitev človeka, družine, naroda, vzgoje in vsega na; šega javnega življenja. Zaključil je z dokazi iz slovenske zgodovine, da je krščanstvo tista sila, ki je bila v vseh najtežjih trenutkih edina opora tudi v narodnem življenju Slovencev. Zato je pot katoliške obnove vsega življenja tudi narodno-zgodovinsko utemeljena. Sredstva v našem delu pa so evharistično življenje, izobrazba in borbenost.. _Ob zaključku je g. stolni dekan zbrani množici ' izrazil pozdrave lavantinskega škofa dr. To-mnžiea in izjavil, da bo prevzvišenemu o krasno uspelem taboru poročal. Ko je predsednik zborovanja .dipl. iur. Zupančič tabor zaključil, je godba intonirala i himno »Povsod Boga«, ki so jo navzoči peli. Fantovski tabor v Brežicah je hil pomemben dogodek, sa.i .ie bit prva tovrstna prireditev v Posavju. Velika ndeležba in navdušenje, ki je spremljalo celoten potek tnhorn, pn ie jamstvo, da bo fantovska mladina, ki je bila v Brežicah, zanesla v vse župnije in vasi v Posavju in ob Sotli novo, sveže življenje katoliške obnove in prosvete. Sv. Križ pri Planini Za angeljsko nedeljo 1. septembra je bil napovedan za zgornji dol kozjanske dekanije tabor dekliške K A, ki je uspel nad vse pričakovanje sijajno in veličastno. Skoro da še pri nobeni enaki podeželski prireditvi ni bilo tako mnogoštevilne udeležbe. Bilo je nnd 1500 deklet, še mnogo več pa žena jnož in fantov. Slovesnost se je začela že zvečer med grmenjem topičev. V daljavo jo je naznanjal veličasten kres. Med kresovanjem jo prepeval izurjeni pevski zbor iz St. Vida pri Pla- nini. Bogoslovec Alojzij Fajdiga jo imel navdušen govor o versko-uarodni zavednosti. V cerkvi pa je spovodovalo večje število spovednikov ]>ozno v noč. Milo je drugi dan toliko sv. obhajil, da se je jasno videlo, kako je ljudstvo zajela že tudi v svoji notranjosti misel in zavest, da mora začeti z obnovo KA pri samem sobi. Po prelepi procesiji z Najsvetejšim, pri kateri je svirala narodna godba iz Dobja, jo ob 9 otvoril slovesnost odposlanec prevzvišenega knezoškofa stolni kanonik dr. Ivan Žagar. Najprej jo sporočil pozdrave in nad-pastirski blagoslov vsem zhorovalcem in v ognjevitem govoru razložil, kako mora biti vsakdo izmed nas v smislu KA pravi angelj varuh za sobe in bližnjega in se po angelskem v7,oru posvetiti popolnoma delom ljubezni do Boga in bližnjega. Globoko zasnovani govor je popolnoma očaral mnogoštevilne poslušalce iz vseh strani in slojev. Nato je daroval ob asistenci domačinov g. Joškn Spanii, sni. ravnatelja iz lvadiie, in g. župnika Prosnika g. stolni kanonik, radi velike množice zborovaleov, sv. mašo pod milim nebom. Takoj po končanem ecrkvone.ni opravilu je g. župnik Presnik otvoril slovesno zborovanje in oddal besedo predsednici osrednjega odbora DKA gdč. Lojzki Horvatieevi. l«i je navzoče iznonadila z nenavadno temeljitim, globoko zamišljenim govorom, kako nam je presv. Evharistija predpogoj pravega katoliškega mišljenja in verske poglobitve. Nato je škofov zastopnik DKA stol. kanonik dr. Žagar povzel nanovo besedo in nn premnogih lepih zgledih pokazal, kako hi bilo treba vnesti novega poživljajočega duhu v Marijine družbe s tem, da bi v njih z vso doslednostjo izvrševali vsa prelepa načela vzvišeno zamišljene KA tinšegn sv. Očeta. (Sledil je viharni aplavz!) Ker .ie čas vsled nad vse zanimivih govorov prehitro potekel, se je ob 12.30 popoldne s himno »Povsod Ho-ga« zaključila ta nad vse sijajna prireditev. Bog daj. dn bi obrodila po želji in blagoslovu Prevzvišenega nadpastir.ja, ki gori in se popolnoma žrtvuje zn veličastno inisel KA, zares obilno duhovnih sadov med dobrim ljudstvom! Sv. Peter pri Mariboru Odkar so biln z odlokom notranjega ministra dr. Korošca zopet odprta vrata naših prosvetnih domov, se probujajo društva eno za drugim. Z največjim navdušenjem in veseljem ter zadoščenjem pozdravlja povsod zlasti mladina obnovo prosvetnega dela. ker se zaveda, da se more samo s prosvetnim de lom pripraviti za težke nalogo, ki jo čakajo. Na pragu Maribora, v Št. Petru, je bilo v nedeljo zojiet obnovljeno prosvetno društvo »Skala«. Ze dopoldne so sc zbrale velike množice ljudstva na Gorci pri službi božji, ki jo je daroval domači gospod župnik Tkavc. Popoldne je bila po slovesnih večcrnienh prava proslava obnovitve prosvetnega dela pri župni eerkvi. Slavolok, okinčan z narodnimi zastavami, je pozdravljal ljudstvo, ki se je v velikem številu zbiralo okrog cerkve. Na steni cerkve so bile lepo okinčane slike kralja Pelra IT. ter velikih naših prosvetarjev Kreka in Slomška. Predsednik prosvetnega društva »Skala« Krepek je pozdravil vse navzoče in v jedrnatih be.sodah povdaril važnost prosvetnega dela, omenil pa tudi, da so naši nasprotniki ravno radi tega hoteli ljudstvu zabraniti vsako prosvetno delo. Z velikim navdušenjem so vsi navzoči spremljali govornikove besede, ko je omenjal, da je pravi ljudski voditelj dr. Korošec spet vrnil narodu možnost prosvetnega dela. Za njim je govoril profesor Jakob Kich-ter iz Maribora, ki je v sijajno sestavljenem govoru navduševal vso zbrane, zlasti pa mladino za prosvetno delo. Kot tretji slavnostni govornik je bil profesor Ivan Prijatelj iz Maribora, ki je orisal zgodovino prosvete na Slovenskem. Zastopnik Prosvetne zveze za lavantinsko škofijo Malešie je prinesel pozdrave in želje k uspešnemu delu od osrednjega odbora Prosvetne zveze, v imenu mariborskih fantov .je pozdravil navzoče F. Kebrič, v imenu obsotel-skih fantov P. Vostner, v imenu domačih fantov pa je navdnševnlno govoril K. Sk,mileč. Ko je zastopnik šentpeterskih fantov Lojze Knuplež še orisal nelopo delo nasprotnikov Prosvetnega društva v Št Potru. je bila slovesnost zaključena s pesmijo »Povsod Koga« in s himno slovanskih fantov. Zdravstveno socialno delo za narod Naš novi listek Z današnjim dnem jc končana povest »Pev-ček«. Za ta teden, ki je posvečen Jadranski straži, smo pripraviti kratko pripovedovanje najboljšega svetovnega morskega pisatelja Josefa Conrada Korzeitiovvskcga „Na morja ..." kjer na svoj lasten, zgoščen in jedrnat način opri-ffitje muke in težave mornarjev, ki na stari tovorni ladfi vozijo premog iz Londona v Indijo. Takoj iz začetka se vidi, da vožnja ne bo srečna. Pri kraju pa bodo bravoi lahko brali opis požara »tare ladje na odprtem morju, najlepši, kar sc sploh nahaja v svetovni književnosti. Prepričani smo, da bomo tako ustregli naročnikom, obenem pa se na najlepši način poklonili dnevom Jadranske straže, ki čuva naše morj«. Ljubljanske vesli t Msgr. Ferdinand Perier v Ljubljani Nadškof nugr. Perier sredi slovenskih misijonarjev. Msgr. Ferdinand Perier (izg. Perijč), nadškof v Kalkuti, ki pride danes v Ljubljano, je sin bogate flamanske trgovske družine iz Antverpna. Rodil se je 22. septembra 1875. Po končanih šolah se je odzval božjemu klicu in stopil kot 22 letni mladenič v Družbo Jezusovo 23. septembra 1897., da bi se popolnoma posvetil delu za rešitev neumrjočih duš. Kmalu je odšel v Indijo, v Kurseongu na Himalaji je študiral teologijo in tu 3. oktobra 1909 zapel novo mašo. Ker je bil izredno sposoben, si ga je tedanji kalkutskj nadškof msgr. Briee Meuleman izbral za svojega tajnika. A že 4 leta kesneje, leta 1913., je postal predstojnik vseh jezuitskih misijonarjev v Bengaliji. To imenovanje na tako važno mesto je znak, kako so znali predstojniki ceniti njegove velike duševne sposobnosti. Težke čase je preživljal bengalski misijon v svetovni vojni; denarni darovi iz Evrope so se posušili, novi misijonarji niso prihajali, ker je tudi v Belgiji sami hrumela bojna vihra. Vendar je msgr. Perier z velikim zaupanjem v božjo Previdnost vse težave srečno premagal, bodril misijonarje, jih tolažil in jim pomagal, kjer je le mogel. In Bog, ki se ne da prekositi v darežljivosti, je bogato poplačal njegovo zaupanje. Vedno nove misijonske [»staje so rastle iz tal, napojenih z znojem gorečih misijonarjev, cele vasi so prosile za milost svetega krsta, tisoči in tisoči poganov so vsako leto stopali v sv. Cerkev. Ker je bil nadškof msgr. Meuleman že v letih in je vedel, da bo kmalu šel k Gospodu po večno plačilo, si je hotel izbrati vrednega naslednika. Za najboljšega je smatral svojega nekdanjega tajnika, Kongresna proslava J. S. na Kongresnem trgu Razvrstitev raznih formacij. Da ne bo na dan glavne proslave na Kongresnem trgu nobenega zastajanja, da ee bo napovedani vrstni red tudi res izvedel, podajamo iudi za širše občinstvo in obiskovalce kongresa podrobne podatke s prošnjo, da se cenjeno občinstvo samo kolikor le mogoče pouči o vrstnem redu ter tako samo aktivno pripomore do čim večjega reda. Ves pomladek ima dohod na Kongresni trg po VVolfovi ulici in Gosposki ulici ter tako razvrščen zavzame pretežni del Kongresnega trga. Sokoli, skavti in gasilci krenejo preko Zvezde do pred univerzo. Pevska društva se zberejo pred Glasbeno matico, krenejo po Vogovi ulici in se postavijo pred lekarno Bahovec. Delegati in narodne noše prihajajo po Šelenburgovi ulici in krenejo po sredi Zvezde za tribuno. Godbe prihajajo iz Šelenburgove ulice mimo Nunske cerkve in se razvrstijo po levi strani Kongresnega trga, t. j. ob Zvezdi (Sokolska godba zgoraj, »Sloga« in vojaška godba v sredi). Avtomobili prihajajo jx> Šelenburgovi ulici in parkirajo oh Kazini. Vse ostalo občinstvo prihaja z znaki na Kongresni trg po Wolfovi ulici in Šelenburgovi ulici ter se poslavi ob Nunski cerkvi na prostor ob Wurzbachovi hiši ter zavzame dalje tudi prostor v Vegovi ulici in f Zvezdi. Pomladek prične zavzemati svoje prostore ob pol 10 dopoldne. Tramvajski promet sc vrši za čas proslave samo s prestopanjem od Kazine do Drame. Le tako bo mogoče razvrstiti smotrno vse velike množice, ki bodo prisostvovale veliki kongresni slavnosti na Kongresnem trgu. Kulturni obzornik Zbornih pravoslovnih razprav Profesorski zbor juridične fakultete v Ljubljani je zdaj izdal že XI. letnik svojega Zbornika znanstvenih razprav, ki pre Robnih Alojzij no 3 mesece zapora Celje, 3. septembra- Pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča sta sedela danes na zatožni klopi 19 letni hlapec Moličnik Aleš in 19 letni posestnikov sin Robnik Alojzij zaradi umora lovskega čuvaja uprave Marijingrad Krištofa Emila. Kaj pravi obtožnica? 