BLASiLO SOCiALiSTlClE ZVEZE BEL0VNE6A LJUDSTVA
CEUE, 23. SEPTEMBRA 1966 - LETO XX. ST.   37 - CENA 50
Gledališka 2 — Telefoni: uredništvo 23-69; oglasi in naročniki 21-27 (21-28)
lUPRAVA PO IV. PLENOMO CK ZKJ
Reorganizacija in
nadaljnji razvoj ZK
že VIII. kongres, še bolj aktualno pa IV. plenum CK ZKJ, sta spro- ;
žila vprašanje delovanja in organiziranosti ZK. Gotovo je, da bo ZK ob-
ravnavala to vprašanje še dalj časa — vse do naslednjega kongresa. Zato
je prav, da podamo uvodoma kratek pregled začetnega razvoja prve komu- ,
nistične partije nasploh in Komunistične partije Jugoslavije v posameznih •
obdobjih njenega razvoja.
Ko se je Lenin v letih 1901 in 1902 boril za ustanovitev delavske
partije, je izhajal iz konkretnih nalog, ki bi jih naj reševala partija in je
na osnovi teh zaključeval, kakšne so politične dolžnosti partije in kako
mora biti ta organizirana. Kot temeljno načelo je postavil, da lahko
iipolni nalogo napredne delavske partije samo tista stranka, ki jo vodi
-»đpredna teorija. Ta temeljna ugotovitev ni na svoji pomembnosti zgubila
ničesar vse do danes. Lenin je postavil, da mora delavska partija voditi
razredni boj, ki pa ima različne oblike; tako 'politične kot ekonomske in
seveda, da mora delavska partija voditi boj za razvoj marksistične teorije.
Ugotovil je, da obstajata le dve ideologiji, to je socialistična in kapitali-
stična in da tretje ideologije ni. Avantgardna je lahko le tista delavska
stranka, ki jo družba za takšno prizna zaradi njene dejavnosti in ne zaradi
tega, ker se sama tako naziva. Na koncu je Lenin postavil trditev, da
mora biti delavski razred, zaradi sicer enega cilja, dvojno organiziran.
Organizacija delavcev mora biti kar najbolj široka in kar najmanj kon-
spirativna, to pa je sindikalna organizacija. Nasprotno mora biti partija
ne preširoka in konspirativna, mora pa zajemati elito delavskega razreda,
oziroma vseh tistih, ki so sprejeli marksistični svetovni nazor kot vodilo
svoje dejavnosti.
Na podlagi tega je postavil Lenin osnovno organizacijsko načelo
komunistične partije, ki je v tem, da je član partije tisti, ki priznava njen
program, ki podpira partijo materialno in osebno sodeluje v eni izmed
partijskih organizacij.
V tem času je Lenin v boju za ustanovitev partije tudi podal defini-
cijo birokratizma, o katerem sicer v tem članku ne razglabljamo, nava-
jamo pa jo kljub temu zaradi njene aktualnosti:
»Birokratizem pomeni podrejati mterese stvari interesom kariere.
Posvečati dvojno pozornost stolčku in se ne meniti za delo, potegovati za
kooptacijo, namesto boriti se za ideje.«
Že v tistih časih so postavljali nekateri zahtevo, da bi morala biti
partija čimbolj demokratična in so pri tem jemali za vzor zapadne socia}-
■lonokratske stranke. Vsi ti so namreč najbolj kritizirali Leninovo zahtevo,
, ^ mora biti partija konspirativna. Zaradi tega so očitali Leninu, da hoče
organizirati nedemokratično komunistično partijo. Lenin je zavrnil svoje
kritike s tem, da delujejo social-demokratske stranke v legalnih pogojih,
je, ko kapitalistične vlade dovoljujejo njihovo delovanje. Zaradi tega je
'>ilo tudi razumljivo, da so te morale delovati na čimbolj demokratičnih
"^felih. Obratno pa je bila komunistična partija v Rusiji, kasneje pa tudi
' Jugoslaviji in drugod, ilegalna, delovala je torej v pogojih, ko je že
^8olj sodelovanje v komunistični partiji pomenilo kaznivo dejanje in je
•"^av zaradi tega bila potrebna konspirativnost — to je tajnost njenega
"•^'ovanja.
Naloge na novo ustanovljene Komunistične partije Jugoslavije so bile
Pfaktično enake kot naloge Partije bcHjševikov in je razumljivo, da je
l^omunistična partija Jugoslavije povezala enaka organizacijska načela, kot
je Lenin postavil za rusko partijo. Komunistična partija Jugoslavije je
^''Sanizirala delavski razred za vse oblike razrednega boja s končnim
^''j^m, da organizira delavski razred v tolikšni meri, da bi ta bil sposoben
'^^esti proletarsko revolucijo. Razen prvega leta je Komunistična partija
^"goslavijc vse do leta 1919 pa do leta 1942 delovala v pogojih ilegalnosti.
je razumljivo, da je morala v tem času, pa tudi kasneje v revoluciji
nekaj časa po revoluciji (zaradi nevarnosti kontrarevolucionarjev),
^^^ati načelo konspirativnosti. To pomeni, da je bila partijska organizacija
^'^^r tajna, da pa je bilo njeno delo javno. KomunistrCna partija oziroma
^''lunisti so izkoristili vsako možnost, da so delovali v sindikalnih orga-
^'^cijah in društvih in da so preko teh vplivali na formiranje zavesti
,*!avskcga razreda. 2e kmalu po končani revoluciji je postalo jasno, da
I* "lorala partija v času, ko se je borila za oblast delavskega razreda de-
^^'i konspirativno, da pa mora delovati v novo nastalih prilikah čedalje
javno.
Zgodovinska zasluga Komunistične partije Jugoslavije je v tem, da
^. Uresničila eno izmed osnovnih  načel marksizma, to je samoupravni
^^^eni delovnega ljudstva. S tem so se pa bistveno spremenili pogoji dela
^^^^iio in v tem času se jfe partija preimenovala v Zvezo komunistov.
^ delovanju Zveze komunistov v samoupravnem sistemu in njenih
^ ■iijih nalogah pa bo govora v naslednjem članku.
J02E CERJAK
LETOS SO NA PODROČJU
,MOZIRSKE OBČINE PRE-
UREDILI DVE ŠOLI. VE-
LIK DEL SREDSTEV SO
PRISPEVALI OBČANI IN
DELOVNE ORGANIZACI-
JE. POSNETEK PRIKAZU-
JE UČENCE V PREURE-
JENEM RAZREDU LUČKE
ŠOLE. POLEG NOVE
OPREME SO ŠOLI DO-
GRADILI šE DVA RAZRE-
DA, MLEČNO KUHINJO
IN SANITARIJE.
(Foto: J. Sever)
VMOZIRJD
ODKRILI
SPOMENIK
HARKOVU
v soboto popoldne so v Mo-
zirju na pokopališču odkrili
nagrobni spomenik domačinu,
bivšemu načelniku štaba Po-
horske brigade Vinku JANKU
—HARKOVU, ki je umrl lani
februarja.
Svečanosti se je poleg svoj-
cev in predsednikov družbeno
političnih organizacij udeleži-
lo večje število domačinov iz
bližnje in daljnje okolice, ka-
kor tudi borcev Pohorske bri-
gade in drugih sobojevnikov
HARKOVA. Svečanosti so se
udeležili tudi predstavniki
družbeno političnih organiza-
cij iz Maribora in Radelj ob
Dravi, kjer je Harkov nazad-
nje živel in umrl. Na svečano-'
sti je pel združeni moški pev-
ski zbor iz Mozirja in šmihe-
la nad Moizrjem. Nagrobnik
je odkril in v krajšem govo-
ru orisal življenjsko pot Har-
kova eden izmed prvih Pohor-
skih borcev Franta KOMELJ.
Nagrobnik, ki predstavlja
neprečitano knjigo, so izdela-
li iz pohorskega granita pa na-
črtu ing. arh. Dušana Samca.
-er
MOŽNOSTI SO
a ne ob taksni politiki
JE V RAZGOVORU O RAZVOJU TURIZMA V RIMSKIH
TOPLICAH DEJAL PREDSEDNIK TURISTIČNEGA DRU-
ŠTVA, POLKOVNIK DR. STANKO BENEDEK.
Polkovnik dr. STANKO BENEDEK
je že sedem let upravnik zdravilišča
v Rimskih Toplicah. Poleg svojih
službenih obveznosti se je vključil v
življenje tega kraja, pomaga pri re-
ševanju problemov, že nekaj let pa-
kot predsednik turističnega društva
dirigira razvoj tega kraja. Poleg tega
je še predsednik RK. Tokrat smo ga
zaprosili, da bi nam odgovoril na ne-
kaj \'prašanj o turističnem razvoju
Rimskih Toplic.
— Tovariš polkovnik, goto-
vo spremljate razprave o no-
vem zakonu socialnega zavaro-
vanja. Kaj menite o njem?
— Ilevež bo bolnik, ki bo res bolan,
pa se ne bo mogel zdraviti, ker ne
bo imel sredstev. Ali je res vseeno,
če nekdo boleha en mesec ali pa tri
mesece?! Delovnemu človeku, ki vse
življenje vplačuje v socialno zavaro-
vanje, je treba omogočiti zdravljenje
takrat in tam, kjer je potrebno.
Reforma se mora vključiti v ta pe-
reč problem z boljšo organizacijo in
administracijo socialnega zavarovanja,
nc pa cepiti zdravstveni minimum
zdravja potrebnemu človeku. V tem
smislu je treba zakon spremeniti in
preobraziti zdravilišča v delne hospi-
talne ustanove, ki bi naj služile za
podaljšanje zdravljenja z ustrezno
usposobljenimi zdravstvenimi kadri,
ki jih naša zdravilišča že imajo.
— Iz leta v leto smo plani--
rali vse večji obisk tujih go-
stov v naša zdravilišča. Doma-
če goste smo večidel obravna-
vali kot nujno zlo. Letos pa
se je zgodrlo, da so zdravilišča
prazna. Sedaj ženemo vik in
krik, pri tem pa pozabljamo,
da je to odraz določene poli-
tike.
— Nikjer v svetu, kjer nimajo niti
tretjino takšnih naravnih bogastev kot
mi, ne delajo tako. Dejstvo je, da
jih mi ne znamo ali nočemo izkori-
stiti za dobrobit delovnega človeka.
Naša zdravilišča imajo veliko zdravil-
no moč za posamezne bolezni!
Na koncu se bo porajalo vprašanje,
kam s tolikimi bolniki, ki bodo nujno
breme celotne  družbe.  Zato pa  ne
smemo govoriti toliko o kurativi in
pri tem pozabljati na preventivo.
Da pa so letos zdravilišča tako
prazna, tu ne gre samo za zdravilišča,
temveč tudi za ostale turistične kraje,
moramo pripisati tudi ukinitvi K-15!
— V Rimskih Toplicah je
zdravilišče, grad Sofijin dvor,
40 hektarov parka z negova-
nimi eksotičnimi drevesi, 2 go-
stinska objekta, 2 bifeja in
odprt kopalni bazen. Skratka
zaključen zdraviliški kraj z
ustreznimi objekti. To piše
tudi na vseh prospektih, ni-
kjer pa, da je zdravilišče za-
prtega tipa. Zato veliko gostov
razočarano zapušča Rimske
Toplice. Kakšna je možnost,
da bi zdravilišče odprli tudi
za druge goste in ne samo
pripadnike Armade?
— To je že. Mi dovoljujemo kopa-
nje v zdravilišču tudi domačim go-
stom — le tujcem ne.
Vsak dan iz Zdravilišča spuščamo
višek vode v Savinjo. Ali veste vsaj
približno, koliko milijonov je tako
odplavalo po Savinji? Jaz tudi ne vem,
prepričan pa sem, da mnogo. Toda
zakaj ne bi v Stari pošti uredili vsaj
dve kabini, kjer bi se lahko tudi tuji
gostje kopali?
— V Stari pošti, ki jo treti-
rajo kot nižjerazredni hotel,
so šele letos vgradili tekočo
vodo in centralno kurjavo. Za-
kaj niso vključili tudi kabin?
(Nadaljevanje na 2. strani)
TEDEN
BOJA
PROTI
TBC
Letošnji teden boja proti tuber-
kulozi, osemnajsti po vrsti, je v
dneh od 18. do 25. tega meseca.
Geslo tega tedna se glasi: »Dose-
ženi uspehi v boju proti tuberku-
lozi nas obvezujejo še naprej«. To
geslo nam jasno pove, da ne sme-
mo obstati na sredi boja, ki ga
bojujemo že desetletja v dobrobit
naših ljudi.
Občinski odbor Rdečega križa
Celje s svojimi krajevnimi organi-
zacijami že vrsto let rešuje po
svojih materialnih možnostih, ki
pa so odvisne od dotoka sredstev,
socialne probleme predvsem v
z\'ezi s tuberkulozo. Organizira
socialno zdravstveno vzgojne teča-
je in predavanja o domači negi
bolnika, o zdravi in pravilni pre-
hrani itd. Da bi bil uspeh zdrav-
ljenja občanov čim boljši, je Rde-
či križ prevzel nalogo, da pomaga
tuberkuloznim bolnikom z nasve-
ti, podporami v sodelovanju z
zdravstveno službo.
Ta dejstva in problematika ter-
ja, da pomagamo Rdečemu križu
v tej humani dejavnosti ter pri-
spevamo, kolikor moremo.
GOSTOVANJE LJU-
BLJANSKE DRAME
v okviru prireditev delavske
univerze v Celju bo v petek
23. septembra ob 17. in 19.30
gostovala v Celju skupina ljub-
ljanske Drame z delom Edvar-
da Albeea »ZGODBA IZ ŽI-
VALSKEGA VRTA«. V delu
nastopata člana SNG Ljublja-
na Janez Rohaček in Tone
Slodnjak, režiser je Žarko Pe-
tan. Skupina je na tekmova-
nju v Italiji osvojila prvo me-
sto. Obe predstavi bosta v dvo-
rani ljudskega gledališča.
VREME
Padavine z ohladitvijo pričaku-
jemo okrog 24. septembra in tudi
od 29. septembra do 2. oktobra,
v ostalem lepo vreme.
mU PRODNIK
Sedela je ob kuhinjski mizi in
šivala. Preko očal, ki so ji visela
na koncu rosa, nas je tu in tam
pogledala ter šivala naprej. Snaha
je ropotala z lonci in se včasih
vpletla v razgovor. V kuhinji je
zadišalo po skuti, ki jo je snaha
ravnokar splakovala.
Zunaj je megla spletala kito
okrog vrhov, ki so kot pokopa-
liški križi zdeli v turobnem dne-
vu. Od romantike in edinstvenih
pejsažev Zgornje Savinjske doline
so ostale le bližnje smreke, ove-
šene z lišajem kot starci z brado.
NEŽA PRODNIK ali po domače
Pcrkova Neža je bila pred sedem-
desetimi leti rojena tu, na obron-
ku Matkovega kota, streljaj od se-
danje avstrijske meje. Tu se je
rodila, tu je shodila, garala in
druge rodila, tu se stara. Ona si-
cer ne, le čas jo stara. V dolino
je redko zavila. K maši, zatem
k poroki, tak je bil običaj, saj so
se mladi sami poročali in sedaj
se spusti v dolino k zdravniku
ali z mladima v avtomobilu na
kakšen krajši izlet.
Perkova Neža je bila do poroke
zadnji nosilec Perkovega priimka.
Brat je padel, tako je Perkova
domačija dobila nov priimek. Tu-
di na sosednji Matkovi, kjer je
zagosopodaril Nežin sin, ni in ne
bo VCĆ Matkov . . .
»Ja, tako je. Vojne so nam po-
brale naše može ...»
S svojimi okornimi, od dela in
mraza skrotovičenimi prsti je za-
badala iglo in šivala. Pri svojih
sedemdesetih letih je kar zdrava
in bistra.
»Poleti sinovom pomagam, pozi-
mi pa predem. Celo zimo predem.
Veste, nekoč je bilo drugače. Vse
smo si doma pripravili. Od platna
'za obleko do čevljev. V dolino
smo se spustili le po sol . . . «
v šolo ni hodila. Takrat ni bilo
šol v tem koncu doline. Pisati in
brati se je naučila pozneje, na
paši in v dolgih zimskih večerih.
»Mladi več ne goje tega, mi sta-
ri moramo včasih vskočiti. Težko
je življenje tu gori. Po ravnem
hodiš le ko si v kuhinji. Pozimi
pa bi bilo najbolje, če bi v snegu
naredili predore in rove, toliko
ga je.«
Lani je gozdno gospodarstvo
skoraj do njihove hiše naredilo
cesto. Po njej začno iz dneva v
dan vse pogosteje prihajati turisti.
Doslej je bil ta predel nekoliko
odmaknjen od nezahtevnega, mo-
toriziranega izletnika.
»Sele sedaj smo malo prišli k
sebi. Saj veste, živeli smo večidel
od lesa, zatem so prišle vojne,
med drugo vojno so nam Nemci
vse požgali . . . No, sedaj smo si
malo uredili. Turisti strašno silijo
sem gor, pa kaj boš, ko ga nisi
imel kam in mu kaj dati. Poleg
tega pa ne veš, kako pride, ne
upaš — pa saj tudi nimaš, da bi
več vložil. Ko nikoli ne veš, kako
se obrne. Davke so nam popustili,
pa je zato sedaj več davka na le-
su, pa zavarovanje. Ne moreš za-
dihati. Nekoč smo imeli več živi-
ne, pa ovac, zdaj tudi te ni. Le
polagoma se postavljamo nazaj na
noge.«
Nekoč so imeli pri hiši tudi po
25 glav govedi, sedaj jih imajo le
nekaj, doslej pa še to ne, ker ni-
so imeli hlevov.
»Tu te pa tepe narava na vsa-
kem koraku. Vedno moraš biti
močnejši od nje, pa kaj boš. Ime-
la sem 8 lepih bvac pa je prilo-
mastil medved in mi jih poklal.
Tako je to.«
Nani
p I b M A
ZAKAJ NJ OGRAJE?
V Šmiarju pri Jelšah še dan-
danes ni ograje na stopnišču ob-
činske skupščine. Na občino pri-
haja mnogo strank, med kateri-
mi so tudi invalidi, ki se pri hoji
opirajo na palice, na stopnišču
pa l)i se na ograjo. Le-ti bodo iz-
rc-tlno livaležni, če bi ograjo
končo le postavili. Na območju
šmarske občine je še nekaj stro-
kovnjakov, ki bi bili sposobni
narediti lopo ograjo.
P. S.: Uredništvo prosim, naj
mi sporoči, zakaj moje prispev-
ke .>v košare izmetava?.< Vsi mo-
ji prispevki bi v nekaterih ozi-
rih delovnemu ljudstvu lahko
koristilil
OPOMBA: Upajmo, da i;es. Si-
cer pa prispevek ni šel v koš.
BREZ STANOVANJA
kov se mi dela velika krivica
glede stanovanja, se obračam na
vas, da mi ponmgate. Zaposlena
sem že 16 let, vendar še do da-
nes nimam pravega stanovanja.
Potikala sem ^e po podstrešnih
sobah. Tam, kjer trenutno sta-
nujem, lastnik stanovanje pro-
daja, dal mi je odlok, da sem
takoj izselim, ne da bi mi po-
iskal drugo stanovanje. Najela
sem dva delavca, da sta mi spra-
vila pohištvo na hodnik, kjer je
še danes. Bliža se zima in mene
seveda vznemirja vprašanje, kje
bom prebivala. Menim, da pri
nas takšnega zakona n^, da bi
človeka enostavno postavili na
cesto, ampak je lastnik stanova-
nja dolžan, ,da mi preskrbi
ustrezno stanoVanje ...
Olga Čebular
Štore 19
Razumemo   težave, v katerih
ste, vendar vam lahko pomagarno
samo z nasvetom: kolikor vam je
lastnik   po pogodbi dolžen pre-
skrbeti drugo stanovanje, uve-
ljavite svoje pravice, sicer pa bi
se morali po našem mnenju za-
vzeti za ureditev problema tudi
tam, kjer ste zaposleni.
B U M E R A \ G
»TEŽAVE Z MOSTOM«
V 36. številki CT, v rubriki
»Pisma« je neki A. N. iz Bočne
26 pod naslovom »TEŽAVE Z
MOSTOM« hotel za vsako ceno
problem, kljub temu, da ga v
resnici ni.
V mesecu maju t. 1. je bil gra-
jani most v. celoti obnovljen.
Namesto prejšnjega lesenega
opornika je bil zgrajen betonski.
Tudi gornji ustroj mostu, ki je
sicer lesen, je nov. Nosilnost
mostu se je z obnovo zvečala od
prejšnjili 1,5 tone na 10 ton.
Za obnovo mostu sta dala
skupščina   občine   Mozirje   in
Gozdno gospodarstvo Nazarje
vsak po 1,000.000 S-din, kar je
dokaz, da smo mostu »le bili kos.
Za gornja dejstva vedno vsi
prebivalci Otoka in bližnje oko-
lice, le A. N. tega ne ve.
Od vsega A. N.-ovega članka je
res le-to, da promet preko mostu
povzroča ropot, to pa zato, ker
lesene mostnice niso bile suhe in
so se vzbočile.
Da bi podkrepil svojo trditev,
da prebivalci radi pomagajo, naj
A. N. organizira prostovoljno de-
lo in zgornji ustroj mosta uredi
tako, da promet ne bo povzročal
ropota.
Nazadnje bi \T>rašal člankarja,
kje je bil takrat, ko je bila obno-
va mostu v teku? Takrat bi lah-
ko z dobrimi nasveti pomagal,
če že z delom ni bil pripravljen.
Končno pa bi rad opomnil na
to, da je najlažje stati ob stra-
ni in kritizirati delo drugih.
Načelnik oddelka za
gospodarstvo in finance
Matevž Požarnik
PRAKTIČNI NASVETI
Morda ne bi bilo (kIvoč, če bi
časopis pisal kaj več za prebival,
ce s podeželja, kajti tudi tu —
in verjetno je največ bralcev
s tega območja — so razni gospo-
dinjsiki nasveti potrebni. Pa še o
kmetovanju in podobnem,, ne pa
samo o modnih novostih velike-
ga sveta. H. S. Celje
ZVEZDNICE
Zelo rad vidim v časopisu
kakšno prikupno dekle, včasih
tudi izrezom kakšno filmsko
igralko, ki jih objavljate na zad-
nji strani. Toda v zbirki, ki jo
imam, mi občutno manjkajo na-
še domače filmske igralke. Kaj
res ne bi mogli poiskati tudi ne-
kaj taikega? Slišal sem že, da se
naše igralke v tujini rade slika-
jo bolj »mikavno« in da so ne-
koč za Jugoslavijo celo napisali,
da je izvoznik sex-bomb!
Peter M., Rogaš^f-^SJ-atina^
AKCIJA VARMOSTI PRI DELU
še vedno dokaj kritično stanje na področju poškodb pri delu, pro-
fesionalnih in drugih obolenj kakor njih težke posledice terjajo, da
v času reforme še posebej storimo vse, kar moremo, da bi razmere
v tem pogledu izboljšali.
Gre za varstvo zaposlenega delavca, za njegovo življenje in zdravje
kakor delovne pogoje. Za sistematično urejanje teh važnih vprašanj
je junija letos v sindikatih vznikla pobuda, ki že dobiva obliko in vse-
bino obsežne, resne in odgovorne AKCIJE VARNOSTI PRI DELU.
