PRIMORSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 140 (9142) TRST, četrtek, 19. junija 1975 ___________________________________________ ____________________ _________ _ ____________________________________________________________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KD ANALIZIRA VZROKE^ PEKOČEGA VOLILNEGA PORAZA Na današnji seji demokrščanskega vodstva politični tajnik Fanfani na zatožni klopi Baje naj hi Fanfani ponudil odstop v upanju, da ga bodo zavrnili, ker hi zamenjava tajnika v sedanjem trenutku pomenila priznanje poraza - Danes se sestane tudi vodstvo komunistične partije - Deljena mnenja v socialistični stranki glede povolilnih perspektiv RIM, 18. — Italijanske politične stranke analizirajo izide deželnih in upravnih volitev 15. junija ter izbirajo politično linijo, ki naj bi bila najbolj ustrezna v situaciji, ki je po nedeljskih volitvah globoko spremenjena. Poleg vodstva KD se bo jutri sestalo tudi vodstvo KPI, vodstvo PSI pa se bo sestalo 25. junija. Dva dni pozneje bo na vrsti vodstvo PLI, tudi vse ostale stranke pa bodo imele v prihodnjih dneh sestanke vodstvenih organov. Največje zanimanje in pričakovanje vlada seveda za jutrišnje zasedanje demokrščanskega vodstva in za poročilo, ki ga bo imel tajnik Fanfani. Najožji sodelavci političnega tajnika KD so v zadnjih urah Z veliko vnemo demantirali, da bi nameraval senator že jutri podati ostavko, vendar govorice v tej zvezi se niso polegle. Nekateri Fan-fanijevi nasprotniki v sami KD na primer ugotavljajo, da bi bil odstop še najbolj učinkovito sredstvo, s katerim razpolaga Fanfani za ohranitev tajniškega mesta. Z zamenjavo tajnika bi namreč KD v bistvu priznala poraz, medtem ko se prav v teh dneh trudi, da bi dokazovala, da je vendarle ohranila svoje pozicije in zgubila mnogo manj, kot so razni izvedenci napovedovali. Po drugi strani pa so se v KD začeli «veliki manevri» za zamenjavo tajnika. V tem prednjačijo dorotej-ci, ki so najmočnejša struja v stranki in ki imajo sedaj priložnost, da spet prevzamejo vajeti stranke v lastne roke. Na sedežu te struje so se danes sestali Rumor, Piccoli, Gul-lotti in Bisaglia, da bi se dogovorili o stališču, ki ga bodo zavzeli jutri na seji vodstva. Kaže, da nameravajo predlagati Rumorja za strankinega tajnika, čeprav je sarn Bisaglia še pred dnevi izjavil, da ne gre za vprašanje človeka, ampak za politično linijo. Tudi levica KD je seveda mnenja, da je treba zamenjati političnega tajnika, pa tudi linijo stranke. Najbolj aktiven je predstavnik struje «base» Galloni, ki je že navezal stike z ostalima levima strujama, «forze nuove» in morotejci, da bi zavzeli skupno linijo. Toda prav Donat Cattin, najbolj bojeviti predstavnik demokrščanske levice, je izrazil dvome v kratkoročno spremembo v KD. Ko bi se namreč stranka premaknila na levo, bi zgubila tiste glasove, ki jih je v nedeljo pridobila v škodo liberalcev in misovcev in ki so omogočili, da je bil poraz nekoliko manj pekoč. Vsekakor pa Donat Cattin meni, da je zamenjava tajnika nujna in da ni mogoče čakati do kongresa, ki bo septembra. (Kot zanimivost naj mimogrede omenimo, da bi se moralo . demokrščansko vodstvo sestati že danes, da pa so zasedanje odložili za en dan, ker se je nekdo spomnil, da 18. junija zapade 160. obletnica zgodovinskega dogodka, kar bi po nedeljskem porazu lahko imelo čuden prizvok. 18. junija 1815 se je namreč zaključila bitka pri Waterlooju.) Danes se je medtem sestalo socialistično tajništvo, ki se je v svojem poročilu zahvalilo volivcem in izrazilo zadovoljstvo zaradi izida vo- lpo izidu nedeljskih volitev oprede-'liti: problemov vlade in morebitnega odprtja vladne krize, odnosov s krščansko demokracijo in komunisti, zavezništev v krajevnih upravah in končno glede možnosti sklicanja predčasnih volitev. O teh problemih bodo govorili na zasedanju seje vodstva, za sedaj pa so mnenja v stranki globoko deljena, kot dokazujejo izjave najvidnejših strankinih voditeljev. Nenni na primer pravi, da bo vlada prav gotovo padla, saj je socialisti ne bodo mogli podpirati, potem ko je KD zavzela tako odkrito desničarska stališča. Namestnik tajnika Mosca pa meni, da ima sedaj glavno besedo KD, ki mora sklepati, ali namerava nadaljevati v igri razkrajanja države. Vsekakor pa se ne postavlja vprašanje alternative vlade levičarskih sil, ker ne gre za realno uresničljivo možnost. bo prišlo do predčasnih volitev. Socialisti bodo sestavili levičarske u-prave povsod, med drugim v Liguriji, v deželi Marche in morda v Piemontu. Levi center nima možnosti, da bi preživel, in je zato treba delovati za ustvarjanje levičarske alternative. Nasprotnega mnenja je Mariotti zaradi katerega je sestava novega, organičnega levega centra ne samo možna, ampak celo neizbežna. Za namestnika tajnika Craxija je. še prezgodaj, da bi govorili o perspektivah vladne koalicije, vsekakor pa je gotovo, da je KD zbrala veliko glasov na desni in da v takem položaju ni verjetno, da bi lahko sestavili levi center, ki bi bil sprejemljiv za socialiste. litev. V dokumentu je rečeno, da pomeni rezultat volitev razširitev opozicije proti liniji KD in okrepitev zahtev po globoki prenovitvi, za katero se zavzema PSI. Zato je potrebna sprememba usmeritve, ki naj utrdi demokratičen in svoboden razvoj in omogoča reševanje vprašanj gospodarske obnove in reform. PSI — je še rečeno v poročilu tajništva —- se bo uprla vsakršnemu poskusu, da bi izpraznili volilni rezultat in vsakršni politični operaciji, ki ne bi upoštevala potrebe po reviziji odnosov med političnimi silami. Dokument tajništva PSI ne zavzema stališča do velikih problemov, glede katerih se bo morala stranka Billi,Mini,............................................. PO PONOVNEM ODPRTJU SO TISKARJI ZASEDLI POSLOPJE Še vedno spor okrog portugalskega socialističnega dnevnika «Republica» Zelo ostra izjava socialističnega glasnika - Poseg vojske In končno še mnenje predstavnika socialistične levice Cicchitta: nedeljske volitve so napravile konec Za Giolittija je levi center «mrtev J levemu centru. Možni sta samo dve in pokopan» in je zelo verjetno, da j hipotezi: ali obe levičarski stranki LIZBONA, 18. — Položaj v zvezi s portugalskim socialističnim dnevnikom «A Republica» postaja čedalje bolj zapleten. Vojaške oblasti so, po svojem sklepu, da ponovno dovolijo izhajanje, snele pečate z vrat, takoj potem pa so poslopje, v katerem je tiskarna in Uredništvo, zasedli tiskarji in m pravno osebje. Vsa zadeva je močno razburila socialiste, ki trdijo, da je bilo časnikarjem sporočeno, da bodo pečate sneli ob 10. uri, medtem ko je do tega prišlo dve uri prej. Tiskarji so časnikarjem in direktorju Regu prepovedali vstop, ko pa so socialisti hoteli vdreti v poslopje, je posegla vojska in demonstrante razpršila s streh v zrak. Nekaj zatem je prišel poseben predstavnik ministrskega predsednika Goncalvesa, ki je skupaj z upraviteljem dnevnika Soromenho, z direktorjem Regom in z glavnim urednikom Joaom Gomesom vstopil v poslopje, da bi se skušal domeniti s tiskarji. Glasnik socialistov Sotto-mayor Cardia je objavil izjavo, v kateri ostro obsoja današnje dogodke. V svoji izjavi pravi, da so bile naprave dnevnika «A Republica» ponovno protizakonito zasedene, pri čemer gre za očitno kršenje zakona o tisku in sklepa sveta revolucije. Tokrat pa je vsa zadeva še mno- «lllllliuiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiilliliiiiiiiiiiliiuiiiiiniiiiiitiniillllliliiiiiiiiiiuiiiiillllllliilliilinillllliiiiiii Giscard Dlstaing v Poljski V okviru svojega štiridnevnega obiska v Poljski sc je francoski predsednik Valéry Giscard D’Estaing sestal s tajnikom partije Gierekoln, s predsednikom državnega sveta lablonskim in z ministrskim predsednikom JaroszcM’iezem. Danes se je francoski predsednik poklonil spominu žrtev nacističnega terorja v taborišču Auschwitz. go hujša, saj je do zasedbe prišlo pod neposredno odgovornostjo predstavnika oblasti majorja Dias Fer-reire, ki bi moral zagotoyiti spoštovanje zakona in sklepa sveta revolucije, ki se je samo nekaj ur prej v tem smislu obvezal z upravitelji dnevnika. Gre za nedopustno teroristično kampanjo, ugotavlja v nadaljevanju socialistična izjava, ki so jo sprožile manjšinske sile, ki jih ljudstvo zavrača in ki se sklicujejo na revolucijo, da bi mogle nemoteno izvajati sabotažna dejanja protirevolucionarnega značaja. Zato, se zaključuje izjava, morajo o-blasti in vse demokratične sile braniti dosežke revolucije. Predstavnik tiskarjev je s svoje strani poudaril, da spor med delavci in upravo ter uredništvom še ni rešen, ter izrazil pripravljenost na pogajanja, vendar ne na popuščanje. Svet portugalske revolucije je danes zasedal pod predsedstvom generala Costa Gomesa. O poteku razprave niso objavili nobenega sporočila, menijo pa, da gre za nadaljevanje diskusije o poročilu političnega odbora sveta revolucije. Dejstvo, da ni bilo o tem nobenega poročila, tolmačijo kot dokaz, da gre za sklepe, ki jih bo moral proučiti svet revolucije v celoti. Zvečer so vojaški oddelki prisilili k odhodu delavce, ki so zasedli tiskarno in uredništvo dnevnika «A Republica», pred katerim je bila velika množica socialističnih pripadnikov, ki so poseg vojakov z navdušenjem pozdravih. Kakšna bo sedaj usoda dnevnika, se še ne ve. Pomemben razplet v preiskavi o umoru Alcesta Campanileja Odkrit pisec letaka, s katerim si fašisti lastijo umor REGGIO EMILIA, 18. - Kvestura v Reggio Emilii je objavila danes pozno popoldne kratki komunike, v katerem pravi, da so odkrili letak s podpisom «Legija Evropa», skraj-nodesničarske organizacije, ki si lasti odgovornost za umor mladega levičarskega študenta, pripadnika organizaciji «Lotta continua» Alcesta Campanileja. Takojšnja preiskava — pravi komunike policije — je privedla do ugotovibi istovetnosti pisca letaka, 34-letnega Donatella Ballabe-hija, ki je priznal, da je napisal letak in je sedaj na razpolago sodnih oblasti. Toliko o policijskem sporočilu. Donatello Ballabeni je znan fašist iz Parme, ki je med drugim priča v procesu proti morilcem Mariana Lupa, mladega levičarskega izvenpar-lamentarca, ki so ga ubili fašisti Bo-nazzi, Ringozzi, Saporito in Ferrari. Do umora Alcesta Campanileja j prišlo v noči med četrtkom in petkom prejšnji teden. V letaku, ki so ga danes našli trdijo fašisti, da so ga umorih, ker se je posluževal poznanstev v desničarskih krogih ter tako izdal vrsto bivših «cameratov». Campanile je bil pri 14 letih član «Giovane Italia», potem pa je politično dozorel in prestopil k levici. Preiskovalci so ugotovili, da so morilci Campanileja ubili s strelom v srce, nakar so mu izstrelili še strel v tilnik, v skladu z nacistično tradicijo. Na kraju umora so preiskovalci našli sledove gum. Za sedaj še ne vedo za kakšen tip avto; mobila gre, domnevajo pa, da je avto dokaj majhen, vendar po vsej verjetnosti ne gre za fiat 500, temveč za citroen dyane ah pa za bian-chino. Obglavljen morilec saudskega kralja Feisala RIAD, 18. — Versko sodišče v Riadu je obsodilo princa Bin Mu-saeda Abdela Aziza na smrt zaradi umora saudskega kralja Feisala. Obsodbo so izvedli po sončnem zatonu. Po prvih pričevanjih so 30-letnega Bin Musaeda obglavili, kot je navada v Saudski Arabiji, kjer veljajo koranski zakoni. Glavo so nataknili na sulico, ki so jo potem postavili množici na ogled. Kralj Feisal je bil umorjen v svojem uradu, prav v trenutku, ko je sprejemal ministra Jamanija. Za morilca so v prvem trenutku pravih, da je slaboumen in neuravnovešen, psihiatri pa so kasneje izjavili, da je popolnoma zdrav, kar je omogočilo obsodbo. Abdel Aziz je več let preživel v ZDA. vstopita v območje vlade skupaj s KD, ki pa mora korenito spremeniti svojo politično orientacijo, ah pa morata PSI in KPI stati skupaj v opoziciji ter pripravljati demokratično alternativo demokrščanske-mu sistemu oblasti. Komunisti medtem praznujejo veliko zmago ter so v svojih izjavah izredno previdni in se pazljivo izogibajo preostremu polemiziranju s KD. Bufalini na primer trdi, da je levica po nedeljskih volitvah povečala svojo pogajalno težo, toda še zmeraj v perspektivi srečanja med vsemi ljudskimi silami. Tudi leve uprave, ki jih bodo prav gotovo marsikje sestavili komunisti in socialisti, bodo morale biti «odprte sodelovanju drugih». Cossutta pa glede vlade pravi, da ne gre za to, da bi poiskali drugačno formulo, ampak za vodenje drugačne politike. Cossutta pravi tudi, da ni treba sklicati predčasnih volitev in da je že sedaj mogoče vladati na drugačen način. Pajetta pa poudarja, da bi bilo zgrešeno, če bi se omejevali na osebna vprašanja na vprašanja Fanfanijev ali Morov. Fanfani — je dodal Pajetta — se je tako nespretno boril proti nam, da se nanj res ne moremo jeziti. Za stahšče socialdemokratov po zastoju, ki so ga zabeležih na nedeljskih volitvah, je značilno, da se krčevito oprijemajo hipotezne obnovitve štiristranske levosredinske koalicije, potem ko sc še pred nekaj meseci izjavljali, da je s socialisti nemogoče vladati. Tajnik PSDI Orlandi je na primer komentiral nedeljske volitve, češ da je levi center prejel od vohvcev 57 odstotkov glasov in da ima torej «pravico - dolžnost», da vlada. Potreben pa je «solidaren in prepričan sporazum», ki naj vrne zaupanje zmedeni državi. Zelo previdni so v svojih ocenah volilnih rezultatov tudi republikanci. Tajnik PRI Biasini je komentiral, da izid volitev pomeni zahtevo po koreniti spremembi metod vlaua-nja. Potrebno je preprečiti ponovno sklicanje predčasnih volitev, medtem ko ne kaže spreminjati sedanjih zavezništev. Glede možnosti predčasnih volitev naj zabeležimo časopisne vesti, po katerih naj bi se predsednik republike Leone odločno izrekel proti tej hipotezi, saj bi bil to že drugi predčasni razpust parlamenta v sedmih letih njegovega predsedniškega mandata. Po drugi strani pa je tudi jasno, da se je po nedeljskih volitvah politična podoba Italije spremenila in da sedanja sestava parlamenta ne ustreza več tej podobi. V tej zvezi so nekateri časopisi izračunali, kako bi bila sestavljena poslanska zbornica, ko bi bile nedeljske volitve političnega, ne pa upravnega značaja. Rezultati teh računov so naslednji: KD bi imela 243 poslancev namesto sedanjih 265, KPI 206 (sedaj 175), PSI 74 (61), PSDI 31 (30), PRI 16 (15), PLI 10 (20) in končno MSI 41 Srečanje na tržaški trgovinski zbornici o gospodarskem sodelovanju Italija-SFRJ 1 (sedaj 55). V okviru «Dneva Jugoslavije» na tržaškem velesejmu se je sinoči jugoslovansko odposlanstvo na velesejmu sestalo s člani tržaške delegacije italijansko - jugoslovanske mešane zbornice. Sestanka so se u-deležili tudi številni tržaški italijan- ski in slovenski gospodarski izvedenci in operaterji. Govor je bil o sodelovanju med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami v severnem Jadranu, o medsebojni blagovni menjavi in o avtoprevozih. Za boljše urejanje vseh teh vprašanj se bo po zaključku velesejma sestal povezovalni odbor tržaške, ljubljanske in zagrebške gospodarske zbornice. Včerr rje srečanje je potrdilo obojesL ...iški interes za boljše medsebojno sodelovanje in za odstranitev ovir. KiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiititiiiuiiminiMniiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiriiniiiiiiiiiiiutniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiftuiiiiiiiiiiiiiitin NA OTVORITVI NOVEGA ŠOLSKEGA POSLOPJA V CELOVCU izjava o slmski ginaziji Avstrijski prosvetni minister Sinowatz ni hotel obsoditi trditve Heimatdiensta, češ da je slovenska gimnazija najhujši strup (Od našega dopisnika) CELOVEC, 18. — Slovenska gimnazija v Celovcu se je danes tudi formalno vselila v novo poslopje. Od ustanovitve gimnazije leta 1957 pa do danes so dijaki in profesorji te edine srednje šole koroških Slovencev gostovali v tujem poslopju, pouk pa je bil samo popoldan, danes pa se jim je po 18 letih čakanja končno izpolnila želja po lastni strehi, pod katero se bo odslej lahko pouk normalno odvijal. Novo poslopje slovenske gimnazije v Celovcu, ki so ga začeli graditi že leta 1971, vendar se je gradnja zaradi različnih vzrokov zavlekla, je bilo dograjeno sicer že pred približno enim mesecem in takrat so se vanj že tudi vselili dijaki in profesorji, tako da so letos absolventi opravljali maturo, prvič od ustanovitve gimnazije, v lastnem poslopju, toda uradna otvoritev, na kateri je avstrijski prosvetni minister dr. Si-nowatz simbolično predal zlati ključ novega poslopja direktorju gimnazije dr. Pavlu Zablatniku, je bila šele danes. Slovenska gimnazija v Celovcu Je bila ustanovljena leta 1957. Ob u-stanovitvi je imela samo tri razrede in okrog 100 učencev. V pravkar zaključenem šolskem letu pa je bilo vpisanih na njej že 436 u-čencev. Doslej je na njej maturira- Tiskarji socialističnega dnevnika «A Republica» v stavnici po zasedbi lista iinuiiMiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii»iiii|ii||i|llll>1,l|>uiiiiiliillll|l|lllllllllliliiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii vodstvo PSI pa se bo sestalo šele prihodnji teden. Socialisti bodo morali predvsem odločati, ali naj še dalje podprejo Morovo vlado; vsekakor v stranki prevladuje mnenje, da je obnovitev levega še za nekaj časa ohranil taj- centra nemogoča, dokler ne bo niško mesto, morda do jesenske- KD opustila desničarskih stališč, ga vsedržavnega kongresa. Danes ki jih je zagovarjala med volilno se sestane tudi vodstvo KPI, kampanjo. Danes se sestane vodstvo KD, da bi razpravljalo o volilnih rezultatih. Uvodno poročilo bo imel tajnik Fanfani, o katerem trdijo, da bo podal ostavko v prepričanju, da mu jo bo strankino vodstvo zavrnilo, ker bi zamenjava tajnika v sedanjem trenutku pomenila priznanje volilnega poraza. Na ta način bi Fanfani vsaj lo več kot 400 maturantov. Kot takšna je slovenska gimnazija v Celovcu že dolgo, predvsem pa v zadnjem času, trn v peti nemškonacio-nalnim krogom na Koroškem, zlasti