1. Moličnik Aleš je dne 5, maja t. 1. okrog pol 4 zjutraj na Podveži-Planlci na kraju nazva-nem Kokleše« kot divji lovec usmrtil zapriseženega lovskega čuvaja uprave Marijingrad Krištofa Krnila a tem, da je izstrelil nanj kroglo iz lovske puške in ga zadel naravnost v srce. 2. Moličnik Aleš in Robnik Alojzij ata v istem času in na kraju, hoteč odvzeti lovskemu upravičencu upravi Marijingrad tujo premično stvar z namero, da bi si z njeno prisvojitvijo pridobila protipravno imovinsko korist, ustrelila divjega petelina v neugotovljeni vrednosti, s čimer sta za- čela Izvršitev naklepnega kaznivega dejanja, a ga nista dovršila, ker sta bila zalotena. Obtožnica predlaga, naj se oba kaznujeta po obstoječih zakonih. Razprava. Današnja razprava je bila z ozirom na mlado-letnoet obeh obdolžencev tajna, zato o poteku ne moremo poročati. Trajala je od pol 9 do 14. Obsojena sta bila: Moličnik Aleš zaradi umora in poskusa tatvine na 6 let in 1 mesec robije, 1000 Din povprečnine, piačati mora za pogrebne stroške OUZD 1440 Din, pokojnikovi vdovi pa od 5. maja dalje rento za ženo 400 Din in za vsakega otroka 200 Din mesečno, skupaj 1000 Din mesečno. Robnik Alojzij jc bil pa obsojen zaradi poskusa tatvine na 8 mesece zapora. Oba morata plačati stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Robnik je kazen že prestal. Pri zaprtiu, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na orazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grenčice. Registrirano od Min. soo. pol. In nnr. ?dr. K. br. 15.485 od 25. V. 1935. Fantovski tabor na Donačhi gori Letošnje poletje poteka v znamenju fantovskih taborov. Tudi vodstvo fantovskih odsekov za de-kanijo Rogatec ga bo priredilo na praznik Marijinega rojstva, dne 8. septembra na Donački gori. Lepšega in primernejšega kraja nismo mogli izbrati. Saj imamo na Donački gori križ, ki so ga naši fantje sami zgradili. Namen tega tabora je, da naša fantovska mladina poglobi in utrdi svojo vero v presv. Evharistijo, da se navduši za prosvetno delo in še, da naša kmetska mladina dobi pobude za svojo stanovsko izobrazbo. Spored tabora bo v glavnem tale: Na predvečer, 7. septembra na Donački gori kres. V nedeljo 8. septembra ob desetih na prostem pri jubilejnem križu sv. maša s pridigo, pri kateri pojejo fantovski pevski zbori in igra kostrivniška godba. Govorniki pridejo iz Maribora. Fantje rogaške dekanije! Vaša je Donačka gora, vaš je zlasti križ na njej! Saj je sad vaših žuljev. Pridite torej v nedeljo na goro, da ob križu izpričate svojo živo vero v Kristusa Kralja, da pokažete, da je On vaš edini up in še, da sto ivesti slovenstvu in svojim voditeljem v vsakem oziru. Okrepčilo prinesite s seboj! Naj bo S. september za rogaško dekanijo res pravi fantovski praznik. Hčerka ubila svojo mater Ljubljana, 3. septembra. »Slovenec« je kratko poročal o umoru na Za-potoku pod Kureščekom, kjer je 19 letna hčerka Amalija Vode umorila svojo 60 letno mater, ko-čarico Marijo, ki je imela malo kočo, preurejeno iz bivšega hleva. Hčerka je pobagnila po umoru in so jo orožrtiki snoči izsledili ter odvedli danes v Želimlje, od tam pa v ljubljanske zapore, kamor je bila sprejeta danes ob 14. Mlada morilka kaže znake duševne razruvanosti in omejenosti. V jet-nišnici je kratko dejala: »Vse do konca vam povem. Umorila sem mater in storite z menoj, kar hočete!« Začela je obširno pripovedovati družinske razmere. Prišla pa je v protislovja, kajti enkrat je pravila, da ji je mati branila poročiti kmečkega delavca Fr. Debeljaka, drugič pa da je silila v to f»roko. Bila sta že na oklicih, pa je mati na zadnje vse skušala prekrižati. Ženin De-beljak je celo svoj čas stanoval pri Vodetovi, zaradi prepirov med materjo in hčerko pa se le drugam preselil. Sodna komisija, obstoječa iz preiskovalnega sodnika Vladimiri a Veluščeka, zdravnikov dr. E. Suherja in dr. M. Cundra ter zapisnikarja Blejca Konrada, je včeraj odšla v Zapotok Še snoči je bil izvršen lokalni ogled hiše in obdukcija umoT-jenke. Stara žena je dobila s polenom več poškodb na glavi. Sedem ran je bilo smrtnonevarnih in bi bila vsaka zidravnišlka pomoč brez uspeha. Vsled otrpnjenja možganov je nastopila smrt. iz nekaterih ran so gledali možgani. Umorjena je ležala na postelji, kd je bila vsa v mlaki krvi. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Adam, Jeaus OhristiiH nnd dcr Geist unserer Zoit. 44 str. nevez. 34 Din. — Brenninkmeyer, Stunden der Einkehr. 112 str- kart. 30 Din. — Haugg, Tore zu Christus. 293 str. vez. 90 Din. — Mauer, Aufcrstandcne. Christus und Mensch. 132 str. vez. 49 Din. — Meisner, Katholischc Wirk-lichkeit. 80 str. kart. 80 Din. — MIchels, Das Heilswerk der Kirche. Ein Beitrag zu einer Theologie der Geschichte. 103 str. vez. 50 Din. — Muckermann, Heiliger Friihling. 276 str. vezano 70 Din. — Nissen, Kultur dcr Scele. Priester, Den-ker, KUnstler in Kirche und Volk. 198 str. vez. 76 Din. — Pieper, Tolale Bildung. Die Grund-lormen ihrer Verwirklichung: FUhrerbildung und Volksbildung. 79 str nevez. 36 Din. — Pieper, Ober die Hoffnung. 97 str. vez. BO Din. — Ver-weyer, Sleffes, Bujip: Der Gottesgedanke. V filozofskem, teološkem in pedagoškem pogledu, afi 6tr. nevez. 20 Din. — i Koledar Sreda, 4. septembra: Rozalija, devica; ida, grofica. Novi grobovi •f" V Veliki Nedelji je umrla v 88. letu starosti gospa Hermina Opitz-Ostermann, rojena v Pragi. — Živela jc kot vdova čez 40 Jet, v Gradcu pri obitelji g. podpolkovnika Posavca in njegovih dveh ggdč. sester-zasebnih učiteljic glasbe in petja. — Obitelj je prihajala vsako leto v Vel. Nedeljo na dvomesečni oddih na svoj nekdanji dom. Ga. Opitz-Osterman je bila blaga, fina in naobražena. Govorila je češčino, nemščino, angleščino, francoščino in italijanščino. — Naj počiva v miru! Pazite na ime ..PERI0N" On pere Vaše perilo snežno belo, ne škoduje mu in poceni je. Kvalitetni izdelek slovenske industrije „PEHIO N" Vas bo zadovoljil v vsakem oziru. SVOJI K SVOJIM I Osebne vesti = Promeščeni so pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: za višjega kontrolorja 6. skupine postaje Ptuj Janez Keržar, kontrolor iste skupine postaja Kamnik, za kontrolorja sedme skupine postaje Kamnik Peter Magajna, kontrolor iste skupine postaja Štore, za kontrolorja sedme skupine postaje Maribor gl. kol. Ferdinand ligo, kontrolor iste skupine postaje Ptuj. = Poročila sta se gdč. Fanči Fakinova in ing. Matko Gaberšček, sin znanega goriškega narodnega delavca. Mlademu paru iskreno čestitamo! = Vpokojcn je tajnik pri okrajnem načelstvu v Ljubljani Ignacij Rus in ne pomočnik tajnika, kakor smo pomotoma objavili v nedeljskem Slovencu na drugi strani. Advokatsko pisarno je otvoril dr. Danilo Štefanovsč v Mariboru, Aleksandrova c. 11-1., telefon 2228. Ostale vesti — »Ruška nedelja«. Ker mnogi poprašujejo, \ kdaj bo letos znamenita »Ruška nedelja«, ali že dne 8. ali šele 15. septembra, bodi vsem pojasnjeno, da se ruški shod vedno obhaja v nedeljo po ; Mali Gospojnici. Ker je letos Mala Gospojnica v ! nedeljo, bo ruški shod naslednjo nedeljo, to je 15. septembra. Več-sledi v nedeljski številki. Dobro jutro ' ^ Lutz Cenik: Tovarna Lutz-peči, Ljubljana — Šiška — Mornarski zbor v Ljubljani. Vrši se v nedeljo 8. septembra ob 17 (ne ob 15) v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Na zboru bodo govorili predsednik ljubljanske Mornarske sekcije JS g. dr. Hlavatv Robert o pomorski ideologiji, podpredsednik sekcije g. dr. Sovdat Miroslav o stanju našega pomorstva, predsednik zagrebške sekcije g. kap. Crnič Rudolf o jugoslovanski trgovski mornarici in tajnik kluba kapetanov trgovske mornarico na Su-šaku, g. kap. Kurtini Marko o socijalni zaščiti naših pomorščakov. Zbora, ki bo