Pred kratkim je bil ustanovljen regionalni štab za pripravo in
realizacijo akcije, ki bo usklajeval delo in pomagal razširjenim komi-
sijam za varstvo pri delu pri občinskih sindikalnih svetih in preko njih
komisijam v delovnih organizacjah na področju bivšega okraja. Celot-
na akcija bo potekala v treh obdobjih:
% obdobje pripravljalnih del bo trajalo do konca oTćtobra letos;
v tem času bodo v glavnem formirali ustrezne organe pri občinKskih
forumih in delovnih organizacijah, izdelali programe in seznanili člane
delovnih skupnosti z vsebino in namenom akcije;
# obdobje uresničevanja programskih nalog konkretno v delovnih
in drugih organizacijah, forumih in institucijah bo trajalo do oktobra
1%?;
9 v zadnjem tromesečju prihodnjega leta pa bodo zbrali rezultate,
izdelali poročila in analize kakor Udi ukrepe za to, da bi akcija prešla
v sistematično trajno delo na podr.^ju varstva.
V akciij bo z obsežnim pij/gramom sodelovalo tudi uredništvo
Zaštite rada iz Begrada, ki bo sajJJo izvedlo in ankentiralo okrog 8.000
članov delovnih kolektivov o varstvu pri delu; izdelalo analizo in o ugo-
tovitvah seznanilo delovne organizacije in pristojne forume. Ured-
ništvo časopisa bo natisnilo tudi plakate in poskrbelo za drugo propa-
gandno g-radivo.
Trenutno so v izdelavi programi za akcijo občinskih razširjenih
komisij in komisij delovnih,, organizacij, v pripravi pa je tudi zelo
'aictivria prdpagah'dii'a'tleVavri sani začetek kaže, da bo akcija tef-
' jala številne sodelavce zlasti iz delovnih organizacij. Akcija ima human,
družben in ekonomski pomen, v njenem središču pa je človek, ki mu
je tudi namenjena. Zato:
# ZDRUŽIMO SREDSTVA IN NAPORE ZA iNAPREDEK VARSTVA
PRI DELU IN IZBOLJŠANJE DELOVNIH POGOJEV TER POMAGAJ-
MO URESNIČEVATI PROGRAM AKCIJE.
• VARUJMO DELOVNEGA ČLOVEKA - NAJVIŠJO VREDNOTO
NAŠE DRUŽBE.
• DOBRO ORGANIZIRAJMO VARSTVO PRI DELU, KI ZAGO-
TAVLJA VARNO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE, VEČJO PRODUKTIVNOST
IN BOLJŠI STANDARD.
e NAJ AKCIJA VARSTVA PRI DELU PRERASE V STALNO
AKTIVNOST ZA PREPREČEVANJE POŠKODB PRI DELU, PROFESl-
ONALNITT IN DRUGIH OBOLENJ IN USTVARI BOLJŠE DELOVNE
IN ŽIVLJENJSKE POGOJE! Regionalni štab
ZABELEŽENO ZA VAS
PRAVEGA tmnu
M PRAVO MESTO
Pepi Rotor ni bil pravi človek.
Pravzaprav je bil pravi človek,
vendar ne na pravem delovnem
mestu. Ker torej njegovo delov-
no mesto ni bilo pravo, tudi on
ni mogel biti pravi človek. V pod-
jetju si dolgo niso bili na jasnem,
kaj tu ni pravo — ali Rotor ali
delovno mesto. Stvar je postala
toliko bolj nejasna, ko so se za-
vzeli za geslo: PRAVEGA ČLO-
VEKA NA PRAVO MESTO!
Začeli so namreč izvajati NKP
— kot so s kratico imenovali no-
vo kadrovsko politiko, da bi bili
sestanki čim krajši. Stvar je bila
v bistvu enostavna: NKP naj bi
pripomogla do ustrezne zasedbe
delovnih mest na sploh, pri če-
mer je, kot že rečeno, izstopil Pe-
pi Rotor, analitik. Kot so ugoto-
vili je imel kljub izobrazbi dosti
premalo smisla za analiziranje.
Na dan je prihajal s številkami,
ki jih je podpiral z nerazvmiljivi-
mi obrazložitvami.
— Manjka enostavnega analizi-
ranja, so tarnali. — Takega, iz
katerega bi bilo razvidno, da smo
nad planom, ne pa pod njim.
In so ga premestili na delovno
mesto administratorja, kjer je
postal tako rekoč pravi človek na
pravem delovnem mestu.
— Kdo bo prevzel analitsko
službo?
Naj jo prevzame priučen knji-
govodja!
— Morda bi jo enako dobro
opravljal vratar?
— Hočemo preprosto vedeti,
pri čem smo!
Mislite, da vedo, pri čem so?
Preprosto morda, ampak v gospo-
darstu vendarle ni vse tako pre-
prosto. Najbrž je preveč prepro-
stosti in preproščine. Čeprav v
konkretnem primeru sicer ni šlo
za analitika (kar ni niti bistve-
no), takšna praksa dokazuje, da
se da delati tudi brez strokovnih
— kvalificiranih ljudi, vprašanje
pa je seveda samo, kako dolgo.
Kdo ve, če »analitika«, sedanjega
administratorja že čez kratek
čas ne bodo premestili na kakšno
še »bolj pravo« mesto, da bo še
»bolj pravi« človek? Najbrž, kaj-
ti ne pozabimo NKP, to pa ne
pomeni, kot pripominjajo zlob-
no nekateri člani kolektiva —
naš kritični položaj, ampak novo
kadrovsko politiko. Vsa čast ji!
Kozorog
Pretekli teden so bili na tridnevni strokovni ekskurziji na
Dunaju in v Budimpešti predstavniki dimnikarskih podjetij, ki so
združeni v celjskem Poslovnem združenju za obrt, gostinstvo in
komunalo. Okoli petdeset dimnikarskih delavcev, med njimi tudi
zastopniki iz Beograda (beograjski dimnikarji se bodo namreč
vezali na celjsko poslovno združenje! op. pisca) je v glavnih mestih
Avstrije in Madžarske obiskalo dimnikarske organizacije, tamošnje
kolektive ter skupaj z njimi razpravljalo o delu in problemih te
stroke, o medsebojnem sodelovanju in podobno.
Obisk v obeh sosednjih državah je lepo uspel, zlasti pa še bolj
spodbudil štajerske dimnikarje k reševanju nekaterih izredno 'po-
membnih Vprašanj. Tu gre za nekatere organizacijske probleme,
Ined drugimi tudi za formiranje jugoslovanskega združenja dimni-
karjev ter za sodelovanje v mednarodnem merilu, številna strokovna
Vprašanja, za vzgojo kadrov, za izdelovanje dimnikarskih naprav
in pripomočkov in ne nazadnje za A^ogo dimnikarskih kolektivov
in njenih članov. Tako je pobuda celjskega Poslovnega združenja
ža obrt, gostinstvo in komunalo, ki jo je v tem primeru odlično
izvedel Kompas, naletela tudi v Avstriji in. Madžarski na ugoden
odmev. Doma pa se bo ta iniciativa pokazala v skorajšnjem skli-
canju posvetovanja jugoslovanskih dimnikarjev glede formiranja
enotne organizacije ter njene vključitve v mednarodno zvezo.
Obi^k pa je veliko pomenil tudi v strokovnem stnislu, saj so
se dimnikarji iz vseh krajev Štajerske pa tudi iz Ljubljane in
Beograda seznanili s proizvodnjo nekaterih naprav (pri nas je to
prepuščeno vsaki organizaciji posebej. Škoda!), z organizacijo dela
pa tudi deležem dimnikarjev pri gradnji novih objektov. Tu je
nadzorna služba dimnikarjev pri projektiranju in gradnji kurilnih
naprav neprimerno večja kot pri nas. Poleg tega so zlasti na Mad-
žarskem obiskali ne samo sedež osrednjega podjetja v Budimpešti,
kjer so jih sprejeli nadvse prisrčno, marveč tudi nekatere delovne
enote itd. Seznanili pa so se tudi z delom posebnega stroja (na
sliki) za betoniranje razpok, ki nastajajo v dimnikih.
Na tem obisku je dimnikarje sprejel tudi predsednik avstrijske
zveze dimnikarjev, dr. Libal, najvišji predstavnik dunajske organi-
zacije dimnikarjev kakor tudi generalni direktor in njegovi sode-
lavci pri budipeštanskem dimnikarskem podjetju. V obeh primerih
se je srečanje spremenilo v prijetno doživetje z željo, da bi bilo
sodelovanje zlasti v prihodnje tesnejše in da bi dobili tudi jugo-
slovanski dimnikarji svoje mesto v mednarodnem strokovnem zdru-
ženju. M. B.
Možnosti so a ne ob taki politiki
(Nadaljevanje s 1. strani)
# Stara pošta sodi pod laško
npravo, odkoder se čuti mačehovski
odnos do teh dveh obratov. Pri nas
je tako: toliko časa, dokler je do-
biček, vemo, kdo je uprava, potem
pa ne več. ]x)kale držimo do takrat,
potem dobiček poberemo in — adi-
jo. Poglejte, sedaj je tu najbolj
aktualno to, da bo npravnik delno
zaprl Staro jX)što in čez zimo imel
le točilnico s priročno kuhinjo. Jaz
ga razumem, ker bo ob zmanjšanju
osebja in dajatev nekaj prihranil,
toda ali ni to velikanska škoda?
K nam prihajajo svojci tistih, ki se
zdravijo, domačini in tuji gostje,
ki jih ne bomo imeli kam dati. Če
pa bi imeli dvoje ktdDin v Stari
pošti, kjer bi zdravniško oskrbo
lahko opravljali naši zdravniki, bi
na vsak dinar prihranili nekaj sto...
— Kopališče     z    bifejem
upravlja turistično društvo.
Staro in Novo pošto upravlja-
jo v Laškem, zdravilišče pa
Arma9a. Ali ne bi mogli, da
ne bi drobili sredstev, vsaj
kopališče in gostinske lokale
združiti v eno podjetje?
# Tako je! To idejo propagiram
že nekaj let. Ni važno, kdo bo tisti,
ki bo upravljal. Važno je, da bi tu
ustvarjen dinar ostal tu, temu kra-
ju. Toda tovariš Jelen, direktor la-
škega gostinskega podjetja ima ne-
ko drugo politiko...
— Kmalu bodo odprli Au-
tTo< cesto Rimske Toplice—
Zidani most, ki bo povezovala
Posavje z Zagrebom in Štajer-
sko z Avstrijo. Ker bo promet
stekel skozi Rimske Toplice,
bo verjetno tudi turizem za-
živel. Ali se turistični delavci
v Rimiskih Toplicah priprav-
ljate na ta trenutek?
# Kot sem že dejal, najprej dvo-
je kabin v Staro pošto. Osebno raz-
mišljam o tem, da bi takoj za tem
morali urediti parkirni prostor. Če
bi zbrali sredstva ali pa našli in-
vestitorja, bi takoj začeli z gradnjd
motela ali c^mping prostora na pro-
storu med Savinjo in cestoi Zatem
pa bi začeli z gradnjo novega, po-
kritega bazena, ki bi gostu ob
zdravniški negi nudil to, kar je ho-
dil in še pride iskat v Rimske Top-
lice — to je zdravljenje. To je per-
spektiva in ne utopija. Mi namreč že-
limo najprej navezati gosta, zato
pa nam bo naših 80 sob, kolikor jih
že sedaj imajo privatniki, sobe v
Stari pošti in motelu ravno dovolj,
zato ne rabimo nobenih dragih so-
literjev' in supermodernih, a praz-
nih hotelov. Rimske Toplice se bodo
razvijale ob turizmu, ne pa umetn,o
in s silo. J. Sever
RAZVITJE PRAPORA
V Rimskih Toplicah bo 9. oktobra krajevna
organizacija Rdečega križa razvila svoj pra-
por. Člani RK v Rimskih Toplicah spadajo
po svoji dejavnosti med najdelavnejše aktive
v občini. Poleg velikega števila krvodajlcev
se udeležujejo vseh akcij.
Podjetja so za razvitje prapora prispevala
del sredstev. Tako bo v laški občini že četrta
krajevna organizacija razvila svoj prapor. Ob
razvitju prapora bo sveč^ost, na kateri bo-
do nagradili in odlikovali najstarejše krvoda-
dajalce iz Jurkloštra, Sedraža in Rimskih
Toplic.
PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET
Nekaj dni nas bo zdaj zanimal po-
tek 21. zasedanja generalne skup-
ščine OZN, katere se udeležuje 117
držav. Na novo so sprejieli v OZN
Gvajano nekdanjo britansko koloni-
jo, zelo verjetno pa je, da bodo ze
v teku 21. zasedanja ponovno spre-
jeli v OZN tudi Indonezijo. Dnevni
red generalne skupščine obsega 92
točk, kar bo terjalo precej časa, a
v dnevnem redu ni razprav o vojni
v Vietnamu, četudi s tem ni reče-
no, da se te vojne ne bodo dotaknili
vsaj v obrobnih razpravah.
Glede Vietnama je v ZDA začelo
ponehavati prepričanje, da je ta
vojna za Američane tako nujno po-
trenba in komaj dćbra polovica še
zagovarja takšna stališča. Hkrati je
zelo odločilno, da so v Washingtonu
nastopili mnogi znanstveniki in
drugi vplivni ljudje, ki dokazujejo
nesmotrnost vietnamske vojne in
pismeno protestirajo pri predsedni-
ku Jonhsonu. Tega in ljudi v Pen-
tagonu pa vse to trenutno še ni
omajalo in vztrajno nadaljuje z vo-
jaškimi okrepitvami in uničevalni-
mi akcijami v Vietnamu.
Rdečegardistična vihra na Kitaj-
skem še ni pojenjala, četudi dobiva
najrazličnejše odtenke. Zdaj so se
odločili, da bodo imeli dve vrsti le-
takov: za zunanjo uporabo takšne,
ki ne bodo krnili kitajskega ugleda
v svetu, druge pa za interno upo-
rabo (?). Očitno je tudi to, da so
mnogi na Kitajskem izkoristili rde-
čegaristično gibanje v osebno zado-
voljstvo. Med gardisti nastajajo
tako zvrsti in ustanavljajo celo po-
sebne komisije, ki bodo izključevale
lažne rdečegardiste. V vsem je očit-
no splošno vrenje, ki pa veliča Mao
Ce Tunga in vpleta vojsko, a sicer
si na Kitajskem nobene avtoritete,
ki se je rdeča garda ne bi smela
lotiti.
Afriški vrh, ki so mnogi zanj Ž^
trdili, da se maje, se bo vendarle
sestal. Po obvestilu predstavnika
organizacije afriške enotnosti bo
sestanek na vrhu od 5. do 9. no-
vembra, a predtem se bodo sestali
zunanji ministri udeleženih držav,
ki se bodo dogovorili o dnevnetrt
redu.
Predsednik Johnson, ki je podpi-
sal program pomoči tujini, se izgo-
varja na Kongres, da mu je zvezal
roke, ker je zmanjšal vsoto za tn
odstotke in zmanjšal 48 predvidenih
dežel na 40. Omenil je še nekatere
druge omejitve, vendar ni povedal
za kakšne omejitve gre. Toda John-
sonu se obljubljajo še drugi slabi
časi, kajti črnci še vedno niso za-
dovoljni in terjajo svoje pravice.
PETNAJST KILOMETROV PLINOVODA ZA 425 POTROŠNIKOV
PLIN NE BO VEC
SMRDEL
K PLINOVODU BI LAHKO PRIKLJUČILI ŠE TISOČ STANOVANJ
Zaradi slabe kakovosti plina je vedno manj
potrošnikov. Zakaj večerni izpuhi in eksplozije
v celjski plinarni? Modernizirana plinarna bo
odpravila veliko pomanjkljivosti. Tudi polnilni-
ca butana bo verjetno v Celju.
Prebivalci Otoka so že večkrat na-
čeli vprašanje o lokaciji plinarne, po-
sebej še v zadnjem času znova, ker
so se večkrat ob večerih prestrašili
ob nenavadnih eksplozijah, vžigih
ter izpuhih iz plinarne.
Izpuhi in eksplozije, so nam zago-
tovili v plinarni, niso nevarni, četudi
se zavedajo, da za okolico niso pri-
jetni. Toda za preselitev plinarne ni
denarja in ga verjetno še nekaj let
ne bo. Agregat v plinarni ima kapa-
citeto 800.000 m^ letno, a zaradi ma-
le potrošnje plina (letošnja potroš-
nja bo okoli 300.000 m3), deluje sa-
mo ponoči. Ob segrevanju v večer-
nih urah nastajajo zato eksplozije
in dimni izpuhi, ki bi jih ne bilo, ko-
likor bi deloval agregat neprekinje-
no.
Zaradi prekinjenega delovanja so
tudi stroški proizvodnje plina večji,
četudi je plinarna izkoristila vse
možne notranje premike; prav zara-
di tega pa so morali tudi med letom
povečati ceno za plin, četudi se za-
vedajo, da še prejšnja za potrošnika
ni bila zanimiva. Slaba kvaliteta
pHna, zelo oster zadah (čeprav zad-
nje čase že precej bolj prečiščeni
plin) in še kaj drugega so razlogi.
da je vsega v Celju 425 potrošnikov
plina. Vendar je v Celju nad 300 sita-
novanj, ki imajo plinsko napeljavo s
priključki, a potrošniki plina ne u-
porabljajo, v novih stanovanjih pa
je še nad sedemsto stanovanj, ki
imajo plinsko napeljavo, a stanoval-
ci niso niti zahtevali priključkov.
V celjski plinarni se zavedajo, da
takšna proizvodnja ni več koristna,
da potrošnikov z zdajšnjim plinom
ne morejo zadovoljiti, poleg tega pa
še vznemirjajo stanovanjsko okoli-
co. Vse te pomanjkljivosti so jih
vzpodbudile, da so začeli po vzoru
drugih mest (Ljubljana, Reka, Mari-
bor, Pulj in drugod) pripravljati mo-
dernizacijo plinske proizvodnje za
mestni plin. Tega bi po novem po-
stopku izdelovali z mešanjem (ali
cepljenjem) butana in zraka. Nov
plin bo imel vrsto prednosti, a na-
vedimo samo nekatere: dvakrat več-
ja kaloričnost, ne bo imel neprijet-
nega duha in ne bo strupen. Seveda
bo modernizacija plinske proizvod-
nje prinesla tudi nekaj nevšečnosti,
kajti zaradi večje kaloričnosti bo
potrebno predelati nekatera trošila
pri protrošnikih. Celjska plinarna
je prav te dni začela s popisom tro-
sil, medtem ko bo kasneje v tisku
in radiu obvestila potrošnike o raz-
nih podrobnostih modernizacije in
preurejanja. Za zdaj lahko zapišemo
tudi to, da bo večirio stroškov za
preurejanje naprav prevzela plinar-
na.
V plinarni so prepričani, da bo
modernizirana   proizvodnja   plina
zmanjšala stroške poslovanja, da bo
zaradi nižje cene in večje kalorično-
sti naraslo število potrošnikov in da
bodo okolici zagotovili mirnejše
spanje in bolj čist zrak. O preselitvi
plinarne pa še nekaj časa ne bi mog-
li govoriti.
Precejšnja dejavnost plinarne je
tudi s polnjenjem butanskih bomb
za potrošnike, saj zalaga plinarna z
butanom vse področje do Raven in
Trbovelj. Zdaj sicer polnijo skladi-
ščne bombe v Zagrebu, INA, a zara-
di transporta (16 kg bomba in 10 kg
plin) računajo, da bi bilo zelo pri-
merno, če bi uredili v Celju tudi
polnilnico butana za skladiščne
bombe, medtem ko bi za potrošni-
ško polnitev uredili tudi skladišča in
polnilnice v nekaterih večjih zuna-
njih potrošnih centrih.
Herbert Savodnik
Doklej še
neverni
1 omazi r
Nekateri ljudje se zlepa ne more.
jo otresti predsodkov. Tak predso-
dek je, na primer, prepričanje, da
družbena kmetijska gospodarstva
slabo gospodarijo, vsekakor slabše
kot zasebniki. Nekateri ljudje vidi-
jo samo tisto, kar potrjuje njihovo
prepričanje. V njihovih glavah tiči
kliše, po katerem je zadružna nji-
va porastla s plevelom, travnik ne-
pokošen, živina zanemarjena in po-
dobno. To so neverni Tomaži, ki
komaj opazijo, da gre življenje mi-
mo njih in da je njihov kliše že
zdavnaj zastarel, neresničen.
Res je, da tudi na družbenih
kmetijskih gospodarstvih lahko naj-
demo zanemarjeno njivo, gnilo se-
no, plevel in podobno. Toda tega
ne smemo posploševati. Celo če eno
tako gospodarstvo slabo gospodari,
to ne pomeni, da so vsa družbena
kmetijska gospodarstva taka. Po
enem slabem, zanikarnem kmetu še
ne sodimo vseh kmetov! To bi bilo
nepravično, tako posploševanje bi
pačilo resničnost.
Medtem ko v glavah nekaterih
zasebnih kmetov še zmeraj živi »za-
nemarjeno« družbeno kmetijsko
gospodarstvo, se je v življenju mar-
sikaj spremenilo. V Vojvodini, na
primer, kjer je bilo zmeraj pomanj-
kanje sezonske delovne sile in so
zato s težavo pospravljali pridelke,
zdaj sezoncev skorajda ne potrebu-
jejo več. Zamenjali so jih stroji.
Imajo celo stroje za trganje koruze.
In imajo razno drugo kmetijsko
mehanizacijo, s pomočjo katere so
letos ob pravem času pospravili
letino.
Ce bi bilo res, da so družbena
kmetijska gospodarstva tako zane-
marjena, kakor govorijo nekateri
kmetje, potem bi bila preskrba
mestnega in industrijskega prebi-
valstva odvisna predvsem od zaseb-
nih kmetov. A resnica je drugačna.
Sedem desetin tržnih presežkov
pomembnejših kmetijskih pridel-
kov dajo družbena kmetijska go-
spodarstva, čeprav imajo samo 14
odstotkov obdelovalne površine. To
je dejstvo, ki ga ni mogoče zani-
kati.
Letošnja letina je bogatejša kot
je bila kdajkoli po vojni. V marsi-
čem je to tudi zasluga dosledne ra-
be sodobne tehnologije in agroteh-
nike na družbenih kmetijskih go-
spodarstvih. To lahko dokažemo s
številkami. Na 1,830.000 hektarov
smo letos pridelali 462.000 vagonov
pšenice. Povprečno smo torej pri-
dela 25,3 stota na hektar. Kaj pa
družbena kmetijska gospodarstva?
Na 368.000 ha so pridelala 140.090
vagonov pšenice ali 58,3 stota na
hektar. Razloček je vsekakor zelo
pomemben. Družbena kmetijska
gospodarstva so na 20% vseh povr-
šin pridelala 33% vse pšenice. Po-
leg tega je treba vedeti, da bo Tsa
ta pšenica prišla na trg.
S tem ne mislimo, da je zasebni
kmetovalec slab gospodar. V razme-
rah, v katerih živi in dela, tudi on
napreduje. Mnogi zasebni kmetje,
zlasti oni v kooperaciji, so dosegli
lepe hektarske donose. Od 250 mi-
lijard starih dinarjev, za kolikor se
bo povečala vrednost letošnje kme-
tijske proizvodnje, bo ostalo 140 mi-
lijard zasebnikom. To je vsekakor
lep uspeh. Zasluga ,za to gre tudi
naši kmetijski politiki, ki se trudi,
da se zaradi večje ponudbe ne bi
bistveno znižale cene, ker bi s tem
destimulirali kmeta za to, da bi tu-
di v prihodnje povečeval kmetij-
sko proizvodnjo.