koroškemu Heimatdienstu. Pred dnevi pa so avstrijski časopisi objavili tudi izjavo avstrijskega predsednika dr. Kirchschlaegerja, v kateri je hotel naprtiti krivdo za skaljene odnose z Jugoslavijo absolventom slovenske gimnazije, češ da so se težave z Jugoslavijo začele po vključitvi maturantov slovenske gimnazije v politično življenje. Na to izjavo sta že pred dnevi ostro reagirala klub slovenskih študentov na Dunaju in klub slovenskih študentov v Gradcu, ki sta v skupni izjavi poudarila, da se avstrijski predsednik s tem solidarizira s šovinističnimi hujskači o-krog koroškega Heimatdiensta, ki vidijo v celovški slovenski gimnaziji «najhujši strup», svoj odmev pa je imelo to dejstvo tudi na današnji otvoritvi novega poslopja slovenske gimnazije. Ravnatelj gimnazije dr. Pavle Za-blatnik je v svojem nagovoru predvsem poudaril da slovenska gimnazija v Celovcu ni najhujši strup, kot trdi Heimatdienst, ampak vzgojna u-stanova, ki se trudi, da bi svoje gojence vzgojila v razgledane inteli-gente ter pri njih vzbujala narodno zavest. Tega slovenski gimnaziji v Celovcu gotovo ne more nihče zameriti. Predsednik društva staršev slovenske gimnazije v Celovcu Ignac Do-mej, pa je na otvoritvi zahteval od prosvetnega ministra dr. Sinowatza, naj zavzame stališče do obdolžitve koroškega Heimatdiensta, da je slovenska gipinazija v Celovcu najhujši strup, kar predstavlja blatenje državne prosvetne ustanove, hkrati pa je izrazil tudi začudenje nad nedavno izjavo predsednika avstrijske republike dr. Kirchschlaegerja, kot so jo objavili vsi avstrijski časopisi, ' češ da so se težave z Jugoslavijo začele šele potem, ko so se abiturienti slovenske , gimnazije vključili v politično življenje. Na to intervencijo je prosvetni minister dr. Sinowatz demantiral pisanje avstrijskih časopisov o Kirch-schlaegerjevi izjavi, dejal pa je tudi, da je pooblaščen izjaviti, da predsednik avstrijske republike, nikakor ni imel namena napasti in blatiti abi-tunentov slovenske gimnazije, ampak: prav nasprotno ter, da je izjavil samo, da so postali problemi po vstopu maturantov slovenske gimnazije v politično življenje razumljivo še bolj komplicirani in poudarjeni. Ni pa prosvetni minister dr. Sinowatz zavzel stališča do trditve Heimatdiensta, da je slovenska gimnazija najhujši strup. Dejal je samo, da je najvažnejše to, da je bila gimnazija ustanovljena in da deluje. ZVONE ZORKO Zaključen obisk kamboškega zunanjega ministra v SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Zunanji minister Kambodže Sarin čak je popoldne odpotoval iz Beograda v Pariz. Med dvodnevnim obiskom v Jugoslaviji je podpredsedniku predsedstva SFRJ dr. Vladimiru Baka-riču izročil osebno poslanico kamboškega voditelja Sihanuka za predsednika Tita, pogovarjal pa se je z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem in njegovim namestnikom Lazarom Mojsovom. Zunanja ministra Minic in čak sta vodila razgovore danes v Svetem Štefanu na črnogorskem primorju. Kot poroča Tanjug se je kamboški zunanji minister najprej zahvalil vladi in narodom Jugoslavije in Zvezi komunistov Jugoslavije za dosledno in stalno pomoč med petletnim osvobodilnim bojem kamboškega naroda in zdaj, ko gre za uveljavitev kamboške vlade, zlasti v Združenih narodih. Minister Čak je svojega jugoslovanskega kolego seznanil z razmerami v Kambodži in z napori naroda in vlade v obnovi in izgradnji dežele, poudarjajoč pri tem pripravljenost kamboškega naroda in vlade za ohranitev neodvisnosti in dosežkov osvobodilnega boja. Dvojica ministrov je v razgovoru posvetila posebno pozornost mednarodnim problemom, zlasti bližnjemu sestanku neuvrščenih, ter izrazila pripravljenost Jugoslavije in Kambodže za prispevek h krepitvi položaja neuvrščenih. Minic in Čak sta izrazila tudi obojestransko pripravljenost za nove napore v krepitvi dvostranskega sodelovanja na vseh področjih. Jugoslovanski zunanji minister je govoril tudi o pomenu zmage osvobodilnih sil v Vietnamu, ki presega regionalne okvire in se odraža po vsem svetu. V. B. Jugoslovansko ameriški pogovori . BEOGRAD, 18. — Na obisku v Jugoslaviji je predsednik ameriške korporacije za 1 zasebne čezmorske investicije Marshall Mays. Danes ga je sprejel predsednik zveznega izvršnega sveta 'Džefnal Bijedič. Ob tej pri-Icžnosti so izmenjali mnenja o sedanjem . stanju sodelovanja in ga pozitivno ocenili, razpravljali pa so tudi o nadaljnjem napredku jugoslovansko-ameriškega sodelovanja na področju finančnih odnosov, skupnih naložb, industrijske kooperacije in drugod. Kot poroča Tanjug so ugotorili obojestransko pripravljenost in možnosti za nadaljnjo razširitev stikov in poslov med jugoslovanskim in ameriškim gospodarstvom. O tem bo ugledni ameriški gospodarski predstavnik Marshall Mays nadrobneje razpravljal s predstavniki jugoslovanskega gospodarstva in pristojnih institucij. Z Marshallom Maysom se je danes pogovarjal tudi član zveznega izvršnega sveta Janko Smole. Razpravljala sta o dosedanjih izkušnjah jugoslovanskih in ameriških podjetij na področju skupnih vlaganj in možnostih za razširitev tega sodelovanja. Smole je Maysa obvestil, da je v Jugoslaviji v teku prenavljanje zakonodaje, ki ureja zadeve skupnih naložb. Pogovor ’e prinesel ugotovitev, da bo preciziranje nekaterih določil v zakonu o skupnih naložbah vsekakor prispevalo k pospešitvi te oblike gospodarskega sodelovanja Jugoslavije s tujino in da bo usmerilo Andrej Gromiko obišče Italijo RIM, 18. — Na povabilo italijanske vlade bo član politbiroja CK __„ _______... „„ „„ KP SZ in sovjetski zunanji mini-1 tuja, torej tudi ameriška finančna ster Andrej Gromiko obiskal Italijo i sredstva v prednostne panoge jugo-v dneh 27. in 28. junija. (slovanskega gospodarstva. TRŽAŠKI DNEVNIK MNOŽIČNO SLAVJE V DOLINI IN MILJAH S SESTANKA NA TRGOVINSKI ZBORNICI Praznično vzdušje med komunisti Sklep o sestavi povezovalnega odbora ob uspehu na upravnih volitvah KD poziva svoje levosredinske zaveznice k solidarnosti - V Dolini sta Svara in Švab (KPI) poudarila željo po še tesnejšem zavezništvu s socialisti Potem ko se je nekoliko pomiril padel je tradicionalni antikomuni- ^rvež prvih dveh dni sprejemanja informacij, računanja odstotkov in premikov, se vodstva strank ukvarjajo z analizo volilnih rezultatov v naši pokrajini in političnim vplivom, ki ga ta rezultat lahko ima na novoizvoljene, pa tudi stare občinske uprave, kot je — na primer — tržaška in odnose med posameznimi strankami. Demokristjani so se sestali predvčerajšnjim zvečer v palači «Diana», nato pa naslovili strankam peterice levosredinskih strank poziv, naj bi v Trstu spet obnovili koalicijo, ki vlada v našem mestu že petnajst let na osnovi razmerja «e-nakopravnosti in skupne odgovornosti». KD zavrača tudi vsakršno zavezništvo s KPI, kakor tudi vsakršno obliko zgodovinskega kompromisa, čeprav na krajevni ravni. Levosredinske stranke pa KD poziva naj uresničijo «politično in operativno solidarnost», kar naj bi bila nekakšna hipoteka, oziroma zopetna povezava posameznih krajevnih primerov (konkretno gre tu samo za nabrežinsko občino) s tržaško pokrajino, kjer pa je vsaka izmed strank leve sredine odločilna, saj so vse potrebne za koalicijo, ki ima teoretično samo en glas večine, če izvzamemo možnost tihih sporazumov z indipendentistom Marchesichem. Vodstvo tržaške federacije KPI se Je sestalo včeraj popoldne, ko je tajnik Rossetti poročal o bleščeči zmagi komunistov, ki so v Trstu — prvič po vojni — prejeli tako visoko število glasov. To je, po mnenju Rossettija, dokaz zaupanja prebivalcev v politiko komunistov in njihovo sposobnost. Pred tem pa je prejšnje dni vladalo v palači federacije pod Sv. Justom in okoliških sekcijah praznično vzdušje in nezadržno navdušenje. Sprevodi ob trobljenju avtomobilskih hup in plapolanju rdečih zastav so bili izraz prve noči, ko so bili znani volilni izidi o močnem porastu v Italiji in Trstu. Še isto noč se je v Miljah na trgu zbralo ogromno število ljudi, medtem ko so v Dolini obšli vse vasi v sprevodu in nazdravljali uspehu. V Dolini je krajevna sekcija KPI priredila ljudsko slavje, ki je pritegnilo pozornost skoraj tisočglave množice, v glavnem domačinov, aktivistov stranke, pa tudi gostov, kulturnih delavcev in članov tajništva tržaške federacije. Slavja se je udeležil tudi pokrajinski svetovalec Iskra, ki je bil izvoljen z najvišjim odstotkom glasov prav v tem in miljskem okrožju. Iz Milj so prišli novoizvoljeni svetovalci. Omizju in zbrani množici je najprej spregovoril tajnik dolinske sekcije KPI Germano Švara, ki je dejal, da je KPI v Dolini prejela absolutno večino, zato praznuje, vendar se raduje tudi za uspeh socialističnih tovarišev (slednji so podvojili svoje zastopstvo), s katerimi nameravajo komunisti še dalje upravljati občino v duhu najširše politične pripravljenosti k demokratičnemu sporazumevanju in sodelovanju. Za njim : e je. predvsem mladini, zahvalil Edvin Švab, ki bo na županstvu nasledil Dušana Lovriho. Končno je na kratko spregovoril Rossetti. Za poročile in komentar k zadnjemu rezultatu KPI sklicuje v Trstu zborovanje, na katerem bodo govorili Rossetti, Iskra in Nicolini. Deželni tajnik KPI Cuffaro je v Miljah komentiral izide zadnjih volitev in dejal, da so se z izrednim napredovanjem KP spremenile politične razmere v naši deželi. Pro- zem in komunisti so pridobili za svoj program nove sloje ter so postali večinska stranka med mladimi ljudmi. Vse to pa postavlja pred KP nove naloge in nove odgovornosti. Uspeh je namreč uspeh volivcev, ki žele preosnovo, nov način uprave in ljudsko udeležbo. Takoj se je treba ukvarjati s sestavo odborov in povsod ustvariti čim širšo enotnost v občinah, kjer obstajajo pogoji za leve uprave ali kjer se lahko likvidirajo stare formule in premosti levi center. Cuffaro je nadaljeval, da je napredek komunistov ustvaril pogoje za sestavo učinkovitih, poštenih u-prav, povezanih z interesi prebivalstva in ki bodo sposobne premostiti paralizo levega centra. Nove uprave morajo prispevati k o-brambi zaposlitve, boju proti gospo- darski krizi in za novo politiko dežele v odnosu do krajevnih uprav. Za vse to je potreben nov odnos s KPI in s sindikati. Zato se je Cuffaro najprej obrnil k socialistom, nato pa je pozval demokristjane naj prenehajo monotono zavračati enotne uprave, kot so to delali pred volitvami. Končalo se je razdobje absurdnih diskriminacij in treba je pomisliti na dejstvo, da je KD uspelo ohraniti glasove na tistih področjih, kjer se je razlikovala od Fanfanija. V teh primerih so, podobno kot komunisti, govorili o krajevnih avtonomijah, o posebni vlogi dežele in o ljudskem sodelovanju. Zadovoljstvo ob uspehu izražajo tudi socialisti. Deželni tajnik PSI Tringale poudarja, da je PSI napredovala v Trstu tudi v primerjavi z zadnjimi deželnimi volitvami, ko je že beležila močan napredek. za našo deželo, Slovenijo in Hrvatsko V prvi polovici julija se sestanejo predsedniki tržaške, ljubljanske in zagrebške zbornice - Organ bo sproti obravnaval vprašanja skupnega interesa Jugoslovansko odposlanstvo na velesejmu se je v popoldanskih urah sestalo na trgovinski zbornici s člani tržaške delegacije italijan-sko-jugoslovanske zbornice. Sestanka so se udeležili tudi številni drugi gospodarstveniki, predstavniki poslovnih organizacij in izvedenci za trgovinska vprašanja. Razprava je zajela več skupnih vprašanj, v ospredju pa so bila zlasti vprašanja sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob severnem Jadranu, vprašanje splošne menjave med sosedama po splošnem sporazumu, po avtonomnih računih in po sporazumu Alpe Adria in vprašanje avtoprevozov. K temu je treba dodati še vprašanje nujnega prehoda na višje in sodobnejše o-blike sodelovanja med obema re- Ponovno odprtje Sueškega prekopa in nove možnosti uspešnega sodelovanja, ki se nudijo na številnih tržiščih Srednjega vzhoda in v deželah onkraj Sueza, narekujejo italijanskim in jugoslovanskim lukam ob severnem Jadranu, da najdejo čim prej skupen jezik in primerne oblike sodelovanja tudi ob upoštevanju skupnih prometnih poti, ki vodijo v evropsko zaledje in zlasti v dežele socialističnega tabora vse do Sovjetske zveze. Pristaniški krogi naj bi našli tudi primerne oblike sodelovanja kar zadeva krepitev prometnih infrastruktur kot so hitre ceste, železniške zveze, tovarna postajališča in kontejnerske baze. Med razpravo o tem vprašanju je prišlo do izraza, da je interes za vzpostavitev sodelovanja publikama in na skupne pobude v med lukami živ tako na italijanski deželah tretjega sveta. kakor tudi na jugoslovanski strani. UlllililliillilllllliiiliiiiiliiiillllllllTIlIlIlliilllllIlllllItllillllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiliiiiiiiiilllIliiiillIllIlIllllllIillliiilllIlIMllIllllll* OB ŠTEVILNI UDELEŽBI PREDSTAVNIKOV IN ZANIMANJU POSLOVNIH LJUDI Dan Jugoslavije v vrsti uradnih - najpomembnejši dan velese j emskih srečanj Naraščanje neravnovesja v blagovni izmenjavi med Italijo in SFRJ zaskrbijo poslovne ljudi - Potreba po novih in sodobnejših oblikah sodelovanja med obema sosedoma Med tiskovno konferenco za «Dan Jugoslavije» V okviru tržaškega velesejma se je včeraj odvijal «Dan Jugoslavije», najpomembnejši dan v nizu uradnih srečanj na naši prireditvi, kakor ga jo v pozdravnem govoru označil predsednik velesejemske uprave dr. Piero Slocovich. Dejansko je sosedna republika glavni nosilec mednarodnega predstavništva na našem sejmu, pa tudi sama struktura «jugoslovanskega dneva» kaže na izreden pomen, ki ga poslovni krogi iz matične domovine pripisujejo naši osrednji gospodarski manifestaciji. «Dan Jugoslavije» se je začel malo pred 10. uro, ko je na sejmišče prišlo večje gospodarsko odposlanstvo iz SFRJ, v katerem so bili predsednik Komisije za gospodarske odnose s tujino v izvršnem svetu skupščine Slovenije Jernej Jan, predstavnik tajništva za mednarodne odnose Marjan Osolnik, predsednik gospodarske zbornice SR Slovenije Andrej Verbič, predsednik od- TRI OKOLIŠKE LEVIČARSKE UPRAVE Imena občinskih svetovalcev v Miljah, Zgoniku in na Repentabru V Miljah sta na listi KPI bila izvoljena oba slovenska svetovalca - Zmaga Naprednih list v dveh kraških občinah Po preštelju preferenc so znana sedaj tudi imena novih občinskih svetovalcev v Milijah. KPI («Lista Frausin»): Gastone Millo, Willer Bordon, Diego Apostoli, Vincenzo Campagna, Mara Ciacchi, Peter Viola, Ezio Ciacchi, Ki-Ijan Ferluga, Gino Fontanot, Luisa Balbi. Romildà Chinchio, Luciano Tremul, Valter Bemè. Marina Marzi por. Lovisato, Liliana Pratolongo, Silvano Toffoletti. Adri-iano Crevatin. PRI: Gherardo Francese. PSI: Elvio Russignan, Fernando Ulcigrai. KD: Giordano Mario Pontini, Giuseppe Rizzi, Amelia Postogna, Luciano Birsa, Fabio Opara, Dino O-nor, Roberto Patruno, Giuseppe Cu-scito. PSDI: Aldo De Rin. PLI: Italico Stener. Kot znano so komunisti v Miljah s sedamnajstimi svetovalci (od skupnih SO) dobili absolutno večino, vendar upajo na širše zavezništvo s socialisti, ki so tudi v tej občini okrepili svoje predstavništvo v okviru splošnega premika na levo. Na «Frausinovi» listi sta bila izvo-Ijenac tudi oba slovenska občinska svetovalca, učitelj Kiljan Ferluga in Peter Viola s Korošcev. V dveh manjših kraških občinah — Zgoniku in Repentabru — so volitve potekale po večinskem sistemu, kar pomeni, da je najmočnejša lista prejela 12 svetovalcev, opozicija pa 3. V Zgoniku ima dvanajst svetovalcev «Napredna lista», ki je izraz zavezništva med komunisti in socialisti. Novi svetovalci so: Josip Guštin, Miloš Budin, dr. Stanko Budin, Albin Hrovatin, Anton Furlan, Albin Kralj, Marcel Doljak, Boris Simoneta, Alojzija Gerlanc por. Svetlič, Srečko Orel, Jože Perčič, Janko Gruden. Opozicijo bo, kot doslej, zastopala «Slovenska skupnost», ki je izvolila tri svetovalce. To so Ladi Rebula, Miroslav Žigon in Ivan Gruden. V Repentabru je, po desetih letih, prevzela upravo «Napredna lista», ki je izraz zavezništva med socialisti, komunisti in neodvisnimi levičarji. Za «Napredno listo» so bili izvoljeni: Sonja Baiss por. Maru-celli, Vincenc Bevilacqua. Dominik Bizjak, dr. Pavel Colja, Dušan Guštin, Karlo Križman, Albin Kutin, Ivana Metelko Purič, Ivan Škabar starejši in Ivan Škabar mlajši, Alojz Škabar in Silvester Škabar. V opoziciji bo, s tremi svetovalci, «Slovenska skupnost»: Karlo Guštin, dosedanji župan Miha Guštin in Lojze Miiič. bora za obmejno gospodarsko sodelovanje pri zbornici Aleksander Čer-če, predsednik Koordinacijskega odbora za gospodarsko sodelovanje s tujino dr. Boris Zidarič in svetovalec Jože Gačnik, podpredsednik gospodarske zbornice SR Hrvatske lija Marčetič s pomočnikom glavnega tajnika Jakšo Bukčevičem, glavni tajnik reške gospodarske zbornice Bruno Nonkovič, sekretar sekretariata za tržišče in cene IS sabora Hrvatske Etore Poropat, podtajnik sekretariata za energetiko, industrijo in obrt IS sabora SR Hrvatske Slavko Lukas, trgovinski ataše na jugoslovanski ambasadi v Rimu Uroš Markič, zastopnik jugoslovanske delegacije pri mešani zbornici v Milanu Bogumil Rupnik in druge o-sebnosti, ki sta jih spremljala generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko in konzul Srečko Kovačič. Goste so sprejeli najvišji predstavniki velesejemske uprave s predsednikom dr. Slocovichem in glavnim ravnateljem dr. Chiaruttinijem na čelu. Takoj zatem je bila v dvorani v stavbi sejemske uprave tiskovna konferenca, ki so se je u-deležili predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, načelnik zborničnega odseka za zunanjo trgovino dr. S. Maurel, načelnik odseka za promet dr. G. Tamaro in drugi funkcionarji, predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze B. Race, načelnik gospodarske komisije dr. V. Svetina, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja S. Bole, ravnatelj Tržaške kreditne banke dr. Ž. Simonič, številni poslovni ljudje in časnikarji. Po pozdravnem nagovoru predsednika velesejma dr. Slocovicha, ki je poudaril zlasti delež, ki ga je imel tržaški velesejem pri vzpostavitvi prvih poslovnih stikov med našimi kraji in sosedno republiko v «motnih» časih in pri poznejšem u-trjevanju odnosov dobrega sosedstva in vsestranskega sodelovanja, je generalni konzul SFRJ v Trstu I. Renko poudaril pomen tržaške prireditve za razvoj gospodarskih odnosov z Jugoslavijo in opozoril na še večjo težo, ki jo utegne imeti v pri- hodnje, ko se bo tudi na našem področju močneje občutil vpliv novega odprtja Sueškega prekopa. Glavno poročilo o razvoju gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo je nato podal podpredsednik gospodarske zbornice SR Hrvatske. Rja Marčetič. Govornik je opozoril na kritičnost trenu-ka, ki ga preživljajo gospodarstva v vseh evropskih državah, kjer so v teku razni procesi prilagajanja novim zahtevam svetovne ekonomije. Prav zato, ker gre za ustalitev trajnejših silnic gospodarskega razvoja — je nadaljeval govornik — je dolžnost vseh partnerjev, da pokažejo v tej fazi več pripravljenosti za sporazumevanje in sodelovanje. Trenutek nadalje nalaga vsem državam, tako tudi Jugoslaviji, nalogo, da preide na sodobno tehnologijo in proizvodnjo in da v maksimalni meri izkoristi razpoložljivo gospodarsko osnovo. Ponovno odprtje Sueškega prekopa nalaga sredozemskim državam, še posebno pa Italiji in Jugoslaviji, nalogo, da maksimalno izkoriščata prometne strukture, pristanišča in ladjevje. če bodo pristanišča pravilno izkoristila sedanji ugodni trenutek, bo mogoče vzpostaviti na severnem Jadranu stabilen in trajen most med Severom in Jugom. Podpredsednik Marčetič je nato prešel na vprašanje blagovne menjave med Italijo in Jugoslavijo in pri tem poudaril naraščajoči primanjkljaj ustrezne bilance na jugoslovanski strani. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je Jugoslavija uvozila iz Italije za 321,7 milijona dolarjev, sama, pa je izvozila na i-tahjansko tržišče le za 118,4 milijona dolarjev blaga. Skrb za naraščajoče neravnovesje v blagovni menjavi med Italijo in Jugoslavijo in možnost vzpostavitve zaviralnih ukrepov na jugoslovanski strani je prišla še bolj do izraza med razpravo, ki je sledila Mar-četičevemu poročilu in v katero so posegli predsednik tržaške delegacije mešane zbornice dr. R. Latco-vich, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja S. Bole, predsednik Koordinacijskega odbora za gospodarsko sodelovanje s tujino pri gospodarski zbornici SR Slovenije dr. Boris Zidarič, glavni tajnik reške gospodarske zbornice B. Nonkovič, sekretar sekretariata za tržišče in cene pri IS sabora SR Hrvatske E. Poropat in nekateri časnikarji. Predstavniki tržaških poslovnih krogov so poudarili, da bi bila najbrž edina rešitev iz sedanjega, a lahko bi rekli tudi tradicionalnega neravnovesja v italijansko-jugoslovanski menjavi, v prehodu k tesnejši medsebojni gospodarski integraciji in k postopni odpravi rasnih oblik medsebojne konkurence. Prav tako je želeti, da bi bili stiki med tukajšnjimi italijanskimi ter jugoslovanskimi gospodarskimi dejavniki številnejši in tesnejši. Takšni stiki bi med drugim lahko odprli vrata sodelovanju med tržaško in reško ter koprsko luko, kar se postavlja kot čedalje večja nujnost po ponovnem odprtju Sueza. Predstavniki hrvatskega gospodarstva so v tej zvezi naglasili, da so iiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiininuiiiiiiiiiinii SMRTNA NESREČA NA MONTEBELLU © V glavni dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 bo jutri ob 20. uri javno zborovanje o izidu volitev. Na zborovanju, ki ga prireja tržaška avtonomna federacija KPI, bo imel uvodno poročilo pokrajinski tajnik federacije Giorgio Rossetti. Predsedovala bosta Boris Iskra in Paolo Nicolini. Strahovita prometna nesreča je sinoči malo pred polnočjo terjala življenje 40-letnega Nerea Vatte iz Ul. Settefontane 37, ki je bil po poklicu trgovski potnik. S svojim renaultom 16/TS novejše registracije se je peljal po Trbiški cesti proti mestu, privozil je mimo razcepa za Montebello in zapeljal proti o-vinku, ki pelje v tunel. Pri tem pà je — verjetno zaradi previsoke hitrosti — izgubil nadzorstvo nad avtom. Na asfaltu je ostal skoro 100 metrov dolg črn znak obupnega zaviranja, vendar je avto kljub temu trčil v oporni zid kakih 15 metrov pred tunelom. Sunek je bil tako strahovit, da je avto dobesedno zlezel vase. Za nesrečnega Vatto ni bilò pomoči: skrotovičene pločevine so ga tako stisnile, da je bil na mestu mrtev. Poseg bolničarjev Rdečega križa, ki so takoj prihiteli na kraj, ni bil torej potreben, dosti dela pa so imeli gasilci, ki so morali s silo odstraniti pločevino, da so lahko izvlekli truplo iz razbitin. Na istem kraju je bilo že veliko prometnih nesreč. Agenti cestne policije, ki so dalj časa prekinili promet na tem delu Trbiške ceste, trdijo, da so vse nesreče iz istega vzroka: previsoka hitrost. In res, na zidu ravno kjer je sinoči izgubil življenje Nereo Vatta, je marmorna plošča, ki spominja na enako prometno nesrečo, pri kateri je zaradi hitrosti aprila 1963 mlad fant izgubil življenje. v vsakem trenutku pripravljeni na začetek ustreznih pogovorov. Kar zadeva industrijsko - tehnično sodelovanje in druge sodobne oblike gospodarske kooperacije so predstavniki obeh strani poudarili možnosti, ki se odpirajo skupnim pobudam na tretjih tržiščih. Na koncu so pred stavniki tukajšnjih krogov izrazili skrb ob vesti, da je bil začetek gradnje avto cestnega odseka Razdrto -Senožeče zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odložen za leto dni. V tej zvezi so člani jugoslovanskega odposlanstva pojasnili, da je bila slovenska Skupnost za ceste primorana preusmeriti finančna sredstva na štajerski odsek Slovenike, da pa so v teku pogovori z italijanskima ustanovama ANAS in Italstrade, s katerima naj bi ustanovili mešano društvo za finansiranje nadaljnje gradnje primorskega odseka Slovenike. Cocktail v hotelu Jolly Ob včerajšnjem «Dnevu Jugoslavije» na tržaškem velesejmu so generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko ter predsednika gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske priredili sinoči v hotelu Joly tradicionalni cocktail. Udeležili so se ga najvidnejši predstavniki oblasti ter italijanskega in slovenskega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Med drugimi smo o-pazili predsednika deželnega sveta Arnalda Pittonija, predsednika pokrajine Zanettija, tržaškega podžupana Giuricina, slovenskega poslanca Albina škerka, prefekta De Lorenza, jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Mišo Pavičeviča, deželne, oziroma pokrajinske tajnike nekaterih političnih strank, deželne, pokrajinske in občinske odbornike, slovenske župane in druge izvoljene predstavnike ter predstavnike slovenskih organizacij in ustanov. Cocktail je potekel v prijetnem in sproščenem vzdušju. S tem problemom se bo že na prvih sestankih ukvarjal poseben povezovalni odbor tržaške, ljubljanske in zagrebške gospodarske zbornice, ki ga nameravajo ustanoviti v najkrajšem času. V tej zvezi se bodo kmalu po zaključku tržaškega velesejma sestali predsedniki omenjenih ustanov, da bi se dogovorili o konkretnih vprašanjih ustanovitev novega skupnega organa. Povezovalni odbor se bo ukvarjal tudi z drugimi vprašanji, ki so skupnega interesa za deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino, Slovenijo in Hrvatsko. Med taka vprašanja sodi zlasti razvoj blagovne menjave med sosednima republikama in med obmejnima področjema. V okviru splošne menjave se je Jugoslavija zaradi vidnega upadanja izvoza na tržišča EGS začela v zadnjem letu preusmerjati na tržišče Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč in na tržišča nerazvitih držav, kjer je že dosegla vidne uspehe. Za Italijo, ki je bila še pred kratkim na prvih mestih v jugoslovanski zunanji trgovini, utegne imeti ta preusmeritev hkrati s skokovitim naraščanjem primanjkljaja v jugoslovanski trgovinski bilanci neugodne posledice, ki bi se izrazile predvsem v manjših nabavah italijanskega blaga za potrebe jugoslovanskega tržišča. V ta okvir spada tudi vprašanje blagovne menjave po avtonomnih računih in sporazumu Alpe-Adria. Tudi v tej menjavi so nastale v zadnjem času precejšnje težave, ki naj bi jih skušal sprotno odpravljati povezovalni odbor. Nadaljnji problem, o katerem naj bi razpravljali v okviru novega odbora — pa tudi v drugih forumih, tako zlasti na ravni italijansko- jugoslovanske komisije, ki se bo sestala v juliju — je problem dovolilnic za opravljanje meddržavnegaprometa s tovornjaki. Razprava je zajela tudi vprašanje vpliva, ki ga ima gospodarska politika Evropske gospodarske skupnosti na razvoj ekonomskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. V tej zvezi so predstavniki Slovenije in Hrvatske opozorili na dejstvo, da je nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo odvisen predvsem od dobre volje samih dveh partneric in od razvoja bilateralnih odnosov. Za to pa so potrebne večje spremembe v strukturi medsebojne menjav.e, vzpostavitev sodobnih oblik' sodelovanja doma in na tujem, bolj pogostni stiki med vodilnimi organi obeh držav in stalno medsebojno posvetovanje o posameznih vprašanjih. Karabinjerji odkrili za pol milijarde lir nakradenega blaga Karabinjerji tržaškega preiskovalnega oddelka so pod vodstvom podpolkovnika Ferrare in v sodelovanju s policijo odkrili tolpo tatov in prekupčevalcev ukradenega blaga. V številnih skladiščih so našli blaga v vrednosti, ki po prvih in neuradnih ocenah presega pol milijarde lir. Kljub strogi preiskovalni tajnosti — niso namreč še odkrili vseh članov tolpe in se zato preiskava nadaljuje — se je izvedelo za imena treh, ki so jih že zaprli v koronejske zapore: gre za 45-letnega Paola Virgilia. Do poklicu elektrikarja, za 30-letnega Giordana Carlinija, po poklicu izdelovalca napolitanskih «pic», ter za 29-letnega Armanda Fabbrisa. niiiHifiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii TRAGIČNA SMRT BAZOVSKEGA DOMAČINA Padel je v 120 m globoko kraško brezno pri Bazovici Sled za izginulim Josipom Marcem so odkrili karabinjerji šele naslednji dan - Naporno delo gasilcev in jamarjev Mučna in neozdravljiva bolezen je privedla do tragedije, ki je pahnila v žalost družino Marc iz Bazovice 223. Hišni gospodar 63-letni Josip Marc, je prejšnji večer padel v 120 metrov globoko brezno v Jam-nem dolu pri gropajski cesti. Njegovo truplo so po dolgem iskanju in po velikem naporu izvlekli iz brezna šele včeraj popoldne. Josip Marc je že dalj časa bolehal za hudo boleznijo, ki mu je vedno bolj hromila ude. V torek popoldne ob 16. uri je domačin dejal, da bo šel malo na polja pogledat, če je kaj gob, ker pa ga do običajne ure za večerjo še ni tekli po pomoč h karabinjerjem. Podčastnik Piras, ki vodi bazov-sko postajo, se je s svojimi agenti takoj lotil pregledovati okolico, vendar zaman. V deževni noči ni bilo za pogrešanim Marcem nobenega sledu. Ko pa so se včeraj ob prvem svitu ponovno napotili po cesti, ki pelje za bazovskim pokopališčem proti Gropadi, so opazili na desni strani ceste pol velikim drevesom klobuk in suknjič, v neposredni bližini brezna pa v razmehčani prsti več sledov stopinj, ki so se končali na robu brezna. Seveda je bilo takoj jasno, da je nesrečni Marc padel v jamo, morda v trenutku nepremišljenosti, morda pa. ker je zaradi bolezni omahnil. Poklicali so openske gasilce, ki so prihiteli s posebno izurjeno skupino pod vodstvom podčastnika Olive. Gasilci so se po lestvah spustili do globine 60 metrov, naprej pa niso mogli, ker niso imeli ustrezne opreme. Zato so poklicali na pomoč še jamarsko reševalno službo in pet jamarjev se je pod vodstvom Maria Gherbeza spustilo do globine 120 metrov, kjer je na peščenem dnu jame ležalo Marčevo truplo. Z velikim naporom, ki se je zavlekel do 16. ure, so končno spravili truplo na površje. Nesrečni Marc je v vasi bil znan in priljubljen kot delavec, marljiv PD «F. PREŠEREN» ZVEZA BORCEV in MLADINA IZ BOLJUNCA priredijo DANES, 19. in JUTRI, 20. junija, proslavo LETNICE OSVOBODITVE LETNICE OBNOVITVE ■ SLOVENSKE ŠOLE SPORED : Danes, 19. junija ob 20. uri — Krajši koncert godbe na pihala «Breg» na Gorici ob 20.30 — Svečanost pri spomeniku NOB ob 21. uri — Kulturni program na Jami Sodelujejo: godba na pihala «Breg», osnovnošolski otroci, harmonikarja, recitatorji in mešani pevski zbor «F. Prešeren». Priložnostni govor: dr. Sergij Peloza. Jutri, 20. junija ob 21.15 — na Jami Recital socialne in partizanske lirike «Ubijte vojno, prekolnite vojno». Nastopajo: Mira Sardoč, Jožko Lukeš in Stane Starešinič. Glasbena in zvočna oprema: Peter švagelj in Dušan Jazbec. Scena: Demetrij Gej. Nastop vaške godbe Vabljeni! SPD «I. GRUDEN» - Nabrežina organizira CELOVEČERNI KONCERT moškega pevskega zbora pod vodstvom Sergija Radoviča in s sodelovanjem Staneta Raztresena. Koncert bo v nedeljo, 22. t.m., ob 18. uri v društveni dvorani. Vljudno vabljeni! MLADINCI SPDT organizirajo 21. in 22. junija naslednjo turo: Tolmin — Razor planina (prenočevanje) in po transverzalni poti do Črne prsti (hoja 8 ur). Zbirališče ob 14. uri (21. t.m.) pred hotelom Km v Tolminu. SPDT OBVEŠČA udeležence izleta na črno prst, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 22. junija, točno ob 6. uri zjutraj izpred sodnije na Foro Ulpiano. Začetek proslave v Domu Zorka Jelinčiča ob 12.30. Udeležence prosimo, da takoj poravnajo vpisnino. PD «KRAŠKI DOM» z Repentabra obvešča, da bo odhod avtobusa v Novo mesto v nedeljo, 22. junija, točno ob 6. uri s trga v Repnu. Priporoča se točnost. MLADINA IZ BOLJUNCA priredi SAGRO na JAMI v soboto, 21. in v nedeljo, 22. junija. Vabljeni! Potovalni urad AURORA priredi 28. in 29. junija izlet na Krk Cena 19.000 Ur Vpisovanje pri potovalnem uradu « AURORA » Ulica Cicerone št. 4 — tel. 60261 bilo domov, so ga svojci s pomočjo sosedov začeli iskati. Mislili so, da j in narodno zaveden slovenski kmet. Zanušča ženo Amalijo in hčeri Ma- je zaradi bolezni morda padel in da si sam ne mora pomagati. Ker r, A r\ vvi ** o 1 r trt 1 rt rt ». » rt ga do mraka niso našli, so se za- jejo tudi vaščani. rijo in Nado, s katerimi sočustvu- Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 19. junija JULIJANA Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.57. — Dolžina dneva 15.42. — Luna vzide ob 14.27 in zatone ob 0.30. Jutri, PETEK, 20. junija NENAD VREME včeraj: Najvišja temperatura 21,4 stopinje, najnižja 17,7, ob 19. uri 20,8 stopinje, zračni pritisk 1014,2 mb rahlo narašča, veter 7 km na uro severozahodni, vlaga 60-odstot-na, nebo 3/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 18. junija 1975 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 74-letna Carmela Iva-noff, 85-letna Beatrice Fabbro, 67-letni Riccardo Peterlongo, 73-letna Rosa Antoncich por. Longarolli, 53-letna Angela Zito por. Colini, 78-letni Ernest Piščanec, 73-letna Vittoria Lenardi, 94-letna Giuseppina Premeri, 64-letni Antonio Vesnaver, 62-letni Francesco Leskovec, 80-letna Angelina Luchesi vd. Papa. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Rossetti - Emili, UL Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro - Neri, UL Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina - Patuna, Trg sv. Jakoba št. 1; AUa Minerva (Grigolon), Trg Giotti 1: Ai due Mori. Trg Unità 4. PD LONJER - KATINARA sklicuje v prostorih društva za DANES, 19. junija, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva 2. Poročila 3. Diskusija 4. Razrešnica staremu odboru 5. Izvolitev novega odbora 6. Razno Vabimo članstvo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. KULTURNO ZDRUŽENJE MOST proslavlja 30-letnico osvoboditve s predavanjem TARASA KERMAUNERJA SREČANJIH Z BORISOM KIDRIČEM Predavanje bo JUTRI, 20. ju' nija, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Ceppa 9. To bo popolnoma drugačno pr6-davanje, kot ste vajeni! Ariston 16.00-22.00 «Roma Fellini». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 «Scene da un matrimonio». Liv Ullann in An' derssen. , Exceisior 16.15. 19.15, 22.00 «Giu la testa». Robert Steiger, James ^o-' bum, Romolo Valli. Barvni film' Nazionale 15.45, 18.45, 21.45 «Quo vadiš?». Barvni film, v katerem nastopajo Robert Taylor, Deborah Kerr m Peter Ustinov. Fenice 16.00 «Sole rosso». Charles Bronson, Ursuia Andress, Alain Delen. Barvni film. Eden 16.45 «Combattenti della notte». Kirk Douglas. Yull Brinner. Senta Berger. Barvni film. Ritz 16.30 «La rapina più pazza de. mondo». Georges Scott. Barvni film. Aurora 16.00 «Una ragione per vivere e una per morire». Bud Spencer. Capito! 16.30 «Sesso in confessionale». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.45 «Il seme del tamarindo». Barvni film, v katerem igrata Omar Shanf in Julie Andrews^ Impero 16.30 «C’era una volta Hollywood». Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Sesso in corsia». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Blu gang». Barvni film. Jack Palance. Ideale 16.00 «Jeff Bolt l’uragano di Macao». Fred Williamson. Barvni film. Vittorio Veneto 16.OO «I guappi»- ra-bio Testi, Franco Nero in Claudia Cardinale. Abbazia 16.30 «Milano calibro 9»- Costone Moschin in Barbara Bouchet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Radio Zaprto zaradi počitnic. Mignon 16.00 «Mattatoio cinque»- Barvni film. Astra 16.30 «La sedia a rotelle». Igrata Chaterine Spaak in K°bert Hossein. Barvni film. Volta-Milje 17.00 «Ehi Satana, prendi la pistola e spara: ritorna Trinidad». Terence Hill, Peter T. Laurent. Barvni film. Prosveta SPD TABOR - OPČINE na željo številnega občinstva ponovi v nedeljo, 22. junija, ob 21. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Cankarjevo farso v treh aktih «Pohujšanje v dolini šentflorjanski». Vabljeni! Razna obvestila TRŽAŠKI PARTIZANSKI pevski zbo obvešča da je tajništvo v Bazovišker domu v Bazovici. Telefon 226-446. L radne ure v torek in petek od 1£ do 22. ure. Mali oglasi AUTOSALONE TRIESTE — ČARU VIRGIUO - 126 73, 127 74, 128 70- 74, 1500 C 66, 124 coupé 5 m 68, 850 coupé 70. A 112 74, Citroen 1000 75, Fulvia coupé 67, 125 68, Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Gia iia 10 in UL Cotogna 7. Prispevki V počastitev spomina Ernesta Piščanca darujejo Andolškovi 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah. V spomin Darija Starca daruje Dušan Križman 10.000 lir za Dijaško matico, 10.000 lir za Mladinski krožek in 10.000 lir za PD I. Cankar pri Sv. Jakobu. V počastitev spomina Marije Lakovič - Colje daruje družina štubel 5 tisoč lir za Dijaško matico. V NEDELJO, 6. JULIJA, PRIČETEK GRADNJE Na Opčinah bodo zgradili center za skupnost distrofičnih kolnikov Na včerajšnji tiskovni konferenci na Opčinah je vsedržavni tajnik UILDM Milkovič v podrobnostih orisal pobudo «Raje pomagati kot potrebovati pomoč» — s tem glasom in z željo, da bi, četudi v skromni meri prispevali k zbliževanju, razumevanju in sodelovanju med ljudmi, bodo v nedeljo, 6. julija, slovesno pričeli z gradnjo poslopja za skupnost distrofičnih bolnikov naše pokrajine. Kot smo svoj čas že obširno poročali, je tržaška občina darovala tej skupnosti obsežno zemljišče ob pokrajinski cesti med Opčinami in Bani. To je takoj sprožilo zamisel o gradnji nekakšnega centra, kjer bi si distrofični bolniki uredili vse potrebno za olajšanje svojega težkega družbenega in osebnega položaja ter za premagovanje vseh predsodkov, ki jih ljudje še vedno gojijo do ni j h Mišična distrofija je ena najbolj krutih bolezni. Počasi in zahrbtno napade človekovo mišičevje ter mu neizprosno onesposobi gibanje udov. Človeka priklene na voziček in kar je še najhuje — proti njej znanost še ni odkrila učinkovitega zdravila. Najraje napade mlado mišičevje otroka pri treh — štirih letih starosti in je običajno dednega značaja. Če si po eni strani znanost še ni utrla pioti v skrivnosti te neizprosne bolezni, se vsaj v Italiji tudi na področju zdravstvene pomoči in socialne oskrbe bolnikom ni nič premaknilo. Vse je še vedno prepuščeno prostovoljnim prispevkom raznih «radodarnih» grofic in vojvodinj, o kaki koreniti reformi pa nobenega govora. To je kruta stvarnost, ki ji ni opravičila in v tej stvarnosti ie prisiljena na lastno pobudo ukrepah za izboljšanje svojega položaja tudi skupnost distrofičnih naše pokrajine, ki bo na Opčinah zgradila svoj center. Razni upravni organi so sicer prispevali pomoč (glej občinska u-prava, ki je darovala 12 tisoč kvadratnih metrov zemljišča), gradnja pa bo kljub temu slonela izključno na prostovoljni podlagi. Za to bo poskrbela posebna organizacija gradbincev — univerzitetnikov, ki ima svoj sedež v Padovi. Tudi celotno pobudo vodijo iz Padove. Glavni pjobudnik je namreč vsedržavni tajnik UILDM (vsedržavne zveze za boj proti mišični distrofiji) Mirko Milkovič, ki je tudi sam distrofični bolnik in je p» rodu iz Gropade. Kot je sam poudaril na včerajšnji tiskovni konferenci v gostilni Veto na Opčinah, naj bi predvideni center izpolnjeval dve funkciji. Prvič naj bi to bil nekakšen zavod za mišične bolnike z vsemi potrebnimi strukturami, od ambulant do športnih igrišč ter z barom — prodajalno, ki bi bolnikom omogočila zaposlitev ter obenem možnost zaslužka in s tem pogoje samozadostnosti, po drugi strani pa bi bil center popolnoma odprt za vse ostalo prebivalstvo, ki bi se lahko poslužilo tako igrišč kot parka in tako živelo v neposrednem stiku z bolniki, ki nedvomno potrebujejo ta neposreden stik z družbo, ki jih obkroža. Skupnost išče to sodelovanje z vsemi, ne glede na narodnostno ali politično nripadnost ter želi, da bi center dejansko postal stična točka med obema narod-nostima, ki živita na Opčinah, kot so tudi med bolniki samimi tako Slovenci kot Italijani. V tem duhu bo potekala tudi slovesnost ob pričetku gradnje, na katero vabijo vse okoliško prebivalstvo ter posebej naša prosvetna društva, ki naj bi s svojimi zbori in drugimi skupinami obogatila kulturne prireditve, ki jih bo skupnost prirejala med poletjem v teku gradnje. • Vodstvo ljudske knjižnice v Miljah obvešča, da bo knjižnica prihod- nji teden zaprta za občinstvo zaradi vsakoletnega razkuževanja prostorov. Protestna akcija Združenja staršev proseškega vrtca Zaradi nevzdržnega stanja, ki že dalj časa vlada v otroškem vrtcu ONAIRC na Proseku, je krajevno združenje staršev na sinočnjem širšem sestanku sklenilo, da starši iz protesta ne bodo poslali svojih o-trok v vrtec do ponedeljka, ko se bodo ponovno sestali in proučili položaj. Nevzdržno stanje v prose-škem vrtcu je posledica stavke o-sebja, ki mu" ustanova ONAIRC ni izpolnila upravičenih zahtev. Združenje staršev je sinoči med drugim pxwiovno izrazilo solidarnost s stavkajočimi. ubedtUdtvu Spoštovano uredništvo! Po povratku z izleta v Benetke in Gonars čutimo prijetno dolžnost, da se vam najlepše zahvalimo za sodelovanje in pomoč, ki sta nam na naši poti bila dobrodošla. Zahvaljujemo se tovarišici iz uprave dnevnika za organizacijo, prav tako tovarišici Malalanovi za učinkovito posredovanje. Posebej smo dolžni zahvalo tudi šoferju avtobusa, imena žal ne vemo, ki nam je na poti bil ne le voznik, ampak tudi ljubezniv vodnik in tolmač. Učenci in učenke 8. b razreda Osnovne šole Louis Adamič na Grosupljem in njihov razrednik. liiiiiiiiiiiiuiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiHiniiiiiiiiiuitnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiliiiiiil Za slov. kulturni dom v Celovcu ni gradbišča Prejšnjemu lastniku gradbišča izdali dve gradbeni dovoljenji ko je lastništvo prešlo v slovenske roke, je gradbišče spremenilo svoj gradbeni značaj in je staro poslopje postalo zgodovinsko zanimivo in pomembno Koroški Slovenci doživljajo novo šikano. Avstrijske oblasti ponovno dokazujejo — v kolikor bi to bilo sploh potrebno — da ostajajo dosledne v svoji načrtni gonji proti koroškim Slovencem. Glavne organizacije koroških Slovencev in sicer Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Zveza prosvetnih društev ter Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza že dolgo let želijo zgraditi v Celovcu svoj kulturni dom. Bil bi naj to nekakšen osrednji kulturni dom za vse koroške Slovence, poslopje, ki bi imelo večjo in manjšo dvorano, več predavalnic, prostor za umetnostno galerijo, nadalje prostore za društveno dejavnost, sa tiskovne konference itd. V njem bi bile nastanjene tudi pisarne o-srednjih kulturnih organizacij, skratka postal naj bi središče kulturne dejavnosti za vse Slovence, ki žive onstran Karavank. Dolgo let je ustrezen forum, ki si je nadel ime Kulturni dom, i-skal v Celovcu primeren prostor za postavitev tega osrednjega sedeža. Kot dokazujejo gornji podatki, bi poslopje moralo biti precejšnje, vrhu tega mora biti dom nekje v središču Celovca. Pred časom so našli prostor, kjer bi bili lahko zgradili svoj osrednji sedež, vendar je to gradbišče bilo preveč blizu kolodvoru in so strokovnjaki ugotovili, da bi tresenje bilo nevarno in bi bili morali investirati ogromno denarja za u-strezno izolacijo in še t~ bi ne zajamčila povsem popolne tišine. Iskanje se je torej nadaljevalo in našli so ga na tako imenovanem Kardinalschiittu. Tudi to gradbišče je v središču mesta, le nekaj metrov stran od glavnih prometnic. Društvo Kulturni dom se je pozanimalo, ugotovilo katastrske številke in zemljišče odkupilo, z zemljiščem pa tudi poslopje, ki pa je skoraj v ruševinah. In ko so v celovških krogih, na magistratu, kot tudi v političnih vodstvih strank ugotovili, da je lastnina zemljišča in zgradbe prešla v slovenske roke in da zadruga Kulturni dom namerava tu zgraditi svoj osrednji sedež, so «u-gotovili», da se tu ne more graditi nova zgradba, ker da je sedanja zgradba zgodovinskega pomena in da jo je treba ohraniti. Posebno sedaj, letos, ker je letošnje leto proglašeno za «mednarodno leto ohranjevanja zgodovinskih spomenikov». Ljudje v celovškem magistratu, ki so čez noč postali tako vneti zagovorniki «starin» so pozabili, da so 1.8.1966. leta, torej pred devetimi leti, izdali za isto gradbišče gradbeno dovoljenje za štirinadstropno stavbo, ki naj bi imelo pod streho trgovine in stanovanja. Ker do 12.9.1968 ni lastnik gradbišča in zgradbe na njem začel gradnje, je celovška občinska oblast podaljšala gradbeno dovoljenje vse dotlej, dokler bi graditelj ne prišel do morebitnih subvencij. Še več, lani 16. maja, torej pred trinajstimi meseci je celovški magistrat v pismu bivšemu lastniku potrdil veljavnost gradbenega dovoljenja. Bivši lastnik pa je bila družba za gradnjo stanovanj in sicer za 90 odstotkov vrednosti, za preostalih 10 odst. pa celovška upokojenka F. Schutz. Zanimivo je, da sta lastnika, že omenjena družba in upokojenka, ponujala zemljišče številnim interesentom, ki se pa za nakup razvaline in zemljišča niso mogli odločiti. Ponudila sta ga tudi celovški občini in je 27. avgusta 1971. leta dru- žba-lastnik s pismom prosila občinsko upravo v Celovcu, ali namerava zemljišče odkupiti ali ne. In je naknadno pogajanje o tem šlo v nič. Zemljišče, za katero že dolgo obstaja gradbeno dovoljenje, je ostalo torej na prodaj vse do letošnjega februarja, ko je nastopilo kot interesent društvo Kulturni dom in sta bili 19. ter 25. februarja podpisani kupni pogodbi za obe parceli, za gradbeno površino štev. 161 ter za vrt štev. 52/1. In ko je kot kupec nastopila slovenska organizacija, se je zadeva začela zapletati. Kupni pogodbi, ki sta bili sklenjeni med društvom Kulturnim domom in bivšima la-stikoma, je bilo treba predložiti v potrditev, kot to predvideva zakon, na magistratu. Ta procedura traja običajno dva tedna, kvečjemu tri. Toda ta formalnost tokrat ni bila le formalnost. Ker je središčno gradbeno zemljišče z napol porušenim poslopjem prešlo v slovenske roke, v roke društva, ki namerava tu graditi svoj dom, svoje kulturno središče, so se na celovškem magistratu spomnili, da poslopje za katerega so že dali dovoljenje za zrušenje in za gradnjo na istem mestu stanovanjskega poslopja, predstavlja objekt zgodovinskega pomena. Celovška občina je takoj bila pripravljen poslopje, ki je bilo doslej v derutnem stanju, spremeniti oziroma restavrirati v — mestni muzej. Po izjavi pristojnega referenta za načrtovanje dr. Ferrari ja je šele predavanje «O turških vpadih na Koroškem in iz tega sledeči razvoj» dne 8. aprila letos, torej poldrugi mesec po predložitvi kupne pogodbe mestnemu magistratu v odobritev — dalo pobudo za spremembo načrta «in za spremenitev namembnosti zemljišča». Z drugimi besedami, šele ko je društvo Kulturi dom nastopilo kot kupec, so se v mestnem magistratu spomnili, da je rušeča se hiša — zgodovinske vrednosti. Navedli smo že konkretne podatke o gradbenem dovoljenju in o podaljšanem gradbenem dovoljenju, ki ju je celovški magistrat dal bivšemu lastniku parcele in stavbe na njej. Nenadoma pa je to poslopje postalo «nedotakljivo», zemljišče je pa zadobilo drugo gradbeno veljavnost. Sam pravni zastopnik bivšega lastnika koroškim Slovencem nič kaj naklonjeni celovški odvetnik dr. Gottfried Tschurtschentha-ler je v zvezi s tem rekel, da «ta manever je tako prozoren, da mora vsakdo spoznati namen — preprečiti, da bi zemljišče postalo slovenska last... to je jasna kršitev določil državne pogodbe in ustavnopravne zajamčene enakopravnosti... Kar se tukaj dogaja, je huda zloraba zakonskih določil, ki je v posmeh vsaki pravni državi.» Samo ot> sebi se razume, da so koroške slovenske organizacije proti tem naklepom celovškega magistrata odločno nastopile. Prejšnji teden so predstavniki društva Kulturni dom sklicali tiskovno konferenco. Zastopniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Narodnega sveta koroških Slovencev ter društva Kulturni dom so jasno povedali, da «sprememba namembnosti je samovoljen akt proti slovenski narodni skupnosti, akt, ki s pravno ureditvijo države nima nikakršnega opravka. Z vsemi sredstvi, tudi s kršenjem zakona se je skušalo preprečiti, da bi slovenska ustanova postala lastnik zemljišča. V OGNJENEM VRTINCU Risbe Vladimir Herceg Besedilo Ciril Calè Predvsem pa pomeni ta sklep izrazito kršitev določil člena 7 avstrijske državne pogodbe. Tako je prišlo do naravnost edinstvenega primera diskriminacije in to le nekaj dni zatem, ko je deželni glavar trdil, da na Koroškem ni nobene diskriminacije, nobenega zatiranja». Pravzaprav je vsa zadeva tako jasna, da bi bil vsak komentar odveč. Zanimivo pa je, da se takšni primeri na Koroškem ponavljajo. Pred letom al' kaj več smo imeli o-pravka s podobnim primerom glede Vetrinskega gradu, ki je tudi zbudil polemiko n*. Koroškem. Brž ko je kot interesent -a nakup Vetrinskega gradu nastopila slovenska Mohorjeva družba, so se oglasili (Nadaljevanje m 6. strani) Z zaključnih prireditev na slovenskih šolah ZAČASNO USTAVLJEN DOSTOP V MESTO VSaigonu so torej začeli s čiščenjem- Sovražnik je zlorabil humanost nove obiasti? Kakor smo že poročali, smo imeli v preteklih dneh vrsto zaključnih prireditev, ki so že dolgo tradicionalna navada za naše šole. Na gornji sliki vidimo šolski pevski zbor na zaključni prireditvi, ki jo je priredila v mali dvorani Kulturnega doma osnovna šola iz Ul. Donadoni tsiiss SAIGON - HOČIMINHOVO MESTO, sredi junija. — Iz glavnega mesta Južnega Vietnama so se širile najrazličnejše vesti. Eni so pisali z navdušenjem, drugi so poročali o preganjanju ljudi. V bistvu pa so bile doslej razmere vse drugačne. V Saigonu ali v Hočiminhovem mestu, po povem, «je bilo svobode preveč», kot ugotavljajo nekateri. To pa lahko sklepamo tudi iz ukrepov vojaških oblasti, ki so začasno omejile ali celo ukinile obiske tujih časnikarjev v osvobojenem mestu. To pa iz e-nostavnega razloga, da bi «pospešili normalizacijo razmer in utrdili varnost», kot je bilo rečeno. «Večina ljudi, ki so delali za bivši režim in za okupatorja, je razumela, da je odslej možnost delati le za bodočnost, za revolucijo. Toda poleg te pretežne večine so tudi posamezniki, ki tega niso razumeli. Zato se pripravljamo, da te posameznike spravimo k pameti. Nekatere bomo tudi kaznovali», je odgovoril predsednik vojaško - upravnega komiteja Sai-gona generalni polkovnik Čanvan-ča, ko so ga vprašali, ali je v mestu tudi kaj reakcije in če se vojaške oblasti proti njej borijo, da bi se preprečil morebitni poskus kontrarevolucije. Komaj dva dni po tej zgovorni in odkriti izjavi predstavnika novih oblasti v Saigonu pa je bil razobešen razglas, da naj se «vsi častniki in vojaki bivše vojske obvezno prijavijo», ker bodo sicer strogo kaznovani. Revolucija je v Vietnamu zahtevala veliko krvi. Ne po krivdi revolucionarnih sil, pač pa po krivdi ameriškega okupatorja in njegove kvizlinške vojske. Če bi se Američani ne bili vmešavali v «u-mazano vojno» bi revolucionarna vojska kmalu opravila svoje delo z neverjetno majhnim številom žrtev. Zato je kar čudno, da je prav zmagovita revolucija pokazala nasproti bivšim zakrknjenim nasprotnikom izredno potrpežljivost in humanost. Toda vse to ima tudi svoje meje. Očitno je, da so nekateri napačno dojeli potrpežljivost in humanost osvobodilnih sil in skušajo to zlorabiti. Po osvoboditvi dežele ni bil niti en sam bivši ali sedanji zločinec — in teh ni bilo malo — ustreljen. Toda kaže, da je tovrstni humanosti odklenkalo. To humanost so začeli nekateri ocenjevati kot popuščanje ali celo neodgovornost. Krivci, kaže, bodo vendarle morali plačati svoje dolgove revoluciji. V zadnjih časih je revolucija začela «čistiti» Saigon oziroma Hočiminhovo mesto, kot se po novem imenuje, in tudi druga mestna središča širom po Južnem Vietnamu. In dela bo veliko, kot se zdi. Ne smemo namreč pozabiti, da je «v džungli na asfaltu», ki se je pred nedavnim imenovala Saigon, veliko tistih, ki svojih računov ne toliko do revolucije kot do vietnamskega ljudstva še niso poravnali. Mnogi pripadniki bivše armade in mnogi policijski agenti, ki so prej na veliko kradli, trpinčili, pobijali ljudi, so se enostavno «prelevili» in tik pred prihodom osvobodilne vojske izvedli tako i-menovani «striptease». Toliko je bilo namreč teh nenadnih «prelevitev» iz vojakov v civiliste, da so bivšo kvizlinško vojsko preimenovali v «striptease - armada». Kot so južnovietnamske revolucionarne oblasti ob samem prevzemu oblasti in odgovornosti poudarile, niso imele namena izvajati nad bivšimi vojaki represalij samo zato, ker so ti služili v kvizlinški vojski ali kvizlinški policiji, toda razne akcije, ki so jih ti zakrknjeni sovražniki svojega naroda začeli spletati, kažejo, da jih preteklost ni ničesar naučila. Napačno so dojeli popustljivost in bodo zato sedaj plačali. V velikem prostoru ljudskega revolucionarnega komiteja v saigon-skem 11. okraju so dekleta in mla-| den:či, ki točijo gostom pijačo za 1 točilno mizo, oboroženi; okoli pa- su nosijo ročne bombe. Tudi vojaki, ki jih pot zanese sem, so po večini oboroženi. Tudi funkcionarji, po večini bivši borci in oficirji, se srečujejo s časnikarji po navadi oboroženi. Celo člani bivšega ilegalnega okrajnega komiteja, ki se v času ameriške okupacije in borbe proti njegovim kvi-zlingom niso bali, pa čeprav so sleherni dan tvegali življenje, niso več tako prostodušni. Komite, ki je v času borbe rušil stari režim in pomagal revoluciji, pomaga sedaj vojski pri normaliziranju življenja. To normaliziranje pa vodi tudi skozi «čiščenje» mest in središč vsega, kar se je v času tuje zasedbe nabralo tu nepoštenega. Hkrati tako vojska kot vojaška oblast «mora skrbeti za varnost prebivalstva, za varnost področja, celo za varnost podeželja, kajti tudi tu je treba ustvariti novo družbo in pomagati kmetu pri pridelovanju hrane za podeželje in mesto». 