zaključna manifestacija svečanih dni kongresa JS, se bodo verjetno udeležili tudi vpokojeni admirali naše vojne mornarice gg. Dragotin Priča, Mavro VVickerhauser in Nikola Stankovič. Vabimo vso javnost, ki se zanima za pomorska vprašanja, da se zbora udeleži. Volitve jeseni __w Lutz Cenik: Tovarna Lutz-peči, Ljubljana — Šiška — Za posestnike novih hiš! Nedavno se je v Liubljaui ustanovilo novo društvo z naslovom »Društvo posestnikov novih hiš«, ki je imelo svoj dobro obiskani ustanovni občni zbor 10. avgusta. Clin tega društva je Lahko vsak posestnik nove hiše, to je hiše, zidane po letu 1918. To društvo ima sicer svojo centralo v Ljubljani, toda področje njegovega delovanja pa je vsa Dravska banovina, zalo bo društvo ustanavljalo podružnice v vsaki politični občini, ako se Im iz nje prijavilo zadostno število članov — glasom pravil. Ker pa je v prvi vrsti treba, da društvo pozna težnje posestnikov novih hiš v vsem svojem področju, zalo sklicuje na dan 15. septembra t. 1. ob 10 do|x>ldne v dvorano hotela Union v Ljubljani zborovanje, katerega bi se moral udeležili v svojem lastnem interesu, vsak lastnik nove hiše v Drav. banovini. Ako bi pa iz te ali one občine ne mogli priti vsi posestniki novih hiš na lo zborovanje, naj pa določijo enega ali dva delegata, ki jih bosta na zborovanju zastopala in tolmačila njihove težnje, ki so morda krajevnega značaja. Sicer pa bi bilo zelo na mestu, dn bi se iz vsake občine pismeno javil na spodnji naslov vsaj eden posestnik nove hiše, ki bi se za to akcijo zanimal, da mu damo vsa potrebna pojasnila, in tozadevne nasvete, ker nnš program, ki stremi za izboljšanje položaja posestnikom novih hiš, je zelo obširen in treba bo napeti vse sile, da ga izvojuje-mo Da je bilo društvo potrebno, nam dokazuje prekomerno zanimanje lastnikov novih hiš iz Ljubljane in okolice, pa tudi nekateri oddaljeni industrijski kraji so že stopili pismeno z nami v stik — Društvo posestnikov novih hiš v Ljubljani, Postojnska ulica 14. Kapital T zimi —-—Lutz Cenik: Tovarna Lutz-peči, Ljubljana - Šiška — Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2, II nadstropje (Trgovski učni zavod) ie dosegel v preteklih letih pri svojih učencih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšimi programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski m drugi specijelmi tečaji. Zavod daje ustmeno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Pnporočamol — Motnje v žolodeu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanjo v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Joselove« grenčice — »šolska kuhinja Nj. Vel. kraljice Marije« pn dri. šolski polikliniki v Ljubljani obvešča starše in srednješolsko dijaštvo, da se vlagajo prošnje za sprejem v dijaško kuhinjo pri drž. šolski polikliniki v Ljubljani, Gledališka ulica 7, do 7. septembra in sicer osebno. Prošnji za znižano in brezplačno hrano mora biti priloženo: t. Od oblasti potrjen imovinski izkaz s točnimi podatki (dohodki staršev, število preskrbljenih in nejire-skrbljenih otrok). 2. Overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala. Vodstvo šolske poliklinike. — Absolventke nižje gimnazije iu meščanske šole, ki bi se rade posvetile enoletnemu študiju jezikov, pedagogike, umetnosti, glasbe, ročnih del, higijene, telovadbe, gospodinjstva, stenografije in strojepisja naj se prijavijo vodstvu učiteljske šolo pri uršulinkah v Ljubljani najkasneje do 10. septembra. Poučevale bodo akademsko in strokovno izobražene učiteljske moči. Učenke so lahko vnanje in notranje, ki stanujejo v zavodu. Natančnejša obvestila daje ravnateljstvo učiteljske šole. — Obveščamo vse člane Jug. prol. društva da .se ..bodo vršili po kongresu v Nišu tile izleti: 1. Niš—Pirot, 2. Niš—Skoplje—liaška—Kraljevo— Beograd, 3. Niš—Svoljig, 4. Niš-Knjaževac, 5. Niš •—Kuršunillja, 6. Niš—Zaječar—Borski rudnik in 7. Niš—Zaječar—Borski rudnik—Prahovo—Djor-dap—Beograd. Popust na želoznicah (75%) velja od 3. do 13. septembra. Na odhodni jiostaji kupite polovično vozno karlo in potrdilo z uradniško legitimacijo. — Dve vinifariji zgoreli. Na Seneškcm vrhu, župnija Velika Nedelja, sta pogoreli vinifariji, last I. Vincetiča in Jak. Hojžarja. Prvi je bil zavarovan, drugi pa ne. Ogenj je bil najbrž podtaknjen. — Trgovine v okraju ljubljanske okolice morajo biti v petek, dne 6. t. m., na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. ves dan zaprlo. Uprava Združenja trgovcev. — Enoletni trgovski tečaj v Novem mestu. Pouk se jo pričel. Zamudnike se sprejema le še do 8. septembra. Celje 0 Spored proslave rojstnega dne Nj. Vel ! kralja Petra U. V četrtek, dne 5. t. ni. ob 19 zve-1 čer bo na Glaziji zbirališče za sprevod in bakla-do. Ob pol 20 odhod sprevoda, pri katerem sodelujejo celjska društva r. Glazijc po Gosposki ulici. Glavnem trgu, ulici dr. G. Žerjava trgu kralja Aleksandra, Cankarjevi cesti, Kralja Patra ceati in Prešernovi ulici na Dečkov trg. Med sprevodom bodo žgali na Starem gradu kres. Na Dečkovem trgu bo po prihodu sprevoda govor, po govoru bodo pa spuščali na Starem gradu rakete. Pri sprevodu bodo sodelovali: železničarska godba, vojaštvo, razna društva, gasilci iz Celja in drugih krajev z baklami tn lampijoni. V petek bo ob 8 zjutraj služba božja v Marijini, nato pa v pravoslavni in evangeljski cerkvi. 0'krog 9 bo pred magistratom vojaška parada, ob U pa v velilki dvorani Narodnega doma akademija. 0 Oudno postopanje. Na notico |wd tem naslovom smo prejeli: »Res le, da sem potom, ko sem diktiral poroSIlo o združitvi celjskih občin vsem gg. celjskim poročovulcem ljuhl|nnskih dnevnikov. Izjavil ir. lastnega nagiba, da jim ob priliki rad dani na razpolago statistični materijal o združenih občinah Ko so se zglasili pri meni vsi. omenjeni poročevalci due 28. pr. m.- sem jih vljudno opozoril, da je statistiko objavilo že »Jutro* in jc stvar zato menda že brezpredmetna. Na-lo tiikdo ni več vztrajal, da bi dal zadevne podatke. Res je, da sem omenjene podatke dal na razjiolago dne 27. pr m. (torej en dan prej. predno sem jih čital v »Jutru«) nekemu celjskemu viao-košolcu. ki ni žurnnlist, kakor bi jih bil enako dal na razjiolago tudi vsakemu drugemu meščanu, ker jili nisem zasigural izključno le poročevalcem listov; kaj takega bi tudi ne bil mogel storiti, ker ti pvodatkl niso nobena uradna tajnost in imajo do njih vsi meščani enako pravico. Kor je naravno sedaj zanimanje in povpraševanje jio statistiki vollkega Celja splošno, nisem imel nobenega povoda, dotičnega visokošolca vprašati, zakaj rabi statistiko, šo manj pa dati kako »dovoljenje« za objavo v »Jutru«, ki je mimogrede jMivedano v do-tičnem članku objavilo tudi lake statistične podatke, ki jih mestno poglavarstvo nima. Ni torej res, da sem vašemu oosjkmIu poročevalcu odklonil priobčltev statističnih [»odatkov o velikem Celju. Tudi ni ros, da sem vašemu gospodu poročevalcu svetoval, da naj si omenjeno podatke prepiše iz »Jutra«, dasiravno vlada med celjskimi časopisnimi poročevalci hvalevredna sloga in jc običaj, da prihajajo vsak dan navadno skupno k mest. poglavarstvu in mnogokrat pride le eden in eden za vse prevzame, odn. beleži ali j>a sprejme v diktat poročila in novice. — Magistralni direktor celjski: Ivo šubic. Naznanila Ljubljana 1 Nočno sluiho imajo lekarne: mr. Leii-stok, Ros-I ljovft c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Ko- inoiur, Vič. Slovensko planinsko (IruštiH) prosi fotoamaterje -alpiniste. Ha blagovolijo dali druAtvu na razpolago i>o-snobko Rinuftkih terenov, v svrho i/nI a je «mu£kega prospekta. Slike naj bodo 17. .Julijskih Ln Savinjskih Alp. Oz.načIti jih jc z Imenom lastnika in oanarl>o terena, ki ga predstavljajo. Slike jo oddati v pisarni S1'I), Aleksandrova cas t a 4-1. I Uprava Hubadove iupe JPS nujno i>o7.1va vso ljubljansko moAko 7,l>ore, naj se danes, v arodo 4. t. m. zvoeer ob 20 udeleže skupno pevsko vajo v lluhndovi | pevski dvorani Glasbene Matice za obve7.nl naatop v potok, dne »j. t- m. ob jk>1 li na Kongresnem trgu. — Pridite vsi in točno iu prinesite sol>oj note Adamičeve »Molitve« in Ifajdrih »Morje adrijansko . 1 Sooialni tečaj za iene in dekleta, ki ga priredi K. A., se pridne 10. septembra ob 7 »vet'er v uršulin«kem samostanu. Naknadne prijave /a ta te<*Hj se lahko oddajo tudi v Prosvetni zvc/.l, MLkloShVva eestn 7. 