.•^e to je treba povedati: letos smo
pridelali 1,160.000 ton ali 34«0 pše-
nice več kot lani, čeprav smo zase-
jali s pšenico manjše površine kot
kdaj prej. Bila so leta. ko smo za-
sejali s pšenico celo 2.1 milijona ha
površine, vendar je bil pridelek do-
sti manjši kot letos. To gotovo ni
samo rezultat dobre letine, temveč
tudi napredka v rabi sodobne teh-
nologije in agrotehnike. ]
Nekateri zasebni kmetje, ki še
zmeraj gonijo svoje, se bodo morali
ostresti starih preživelih predsod-
kov, ker bodo sicer ostali never-
ni Tomaži. F. Šetinc j
GIBANJE GOSPODARSTVA V LAŠKI OBČINI
Kljub težavam uspehi
VELIKE NESKLADNOSTI V OSEBNIH DOHODKIH ]
Na zadnji seji občinske skupščine v Laškem so odborniki razprav- ^
Ijali predvsem o gibanju gospodarstva v prvem polletju letošnjega leta,
problemih obrti in položaju trgovin. .
Tako so ugotovili, da se je obseg
proizvodnje v primerjavi z istim ob-
dobjem lani najbolj povečal v pod-
jetjih, ki so v zadnjih letih opravila
rekonstrukcije. Tovarna dokument-
nega in kartnega papirja v Radečah
je proizvedla letos za 118 odstotkov
papirja več, pivovarna Laško pa
je dosegla za 30 odstotkov večjo pro-
izvodnjo kot v istem obdobju lani.
Proizvodnja ni bila nič manjša tudi
v ostalih delovnih organizacijah, če-
prav so bile težave z repro materi-
alom. Čeprav področje kmetijstva
nekoliko zaostaja, so tudi tu dosegli
zadovoljive rezultate. Tako so na 6
odstotkov manjših površinah, zase-
janih z žitom, dosegli za 3,6 odstot-
kov večji donos.
Glede na to, da so se v izvozu pod-
jetja laške občine tismcrila na kon-
vertibilna področja, so uspehi večji;
v letošnjem letu predvidevajo za
1,310.240 dolarjev izvoza, ob polletju
pa so ga realizirali v višini 47,7 od-
stotkov. Največje uspehe je v izvozu
dosegla papirnica Radeče, ki je pol-
letni načrt realizirala v višini 88 od-
stotkov. Manjši izvoz beleži le in-
dustrijsko podjetje Peta v Radečah,
vtem ko je tovarna lesne galanterije
v Rimskih Toplicah dosegla enake
rezultate kot lani. Čeprav je pivo-
varna Laško povečala izvoz za 11 od-
stotkov, je ob polletju dosegla le 17
odstotkov realizacije.
Pri vsem tem velja omeniti, da so
nekatere delovne organizacije letos
manj zaposlovale; lani so zaposlile
403, letos pa le 229 oseb. Seveda se
v tej zvezi poraja vprašanje zaposlo-
vanja odvisne delovne sile, ki ga na-
meravajo v občini reševati hkrati z
načrtnim razvojem gospodarstva.
V delovnih organizacijah laške ob-
čine so se v prvih šestih mesecih
letošnjega leta povprečni osebni do-
hodki povečali v večini delovnih or-
ganizacij za okrog 46 odstotkov, naj-
več v papirnici Radeče, kjer je pov-
prečje 815 novih dinarjev, v pivo-
varni — 982 novih din in klavnici
Radeče — 944 novih din. Drugod
osebni dohodki počasneje rastejo,
zlasti v tovarni lesne galanterije,
kjer je povprečje 498 novih dinar-
jev, splošnem obrtnem podjetju, s
povprečjem 498 novih din itd.
T. K.
Dobili so novo
brizgalno
(iasilsko društvo Mozirje je na
nedeijsiki slavnosti izročilo namenu
novo motorno brizgalno. Sredstva
za hrizg^alno. ki je veljala nad mi-
lijon starih dinarjev, so v glavnem
l)rispovuIi prebivalci Mozirja in
(>kolic(> v losu in denarju. Nova
brizpalna pomeni veliko prifiobiiiev
za mobilnost gasilskega društva, saj
je bila stara že povsem izrabljena
in T rabi 3? let. Slarnosti so se ude-
ležili tudi predstavniki občinskiii
in krajevnili c|ružbeno-poliftičnih
organizacij in gasilskih društev iz
občfiine. Ob tej priložnosti so x>ode-
Tili tudi več znaok in pismenih pri-
znanj za dolgoletno delovanje v ga-
silskem društvu. — er
GOSTINSKA
RAZSTAVA
Po nekajletnem odmoru bomo
imeli v Celju 1. in 2. oktobra znova
gostJns/ko razstavo ter nekaj drugih
zanimivih gostinskih prireditev, ki
jih ob sodelovanju članov ustreznih
kolektivov pripravljata Olepševalno
in turistfnčo društvo ter Poslovno
združenje za obrt, gostinstvo in ko-
munalo v Celju.
V hotelu Evropa bo turistična raz-
stava združena s poskušnjo pijač in
sladoleda, v hotelu Celeia pa kuli-
narična razstava ter razstava po-
grinjkov. Razen tega bo tudi tu po-
skušnja nekaterih pijač. Vzporedno
s tem bodo organizirali še posebno
tekmovanje v gostinskih veščinah,
ki bo združeno s promenadnim
koncertom. Ob zaključku pa bo raz-
delitev nagrad in družabni večer.
PRIJATELJ: TO JE ČLOVEK, S KATERIM
SE NISTE PRISIUENI POGOVARJATI.
NAJTEŽJE JE VEDETI, KAKO JE TREBA
NEKAJ NAREDITI, VIDETI, KAKO NEKDO
NAROBE DELA — IN MOLČATI.
KDOR REDNO BERE, SI GRADI ZATO-
ČIŠČE SVOBODE, KI GA VARUJE PRED
TEGOBAMI ŽIVLJENJA.
(W. Somerset Maugham)
^ NE BERETE TRI DNI IN VAŠ POGOVOR
BO PUHEL. (Kitajski pregovor)
»AVTO CELJE«
Celje
obvešča
kupce indttstrijskega blaga, koles mopedov, motorjev in osebnih
avtomobilov, da sami odobravamo POTROŠNIŠKA POSOJILA v
naših prodajalnah:
1. Prodajalna avtomobilov, Celje tel. 24-74;
2. Prodajalna Celje, Levstikova tel. 25-74
3. Prodajalna Celje, Mariborska tel. 27-92;
4. Prodajalna Šempeter v Sav. dolini tel. 71-939;
5. Prodajalna Velenje tel. 85-058
6. Prodajalna Slovenj Gradec tel. 101
7. Prodajalna Rogaška Slatina tel. 4;
8. Prodajalna Ptuj tel. 14
9. Prodajalna Brestanica tel. 18;
Pomembna
razprava
pod »razno«
(Post festum)
Naše podjetje stoji zelo dobro.
Stoji namreč na zemlji in je zato
stabilno. To dejstvo, nujno vpli-
va tudi na našo ekonomiko. Če-
prav nam proizvodni plan dela tak-
šne težave, da ga ne dosegamo
— a v tem nismo edini — pa ze-
lo učinkovito rešujemo vse osta-
le probleme. Tako smo na primer
na seji upravnega odbora celih
šest ur in četrt razpravljali sa-
mo pod točko »razno« in še ta
je imela samo eno podtočko —
dopusti. Šlo je namreč za to, ka-
kako bi velikemu številu »izred-
mh« članov kolektiva zagotovili
dopust v času, ko ga hočejo iz-
koristiti, ne da bi jim mešali ra-
čune tisti, ki niso »izredni« in
imajo zato pač manjše pravice.
Problem je nastal zato, ker so
»izredni<( hoteli na dopuste juli-
ja in avgusta, »ne izredni« pa ni-
so hoteli junija in septembra.
Upravni odbor naše ekonomsko
močne organizacije je zavzel trd-
na stališča: dopusti so v^^času
dopustov vsekakor važnejši od
proizvodnje. Ker vsi ne morejo
na dopust istočasno, jih večina
dela oziroma proizvaja, kar po-
meni, da proizvodnja teče. Tisti,
ki gredo na dopust julija in av-
gusta, ne gredo junija in sep-
tembra oziroma narobe, oni, ki
ne gredo julija in avgusta gredo
junija in septembra, lahko pa
tudi prej ali kasneje. Vsakdo
ima po statutu in drugih aktih
pravico do dopusta; če bi jo ko-
mu skušal kdo krniti, bi s tem
kršil statut in druge akte. Uprav-
ni odbor si na podlagi takih sta-
lišč, izoblikovanih v več ko šest-
urni razpravi, prilasti pravico, da
ugotovi
1. koristnost dopustov in
2. kdo je imel lepo in kdo de-
ževno vreme, kar je bistveno za
dopuste prihodnje leto.
Nihče ne more biti takšen
egoist, da bi zahteval vsakokrat
lepo vreme, saj bi ga imel na ra-
čun onega, ki tudi ne mara sla-
bega vremena. Izredni člani ko-
lektiva so izvzeti. V tej zvezi je
stopiti v stik z meteorološko
službo in to dva meseca pred
pričetkom dopustov. TV vremen-
ske prognoze niso zanesljive, za-
to je opozoriti meteorologa na
točne j še in dolgotrajnejše pro-
gnoziranje. Frontalne motnje,
različni cikloni in anticikloni,
jedra visokega in nizkega zrač-
nega pritiska morajo biti na
zemljevidni tabli precizneje nari-
sani, tako da se bo točno videlo,
ali nekaj vpliva na primer na
Crikvenico ali na Selce, kar je
velikanskega pomena za vsakega,
kateri namerava na dopust sem
ali tja.
P. S. Pomembna razpravo pod
»razno« je bila izčrpna, vendar
Kozer i ja
ne izčrpana, kajti lahko bi se
dotaknili vprašanja, kako se od-
pravimo na dopust, koliko kov-
čkov potrebujemo, kaj vse zloži-
mo vanje in tako dalje. Ob tako
pomembnih vprašnjih so seve-
da vsi drugi problemi podjetja
postranska stvar.
Dihur
BREZ DOBREGA INFORMIRANJA
NI ZAVESTNEGA ODIOČEVANJA
Razgovor
ta teden
OD 2. DO 15. OKTOBRA BODO V CELJSKI OBCINiI ZBORI VO-
LIVCEV. DA BI PRISPEVALI K BOLJŠI UDELEŽBI M AKTIVNEMU
SODELOVANJU OBČANOV PRI REŠEVANJU VSEH POMEMBaNIH
VPRAŠANJ NA PODROČJU IN OKOLJU, KJER ŽIVIJO JE URED-
NIŠTVO TEDNIKA IN RADIA CELJE V TOREK DOPOLDNE PRI-
REDILO RAZGOVOR, KI SO SE GA UDELEŽILI: PREDSEI>NIK IN
PODPREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE ZDRAVKO TROGAR IN
JANEZ KOVACIC, PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA SZDL
JANKO ŽEVART, TAJNIK OBČINSKE SKUPŠČINE OSKAR NAGLA V,
NAČELNIK ODDELKA ZA UPRAVNO PRAVNE ZADEVE MARJAN
AŠIC IN PREDSEDNIKI KOMISIJE ZA FINANCIRANJE IN PROGRA-
MIRANJE OBČINSKE SKUPŠČINE TONE SUHAR.
Vprašanje: Zvedeli smo, da bodo v
kratkem v celjski občini zbori obča-
nov. O čem naj bi predvsem razprav-
ljali?
ZDRAVKO TROGAR: V času med
2. in 15. oktobrom bodo na teretiih
zbori volivcev s predlaganirn dnev-
nim redom: obravnava urbanistične-
ga programa celjske občine, kot dru-
go poročilo o uporabi sredstev iz
prispevka za uporabo mestnih zem-
ljišč in sicer samo za tiste terene,
kjer je prispevek uveden, kot tretje
poročilo o uporabi sredstev proraču-
na in zadnje, običajna točka razno.
Vprašanje: Urbanistični program je
pogosto predmet različnih sporov m
nasprotovanj, je v tem vzrok, da ga
bodo ponovno obravnavali na zborih,
ali pa gre tudi za to, da bi imel naš
občan, odvisno seveda od njega, v bo-
doče aktivnejšo vlogo pri oblikovanju
urbanističnih rešitev?
MARJAN AŠIČ: Najprej moramo
ugotoviti, da urbanistični program
do sedaj v Celju še ni bil predmet
sporov ali nasprotovanj, ker gre se-
daj ta urbanistični program prvič v
obravnavo med občane. Urbanistični
program vplivnega območja Celje je
bil v trimesečni razgrnitvi v pretek-
lem letu in je sedaj druga faza v for-
malnem dokončnem sprejemu. Tu
ne bo nekih konkretnih zazidav, vid-
nih, tu gre za razdelitev prostora
glede na namembnost v prihodnje,
na področjih bodoče celjske regije.
Temu urbanističnemu programu bo-
do sledili še drugi, ureditveni načrt
in posamezni zazidalni načrti in gre
dejansko za nek načelni sporazum
Celjanov, v kakšno smer naj bi se
Celje v prihodnje razvijalo. Tu bo
govora o,>.|e.Ba^ kje bodo p^^mezne
lokaciie Obrestna pidstort/ določeni
za industrijo, za rekreacijo, turizem,
za stanovanja in tako dalje. Določe-
ne so že tudi glavne površine za bo-
doče trase cest, vodovoda, daljnovo-
da itd., v glavnem še samo idejne za-
snove, nič konkretnega.
Vprašanje: Ali ni prišlo v zadnjem
času do spremembe v organizaciji
upravne službe za področje urbaniz-
ma?
MARJAN AŠIC: Za področje urba-
nizma, gradbeništva in komunale zo-
pet deluje upravna služba v okviru
oddelka za upravnopravne zadeve
pri skupščini občine Celje. To bist-
veno ne pomeni novo za upravni po-
stopek, ker bo tudi od zdaj potreb-
\ no iste formalnosti izpolnjevati, pre-
den bo izdano gradbeno, oziroma lo-
kacijsko dovoljenje, še naprej bodo
morali občani prinašati vso tehnič-
no dokumentacijo, ki je potrebna
kot priloga za izdajo lokacijskih in
gradbenih dovoljenj, ker bo to stvar
še naprej pripravljal in izdeloval za-
vod za napredek gospodarstva.
Vprašanje: Ali ne pomeni razprav-
ljanje o sredstvih sklada za uporabo
mestnega zemljišča ponovno prepriče-
vanje občanov o tistem, za kar so se
že odločili, ko so odlok sprejeli?
MARJAN AŠIČ: Mislim, da je
vprašanje postavljeno malo nerod-
no. Ne gre za ponovno razpravljanje,
temveč gre samo za obvestilo obča-
nom, kako ta sredstva, za katera so
se sami odločili, da jih bodo plače-
vali, dotekajo in kaj smo s temi
sredstvi naredili, oziroma kaj še na-
meravamo narediti.
Vprašanje: Občani so na zadnjih
zborih zahtevali, da bi jih tudi med
letom seznanjali z realizacijo prora-
čunskih dohodkov in izdatkov. Kak-
šen je trenutni položaj in kolikor so
govorice o rebalansu točne, po kak-
šnih kriterijih ga bomo izvedli?
TONE SUHAR: Smatram, da je
taka zahteva na zborih občanov po-
polnoma pravilna, zaradi tega, ker,
če že sprejemajo letni proračun, je
popolnoma pravilno, da so med le-
tom seznanjeni tudi z njegovo reali-
zacijo, tako z dohodki kot tudi iz-
datki. Glede govoric o rebalansu pla-
na, morap, pg^ipedatir da zaenkrat ne
gre za tipičen rebalans proračunskih
sredstev, ampak da bi zaradi slabe-
ga dotoka v prvih osmih mesecih sa-
mo omejili proračunsko potrošnjo.
V osmih mesecih namreč ugotavlja-
mo izpad preko štiri milijone novih
dinarjev in je seveda potrebno, da
občinska skupščina sprejme sklep
za omejitev proračnske potrošnje.
Vprašanje: V kakšni smeri bo izve-
dena ta omejitev, oziroma kakšen
predlog bo komisija za programiranje
in financiranje dala občinski skupšči-
ni?
TONE SUHAR: Komisija bo pred-
lagala občinski skupščini, da bo
sprejela sklep o omejitvi proračun-
ske potrošnje za 12,5 %.
Vprašanje: Ugotavljamo, da so zbo-
ri občanov v naši občini razmeroma
slabo obiskani. Kaj menite, kje so
vzroki?
JANKO 2EVART: Ta ugotovitev
ne velja samo za našo občino, niti v
celoti, za celotno področje naše ob-
čine, praviloma je v strnjenih nase-
ljih in v večjih mestnih središčih
udeležba vedno slabša. Vzrokov za
to je prav gotovo več. Vsaj v začetni
fazi, to se včasih še tudi danes doga-
ja, so bili zbori volivcev bolj mesto
oziroma sredstvo informiranja, kot
pa sredstvo odločanja. V mestih pa
je praviloma informiranost večja,
zato je tudi tu, razumljivo, interes
manjši oziroma slabši. Kaže, da so
se tako krajevne organizacije SZDL
in krajevne skupnosti, pa tudi mi,
s tako udeležbo pomirili, saj si dru-
gače težko tolmačimo, da sklicuje-
mo en zbor za področje, na katerem
živi tudi po dva tisoč pa tudi tri ti-
soč in več prebivalcev. N2| izven
mestnem področju pa tudi pri nas
udeležba ni vedno tako slaba, saj se
v nekaterih predelih udeležuje zbora
skoraj od vsake hiše po eden voli-
vec. Vzrok, oziroma krivda za tako
stanje je obojestranska. Zbore voliv-
cev je potrebno v vsebinskem pogle-
du bolje pripraviti. Gre za skrbno
pripravo v tem smislu, katera vpra-
šanja in kako se bodo obravnavala
na zborih. Dogaja se namreč, da se
manj pomembna vprašanja postav-
ljajo na dnevni red, da pa se o ne-
katerih važnejših vprašanjih ne išče
vedno mnenja občanov. Vse prepo-
gosto je praksa takšna, da material,
predloge, stališča za zbore volivcev
pripravijo tako, da se lahko oziroma
da se morajo volivci odločati samo
z da ali ne. Ni pa variantnih predlo-
gov s potrebnimi obrazložitvami in
tudi ne s temeljitimi pojasnili. Ver-
jetno je tudi to vzrok, da se tudi od-
borniki občinske skupščine, ki na-
vadno nastopajo na zborih volivcev
kot poročevalci, niso vedno za zbore
najbolje pripravljeni. Brez dobrega
informiranja ni zavestnega odločeva-
nja. Ni mogoče, niti pošteno, da od
občanov zahtevamo oziroma priča-
kujemo, da bodo razpravljali, se
opredeljevali in odločali o vpraša-
njih, ne da bi jih predhodno o tem
objektivno in na razumljiv način tu-
di informirali. Zato si občinski od-
bor SZDL prizadeva, da bi se vedno,
pred zbori volivcev, material obja-
vil preko Celjskega tednika, radia, o
pomembnih vprašanjih, kot je to
proračun občine, srednjeročni pro-
gram, spremembe statutov itd., pa
preko posebnih izdaj, ki naj bi jih
sprejela vsaka družina. Celjski ted-
nik naj bi tudi v bodoče objavljal
vprašanja, mnenja in zahteve, ki se
na zborih občanov postavljajo,
vključujoč tudi odgovore občinske
skupščine oziroma drugih činitelj ev.
Vprašanje: Dovolite v tej zvezi še
besedo o odnosu odbornik — volivci.
Ali menite, da odborniki na sejćih
skupščine ali njenih organov zastopa-
jo svoje mnenje in svoje stališče ali
stališče in predloge občanov?
JANKO 2EVART. Pri tem vpraša-
nju se ne bi spuščal v konkreten od-
govor, ker mislim, da je prav, da da
ta odgovor predstavnik skupščine,
vendar menim, da nekatera vpraša-
nja, na relaciji odbornik-poslanec-
zbor volivcev-občan oziroma volivec
niso pri nas povsem razčiščena. Za-
to smo si v občinski organizaciji
SZDL zastavili kot eno izmed nalog,
da prav sedaj, ko stopamo v predvo-
livno obdobje, da tudi to vprašanje
na kandidacijskih zborih in v celot-
ni predvolivni politični aktivnosti
podrobneje obravnavamo.
Vprašanje: Ker ste omenili predvo-
lilno politično aktivnost, kdaj bo
SZDL začela s to akcijo; gre namreč
za dejstvo, da bodo spomladi prihod-
njega leta nove volitve?
JANKO ŽEVART: Občinska orga-
nizacija SZDL bo intenzivno začela
delati na predvolivni politični akciji
že v mesecu oktobru. V tem mesecu
pričakujemo, da bo zvezna konfe-
renca SZDL, prav tako pa glavni od-
bor SZDL Slovenije na plenumih
sprejel politična izhodišča, po kate-
rih naj bi se celotna organizacija
SZDL, in seveda tudi vsi člani SZDL,
vključili v predvolivno aktivnost.
Pričakujemo, da bomo tudi v občini,
že konec meseca oktobra razpravlja-
li, seveda bolj konkretno, o politič-
nih izhodiščih za konkretno delo v
naši občini.
Vprašanje: V razgovoru smo načeli
vprašanje odnosa zbori občanov ozi-
roma volivcev, odbornikov in skup-
ščine. Kaj menite vi o teh odnosih,
zlasti pa o vlogi odobrnika na tej
relaciji?
JANEZ KOVAČIČ: MisHm, da se
je vprašanje predvsem nanašalo na
to, kako odborniki zastopajo stali-
šča občanov, oziroma svojih voliv-
cev na sejah občinske skupščine. V
tem pogledu bi rekel to, da je aktiv-
nost odbornikov sedanje mandatne
dobe večja v primerjavi s prejšnjimi
obdobji, čeprav opažamo, da del od-
bornikov na sejah skupščine aktiv-
no ne sodeluje. Vendar pa so odbor-
niki, predvsem tisti, ki živijo na svo-
jem volivnem območju, mnogo bolj
povezani z volivci, kot pa je to bil
slučaj morda v preteklosti. Glede za-
stopanja stališč in pa teženj obča-
nov, bi povedal, da bi bilo potrebno
verjetno na zborih volivcev mnogo
jasneje opredeliti, kaj je sklep zbo-
ra volivcev, namreč ni mogoče sma-
trati, da je že stališče, nek predlog
posameznika na zboru volivcev tudi
stališče celotnega zbora volivcev in
če v tem primeru odbornik takega
stališča posameznika na skupščini
ne zagovarja, mislim, da to ni neza-
govarjanje teženj volivcev.
Vprašanje: Kako ocenjujete delo od-
bornikov v zborih delovnih skupno-
sti?
JANEZ KOVACAC: Treba je ugo-
toviti, da je dejavnost odbornikov iz
delovnih organizacij mnogo šibkejša
kot odbornikov s terena. Verjetno
izhaja to dejstvo predvsem iz tega,
da je problematika terena mnogo
pestrejša kot pa v delovnih organi-
zacijah in pa da je v delovnih orga-
nizacijah samouprava in reševanje
problemov v lastnem okviru mnogo
jasneje izraženo. Vendar imamo v
občini in v delovnih organizacijah
mnogo problemov, na katere bi mo-
rala tudi občinska skupščina odgo-
voriti in zavzeti svoja stališča. V tej
praksi pa opažamo, da je dejavnost
teh odbornikov mnogo šibkejša,
predvsem tistih odbornikov, ki za-
stopajo več delovnih organizacij.
Vprašanje: V kakšni meri se izvr-
šujejo sklepi zborov volivcev, kateri
so ostali nerealizirani in zakaj?