11. okraj Saigona oziroma Hoči-minhovega mesta so označili kot iŠflg Z zaključne prireditve na slovenski osnovni šoli v Skednju. Na sliki otroci prvega razreda med svojim nastopom (Nadaljevanje na 6. strani) Na zaključni prireditvi na srednji šoii «Srečko Kosovel» na Opčinah so nagradili tiste, ki so se izkazali ob proslavi 30-letnice osvoboditve ČETRTEK, 19. JUNIJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Od ena do neskončnosti 12.55 13.30 17.00 17.15 17.45 18.00 18.45 20.00 20.40 21.00 22.00 23.00 18.15 18.30 19.30 19.35 20.00 20.30 21.00 22.15 Otroški zbor «Kraški slavček» iz Nabrežine, ki je nastopil na zaključni produkciji nabrežinske podružnice Glasbene šole Glasbene matice iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiinimmiiiiiiiiintiiiiiuiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KAJ VSE NE PRIHAJA NA DAN V ZVEZI Z DEJAVNOSTJO CIA Svoje agente ima celo med šefi znanih multinacionalnih družb Ameriška obveščevalna služba CIA, s katero se zadnje čase hudo ukvarjajo v Washingtonu, pa tudi drugod po svetu zaradi njene nečedne dejavnosti, je postala tarča ostrih kritik tudi zato, ker je «nepravično obogatela». In sedaj se CIA skuša vrniti v «normalne razmere» in «razdaja» nekatera svoja premoženja. Že dolgo se je vedelo, da je CIA lastnik marsikatere družbe. Nihče pa ni mogel misliti, da si je družba prilastila tolikšno bogastvo. Marsikatero na videz povsem normalno zasebno podjetje je last te vohunske službe. Obstajajo tudi družbe, ki zaposlujejo deset tisoč ljudi in so last te vohunske službe Drugod pa je veliko majhnih, preprostih podjetij z 10 morda 20 nameščenci, ki pa služijo le za to, da se med temi nameščenci krije po en agent CIA. Nihče ne ve, koliko je po svetu razpršenih takih manjših podjetij, družb in družbic, ki služijo ameriški vohunski službi le za maskiranje. Toda letalska družba «Air America» ter družba «Pacific Cofp» sta tudi last CIA in v obeh primerih gre za veliki družbi. «Air America» razpolaga s približno 165 modernimi letali in zaposluje 5000 nameščencev. V tej družbi je veliko agentov CIA, ki so se uveljavili tudi v času vietnamske vojne, saj je družba imela nekakšen monopol pri tovornem in civilnem prometu med raznimi ameriškimi in tujimi oporišči in Vietnamom. Družba «Pacific Corp» pa je tudi velikansko podjetje ki se ukvarja z velikimi deli, gradi n.pr. velike objekte, seveda predvsem za CIA. Zanimivo je pri tem tudi to, da so nekateri vodilni funkcionarji CIA priznali, da je med visokimi funkcionarji in celo med šefi multinacionalnih družb veliko, najmanj 200 agentov CIA. Ob takšnem stanju je popolnoma razumljivo, da zadeva CIA zaskrbljuje tudi določene ameriške kroge same, vendar je razumljivo tudi to, da raziskava v zvezi z dejavnostjo CIA, ki jo je vodil sam podpredsednik ZDA, ni mogla «do dna», kot je bilo prav te dni rečeno. Sicer pa je bilo že doslej toliko povedanega na račun nečednega in protizakonitega početja te «države v državi», kot so tudi imenovali organizacijo oziroma službo CIA, da je kar čudno, da niso posledice razkritij še hujše, ko pa se je med drugim zvedelo tudi, da je vodstvo CIA že 18.30 19.00 19.20 20.30 21.05 22.15 22.25 23.25 23.40 21.15 21.30 23.00 Sever kliče Jug, Jug kliče Sever DNEVNIK in Danes v parlamentu DNEVNIK Otok kobilic, 5. in 6. epizoda Program za mladino: Klovn Božo Trije dečki v čolnu, drugo nadaljevanje Poljudna' znanost: Dokumenti sodobne zgodovine: PRVA SVETOVNA VOJNA Danes je na vrsti tretje nadaljevanje oddaje, ki jo pripravlja Nicola Caracciolo Italijanske kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK Ihtavi, simpatični Braccio di ferro Štirje risani filmi Ironside — Za vsako ceno: KDO JE BARBARA? TV detektivka, ki jo režira James Scheldon. V glavnih vlogah nastopajo Raymond Burr, Vera Miles, Philip Karey, Barbara Anderson itd. VOLILNA TRIBUNA Oddajo bo vodil Jader Jacobelli in se je bodo udeležili predstavniki političnih strank, ki so se udeležile sedanjih deželnih, pokrajinskih in občinskih volitev, in na kateri bodo skušali napraviti obračun o poteku in rezultatih volitev DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL PROTESTANTIZEM Tedenska oddaja o judovskem kulturnem življenju Že dolgo menimo, da je antisemitizem pri nas že v pozabi. In vendar se z nekakšnih odporom proti Judom še vedno srečujemo. Ni to splošno razširjen pojav, kar bi bilo zares vse obsodbe vredno. Toda najdejo se tudi ljudje in krogi, ki protiju-dovsko razpoloženje gojijo. V Traniju v Puglii na primer še vedno obstaja kult, ki nosi naslov «ostia fritta». Osnova temu kultu je protijudovstvo. Na dan velikega četrtka namreč nosijo v procesiji hostijo, ki da so jo onečastili Judje. Da gre za zadevo davne preteklosti, je samo ob sebi umevno. Toda Cerkev, katoliška cerkev, pa čeprav v tako imenovani ekumenski dobi to lažno trditev, ki se je spremenila v tradicijo, še neguje. Sicer pa obstaja tudi katoliška publikacija, ki daje tej «folklorni» prireditvi, ki temelji na lažni trditvi, tudi nekakšno znanstveno verodostojnost Koncert na trgu Danes bo nastopil ansambel mladinske pihalne godbe Crispolti iz mesta Todi Športni dnevnik Ob 20. uri DNEVNIK SPACCAQUINDICI Televizijsko nagradno tekmovanje, ki ga vodi Pippo Baudo PUCCINIJEVA UMETNOST V gledališču «Giglio» v Lucci so posneli koncert, na katerem je orkester milanske RTV izvajal pod vodstvom Maurizia Arene nekaj skladb velikega skladatelja in sicer več odlomkov iz opere Manon Lescaut in nekaj odlomkov iz Tosce JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Na črko, na črko, oddaja za otroke Obzornik VZPON ČLOVEKA, serijski dokumentarec DNEVNIK E. Pianitz: Sedem ljubezni donne Juanite Danes je na vrsti tretje nadaljevanje vzhodnonemške nadaljevanke Kam in kako na oddih? Četrtkovi razgledi: IZKUŠNJE, KI VZPODBUJAJO «Sava» iz Kranja je tisti delovni kolektiv, ki je prvi v Sloveniji imel svoj delavski svet. 25 let je od tedaj, ko so ga osnovali in izvoiili. In vendar so spomini ljudi, ki so takrat volili ta pionirski samoupravni organ, še živi. Današnja oddaja ljubljanske TV je posvečena majhnemu jubileju samoupravljanja, četrtstoletju razvoja samoupravnega sistema v podjetju «Sava» in tudi drugod. Ljubljanska TV skuša prikazati razvoj odnosov v tem podjetju, ki je prav gotovo upravičeno, da se ponaša z najdaljšo prakso. Oddajo je TV pripravila v smislu prereza 25 let, dobe, ko se je družbena ureditev v težavah uveljavila DNEVNIK VATERPOLO: JUGOSLAVIJA - ITALIJA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA DNEVNIK Brezskrbna družba Celovečerni film s Stanliom in Olliom Narodnostne manjšine: OHRANJEVANJE NARODNE SAMOBITNOSTI TRST A ba; 20.20 Boccaccio: H principe 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- f^L1!0^0’ 2100 Po!itična tribuna; ročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 22-20 Pon°vno na sporedu. Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Skladatelji in njih korespon- II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Orkester; denca; 19.10 Narava in sodobni 9-35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem človek: 19.25 «Pisani balončki»; 20.00 Šport; 20.35 Fran Sušnik -Anton Brumen: «Trabeški menih»; 21.40 Relaks ob glasbi. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Poletne parodije; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbe-no-govorni spored; 17.30 Reportaža; 17.50 Telefonski pogovori' 14.30, 17.30, 20.00 Plošča za poletje; 22.50 člo- 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba vek v noči. za dobro jutro; 9.00 Folk glasba; Z nami je; 11.00 Glasba in nasvet; 21.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.45 Zgodba in glas; 16.30 Z nami je; 16.50 Poskočne; 17.45 Ansambel «Grešnici»; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00, 20 00 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola: Porgy in Bess; 10.30 Iz glasbenih šol; 11.15 Uganite, pa 18.00 Mladinski klubi 19.00 Gl.! sba po željah; 19.30 Čarobna godala; 20.00 Prenos RL; 20.30 Pisana glasba: 21.45 Lahka glasba; ti; 13.40 S pihalnimi godbami; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 2,M Radijski oder ; 23.00 Plesni ^narodi^jo: 15,40 Med Solo. ritmi; 23.3 Slovenski solisti in ansambli. NACIONALNI PROGRAM družino in delom; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Naš podlistek; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Iz domačega opernega arhiva; 19.05 Revija orkestrov 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po- in solistov; 19.35 Produkcija ka-ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 set; 20.40 Ansambel Jožeta Kam-Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.10 piča; 20.50 Lahko noč, otroci!; Nemogoči intervjuji; 11.30 Izbran 21.00 Večer domačih pesmi; 22.00 program; 12.10 Četrti spored; 13.00 Jan Kochanowski: Iz pesmi; 22 40 Četrtkov program; 14.05 Drugi Lepe melodije; 23.20 Organist Hu- 'r\rrt\r • 14 1A Morlol• 1 1A /->»-■ 4- D. 0,1 nr\ t~» • i • • i zvok; 14.10 Nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončni ca; 17.05 Komorna in operna glas bert Bergant: 24.00 Pri tujih radijskih postajah; 00.30 Naš nocojšnji gost. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte uskladiti svoje interese z interesi svojih sodelavcev. Zvečer prijetno srečanje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekatera srečanja in razgovori vam bodo omogočili izpolnitev vaših načrtov. Ogibajte se nepotrebnih razgovorov. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vaše zamisli bodo zelo upoštevane od vaših sodelavcev in družabnikov. Vaša zaskrbljenost je brez podlage. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne dovolite, da bi vas vaši predstojniki podcenjevali. Vaše razumevanje bo omogočilo poravnavo nekega spora. LEV (od 23.7. do 22.8.) Izredno uspešen dan na področju svobodnih poklicev. Sprejmite vse kritike, ki bodo prišle s strani prijatelja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vse okoliščine bodo v vaš prid. Občutili boste potrebno, da ustvarite o-krog sebe kar najbolj vedro vzdušje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Podpora, ki jo boste prejeli od neke vplivne osebe, vam bo omogočila zaključek važnega posla. Ljubosumni boste. ŠKORPIJON (od 24.10 do 22 11.) Drzen podvig z vaše strani bo pred 20 leti sklenilo s pravosodnim ministrstvom tajno pogodbo, da bo vse kazenskopravne raziskave proti agentom CIA vodila sama CIA, to se pravi, da bodo agenti te službe izven domene rednega sodstva, vsaj v preiskovalni, konkretno torej v najpomembnejši fazi. To pa hkrati pomeni, da je bila CIA tudi s te plati — nedotakljiva. ........................................................................................................... zmanjševal vpliv, ki ga je doslej i-mel neki vaš sodelavec. Spokojnost v družini. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Storite vse, da zaključite posel, ki vas sicer ne navdušuje preveč. Prijeten večer za ljubitelje umetnosti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne zaupajte preveč osebam, ki so preveč optimistično razpoložene. Prejeli boste vesti o osebi, ki je več časa odsotna. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nadaljujte s svojim delom, ne glede na težave, ki se vam postavljajo. Srečne ure z ljubljeno osebo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) S svojo spretnostjo boste premagali vse težave v svojem delu. Bodite širokosrčni in pozabite na krivice. TENIS POLFINALE DA VISOVEGA POKALA V PARIZU Najpi »rej Panatta-Jauffret nato Barazzutti-Dominguez Sestave dvojic uradno še niso sporočili PARIZ, 18. — V petek se bo v Parizu začelo polfinalno srečanje evropskega področja mednarodnega teniškega tekmovanja za Davisov pokal med Francijo in Italijo. Danes so opravili žrebanje nasprotnikov, ki je dalo tak izid: petek Panatta (It.) - Jauffret (Fr.) Barazzutti (It.) - Dominguez (Fr.) sobota srečanje dvojic nedelja Panatta (It.) - Dominguez (Fr.) Barazzutti (It.) - Jauffret (Fr.) Sestave dvojic za to pomembno srečanje uradno še niso sporočili. Morda bosta italijanske barve branila ista tekmovalca, ki bosta nastopila tudi v srečanjih posameznikov. Bolj pa je verjetno, da bo v srečanju dvojic namesto Barazzuttija vstopil v ekipo Bertolucci. Italijanska ekipa v tem polfinalu ni brez možnosti za napredovanje. Od ponedeljka dalje v Londonu Mednarodni turnir v Wimblcdonu LONDON, 18. — Od ponedeljka dalje bo v Londonu tradicionalni mednarodni wimbledonski teniški turnir, ki se ga bodo udeležili vsi najboljši svetovni tenisarji. Nosilec skupine številka ena bo lanski zmagovalec Američan Jimmy Connors, nosilec skupine številka dva pa bo lanski finalist, veteran Ken Rcsewall. Nosilca naslednjih dveh skupine pa bosta še Šved Bjom Borg in Mehikanec Ramirez, zmagovalec letošnjega mednarodnega italijanskega turnirja. številka ena italijanskega tenisa Adriano Panatta se bo verjetno v finalu svoje skupine spoprijel z močnim Ramirezem. Težko pot bo imel tudi Jugoslovan Nikola Pilič, ki se bo, verjetno, spoprijel z Nizozemcem Tomom Okke-rjem. Naj omenimo, da se bo letošnjega mednarodnega turnirja v Londonu udeležilo 128 tekmovalcev. V ženski konkurenci je seveda glavni favorit Američanka Chris Evert, ki bi se morala v finalu spoprijeti s svojo že tradicionalno nasprotnico Navratilovo (ČSSR). RIM, 18. — Italijanska TV je zagotovila, da bo prenašala teniško srečanje Davisovega pokala Francija-Italija iz Pariza, vendar ure prenosa še niso določili, ker bo francoska televizija sporočila šele jutri, kdaj bo lahko opravila prenos teh srečanj. « * * Italijanska TV bo po prvem sporedu prenašala mednarodno atletsko srečanje Italija - Kitajska - Romunija - Španija v Rimu 25. junija ob 21.50, dan kasneje pa z začetkom ob 22.05. * « * Italijanska TV bo prenašala tudi povzetke mednarodne kolesarske dirke «Tour de France» in sicer vsak dan od 26. junija do 20. julija na drugem sporedu z začetkom ob 22.30. BOKS Puddu za evropski naslov OSLO, 18. — Italijanski boksar su per peresne kategorije Antonio Puddu se bo danes v Oslu spoprijel z evropskim prvakom Norvežanom E-rikom Paulsenem. Kljub temu, da je norveški boksar favorit v tem srečanju za evropski naslov, saj bo boksal pred domačim občinstvom, pa je Puddu prepričan, da bo premagal nasprotnika, saj se je za ta dvoboj temeljito pripravil. •* * * Ali na Kitajsko KUALA LUMPUR, 18. — Svetovni prvak težke kategorije Mohammad Ali (Cassius Clay) je izjavil, da bo po dvoboju z Angležem Bugnerjem odpotoval na Kitajsko, kamor ga je povabil sam kitajski predsednik Mao Ce Tung. Ali je dodal, da se bo mu- dil na Kitajskem več kot deset dni. Ali je seveda prepričan, da bo brez težav odpravil angleškega boksarja in se že meni za velik dvoboj z rojakom Frazierjem, ki naj bi baje bil v Manili. Za ta dvoboj, ki naj bi bil letos novembra, bi Ali vnovčil šest milijonov dolarjev, Frazier pa tri. NOGOMET MILAN, 18. — V okviru tekmovanja za italijanski nogometni pokal bodo danes v obeh skupinah odigrali štiri tekme ■; naslednjimi sodniki: A skupina Napoli — Roma Vannucchi Torino — Fiorentina Fanzine B skupina Bologna — Milan rinili Inter — Juventus Trinchieri * # * Italijanska nogometna zveza je sporočila, da bodo finalno srečanje za italijanski nogometni pokal polprofesionalnih moštev Sorrento — Monza odigrali v nedeljo, 29. junija v Sorrentu. Igrišče so določili z žrebom. * * * PRAGA, 18. — Slavna nogometna ekipa Sparta iz Prage je letos nazadovala v nižjo, B ligo. To je prvič v zgodovini tega prestižnega kluba, da bi moštvo zapustilo skupino najboljših. Letošnje nogometno prvenstvo Češkoslovaške se je zaključilo s slavjem ekip iz Bratislave. Prvo mesto je namreč osvojil Slovan, drugo pa Inter (oba iz Bratislave). V nižjo ligo pa sta izpadli Sparta in Nitra. * * # CESENA, 18. — Cesena je dal Ge-noi na posodo svojega nogometaša Otella Catanie. V zameno pa je Cesena od Genoe najela Giorgia Bittola. * * * Tudi Eusebio v ZDA CASABLANCA, 18. — Znani portugalski nogometaš Eusebio, član društva Benfica, je danes s svojim moštvom dopotoval v Casablanco, kjer bo Benfica odigrala prijateljsko tekmo. Ob prihodu v afriško mesto je Eusebio dejal, da bo to zadnji njegov nastop v vrstah Benfice. Eusebio je namreč že podpisal pogodbo z ameriškim klubom Boston, kjer med drugim igra tudi bivši soigralec Eusebia Simoes. PLAVANJE LONG BEACH, 18. — Amerikanec Bruce Furniss je s časom 1’51”41 postavil nov svetovni rekord v plavanju na 200 m prosto. Dosedanji SR Amerikanca Tima Shawa je bil 1’51”66. ESCH SUR ALZETTE, 18. — Belgijec Frans Verbek je osvojil 35. KOŠARKA Bajna vsota za Jabbarja LOS ANGELES,' 18: - Kralj ameriške košarke Kareem Abdul Jabbar bo v prihodnji sezoni igral za profesionalno moštvo NBA Los Angeles Lakers. Jabbar (Lew Alcindor) se je uveljavil kot amater pri znani univerzi LCLA, nato je prestopil v vrste Milwaukee Bucks, kjer je skupno z Oscarjem Robertsonom osvojil leta 1971 prvi naslov prvaka NBA. Jabbar je podpisal z novim društvom pogodbo za pet let in za vsoto, ki še točno ni znana (verjetno 320 milijonov lir na leto), a jo lahko primerjamo z vsoto, ki jo je dobil Pelè, ko je letos prestopil v ameriški klub Cosmos. Predsednik društva Lakers Jack Kent Cooks je prepričan, da je s tem nakupom napravil enega najboljših poslov v športni zgodovini sploh. Naj omenimo, da je Cooks že organiziral boksarski dvoboj stoletja med Alijem in Frazierjem. Jabbar, ki sodi med najboljše a-meriške košarkarje vseh časov, je star 27 let, visok je 2,20 m, doslej pa je med profesionalci povprečno mednarodno kolesarsko dirko po Luk-1 dosegel 30 točk na tekmo in z viso-semburgu. | km odstotkom 55. Svetovni prvak težke boksarske kategorije Cassius Clay se v teh dneh v Kuala Lumpuru vneto pripravlja na srečanje proti britanskemu boksarju Bugnerju, proti kateremu bo branil svoj naslov svetovnega prvaka niiiiiiiiiiiilililiilliiiiiiiMlllimiiiiiiiiiiiiiiiii,ini,iiiiii,iiihiiii,hm,i),iI,„,1iIIIilll(IIIiIillIIIIIIiiiIII1iJIIIIIII|ll|ll|ll|1|II,M|,,,lim,|ll|Illni,,IIIMlulllllIllllIIII,llIllllllllllllll|llimiII|IllIlllilIllllIllnilIII||lllll|||niI||||ulllIII|lllllllllllllnll,IIIIU