1 Fantovski kroiok v Saletijanskem mladinskem domu na Kodcljevem bo imel drevi ob '20 svoj redni sestanek. Cerkveni vestnih Bratovščina sv. Re&njena Telesa bo imela svojo mese&uo pobožnost jutri v urftuilnski corkvi. Ob 5 bo prva sv. mn£a. ob pol G prldigu in ob fi av. maSa r blagoslovom 7,a živo In rajne Mane bratov5ol>ožnosti v urfiulinski corkvi. Poizvedovanja Ušla nam je mala modra papipa iu prosimo najditelja, nnj nam jo hlagovoll prio 20 Din kg. Krošelj je tudi priznal, da je sam izdeloval žveplcnk.e in sicer jc kapice izdeloval iz zmesi kolofonije, kalijevega klorata, žvepla in rdeče barve. Krošell je torej poleg drugih prestopkov zagrešil tudi škodo državnemu monopolu. Da so se pa mogle njegove žveplenke sploh vžigati, je Krošelj pripravil {»osebno zmes iz zdrobljenega stekla, vžigalice jc tudi lepo ob-rezal, tako Le-teči pesek« puščave, svišč, pač najhujša sovražnik prometa po puščavi, ga je zapisal, tako da so ga morali večkrat izkopati. Poslednjikrat je dal faraon Neho (GtiO—592 pred Kr.) tako razširiti prekop, da sta se mogli ondi srečati dve ladji. Pozneje so se tudi Rimljani večkrat zavzeli za prekop, a ko niso imeli nič več trgovskih zvez z Južno Afriko, so ga opustili. Vemo pa, da so ga arabski brodniki še v 7. stoletju (po Kr. r.) uporabljali. A slednjič, ko je minila slava zabodno-rim-skega cesarstva, je prekop propadel in se zasul s peskom. Ko so odkrili morsko pot v Vzhodno Indijo, je vprašanje prekopa spet oživelo. Malokomu je znano, da je bil nemški filozof Leibnitz tisti, ki je leta 1671 pisal kralju Karlu XIV., o koristih kakega morskega prekopa med Sredozemskim in Rdečim morjem, a njegov glas ni zalegel. Seveda se je tudi Napoleon zavzemal za načrt prekopa, a takih del tedaj niso bili še vešči. Kesneje je avstrijski Metternieh silil na delo za prekop. Avstrijski inženjer vitez Alojz Ne-g r e 11 i je napravil natančen načrt, ki so ga pozneje uporabili za prekop, ne da bi Negrelliju priznali njegovo delo. Tedaj je stopil francoski inženjer Lesseps na dan. ki je bil jahaški učitelj egiptskega podkralja S a i d paše in ki je zvedel za Negrellijev načrt. Lesseps je odhitel v Parizj in dejal, da je načrt za prekop njegov. Kot zaupnik Said paše si je pridobil koncesijo zn zgradbo prekopa za dobo 99 let. Leta 1858 je imel že 200 milijonov frankov; Francoska je imela več ko polovico delnic, 180.000 jih je imel Said paša, druge pa so bile last drugih držav. Gradbena dela se niso razvijala tako, kakor si je Lesseps mislil. Kedive — Said paša — je najel 40.000 domačinov, ki so delali pod najhujšimi pogoji, ko nekoč njihovi prapradedje za časa faraonov. A kaj je zalegla taka množica delavcev spričo nezadostnih tehniških pripomočkov. Vsako orodje, sleherni kos premoga in lesa so morali dobiti iz Evrope in od 1800 kamel jih je bilo 1600 zatd. da so nosile vodo. Zaradi pitne vode so naredili kanal od Nila do Sueza in tako so si prihranili 3 milijone frankov. Navzlic temu je kaj kmalu pošlo onih 200 milijonov frankov in nastopila je kolera in delavci so pobegnili. A delali so dalje, vsega skupaj 10 in pol leta in stroškov je bilo 433 milijonov frankov. Dne 16. novembra 1869 so novo morsko cesto, Ondi ee blesti vrhunec gore R i g i. Tako močno se sveti, kakor se je tedaj onega jutra, ko se je zgodila nesreča na avtomobilski cesti med Meckenom in Kussnachtom. Tu je oni nizki, komaj 20 cm visoki zid ob bregu kraj jezera. Tu je še ono kamenje, tu so se završili poslednji trenutki kraljice Astride. Nekoč bodo semkaj postavili tablo, zdaj se ovijajo okrog kamnov železne žice in vrvi, ki so z njimi potegnili oni avto iz jezera. Neka preprosta ženica, ki stanuje v komaj za 300 metrov oddaljeni hišici je prva prihitela na kraj nesreče in ki je tudi šla po župnika v Kiiss-nacht, videč, da že plahutajo črna krila smrti. — Najprej se je zateknilo prvo desno kolo na zidu, nato je zavozil avto, napol na zidu, proti drevesu. Tu je kraljico vrglo iz avta. Ondi, pri drugem drevesu sta padla še kralj in šofer na tla. — Ko sem prišla tja, so gospodje iz drugega avta položili kraljico v travo in jo pogrnili s plaščem. Smrtna bledica je pokrivala njen obraz, iz senca ji je curljala kri v travo. Še nikoli nisem videla kaj bolj žalostnega. Poleg nje je stal kralj, velikih, Sueški kanal, nadvse 6lovesno otvorili. Take slovesnosti doslej svel še ni videl. Navzočni so bili: avstrijski cesar Franc Jožef f., francoska cesarica Evgenija, nemški prestolonaslednik in kesnejši nemški cesar Friderik III. in 1(XM) drugih častnih gostov. Priredili so plese, gledališke predstave, nastopili so najboljši pevci in pevke. Sedanja Verdijeva opera Aid a je bila zložena za to slovesnost in so jo tedaj ondi igrali- — A čini so minili svečanoslni dnevi Port Saida in Kaire, je bila v egiptski državni blagajni velikanska praznina. Kedive ni prejel pričakovanega dobička od kanala, Angleži so se izogibali te morske poti. Bolj in bolj je bila egiptska vlada v zadregi in kedive Izmael je Francozom ponudil svojih 180.000 delnic za 4 milijone funtov. Francozi so se še pričkali in mešetarili za ceno, ko je Anglija (lord Beaconsfield) posegla vmes in preden so se Angleški »Royal Avtomobil Club« namerja za leto 1936 prirediti vožnje z avtom od severne Afrike, od Alžira, pa prav do juga, do Johannes-burga — če, seveda, bodo politične prilike še primerne takim vožnjam. Avtomobili se bodo odpeljali iz Alžira in vozili po progi E1 Golea-Insalah-Agadez skozi Saharo, preko Nigerije, Belgijskega Konga v pokrajino Uganda. Odtod čez Nairobi, kolonijo Tan-ganjiko do Sambezija na portugalski Mozambique. Dalje vzdolž Sambezija do Teteja, v Južno Rode-zijo, mimo Salisburyja in trdnjave Viktorije, čez Limpopo in Transwaal v Pretorijo, v Johannes-burg. Ta proga je dolga 13.400 km in vozači bodo morali imeti kaj dobra vozila in še boljše živce. Pot pelje skozi pušče, močvirja in velikanske gozdove. Zoper roparje bo vsak avto oborožen s puško in samokresom in z municijo za 250 strelov- Ta vožnja bo pomembna radi športa in radi tega, kakšni avtomobili so najbolj primerni za strmečih oči in se ni mogel niti zgeniti, niti jokati, niti ne spregovoriti. Sprevidela sem, da je človeška pomoč zaman, pa sem stekla po župnika, ki je pobožni kraljici podelil sv. poslednje olje. Krog in krog smo klečali v travi vsi — kralj in gospoda iz drugega avta in delavci in ljudje iz Ktissnachta. — Le eno je mogoče — je pravil nekdo — Rigi je bil preveč lepi Zakaj, prav s te točke je pogled nanj najbolj čudovit. Vem, da kralj ljubi gore, kot jih je ljubil njegov oče. Ce je bil prešinjen z navdušenjem za lepoto gorž in se je le za hip zagledal v to lepoto, pa se je zgodila nesreča. Sicer ni moči razvozlati te uganke, ker je cesta gladka, asfaltirana, široka. Ali pa — morda je bila v krmilu kaka napaka ali kaj sličnega. — Za nekaj hipov je bil kralj zares usmiljenja vreden. Ves je bil zmeden, brez moči se je boril z usodo, ki je bila silnejša ko človek. — A čez uro nato, ko so položili mrtvo kraljico v krsto, ki so jo prinesli iz Kussnachta, je bil že pri sebi. Usojeno je bilo! Francozi odločili za nakup, so Angleži z Rotschil-dovim denarjem plačali 180.000 sueških delnic. Tako si je Anglija pridobila Sueški prekop in Rgipt in Sudan in si odprla pot v Indijo. Zdaj je borba za to, kako daleč segajo angleške pravice za Sueški prekop in ali sme Anglija zapreti prehod čez prekop, če kaka država prevaža vojaštvo skozi. Dasi je mnogo tozadevnih točk v določbah o prevozu skozi kanal, vendar — ko je na površju življenjsko vprašanje kake velesile, vse točke nič ne zaležejo. Sueški prekop pa je usodnega pomena za Anglijo, je srce njene oblasti nad Indijo. Za Italijo pa velja isto glede na njen razvoj v Afriki. Mnogo zgodb bi mogli povedati valovi Sueškega prekopa, ki se lesketajo v odsevih pekočega sonca. Kaj nam bodo še povedali o dogodkih prihodnjih mesecev? afriški promet. Zato se bodo zanimali zanj trgovski in vojaški krogi in dognali bodo tudi, kakšna je najboljša tehniška oprema za potovanje po tropskih krajih. Kdor bo prvi zmagal na tej vožnji, bo prejel nagrado 130.000 šilingov (v dinarjih 7 krat toliko, torej skoraj milijon dinarjev!). A tudi druge nagrade bodo velike. — Na vsej progi od Alžira do Johannesburga bodo posebne postaje za popravila, prehrano, telefon, brzojav in radio in svet bo dan na dan poučen o vožnjah. Bržkone bo vožnja za reklamo kakih avtomobilskih in podobnih tvrdk. Abesinska armada je razdeljena na tri dele: 1- Regularna vojska, ustanovljena leta 1930, ki šteje 8500 mož. — 4000 mož sestavlja neguševo gardo, drugi so dodeljeni garnizijam po 6 najvažnejših abesinskih postojankah. — 2. Državna vojska, ki je jedro abesinske armade. V njej so izbrani možje, ki so že vojaško preizkušeni na bojišču notranjih bojev in so dobri strelci. To vojaštvo šteje 350.000 mož in je v pokrajini Tigrea blizu Eritreje. To so izvrstni vojaki, a bosi. — 3. Pokrajinska vojska, ki je najštevilnejša a je last posameznih knezov. To so spremljevavci svojih gospodov. Le ras Seium in ras Kassa smeta vzdrževati redno vojsko in sicer prva 20.000 in drugi 30.000 mož- Te vojske ni moči nadzorovati; toliko borcev je, kolikor dobijo orožja. — Abesinsko vojaštvo more veliko prestati in je zelo vztrajno. Vajeni so urnih pohodov in vojaki prehodijo na dan tudi več ko 60 km. Skoraj da ni treba zanje posebne kuhinje, 6aj se vojak zadovolji že z majhnim številom koruznih storžev. Poveljnik gre na čelu vojaštva v borbo. Nekaj vojakov je oblečenih ko neguš, da premotijo sovražnika. Električno glasbilo Leningrajska iznajditelja