OSKAR NAGLAV: Sklepi zborov
volivcev se vsaj z upravne službe
skušajo realizirati, seveda pa je iz-
vrševanje teh sklepov odvisno od
sredstev, ki jih ima skupščina na
razpolago oziroma od pripravljeno-
sti delovnih organizacij, da sodeluje-
jo z lastnimi sredstvi pri reševanju
raznih, predvsem komunalnih pro-
blemov. Glede vprašanj, ki jih stav-
ljaj o zbori volivcev in odgovorov, je
skupščina predvsem mnenja, da se
je treba zlasti v današnjem času po-
služevati tudi sodobnih sredstev,
predvsem radia in tiska, da daje od-
govore občanom preko teh informa-
tivnih sredstev, poleg tega pa imajo
odborniki možnost, da se seznanijo
z vprašanji in odgovori, ki jih lahko
dobijo na skupščini. Pred zbori vo-
livcev pa so vsi odborniki seznanjeni
z vprašanji, ki so jih stavili volivci,
tako da lahko na zborih volivcev po-
tem odgovarjajo. Problem nastaja v
tem, da se občani v premajhni meri
udeležujejo zborov volivcev in po-
tem tudi izgubijo pregled kakšna
vprašanja so bila postavljena in ali
so bili odgovori posredovani.
ZAKAJ JE DRUŽINA FRANCA JURKOVŠKA PRIŠLA NA »BOBEN«
Človek-kaj je lo?
ODGOVOR KMETIJSKE ZADRUGE LAŠKO
v članku novinarja SEVERJA je več trdi-
tev, ki ne odgovarjajo resnici, zato podaja-
mo pripombe, na katere je bil tov. J. SE-
VER opozorjen že ob obisku, preden je na^
pisal članek, v Kmetijski zadrugi Laško. Ver-
jetno je zaradi senzaciježelnosti napisal dra-
matizirani članek brez ozira ali so v sestav-
ku resnice ali ne in tudi brez ozira, ali po-
stavlja gospodarsko organizacijo v pravo luč
o zadevi JURKOVŠEK, ali pa jo nesramno
blati.
Že v samem podnaslovu trdi pisec, da je
imela Kmetijska zadruga Laško v koriščenju
preko 20 ha posestva, last JURKOVŠEK Fran-
ca, kar ne more biti res, ker posestvo JUR-
KOVŠEK meri le 5,17 ha kmetijskih površin
po katastru, dejanske površine pa so kot paš-
nik gotovo še manjše, ker se je del kmetij-
skih površin v teku let delno zarastel. To-
rej Kmetijska zadruga Laško je koristila
največ 5,17 ha kmetijske površine v letu
1963 in 1964. Kot letno najemnino je priz-
nala tov. JURKOVŠKU 7.000 S-dinarjev na-
jemnine za ha na leto. Pred letom 1961 ni
KZ koristila njegovih površin niti ne po letu
1964. Gozdov KZ ni nikoli koristila, podreje-
no tudi navedeno, da so gozdovi popolnoma
brez vsake lesne zaloge, le-teh pa tudi ni
preko 20 ha, 'kot trdi tpisec, ker jih je baje
sedanji lastnik del moral ponovno vrniti biv-
šima lastnikoma zaradi neizpolnitve kupo-
prodajne pogodbe.
'Kako je dejansko prišlo do razprave o ku-
poprodaji posestva JURKOVŠEK na Smohor-
ju št. 7?
Bivša Kmetijska zadruga Rečica pri Laš-
kem je imela dejansko v bližini posestva
JURKOVŠEK svoj lasten pašni obrat v veU-
kosti okrog 50 ha. Leta 1958 so zgradili nov
vodovod, pri tem so polagali cevovod preko
posestva JURKOVŠEK, seveda z njegovim
pristankom, za potrebe živine, ki je bila med
letom na paši.
Kmalu po dograditvi vodovoda je tov. JUR-
KOVŠEK predlagal, da bi prodal svoje pose-
stvo za 500.000 S-dinarjev. Njegovo posestvo
je bilo ob tem času že v razpadajočem sta-
nju, četudi ga je kupil le nekaj let preje
od kmetov TERšEK Antona in Marije. Ta-
krat so bile gospodEirske zgradbe še v nor-
mabiem stanju.
JURKOVŠEK je takoj v prvih letih svojega
gospodarjenja zapu*til strehe, da so mu vid-
no propadale. Sosednji kmetje so mu poda-
rili škop, vendar je istega pustil pod streho,
da mu je skupno segnil z ostrešjem stavb.
Torej tako je JURKOVŠEK pustil razpadati
svoja poslopja predno je bivša KZ Rečica
sploh začela kakršnakoli pogajanja o mož-
nosti nakupa posestva.
31. 8. 1958 je član upravnega odbora bivše
KZ Rečica v prisotnosti JURKOVŠKA napisal
koncept pogodbe o kupoprodaji. Ta koncept
ni bil nikoli prepisan in seveda ne podpisan
prvič iz razloga, ker se z njim ni strinjala
JURKOVŠKOVA žena, ki je bila solastnica
in je izjavila, da je ponuđena cena prenizka
niti se z vsebino pogodbe oz. sploh z naku-
pom ni strinjal ravno takrat novoizvoljeni
zadružni svet KZ Rečica. Po predpisih je za-
družni svet edini pristojen za sklepanje o
nakupu osnovnih sredstev.
Za tem JURKOVŠEK nekaj časa ni več po-
nujal posestva v prodajo. Pozneje je bilo na-
prodaj posestvo KLEMENCIC v Šmihelu pri
Laškem, ki ga je JURKOVŠEK želel kupiti,
zato je ponovno začel prodajati svoje posest-
vo. Tokrat je razpravo o nakupu vodila bivša
Zadružna poslovna zveza v Celju, ker je le-ta
koristila pašnike na Šmohorju.
Pogodba je bila napisana 19. 11. 1959, ven-
dar pogodbe JURKOVŠEK Franc in Julijana
nista podpisala, ker sta pred podpisom od-
šla iz pisarne bivše PZ Celje z izgovorom, da
gresta pogledati posestvo v bližini, ki je bilo
naprodaj. Odšla sta v bližino Vojnika, kakor
sta pozneje izjavila kmetu v Rečici in sta
ugotovila, da za v pogodbi ponuđeno
ceno 475.000 S-dinarjev ne moreta prodati
posestva, ker za isti denar ne bi dobila dru-
gega. K podpisu pogodbe se nista več vrnila
v pisarno Poslovne zveze niti ne na sodišče,
kjer so že imeli dogovorjen čas za podpis.
JURKOVSKOVI so ves ta čas še živeli na
šmohorju in so delno obdelovali svojo povr-
šino, delno pa isto zanemarjali. Poslopja so
propadala svojo pot. V letu 1961 je takratni
kmetijski referent na občini Laško dal pred-
log o začasnem odvzemu kmetijskih površin
iz upravljanja zaradi zanemarjenosti na osno-
vi določil zakona o koriščenju kmetijskih
zemljišč.
V letu 1960 se je priključila Kmetijska za-
druga Rečica h Kinetijski zadrugi Laško,
istočasno pa je bila likvidirana Poslovna zve-
za Celje. Zato. je 3. 2. 1961 JURKOVŠEK vlo-
žil  to/ba zoper Kmetijsko zndrupo La^^ko,
kot pravnega naslednika bivših dozdevnih
kupcev zaradi neplačila kupnine.
Z sodbo z dne 8. 3. 1961 je Okrožno sodi-
šče v Celju tožbo zavrnilo in Vrhovno sodišče
LRS tudi pritožbo zavrnilo 19. 5. 1961.
Leta 1962 je tov. JURKOVŠEK ponovno za-
čel izsiljevati prodajo sedaj Kmetijski zadru-
gi Laško in pozneje je zahteval menjavo svo-
jega posestva za hišo v Laškem št. 225, ka-
tere upravni organ je KZ Laško. Tov. JUR-
KOVŠEK je v zapisniku, sestavljenem na ob-
čini Laško dne 1. 6. in 6. 6. 1963 zahteval
za zamenjavo celotno zgradbo, razen lokala,
t. j. 3 stanovanja v velikosti 360 m*.
Sodni cenilci so 26. oktobra 1962 ocenili
posestvo JURKOVŠEK na Šmohorju na
1,513.538 S-dinarjev in isti cenilci zgradbo
KZ Laško št. 225 dne 20. 11. 1962 na 3,940.224
S-dinarjev, vse po takratni dejanski vred-
nosti.
Kmetijska zadruga Laško je z dopisom št.
390/63-KJ-C z dne 6. 4. 1963 prosila Okrajno
javno pravobranilstvo v Celju za mnenje o
dopustnosti menjave hiše Laško št. 225 za po-
sestvo Smohor št. 7. Okrajno javno pravobra-
nilstvo Celje je s svojim dopisom št. M
72/63-3/e z dne 12. 4. 1963 izreklo mnenje, da
takšna zamenjava ni možna, vendar je možno
zamenjati za posestvo le stanovanje s tem,
da se oceni le stanovanje, razliko pa doplača
tisti, ki dobi večjo vrednost.
O tem stališču je Kmetijska zadruga Laško
obvestila občino Laško dne 18. 4. 1963. Mne-
nje tov. JURKOVSK.A pa je razvidno iz za-
pisnikov, kot že navedeno. Tako torej zopet
ni prišlo do zamenjave. Kmetijska zadruga
je v tem času dodelila tov. JURKOVŠKU sta-
novanjsko pravico v hiši LaškQ '225 iz razlo-
ga, ker je hiša na Šmohorju, last JURKOV-
ŠKA, bila že povsem razpadla, zadruga pa je
imela prosto manjše stanovanje. Pogodbe o
stanovanju z dne 3. 3. 1963 tov. JURKOVŠEK
ni podpisal. Stanovanje je bilo enosobno,
vendar si je pozneje JURKOVŠEK prisvojil
še 1 sobo, ob priliki izselitve neke druge
stranke. Stanarine tov. JURKOVŠEK ne pla-
čuje.
V letu 1964 so predstavniki Lovske družine
Rečica pri Laškem s podporo lokalnih, okraj-
nih in republiških upravnih in jralitičnih fo-
rumov začeli prigovarjati Kmetijski zadrugi
Laško naj proda vse svoje pašne površine na
šmohorju Lovski družini Rečica z namenom,
da bo aa Šmohorju uredila lovišča oz. goji^
za muflone, ki so baje osnovni pogoj za raz-
voj lovskega predvsem inozemskega turizma.
Zaradi te prodaje je na Šmohorju nastal za
Kmetijsko zadrugo Laško povsem nov položaj
in sicer v tem, da sedaj zadruga ni imela na
Šmohorju nobenih kmetijskih površin. Odsto-
pila je razmeroma zelo dobre pašne površine
za lovske namene in zatorej ni mogla biti
več zainteresirana za nakup borih nekaj ha
zelo slabe površine. Zadruga namreč nima
niti najmanjših pogojev niti možnosti za iz-
koriščenje tako malih površin. Tistim, ki je
gospodarjenje v kmetijstvu poznano, je lah-
ko jasno, da na 5 ha hribovske zemlje druž-
bena organizacjia res ne more gospodariti.
V lanskem letu je zadružni svet Kmetijske
zadruge Laško na osebno prizadevanje zastop-
nikov Skupščine občine Laško o zadevi JUR-
KOVŠEK ponovno razpravljal in na svojem
zasedanju sprejel sklep, da Kmetijska zadru-
ga Laško proda tov. JURKOVŠKU zadnji
trakt, t. j. 1 stanovanje v stavbi Laško 225,
kjer dejansko tudi stanuje. Istočasno je bil
skupno izoblikovan predlog v tem smislu, da
bi obdelovalno površino, last JURKOVŠKA,
kupila Lovska družina Rečica, ET kot že na-
vedeno poseduje večino obdelovalnih površin
na Šmohorju, medtem ko bi naj gozdove
prevzelo v upravljanje Gozdno gospodarstvo
Celje, ki z istimi po zakonu dejansko tudi
že sedaj gospodari. O sklepu zadružnega sve-
ta smo obvestili Skupščino občine Laško, le-
ta ipa je z dopisom št. 465-2/65-4/11 z dne 11.
4. 1966 obvestila zadrugo, da občina ni več
interesent za odplačan prenos pravice upora-
be hiše št. 225 (dejansko napisano 255).
Bralec sestavka bo lahko ugotovil, da je
zadeva JURKOVŠEK pod famoznim naslovom
pisca J. SEVERJA precej drugačna, kot jo je
opisal novinar Celjskega tednika.
Na kraju še nekaj zaključnih pripomb k
članku J. SEVERJA:
Tov. SEVERJU priporočam, da ob prihod-
nji podobni priliki zadevo malo bolj prouči,
da bo lahko pisal objektivno in pošteno. Na
ta način se bo izognil brezpotrebnim prepi-
rom in pisanju, na kar sem ga ob priliki
obiska tudi opozoril, vendar si je tov. J. SE-
VER priporočilo precej drugače in samovolj-
no razložil, kar je razvidno iz uokvirjenega
razprtega debelega tiska v članku.
Na večino trditev sem odgovoril že v sa-
mem sestavku, razen tega še pripominjam,
da tov. SEVERJU verjetno ni povsem jasno,
kaj je stanovanjska površina in kaj stano-
vanjsko ugodje. Res sem namreč izjavil, da
JURKOVŠEK koristi stanovanje, ki je po po-
vršini mogoče večje od jugoslovanskega pov-
prečja, kar pa najbrž ni istovetno s SEVER-
JEVO razlago o stanovanjskem ugodju.
Nadalje v razgovoru nisem trdil, da KZ
Laško ni koristila JURKOVSKOVE kmetijske
površine, ker je res, da je isto koristila ne-
kaj let, to predvsem zato, ker je njegovo po-
sestvo bilo povsem zanemarjeno, zaradi česar
je kmetijski referent občine ukrepal kot že
navedeno. JURKOVŠEK je kot protivrednost
koristil stanovanje, poleg tega je dolžan stro-
ške po dovolilu izvršbe z dne 15. 8. 1961 od
Okrajnega sodišča v Celju. V kolikor ima
dobro imetje v najemnini, bi seveda isto del-
no lahko dobil izplačano.
Glede na stanovanjske predpise je stano-
vanjska enota Kmetijske zadruge Laško ver-
jetno upravičena od pobiranja stanarine od
vseh stanovalcev, četudi se tov. J. SEVERJU
čudno zdi.
Ostaja le še vprašanje trditve pisca, kakor
tudi izjava podpredsednika Skupščine občine
Laško, ki želita JURKOVŠKA narediti^ kot
modernega »hlapca Jerneja«, kot izključnega
krivca pa dolžita Kmetijsko zadrugo Laško.
Moje navedbe je možno vse preveriti iz do-
kumentacije in iz izjav prič, iz vsega pa iz-
haja, da JURKOVŠEK Franc ni ravno klasi-
čen primer hlapca Jerneja, če pa mogoče le
je, si je tega mnogo kriv sam. Sam je nam-
reč brez krivde drugih pustil propasti go-
spodarska poslopja na Šmohorju predno je s
komerkoli od pravnih prednikov KZ Laško
začel kakršnokoli razpravo o morebitni pro-
daji posestva.
V hribih živi tudi danes mnogo kmetov, ki
niso v rožnatem gospodarskem položaju, ven-
dar z veliko volje in dela živijo in tudi do-
prinašajo k celotnemu gospodarskemu na-
predku. Takšni ljudje so v-TešnTci kmetje po
srcu in stanu. Ti ne prodajajo vsakih nekaj
let svoje kmetije, temveč gospodarijo trajno,
ker jim je zemlja več kot le sredstvo za pre-
življanje, ker je zemlja del njih samih.
Kmetijska zadruga Laško povsem gotovo v
zadevi JURKOVŠEK ni edini krivec.
Direktor Kmetijske zadruge Laško
Novak Jože, kmetijski ing.
(Sestavek smo objavili brez kakršnihkoli
popravkov.)
DIREKTOR KMETIJSKE ZADRUGE
LAŠKO SODELAVCU CEUSKEGA
TEDNIKA NI ZAPRETIL S TOŽBO,
PAC PA MU JE SVETOVAL, DA ZA-
DEVO JURKOVŠEK DOBRO PRO-
UČI, DA NE BO BREZPOTREBNEGA
PISARJENJA IN EVENTUELNIH
SOMm OBRAVNAV.
v Lui^ah
in Gornjem gradu
preurejeni šoli
Učenci
v novih
prostorih
OB OTVORITVI LUČKE ŠOLE,
SO UČENCI PRIPRAVILI BO-
GAT KULTURNI PROGRAM!
MOZIRSKA OBČINA JE DOSLEJ KLJUB ŠKRTEMU PRORAČUNU
nAJALA VELIKO ZA UREDITEV ŠOL. LETOS SO PREUREDILI DVE
ŠOLI IN DOGRADILI VEC UČILNIC S KABINETI IN SANITARIJAMI.
PREDVIDEVAJO, DA BODO ŽE PRIHODNJE LETO ZACELI REŠE-
VATI šE DVOJE PEREČIH ŠOL: V REČICI IN MOZIRJU. DELOVNE
ORGANIZACIJE PRISPEVAJO VELIKA MATERIALNA SREDSTVA.
Minulo nedeljo je bila v Lučah
svečanost ob zaključku preureditve-
nih in drugih gradbenih del. V šoli
so dogradili še dva nova razreda ter
dva kabineta. S preureditvenimi de-
li pa pridobili mlečno kuhinjo, not-
ranjost stare šole, štiri učilnice pa
opremili z novim pohištvom in po-
ložili parket.
Lučka šola ima skupno s svojima
podružničnima šolama v Solčavi in
Raduhi okrog 400 učencev. Praktič-
no se na teh treh ustanovah šola
vsa šoloobvezna mladina z zgornje-
ga dela Zgornje Savinjske doline.
Učence, ki so se do nedavna šolali
v šoli v Podvolovljeku, že nekaj ča-
sa prevažajo v Luče.
Za novogradnjo so potrošili okrog
27 milijonov starih dinarjev, za
adaptacijska dela pa štiri milijone.
Gradili so s sredstvi delovnih kolek-
tivov in občine, petnajst milijonov
dinarjev pa so najeli kreditov.
Istočasno so preurejevali tudi šo-
lo v Gornjem gradu. Tu so dogradili
še dve učilnici in dva kabineta. Ob-
čani zadrečke doline so prispevali
sami sredstva za preureditev fasade
in starega poslopja. V dozidavo so
vložili skoraj 29 milijonov starih
dinarjev. Od tega je bilo za 17 mili-
jonov kreditov, ostalo pa je prispe-
vala občinska skupščina in delovne
organizacije. Pri tem bi posebej na-
glasili delež lesno industrijskega
podjetja LIN iz Nazarij, ki je za obe
šoli prispevalo več kot 600 kvadrat-
nih metrov parketnih deščic!
Z ureditvijo teh dveh šol je ostalo
odprto vprašanje še dveh, v Rečici
ob Savinji, kjer se odira ostrešje, in
v Mozirju. Poslopje rečiške šole je
staro, vendar bi jo s popravilom
ostrešja usposobili za daljše obdob-
je ter s tem rešili pereč problem,
kam z učenci, če inšpekcija šolo za-
radi varstvenih razlogov zapre.
V Mozirju poučujejo na dveh šo-
lah. Ena je v samem Mozirju, druga
pa na Brcih. Šoli sta oddaljeni več
sto metrov, na obeh pa poučujejo
večidel isti predavatelji. V Mozirju
ga razreda, zadnja dva pa na Brcih.
poučujejo otroke do vključno šeste-
Zaradi precejšnje oddaljenosti so
težave z umikom predavateljev, ki
morajo poučevati na obeh šolah.
Kot smo izvedeli, že pripravljajo
na občini osnutke, kje naj bi gradili
novo šolo. Predvidevajo, da bi jo iz-
gradili do 1970. leta. , -ez
ŽALSKA INDUSTRIJA V PRVEM POLLETJU POD PREDVIDEVANJI
Le počasi naprej
PROIZVODNE KAPACITETE NISO BILE V OPTIMALNI MERI
IZKORIŠČENE ZARADI POMANJKANJA REPRODUKCIJSKIH MA-
TERIALOV. RAST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE JE NIŽJA KOT
LYNI, SAMA INTENZIVNOST PROIZVODNJE PA JE NARAŠČALA
POČASNEJE KOT OSEBNI DOHODKI ZAPOSLENIH. V PRVEM POL.
/^^rjUPA.SOSE GOSPODARSKEORGANIZACIJE S SVOJIMI PJlOIZu-.
VODI MOČNEJE VKLJUČEVALE V MEDNARODNO TRŽIŠČE.
Splošna stagnacija gospodarstva
po reformi ni bila posledica neke
hiperprodukcije, kot se je navidez-
no odražalo v kopičenju zalog, tem-
več posledica ukrepov, ki so od-
pravljali neskladje med blagovnimi
in denarnimi fondi.
Stabilizacijski ukrepi reforme so
v prvi vrsti povzročali precejšnje
težave giospodarskim organizacijam
v obliki zastojev na trgn, pomanj-
fianja reprodukcijskega materiala
'n obratnih sredstev. Zato je več-
krat prišlo do zastojev v proizvod-
nji in celo do odpuščanja delovne
sile.
Ce podrobneje pogledamo rezul-
tate gospodarjenja v žalski občini,
Ugotovimo, da so v nonijinalnem ob-
s<^gu zelo ugodni. Kajti vrednost
proizvodnje je v primerjavi z lan-
skim prvim polletjem porasla s
144.500 na 179.259 letno, narodni do-
hodek od 58.460 na 67.138, dohodek
zaposlenih od 46.735 na 55.261. Po-
leg tega je bilo ustvarjene akumu-
lacije za 15.972 N-din (lani 10.461).
Če pa ob tem primerjamo porast
cen ugotovimo, da so prikazani' fi-
nančni rezultati gospodarskih orga-
nizacij predvsem porasli na račun
porasta cen.
Število zaposlenih v gospodarstvu
je za 8 odstotkov nižje kot lani,
medtem ko je v negospodarsivu
ostalo isto. Zmanjšanje števila za-
poslenih v gHDispodarstviu je pred-
vsem posledica ukrepov reforme, ko
so v nekaterih delovnih organizaci-
jah iskali notranje rezerve v opu-
ščanju delovne sile, delno pa tudi
zaradi manjšega števila sezonske
delovne sile v kmetijstvu ter likvi-
dacije podjetje Kovo na Vranskem.
Osebni dohodki zaposlenih so v
prvem poletju letos postopoma na-
raščali. V prvem -tromesečju so bili
za 4 odstotke med osebnimi dohod-
ki po reformi. V drugem tromeseč-
ju pa je ta odsotek že ponasel na
5,3 v primerjavi s porefonnnim ob-
dobjem. Dinamika rasti je bila hi-
trejša v primerjavi, kjer so osebni
dohodki znatneje rasli kot v nego-
spodarstvu. Povprečni osebni do-
hodki zaposlenih so v letošnjem
prvem polletju znašali 660 N-din,
kar je za 2,3% nad planskimi pred-
videvanji.
Za letošnje prvo polletje je zna-
čilno močnejše vključevanje žal-
sikega gospodarstva v mednarodno
tržišče. Izvoz industrijskih izdelkov
je porastel za 7,9 odstotka, kar pred-
stavlja ob zmanjšanem obsegu indu-
strijske proizvodnje kot celote —
zadovoljiv porast. Glavni izvoznik
je tekstilna industrija, na katero
odpade 87 odstotkov celotnega iz-
voza industrije. Izvoz hmelja, kot
glavnega udeleženca v izvozu v pr-
vem polletju ni dosegel ravni lan-
skega polletja, kar je posledica za
spoznanje slabše lanske letine.