SAH V SDD «S. GREGORČIČ» V GORICI v Colar, Orzan, Pisk in Komel najuspešnejši udeleženci tečaja Mlade tečajnike je požrtvovalno pripravljal znani goriški šahist Pino Lakovič Letos so v slovenskem dijaškem domu «Simon Gregorčič» v Gorici med raznimi izvenšolskimi dejavnostmi, ki jih gojijo v zavodu, pričeli tudi s šahom. Šahovski tečaj, katerega so se u-deležili poleg gojencev doma tudi drugi mladi šahisti, se je pričel meseca januarja. Vodil ga je znani go-riški šahist Pino Lakovič. Ob zaključku tečaja je bil šahovski turnir med udeleženci. Tekmovanje je bilo razdeljeno v tri skupine po šest tekmovalcev. Vsak tekmovalec pa se je pomeril proti vsem ostalim šahistom iste skupine. iiiiuiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuufiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiin KOLESARSTVO NA DIRKI PO ŠVICI Zadnja gorska etapa ni prinesla spremembe Etapo je po dolgem begu osvojil Španec Oliva LAAX, 18. — 26-letni Španec An-dres Oliva je bil prva osebnost 6. etape mednarodne kolesarske dirke po Švici. V zadnji gorski etapi je opravil pobeg, ki je trajal kar 122 km in je prispel na cilj z naskokom več kot 3 minute. Lestvica 6. etape je taka: 1. Andres Oliva (Šp.), ki je prevozil 168 km dolgo progo od Silva-plane, preko 2.383 m visokega prelaza Fluela do Laaxa v 4 urah 37’22” s p.h. 36,247 km/h 2. Salm (Švi.) po 3’10” 3. Pozo (Šp.) 3’21” 4. Zilioli (It.) 5. De Vlaeminck (Bel.) 3’23” 6. Merekx (Bel.) 7. Fuchs (Švi.) 8. Pfenninger (Švi.) 9. Conati (It.) 10. Zweifel (Švi.) in nato glavnina. Skupna lestvica: 1. De Vlaeminck (Bel.) 36.56’28” 2. Merekx (Bel.) po 52” 3. Pfenninger (Švi.) 57” 4. Riccomi (It,) 1’02” 5. Pronk 2’00” * * * BARI, 18. — Na mednarodni kolesarski dirki po Italiji za amaterje so dosegli v 8. etapi take rezultate: 1. Allan David (Avstralija), ki je prevozil 170 km dolgo progo Vieste - Corato (Bari) v 4.5716” s p.h. 34,340 km/h 2. Guerrini po 15” 3. Vedovelle) 19” 4. Pola 24” 5. Zoni 29” 6. Inaudi (Fr.) 35” 7. Tinchella 41” Skupna lestvica: . Gialdini Ruggero 28.36 54 2. Conti 1” 3. Sgalvazzi 21” 4. Mazzantini 53” 5. Bellet 56” 6. Fabbri ro7” 7. Mirri 1'26” 8. Allan (Avstralija) 1’56” 9. Checchi 10. Pizzini 2’13” CAMAIORE, 18. — Francesco Mo-ser je osvojil 27. mednarodno kolesarsko dirko za VN Camaiora. Lestvica: 1. Moser s časom 5.17’ in p.h. 39,308 km na 208 km dolgi progi 2. Giuliani po 3’55” 3. Boifava 4’20” 4. Baronchelli 6’55” 5. Bertoglio 8’30” • * « BRUSELJ, 18. - Erica de Vlae-mincka (brata Rogerja, ki trenutno vodi na kolesarski dirki po Švici), bivšega svetovnega prvaka v kolesarski vožnji za motorji, so danes v Gandu aretirali, ker se je v neki bolnišnici polastil zdravniških receptov, da bi si z njimi v lekarni priskrbel mamila. V A skupini sta prvo mesto zasedla z istim številom točk Miran čutar in Mihec Orzan, ki sta zbrala 3 točke; v B skupini je prvo mesto zasedel Robert Pisk s .4,5 točke;, v C skupini pa je prvo mesto zasedel Marko Komel s 4 točkami. Končne lestvice treh skupin šahovskega turnirja Dijaškega doma so naslednje: A skupina 1. Miran čotar in Mihec Orzan 3. Nikola Orzan 4. Renco Bucinel in Ladislav Ferfolja 6. Loredana Baranja B skupina 1. Robert Pisk 2. David Uršič 3. Lakovič Milena 4. Košuta Robert 5. Peter Komic 6. Irina Lakovič C skupina 1. Marko Komel 2. Miran Vižintin 3. Igor Lakovič 4. Igor Juren in Renco Battoia 6. David Orzan Na tem tekmovanju, ob zaključku šahovskega tečaja v Dijaškem domu, smo opazili, da so se mladi tečajniki v petih mesecih mnogo naučili. Zasluga gre gotovo P. Lakoviču, voditelju tečaja, ki je mlade začetnike znal dobro vpeljati tako, da so šah vzljubili. Od teh mladih šahistov sedaj lahko pričakujemo, da bo marsikateri izmed njih s tem športom nadaljeval in upamo, da se bo tudi uveljavil. I. K. 3.0 2.5 2.0 0,5 4.5 3.5 2.5 1.5 L0 0,0 4.0 3.5 3.0 2.5 1.0 Porazdelitev funkcij odbornikov ŠD Zarja Novoizvoljeni odbor športnega društva Zarja si je na prvem skupnem sestanku, dne 16.6.1975 porazdehl‘funkcije. Za predsednika je bil izvoljen kot tudi lansko leto, Ivan Brass, za podpredsednika pa Silvester Križman-čič. Tajniško mesto je bilo podeljeno Mirjanu Žagarju, blagajniško pa Stojanu Metliki. Nalogo za upravljanje nogometnega igrišča sta prevzela Vojko Križmančič in žarko Ban. Za naraščajniško ekipo, ki bo letos drugič nastopala na mladinskem prvenstvu, bodo skrbeli Aldo Franco, Žarko Dolja in Aleksander Ražem. Ostale funkcije pa so prevzeli naslednji odborniki: Ladislav Kumar, Marjan Ražem, Danilo Marc, Stojan Križmančič, Boris Primožič, Darij Rugelj, Dora Križmančič in Dora žagar. Ker so načrti športnega društva Zarje številni in pestri, se odbor pri- poroča vsem odbornikom, da bi se zavedali svojih nalog in tako pripomogli k boljšemu delovanju društva. MARATON S ČOLNI V Jugoslaviji so organizirali prvo maratonsko vožnjo s čolni, ki bo na sporedu 21. junija. Tekmovalci bodo startali na albanski meji ter bodo nato brez postanka vozili mimo Ulcinja, Dubrovnika, Korčule, Hvara, Primoštena, Zadra, Malega Lošinja, Pulja in Pirana do jugoslo-vansko-italijanske meje na Debelem rtiču. Tekmovanja se bodo lahko udeležili le tekmovalci s čolni jugoslovanske proizvodnje. MEDNARODNI MITING Savič prvi v Pragi PRAGA, 18. — Atletskega «Memoriala Rosicky» v Pragi se je udeležilo 400 atletov, med katerimi kar 120 tujcev iz 22 držav. Rezultati prvega dne: MOŠKI 800 m: 1. Savič (Jug.) 1’48”2 400 m: 1. Ballati (t.) 51”37 5.000 m: 1. Hoffmann (ČSSR) 13'53”6 Kopje: 1. Fernandes (Kuba) 81,02 Daljina: 1. Gomez (Kuba) 7,76 Višina: 1. Moravec (ČSSR) 2,17 Deseteroboj: 1. Pernica (ČSSR) 8.019 točk, kar je nov državni rekord. ŽENSKE Disk: 1. Melnikova (SZ) 69,68 Krogla: 1. Fibingerova (ČSSR) 20,29 200 m: 1. Pussey (Jamajka) 23”77 800 m: 1. Cerchlanova (ČSSR) 2’05”6 100 m ovire: 1. Spasovcodska (So-jetska zveza) 13”99 Kopje: 1. Dreyeova (ČSSR) 56,30 * * * MAINZ, 18. — Ganska atletinja Alice Annum je dosegla svetovni rekord v teku na 60 m «indoor» s časom 6”9. Prejšnji svetovni, rekord, ki je pripadal kar devetim atletinjam, je bil 7”1. * * * BERLIN, 18. — Kubanski atlet Sylvio Léonard, ki je 5. junija izenačil svetovni rekord v teku na 100 m s časom 9”9, je dejal, da za osvojitev zlate kolajne na OI v Montrealu bo treba 100 metrov preteči s časom 9”8. VATERPOLO BUDVA, 18. — Na mednarodnem vaterpolskem turnirju v Budvi je danes Madžarska v prvem dnevu premagala Italijo s 5:3. Veliko presenečenje je pripravila reprezentanca ZDA z zmago nad Jugoslavijo s 6:5, Sovjetska zveza pa je odpravila Kubo z 9:4. KLJUB POLETNI VROČINI Italijanski smučar ji se že pripravljajo V teh dneh zbirajo kondicijo ob morju Komaj se je smučarska tekmovalna sezona 1974-75 dobro zaključila, že so vodstva raznih reprezentanc sklicala na skupne priprave člane teh ekip, da bi se začeli pripravljati na prihodnjo sezono. Med tistimi reprezentancami, katerih tekmovalci v teh dneh že zbirajo kondicijo za sezono, ki se bo s tekmovanji začela šele čez pol leta, je tudi italijanska. «Azzurri» se bodo v prihodnjih dneh ponovno zbrali v kraju Marina Romea pri Ravenni. V posameznih ekipah bodo trenirali ti tekmovalci: Slalom: Amplatz, Bieler, De Chiesa, Confortola, Gros, Oberfrank, Pie-trogiovanna. Radici, Senoner, Gustav Thoni. Smuk (A skupina) : Stricker Plank, Roland Thoni, Antonioli, Dalmasso, Marconi, Tach, Comploj, Corvi, Menardi in Kerschbaumer. Smuk (B skupina): Nockler, Bernardi, Biller, Burini, De Ambrogio, Giorgio, Hofer, Mally, Pegorari, Pre-sazzi, Plattner, Proverà, Mandelih ženske (vse smučarske discipline): Giordani, Tisot-Arigpni,. Colombardi, Gatta, Hofer, Plank, Silvestri, Vi-berti, Bracelli, Bieler, Campiglia, Elzenbaumer, Camper - Kementaer, Motta, Pignataro, Poccianti, Zini. Tek (A ekipa): Biondini, Capitano), Chiocchetti, Favre, Kostner in Primus. Skoki (A ekipa): Bazzana, Tomasi, De Crignis, De Crignis Ermes, Dalle Ave. Klasična kombinacija (A ekipa): Benedetti, Giacomelli, Giongo in De Silvestro. Bob: Alverà, D’Andrea, De Zordo, Frigo, Soravia, Vicario. Sankanje (moški): Brunner, Fei-chter, Gschnitzer, Haspinger, Hild-gartner, Plaikner, Mairhoffer in pa Frener. Sankanje (ženske) : Felder, Rainer. KAJAK SKOPJE, 18. - V Skopju bo od 22. do 29. t.m. svetovno prvenstvo v kajakaštvu na divjih vodah. Doslej se je prijavilo 19 reprezentanc z vseh celin, razen iz Afrike. To tekmovanje bodo po televiziji neposredno prenašali kar v 13 državah. STRELJANJE Na republiškem strelskem prvenstvu z vojaško puško je zmagal Letonja (Olimpija) pred čemetom (Kranj) in Bovčan (Tabor» Ježica. Ekipno je zmagala Jelovica (Škofja Loka) 2. Novo mesto, 3. Postojna. Obenem je bilo izbirno tekmovanje za sestavo republiške reprezentan- ce za dvoboj s Koroško. V streljanju z malo kalibrsko pištolo proste izbire je zmagal Čelan pred Gabrom in Tržanom (vsi Olimpija). Z malokalibrsko hitrostrelno pištolo je bil najboljši Peternel (Kranj) pred Gabrom (Olimpija) in Tržanom (Olimpija). V Parizu je italijanski deseterobo-rec Gianni Modena dosegel nov državni rekord v deseteroboju z znamko 7.573 točk. Rekord je pripadal že od olimpijskih iger v Rimu leta 1960 Saru z znamko 7.368 točk, ki je tedaj veljala 6. mestu na olimpijskih igrah. MLADINSKE IGRE ^ ZAKLJUČNI NASTOP Tokrat v Palermu PALERMO, 18. -- Prvič v zgodovini največje italijanske športne mladinske manifestacije, to je mladinskih iger, se te igre ne bodo zaključile v Rimu. CONI je namreč organizacijo sklepne prireditve poveril Palermu. Letošnjega zaključnega dela MI, ki bo 2. julija, se bo udeležilo 2045 deklic in dečkov. Ti bodo tekmovali v 18 športnih disciplinah. Če upoštevamo, da bodo te tekmovalce spremljali profesorji, športni delavci in starši, potem je lahko predvideti, da bo za to manifestacijo prispelo v Palermo preko 3.000 ljudi. ATLETIKA MILAN, 18. — Rita Bottiglieri je postavila nov italijanski državni rekord v teku na 200 m s časom 23”5, kar je desetinko bolje od prejšnjega rekorda Nappijeve. V teku na 100 m z ovirami pa je Antonella Battaglia izenačila državni rekord s časom 13”6. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bo tudi letos priredilo izpopolnjevalne poletne tečaje za trenerje in igralce. Tečaj za odbojkarje bo letos od 20. julija do 8. avgusta v Rovinju, medtem ko bo tečaj za košarkarje od 23. julija do 8. avgusta v Seči. Oba tečaja bosta razdeljena na dva dela. Vse informacije dobijo interesenti na uradu ZSŠDI v Trstu, Ul. Geppa 9, tel. 31119. ZSŠDI opozarja društva, da zapade rok za vpisovanje na te tečaje (tako za odbojko, kot tudi za košarko) jutri, 20. junija. NAUČIMO SE PLAVATI iv. V teku jim dajemo razne naloge: a) tek s pomočjo rok, b) tek brez pomoči rok, c) tek nazaj, s hrbtom proti cilju, č) tek v čepečem položaju, d) tek po vseh štirih, e) tek v klečečem položaju. Pri zadnjih treh vajah mora segati voda le do kolen. REZANJE IN TLAČENJE VODE — Otroci stoje v vodi do pasu in skušajo z dlanmi vodo «rezati» in «tlačiti». Pri tlačenju obrnejo dlan tako, da je vzporedna s površino vode, pri rezanju pa tako, da z najožjim delom dlani navpično prerežejo vodo. Otroci morajo sami občutiti kakšna je razlika med obema načinoma drsenja dlani skozi vodo. VAJE ZA POTAP.ILANJE PREDOR — Vaditelj in morebitni drugi učenci se zvrste v vrsto, tesno drug za drugim. Na povelje se mora en učenec potopiti in čepe hoditi pod nogami ostalih. Ko pride učenec iz vode, moramo paziti, da si ne briše oči, nosa in las. Otrok se mora navaditi, da mu voda sama od sebe ne bo šla v nos, oči ali usta. ŽOGA V KROGU — Otroci stoje v krogu. V sredini stoji vaditelj, ki ima na palici privezano žogo. Vaditelj se v krogu vrti in vodi žogo tik nad vodo nad glavami otrok. Kogar žoga zadene — če se pravočasno ne potopi — dobi kazensko točko (risba 2). VAJE ZA GLEDANJE POVEJ ŠTEVILO — Otrok se potopi pod vodo in vaditelj ali drugi otrok mu pod vodo pokaže določeno število prstov, ki jih mora prvi prešteti. ISKANJE PREDMETOV - Otroci morajo z dna plavališča prinašati kamne ali druge predmete, ki jih vaditelj vrže v vodo. Glavni namen teh vaj je v tem, da se otroci nauče gledati pod vodo. Paziti moramo tudi na to, da si otroci, ko pridejo iz vode, ne tarejo z rokami oči. Vaje za dihanje POTISKANJE ŽOGICE — Otroci imajo pred seboj v vodi žogico namiznega tenisa. S pihanjem tik nad gladino jo potiskajo naprej (risba 3). USTA V VODI — Glavo potopimc v vodo do nosu in skozi usta izdih nemo zrak v vodo. IZDIHAVAMO V VODO — Vso gla vo potopimo v vodo in skozi usta iz dihnemo zrak v vodo. Vajo ponovi mo večkrat zaporedoma. Vajam dihanja moramo posvetit posebno pozornost, ker predstavlj; dihanje pač eno glavnih skrivno sti plavanja. Nepopoln izdih privedi do zastajanja porabljenega slabeg: zraka v pljučih, kar onemogoča pia valcu, da neprekinjeno plava daljš« razdaljo. Največja napaka začetni kov je ta, da ne izdihujejo zraka \ vodo, temveč šele tedaj ko so ust; iz vode. Ker je ta čas zelo krate! se pljuča ne morejo popolnoma iz prazniti in izdih je nepopoln. Več kratno ponavljanje takšnih nepopol nih izdihov povzroča kopičenje po rabljenega zraka v pljučih in zmanj šanje prostora za sveži zrak. Mišice tako ne dobivajo dovolj kisik« in pojavi se utrujenost. (Nadaljevanje sledi) janko kersnik: 7. CIKLAMEN II :::::::::::::::::::::::::::::::::: Opravljen je bil dokaj elegantno in deloma skoro skrbno. Da zlatnino ljubi, pričala je debela verižica pri uri in dragoceni prstani, katerih je bilo več na vsaki roki. Obraz njegov je bil skoro lep in prijeten, da bi sevalo le količkaj duhovitega iz njega; postava njegova je bila srednje velikosti in primerna životni starosti, katero bi mu bil vsak cenil na kakih sedemintrideset let. Kazili so ga le debel vrat, katerega je deloma zakrivala brada, in pa veliki, rekel bi, kmetski roki. «Zakaj prihajaš tako pozno?» vpraša Bolè prišleca. «Besedo si zamudil in mi se bomo morali tudi že kmalu odpraviti.» «E, kaj beseda!» ugovarja Meden s čudnim, visokim, ne ravno prijetno donečim glasom. «Kaj hočeš, da se bom paril in kuhal dve uri v tisti vaši lesni sobi ali dvorani, kakor ji pravite? Rajši večerjam mirno doma in pridem potem knker nocoj na vrček piva!» Govoril je to nekako oblastno, ošabno, tako od zgoraj dol in venomer gledal le gospodično Elzo. Drugi so ga bili pač navajeni in zategadelj mu nihče ni resno ugovarjal. «Pa enemu naših prvih mož v trgu vendar pristuje. da se udeleži take domače veselice,» pravi Hrast malo porogljivo. «Ah!» deje oni, ne da bi čutil zasmeh doktorjev, «jaz sem že mnogo petja čul in mnogo predstav po gledališčih videl! In brez mene tudi izhajate.» «To ni lojalno, prijatelj ! Treba je drugim dobrega zgleda!» reče Bolè. «E, kaj lojalno, lojalno —» ponavlja Meden ter pije svoje pivo. «Kaj je meni do tiste vaše slovenščine? To ni nič praktičnega, nič koristnega; kdo pa ima kaj od vsega tega?» «Seveda,» smeje se Bolè, «svojih nekaj sto tisoč z golo slvcnščino ne boš podvojil. Pa o tem tudi ni govora zdaj.» Ko je Bolè omenil onih nekaj sto tisoč, pogladil je Meden zopet svojo brado ter ozrl se nekako ostentativno v guvernanto. Tudi ta mu je pogled zopet vrnila. «Jaz nisem nič!» poudarja Meden. «Politika me ne briga.» «A ti si Kranjec, star Kranjec!» «Kaj pa?» «O ne, vi niste Kranjec,» reče doktor smeje se, «vi ste Borjan!» «Tudi to!» odgovarja Meden. Doktorjeve ironije ni čutil. Zanimala ga je očitno le guvernanta, od katere ni mogel ločiti oči. I Vsa družba je to brez truda opazila in zdelo se ji je menda pri Medenu popolnoma naravno. Glavna oseba Elza je to neprestano pogledovanje čutila, a znala se je izvrstno skrivati za nedolžen, naiven izraz, katerega je nosilo njeno lice. Bolè se je skrivaj hudobno nasmehnil, Boletova in sodnikova gospa sta se srečali za trenutek s pogledi in doktor je rinil nemirno po stolu sem ter tja. Megla, ki je bil kmalu spoznal, da se nocoj pri tej mizi o njegovem samospevu ne bo govorilo, lagal se je Marici, s katero se je bil vrnil zopet od plesa, kako izvrstno zna po ledu drkati; le škoda, da ni niti jezera niti majhnega ribnjaka tu v obližju. Sodnik pa je pušil mirno svojo pipo in nikdo ni mogel poznati, da ima sploh kaj drugega v mislih nego sivi gosti dim, ki ga je obdajal. Pa vendar je on prvi zopet pričel razgovor: «Gospod Meden, vi imate že mlade zajce v gozdu! Ali verjamete?» «Ni mogoče! Zdaj o svečnici!» «Da, včeraj sem videl dva gori pod Leskovim brdom. Sprehajal sem se in moj Hektor ju je izvohal.» «Je li to v tem času tako čudno?» vpraša Elza, na pol v sodnika in na pol v Medena obrnjena. «Seveda!» reče naglo ta, vesel, da ima priliko besedo vrniti svoji novi znanki, kajti premišljeval je bil že dolgo, kako jo ogovoriti; «zajke imajo mlade šele marca meseca!» «Oh, gospodična, kaj ste storili?» oglasi se sodnikova soproga; «tako zatvornico ste odprli, da vam ne bo mogoče več te lovske povodnji ustaviti!» «Istina, istina!» pritrdi s smehom Bolè — »,die Gei-ster, die ich rief, boste dejali ! Žalostno je le to, da mi na pamet vemo vse te lovske povesti, katere boste vi zdaj čuli.» «Molči, prijatelj!» reče Hrast s komično resignacijo. «Tudi gospica Elza ne bo ušla svoji usodi.» V zadnjih besedah njegovih pa je bil nekakov čuden naglas, tako da se je guvernanta nehote ozrla vanj. «Da, usoda!» ponavljala je pri tem in njeno veselo lice se je zresnilo za trenutek. Doktorja je to skoro ganilo, a Bolè je za njegovim hrbtom zopet sarkastično raztegnil ustni. Medtem je bil sodnik že pričel s svojimi lovskimi dogodki, in kadar je malo umolknil, povedal je Meden s kričečim glasom kaj enakega. Razloček je bil samo ta, da je sodnik pripovedoval, kar je bil sam doživel, Meden pa je kopiral druge. Pozno je bilo, ko se je poslovil Bolè s svojimi. In za njim je odšel tudi sodnik z družino vred. Adjunkt Megla jih je kot odbornik dvorljivo spremil do vrat, potem pa poiskal zopet dvorano. Hrast in Meden sta ostala sama, kajti tudi drugi gostje so bili že zapustili zadnjo sobo. «Od kod je pa ta Boletova guvernanta?» bilo je prvo vprašanje Medenovo, katero je že stavil, ko so bili komaj skozi vrata. «Tam iz Nemcev nekod!» reče Hrast malomarno. «Fino dekle je to!» meni oni ter izpije svoj kozarec. Doktor si je vil novo cigareto ter molčal. Ko je pa jel Meden čez nekoliko trenutkov govoriti o svojih pravdah, v katerih ga je zastopal Hrast, in o varnosti in nevarnosti nekaterih posojil pri ljudeh, plačal je doktor svoj račun ter odšel. Meden pa je prisedel v drugo sobo k mizi, kjer sta se okrajni tajnik in poveljnik finančne straže še živo raz-govarjala. TRETJE POGLAVJE Drugega jutra se je prebudil doktor Hrast proti svoji navadi jako pozno. Jasno zimsko sonce mu je sevalo že zdavnaj skozi zamrzle šipe v majhno, lepo opravljeno sobo, ko je odprl oči ter naglo skočil iz postelje. Opravljal se je počasi, in akoravno je vedel, da ga že čakajo stranke, iskal je vendar zdaj to, zdaj ono ter ni mogel končati svoje toalete. Bil je silno razmišljen, kakor mladenič dvajsetih let v jutru po lepem, zabavnem plesu, na katerem mu je bila prilika in volja plesati, dvorjaniti ali koketirati večinoma le z eno izvoljeno plesalko. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 19. junija 1975 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno« upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se ^ naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.i, Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK VOLITVE: PREMIK M LEVO V POLITIČNEM ŽIVLJENJU Vsi veliki italijanski časopisi so komentirali včeraj rezultate nedeljskih volitev v deželne, pokrajinske in občinske svete. Pri vseh se lahko opaža globoko prepričanje, da je v italijanski družbi prišlo do globokega, če ne celo odločilnega premika na levo. Med vsemi italijanskimi listi je seveda najbolj zadržan demokristjanski «IL POPOLO», ki v glavnem še ne komentira dogodka kot takega (v pričakovanju današnje seje vodstva), temveč se le maša na socialiste in v nekaterih primerih tudi na misovce, češ da so oni s svojo ostro politično kampanjo povzročili demokristjanski «Waterloo». Milanski list «IL GIORNO» piše v zvezi z rezultati volitev: «Mnoge so razlage za komunistični napredek na volitvah 15. junija, toda glavni razlog brez dvoma ta: utrujenost države, ki že leta živi v strahu pred neredom ter grozotno občuti pomanjkanje trdnega vodstva ter jasnih oprijemnih točk. Volivci ,ki so se znašli v metežu stalnih političnih kriz, ki niso mogli računati ne na gospodarsko sedanjost in ne na bodočnost, ki so bili razočarani zaradi stalnega zavlačevanja bistvenih socialnih reform, ki so jih vlade obljubljale in nikdar izpolnile, ti volivci, ki so zastrašeni zaradi dejavnosti izven-parlamentarnih skupin, ki jih mori «črni» terorizem ter navadni kriminal, oziroma ki se izdaja za političnega, ki so preplašeni zaradi vala škandalo- in slabega upravljanja, zaradi dolge vrste številnih stavk, so reagirali na to stanje ne da bi se ozirali na ideološke pomisleke ter so glasovali za KPI, ker je ta največja opozicijska stranka. Današnje težave ter nestrpnost, ki jo te povzročajo, sta bili močnejši od tradicionalnega strahu pred komunisti (seveda pri tem nočemo zanikati, da je volilni rezultat 15. junija dokazal neizpodbiten nagib v smeri levice in to v najširšem pomenu besede). V nadaljevanju milanski list pravi, da je KPI vodila politiko, ki je osvobodila volivce tega strahu. Ta stranka, pravi list, je prikazala italijanski javnosti svojo resnično sliko: «Prikazala se je predvsem kot stranka, ki je sicer hudo kritična do sistema, toda ni protiustavna, pač pa je stranka, ki ji je pri srcu stabilnost demokratičnih ustanov.» In še nadalje: «Čeprav je čelno napadla KD, KPI ni nasedla na demagoško skušnjavo, da bi jo obtožila «fašizma» ali pa da je reakcionarna stranka. Prav tako je bila zelo zmerna v primeru raznih polemik s policijskimi silami. Čeprav so bili komunisti zelo kritični do zakona proti kriminalu, so vseeno dokazali, da sprejemajo njegove osnovne cilje.» Glede Krščanske demokracije list pravi, da je ta stranka sicer v določeni meri prebrodila krizo, toda sedaj bo imela nasprotnika, ki je žel pomemben uspeh. Glede socialistov pa list pravi, da je uspeh sicer dober, toda ti bodo morali dobro premisliti, kaj ukrepati v bliž,nji bodočnosti. Milanski list «CORRIERE _ DELLA SERA» analizira razloge Velikega komunističnega uspeha. V tej zvezi pravi, da ne gre v tem primeru za nekakšen IH. april v obratnem smislu. «Komunistični uspehi — pravi list — so rezultat neizogibnega pospeška državne krize, političnega nereda ter gospodarske negotovosti». List nadaljuje, da gre sedaj za reformističen glas, ki pa ga bodo morali komunisti pravilno tolmačiti. «Sedaj je protest proti nekemu načinu vladanja, ki je postal zrelejši... Ta protest dobiva svojo politično kvalifikacijo: glasovi so šli KPI, ker je KPI dokazala, tudi zato. ker je bila v opoziciji, da je resna stranka, ki lahko nekaj pomeni, medtem ko drugi molčijo in ne povedo ničesar milijonom brezposelnih, ki so postali žrtve recesije in tudi srednjemu sloju, ki ga tare kreditna zapora.» V nadaljevanju «CORRIERE DELLA SERA» pravi, da je krščanska demokracija vedno ravnala napačno, tudi po referendumu, s tem, da je sprožila čelen boj v prepričanju, da gre še zmeraj za neko zaostalo državo, ki pa v resnici ne obstaja več. In potem list zaključuje: «KD, ki je iskala alternative za levi center, se je danes znašla brez njih in socialisti, ki so bili žrtev neprevidne radikalizacije volilne kampanje, so se danes znašli pred življenjskimi dilemami.» Turinski list «LA STAMPA» tako komentira komunistični uspeh: «Njihova že itak velika oblast na krajevni ravni, je skokovito zrasla. Ne moremo niti izključiti te absurdne hipoteze, da bi jim neke bodoče volitve ne priznale prvega mesta, Tako se je razbil okvir izredne stabilnosti, ki je trajal 30 let. Dejstvo, da se je ta okvir razbil zaradi številnih napak, ki so jih zagrešile vladne stranke... ne jamči, žal, da se bo način, s katerim nam vladajo izboljšal. KPI ima svoje zasluge, ki pa še niso dovolj velike, da bi zasenčile strah, ki ga povzroča njena tolikšno porasla moč.» Zato se list sprašuje v kakšni meri se je v ' zadnjem času spremenila KPI. Nadalje pri analizi volilnih rezultatov pravi, da je več kot en milijon volivcev zapustilo KD in še več se jih je premaknilo h KPI. Vse to pa se ne more (»jasniti samo z glasovi 18-letnikov. Turmski list zaključuje svoj članek trdeč, da :« Fanfanijev poskus, da bi si pridobil glasove pri desnici z volilno kampanjo, ki je temeljila predvsem na antikomunizmu, m posrečil in to v trenutku, ko je val glasov tekel v smeri levice. Za KD pravi list je nastopil trenutek, ko bo morala samokritično obravnavati vprašanje svoje enotnosti. Milanski list «IL GIORNALE» komentira v svojem uvodnem čianKu «Hanibal pred vrati»: «Krščanska demokracija je posta la šibkejša, čeprav ne v takšni meri kot so upali njeni nasprot-niKi. Predvsem pa je izgubila enega od svojih najpomembnejših orožij pri pogajanj». Do včeraj so lahko demokristjani še vedno postavljali centristicno alternativo, to je zavezništvo, čeprav tvegano, z laičnimi strankami, če bi bilo sožitje s PSI nemogoče. Danes ta alternativa, ki je bila že skoraj nevzdržljiva v parlamentu, ne obstaja več. Krščanska demokracija je prisiljena, da se pogaja s sociàlisti in to prav gotovo kot stranka, ki bi lahko diktirala svojo voljo. Krščanska demokracija bo torej morala realistično oceniti novi položaj ter se mu prilagoditi. Upamo, da bo to storila brez histerije in ne da bi bežala naprej. Upamo posebno, da bo večinska stranka doumela, da je treba ohraniti tudi v bodoče enotnost, ki jo je ustvarila med volitvami». Glede socialistov «IL GIORNALE» pravi, da so lahko zadovoljni z volilnim rezultatom, ki pa ni preveč bleščeč. Lahko se bodo pogajali s Krščansko demokracijo na osnovi trdnejših pozicij, toda grešili bi, če bi hoteli preveč izkoriščati svoje uspehe. List pravi še, da tudi za socialiste ne obstaja neka prava alternativa za levi center, ker niso v stanju, da bi vodili in niti da bi postavljali pogoje za nekakšen hipotetičen levičarski holding. To je nemogoče, ker so se že itak krhki odnosi med PSI in KPI spremenili v korist komunistov. Zato list zaključuje, da tako za KD kakor za PSI obstaja še vedno samo alternativa levega centra. Samo v primeru, da bi ta alternativa postala nemogoča, bi bilo treba -načeti vprašanje predčasnih političnih volitev. Kot smo že omenili demokristjan-sko glasilo «IL POPOLO» ne komentira rezultatov volitev, temveč se omejuje v glavnem le na suhoparno poročanje o njih. V članku, ki je objavljen na prvi strani, pa govori obširneje o reakcijah v krogih strank, ki so še vedno tesno povezane z levim centrom. Pri tem navaja izjave socialdemokratskega leaderja Sa-ragata, La Malfe, Biasinija ter nekaterih demokristjanskih veljakov. Socialistično glasilo «AVANTI» obravnava rezultate volitev v članku «Le carte perdenti della DC», v katerem pravi, da je krščanska demokracija zagrešila v svoji volilni kampanji vrsto napak, ki so pripeljale do današnjega rezultata. V tej zvezi list piše: «V tej igri je KD, pod nenadzorovanim vodstvom svojega tajnika stavila vse svoje upe ne na uspeh, temveč le na omejitev poraza. . . KD je izgubila glasove. Njen množični premik na desnico je kompromitiral. .. področje laičnega statičnega in hirajočega centra ter celo poraz njene liberalne komponente. KD se je igrala tudi s svojimi «vernimi» zavezniki, ker je bila prepričana, da ji bodo ostali zvesti, čeprav je slabo ravnala z njimi.» Socialistični list poudarja, da je PSI dosegla raven skoraj 13 odst. volivcev, ki razpolaga z več kot 4 milijoni glasov, kar pomeni, da gre za stranko, ki se ne more smatrati skupaj s PSDI kot komponento italijanskega socializma. Italijanski komunisti so v svojem glasilu «L’UNITA’» zelo zmerni. V včerajšnjem komentarju poudarjajo, da se je italijanska družba spremenila in da je posta- t la zrelejša. V tej zvezi list piše, t da je KD dokazala, da ne razume | dogajanj v državi in da pri tem 3 gre za isto napako, ki jo je na- j redila v primeru referenduma. ? «Danes — pravi «L’UNITA’» — J KD mora dvakrat plačati za svoje nhpake, tako v absolutnih in relativnih številkah, kot tudi na politični ravni, ker je, zato da bo omejila svoje izgube, uničila desničarsko alternativo, na katero je računal senator Fanfani.» List še poudarja, da so glasovi, ki jih je prejela stranka dokazali «da so velike množice razumele in pravilno ocenile politično linijo KPI.» Tudi včerajšnji večerni list «PAESE SERA» posveča obširen komentar rezultatom volitev. Med drugim pravi, da je komunistična zmaga posebno pomembna v velikih mestih, kot v Milanu, Rimu, Benetkah, Neaplju, Genovi, Turinu in Firencah. V teh razmerah Komunistična partija Italije postaja prva stranka v vseh veli- 1 kih mestih v srednji in severni I Italiji. Nadalje poudarja, da so ' imeli prav tisti časopisi, ki so j pisali, da so bili rezultati zadnjih [ volitev pravi potres. 1 IZIDI POKRAJINSKIH VOLITEV NA TRŽAŠKEM (Nadaljevanje in konec) XIX. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 26 — KPI 132, MSI 95, PSI 50, SS 13, MIT 6, KD 205, PRI 37, PSDI 27, PLI 26, bele 6, neveljavne 12. Volišče št. 84 - KPI 194, MSI 80, PSI 60, SS 8, MIT 19, KD 195, PRI 31, PSDI 32, PLI 28, bele 9, nevel.5. Volišče št. 117 — KPI 69, MSI 50, PSI 35, SS 6, MIT 7, KD 131, PRI 15, PSDI 16, PLI 13, bele 4, neveljavne 10. Volišče št. 220 — KPI 100, MSI 105, PSI 49, SS 12, MIT 11, KD 202, PRI 59, PSDI 26, PLI 67, bele 14, neveljavne 2. Volišče št. 223 — KPI 126, MSI 105, PSI 49, SS 2, MIT 15, KD 176, PRI 35, PSDI 31, PLI 20, bele 6, neveljavne 4. Volišče št. 224 — KPI 72, MSI 111, PSI 42, SS 6, MIT 12, KD 176, PRI 47, PSDI 36, PLI 41, bele 5, neveljavne 7. Volišče št. 225 — KPI 177, MSI 91, PSI 58. SS 1, MIT 16 KD 230, PRI 32, PSDI 42, PLI 43, bele 4, neveljavne 9. Volišče št. 226 — KPI 145, MSI 91, PSI 70, SS 9, MIT 18, KD 223, PRI 33, PSDI 48, PLI 39, bele 7, neveljavne 8. Volišče št. 227 — KPI 182, MSI 66, PSI 60, SS 4, MIT 21, KD 217, PRI 29, PSDI 30, PLI 25, bele 8, neveljavne 7. Volišče št. 228 — KPI 121, MSI 92, PSI 64, SS 7, MIT 13, KD 200, PRI 59, PSDI 37, PLI 37, bele 13, neveliavne 5. Volišče št. 230 - KPI 122, MSI 86, PSI 39. SS 20, MIT 14, KD 202, PRI 29, PSDI 23, PLI 48, bele 16, neveUavne 6. Volišče št. 323 — KPI 103, MSI 78. PST 36, SS 6. MIT 21, KD 169, PRI 28, PSDI 40, PLI 41, bele 13, neveljavne 7. XX. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 93 - KPI 65, MSI 46, PSI 24. SS 3, MIT 3, KD 137, PRI 25, PSDI 23, PLI 26, bele 8, neveljavne 2. Volišče št. 108 - KPI 113, MSI 73, PSI 55, SS 7, MIT 17, KD 191, PRI 26, PSDI 32, PLI 32, bele 8, neveljavne L Volišče št. 109 - KPI 96, MSI 98. PSI 52, SS 7, MIT 8, KD 192, PRI 47, PSDI 22, PLI 35, bele 13, neveljavne 7. Volišče št. 115, — KPI 125. MSI 78, PSI 48, SS 5, MIT 11, KD 15G, PRI 32, PSDI 36, PLI 26, bele 7, neveljavne 3. ■n n n unii mi n milil mi mili iiiiiiiiiiiii n iiimriiii im V Sbigonci (Nadaljevanje s 4. strani) «zahodna vrata Saigona». Tu živijo v pretežni meri delavci, mali trgovci in mestni siromaki. O-kraj šteje nad 200.000 prebivalcev. V času ameriške zasedbe je bila v tem delu mesta odlično razpredena mreža revolucionarne vojske. Tu so bile organizirane sabotaže. Tu so dobili zatočišče borci. Tu so našli streho mladi Sai-gonci, ki niso hoteli v Thieujevo vojsko. Tu se je zbiralo orožje za upor. Tu so 30. maja enote osvobodilne vojske naletele na že osvobojeno mestno četrt in so oborožene enote mestne četrti šle na pomoč osvoboditeljem, novi armadi, ko je osvobajala druge mestne četrti. Domači, saigonski ilegalni vojski je hkrati uspelo, da je rešila vse tiste objekte, ki bi jih sicer Thieujeva vojska ob sodelovanju marincev oziroma ameriških «tehnikov» bila mogla pognati v zrak. Že 1. maja, torej na dan osvoboditve, se je ves komite mestne četrti, ki je do tedaj vodil borbo proti Thieujevi vojski in okupatorju predstavil meščanom svojega mestnega okraja. In ti isti ljudje so se, kot kaže, primorani soočiti spet z ostanki starega, s tistim, kar se je zla nakopičilo v času saigonskega režima v glavnem mestu Južnega Vietnama, pa tudi v drugih središčih. Za slovenski Kulturni dom (Nadaljevanje s 4. strani) Nemci, ki so preprečili prehod lastnine. Zanimivo je pri tem tudi to, da na Koroškem javne oblasti, torej ne kak zagrizen Nemec nastopajo kot — kupci. Za Vetrinski grad je namreč nastopila koroška aežela, za poslopje v Celovcu pa se poteguje celovška občina, saj so se nenadoma na magistratu spomnili, da bi hišo, da bi staro poslopje, ki se ves povojni čas ruši, spremenili v mestni muzej, pa čeprav so ljudje iz istih krogov še pred nedavnim tako rekoč silili bivšega lastnika, naj začne gradnjo na tistem gradbenem prostoru. Sicer pa nam, ki smo pred kakim desetletjem imeli opravka.s podobnimi problemi za gradnjo našega kulturnega doma v Trstu, niso «poteze» celovškega občinskega vodstva prav nič tuje. Žalostno pa je to, da se to ponavlja še danes, pa čeprav smo pred nedavnim slavili 30. obletnico zrušenja nacizma in fašizma ter zmage demokracije, torej uveljavitve družbene ureditve, ki predstavlja in pomeni tudi omikano sožitje vseh judi, v konkretnem primeru tudi koroških Slovencev, ki tudi sredi Celovca v bistvu ne kupujejo tuje zemlje, saj je menda znano, da je bila Koroška bolj slovenska kot nemška, pa čeprav je krivična zgodovina privedi slovensko Koroško v sedanje razmere, da mora moledovati in ji še drobtinic ne privoščijo. Volišče št. 283 — KPI 232, MSI 49, PSI 65, SS 53, MIT 4, KD 187, PRI 21, PSDI 21, PLI 17, bele 5, neveljavne 11, [ Volišče št. 3 (Boljunec) — KPI 145, MSI 4, PSI 37, SS 35, MIT 2, Volišče št. 116 - KPI 68, MSI 80, PSI 41, SS 13, MIT 9, KD 195, PRI 61, PSDI 30, PLI «0, bele 5, neveljavne 7, sporne 6. Volišče št. 218 — KPI 179, MSI 103, PSI 67, SS 7, MIT 24, KD 181, PRI 44, PSDI 30, PLI 42, bele 15, neveljavne 8. Volišče št. 219 — KPI 123, MSI 94, PSI 67, SS 9, MIT 15, KD 219, PRI 49. PSDI 30, PLI 41, bele 8 neveljavne 5, sporne 1. Volišče št. 231 — KPI 80, MSI 89, PSI 31, SS 10, MIT 11, KD 171, PRI 25, PSDI 35, PLI 31, bele 4, neveljavne 4. Volišče št. 232 - KPI 64, MSI 100, PSI 47. SS 17, MIT 12, KD 206, PRI 58, PSDI 15, PLI 42. Volišče št. 305 — KPI 67, MSI 60, PSI 23, SS 13, MIT 11 KD 315, PRI 23, PSDI 20, PLI 12, bele 8, neveljavne 15, sporne 9. Volišče št. 329 - KPI 59, MSI 18, PSI 12, SS 6, MIT 4, KD PRI 9, PSDI 8, PLI 12, bele 9, neveljavne 16. Volišče št. 339 - KPI 42, MSI 46. PSI 16, SS 0, MIT 4, KD 75, PRI 6. PSDI 70, PLI 12, bele 1, neveljavne 2. Volišče št. 358 — KPI 160; MSI 89, PSI 73, SS 15, MIT 9, KD 150, PRI 53, PSDI 25, PLI 51, bele 19, neveljavne 4. XXI. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 27 — KPI 123, MSI 86, PSI 58, SS 9, MIT 19, KD 153, PRI 35, PSDI 27, PLI 32. Volišče št. 28 — KPI 271, MSI 71, PSI 67, SS 5, MIT 28, KD 248, PRI 27, PSDI 44, PLI 19, bele 8, nevel. 9, sporne 2. Volišče št. 233 — KPI 116, MSI 68, PSI 46, SS 12, MIT 12, KD 182, PRI 52, PSDI 24, PLI 32, bele 5, nevel. 4. Volišče št. 234 — KPI 146, MSI 64, PSI 43, SS 5, MIT 9, KD 178, PRI 30, PSDI 34, PLI 31, bele 7, n v'e). 4. Volišče št. 235 — KPI 150. MSI 43, PSI 37, SS 5, MIT 15, KD 140, PRI 21, PSDI 19, PLI 26, bele 10, nevel. 3. Volišče št. 236 — KPI 171, MSI 28, PSI 38, SS 9, MIT 21, KD 165, PRI 15, PSDI 21, PLI 16, bele 9, nevel. 8, sporne 3. Volišče št. 237 — KPI 129. MSI 84, PSI 88, SS 11, MIT 16, KD 173, PRI 27, PSDI 41, PLI 44, bele 17, nevel. 8. Volišče št. 238 — KPI 166, MSI 38, PSI 36, SS 12, MIT 7, KD 117, PRI 9, PSDI 23, PLI 9, bele 5, nevel. 3. Volišče št. 302 — KPI 122, MSI 73, PSI 63, SS 3, MIT 11, KD 232, PRI 38, PSDI 20, PLI 24, bele 10, nevel. 