Rimski-Kor-sakov in Ivanov sta iznašla električno glasbilo, ki proizvaja vsakršne — človeške, violinske in druge glasove. Glasbilo je čudovito preprosto in bo za glasbo velikega pomena. Vojvoda Gloucesterski, tretji sin angleškega kralja in Lady Montagu-Douglas-Scott stu se zaročila. Umetni obtok krvi -oživljenje Sovjetski učenjak, dr. Brjušenko, je sestavil aparat — avtojektor —, ki sestoji iz sesalk in priprav, ki omogočajo, da ostane temperatura in krvni pritisk. — Pljuča, ki jih izrežejo kaki živali, spojijo z avtojektorjem in kri, ki se pretaka skozi aparat, dobiva od njega kisik. — Dr. Brjušenko je usmrtil narkotiziranega psa in mu je izsesal vso kri. Pes ni več dihal, žila je nehala biti — poginil je in ležal tako 10 minut. — Nato so priklopih avtojektor, ki je vlival kri v psa. Začel se je umetni krvni obtok. Čez 5 minut je začelo psu utripati srce, pes je začel dihati, odprl je oči in ko so avtojektor odstranili, je začel pes dihati z lastnimi pljuči — oživel j e, dasi je bil že 10 minut mrtev. Kakor uči dr. Brjašenko, ima smrt dva dela: prvi del, ki ni končno veljavna smrt in drugi del, ko se začne truplo razkrajati- Dokler se telo ne začne razkrajati, more cm r t v ic organizem spet oživeti. — Dr. Brjušenko je dosegel, da je doba med prvo in drugo smrtjo 35 do 40 minut dolga. V tem času je mogoče doseči, da telo spet o ž i v L — Ustanovili bodo poseben znanstven zavod, kjer bodo dalje preiskovali dr. Brjušenkove poskuse. Za nagle smrti, n. p., če kdo utone, če ga zadene kap ali če trešči vanj, bi mogel človek z avtojektorjem spet oživeti. Belgijski major Doter in pomočnika Faniel in Sisterman se trudijo največ s tem, da naučijo abesinsko vojaštvo pojmov sedanje tehnike. Na vojnem vežbališču blizu Addis Abebe so vsak dan manevri. — Res se črni vojaki bijejo ko peklenščki, a ne vedo, kje je desno, kje levo in na -— stoj! se zgrnejo v gruče, na — stopaj! — p« se razkrope na vse strani. — Vsi moški v Addis Abebi so dobili zdaj vojaško opremo. — Vse čaka, kaj bo. — Koga iščete? — — Gospoda Mlinarja. — — Gospod Mlinar je že 14 dni mrtev. _ — Tako? Jutri Bpet pridem I — Zborovanje Abesink, ki so prisegle, da skupno z vojaštvom branijo domovino. Z avtom skozi Airiko Kako je kraljica Astrida umrla Troje ljudi, ki jo je videlo Kako se vežba abesinsko vojaštvo Ltfudatao omd br—ajfrfro kraljevo palačo, ko čaka mrtvo kraljico Aetrido. Gospodarstvo Strokovno nadaljevalno šolstvo 80 Sol s 5400 učenci v Sloveniji Letos imamo velike spremembe glede strokovnega šolstva potom izdanih naredb. Šolski pouk se začne že s 1. septembrom in traju do tconca maja — 9 mesecev — poprej se je poučevalo od 1 oktobra do konca aprila, samo 7 mesecev. Uvede se letos na vseh teh šolah pouk iz ve-ronauka za vse veroizpovedi po I uro tedensko. Uredba predpisuje, do kjer je najmanj BO učencev in pomočnikov do 18. leta starosti, so zavezani hoditi v tako šolo. Take šole ses mejo otvarjati tudi za več manjših občin skupaj. Ce je v poedinih občinah več ko 25 a manj ko 50 učencev, se ustanove ob stroških občine posebni začasni strokovni tečaji. Tečaji imajo samo en razred: šolsko leto traja 6 mesecev, od dne 1. oktobra do konca marca ali pa od dne 1. novembra do konca aprila. šolsko izobraževanje učencev v občinah, kjer ni 25 učencev in kjer ni strokovnih nadaljevalnih Sol ali tečajev, hodijo učenci v višje narodne šole, ki so v tem kraju. Občine bo dolžne skrbeti za zgradbo, kurjavo, razsvetljavo, strežbo, šolsko opravo, učila, pisarniški in učni material in za vse osebne izdatke — honorarje svoje šole in tečaja. Dolžne so vnesti vsako leto v svoj občinski proračun potrebne vsote za svoje šole in tečaje z zneskom, ki ga predhodno odobri ban. Ce hodijo v strokovno nadaljevalno šolo ali tečaj učenci iz dveh ali več občin, trpijo stroške za vzdrževanje občine sorazmerno s številom učencev. Navedba navaja tudi dolžnosti šolskega zdravnika, da pregleda vse učence ob začetku in koncu Šolskega leta, po potrebi pa tudi med šolskim letom in da predava nekolikrat o nalezljivih boleznih, kako se zdravje t obče čuva, o higienski ureditvi delavnic in temu podobno. (Op. uredn. Isto rrše že več let trije zdravniki, ki so nastavljeni orno za vajence , v Zagrebu.) Važno je tudi v uredbi sledeče: Tse obstoječe (delujoče) strokovne nadaljevalo« šole v dravski banovini, ki do sedaj niso imele treh letnikov, se morajo e šol. letom 1935-1936 pretvoriti t trirasredne strokovne nadaljevalec Sol«. V naslednjem prinašamo statistiko strokovnih nadaljevalnih šol za leto 1994-1935. Premije za izvoz jabolk Priv. irvozna družba v Belgradu poroča, da pogajanja i Nemčijo še trajajo in da potekajo ugodno. V skrajnem slučaju bo družba izposlovala lanske kontingente z izpremembami glede pakiranja, posebno pri jabolkih za ind. svrhe. Zaenkrat je računati na možnost izvoza 60.000 met. stotov nepakovanih jabolk do 24. sept., 100.000 met. stotov nepakovanih jabolk od 25. sept. do 31. decembra in 10.000 pakovanih jabolk v odprtih zabojih brez pokrova z najmanj 40 kg bruto v času do 31. decembra. Od navedene količine 00.000 stotov je izvoznikom že dana na razpolago prva kvota 5.000 stotov t okrožnico dne 25. julija. Nedavno je bilo dano na razpolago še 25.000 stotov za uvoz do 25. sept. po carini 4.50 marke na podlagi pismenega obvestila Prizada. Poleg tega je dala družba na razpolago še že omenjeni kontingent 10.000 stotov pakiranih jabolk za uvoz do 31. dec. po carini 7 mark za 100 kg. V svrho olajšav razpisuje družba tele premije 80 Din za 100 kg nepakovanih jabolk in 75 Din za 100 kg pakovanih jabolk v odprtih zabojih brez pokrova. Način izplačila je dosedanji. Nadaljni kontingenti bodo postopno dani na razpolago. Računa se, da bo uvoz v Nemčijo po 25. sept. kon-tingentiran mesečno ali tedensko, da se vzdrži cena nemškim jabolkom. Družba priporoča izvoznikom, da izkoristijo kontingent pakovanih jabolk do 24. sept. 1935, dokler znaša carina 4.50 mark, dokler se ne zniža na 2 marki, ker morajo samo tedaj imeli stvarne koristi od premije. Končno priporoča družba izvoznikom zveze z, nemško industrijo konzerv in jabolčnega mošta, ker obstoja namera nemških oblasti, da ob priliki dodeljevanja deviznih dovoljenj vplivajo na to, da se del skupnega kontingenta porabi v omenjene industrijske svrhe. • Navodila za sestavo banovinskih proračunov. Finančno ministrstvo je odredilo, da morajo biti banovinski proračuni za 1936/37 predloženi ministrstvu najkasneje do 31. decembra letos. Glede osebnih dohodkov navodila za sestavo proračuna ne vsebujejo nobenih posebnih izprememb, za materialne izdatke pa je predpisano zmanjšanje za najmanj 20% zneska, določenega v proračunu za 1935/36. Vpisi v trgovinski register: Jezbera drug nas!.. Praga, podružnica Celje (trg. z dež. pridelki na debelo, prok. podružnice Antolič Veko-slav, Celje, Cesta na grad št. 4); J. Marchiotti, družba z o. z,., Ljubljana (trg. z usnjem in čevljarskimi potrebščinami glavnica 200.000 Din, poslovodja Čekada Anton); Beranič Anton, trg. z dež. pridelki. Maribor; Sbil Anton, trg. z meš. blagom, Nuskova. Odtok zlata iz Francije. V dobi od 16. do 23. avgusta se je zlati zaklad Francoske banke /manjšal za 72.6 milj. na 71.608 milj. frankov. Odstotek kritja je ostal neizpremenjen. * Iz domače volne napravljene pletenine, zlasti nogavice, dokolenice, sviterje, posebno cenimo ter jih varujemo kot nekak zaklad, ker vedno bolj izginjajo, kajti čezdalje bolj primanjkuje volne za te izdelke, ki se izdelujejo le v malih množinah. Letošnja razstava ovac naj poživi in razširi rejo teh žvali, da bomo vsaj za domačo porabo pridelali dovolj fine volne. Obiščite razstavo ovac in koz in videli boste, da imamo doma dobro pasmo, ki nam daje volno za to pletenine. Razstava bo v okvirju letošnjega ljubljanskega jesenskega velesejma od 5. do 16. septembra, priredi pa jo društvo rejcev malih živali »Zivalioa«. V vseh slogih moderne kulture bo izdelano pohištvo, ki ga bodo naši mizarski mojstri razstavili v pohištveni razstavi na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu od 5. do 16. septembra. Vsak kupec, četudi ima še tako izbran ukus, bo z lahkoto našel primerno blago, ki bo prvovrstno, bodisi glede precizne izdelave in oblike, bodisi glede so-iidnosti in konkurenčnih cen. Prodno si nabavite pohištvo, oglejte si to razstavo, nato na sklenite čimveč kupčij, kar bo razstav-Ijalcem v največje priznanje, obenem pa vzpodbuda k nadaljnjemu napredovanju. 8TATISTTKA STROKOVNIH NADAL.TRVAL- NIH ŠOL ZA ŠOLSKO LRT0 1934-85 (1. številka pomeni število moških učencev, 2. štev. štev. ženskih učencev, 3. Stev. pa skupno število učencev.) Bled 90, 17, 77, Braslovče 81, 23, 54, Brežice 2 šoli 42, 19, 71, Celje 3 šole 263, 114, 377, Cerknica 23, 5, 28, Črnomelj 23, 13, 8«, D. M. v Polju 28, 8, 88. Dol. Lendava 33, 0, 33, Dol. Logatec 38, 0, 33, Domžale 37, 7, 44, Gor. Radgona 33, 10, 43, Guštanj 21, 0, 21, Hrastnik 57, 45, 102, Jesenice 66, 57, 128, Kamnik 2 šoli 59, 9, 68, Kočevje 74, 10, 84, Konjice 30, 0 30, Kranj 2 šoli 106, 62, 168, Krško 34, U, 46, Laško 36, 0, 36, Lesce 10, 3, 22, Litija 36, 12, 48, Ljubljana 8 šol 874, 468, 1837, Ljutomer 42, 8, 50, Marenberg 32, 0, 32, Maribor 3 šole 529, 205, 794, Mengeš 50, 0. 