RADEČE SO DRUGI NAJVEČJI KRAJ V LAŠKI OBČINI. VEČI-
NA PREBIVALCEV JE ZAPOSLENA. ZATO SO POLITIČNE ORGA-
NIZACIJE IN OBČANI SAMI PRED LETI NAPELI VSE SILE, DA
BI ZAPOSLENIM LJUDEM IN OSTALIM OBČANOM OB RAZVEJA-
NI SERVISNI DEJAVNOSTI POMAGALI PREMAGOVATI VELIKO
ODDALJENOST DO VEČJIH MEST. TOKRAT SMO OBISKALI OB-
ČANE V RADEČAH, DA BI NAM POVEDALI KOLIKŠNO POMOČ
JIM NUDIJO SERVISI.
DORA ~
VAHTAR,
profesorica:
»Pred leti smo v Radečah res imeli
marsikateri servis. Tako smo imeli pralni
servis, gospodinjski center, servis za raz-
ne inštalacije . . . Toda vsi ti servisi so
razpadli. Baje niso bili rentabilni. Veste,
tu, v Radečah se preveč iščejo. Hitro se
ogrejemo, potem pa čez nekaj časa vse
skupaj zamre.
V Radečah ni danes razen avtomobil-
skega, kolikor jaz vem, nobenega servisa.
Ce se ti kaj, in to se pokvari, moraš v
Celje. Za prvo silo pa ti mora pomagati
mož, če je to v njeaovi moči.«
AVGUST
JEGLIČ,
upokojenec:
»Radeče so bile nekdaj in so še danes
zaspano mesto. Od vseh nekdanjih servi-
sov še živi le mehanični in mizarstvo.
Drugega pa več ni. Ni pravega vodstva.
Tisti, ki bi se morali brigati, se ne bri-
gajo, drugi si pa ne morejo pomagati.
Rešujejo nas šušmarji, ki popravljajo
ia mastno računajo.«
ANICA
KLINAR,
frizerka:
»O servisih smo lahko govorili pred leti,
ko so še delali. Sedaj v Radečah za go-
spodinjske potrebe ni nobenega. Papirni-
ca ima sicer neki pralni servis, vendar
ga lahko uporabljajo le pri njih zaposle-
ni. Ostale moramo prati na roko ali pa
kupiti pralne stroje. Seveda, če se ti kak-
šen aparat pokvari ga moraš nesti v Ce-
lje ali Sevnico, če nočeš, da bi ti ga za-
šušmarili.«
ANI
ORESNIK,
delavka:
»Osebno k sreči še nisem rabila pomoči.
Drži pa, da v Radečah ni nobenih, čeprav
prepotrebnih servisov. Marsikatero gospo-
dinjo slišim, ko jamra zaradi okvar, nato
pa zaradi šušmarjev. Po moje je temu
kriva slaba organizacija.«
FRANC
MOLKA,
gozdarski
tehnik:
»Radeče so imele to srečo, da so se pri-
ključevale od občine k občini. Vsaka je
nekaj pobrala, tako da je kraj osiroma-
šen. Nekoč je bila ta dejavnost res raz-
vejana, toda danes .. . Imeli smo nekega
privatnika za popravilo električnih na-
prav, pa se je še ta izselil. Najhuje je
predvsem ob pomanjkanju servisov za
popravilo gospodinjskih strojev in za
električne naprave.
Skrb za servisno dejavnost naj bi po
moje imela krajevna skupnost. Toda ta
da največ sredstev le za ceste, za drugo
pa ji le redkokdaj kaj ostane. Tako smo
tam ... Ce si okvare sami ne moremo
odpraviti, se začne romanje.«
ALOJZIJA
ROTAR,
gospodinja:
»V Radečah nimamo z eno besedo nič.
Pomislite, če ni najti človeka, ki bi naj
zasul ali pokril luknjo na pločniku, v ka-
tero padajo pešci . . .
Pred leti je nekaj bilo, vendar je po
moje vse skupaj propadlo zaradi slabe
organizacije. Ni nobenega, ki bi se po-
brigal. Tudi krajevna skupnost se ne briga.
Ko se ti kaj pokvari, moraš v Celje ali
pa celo v Zagreb, kajti zaupanje v šu-
šmarstvo — to je le lep račun in slabo
opravljena storitev.«
TV
od 25. 9.
do 1.10.
NEDELJA, 25. 9.
8.40 Poročila (Zagreb); 8.45 Kme-
tijska oddaja (Zagreb); 9.30 Dort-
'^Und: Svetovno telovadno prvenst-
j'«,(Evrovizija); 12.40 Kapetan Ten-
— serijski film (Ljubljana);
'o.OO Dortmund: Svetovno telovadno
V.^venstvo (Evrovizija); 19.00 Poro-
J:''? (Zagreb); 19.05 Danski mladin-
film (Zagreb); 19.54 Intermezzo
^Hubljana); 20.00 TV dnevnik (Be-
2^-^^); 20.45 Cik cak (Ljubljana);
1,^2 Rezerviran čas (Ljubljana);
^'•52 Serijski film (Ljubljana); 22.40
^'^anja poročila (Ljubljana).
PONEDELJEK, 26. 9.
ln^;l^ Televizija v šoli  (Zagreb);
Ruščina (Zagreb); 11.40 TV v
na\" Otrokova pot v šolo (Ljublja-
saJ' ^2.05 Izdelajmo sami hidrogli-
li ^.r- II. (Ljubljana); 14.50 TV v šo-
j.^^agreb); 15.50 Ruščina (Zagreb);
Poročila (Beograd); 16.55 An-
^^scina (Beograd); 17.25 Mah svet
I^. Oddaja za otroke (Zagreb); 17.40
o£^eyev svet (Ljubljana); 18.25 TV
skf^'^nik (Ljubljana); 18.45 Kuhar-
^ nasveti: Gobe (Ljubljana); 19.15
Tedenski športni pregled (Beograd);
19.40 Kaledioskop (Ljubljana); 20.00
TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV
drama (Zagreb); 21.30 Mali komorni
koncert (Zagreb); 21.45 Lirika
(Skopje); 22.00 Zadnja poročila
(Ljubljana).
TOREK, 27. 9.
18.20 Torkov večer v Beli Krajini
(Ljubljana); 18.40 Človek in morje
(Ljubljana); 19.40 TV obzornik
(Ljubljana); 20.00 Celovečerni film
»Spalnik Pariz-Miinchen« (Ljublja-
na); 21.30 Kulturna panorama
(Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila
(Ljubljana).
SREDA, 28. 9.
9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.40 An-
gleščina (Zagreb); 11.00 Osnovne
splošne izobrazbe (Beograd); 14.50
TV v šoli (Zagreb); 15.50 Angleščina
(Zagreb); 16.10 Osnovne splošne izo-
brazbe (Beograd); 16.55 Glasbeni
pouk (Beograd); 17.35 Poročila
(Ljubljana); 17.40 Mali strah bau
bau — lutkovna igra za otroke
(Ljubljana); 18.25 TV obzornik
(Ljubljana); 18.45 Reportaža studia
Sarajevo (Zagreb); 19.15 Zabavno-
glasbena oddaja (Beograd); 19.35
Mozaik kratkega filma (Ljubljana);
20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30
Cik cak (Ljubljana); 20.35 TV opera
ali prenos (Ljubljana); 21.35 Zadnja
poročila (Ljubljana).
ČETRTEK, 29. 9.
9.40 TV v šoli (Zagreb); 11.00 An-
gleščina (Beograd); 11.30 Glasbeni
pouk (Beograd); 14.50 TV v šoli
(Zagreb); 16.10 TV v šph: Otrokova
pot v šolo (Ljubljana); 16.35 Izde-
lajmo sami hidrogliser — II. (Ljub-
ljana); 17.35 Poročila (Zagreb); 17.40
Oddaja za otroke (Zagreb); 18.25
TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Člo-
vek in proizvodnja (Ljubljana);
19.10 Dubrovniške poletne prireditve
(Zagreb); 19.40 Cik cak (Ljubljana);
20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30
Aktualni razgovori (Beograd); 21.15
Ekran na ekranu — filmski mozaik
(Zagreb); 22.15 T V novice (Beog-
rad).
PETEK, 30. 9.
9.40 Televizija v šoli (Zagreb);
10.40 Angleščina (Zagreb); 11.00 Os-
novne splošne izobrazbe (Beograd);
14.50 TV v šoli (Zagreb); 15.50 An-
gleščina (Zagreb); 16.10 Osnove
splošne izobrazbe (Beograd); 17.35
Poročila (Zagreb); 18.00 Oddaja za
otroke (Zagreb); 18.25 TV obzornik
(Ljubljana); 18.45 Brez parol —
mladinska oddaja (Ljubljana); 19.30
Iz slovenske poezije: Ura poklica
(Ljubljana 20.00 T V dnevnik (Be-
ograd); 20.30 Cik cak (Ljubljana);
20.37 Izobčenec z otokov — angl. ce-
lovečerni film (Ljubljana); 22.00
Zadnja poročila (Ljubljana).
SOBOTA, L 10.
9.30 TV v šoli (Zagreb); 14.50 TV
v šoli — ponovitev (Zagreb); 17.10
Poročila (Skopje); 17.15 Lutkovna
oddaja (Skopje); 17.35 Kje je, kaj
je — mladinska oddaja (Beograd);
17.50 Reportaža (Zagreb); 18.10 Vsa-
ko soboto — pregled TV sporeda
(Ljubljana); 18.25 TV obzornik
(Ljubljana); 18.45 Rezerviran čas
(Ljubljana); 19.10 Komorna glasba
(Skopje); 19.40 Cik cak (Ljubljana);
20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30
Film iz serije »Ekspedicija« (Ljub-
ljana); 21.00 Sedma sila — humori-
stična oddaja (Zagreb); 22.00 Hitch-
cock vam predstavlja — serijski
film (Ljubljana); 22.50 Ljubljanski
jazz ansambel — Oddaja iz cikla
»Jazz festival na Bledu« (Ljublja-
na); 23.15 Zadnja poročila (Ljublja-
na).
RADIO CELJE
Nedelja, 25. septembra: 11.00 —
napoved časa in programa; 11.05 —
pogovor s poslušalci; 11.20 — obve-
stilo; 11.30 — za nedeljsko razvedri-
lo; 11.45 — naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo; 12.45 — Stane Ver-
bič — Med bunkerji preko proge,
prvi del (spomini iz partizanskega
življenja); 13.00 — zaključek oddaje.
V dneh od ponedeljka, 26. sep-
tembra do sobote, 1. oktobra se bo-
do oddaje Radio Celja začele vsak
dan ob 16.00, čestitke in pozdravi po-
zdravi poslušalcev ob 16.05, celjska
kronika ob 17.00 ter obvestila ob
17.15 Razen tega se bodo na sred-
njem valu 202 metra in UKV frek-
venci 67 MgH zvrstile še naslednje
oddaje:
ponedeljek, 26. septembra: 17.25
— športni pregled, 17.40 — P. I. Čaj-
kovski: Koncert za klavir in orke-
ster št. 1 v B molu;
torek, 27. septembra: 17.25 — mla-
dinska oddaja, 17.40 — glasba z izpo-
sojenih plošč;
sreda, 28. septembra: 17.25 — iz
dela celjske občinske skupščine,
17.35 — glasbena medigra, lv.45 —
iz delovnih kolektivov;
četrtek, 29. septembra: 17.25 — ra-
dijski feljton, 17.40 — Gor čez iza-
ro...;
petek, 30. septembra: 17.25 — de-
set minut z zdravnikom, 17.35 — za
vsakogar nekaj;
sobota, 1. oktobra: 17.25 — naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo,
17.40 — za prijeten konec tedna.
Vse oddaje ob delavnikih se kon-
čajo ob 18. uri.
Prispevek k razpravi o osnutku zakona o izobraževanju
vprašanja ostajajo odprta
Ob zaključku našega deleža k javni razpravi o osnutku zakona
o izobraževanju poob javi jamo nekaj misli Igorja Ponikvarja, predsed-
nika občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki
jih je posredoval v intervjuju Radiu Celje.
Glavna prvina predloženega
osnhtka zakona je nevdomno v tem,
da uvaja čvrste vire informacij in
da prepušča razdeljevanje tako
zbranih sredstev samdstojnim sa-
moupravnim organom v okviru' izo-
braževalnih skupnosti. Zal je treba
opozoriti na to, da doslej znane
kvalifikacije ne bodo zagotavljale
zadostnih sredstev iz naslova čvr-
stifi virov in bodo tudi v bodoče po-
trebni izredni napori, da bomio s
pogodbenimi odnosi zagotovili manj-
kajoča sredstva v delovnih organi-
zacijah. Zelo blizu resnice smo, 6e
povemo, da so nam delovni kolek-
tivi oziroma njihovi predstavniki že
doslej vse pogosteje predlagali, naj
se zavzamemo za tako ureditev, ki
bo zakonsko zavezala delovne or-
ganizacije za takšen prispevek, s
katerim bo mogoče v celoti pokriti
tako imenovano osnovno in dopol-
nilno dejavnost izobraževanja
in vzgoje. To pomeni, da bi pogod-
beno dogovarjanje uveljavili za ta-
ko imenovano »razširjeno dejav-
nost«. Žal predlagatelji osnutka ne
računajo s takšnim načelom.
Prav zato smo zaskrbljeni, če bo
sploh mogoče uresničiti načelo, ki
ga najdemo v 55. členu osnutka in
po katerem mora biti višina sred-
stev, ki jih bo dobival izobraževalni
zavod kot povračilo za dejavnost,
določena tako, da bodo ustrezno po-
kriti materialni izdatki, povprečni
dohodki pa usklajeni z enakovred-
nimi delavci drugih delovnih orga-
nizacij. To načelo sicer izhaja iz
naše ustave, vendar je biilo v dose-
danji praksi običajno deformirano
in sicer v škodo prosvetnega delav-
ca. Uresničitev tega načela je se-
8aj, posebej pa v prihodnje, ena
izmed osnovnih nalog sindikata.
.Sredstev prav gotovo ne bo v izo-
bilju. Gre torej za vprašanje, kako
-Urediti šolski sistem, da bo učin-
kovit in ekononaičen. Vedeti mora-
mo, koliko in kakšne kadre potre-
bujemo, koliko šol in kakšne vrste
šol, poznati moramo pogoje za nji-
hovo verifikacijo, kvaliteto njiho-
vega dela in normative, ki bodo
;služili kot osnova za čim objektiv-
nejše plačilo njihove dejavnosti.
Vse to nam v šolstvu žal še manjka.
Iz dosedanjih razprav je razvid-
no, da se glede financiranja izobra-
ževalnih skupnosti večina nagiba in
išče izhod v republiški skupnosti,
ki naj bi zlasti rešila nič kaj zavid-
ljiv položaj šolstva druge stopnje.
Nekateri menijo, da se je pač tre-
ba orientirati k republiki, ker
okrajne oblasti nimamo več, šole
druge stopnje pa zadovoljujejo po-
trebe več občin; spet drugi trdijo,
da se bo republika potem, ko se bo
začela ubadati z operativo (ne pa
skoraj samo s priporočili) hitro po-
iskala koncept šolske mreže in nje-
nega razvoja, normative in kriteri-
je, brez česar o objektivizaciji raz-
deljevanja sredstev po dohodkov-
nem principu sploh ne moremo go-
voriti. Čeprav je v vsem tem nekaj
resnice, bi vendarle kazalo bolj
razmišljati o tem, kako približati
drugostopenjsko šolstvo neposred-
nemu uporabniku kadrov — delov-
nim organizacijam. Z drugimi bese-
dami: več bi bilo treba razmišljati
o uveljavitvi tistega določila pred-
nacrta, ki daje možnost delovnim
organizacijam, da ustanavljajo svo-
je izobraževalne skupnosti. Prav
o tem izredno pomembnem načelu
so v kolektivih šol druge stopnje
kot v delovnih organizacijah izven
šolstva premalo razmišljali. To pa
je velika pomanjkljivost dosedanje
razprave.
Čeprav je rok, namenjen javni
razpravi potekel, razprava vendar-
le še ni končana. Javnost bo mora-
la spremljati tudi razpravo o sa-
mem osnutku, o katerem bodo do-
končno odločali skupščinski organi
-rn-republiška i^upšeiaa-še pred »9- ^
vim letom.
MED ODROM IN OBČINSTVOM
Zgovorna razpoka
Pred začetkom sezone in vpisova-
njem abonmajev je Slovensko ljud-
sko gledališče v Celju pripravilo
razgovor z občinstvom, s čimer naj
br tesneje navezali svojo dejavnost
z ljudmi, ki jim je namenjena. Za
ta razgovor je SLG pripravilo infor-
mativni pregled skozi repertoar, da
bd taiko gledalci lahko dobili vtis
o letošnji izbiri del. Uvodoma sta
še upravnik Slavko Belak in dra-
maturg Janez Zmavc povedala ne-
kaj besed o minuli oziroma letošnji
sezoni, posamezna dela pa je do-
datno komentiral tudi sta ni režiser
SLG Celje Franci Križaj.
^ Občinstvo, ki je zasedlo samo
nSkaj~vrst v "dvorani, je sitcr paz-
ljivo spremljalo ves prikaz reper-
toarja, oelo ploskali so, četudi so
bili prizorčki zgolj improvizirani, a
do pravega razgovora med gleda-
IJščniiki in občinstvom vendarle ni
prišlo. Toda tu je prvi prelom. Gle-
dališče je storilo svoje in verjetno
kljub temu, da je bfla dvorana pre-
cej prazna, ne bo odnehalo in bo še
med sezono ali ob posameznih pred-
stavah pripravilo podobne razgovo-
re.
Verjetno se bodo kasnejših raz-
govorov ljudje udeležili v večjem
številu, a SLG Celje bo moralo
bolj iskati možnosti za kar največ-
jo spontanost in neposrednost takš-
nih razgovorov._
' H. S.
Večerna osnovna šola
Pred nedavnim je občinska skupščina v Ce-
lju dala pobudo za ustanovitev večerne osem-
letke za mladoletnike med 16. in 17. letom
starosti. Nedvomno je vplivalo na odločitev
trenutno stanje na osnovnih šolah, kjer do-
konča šolanje le približno 65 % šoloobveznih
otrok. Doslej je bilo nerešeno vprašanje, kaj
s preostalimi 35 »n mladine, ko vemo, da je
pritisk na razpoložljiva delovna mesta v pod-
jetjih tako velik, da s težavo absorbira celo
absolvente osemletk. Z vedno zahtevnejšimi
nalogami, s katerimi se srečuje naše kmetij-
stvo, pa se iporaja tudi zahteva po kmečki
mladini z izpopolnjenim znanjem osemletke.
Mladina, ki bodisi po lastni krivdi, bodisi
zaradi bolezni, socialnih razmer ali drugih
ovir ni dokončala osnovne šole, težko najde
zaposlitev. Toda mladino je potrebno zaposli-
ti, odtegniti jo moramo brezdelju. Brezdelje
poraja po svetu ogromno socialnih, moralnih
in priholoških problemov, ki so često zelo
težko popravljivi ter zahtevajo od družbe po-
sebno skrb in sredstva.
Tako smo lahko veseli, da tistemu delu
mladine, ki se ni znašla, nudimo še eno
možnost, da bi dosegla urejeno prihodnost.
Celotni družbi pa ta del mladine tudi ne bo
v breme, ker si bodo morali šolanje plačevati
sami. Mladina sama pa bo tudi težje zapadla
negativnim vplivom brezdelja in postopaštva.
S polic Študijske knjižnice
Santić V.: Kina u previranju. Beograd 1966.
S. 22992/144.
Grabnar B.: Amerika-za ekranom. Maribor
1966. S. 23753/20.
Automatizacija, mjerenje, regulacija, raču-
nala. Zagreb 1965. S. II 3348.
Grafcnauer I.: Spokorjeni grešnik. Studija
o izvoru, ljudske pesmi. Ljubljana 1965. S.
II 1453/19.
Kušej G.: Uvod v pravoznanstvo. Ljubljana
1966. S. II 3478.
Janson H. W., D. J. Janson: Istorija umet-
nosti. Beograd 1965. S. II 3477.
Studija o usvojenju maloletnika. — Upored-
na studija zakona o usvajanju. Beograd 1963.
S. II 3475.
Družbeno-ekonomska vzgoja. I—III. Ljub-
ljana 1960. S. II 3465.
Projektiranje in montiranje gozdnih žičnic.
Ljubljana 1959. S. II 3458.
Nestorovič B. N.: Arhitektura novog veka.
Beograd 1964. S. II 3463.
Valenčič V.: Agrarno gospodarstvo Ljublja-
ne do zemljiške odveze. Ljubljana 1958. S.
II 3454/1.
Vilfan S.: 60 let Mestnega arhiva ljubljan-
skega. Ljubljana 1959. S. II 3453/1.
Gajšek R.: Tehnika odkrivanja in aktivira-
nja notranjih rezerv v zvezi s prehodom na
skrajšan delovni čas v delovnih organizacijah.
Maribor 1965. S. II 3457.
Vrišer I.: Osnove geografskega dela. Ljub-
40 let godbe
Ob svečanostih tekstilne tovarne
v Preboldu je imela svojo slovesnost
tudi.godba na pihala, ki je slavila
svojo štiridesetletnico. Ob tej pri-
ložnosti sta skupaj z libojsko godbo
priredili promenadni koncert, kjer
je predsednik DPD Svobode orisal
razvojno pot godbe in podelil pri-
znanja še živečim ustanoviteljem
godbe. Vodja libojske godbe je ob
tej priložnosti izročil dirigentu pre^
boldske godbe tovarišu Verku, ki
ima veliko zaslug za uspehe, v pri-
znanje dragoceno keramično vazo.
J. K.
MIRJANA PETERNEL
— Kje ste že vse nastopili in
čemu se lahko zahvalite za dose-
žene uspehe?
# Začela .sem kot manei:en-
ka pri trgovskem podjetju »Mo-
da« v Celju in prav tem prvim
vajam in nastopom se lahkd za-
hvalim tudi za svoje nadaljnje
uspehe. V Portorožu sem bila
druga pri izbiri slovenskih kandi-
datk za »Miss Jugoslavije«, v Ra-
dencih prva med tremi radenski-
mi srci, potem spet tretja na pri-
reditvi »Portoroška noč« in pr-
va v Jesoli, kjer je bilo izbirno
tekmovanje za finale »Miss Cine-
citta«, ki je bilo v Salso Maggio-
re. Tu sem dobila zlato medaljo
in ponudbo največje milanske
modne hiše za manekenko.
— Zakaj ste odklonili to po-
nudbo?
# Imela sem več razlogov, a
med njimi je tudi ta, da hočem
ostati zvesta celjski »Modi«, kjer
se prav zdaj pripravljamo na ve-,
liko jesensko modno revijo, ki bo
8. in 9. oktobra v Narodnem do-j
mu. -1
Delo zavoda za spomeniško varstvo
Tezisce na Svetim
Zavod za spomeniško varstvo v Celju, kot je znano, opravlja po-
membno in odgovorno delo na zaščiti naših kulturnih spomenikov. Tre-
nutno potekajo dela na Svetini, kjer bodo najprej rušili zvonikovo kapo,
podzidali stolpni venec ter inicirali zidovje. Ta dela naj bi opravili
še letos. Prihodnje leto je predvidena izdelava kovinske konstrukcije
nove strehe in kritje s skrilavcem, medtem ko bi tretje leto uredili no-
tranjost, sondirali stene g-lede na sledove fresk, očistili kamnita rebra,
ponovno odprli zazidan dostop v nekdanji obrambni stolp, ki služi danes
za zakristijo in obnovili vse dotrajane kamnite sestavine. Za dela na
svetinski cerkvi bo letos na voljo 12 milijonov dinarjev, od katerih
jih bo občinsika skupščina Celje prispevala 9, dva pa sklad za posipeše-
vanje kulturnih dejavnosti SRS; manjši del bo prispevala krajevna
skupnost. Zavod je poslal dodatno vlogo za pomoč na republiški sklad,
da bi dokončno inicirali zvonik že spričo celotne vsote, namenjene ob-
novi svetinske arhitekture, bi mogli reči, da gre za objekt, ki ima res-
nično veliko vrednost. O pomenu te arhitekture ne bi bilo treba po-
novno govoriti; kdorkoli se povzpne na Svetino, lahko sam presodi, ka-
ko se dominantna gmota arhitekture pne v višino, skladno zlita z oko-
ljem; kamnito zidovje je že samo vredno posebnega ogleda.