10. Volišče št. 314 - KPI 148, MSI 53, PSI 60, SS 4, MIT 15, KD 156, PRI 22, PSDI 29, PLI 17, bele 6, nevel. 4. Volišče št. 335 — KPI 92, MSI 83, PSI 43, SS 9, MIT 8, KD 323, PRI 19, PSDI 33, PLI 16, bele 7, nevel. 10. Volišče št. 341 - KPI 144, MSI 46, PSI 58, SS 9, MIT 16, KD 182, PRI 43, PSDI 43, PLI 25, bele 6, nevel. 8, sporne 2. Volišče št. 352 — KPI 135, MSI 76, PSI 63, SS 8, MIT 10. KD 182, PRI 41, PSDI 39, PLI 32, bele 7, nevel. 11, sporne L Volišče št. 356 - KPI 186, MSI 55, PSI 86, SS 5, MIT 23, KD 203, PRI 29, PSDI 45, PLI 17, bele 10, nevel. 9, sporne 2. XXII. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 149 - KPI 100, MSI 81, PSI 33, SS 18, MIT 6, KD 173, PRI 38, PSDI 22, PLI 29, bele 10, nevel. 6. Volišče št. 155 - KPI 90, MSI 72, PSI 41, SS 7, MIT 17, KD 167, PRI 32, PSDI 33, PLI 26, bele 2, nevel. 5. Volišče št. 239 — KPI 267, MSI 55, PSI 57, SS 33, MIT 18, KD 179, PRI 16, PSDI 37, PLI 8, bele 9, nevel. 9. Volišče št. 240 — KPI 272, MSI 68, PSI 41, SS 33, MIT 22, KD 151, PRI 14, PSDI 22, PLI 17, bele 5, nevel. 6. Volišče št. 241 - KPI 265, MSI 56, PSI 62, SS 39, MIT 16, KD 202, PRI 28, PSDI 28, PLI 13, bele 7, nevel. 6, sporne 2. Volišče št. 242 - KPI 151, MSI 62, PSI 58, SS 23, MIT 16, KD 162, PRI 17, PSDI 23, PLI 14, bele 9, nevel. 6. Volišče št. 243 — KPI 131, MSI 84, PSI 46, SS 16, MIT 7, KD 143, PRI 28, PSDI 27, PLI 26, bele 8, neveljavne 5. Volišče št. 244 — KPI 180, MSI 58, PSI 45, SS 13, MIT 11, KD 174, PRI 17, PSDI 45, PLI 11, bele 11, nevel. 9, sporne 3. Volišče št. 313 - KPI 186, MSI 69, PSI 39, SS 14, MIT 6, KD 183, PRI 25, PSDI 43„ PLI 16, bele 8, nevel. 6. Volišče št. 317 — KPI 115, MSI 76, PSI 43, SS 15, MIT 11, KD 134, PRI 35, PSDI 35, PLI 39, bele 7, nevel. 2. Volišče št. 336 — KPI 195, MSI 61, PSI 65, SS 8, MIT 13, KD 144, PRI 17, PSDI 25, PLI 13, bele 8, nevel. 4. Volišče št. 357 - KPI 234, MSI 76, PSI 54, SS 9, MIT 24, KD 225, PRI 16, PSDI 28, PLI 13, bele 12, nevel. 10. XXIII. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 86 - KPI 119, MSI 101, PSI 58, SS 18, MIT 13, KD 189, PRI 45, PSDI 33, PLI 35. Volišče št. 232 - KPI 69, MSI 100, PSI 47, SS 17, MIT 12, KD 206, PRI 56, PSDI 15, PLI 42, bele 5, nevel. 3. Volišče št. 245 - KPI 158, MSI 64, PSI 44, SS 42, MIT 8, KD 160, PRI 35, PSDI 25, PLI 20, bele 5, nevel. 9, sporne 1. Volišče št. 246 — KPI 163, MSI 55, PSI 53, SS 40, MIT 9, KD 175, PRI 28, PSDI 32, PLI 14, bele 13, nevel. 8. Volišče št. 247 — KPI 143, MSI 59, PSI 42, SS 12, MIT 19, KD 167, PRI 20, PSDI 29, PLI 35, bele 11, nevel. 8. Volišče št. 248 — KPI 81, MSI 41, PSI 26, SS 9, MIT 12, KD 93, PRI 21, PSDI 20, PLI 5, bele 4, nevel. 5. Volišče št. 250 — KPI 318, MSI 44, PSI 49, SS 19, MIT 24, KD 124, PRI 18, PSDI 26, PLI 27, bele 12, nevel. 4. Volišče št. 251 — KPI 169, MSI 60, PSI 61, SS 14, MIT 17, KD 203, PRI 35, PSDI 37, PLI 27, bele 9, neveljavne 4. Volišče št. 252 — KPI 199, MSI 34, PSI 37, SS 2, MIT 7, KD 134, PRI 13, PSDI 30, PLI 11, bele 6, nevel. 3. Volišče št. 253 - KPI 157, MSI 109, PSI 53, SS 6, MIT 7, KD 222, PRI 22, PSDI 45, PLI 39, bele 8, nevel. 7, sporne 1. Volišče št. 254 — KPI 121, MSI 60, PSI 55, SS 8, MIT 4, KD 193, PRI 46, PSDI 36, PLI 30, bele 11, nevel. 4. Volišče št. 255 — KPI 128, MSI 90, PSI 73, SS 6, MIT 17, KD 241, PRI 37, PSDI 47, PLI 64, bele 10, nevel. 8. Volišče št. 331 — KPI 24, MSI 8, PSI 3, SS 3, MIT 4, KD 32, PRI 6, PSDI L PLI 5. Volišče št. 353 - KPI 102, MSI 77, PSI 60, SS 11, MIT 13, — KD 180, PRI 45, PSDI 29, PLI 43, bele 9, nevel. 4. Volišče št. 364 — KPI 42, MSI 11, PSI 11, SS 5, MIT 7, KD 90, PRI 8, PSDI 13, PLI 7. Volišče št. 357 - KPI 11, MSI 6, PSI 3, SS 5, MIT 3, KD 77, PRI 3, PSDI 3, PLI 4, bele 7, nevel. 10, sporne 2. Volišče št. 368 — KPI 12. MSI 9, PSI 6, SS 3, MIT 1, KD 39, PRI 2, PSDI 2, PLI 7, bele 16, neve!. 4, sporne 2. Volišče št. 369 - KPI 42, MSI 8, PSI 7, SS 4, MIT 1, KD 21, PRI 2, PSDI 5, PLI 2, bele 8, nevel. 15. XXIV. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 24 - KPI 119, MSI 81, PSI 76. SS 20, MIT 8, KD 225, PRI 33, PSDI 28, PLI 32, bele 8, neveljavne 2. Volišče št. 258 — KPI 238, MSI 56, PSI 54, SS 30, MIT 24, KD 105, PRI 31, PSDI 17, PLI 40, bele 10, neveljavne 3. Volišče št. 264 — KPI 125, MSI 111, PSI 62, SS 12, MIT 9, KD 192, PRI 43, PSDI 37, PLI 42, bele 13, neveljavne 5. Volišče št. 266 - KPI 159, MSI 60, PSI 44, SS 17, MIT 18, KD 200, PRI 34, PSDI 28, PLI 36, bele 5, neveljavne 7. Volišče št. 268 - KPI 119, MSI 49, PSI 60, SS 19, MIT 38, KD 216, PRI 25, PSDI 34, PLI 11, bele 9, neveljavne 8. Volišče št. 269 — KPI 104, MSI 36, PSI 36, SS 10, MIT 12, KD 155, PRI 18, PSDI 35, PLI 15, bele 7, neveljavne 5. Volišče št. 270 - KPI 169, MSI 54, PSI 55, SS 12, MIT 11, KD 203, PRI 35, PSDI 22, PLI 26, bele 11, neveljavne 7. Volišče št. 271 - KPI 217, MSI 67, PSI 66, SS 34, MIT 24, KD 173, PRI 35, PSDI 46, PLI 32, bele 12, neveljavne 2. Volišče št. 272 — KPI 210, MSI 43, PSI 49, SS 27, MIT 21, KD 176, PRI 39, PSDI 32, PLI 25, bele 10, neveljavne 6. Volišče št. 273 - KPI 184, MSI 49, PSI 61, SS 22, MIT 55 KD 141, PRI 29, PSDI 39, PLI 32, bele 11, neveljavne 4. Volišče št. 274 - KPI 119, MSI 64, PSI 59, SS 12, MIT 10, KD 175, PRI 31, PSDI 35, PLI 19, bele 5, neveljavne 6. XXV. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 11 — KPI 116, MSI 86, PSI 53, SS 5, MIT 16, KD 178, PRI 45, PSDI 20, PLI 19, bele 7, Devin-Nabrežina Volišče št. 1 (Nabrežina) — KPI 170, SS 96, MSI 6, PSI 47, PSDI 6, PRI 3, PLI 1, KD 32, MIT 0. Volišče št. 2 (Nabrežina) — KPI 83, SS 43, MSI 17, PSI 48, PSDI 8, PRI 8, PLI 4, KD 83. Volišče št. 3 (Nabrežina) — KPI 232, SS 47, MSI 36, PSI 82, PSDI 35, PRI 51, PLI 22, KD 129. Volišče št. 4 (Sesljan) - KPI 178, SS 41, MSI 34, PSI 70, PSDI 44, PRI 25, PLI 30, KD 110. Volišče št. 5 (Devin) — KPI 170, SS 66, MSI 60, PSI 81, PSDI 28, PRI 32. PLI 42. KD 212. Volišče št. 6 (Mavhinje) — KPI 116, SS 90, MSI 1, PSI 21, PSDI 16, PRI 3, PLI 1, KD 21. Volišče št. 7 (šempolaj) — KPI 232, SS 78, MSI 3, PSI 19. PSDI 14, PRI 3, PLI 1, KD 21. Volišče št. 8 (Nabrežina) — KPI 187, SS 96, MSI 11, PSI 51, PSDI 9, PRI 12, PLI 9, KD 39. Volišče št. 9 (Ribiško naselje) — KPI 155, SS 49, MSI 20, PSI 43, PSDI 19, PRI 4, PLI 11, KD 262. Volišče št. 10 (Sesljan) — KPI 111, SS 43. MSI 34. PSI 49. PSDI 48, PRI 10, PLI 28, KD 174. Volišče št. 11 (Sesljan) — KPI 43, SS 9, MSI 47, PSI 37, Volišče št. 30 - KPI 92, MSI 41, PSI 39, SS 5, MIT 11, KD 122, PRI 22, PSDI 23, PLI 15, bele 8, neveljavne 4. Volišče št. 31 - KPI 126, MSI 70, PSI 70, SS 17, MIT 6, KD 223, PRI 33, PSDI 37, PLI 30. Volišče št. 32 — KPI 65, MSI 89, PSI 46, SS 8, MIT 8, KD 158, PRI 23, PSDI 18, PLI 25, bele 6, neveljavne 5. Volišče št. 33 — KPI 124, MSI 71, PSI 62, SS 7, MIT 8, KD 237, PRI 40, PSDI 35, PLI 42, bele 5, neveljavne 7. Volišče št. 136 - KPI 53, MSI 47, PSI 33, SS 12, MIT 13, KD 129, PRI 46, PSDI 14, PLI 53, bele 7, neveljavne 1. Volišče št. 143 - KPI 111, MSI 39, PSI 68, SS 5, MIT 10, KD 145, PRI 51, PSDI 21, PLI 45. Volišče št. 275 - KPI 181, MSI 72, PSI 57, SS 5, MIT 15, KD 242, PRI 24, PSDI 35, PLI 22, bele 5, neveljavne 2. Volišče št. 276 - KPI 148, MSI 30, PSI 67, SS 12, MIT 17, KD 228, PRI 21, PSDI 32, PLI 23, bele 8, neveljavne 5. Volišče št. 299 — KPI 122, MSI 45, PSI 34, SS 10, MIT 18, KD 233, PRI 11; PSDI 18, PLI 13, bele 5, neveljavne 7. Volišče št. 304 - KPI 143, MSI 73, PSI 51, SS 9, MIT 12. KD 146, PRI 21, PSDI 31, PLI 22, bele 4, neveljavne 3. Volišče št. 337 — KPI 139, MSI FF PST 45. ss 10, MIT 11, KD 162, PRI 13, PSDI 33, PLI 27. XXVI. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 70 — KPI 178, MSI 3. PSI 37, SS - MIT 3, KD 51, PRI 2, PSDI 8, PLI 3, bele 2, Volišče št. 278 — KPI 165, MSI 46, PSI 36, SS 14, MIT 19, KD 62, PRI 20, PSDI 23, PLI 31, bele 4, neveljavne 10. Volišče št. 279 - KPI 229, MSI 46, PSI 56, SS 49, MIT 21, KD 163, PRI 24, PSDI 35, PLI 35, bele 7, neveljavne 7. Volišče št. 280 - KPI 82, MSI 85, PSI 36, SS 27, MIT 6, KD 174, PRI 30, PSDI IS, PLI 40, bele 3, neveljavne 4. Volišče št. 281 - KPI 287, MSI 47, PSI 51, SS 67, MIT 25, KD 110, PRI 20, PSDI 19, PLI 21, bele 13, neveljavne 9. Volišče št. 282 - KPI 258, MSI 54, PSI 46, SS 64, MIT 26, KD 123, PRI 35, PSDI 20, PLI 24, bele 6, neveljavne 2. Volišče št. 286 — KPI 351, MSI 19, PSI 66. SS 76, MIT 2, KD 71, PRI 10, PSDI 11, PLI 4, bele 2, neveliavne 2. Volišče št. 287 - KPI 327, MSI 23, PSI 42, SS 81, MIT 6, KD 54, PRI 3, PSDI 12, PLI 8, bele 2, neveliavne 6. VoHšče št. 288 - KPI 320, MSI 20, PSI 43, SS 57, MIT 9, KD 63, PRI 12, PSDI 17, PLI 9, bele 9, neveljavne 2 Volišče št. 289 - KPI 154, MSI 33. PSI 54, SS 26, MIT 9, KD 285, PRI 17, PSDI 31, PLI 22, bele 11, neveljavne 7. Volišče št. 290 - KPI 36, MSI 56. PSI 17, SS 5, MIT 10, KD 133, PRI 32. PSDI 13, PLI 43, bele 7, neveljavne 4. Volišče št. 32" - KPI 177, MSI 21, PSI 43, SS 78, MIT 8, KD 123, PRI 7, DSDI 9, "LI 7, bele 7, neveliavne 2. Volišče št. 343 - KPI 102. MSI 69. PSI 49, SS 25, MIT 9, KD 161, PRI 54, PSDI 32, PLI 53, bele 5, neveljavne 5. XXVII. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 36 — KPI 124, MSI 33, PSI 32, SS 38, MIT 6, KD 90, PRI 31, PSDI 14, PLI 39, bele 11, neveljavne 2. Volišče št. 94 — KPI 92, MSI 13, PSI 39, SS 18, MIT 1, KD 27, PRI 1, PSDI 7, PLI 4, bele 4, neveljavne 1. Volišče št. 214 - KPI 336, MSI lu, PSI 46, SS 63, MIT 5, KD 81, PRI 13, PSDI 12, PLI 6, bele 7, neveljavne 8. Volišče št. 292 - KPI 291, MSI 16. PSI 71, SS 65, MIT 20, KD 54, PRI 4, PSDI 20, PLI 9. Volišče št. 12. (Sesljan) — KPI 54, SS 2, MSI 37, PSI 34, PSDI 46, PRI 10, PLI 12, KD 269. Volišče št. 13 (Samatorca )— KPI 3. SS 0, MSI 0, PSI 0. PSDI 1, PRI 0, PLI 0, KD 6. Dolina Volišče št. 1 (Dolina) — KPI 161, PRI 7, PSI 36, SS 64, KD 36, PSDI 6, PLI 3. Volišče št. 2 (Dolina) — KPI 293, PRI 7, PSI 72, SS 57, KD 83, PSDI 10, PLI 1. Volišče št. 3 (Boljunec) - KPI 147, PRI 2, PSI 41, SS 33, KD 53, PSDI 8, PLI 2. Volišče št. 4 (Boršt) - KPI 237, PRI 3, PSI 42, SS 95, KD 19, PSDI 5, PLI 4. Volišče št. 5 (Ricmanje) — KPI 296. PRI 8, PSI 31, SS 58, KD 35, PSDI 9, PLI 1. Volišče št. 6 (Domjo) — KPI 320, PRI 16, PSI 39, SS 44, KD 152, PSDI 39, PLI 10. Volišče št. 7 (Pesek) — KPI 62, PRI 4, PSI 11, SS 43. KD 29, PSDI 7, PLI 1. Volišče št. 8 (Mačkolje) — KPI 207, PRI 5, PSI 45, SS 125, KD 40, PSDI 13, PLI 1. Volišče št. 9 (Domjo) — KPI 282, Volišče št. 284 — KPI 124, MSI 55, PSI 62, SS 47,. MIT 4, KD 93, PRI 28, PSDI 24, PLI 31, bele 6, neveljavne 5. Volišče št. 285 — KPI 158, MSI 5G. PSI 45. SS 71, MIT 10, KD 198, PRI 13, PSDI 29, PLI 34, bele 11, neveljavne 8. Volišče št. 291 — KPI 334, MSI 5, PSI 24, SS 56, MIT 13 KD 26, PRI 2, PSDI 4, PLI 2, bele 11, neveljavne 5. Volišče št. 298 - KPI 270, MSI 18, PSI 39, SS 81, MIT 15, KD 85, PRI 11, PSDI 17, PLI 9, bele 6, neveljavne 4. Volišče št. 318 — KPI 126, MSI 70, PSI 33, SS 12, MIT 9, KD 246, PRI 12, PSDI 38, PLI 12, bele 12, neveljavne 7. Volišče št. 319 — KPI 51, MSI 2!? PSI 19, SS 16, MIT 5, KD 82, PRI 21, PSDI 18, PLI 14, bele 6, neveliavne 0. Volišče št. 321 — KPI 2, MSI 7, PSI 3, SS 0, MIT 2, KD 72, PRI 4, PSDI 0, PLI 1. Volišče št. 324 — KPI 94, MSI 88, PSI 45, SS 1, MIT 12, KD 451, PRI 14, PSDI 27, PLI 23, bele 13, neveljavne 8. Volišče št. 342 - KPI 40, MSI 24, PSI 23, SS 1, MIT 4, KD 375, PRI 6, PSDI 11, PLI 8, bele 9, neveljavne 15. Volišče št. 344 — KPI 66, MSI 74, PSI 39, SS 10, MIT 6, KD 138, PRI 2C. PSDI 26, PLI 21, bele 0, neveljavne 7. Volišče št. 365 — KPI 60, MSI 14, PSI 7, SS 0, MIT 2, KD 39, PRI 5, PSDI 14, PLI 6, bele 2 neveljavne 2. Devin-Nabrežina Volišče št. 1 (Nabrežina) — KPI 173. SS 99, MSI 8, PSI 33, PSDI 10, PRI 1, PLI 3, KD 33, MIT 0. Volišče št. 2 (Nabrežina) — KPI 85, SS 40, MSI 16, PSI 48, PSDI 8, PRI 8, PLI 5, KD 80, MIT 4. Volišče št. 3 (Nabrežina) — KPI 239, SS 47, MSI 38, PSI 79, PSDI 32, PRI 36, PLI 24, KD 133, MIT 6. Volišče št. 4 (Sesljan) — KPI 171, SS 42, MSI 35, PSI 66, PSDI 41, PRI 24, PLI 31, KD 104, MIT 4. Volišče št. 5 (Devin) — KPI 166, SS 68, MSI 63, PSI 79, PSDI 27, PRI 29, PLI 52, KD 148, MIT 10. Volišče št. 6 (Mavhinje) — KPI 116, SS 88, MSI 0, PSI 24, PSDI 11, PRI 4, PLI 2, KD 26, MIT 0. Volišče št. 7 (Šempolaj) — KPI 224, SS 81, MSI 3, PSI 23, PSDI 15, PRI 3, PLI 2, KD 18, MIT 1. Volišče št. 8 (Nabrežina) — KPI 178, SS 98, MSI 13, PSI 56, PSDI 10, PRI 13, PLI 8, KD 42, MIT 1. Volišče št. 9 (Ribiško naselje) — KPI 148, SS 48, MSI 18, PSI 45, PSDI 20, PRI 6, PLI 11, KD 256, MIT 5. Volišče št. 10 (Sesljan) — KPI 110, SS 42, MSI 44, PSI 45, PSDI 50, PRI 15, PLI 27, KD 154, MIT 3. Volišče št. . 11 (Sesljan) — KPI 42, SS 8, MSI 57, PRI 33, PSDI 36. PRI 29, PLI 25, KD 261, MIT 7. Volišče št. 12 (Sesljan) - KPI 56, SS 2. MSI 33, PSI 26, PSDI 42, PRI 13, PLI 9, KD 268, MIT 10. Volišče št. 13 (Samatorca) — KPI 48, SS 2, MSI 14, PSI 10, PSDI 6, PRI 3, PLI 5, KD 40, MIT 1. Dolina PRI 9, PSI 81, SS 37, KD 167, PSDI 35, PLI 43. Volišče št. 10 (Boljunec) — KPI 243, PRI 13, PSI 59, SS 60, KD 34, PSDI 10, PLI 2. Zgonik Volišče št. 1 — Napredna lista 216, SS 137, KD 47. Volišče št. 2 — Napredna lista 181, SS 89, KD 12. Volišče št. 3. — Napredna lista 145, SS 48, KD 72. Repentabor Volišče št. 1 — Napredna lista 255, SS 148. Milje Volišče št. 1 (Osnovna šola v Miljah) - KPI 253, PRI 44, PSI 33, KD 174, PSDI 26, PLI 39. Volišče št. 2 (Osnovna šola v Miljah - KPI 222, PRI 37, PSI 24, KD 153. PSDI 21, PLI 29. Volišče št. 3 (Osnovna šola v Miljah) - KPI 312, PRI 73, PSI 48, KD 197. PSDI 30, PLI 41. Volišče št. 4 (Osnovna šola v Miljah) - KPI 371, PRI 48, PSI 36, KD 166, PSDI 39, PLI 44. KD 50, PRI 3, PSDI 8, PLI 2. Volišče št. 4 (Boršt) — KPI 222, MSI 4, PSI 46, SS 100, MIT 2, KD 21, PRI 3, PSDI 6, PLI 3. Volišče št. 5 (Ricmanje) — KPI 303, MSI 2, PSI 32, SS 44, MIT 7, KD 35, PRI 5, PSDI 9, PLI 1. Volišče št. 6 (Domjo) — KPI 307, MSI 7, PSI 39, SS 56, MIT 11, KD 142, PRI 10, PSDI 42, PLI 10. Volišče št. 7 (Pesek) — KPI 61, MSI 6, PSI 12, SS 44, MIT 1, KD 32, PRI 3, PSDI 7, PLI 0. Volišče št. 8 (Mačkolje) — KPI 104, MSI 7, PSI 47, SS 123, MIT 1, KD 36, PRI 4, PSDI 10, PLI 2. Volišče št. 9 (Domjo) — KPI 282, MSI 21, PSI 72, SS 31, MIT 12, KD 152, PRI 11, PSDI 39, PLI 36. Volišče št. 10 (Boljunec) — KP? 241, MSI 2, PSI 54, SS 62, MIT 5, KD 36, PRI 11, PSDI 11, PLI 2. Zgonik Volišče št. 1 - KPI 210, MSI 12, PSI 64, SS 140, MIT 3, KD 45, PRI 12, PSDI 4, PLI 5. Volišče št. 2 — KPI 164, MSI 3, PSI 49, SS 86, MIT 1, KD 17, PRI 7, PSDI 5, PLI 3. Volišče št. 3 — KPI 154, MSI 27. PSI 44, SS 41, MIT 1, KD 51. PRI 15, PSDI 14, PLI 10. Repentabor Volišče št. 1 — KPI 198, MSI 33, PSI 82, SS 116, MIT 9, KD 61, PRI 9, PSDI 9, PLI 8. Milje Volišče št. 1 (Osnovna šola v Miljah) — KPI 249, MSI 35, PSI 32, SS 0, MIT 7, KD 158, PRI 34, PSDI 28, PLI 31. Volišče št. 2 (Osnovna šola v Miljah) - KPI 208, MSI 25, PSI 17, SS 0, MIT 7, KD 151, PRI 28, PSDI 20, PLI 27. Volišče št. 3 (Osnovna šola v Miljah) — KPI 305, MSI 37, PSI 40, SS 1, MIT 11, KD 169, PRI 69, PSDI 34, PLI 34. Volišče št. 4 (Osnovna šola v Miljah) — KPI 350, MSI 36, PSI 50, SS- 1, MIT 11, KD 156, PRI 38, PSDI 40, PLI 29. Volišče št. 5 (Osnovna šola v Miljah) — KPI 296, MSI 12, PSI 40, SS 2, MIT 11, KD 181, PRI 38, PSDI 53, PLI 26. Volišče št. 6 (Srednja šola v Miljah) - KPI 340, MSI 15, PSI 48, SS 10, MIT 8, KD 175, PRI 14, PSDI 30, PLI 23. Volišče št. 7 (Srednja šola v Miljah) — KPI 340, MSI 27, PSI 36, SS 5, MIT 12, KD 181, PRI 18, PSDI 25, PLI 21. Volišče št. 8 (Srednja šola v Miljah) - KPI 201, MSI 15, PSI 33, SS 2, MIT 5, KD 297, PRI 18, PSDI 17, PLI 29. Volišče št. 9 (Srednja šola v Miljah) - KPI 337, MSI 26, PSI 44, SS 5, MIT 10, KD 162, PRI 38, PSDI 30, PLI 17. Volišče št. 10 (Osnovna šola pri Korošci) — KPI 447, MSI 8, PSI 16, SS 1, MIT 6, KD 47, PRI 7, PSDI 17, PLI 5. Volišče št. 11 (Osnovna šola v Zindisu) - KPI 445, MSI 5, PSI 31, SS 0, MIT 7, KD 71, PRI 8, PSDI 22, PLI 5. Volišče št. 12 (Osnovna šola v Čamporah) — KPI 393, MSI 15, PSI 26, SS 1, MIT 15, KD 121, PRI 20, PSDI 28, PLI 21. Volišče št. 13 (Osnovna šola v Čamporah) — KPI 267, MSI 21, PSI 19, SS 4, MIT 5, KD 80, PRI 13, PSDI 17, PLI 12. Volišče št. 14 (Osnovna šola v Žavljah) — KPI 275, MSI 27. PSI 58, SS 16, MIT 12, KD 210, PRI 37, PSDI 32, PLI 26. Mijah) - KPI 303, PRI 38, PSI 47, KD 190, PSDI 53, PLI 29. Volišče št. 6 (Srednja šola v Miljah) — KPI 347, PRI 17, PSI 62, KD 175, PSDI 31, PLI 28. Volišče št. 7 (Srednja šola ' v Miljah) - KPI 347, PRI 25, PSI 44, KD 188, PSDI 28, PLI 33. Volišče št. 8 (Srednia šola V Miljah) - KPI 209, PRI 25, PSI 39, KD 298, PSDI 13, PLI 26. Volišče št. 9 (Srednja šola v Miljah) - KPI 353, PRI 33, PSI 44, KD 179, PSDI 34, PLI 22. Volišče št. 10 (Osnovna šola pri Korošcih) — KPI 450, PRI 5, PSI 24, KD 51, PSDI 18, PLI 5. Volišče št. 11 (Osnovna šola v Zindisu) — KPI 460, PRI 12, PSI 31, KD 65, PSDI 23, PLI 4. Volišče št. 12 (Osnovna šola v Čamporah) — KPI 391, PRI 27, PSI 42, KD 123, PSDI 25, PLI 24. Volišče št. 13 (Osnovna šola v Čamporah) — KPI 281, PRI 16, PSI 23, KD 86, PSDI 12, PLI 14. Volišče št. 14 (Osnovna šola v Žavljah) — KPI 280, PRI 45, PSI 73,_ KD 229, PSDI 33, PLI 31. Volišče št. 15 (Osnovna šola v Žavljah) - KPI 378, PRI 15, PSI 63, KD 175, PSDI 21, PLI 14. Volišče št. 16 (Osnovna šola v Žavljah) - KPI 285, PRI 12, PSI 67, KD 148, PSDI 35, PLI 10. neveljavne 2. aiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izidi občinskih volitev v 5 občinah na Tržaškem PSDI 42, PRI 25, PLI 27, KD 265. Volišče št. 1 (Dolina) — KPI 153, MSI 7, PSI 37, SS 68, MIT 4, KD 29, PRI 3, PSDI 7, PLI 4. Volišče št. 2 (Dolina) — KPI 286, MSI 3, PSI 68, SS 64, MIT 2, KD 82, PRI 4, PSDI 13, PLI 0. Volišče št. 15 (Osnovna sola v Žavljah) — KPI 371, MSI 14, PSI 54, SS 24, MIT 7, KD 168, PRI 13, PSDI 14, PLI 9. Volišče št. 16 (Osnovna šola v žavljah) - KPI 281. MSI 12, PSI 48, SS 23, MIT 20, KD 135, PRI 11, PSDI 26. PLI 7. Volišče št. 5 (Osnovna šola v