50, Metlika 26, 11, 37, Moste 21, 5, 26, Mur. Sobota 2 šoli 76, 7, 83, Muta 24, 6, 30, Novo mesto 92, 15, 107, Ormož 16, 7, 23, Ptuj 2 šoli 184, 34, 168, Radovljica 27, 0, 27, Ribnica 30, 0, 30, Rogaška Slatina 10, 2, 12, Ruše 30, 0, 30, Sevnica 27, 8, 35, Slovenjgradec 2 šoli 40, 10, 50, Slov. Bistrica 2 šoli 38, 16, 64, Središče (tečaj) 20, 0, 20, Šmarje pri Jelšah 10, 2, 12, Šmartno pri Litiji 24, 14 38, Šoštanj 48, 18, 66, St. Jernej na Dol. 14, 8, 22. Skofja Loka 2 šoli 48, 4, 62, Št. Jurij ob j. i. 20, 5, 26, Št. Lovrenc 11, 16, 27, St. Vid nad Lj. 2 šoli 118, 4 122, Teharje 19, 5, 24, Toplice pri Zagorju 58, 62, 110, Trbovlje 2 šoli 76, 02, 188, Tržič 31, 14, 46, Turnišče 26, 0, 26, Vojnik 14, 0, 14, Vransko 16, 3, 19, Vrhnika 38, 2, 40, Zg Šiška 16, 0, 15, Žalec 68, 22, 90, Železniki (tečaj) 12, 0, 12. Skupaj 3848 moških, 1463 ženskih, moških in ženskih 5401. Opomba: V 61 krajih smo imeli vseh strokovnih (vštevši 12 trgovskih z 332 učenci in 241 učenk) 93 šol in 2 tečaja. Skupno iinamo strokovne nadaljevalne šole, ozir. tečaje v 61 krajih. V pripravljalnih razredih je bilo 262 moških učencev in 40 ženskih, nadalje smo imeli v I. razredu 1722 moških, 548 ženskih, v 11. razredu 1395 moških, 534 ženskih, v III. razredu pa 505 moških in 255 ženskih učencev. V vsej Sloveniji so imele torej strokovne nadaljevalne šole 3948 moških in 1468 ženskih učencev, skupno 5401 učenca, pri tem pa je ostalo še vedno na tisoče vajencev brez šolskega pouka. Med vsemi strokovnimi nadaljevalnimi šolami jih je bilo 12 trgovskih s 332 uiienci in 241 učenkami. Sprt Oficirski športni klub A. C. 23 (Sofija) v Ljubljani Vrednostni papirji Tendenca je ostala v glavnem neizpremenje di tečaji ne izkazujejo znatnih izprememb. P: Borza 3. septembra 1935. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Amsterdama, Cn-riha in Prage, narasli so tečaji Berlina in New Yor-ka, dočim so drugi tečaji popustili. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi narastel na 8.40—8.50, dočim je ostal v Zagrebu neizpremenjen na 8.36—8.46. V Belgradu je narastel na 8.35—8.45. Grški boni so notirali v Zagrebu 34 blago, v Belgradu 33.40—34.10. Angleški lunt je v Zagrebu popustil na 233.95—234.55, v Belgradu pa na 233.00—235.50. Španska pezeta jc v Zagrebu notirala 5.075 bi., v Belgradu pa 5.65 bi. Ziirich, 3. sept. Belgrad 7; Pariz 20.25; London 15.225, New York 307; Bruselj 51.575; Milan 25.05; Madrid 41.95; Amsterdam 207.80; Berlin 123.30; Dunaj 57.50; Stockholm 78.50; Oslo 76.50; Kopenha-gen 67.95; Praga 12.71; Varšava 57.90; Atene 2.90; CarigTad 2.47; Bukarešta 2.50; Helsingfors 6.71; Buenos-Aires 0.82. Ljubljana, 3. sept. Amsterdam 2968.15—2972.75; Berlin 1753.4S-1767.36; Bruselj 733.82—738.88; Curih 1424.22—1431.20; London 216.34—218.39; New-York 4336.79—4373.11; Pariz 288.35—289.79; Praga 180.91-182.02; Trst 356.39-059.47. ena m romet tudi je običajen. Ljubljana: 1% inv. pos. 81—82; agrarji 45 -46; vojna škoda promptna 370—372; begluške obveznice 64—65; 8% Blerovo posojilo 81—83; 7% Blerovo po sojilo 72—73; 7% posojalo Drž. hip. banke 75—76; 7% stab. pos. 80 bi. Zagreb: Državni papirji: 7% invest. posojilo 80.50 den.; agrarji 45.50-46.50 (45.50); vojna škoda promptna 370—371.50; 9. 369—371.50; 10. 11. 12. 371.50 bi.; begluške obveznice 64-64.75 (64); 8% Blerovo posojilo 82.50—84 (83.84); 7% Blerovo posojilo 73.50 den.; 7% posojilo Drž. hip. banke 75— 80; 7% stab. pos. 80—81. — Delnice: Priv. agr. banka 232.50 den.; Trboveljska 95—110; Isis 40 bi.; Osj. sladk. tov. 115-132.50. Promet na zagrebški borzi brez kompenzacij je znašal 184.975 Din. Belgrad: Državni pairji: 7% invest. pos. 82.50 do 83 (83); agrarji (46.75); vojna škoda promptna 370—370.50 (370); begluške obveznice 66.25—67 (67); 7% Blerovo posojilo 73.50 -74.25 (74); 7% posojilo Drž. hip. banke 75.50—77; 7% stab. pos. 81.50—82.50 (82). — Delnice: Narodna banka 5900—5950 (5000); Priv. agrarna banka 234—235. Žitni trg Novi Sad: Rž bč. srem., ne slav. 103—105. fižol bč. in srem. beli brez vreč 1% 270—280. otrobi bč. srem. in ban. 85—87.50. Tendenca slaha. Promet srednji. — Vse. oslalo neizprem. Soinhor. Rž bč. 112.50—115, koruza bč. in srem. 92—94, moka št. 8 92.50—97.50. otrobi bč. 85-87. Vse ostalo neizprem. Tendenca slaba. Promet 18 vag. Hmelj Žalec, 3. sept. 1935. Pri mirnem povpraševanju se nadaljuje nakupovanje po neizpremenjenih cenah. Prodano je dosedaj skupno že par tisoč stotov letošnjega pridelka. Računa se. da bo v par dneh postala kupčija zopel živahnejša. Žalec, 3. septembra 1935. Z nakupovanjem letošnjega pridelka se polagoma nadaljuje. Povpraševanje je predvsem po prvovrstnem hmelju, za katerega se plačuje 30 do 32 Kč to je 54 do 58 Din za 1 kg. Tendenca je mirna. Tudi v Roudnlcl se z nakupovanjem nadaljuje in plačuje 22 do 25 Kč, t. j. 42 do 45 Din zn kg; zaključna tendenca je precej živahna, zlasti za najboljše hlago. Poročilo hmcljskega tržnega nadzornika v Žalni, dne 3. t. m. Kupuje se po neizpremenjeni ceni, pn 20 do 25 Din. Velika ponudba vpliva kvarno na razvoj ceu. Nakup živahen. Bolgarski lahkoatletski državni prvak v horbi proti ASK Primorju, jugoslovanskemu luliko-atletskemu prvaku, v soboto in nedeljo, 7. in 8. septembra. Agilni lahkoatletski državni prvak ASK Primorje nudi jugoslovanski športni javnosti da-leko največ prvovrstnega lahkoatletskega športnega repertoarja. Po uspelih gostovanjih reprezentance Gradca, reprezentance Bukarešta in odličnih češkoslovaških atletov ter uspelo organiziranega lahkoatletskega državnega prvenstva se je odločil, dn realizira prvo gostovanje najboljših bolgarskih lahkoatletov, ki bodo zastopani po lahkoatlctskem državnem prvaku A. C 23 iz Sofije. Svojo apilnost je koncem letošnje sezone še stopnjeval. Dal jc inicijativo in vrši glavne priprave za revanšno gostovanje odlične reprezentance Gradca v Ljubljani kakoi tudi zo prvo srečanje reprczentnnee dravske banovine v lahki atletiki proti oni Julijske Krajine v Trstu. Zelo bogat lahkoatletski sporod, ki priča o veliki agilnosti in podjetnosti naših luhkootlet-sikh krogov, v kateri daleč zaostajajo ostali naši lahkoatletski centri Zagreb in Belgrad ter o pravilnem razumevanju dela z.a napredek slovenske lahke atletike. Vzporedno z napredkom si je treba izbirati nasprotnike in v tem tiči tudi dejstvo privlačnosti takih dvobojev, ki jih uspešno ze tekom več let organizirajo ASK Primorje, oziroma po glavni njegovi zaslugi lahkoatletski športni krogi v Ljubljani. Bolgarski športniki so za Ljubljano terra ineognita! Toda žc dejstvo, da se nahajata v njihovih vrstah državna prvaka, dva balkanska prvaka, priča n jakosti in lepem napredku bolgarske atletike. | Že zadnjič smo omenili, da se Dojčev, daleč najboljši desetobojec nu Balkanu in skakač ob palici prišteva med najboljši evropski atletski razred, ki tudi z veliko nadmočjo že več let brani v obeh disciplinah balkansko prvenstvo. Rezultati, ki jih je kot desetobojec dosegel: skok ob palici 3.00 m!!, skok v daljavo 6.77. met krogle 12.83, met diska 40.56, v desetoboju preko 7100 točk!!, zgovorno pričajo o tem. Gaučev, njegov najostrejši konkurent, je tudi med najboljšimi balkanskimi all-round atleti. Večkratni balkanski prvak in rekorder v metu diska bel. stil 37.67 m, in v metu diska prosti stil z rezultatom 43.96, rekorder v troskoliu <3.65, v teku 110 m in tudi v drugih disciplinah, tnko n. pr. v skoku v daljavo 6.61 m, v skoku v višino t.75 metra, v metu krojile 12.42. Oba sta izrazita dc-setobojca, ki jima discipline metov in skokov ležijo najboljše. Od ostalih nastopajočih je zlasti omeniti državne prvake in rekorderje: invalida na nogi Panajotova, ki je bolgarski rekorder v skoku v višino z rezultatom 1.815 m! Georgijevn, rekorderja v metu kopja 53.6' m, srednjeprogaša Sabljaški turnir v Mariboru Za prvenstvo dravske banovine in dvoboj med roprozentanco niije Avstrije in dravsko banovino. V dneh 6., 7. in 8. t. m. priredi Mariborski akadem. sabljaški klub v terasni dvorani hotela Orel sabljaški turnir, katerega se udeleže številni | borilci iz Zagreba in kompletno moštvo senijorjev in jun. SK Ilirije. Vsled številne udeležbe tekmovalcev se obetajo zanimive borbe, zlasti pri se-niorjih. Po dveh letih bosta zopel nastopala zu Ilirijo že znana borilca gg. Marion in 1'engov Marjan, ki sta bila v tem času odsotna, kar vzbuja veliko zanimanje zlasti radi srečanja z zagrebškima mojstroma Podhraškem in Tretinjakom, ki sta se letos na evrojiskein šainpionatu v Lausani dobro plasirala. V nedelo pa se vrši samo dvoboj med reprez. Nižje Avstrije in reprez. drav. banovine za darilo g. bana. Ekipo v bleretu bodo tvorili izključno borilci SK Ilirije in sicer gg. Koršič, Marion, Pengov Marjan in Pengov Jože, ki nastopi mesto obolelega g. Mandeljca. Moštvo v sablji in epeju pa se sestavi iz boril-cev MASKa in SK Ilirije. Vstopnine za poset turnirja ni. Upravičenost ali neupravičenost kritike glede ostrega nastopa tržnega nadzornika naj osvetlijo naslednje uradne ugotovitve: Neki domači trgovec je kupoval hmelj po dnevni tržni ceni. Ko je prodajalec hmelj pripeljal, je trgovec tega odklonil, kljub obstoječi kupni pogodbi, češ, da hinelj ne odgovarja. Prodajalec je bil pripravljen popustiti v ceni 3 Din, toda tudi vsled tega znižanja trgovec ni hotel hmelja vzeti. Ko je prodajalec zahteval vrnitev sklepnega lista, so hmeljarju v pisarni rekli, da so sklepni list raztrgali. — Ljudje so mi nato sporočili, da je dotični trgovec posloval podobno napram mnogim drugim hmeljarjem, ki so prodali hmelj po ceni na 20 Din, pa so ga morali potem po odklonitvi dati trgovcu za ceno od 10 do 15 Din, ker je bilo hmeljarja sram hmelj voziti domov. V splošnem pa se ti ne upajo pritoževati. 