Na pobudo in s pomočjo turističnega društva v Šoštanju je Zavod
za spomeniško varstvo op*avil son-daeijo grajskega platoja na Pustem
gradu pri Šoštanju. Sondiranje je dalo lepe rezultate: odkrili so te-
melje obodnega zidovja srednjeveške fevdalne arhitekture, ki vsaj v
grobih potezah omogoča rekonstrukcijo prvotne podobe tega grajskega
kompleksa, ki sodi med najstarejše na Slovenskem. Ob tem velja zlasti
pohvaliti sodelovanje lokalnih činiteljev z Zavodom. Takšno sožitje
lahko pripelje do dragocenih rezultatov. Zavod Še naprej preučuje in
in pričakovati je, da bo do konca leta raziskan celotni kompleks in
bo mogoče izdelati obširne analize, ki ne bodo le znanstveno pomembne.
Turistično društvo v Šoštanju je prav tako omogočilo Zavodu tehnične
meritve; analize pa bodo solidna osnova za širšo akcijo — za sanacijo
razvalin. Pusti grad bo Zavod za spomeniško varstvo prihodnje leto
vključil v svoj delovni program.
Letos bo celjski Zavod opravil tudi začetna dela na gradu na Pla-
nini v vrednosti enega milijona starih dinarjev. Grad so ob koncu
prejšnjega stoletja razkrili (kot toliko naših gradov zaradi neplačevanja
davkov). Ker vsaka zgradba brez strehe naglo razpada ni prizaneslo
tudi gradu na Planini. Prizadevnosti lokalnih činiteljev gre zahvala, da
so že pred leti nekatere dele zasilno zaščitili. Tako so rešili nekaj
najznačilnejših ostalin te mogočne arhitekture. Letošnja akcija je le
bolj ogrožene dele romanskega palasa iz 12. stoletja; ogrožene dele bi
bolj ogrožene dele romanskega pala iz 12. stoletja: ogrožene dele bi
bilo nujno pozidati iz statičnih razlogov, potem pa bi zgradbo zavaro-
vali pred atmosferskimi vplivi, kajti izpostavljene dele vlaga neusmi-
ljeno uničuje. V prihodnjih letih bodo morali očistiti ruševine (grušč
in odstranitev baročnih prizidkov), končno pa bodo zavarovali in pre-
zentirali grajsikT kompleks v njegovi srednjeveški obliki.
Zavod nadaljiije letos tudi z odkrivanjem dragocenih srednjeveških
fresk v cerkvi v Marija Gradcu pri Laškem.
A. S.
FEDOR GRADIŠNIK:    Ob 90-letnici Jurčič-Levstikovega Tugomera
Za zgodovino celjskega slovenskega gle-
dališča je sezona pred izbruhom prve sve-
tovne vojne posebno pomembna. V tej se-
zoni — 1913/1914 — sta imela celjsko in
mariborsko Dramatično društvo skupnega
režiserja Josipa Moleka ker se je dolgoletni
režiser in igralec Rafko Saknič začasno
umalknil. Sodelovanje med Celjem in Mari-
borom je bilo izredno živahno, svoj višek pa
je doseglo ob proslavi 500 letnice ustoličenja
zadnjega koroškega vojvode. Ta proslava je
bila 19. aprila v Mariboru. Glavni točki v
sporedu sta bili: Anton Aškerc: »Knez Vol-
kun«, zgodovinska slika ustoličenja v dveh
dejanjih s petjem in plesom jjod osebnim
vodstvom skladatelja dr. Antona Schvvaba;
uprizoritev 5. dejanja Jurčič-Levstikovega
»Tugomera« v izvedbi mariborskega Drama-
tičnega društva.
Avstrijska cenzura je uprizoritev »Tugo-
mera« takoj po njegovi knjižni izdaji 1876
zaradi protinemške tendence prepovedala in
je bila njegova prva uprizoritev v celoti šele
6. februarja 1919 po zlomu avstrijskega ce-
sartva v poslopju današnje Drame SNG v
Ljubljani.
Kljub prepovedi pa se je zgodilo, da je
mariborsikd cenzor 1. 1914. dal po »ppsebnem
naključju«, kakor pravi dr. Fr. Koblar v
uvodu povojne izdaje »Tugomera« 1946 ma-
ribonsikemu Dramatičnemu društvu dovolje-
nje za uprizoritev V. dejanja »Tugomera«.
To »posebno naključje« je bilo prav gotovo
površnost oziroma nevednost mariborsikega
cenzorja.
Ta uprizritev je za celjsiko gledališče po-
sebno pomembna zato, ker je ponoven dokaz
za tesno sodelovanje med Celjem in Maribo-
rom. Saj sta pri mariborslkem »Tugomeru«
v glavnih vlogah nastopila dva znana celjska
igralca dr. Kari Koder man (Geron) in Ela
Kalanova (Vrza).
O tem velikem gledališkem dogodku bere-
mo v »Slovenskem narodu« z dne 21. 4. 1914.
štev. 89. naslednje: »Kaj naj zapišemo o pre-
mieri našega »Tugomera«? Mesto Branibor
nas je pozdravilo ko se je vzdignil zastor.
Bil je krasen, nepozaben vtis. V čast naj si
štejejo diletantje, ki so sodelovali pri upri-
zoiritvi »Tugomera«, v čast tembolj, ker so
vlili v srca tisoč in več gledalcev ono vzduš-
je, ki ga ne bo pozabil nihče izmed nas. Tu-
gomer (g. Majer), Vrza (ga. dr, Kalanova),
Bojan (g. Hohnjec), Metislav (g. prof. Mrav-
Ijak), Batog (g. Novak), Geron (g. dr. Ko-
derman), Randulf (g. prof. Favaj), Zorislava
(ga. Mravljaikova) — torej skoraj vse glavne
osebe nastopajo v V. dejanju poleg množice
vojakov in Braniborccv. Če jim čestitamo k
uspehom, ne smemo zlasti tega prezreti, da
je ga dr. Kalanova (iz Celja) šele predzadnji
dan sprejela težavno vlogo Vrze, ker je ne-
nadno domača moč zbolela.«
Dr. Koderman, ki se je poleti 1914. prese-
lil iz Celja v Maribor, kjer je odprl odvet-
niško pisarno, je na tej proslavi nastopil že
kot član mariborskega Dramatičnega dru-
V. V poročilu Slovenskega naroda omenjeni
prof. MraVljalk pa ni indentičen s celjskim
prof. Fr. Mravljakom, temveč je to njegov
sorodnik, ki je bil takrat profesor na mari-
borski gimnaziji, igralka Zorislava pa je bila
njegova žena.
Elo Kalanovo srečujemo že pred prvo
svetovno vojno kot eno izmed najvidejših
igralk celjskega gledališča, v času med obe-
ma vojnama pa je dosegla svoj največji
umetniški vzpKm z vlogo Jelisave v Zupanči-
čevi »Veroniki Deseniški«. Umrla je 1. de-
cembra 1960 v Celju.
Bivši dolgoletni predsednik celjsskega
Dramatičnega društva Ivan Prekoršok mi je
10. 12. 1960 pisal pismo, s katerim se mi za-
hvaljuje za nekrolog ki sem ga objavil Eli
Kalanovi v spomin v Celjskem tedniku. Med
drugim mi piše naslednje: »Ko sem stal ob
njenem grobu, so se razpletali pred mano v
življenju večno nepozabni prizori naših vaj
na mrzlem gledališkem odru — večer za ve
čerom, teden za tednom, leto za letom. Lju-
bezen do domovine in slovenske besede je
bila tem herojem dela in žrtev tedaj skozj
desetletja vodnica in edina plačnica. 19. apri-
la 1914. leta smo v strahu in nai>etosti težko
čakali, da čujemo iz Maribora preroške bese
de Tugomerjeve babice stare Vrze, ki jih j^
na mariborskem odru tedaj govorila nam
vsem v opomin in spK>dbudo igrailka celjske-
ga Dramatičnega društva Ela Kalanova. Pre-
rokba se je izpolnila, minilo je 46 let i^
ugasnilo je tudi življenje prve slovenske sta-
re Vrze — Ele Kalanove. Ta veliki prizor
naše vere v Vrzino prerokbo mi je vstal pred
očmi ob njenem grobu, pa čutim za svojo
dolžnost, da ga Tebi kot čuvarju slovenskega
gledališča v Celju v tej zvezi s svojo besedo
posredujem.«
To toplo pisano pismo nam dokazuje,^
kakšnim spoštovanjem je starejša generacija
cenila pionirsko delo tistih celjskih gledališč;
nikov, ki so v najtežjih okoliščinah polaga'^*
temelje bodočemu poklicnemu gledališču ^
Celju.
(Nadaljevanje prihodnjič)
pOSEBiMO OBVESTILOl KOLEKTIVU
OD 1. OKTOBRA VNAPREJ NUDIMO KO-
LEKTIVOM. SINDIKALNIM PODRUŽNICAM
INJ OSTALIM POSEZONSKE CENE ZA AV-
foBUSNE PREVOZE V NAJSODOBNEJE
DrttEMLJKiVIH AVIOtUJ&iH »IfA »MCK-
CEDES«. IZKORISTITE UGODNO PR1L02-
jiOST — ZAHTEVAJTE PONUDBE.
V/VBIMO VAS NA IZLETE:
1. 13-dneiT>o potovunjc z luksuzno motorno
ladjo »Dalmacija« v oktobru PO »SREDO-
ZEMLJU«. Prijave do 15. septembra 1966.
2. RIM — NEAPELJ — CAPRI — POMPE-
JI! 7-dnevno avtobusno potovanje 15. oktob-
ra. Prijave do 15. septembra 1966.
3. 1-dnevnI avtobusni izlet na BELOPESKA
JEZERA, OSOJSKO in KLOPINJSKO JEZE-
RO.
4. »-dnevno potovanje z »etalom v SOV-
JETSKO ZVEZO v oktobru 1966.
5. MuiuKiziKAivi lUKisii! mpraviii
giiio vam zelo ugodne počitniške aranžmane
v PORECU in ROVINJU.
6. 7-anevno avtobusno potovanje v KiM
(Trst, Padova, Firenze, Rim, Assisi, San Ma-
rino, Visario, Tarvisio). Prijave do 10. sep-
tembra 1966.
7. PARIZ — ogled dveh razstav!
a) SICOB — svetovnoznana razstava pisar-
niške opreme — od svinčnika do elektronske-
ga računalnika.
b) mednarodna razstava gostinske opreme.
Prijave do 15. septembra 1966.
8. KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI! Prijav-
ljajte se za 2- ali 3- dnevne izlete v TRST in
BENETKE.
9. 9-dnevno avtobusno potovanje v LOUR-
DES in na AŽURNO OBALO. Prijave do 15.
septembra 1966.
10. 2 ali 3-dnevni Izlet v BUDIMPEŠTO.
11. 2 aU 3-dnevni izlet na DUNAJ.
12. 1-dnevni izlet v IRŠT. Prijave do za-
ključenega števila.
13. 8-dnevno potovanje v oktobru v PARIŠ,
prijave do 10. septembra.
14. LONDON — PARIZ. 8-dnevno potovanje
z vlakom 26. novembra 1966. Prijave do 25.
oktobra 1966.
15. 9-dnevno avtobusno potovanje v JUŽNO
FRANCIJO in SEVERNO ITALIJO. Prijave
do 15. septembra 1966.
20. 6-dnevni avtobusni izlet na 3. mednarod-
no razstavo laboratorijske in merilne tehni-
ke In avtomatike v kemiji »ILMAC« v BASE-
LU. Prijave do 8. septembra 1966.
KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kvalitet-
nih prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo
znižanih cenah v najsodobneje opremljenih
avtobusih tipa »MERCEDES«.
PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE-
lOM umsciit i«jKisiiCi\o rulijfcijii
»KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL.
23*50.
MALI OGLASI
KUPIM
MENJALNIK za Opel Kadet letnik 1938 ku-
pim. Naslov v upravi lista.
MAHONIJO kupuje CVETLIČARNA v Zidan-
škovi ulici 22.
PRODAM
OPEL Reckord — 64 letnik proda: Drago
Turnšek, Rakovlje 4a, Braslovče.
BARAKO kombinirano z garažo, uporabno za
stanovanje proda: Alojz Ratajc, Dobrova
25 — Celje.
MLADO KRAVO s teletom proda Geršak Av-
gust, Trnovlje 13, Skofja vas.
POSESTVO z gospodarskim poslopjem — 8
hektarjev zemlje proda: Hrastnik Jože,
Strmca, Laško.
PRIMO 150 ccm ugodno prodam. Naslov v
upravi lista.
SADNO STISKALNICO (501) na železni na-
voj proda: Milan Skale, Bernekerjeva 2
(Zg. Hudinja).
POHIŠTVO za dnevno sobo prodam ugodno.
Ogled mogoč vsak delavnik od 15.—16. ure.
Naslov: Derča, Celje, Kersnikova ulica 20.
PRIKOLICO (raztegljivo) za prevoz lesa pro-
dam ali zamenjam za enoosno. Leopold Pe-
vec, Podgrad 49 — Šentjur pri Celju.
FIAT 600 D, odlično ohranjen (49.000 km)
prodam. Naslov v upravi lista.
SOD — 1000 in 500 litrov naprodaj. Rak,
Gotovlje — Žalec.
FIAT 750, dobro ohranjen prodam ugodno.
Ogled: Celje, Ul. Moša Pijade 15/a.
BETONSKO dvozarezno strešno opeko proda
Draksler, Celje, Dečkova c. 26.
SODE — OBROČNO ŽELEZO in stiskahiico
prodam. Naslov v upravi lista.
OMARO — trodelno in železno peč s cevmi
prodam. Naslov v upravi lista.
SPALNICO — trdo, kredenco, brivski aparat,
tranzistor, desni štedilnik, tehtnico za žga-
nje prodam. Jurčičeva 9/1 nadstropje.
PRESTAVLJIVO skoraj novo žago (možno ža-
ganje metrske hlodovine v deske) in skoraj
nov voz nosilnosti 1000 kg prodam. Naslov
v upravi lista.
TAKOJ vseljivo hišo blizu Celja za takojšnje
plačilo 2,600.000 S-din prodam. Naslov v
upravi lista.
STANOVANJE
^^RAZNO ali opremljeno sobo v okolici Celja
iščem. Naslov v upravi lista.
^BO išče uslužbenka. Pustiti naslov v upra-
vi lista.
K PODNAJEMNICI iščem sostanovalko. Po-
sebni vhod. Naslov v upravi lista.
STANOVANJE sprejmem solidno moško
osebo. Vprašati: Kersnikova 7.
STANOVANJE v Celju ali okolici do 10 km
iščeta /akonca brez otrok. Samo resne po-
nudbe pošljite v upravo lista pod šifro
»DOBRA PLAČNIKA«.
OPREMLJENO sobo oddam dvema dijakoma.
Strupeh, Celje, Kersnikova ulica 1.
OPREMUENO sobp in garažo oddam s 1. 10.
J966. Oboje ogrevano — centralna kurjava.
Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro
»PRI GIMNAZIJI«.
^AMEšCENCA sprejmem na stanovanje v
sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi
lista.
STAREJŠI zaposlen moški išče opremljeno
sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi
lista.
^E-PO  stanovanje v Velenju  zamenjam  za
enako ali slabše v Celju ali Žalcu. Naslov
^ upravi lista.
tNOlNPOLSOBNO KOMFORTNO stanovanje
središču mesta odstopim tistemu, ki mi
Povrne stroške. Pismene ponudbe pošljite
na upravo lista pod šifro »4000 — Oktobra«.
DELAVSKA UNIVERZA
CELJE
razpisuje javno dražbo za pro-
dajo osnovnih sredstev (pisarni-
škega inventarja, magnetofonov
itd. ter raznega drobnega mate-
riala).
Licitacija bo v petek, dne 30.
septembra 1966 ob 12. uri v pro-
storih zavoda, Celje, Gledališka
ulica 2.
POGREBNI ZAVOD CELJE
OBVEŠČA
vse najemnike grobnih parceL
katerim je zapadla najemnina,
da na osnovi 25. člena Pokopa-
liškega reda poravnajo zapadlo
najemnino grobišč na Mestnem
pokopališču Celje do 15. 10. 1966.
Seznam zapadlih grobnih parcel
je javno razobešen v avli poko-
pališča, prav tako pa so vse za-
padle grobne parcele primerno
označene.
V kolikor najemnina v dolo-
čenem roku ne bo poravnana, bo
najemnik izgubil pravico do na-
daljnje uporabe in grobišče bo
prekopano.
DELAVSKA UNIVERZA
V CELJU
razpisuje tečaj
večerne osnovne šole za odrasle
za 5. in 6. razred ter 7. in 8. raz-
red.
Za mladoletnike v starosti 16
In 17 let, ki zaradi določenih ovir
niso mogli uspešno zaključiti red-
ne osnovne šole, uvajamo poseb-
ne
MLADINSKE ODDELKE.
Z mladimi prijavljenci naj pri-
dejo tudi starši.
Končni rok za prijavo je 30.
september. Vse nadaljnje infor-
macije dobite pri Delavski uni-
verzi v Celju, Gledališka 2, tel.
30-24.
ZAPOSLITEV
UPOKOJENKO za varstvo otroka 5 ur dnevno
iščem. Vse po dogovoru. Darinka Pavšar,
Celje. Celestinova 16 (Skalna klet).
STROJEPISKA, vešča administracije dobi
službo v odvetniški pisarni v Celju. Pisme-
ne ponudbe na upravo lista pod šifro
»VESTNA«.
SAMOSTOJNO in zaneslijvo brivsko-frizersko
pomočnico sprejme pod ugodnimi pogoji
FRIZERSKI SALON RIKO GROBELNIK,
Celje, Kocenova 2.
ZA VARSTVO 4 mesece stare deklice iščem
mlajšo upokojenko. Plača po dogovoru.
Bezjak, Trubarjeva 4.
ŽENSKO za 4-urno dopoldansko varstvo 4-let-
nega otroka iščem. Plača po dogovoru. Na-
slov v upravi lista.
RAZNO
GARAŽO za fička v bližini avtobusne postaje
iščem. Horst Hafner, Kersnikova 32a —
Celje.
ZARADI premestitve delovnih dolžnosti želim
spoznati resno dekle iz Celja ali neposred-
ne bližine. Starost od 20—30 let. Po možno-
sti s stanovanjem. Ponudbe pod šifro »URE-
JENOST«.
ZA SKUPNO življenje želi spoznati žensko
od 25—30 let zaposlen moški (34 let), z
manjšim posestvom v Savinjski dolini. Na-
slov v upravi lista.
OBVESTILO
Obveščamo pevce in pevke pevskega zbora
»France Prešeren«, da se bodo pričele pevske
vaje v ponedeljek 26. septembra 1966 ob 20.
uri v pevski sobi — Gregorčičeva ulica 6 —
pritličje .
Odbor
DIMNIKARSKO PODJETJE »DIMNIKAR-
STVO«, Celje, Zidanškova 3 prodaja osnovna
sredstva: moped (v nevoznem stanju). Dan
prodaje je 24. september 1966 od 7.-9. ure.
1%) (iiiUn ilih isl. Člena statuta občine Celje (Uradni vetsitnik
okraja Celje, št. 27-240/64)
SKLICUJEM
zbore volivcev za območja naslednjih krajevnih skupnosti:
Strmec
dne 2. 10. 1966 ob 8. uri v Osnovni šoli Strmec,
Frankolovo
dne 2. 10. 1966 ob 8. uri v Prosvetni dvorani v Fraukolovem,
Vojnik
dne 2. 10. 1966 ob 8. uri v sejni sobi krajevnega urada v Vojniku,
Aljažev hrib
dne 4. 10. 1966 ob 19. uri v dvorani DOMA JNA Zavodna.
Center Celje
dne 5. 10. 1966 ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju,
Gaberje—Hudinja
dne 5. 10. 1966 ob 19. uri v dvorani krajevne skupnosti pri Jugo-
slovanu za teren Gaberje,   ,        ,     ■
Gaberje—Hudinja     '        '      ' *     " "   '    "
dne 6. 10. 1966 ob 19. uri v os-novni šoli Hudinja za teren Sp. in Zg.
Hudinja
Otok Celje
dne 7. 10. 1966 ob 19.30 uri v dvorani GIP »Ingrad« Celje
Škofja vas
dne 7. 10. 1966 ob 19.30 uri v gostilni Jevševar Skofja vas,
Ljubečna
dne 8. 10. 1966 ob 18. uri v klu'bski sobi na Ljubečni,
Pod gradom
dne 9. 10. 1966 ob 9. uri v osnovni šoli Polule,
Dobrna
dne 9. 10. 1966 ob 8. uri v osnovni šoli Dobrna,
Svetina
dne 9. 10. 1966 ob 14. uri v osnovni šoli Svetina,
Šmartno v R. d.
dne 9. 10. 1%6 ob 8. uri v prosvetni dvorani v Šmartnem v Rožni
dolini,
Babno—Medlog
dne 11. 10. 1966 ob 19. uri v Zadružnem domu na Babnem,
Trnovlje
dne 11. 10. 1966 ob 19, uri v gasilskem domu Trnovlje,
Dolgo polje
dne 12. 10. 1966 ob 19. uri v dvorani krajevne skupnosti pri
Miklavžinu,
Štore—Teharje
dne 14. 10. 1966 ob 18. uri v Kulturnem domu v Štorah,
Ostrožno, Lopata, Dobrova—^Lokrovec
dne 14. 10. 1966 ob 19.30 uri v gasilskem domu na Ostrožnem.
DNEVNI RED ZBOROV VOLIVCEV:
1. Obravnava urbanističnega programa celjske občine,
2. Poročilo o uporabi sredstev iz prispevka za uporabo mest-
nih zemljišč,
3. Poročilo o uporabi sredstev proračuna abčine.
Celje, dne 19. 9. 1966
Predsednik
skupščine občine Celje
Zdravko Troga r 1. r.
Oddelek za upravno pravne zadevne Skupščine občine Celje
objavlja po 14. členu zakona o urbanističnih projetktih (Uradni
list SRS, št. 22/58) in po sklepu 21. seje Skuipščine občine ^Celje
dne 13. septembra 1966
JAVMO RAZGRNITEV
zazidalnega načrta Ložnica — kare med Ljubljansko cesto, po-
tokom Ložnico in savinjsko železnico (okolica domačije Ropaš).
Zazidalni načrt bo razgrnjen v upravnih prostorih Vrtnarstva
Medlog od 25. sepiembra do 25. decembra 1966.
Vabimo vse občane, da v tem času ogledajo zazidalni načrt
in v smislu določil 14. člena zakona o urbanii.stičnih projektih
vpišejo svoje pripombe k ureditvenem načrtu Ložnica v knjigo
pripomb.
Oddelek za upravno pravne zadeve
Skupščine občine Celje
IzLfe'tNIK
CELJE
KRAVJI BAL — v nedeljo 25. septembra
1966 enodnevni izlet v Bohinj na tradicional-
no turistično prireditev. Prijave posamezni-
kov in skupin še sprejemamo.