2. t. m. sem ugotovil pri nekem domačem trgovcu slučaj nedovoljenega diferenčnega nakupu po nepooblaščeni osebi. Z žandarm. kajilarom M. ! Miloševičem izvršiva v pisarni tega trgovca urad- ! no preiskavo, vendar so je predrznil za časa uradnega poslovanja raztrgati — ne da bi mogel to pravočasno preprečiti — eden najbolj znanih inozemskih komisarjev v moji navzočnosti in navzočnosti žandarja dokument, sklepni list, zaradi katerega se je ravno vršilo uradno poslovanje. V smislu točke 14 uzanc bi bil moral tretji trgovec prevzeti hmelj po točno pogojeni ceni. Domači trgovec je vendar hmelj v smislu uzanc pri tostvarnem pogajanju neupravičeno zavrnil, ceno znižal za pol dinarja, navzoči inozemski ko-misijonar pa je z odločno zahtevo znižal ceno še za nadalnji dinar. Neupravičeno v smislu uzancl še vedno je najti skoraj pri vseh trgovcih in komisijonarjih v Žalcu dosti vzorcev, s katerimi se ni postopalo v smislu uzanc in sem osebno ugotovil, dn se je neki inozemski komisijonar pogajal s kmetom za hmelj na podlagi nepravilno vzetega vzorcu, naravno tn komisijonar hmelja tudi nikdar ni videl na kupu ali v bali. .lavnost naj presodi, ali je strogo in najstrožje postopanje splošno in v danih primerih upravičeno nli ne, ako s p I o h hočemo uvesti Itako po-stopanio in nadzori 9čanw/ska posta/a ShisJepemJanezti Neveste In d'ugo občinstvo vabim nn onled mole lastne velike razstave poHIStva v novoolvorjenl tovorni. Obiščite nalooprej velese|o-seben vlak iz Zagrebu v Belgrad. Iz Zagreba poj-de vlak ob 0.40 in prispe v Belgrad oh 8.20. Iz Belgradu se bo vlak vrnil v Zagreb oh 22.55 istega dne. Vožnja sem in tja ho stala 80 Din. Sluibone objave ljubljanske nogometne pudzveze. Iz seje u. o. ilue 27. uvgiisu: Naknadno no ortohvi prijateljska bazenska tekma tlii-ija:.]ailrmi, iidigiiinn 'i.">. avguela: odobri s« gostovanje I'irS Jožo, KK lliriln v družini Jadrana, dne 25. t. in. Sklone se prositi .i/.ZS /.a preložitev drž. lahkoatlet. prvenstva |>oiviink nn 2S. iu 29. septembra. Odobri m' razpis bazenskih sodniških Izpitov. - Ktubt, ki ni$tovalr/.a 18.011 tluoti iz raznih oper. Pojota t.ldn VMralovn ln Mj. Mareeo 18.111 Pogovor s posliiAalci 19.nn fn* vreino imroMo, «iK>red, obvestila 19.30 Nac.nra 20.n0 tnštrumen' al ni sol koncert: udo. Etem Arnic iu Mnrsela Eklon (violina in klavir) 20.21 Mamzellc Ntttonnhe - radijska opereta. 01 asba: Rudolf de Ilovro, priredba: Fordo De lak, režija: Emil Kralj 21.50 Koncert Itiul ork "'i«' Cas. vreme goroftUa, s-|Kire.l '22.15 7,n ptos! (prem« i-, nebotičnika) Konec ob 23. Drugi programi > n i-,SC?dn,J' »epfemt™.- Bc(prasiui '►'55 Prenos i kavarno - Znorel,.- 20.00 Ljubljana 22.14 Plesna glasba .V« '/."'V-'-I7-"" *>'lob"l skladatelji 19..HI VoJuAk, godh« 5-» I'™'1"111, orkester ln klavirski koncert 22.10 Plesna "BudimpeUa: 19.5U Kabaretni v.V-or J1WI P1oWe 2 VojaSka eodbs 2H.10 Jazz Trsi l/ni®"'" m i)^ J , • 20'40 l>rn"<" ri. veseloigro Hi m. 'lHl° plosna riiwl.a Prana: >r™ ,'T .'rJ"1n PloSč« - 1 arlava: 211.00 Vokalni kon.-erl Otioptnove klavirsko skladbo 22.00 RodiJski orke»ler -3.06 1 lesna glasba — V ta Nemčija: 20.13 Mladinska ura DRAMA - Začetek ob 20 Sobota, 7. septembra: Izdaja pri Mnrari. Dramsko gledališče. Izven. Znižano oono od 24 Din navzdol Nedelja, 8. septombra: Ob 18. Kralj Edip. t^tuo gtoda- lišfe v Tivoliju. Cene od 20 Pi.n navzdol. Ponedoljok, 9. septombra: Zaju-to. OPERA Začetek ob 20 Petok, 6. septembra: Akademija podmladka Jadranske straže. Izven. Globoko znižane cene od 15 Din navzdol. — Manon. Slavnostna predstva v pro-slnvn rojsf.nogn dn« Ve!, kralja Potra TI Izven. Znižane cene od Sfi Din navzdol. Sobota. 7. Roptombra: Mala Floramyc. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. MALI OGLASI V motih oglasih velja neka beseda Din 1'—I ienttovonjskt oglasi Din t—. Najmanj« znesek xa moH oglas Din 10-—. Mat oglasi se plačujejo tako} pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega enačaja ae rečuna enokolonska S mm lisoka petllna vrstica po Din 3*90. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiltt znamko. iT, Cerkvenik s 3 letno orglarsko šolo, izurjen, pošten, marljiv, z dolgoletnimi službovanji 'tudi v kolegijatnem kapite-lju), želi premeniti službo. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Vešč tudi glas-be«- 1(1470._(a) 18 letna deklica želi mesto za pomoč gospodinji in za druga hišna dela, najraje na Gorenjskem. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 10749. (a) Trgovski pomočnik išče stalno službo. Dobro izvežban v trgovini z mešanim blagom. Gre tudi za trgovskega slugo, in-kasanta ali nakirpovalca sadja. Avgust Kukovec, trg. pomočnik, Dr. Ver-stovškova 23, Maribor — Pobrežje. (a) Organist-cerkvenik k večletno prakso, z dobrim spričevalom, zmožen popravila orgel in stolpnih ur, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št 2126. (a) Mlada prodajalka mešane stroke, pridna, poštena in strankam pri-kupljiva, želi premeniti službo. Ponudbe prosi na upravo »Slovenca« pod »Solidna« št. 10775. (a) Frizersko vajenko sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10743. v Učenko absolventko meščan, šole, poštenih staršev, z dežele, sprejmem za trgovino z mešanim blagom. Ponudbe upravi »Slovenca" pod »Poštena« št. 1073S. (o) Starejša gospodična vešča nemščine, francoščine in klavirja, se sprejme k 3 otrokom. I. Stro-janšek, trg., Pred škofijo it. 21, Ljubljana. (b) Strojepiska ki zna slovensko stenografijo in francoščino, se sprejme za krajšo dobo. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Stenografija« št. 10783. (b) Rudniški paznik zanesljiv, absolvent rud. 6ole, oženjen, se sprejme. Ponudbe, prepise spričeval upravi »Slovenca« pod št. 10786, (b) Organist-cecUijanec in cerkvenik Razpisuje se služba orga-nista-cerkvenika pri dek. župni cerkvi v Trebnjem. Prednost imajo vešči tam-buranja, godbe in zadružnega poslovanja. Rok priglasitve je 20, september, nastop službe po Vseh svetih. Išče se boljša moč. Plača je razmeroma dobra. (b) 1>JWW»II Ponk v klavirju prvovrsten — dajem po zmerni ceni. Grem tudi na dom. Pčeljnikova, Gosposka ul. 4, Ljubljana, u Ga. R. Gallatia prične s klavirskim poukom 15. septembra. Istotam pouk o lepem vedenju in sigurnem nastopu. Za mladino in za odrasle. Poljanska cesta 18/1. (u) Denar Posojila na vložne knjižice dale Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 Knjižice vseh zavodov kupim po najvišji cenL - Sporočite zavod, znesek in ceno na naslov: Grašek Jože, zastopnik tt. »Financier«, Ljubljana, Gledališka 4. d Gotovino v vsaki višini, proti prvovrstni vknjižbi na zelo rentabilno hišo v Ljubljani iščem in plačam visoke obresti. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Varnost« št. 10779. (d) •V• m -m Dijaki Več dijakinj ali dijakov sprejmem na stanovanje event tudi z vso oskrbo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10547. (D) Dva dijaka (-inji) nižjih šol sprejmem v dobro oskrbo v bližini vseh šol. Plevnik, Novi trg 1/111 Dijaka nižješolca sprejmem v vso oskrbo v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10771. (D) Dve dijakinji nižjih razredov sprejmem. Bližina poljanske gimnazije. Dobro nadzorstvo; pomoč pri učenju; stanovanje svetlo, zračno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10774, (D) Dijaka sostanovalca k šestošolcu iščem. Soba sončna, elektrika. Debevc — Gosposvetska 10/11. D Dva dijaka sprejmem na stanovanje. Cerkvena ulica 19/11. (D) Dva dijaka (-inji) sprejmem v vso oskrbo po nizki ceni. A. Gosnik, Mlinska 31, Maribor. (D) IBBB3BBS IŠČEJO: ISčem sobo za gospoda v sredini mesta. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Soba« 10780. ODDAJO: Dvosobno stanovanje takoj oddam. Sv Križ 71, poteg Kunaverja. (č) Dvosobno stanovanje oddam. Stožice št. 126. (č) Manjše posestvo kupim v lepem kraju z event. žago, blizu železnice. — Ponudb«* upravi »Slovenca« pod »D. Z.