IZLETI PO DOMOVINI — organiziramo
eno- ali večdnevne izlete po domovini za or-
ganizirane skupine po želji.
V sodelovanju s PUTNIKOM Beograd orga-
niziramo IZLETE V INOZEMSTVO.
GRADEC (GRAZ) — od 2. do 10. oktobra
— 1-dnevni avtobusni izleti, zahtevajte pro-
gram potovanja, prijave sprejemamo do 20.
septembra. Izleti za skupine časovno po že-
lji!
BUDIMPEŠTA — 2-dnevni avtobusni izleti
za kolektive in posameznike. 15 okt. Pohi-
tite s prijavami!
BENETKE — TREVISO — UDINE — GO-
RICA — TRST, 2- dnevni avtobusni izleti za
kolektive in posameznike, zahtevajte podrob-
ne programe.
TRST — MIRAMARE — 1-dnevni avtobusni
izleti za kolektive in posameznike, zahtevajte
program potovanja.
GRADEC (GRAZ) — MARIA ZELL enodnevni
izlet za skupine.
KANALSKA DOLINA, VISARJE, GORICA.
TRST — enodnevni in dvodnevni izleti za
skupine.
DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA,
3-dnevni avtobusni izleti, datum določimo po
dogovoru s kolektivom.
DUNAJ — SALZBURG — CELOVEC, 3-dneV-
ni avtobusni izleti, datum določimo po dogo-
voru s kolektivom.
CĆLOVEC — ogled Koroške v enem ali
dveh dnevih, datum izleta določimo po dogo-
voril.
SOLUN — CARIGRAD — SOFIJA, 8-dnevno
avtobusno potovanje dne 9. 10., 23. 10., 6. 11.,
27. 11.; rok za prijave je 30 dni pred potova-
njem.
Križarjenje po Sredozemlju — v 14. dneh
si boste z luksuzno ladjo »Dalmacija« lahko
ogledali večino sredozemskih držav. Progra-
me lahko dobite v naših poslovalnicah.
Vse programe in informacije navedenih po-
tovanj zahtevajte v naši turistični poslovahii-
ci na Titovem trgu 3, ter v poslovalnicah v
Velenju, Mozirju, Krapini, Hrastniku in Kr-
škem.
IZLETNIK organizira potovanja po tu in
inozemstvu z modernimi turističnimi avto-
busi.
IZLETNIK posreduje v najkrajšem času
nal>avo potnih listov in vizumov.
I2LLETNIK rezervira ležišča v spalnih vago-
nih, prodaja in rezervira vozovnice za letal-
ski promet za tu in inozemstvo.
Poslužujte se turističnih uslug v naših po-
slovalnicah.
Programe izdelujemo po želji ^upin ali
kolektivov!
Za cenjeni obisk se priporoča
IZLETNIK Celje Tel. 28-41
TIRISTME OBJAVE
Z.ASEDENOST KAPACITET
V vseh krajih na celjskem turističnem
področju je dovolj prostora. Rezervacije
so potrebne le za skupine ob sobotah v
Planinskem domu v Logarski dolini ter
v hotelih Evropa in Celeia v Celju ter
Paka v Velenju. Opozarjamo na znižane
cene v zdraviliščih.
PRIREDITVE
V soboto, 24. septembra ob 20. uri zve-
čer bo v Rogaški Slatini koncert godbe
iz Miirzzuschlaga. Koncert bo v zdravilir
Ski dvorani.
GODBA IN PLES
Na Dobrni godba vsak torek in četrtek
v restavraciji Triglav. V Velenju v hotelu
Paka godba s plesom vsak dan razen po-
nedeljka, v Rogaški Slatini vsak torek,
sredo, soboto in nedeljo. Na Starem gra-
du v Celju pa Je godba vsako nedeljo po-
poldne, če je lepo vreme.
GOSTINSKA IN TURISTIČNA
RAZSTAVA
V soboto in nedeljo, dne 1. in 2. oktob-
ra, bodo v Celju zanimive gostinsko-turi-
stične prireditve. V hotelu Evropa bo tu-
ristična razstava združena s poskušnjo
žganih pijač, sadnih sokov in sladoleda,
v hotelu Celeia bo kulinarična razstava
združena z razstavo pogrinjkov, sadja,
cvetja ter poskušnjo piva in vina ter
kave. Poleg tega bo še zanimivo telano-
vanje v gostinskih veščinah, promenadnl
koncert in družabni večer, kjer bodo raz-
deljene tudi nagrade za to zanimivo tek-
movanje. Vstopnice za družabni večer bo-
do na voljo v Turističnem uradu Celje,
poleg kina Metropol. ^Razstavo in ostale
prireditve s tem v zvezi prireja Olepševal-
no in turistično društvo Celje skupaj s
Poslovnim združenjem za obrt in gostin-
stvo.
NAJLEPŠE
DARILO ZA
VAŠE ZNANCE,
SORODNIKE IN
PRIJATELJE
V TUJINI JE
CELJSKI
TEDNIK
SEDEM KOLAJN
Tudi letošnje jubilejne 25. Bal-
kanske igre v atletiki niso prinesle
z.aželjenega uspeha jugoslovanskim
atletom in atletinjam.
No, nekoliko bolj so se res izka-
zale atletinje, ki so se povsem ena-
kopravno borile za najvišji naslov.
V moški konkurenci pa smo po dvo-
dnevnem vodstvu ob koncu le mora-
li prepustiti prvi dve mesti bolj-
šim romunskim in bolgarskim atle-
tom.
V množični izbiri kolajn za prve
tri plasirane v vsaki disciplini, ki
so bile na razpolago, tudi celjski
atleti niso ostali praznih rok. Kot
je znano je v naši reprezentanci v
Sarajevu nastopilo kar devet atle-
tov in ena atletinja Kladivarja.
Skupno je deset celjskih predstav-
nikov »pobralo« devet kolajn — od
tega dve zlati, tri srebrne in štiri
bronaste. Pravzaprav so samo tri-
je atleti ostali brez kolajn, vendar
so s svojimi točkami, ki so jih do-
segli in rezultati prav tako opravi-
čili svoje sodelovanje v reprezen-
tanci. Nikomur se namreč ni zgo-
dilo, da bi ostal brcT; točk — torej
brez plasmaja med prvih šest na
Balkaniadi.
Najuspešnejši so bili seveda
dolgoprogaši Važič, Cervan in Žun-
tar, ki so dobili štiri kolajne: Cer-
van zlato v teku na 10 km, kjer nas
je navdušil ,z odličnim taktičnim
tekom, Važič zlato v teku na 1500 m
in srebrno v teku na 5 km ter Žun-
tar bronasto v teku na 10 km. Vivod
je predvsem zaradi slabo priprav-
ljenega skakališča skočil le 200 cra
v višino in dobil za to srebrno ko-
lajno. Srebrno kolajno je dobil tu-
di Vravnik v deseteroboju, ki je s
svojim rezultatom 7040 točk prav
gotovo dokazal, da mu je bilo mesto
v naši ekipi na nedavnem evrop-
skem prvenstvu v Budimpešti. Bro-
nasto kolajno v moški konkurenci
si je pridobil še Špilar v metu kop-
ja. Vsekakor moramo poleg teh
omeniti še Maleta (4. mesto v hoji),
Tabakoviča (6. mesto v hoji) in Ko-
vača (6. mesto v teku na 3000 m
čez ovire).
Lubejeva se je tokrat odrezala
precej bolje kot na evropskem šam-
pionatu ne le s plasmajem, ampak
tudi z rezultati. Sodelovala je v
dveh panogah in osvojila dve bro-
nasti kolajni: v teku na 100 m in
peteroboju. Z rezultati in uspehi
atletov Kladivarja na Balkanskih
igrah- moramo biti vsekakor zado-
voljni in po teh rezultatih sodeč
lahko tudi v letošnjem letu priča-
kujemo ostro borbo celjske moške
vrste za primat v jugoslovanski
atletiki.
EG
Kje bo naslednja tekma?
Po četrtem kolu zvezne rokomet-
ne lige celjski rokometaši niso več
na zadnjem mestu v razpredelnici.
Čeprav so preteklo soboto osvojili
le eno — prvo točko, so prehiteli
lanskega državnega prvaka Medve-
ščaka, ki je doživel že štiri poraze.
Kaj lahko rečemo o sobotni tek-
mi Celjanov? Želimo si le, da bi tudi
v prihodnje zaigrali tako borbeno
in požrtvovalno. Ne želimo pa si, da
bi tudi v prihodnje sodniki tako kro-
jili rezultat, ko se je to zgodilo v
soboto, ko je sodnik Gojnič iz Subo-
tice proti koncu tekme Celjanom
»pokazal zobe« in Pančevcem poda-
ril točko. Da so imeli na tak način
koristi gostje, je popolnoma jasno.
Ni nam pa jasno, kakšne koristi je
imel od tega sam sodnik. Toda glav-
no je, da to on ve. To je vedel prav
gotovo tudi v tisti zadnji minuti tek-
me, ko je regulirani čas že zdavnaj
potekel, on pa je na umeten način
izsilil neodločen rezultat in pred-
vsem neugodje (če lahko uporabimo
ta mil izraz) pri publiki.
Sicer pa so celjski rokometaši to-
krat pokazali res dopadljivo igro, s
kakršno jim še marsikakšen uspeh
ne bo ušel. V nedeljo celjski roko-
metaši gostujejo v Banji Luki pro-
ti domačemu Borcu, nato pa imajo
zopet srečanje doma. Toda kje? Ro-
kometna zveza je ŽRK Celje dovo-
lila igrati le dve tekmi na igrišču
ob Kersnikovi ulici, ki sicer ne ust-
reza predpisom za tekmovanje v
zvezni ligi. Kje bo torej naslednja
tekma? Pri ŽŠĐ Celje si na vse krip-
Ije prizadevajo, da bi objekt na
Skalni kleti zagotovili do prihodnje-
ga tedna, ko bo na sporedu dvoboj
z rokometaši Crvene zvezde, če to
ne bo mogoče, bo ta zanimiva tekma
skoraj gotovo na igrišču Rudarja v
Trbovljah. Kakšna bi bila v tem
primeru škoda za celjske rokometa-
še, menda ni potrebno posebej po-
udarjati. EG
poraz celja
Tretje nogometno kolo v republi-
ških konkurencah ni prneslo kakš-
nih posebnih presenečenj. V okviru
tekmovanja SNL ekipa Celja v Novi
Gorici, kot že mnogokrat prej ni u-
spela doseči niti remija. Tako se
prvi poraz — čeprav minimalen —
piše favoriziranim Celjanom v sla-
bo že na začetku tekmovanja. K sre-
či tudi ostale ekipe v tej konkurenci
niso nič kaj preveč dobro priprav-
ljene in so v preteklem kolu še naj-
boljše ocene dobili sodniki.
Kladivar si v drugorazredni kon-
kurenci utira brez težav pot k prve-
mu mestu. Rezultati, ki jih nogome-
taši Kladivarja dosegajo, kažejo, da
bi bili igralci z Glazije tudi v SNL
med vodilnimi enajstoricami. Ven-
dar bo treba s tem eno leto potrpe-
ti. Olimp je na svojem terenu pre-
pustil točko Nafti in pristal po tret-
jem kolu na 7. mestu, šoštanj-
čani pa so v nedeljo zadali prvi
joraz borbenim igralcem Steklarja,
ci so sicer v prvih dveh kolih pre-
senetili.
I. skupina — Senovo — Konjice 3:2,
Zreče — Ljubno 4:2, Šmartno —
Brežice 2:1, Vojnik — Krško 4:3,
Polzela — Radeče 5:1, Gotovi je —
Žalec 2:3. Vodita Šmartno in Žalec
s 6 točkami. II. skupina — Sevnica
— Šentjur 3:2, Zabukovica — štore
2:5, Rogatec — Vransko 8:0, Laško
— Ponikva neodigrano. Vodijo Što-
re s 6 točkami. Mladinska liga —
Celje — Steklar 7:3, Šoštanj — što-
re 1:6, Kladivar — Velenje 7:2. Pi-
onirska liga — Laško — Kladivar
1:2, Olimp — Žalec 2:0, Celje — što-
re 1:2.
KOŠARKA
Drava-Celje 43:69
v nadaljevanju tekmovanja v //.
republiški ligi — vzhod so košarkar-
ji Celja zmagali v gosteh. Največ ko-
šev so dali? Zupančič 24, Zorko 17
in Šeligo 16.
V naslednjem kolu pa bo v Celju
derby tekma, v kateri se Celjani že-
lijo oddolžiti košarkarjem Žalca za
spomladanski poraz.
Vili Š.
ODBOJKA
Nov poraz
V preteklem kolu zvezne odboj-
karske lige igralke Partizana Celje
— mesto niso napravile nič novega.
Sicer so imele pa tudi proti sebi res
najboljšo ekipo v državi beograjsko
Crveno zvezdo in to še na njenem
terenu. Poraz je bil neizbežen, pri
tem pa so Celjanke nabrale tudi
dokaj skromno število točk.
KMEČKE
KONJSKE DIRKE
Krajevni skupnosti Polzela in
Gotovlje sta v območju bivšega
celjskega okraja edini, ki sta v
zadnjih letih samoiniciativno or-
ganizirali konjske dirke kmečkih
konjev s soudeležbo konjeniške-
ga kluba Celje. Pester program
in lepo vreme sta privabila na
vsako prireditev na tisoče gledal-
cev. To pa je neposreden dokaz,
da si državljani želijo tudi takih
prireditev. Posebno velja to za
kmečko prebivalstvo.
Organizatorji so za uspelo pri-
reditev vložili precej truda in po-
žrtvovalnosti ter dobre volje. Na-
stopajočim so razdelili nagrade,
čisti dobiček prireditev pa je bil
namenjen v korist krajevnih po-
treb teh naselij. Želimo, da bi
tema dvema zgledoma sledilo še
več drugih predelov, saj bi tudi
kmečki človek prišel do svojega
nedeljskega razvedrila, istočasno
pa bi se s tem razvijale tradicije
konjskega športa na podeželju.
Fajgelj
ŽRTVE PROMETA
NESREČA OTROKA IN MOTORISTA
Iz Lisičnega proti Bistrici je vozil motorist
Vinko Centrih, ko mu je pred prihodom v
naselje nenadoma skočil pred motor otrok
Vili Dvoršak iz Bistrice pri Lisičnem, ki je
prej sedel na ojesu vprežnega voza. Motorist
je otroka podrl, da je obležal na cesti v ne-
zavesti. S težkimi poškodbami so ga odpeljali
v celjsko bolnišnico.
20 METROV PO BREGU
Voznik osebnega vatomobila Mihael Božič-
nik iz Slovenskih Konjic je vozil proti Lipo-
glavi. V bližini naselja je z neprimerno hi-
trostjo zavozil v blagi, vendar posut z gramo-
zom, levi ovinek, kjer ga je zaneslo s ceste
na levo stran. Pri tem se je prevrnil z avto-
mobilom in se kotalil 20 metrov po bregu in
obstal na levem boku. Poškodovan je bil voz-
nik, na avtomobilu pa so ocenili škodo na
6.000 N-dinarjev.
KOLESAR V TOVORNI AVTOMOBIL
Kolesar Jakob Kotlen je vozil po cesti I.
reda v Žalcu sem ter tja in nenadoma zavil
na levo. Za njim je tedaj vozil tovornjak,
ki ga je opravljal Petko Ostojič. Kljub zavi-
ranju je kolesarja zadel z levim blatnikom
v glavo in ga zbil po cesti. Dobil je pretres
možganov ter rano na glavi.
TEŽKE POŠKODBE MOPEDISTA
Proti Žalcu se je peljal z mopedom Vlado
Cede, ko je po njegovi izjavi pripeljal tovor-
njak s prikolico in ga z zadnjim delom zbil
po cesti. V celjski bolnišnici so ugotovili, da
ima pretres možganov, zlom ključnice in
odrgnine. Na Vranskem so ustavili vse to-
vornjake s prikolico, vendar med njimi ni
bilo soudeleženca nesreče.
TONE
ARNOL:
PRVIČ V DOLOMITIH
Zaman smo se ozirali kvišku, da bi videli
košček Cin. V najhujšem dežju smo postavili
šotore. Ne vem kako bi uspeli brez Petrovih
taborniških izkušenj. Tako je šotor v nekaj
minutah stal. Vsi premočeni in siti vsega,
smo se zavalili v šotor in kmalu zaspali. Le
Renato je bil suh, ker je v koči pazil prtlja-
go.
Zjutraj smo se prebudili, kot na morju. V
šotoru je bilo pokio vode. Najhuje je bilo,
ko smo na dnu našega morja našli tobak za
pipo. Le kako bomo kadili? Našel sem še v
nahrbtniku cigarete in s Petrom sva žalostno
kadila pred šotorom. Sonce naju je prijetno
grelo, le megle so se še podile po vrhovih.
Toplo sonce in veter sta pripomogla, da je
bilo v dveh urah vse suho. Sedaj so prišli v
veljavo tudi naši fotoaparati. Pod nami je
bila cesta, ki je vodila v druge koče, oziro-
ma "našo bazo. Prav čudno so nas gledali po-
potniki, ki so se odpravljali kdove kam. Pa
smo le štiri čudne zagledali. Imeli so pumpa-
rice iz žameta, fotoaparate in štiriogiate goj-
zaricc. Brž smo sklepali, da so Slovenci. Ko
smo jih v slovenščini pozdravili so nam ve-
selo odgovorili, da so iz Krškega. Pa hitro
so nam povedali, da niso plezalci in se s
strahom ozirali v stene; nas pa malce čudno
pogledovali: ne vem zakaj? Ko je bilo vse
suho, smo zopet parkirali in popoldne je stal
šotor na drugem koncu pod veliko skalo, na
njem pa je plapolala jugoslovanska zastava.
Ko smo v vse zapakirali in si pripravili le-
žišča smo popoldne krenili na obhod naših
Cin. Priznam, da me še v življenju nI obšla
takšna groza kot takrat, ko sem stal pod
severnimi stenami vseh treh lepotic. V steno
smo zrli in Iskali kline, ki označujejo diretis-
sime, a našli smo samo eno. Cma črta se
je vlekla do konca previsa, potem pa Izgi-
nila. »Gotovo so te kline nastreljali z mitra-
ljezom«, smo modrovali. Zrli smo kvišku in
premišljevali kako bo jutri.
Ko je sonce metalo zadnje žarke na vrhove
Cin, je tudi naš gorilnik prvič zabmel. Peter
se je prostovoljno Javil za kuharja in če bi
dejal, da sem v hribih jedel že kdaj boljšo
večerjo, ki jo je skuhala kakšna »dama«, hI
mu napravil krivico. \%e gn^prnUnjske pripo-
močke je imel s seboj. Ko pa sem ga vpra-
šal, kje ima Slovensko kuharico, ml je s po-
nosom dejal, da zna celo na pamet. Skoda,
da nisem drugega spola, sem si mislil. Ta.
pa nobeden drug in verjetno bi bil to naj-
srečnejši zakon! Za vrstni red naših vzponov
smo se domenili že doma. Torej je po vrst-
nem redu prvi Dibonov raz. Po večerji smo
se hitro zavalili v spalne vreče, le Elč Je
prepeval svojo Crno mašo: »Na tisti dan, dan
strašne jeze . . . « Ob dveh ponoči smo še vsi
štirje bedeli in če bi bili danes odkriti, bi
priznali, da je bila to posledica strahu.
^        '      ' (Se nadaljuje)
OBVESTILO
Obveščamo občane občine Celje, da bomo pričeli z zamenjavo osebnih izkaznic
od dne 1. 10. 1966 dalje po naslednjem vrstnem redu:
KRAJEVNA SKUPNOST »CENTER« CEUE
Dne 1. 10. in 3. 10. 1966 za Gregorčičevo ulico, Slandrov trg in Vodnikovo ulico.
Dne 4. 10. 1966 za Gledališko ulico, Linhartovo, Savinovo, Trg Svobode in Trg
V. kongresa.
Dne 5. 10. 1966 za Zidanškovo ulico do hišne št. 1—9, Ozko ulico in Zagato.
Dne 6. 10. 1966 za Zidanškovo ulico od hišne št. 11 dalje.
Dne 7. 10. 1966 za Muzejski trg, Na Okopih, Ulica Ivanke Uranjekove.
Dne 8. 10. 1966 za Savinjsko nabrežje. Savinjsko ulico in~Slomškov trg.
Dne 10. 10. 1966 za Cuprijsko ulico in Pleterškovo ulico.
Dne 11. 10. 1966 za Kocenovo ulico, Titov trg in Ulico XIV. divizije.
Dne 12. 10. 1966 za Tomšičev trg.
Dne 13. 10. 1966 za Gubčevo ulico, Lilekovo ulico in Prešernovo ulico.
Dne 14. 10. 1966 za Cankarjevo ulico.
Dne 15. 10. 1966 za Aškerčevo in Vrtno ulico.
Dne 17. 10. 1966 za Stanetovo ulico.
Dne 18. 10. 1966 za Kocbekovo, Levstikovo, Miklošičevo ulico in Trg Oktobrske
revolucije.
Osobne izkaznice bomo izdajali po gornjem razporedu dnevno od 7.—19. ure
na sedežu uprave za notranje zadeve Celje, Gregorčičeva 5, pritličje. Da bi delo nemo-
teno potekalo, prosimo prosilce, da upoštevajo gornji razpored.
Istočasno obveščamo občane iz območij krajevnih uradov: Dobrne, Frankolo-
vega, Strmca pri Vojniku, Škofje vasi, Smartnega v Rožni dolini, Stor in Vojnika,
da vlagajo svoje zahtevke za zamenjavo osebnih izkaznic pri pristojnih krajevnih
uradih.
Osebe, ki so dopolnile 18. leto starosti in še nimajo osebne izkaznice, vlagajo
zahtevke na tukajšnjem prijavnem uradu, soba št. 28. Pri tem uradu se dobijo tudi'
vse potrebne informacije v zvezi z izdajanjem osebnih izkaznic. i
Osebe, ki prejmejo prvič osebno izkaznico, morajo priložiti poleg rojstnega"!
lista tudi potrdilo o vpisu v državljansko knjigo. I
Za krajevne skupnosti bodo zamenjavali izkaznice: Otok — od 19. do 31. 10.,4
Pod gradom — od 2. do 10. 11., Aljažev hrib — od 11. do 22. 11., Dolgo polje — od
23. 11. do 15. 12.. Gaberje — od 16. do 29. 12., Tmovlje — od 30. 12. do 4. 1. 1967.
Ostrožno — od 5. do 6. 1. in Medlog — od 11. do 16. 1. 1967. Točen vrstni red posa-
meznih ulic oziroma okolišev bomo objavili sproti in pravočasno. i
Iz pisarne irprave za notranje zadeve — Celje j
AVTOMOBIL TRČIL V STANOVANJSKO
HISO
Proti Radmirju je vozil z avtobusom Ivan
Klemenčič, ko mu je v naselju Gornji grad
v nepreglednem in zoženem ovinku pripeljal
nasproti z osebnim avtomobilom Ivan Repen-
šek. Kljub zaviranju sta avtomobila trčila.
Pri tem so bili le laže poškodovani voznik
osebnega avtomobila ter potnici Frančiška
Repenšelc starejša in mlajša. Skoda na vozi«
lih; 3.750 N-dinarjev.
VPREGA BREZ LUCI
Mopedist Franc Strniša je peljal iz Radeč
proti domu in vozil s kratko prižgano lučjo.
Iz nasprotne smeri je pripeljala konjska
vprega brez luči, ki jo je upravljal Alojz Str-
nad. Mopedist vprege ni opazil in se zaletel
v vlečni drog med konje od koder ga je vrglo
izven cestišča na travnik. Dobil je pretres
možganov in razne poškodbe.