« št, 10722. (p) Redek prilož. nakupi Radi starosti lastnika naprodaj zelo ugodno hotel (pension), ki leži v enem najlepših letovišč m zimskih športnih krajev ob vznožju Karavank in Savinjskih alp, v neposredni bližini glavne ceste in avtobusne postaje. Obrat poleti in pozimi že dobro vpeljan in renomiran. 30 opremljenih sob, vodovod, elektrika,, velik senčnat park. Vprašanja za toč-nejše informacije na upravo »Slovenca« pod značko »Redek nakup« štev. 10555._(p) Enonadstropna hiša nova, z lepim trgovskim lokalom in pekarno, dvosobnim stanovanjem, na deželi, naprodaj ali v najem, Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Zelo poceni« št. 10782. (p) 'M m sni Dobro Vam popravi vijo-lino, čelo in druge inštrumente lč strohovnjaK. Inštrumenti, strune, potrebščine na zalogi. J. Dorjath, Ljubljana, Stari trg 15 IZ PARIZA PRIHAJA NOVA VRSTA PUDRA Francoski kemiki so po dolgoletnih raziskovanjih iznašli nov puder, ki popolnoma odstranjuje blestenje nosa in maščobo kože. Ta puder daj« polti prekrasen »mat« videz, ki traja 8 ur ter mu dež ali potenje ne moreta škodovati. Skrivnost tega pudra je v njegovi sestavini, imenovani »dvojna pena«, ki s« sedaj nahaja v novem pudru Tokalon. Ta sestavina napravi puder odporen proti vlagi. Prepričajte «e o tem sami in napravite tale poizkus: na prst dajte malo novega pudra Tokalon, potem pa prst pomočite v vodo. Ko potegnete prst iz vode, opazite, da se ne blesti in da ni moker, temveč popolnoma suh in »mat«. Puder je odporen proti vlagi ker vsebuje »dvojno peno« Ce uporabljate novi puder Tokalon, se Vaša koža ne more blesteti. Ure in ure lahko plešete v vročih prostorih, a Vam pri tem ostane polt ravnotako sveža in iepa kakor ob začetku plesa. Vse elegantne francoske žene uporabljajo danes puder Tokalon, Kupite eno škatlo še danes in začudeni boste opazili, kako se razlikuje od vseh ostalih vrst pudra, ker on pač edini vsebuje skrivnost »mat odraza«. Z uporabo tega pudra boste dobili zapeljivo in mladostno polt. zaradi katere Vas bodo znanke občudovale in Vam tudi zavidale. ■i murnu impi lusnm Butelke in šampanjske steklenice kupi Fr. Kham, Miklošičeva cesta. (k) Staro zlato, zlato zobom in srebrne krone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Stare obleke, čevlje, pohištvo itd., kupujem in prodajam. Grem gledat na dom. Mara Andlovic, Galusovo nabrežje 27. (k) Polnojarmenik rabljen, dobro ohranjen, ki naj bi bil znamke »To-phan«, premer 50 cm — kupim. Soline Anton, mlin, žaga, gostilna, Sv. Jurij ob juž. žel. (kj BDI Ct avto svo/ stan prodajat aT motorja bi »nebiI se rad bri kun rt v ti mnoiro priiene Sin venčen naimaniš' inserat Novo kislo zelje prvovrstno, po brezkon-kurenčni ceni, vsako množino dobavlja Homan, Sv. Petra c 81. Tel. 35-39. (1) Premog, drva SLOVŠA Kolezijska ulica 19. Telefon 39-34 Za dečke za šolo nudi veliko izbiro trpežnih štajerskih hlačk, suknjičev, majic, srajčk, pletenih jopic, nahrbtnikov, šolskih torbic itd. — po najnižjih cenah F. I, Go-ričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. (1) Za Šolarje dobre in ceoeae oblek« -si nabavite najbolje pri Preskerju, Sv. Petra cesta št 14. (1) Cfiček pravi, dolenjski, dobite v Centralni vinarni v Ljubljani. Telefon 20SS ✓ > PREMOG KARBOPAKBTB DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica št. 5. Krušno moko za črn domač kruh in koruzno moko za žgance, vedno svežo, dobite pri tvrdki Zorman, Ljubljana, Stari trg. Tel. 26-37. „$lO¥enčeva" podružnica Ljubljana, TurSeva cesta (palača Poštni dom) sprejema vsakovrstna naročila, tičoča se „Slovenca", in daje tozadevne informacije Izložbena vrata z rolo (portal), v dobrem stanju, poceni naprodaj. Vprašati pri: Berger, Celje, Gosposka ulica. (1) Lepa jabolka že v zalogi — pri GOSPODARSKI ZVEZI, Ljubljana, Tyrševa c. 29. Žen. in moška kolesa radi končane sezije prodamo po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina — Tyrševa 36. (1) Jajca zajamčeno sveža, zaboj 720 komadov 325 Din — franko vsaka postaja, razpošilja G. Drechsler — Tuzla, (1) Nogavice, rokavice io pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodnej« in najceneje tvrdka Kan Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Ia breskve debele, kg 4.50 Din; K jabolka, namizna, 3—3.25 Din - franko vsaka postaja razpošilja po 40 kg košare G. Drechsler, Tuzla. (I) lin okove in Tončkove prigode 119. Tončka ugrabijo. Med prijetnim kramljanjem jc dečkom kaj hitro minil čas. Nenadoma je Primozek iztegnil roko in vzkliknil: »Poglej, Tinček, onile hrib tamlel Tam je shranjen zakladi Joj, ko bi ti vedel, koliko ga jelc Tinčku je ob pogledu na cilj svojih želja srce kar zarajalo v prsih. »Tonček,« je dejal, »Tonček, ali bi ne bilo imenitno, da bi se vrnila domov kot milijonarja?« Tonček je še z nasmejanim obrazom odgovoril »Jal«, potlej pa nič več. Dvoje dolgih, črnih, kosmatih rok se je iztegnilo... ... ga zgrabilo za glavo in neslišno dvignilo kvišku. Niti na pomoč ni mogel zaklicati, ubogi fant! Gostilničarji[ tovarne (Remec-Co, 'Duplica - Kamnik. ako hočete biti res zadovoljni — kupite trpežne, solidne in lepe stole Dolores Vieser 115 PEVCEK ljubezenska zgodba mlade duie Crnačka in brat ne slutita. Prižgeta mrliško svečo In mrmrata molitve za zadnjo uro. Mati božja se skloni nad Ivana. >Cas je,« veli povsem tiho in milo, da se ne bi prestrašil. Vendar Ivana nekolikanj zbode v srce. »Ze grem, nebeška Mati,« reče in se hoče še vzravnati. >2e grem--.< Dete Jezus zre nenadoma tako čudovito mogočno in kraljevsko iz svojih brezdanjih oči. In bolnik sliši, kako mu pravi: »Blagor ubogim v duhu, zakaj njihovo je nebeško kraljestvo.« Z nežnimi, rdečimi ustki poljubi Dete Ivana na njegove od grozni ce otrdele, spačene ustnice. Tedajci zapojo in zagodejo vsi angelci. Crnačka zatisne dečku oči. Kos poje in poje. Solze teko bratu Egidiju po licih. Razprostre roke in hoče moliti prvo molitev za dušo, ki se je pravkar ločila od sveta: Iz globočine —. Pa ko odpre ustnice, mu privre iz srca v prekipevajoči radosti: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se ra-duje v Bogu, mojem Zveličarju.« Kos poje in poje. »Zakaj ozrl se je na nizkost svoje dekle. Glej, blagrovali me bodo odslej vsi rodovi. Zakaj velike reči mi je storil On, ki je mogočen in je njegovo iine sveto. Od rodu do rodu traja njegovo usmiljenje njim, ki mu v strahu služijo. Moč je skazal s svojo roko, razkropil je nje, ki so napuhnjenih misli. Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Sprejel je, kakor je govoril našim očetom, svojega služabnika Izraela, in se spomnil usmiljenja do Abrahama in njegovega rodu na veke. Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.« Kos poje in poje. Na palubi počasi jadrajoče ladje stoji pater Bernardin in zre za zahajajočim soncem. Nebo in voda gorita okrog njega. Z žarečimi očmi oprezuje po deželi, ki naj jo osvoji za Kristusa. Ko menih tako stoji in da svojim mislim prosto pot, da naskakujejo in osvajajo, zasliši iznenada peti kosa. — Da — prav pravega — kosal Pred njim pod zlatim, drhtečim nebom poje, videti ga pa ne more. Srce vztrepeta menihu v presrečni sladkosti tega speva. Potem zadoni, kakor da se vzpenja v višavo, — vedno više, — vedno tise, — in končno se raztopi poslednji glas in izdahne, kakor da je kdo potegnil po goslili. Tedaj sklene pater Bernardin rjave roke in si misli: »Zdaj je pač nemara umrl Ivan.« Ivan leži tiho in kakor s skrivnostnim smehljajem okrog ust na mrtvaškem odru, napol zakrit od velikih šopov belega pomladanskega cvetja, ki so mu ga nanosih tovariši iz Pevskega doma. Mačice in leskovi abranki se dvigajo ob ozki krsti in šest sveč mu meče svetel sijaj na voščeno obličje. Fantički gledajo in strmijo v mrliča in ne vedo, kaj je teže razumeti: da ta, ki se je nekoč tako veselo igral z njimi, zdaj mrtev in bled leži pred njimi, ali da se je ta smehljajoči se mrlič nekoč igral z njimi. Nekaj čudovitega, nerazumljivega govori iz tega od sveta obrnjenega smehljaja, ki igra mrliču okrog krepko stisnjenih usten; gleda iz globokih, težko zasenčenih oči in mu obseva ostro izklesano čelo. Roke mu leže nežne in blede in čudovito lepe na črni obleki. Krvavo rdeč rožni venec se mu vije med prsti. Spoštljivo in plaho stoje fantički okrog mrliča in ga kropijo, do rose iskreče se kaplje blagoslovljene vode nežno pomladansko cvetje, ki mu pokriva shirano truplo. ♦ * • Tretji dan zapro krsto in jo poneso med petjem ven na pokopališče k svelemu Janezu. Z bledimi obrazi stopijo fantički k jami in mečejo posvečeno prst na preprosti beli les krste. Nobeden ne joka. Niti Jurko ne. Sonce sije na njivo božjo. Ljudje hodijo mimo tam zunaj in pogledujejo skozi vratca. »Koga pa pokopu jejo?« »Kainenarja Ivana, pevčka.« » # • Gredo mimo, zakaj nihče ga ni poznal. KONEC > n w S .n u . o GO O C o •«s v, O «s 8 O cc e 0) d £ 55 ;2L O E 2 "3 t S g >o .3 a > > S i P N s .a 4? Q Jd ° o 2 2 "» S 1 ft) W p ° a m >N u O «1 C «-» a Z ° C S s « s O JS -a 5 a