PADEC MOPEDISTA
Proti Velenju je po cesti II. reda Arja vas
— Velenje vozil mopedist Suljo Kasečič. V
Arji vasi pred hišo št. 52 je zaradi negotove
vožnje padel ter se poškodoval. V bolnišnici
so ugotovili, da ima pretres možganov in
odrgnine po glavi.
AVTOMOBIL NA STREHI
Voznik osebnega avtomobila Filip Stameno-
vič, vojni invalid, je vozil iz Radeč proti
Krškemu, zaradi neveščnosti in slabe ceste
ga je zaneslo na desno stran ceste, kjer je
zadel v prometni znak, se obrnil za 360 sto-
pinj ter se prevrnil na sredini ceste na stre-
ho. Voznik je dobil pretres možganov in ra-
no na temenu. Na avtomobilu je škode za
9.000 N-dioarjev.
ZAMENJAVA
v časopisu sem bral tale oglas:
POZOR! Svojo staro ženo lah-
ko zamenjate pri nas za novo.
V zalogi imamo žene za sleherni
okus. Cene zmerne! V ceno vra-
čunamo tudi vrednost stare že-
ne. Ne zamudite te edinstvene
priložnosti.
Agencija za promet z ženskami
»KSANTIPA«.
Kajpada takšne priložnosti res
ni kazalo zamuditi. Pri priči sem
jo mahnil v agencijo. Nisem pri-
šel takoj na vrsto, ker so ome-
njeni oglas prebrali vsi možje v
mestu. V dolgi kači sem čakal s
svojim sošolcem Maksom. Nje-
gove soproge sicer nisem poznal,
a sodeč po navdušenju, s kate-
rim je govoril o humani dejav-
nosti agencij »Ksantipa«, se mu
v zakonu ni godilo dosti bolje
kot meni.
Procedura zamenjave je bila
zelo preprosta. Odgovoriti
sem moral na nekaj vprašanj,
potem pa sem povedal svoje že-
lje. Vse drugo so opravili usluž-
benci agencije.
»Kakšna je vaša sedanja žena?
Debela ali suha, majhna ali ve-
lika?«
»Majhna in debela.«
»Svetlolaska ali temnolaska?«
»Svetlolaska.«
»Ima  ovalen  ali  podolgovat
obraz?«
»Ovalen kot polna luna.«
»Svetle ali temne oči?«
»Potuhnjene.«
»Vprašal sem vas za barvo
oči.«
»Svetle.«
^»Pa nos?«
»Tudi nos ima.«
»Kratek ali dolg, ukrivljen ali
zavihan navzgor ploščat ali ko-
ničast?«
»Kratek in ploščat, ampak
mislim, da se ji bo zdaj podalj-
šal.«
»In kakšno ženo želite?«
»Veliko, suho, temnolasko, s
temnimi očmi in podolgovatim
obrazom. Skratka, mora biti
pravo nasprotje moje sedanje že-
ne. Kar zadeva nos, nimam po-
sebnih želja.«
Dobil sem prav takšno. Pozne-
je sem dognal, da je to prejšnja
Maksova žena. Sicer pa se tudi
Maks ni bolje odrezal. Podtaknili
so mu mojo prejšnjo ženo.
Agencija »Ksantipe« je šla v
konkurs, predem se mi je posre-
čilo zamenjati Maksovo ženo.
Srežihov T)ordni
Solzice
(Z,
e zadnje očetove besede sem komaj sliial,
potem me je spet zajela grozna tesnoba. Nekaj
časa sem tulil, dokler se mi solze niso posušile.
Še dolgo pa me je mikalo po celem životu in
umiriti se nikakor nisem mogel. Skozi zatekle
oči sem videl, kako živina dviga glave in me vsa
začudena opazuje. Poleg strahu me je pekla tu-
di laž, pri kateri me je oče zalotil. Ves siroma-
šen, obupan in z utripajočim srcem sem čakal
konca paše. še preden se je začelo večeriti, sem
začel goniti živino iz globače gori na rob, kjer
sem jo pasel, dokler niso začele večerne sence
legati na mračno dno Pekla.
Domov sem prišel ves objokan in ves pretre-
sen. Oče se je smejal, toda mati je rekla:
»V Pekel pa ga ne goni več past, je še pre-
mlad in lahko dobi kak pristrah.«
In res me v Pekel niso več silili past. Groza
pred tem krajem pa me je šezmerom navdaja-
la. —
Nekega sobotnega večera, ko sta oče in mati
sedela na hišnem pragu in strmela v jasno, di-
šečo vigredno noč, je mati vzdihnila:
»Oh, kako rada bi nesla jutri v cerkev sol-
zice, pa jih nikjer več ni.«
»Za solzice pa je letos že pozno. Če jih v'
Peklu ni, jih nikjer več ni,« je odgovoril oče čez
nekaj časa.
Ob besedi Pekel me je spet streslo in komaj
sem čakal, da smo vstali, zaklenili liišo in šU
spat. Ponoči dolgo nisem mogel zaspati, ker mi
je neprestano silil ta strašni kraj pred oči. Ne-
kje v globini srca pa mi je odmeval tudi mate-
rini vzdih o solzicah. Solzice in Pekel — kako
čudne stvari so to. Solzice sem imel neznansko
rad in sem za njimi pretaknil vse robovje okrog
domačije. Le v Peklu nisem vedel zanje.
Prihodnje jutro sem se zbudil zelo zgodaj.
Med^ spanjem sem se menda znojil, ker sem bil
še zjutraj malo rosen. Moje jutranje opravilo je
bila paša. Vsako jutro so me morali buditi in
(Nadaljevanje in konec)
metati iz postelje. Tisto jutro pa sem vstal sam
in po prstih odšel iz hiše. Oče in mati sta še
spala. Bila je nedelja.
Kako omotičen sem obstal na dvorišču. Bil
sem poln neke čudne, sladke dolžinosti, čeprav
se tega nisem zavedal. Zunaj je vstajalo pomla-
dansko jutro, čas je prehajal že v poletje. Za
daljnim Pohorjem je žarela velika škrlatna zar-
ja in vsak čas se je moralo prikazati sonce. Vrh
Pece ga je že videl, ker je bil veš oblit s škrlat-
no barvo. Trata, drevje in grmovje je bilo oblito
z roso, ki se je le še bledikasto svetlikala in ča-
kala, da jo skorajšnji sončni žarki napolnijo z
biseri jutranjega zlata. Koprenasto ozračje je di-
halo počasi, ko da bi narava vzdigovala veliko
breme.
Nenadoma me je čudna sila dvignila z mesta,
kjei: sem stal in začel sem letiti čez polje proti
Peklu. Dospel sem na rob Pekla in se zgrozil
pred mračno jamo, videti pa je nisem hotel, za-
to sem se z zaprtimi očmi spustil čez rob na
dno Pekla, sluteč tam doli skrite solzice. šele ko
sem bil spodaj, sem odprl oči.
Našel sem cele šope dehtečih solzic in jih za-
čel hlastno trgati. Pri tem si nisem upal ozreti
nikamor drugam. Poln neke svete tesnobe sem
slišal šumenje studenca in njegov grozoviti od-
mev, ki je v jutranji tihoti bil še silnejši kakor
po navadi. S polnim naročjem solzic sem se za-
gnal iz Pekla in v eni sapi bežal proti domu, ka-
mor sem prihlačal prav v trenutku, ko je mati
stopila na hišni prag.
Ta trenutek je daljno sonce poslalo svoj prvi
sonnči žarek na dvorišče in po njem se je raz-
lila prelepa svetloba. Sredi te svetlobe je stala
mati, prečudno lepa in vsa ožarjena, kakor pri-
kazen iz nebes. Planil sem prednjo s polnim na-
ročjem cvetlic in ji zmagoslavno zaklical:
»Mati, mati... solzice...«
Topil sem se od sreče in neizmerne navdu-
šenosti.
Materin obraz je pokril blažen smehljaj; pre-
srečna je iztegnila roke za solzicami in jih nesla
k licu. Preden pa je mogla vsrkati njih sveži,
opojni vonj, so se njene oči zdrsnile in se pove-
sile name.
»Kaj pa ti je, pobič, da se jočeš...?«
Moje oči so bile polne težkih solz zaradi pre-
maganega strahu, ki pa jih v svojem zmagoslav-
ju nisem čutil. Mati je spoznala mojo veliko žr-
tev ter me je rahlo in nežno pobožala po laseh.
Zakrinkana vojna
VOHUNSKE ZGODBE IZ H. SVETOVNE VOJNE
(42)
Naslednjega dne je prišel podpolkovnik toč-
no na dogovorjeni sestanek. Bilo je prijetno
toplo dopoldne, ki se je mirno kopalo v sončni
svetlobi. Toda vojna je bila samo nekoliko kilo-
'metrov stran, kar je bilo občutiti tudi v hotelu,
kajti vanj so se naselili vojaki in namesto pri-
jetnih foteljev, ki se je v njih nekdaj košatila
elita bruxelleske družbe, so bili v hotelu navadni
leseni stoli.
Velika stenska ura je že odbila enajsto uro,
a o Lindemansu še vedno ni bilo niti duha ne
sluha. Podpolkovnika to ni zmedlo, kajti bil je
prepričan, da bo Lindemans prišel, četudi je ra-
čunal z njegovo domišljavostjo in predvideval,
(la ho -zamudil kakšnih deset do petnajst minut.
I^odpolkovnik je izkoristil čas in je v mislih še
enkrat ponavljal vsa vprašanja, ki jih je pri-
pravil za Lindemansa. Med razmišljanjem je
njegova desnica kar sama od sebe oprijela za
držaj avtomatskega revolverja tipa Walther. Re-
volver je bil zapet, a naboj je bil v cevi. Samo
rahel pritisk s prstom in nasprotnik bi stal pred
Neusmiljenim in spretnim strelcem, kajti pod-
polkovnik je bil dober strelec in je tudi dosti
\adil. Ob primerjavi z velikanom Lindemansom
bil pravo dete in zato mu je misel na orožje
vlivala zaupanje. Toda če bi se znašel v kosma-
^^h rokah King Konga v fizičnem obračunu, bi
JJ^« odzvonilo, še preden bi se dobro zavedel,
sta se spopadla.
Minevale so minute, a Lindemans se še ved-
"",77/ pojavil. Podpolkovnik je začel dvomiti,
'^^Ui petnajst minut, da, tudi pol ure zamude
^ niu pripisal, ker je pričakoval, da se mu bo
skušal Lindemans s tem maščevati, a zdaj je
minilo že poldne in še vedno ga ni bilo od
rnkoder. Mar ima zares tolikšne politične pri-
jatelje in zveze, da bo prekršil izrazito zapoved?
Odgovor na to vprašanje je dobil podpolkov-
nik šele poteni, ko je čakal že dobri dve uri.
Dva mlada in elegantno oblečena kapetana ho-
landske vojske sta vstopila v hotelske prostore.
Že po tem, da sta bila videti, kakor da bi ju
kdo vzel pravkar iz zavitka in da sta imela na
rolcavih čisto sveže našitke častnikov, je pod-
polkovnik uganil, da sta iz generalštaba. Pristo-
pila sta k njegovi mizi in salutirala.
»Pričakujete vi Lindemansa, gospod?« je
vprašal eden izmed njiju.
»Da«, je odgovoril podpolkovnik, »že dobri
dve uri.«
»žal nam je, gospod, da ste morali čakati
tako dolgo. Lindemans se ne more sestati z
vami,  ker je dobil drugačno zapoved.«
»Drugačno zapoved? A kdo mu je dal to dru-
gačno zapoved?« V podpolkovniku je kar bes-
nelo, toda tega ni maral pokazati tema nama-
ziljenima častnikoma.
Oba sta se še bolj vzravnala in potem je
prvi spet spregovoril. Tokrat je govoril, kakor
da bi pripovedoval o samemu bogu: »Lindemans
je odšel zjutraj s specialno nalogo.«
Podpolkovnika je stisnilo v grlu, da je komaj
trenutku pomagali padalcem in tako omogo-
spregovoril. Predvideval je, da bo po njunem
razgovoru onemogočena vsaj nadaljnja izdajal-
ska dejavnost King Konga, če mu že ne bi mo-
gel takoj dokazati vse krivde. Zdaj pa, ne samo
to, da je ušel, morda prav v tem času vodi
hrabre pripadnike osvobodilnega gibanja v dob-
ro pripravljeno past.
»Kaj je odšel na pot s pripadniki osvobodil-
nega gibanja?« je Jcomaj izdavil iz sebe pod-
polkovnik.
Štabska častnika sta se spogledala in neko-
liko oklevala, potem pa se je po njunih licih
razlezel nasmešek samozadovoljstva, kakor se
pojavi skoroda pri vseh ljudeh, ki se zavedajo,
da poznajo neko veliko skrivnost, o kateri sogo-
vornik nima niti pojma.
»Ne, gospod«, je odgovoril eden izmed njiju,
»Lindemansa so dodelili Kanadčanom, da jim
pomaga pri posebni izvidniški akciji. Na žalost
vam, gospod, ne moreva povedati, za kakšno
akcijo gre.«
Za kaj je šlo, je zvedel podpolkovnik šele
kasneje. Kanadčani so potrebovali zaupnega
domačina ki bi odšel naskrivaj v Eindhovem —
mesto, ki je bilo tisti čas v rokah Nemcev —
da bi se tam povezal s področnim vodjem osvo-
bodilnega gibanja. Ta je moral obvestiti področ-
nega vodjo, da bo naslednjo nedeljo zjutraj,
to je 17. septembra, velik desant na določeno
mesto severno od Eindhovena, kamor se bodo
spustile močne enote zavezniških padalcev. Pod-
ročni vodja osvobodilnega gibanja bi moral
zbrati svoje ljudi v bližini da bi v določenem
čili presenečenim Nemcem pripraviti tolikanj
večjo zmedo. Kanadčani so za to uslugo zapro-
sili komando holandske vojske, ki je za to
posebno poslanstvo nemudoma izbrala Linde-
mansa, ne da bi slutila, da je on izdajalec in
da mu je podpolkovnik na sledi.
Dejansko jim ni mogoče zameriti, da niso
posumili v Lindemansa, četudi so se že nekaj
časa z njim dogajale svojevrstne stvari. Pred-
vsem je bilo vsem očitno, da živi Lindemans
sila razkošno in razvratno in da se čudežno re-
šuje iz vsake akcije, medtem ko običajno vsi
njegovi spremljevalci v teh akcijah padejo. Da
so poslali na pot Lindemansa, je bilo prav tako.
NAPIS OB CESTI: ZARADI POPRAVILA
OBVOZNE CESTE JE CESTA I. REDA ZA
PROMET ODPRTA.
MODERNO    STANOVANJE:     POLOVICO
MANJ PROSTORA ZA ENKRAT VEČJO NA-
JEMNINO.
KAŠELJ: NEKAJ, PROTI ČEMUR NE MO-
REŠ NIC STORITI IN NEKAJ, KAR POČNE-
JO DRUGI LJUDJE SAMO ZA TO, DA BI TE
MOTILI IN JEZILI.
VEST: JE TIH NOTRANJI GLAS, KI TI
POVE, KAJ BI MORALI STORITI DRUGI
LJUDJE.
— Tako. Zdaj mi pokažite še voz-
niške dokumente!
ART BUCVVALD:
Vaš
predsednik
je najboljši
Pred nedavnim sem v baru
»George V.« lahko poslušal zani-
miv razgovor med Francozom in
Američanom.        /
— Najboljšega predsednika
imate, je začel Francoz.
— Kakor se vzame, je odvrnil
Američan. — Vaš je nedvomno
odločnejši od našega.
— Ali veste, da se vsi smejejo,
kadar se d& Gaulle pojavi na te-
leviziji? je naglo vprašal Fran-
coz.
— Kadar pa predsednik John-
son govori na T V, sć vsi utaplja-
jo v solzah, je dodal Američan.
— Priznam, da ima dobro gla-
vo. Kadar ga poslušam na fran-
coski televiziji, tudi sam jočem.
— Vaš predsednik ima mnogo
smisla za humor, je povzel Ame-
ričan.
— Res je, toda vaš predsednik
je bolj prepričevalen, je odvrnil
Francoz. — Kadar Johnson kaj
pove, mu vsi verjamejo; ko pa
de Gaulle govori, takoj vemo, da
govori samo za zgodovinske pri-
ročnike.
— Možno, toda vaš predsednik
ima tudi dobre lastnosti. Zna
ubrati razumno pot.
— Predsednik Johnson bo ved-
no delal tisto, za kar misli, da je
prav, čeprav vodi to do političnih
posledic. Javno mnenje mu je
deveta briga.
— Drži, je rekel Ametričan, —
predvsem, pa si vaš predsednik
ne dela skrbi zavoljo bodoče sla-
ve.
— De Gaulle nima nobene trd-
ne poti, je oporekal Francoz. —
Trpi za kompleksom manjvred-
nosti in tudi strah ga je razuni»
nih ljudi.
— Tako je, je pritrdil Amei^/-
čan, — vendar vaš predsednik pi-
ma nobenih nacionalističnih am-
bicij. Vedno misli na razne zve-
ze, ne da bi mislil na morebit|ie
posledice, ki lahko dolete Franci-
jo.
— Tega ne bi zanikal, toda kar
zadeva zunanjo politiko, je pred-
sednik Johnson bolje obveščen.
Zelo točno ve, kaj se dogaja v
Vietnamu.
— Predsednik de Gaulle je po-
ložil temeljni kamen k evropsld
solidarnosti, je rekel Američan.
— Brez dvoma je edini, ki mu je
uspelo narediti vtis varnosti tako
v Veliki Britaniji kakor Zvezni
republiki Nemčiji.
— Yes, toda predsednik John-
son je .'•.toril še nekaj pomemb-
nejšega. Prepričal je vse narode,
da to, k' r delajo ZDA, vodi k mi-
ru v svclu.
— De GauUova dobra lastnost
je v ;eii , ker trdi, da prihodnost
Francije ni odvisna od enega sa-
mega človeka. Ve, da bi lahko
kdo drug storil prav toliko kot
on sam, če ne morda še več.
— Francozi Johnsona narav-
nost obožujejo, je rekel Francoz.
— Tudi Američani imajo radi
de GauUa, je odvrnil Američan.
Vedno smo srečni, kadar odpotu-
je v Sovjetsko zvezo.
V tem trenutku je Francoz
dvignil svoj kozarec in rekel na-
takarju:
— kaj naju ne poznate?
Natakar je nagubal čelo in za-
mrmral:
— Žal mi je, gospoda, toda zdi
se mi, da sta oba malce globoko
pogledala v kozarec.
POLJUB — FIZIOLOŠKO
— Če fant poljubi dekle, se vzbu-
ri adrensimpatični sistem v jetrih,
ki kot energetski vir proizvajajo
glikozo. To pa spet povzroči izloča-
nje insulina, vitamina Bi in fosfor-
ja, kar omogoča zgorevanje sladkor-
ja ... V njunih možganih, če pri tem
močno razmišljata, ker je seveda
vprašanje, pride do sprememb v
škrobu, fosforju in thiaminu. Ob po-
večanem pulsu in pojačanem diha-
nju se poveča menjava ldsika v ce-
ličnem tkivu, to pa znova povečuje
porabo thiamina in fosforja.—
Kdo bi si mislil, da poljub povz-
roča tako zapleten proces?
PREDSTAVA PO ŽELJI
V ZDA kroži anekdota na račun
praznih kinodvoran, kar je povzroči-
la močno razširjena televizija.
Nekdo je telefoniral v eno največ-
jih Nevv Yorških kinodvoran:
— Kdaj pri vas prične naslednja
kinopredstava?
— Do kdaj utegnete priti sean? ga
Je vprašal nekdo z drugega konca.
LUTKA IZ PARIZA
VINCENT
MC CONNOR
- 45 -
»Vrata vodijo v gledališče na vogalu«, je zašepetala Suzy.
Prispela sta v zbiralnik, kjer so se začenjale ozke, polžaste stop-
nice. Trajalo je precej časa, preden sta prišla na dno.Suzy je
pritisnila na kljuko in vrata so se odprla. Hladen večerni zrak je
vzdrl v prostor. ^
»Uspelo nama je«, je dejala Suzy.
Fanning je prepoznal pasažo, skozi katero je ušel danes po-
poldne. Zaprl je vrata za sabo.
»Stoj!« je zaklicala Suzy — toda bilo je že prepozno. Vzdih-
nila je: »Ce sta obe mreži na začetku in koncu pasaže že zaklenje-
ni, sva do jutri zjutraj ujeta. Sicer bi se še vedno mogla vrniti
v gledališče in skozi glavni vhod... »Svojevrsten zamolkel zvok
jo je prekinil. Krogla je udarila blizu nje. Potem je zažvenketalo
steko.
»Pištola z dušicem zvoka.« Fanning je potegnil Suzy v pred-
dverje vhoda v trgovino.
-Ga vidite?« je vprašala.
Previdno je pokukal vzdolž posaže. Onstran železne pregrade
pri ucsiicm vhodu v pasažo sta v luči cestne svetilke odsevali
senci aveh moških postav. V tem trenutku je udarila ob steno
druga krogla in takoj zatem tretja. Suzy in Fanning sta se stisnila
v preddverje.
»Neka ženska je zakričala, oglasili so se zvončki.
»Kaj se dogaja?« je zašepetala Suzy.
»Stara ženica z mačkairii.«
»Z mačkami?«
»2e popoldne sem jo tu srečal. Mačke nosijo zvončke na tra-
kovih okoli vratov.«
Iz daljave se je oglasilo zavijanje sirene,
»Policija!« je šepnila Suzy. Fanning se je ozrl na desno in
videl, da iprikazni bežita. Stopil je iz skrivalšča.
Mačke so se igrale sredi pasaže. Njihove gospodarice ni bilo
videti nikjer. /
»Madame«, je zaklical Fanning, »kje ste?«
Policijska sirena se je približala. Zagledala sta starko. Zgrblje-
no je čepela za stojnico s časopisi in ju preplašeno opazovala.
Potem je prepoznala Fanninga.
»Oh, gospod ki bi hotel biti v svojem drugem življenju mačka.
Tukaj so streljali, monsieur!«
»Vem.« Fanning ji je pomagal na noge. »Meni ^e bilo name-
njeno. Mi lahko poveste, madame, kako bi mogla priti od tod
na cesto?«
Starka hi ničesar vprašala. Pokazala je za sabo v temen hod-
nik. »Kar tu naravnost. Ven pelje na levo.«
»Hvala, madame!« Fanning je potegnil Suzy za sabo. Pritekla
sta do renaulta v trenutku, ko se je na nasprotni strani ustavila
policijska patrulja.
Gola soba. Lesene klopi pred pobeljenimi stenami, med okno-
noma razpelo — čakalnica »Hopital des Anges«.
- 46 -
»Vaša želja, da bi ob tej uri in nenapovedani obisikali našo
bolnico, je nekaj nenavadnega.« Glas sestre v redovniški obleki
je bil strog. »Razen njenega očeta, ni bilo doslej nikogar, ki bi
prišel obiskat Martine Lautier.«
»Mi smo prijatelji družine in prihajamo z žalostno vestjo«,
je dejal Fanning. »Oče Martine Lautier je mrtev.«
Sestra se je prekrižala, »žal razume uboga mademoiselle
Lautier komaj kaj od tega,, kar se dogaja okoli nje. Toda kljub
temu ima pravico, da izve, kaj se je primerilo. Pojdite, prosim.«
Medtem ko so hodili v troje po obokanem hodniku, je Fan-
ning vprašal: »Koliko časa je Martine Lautier že pri vas?«
»že dve leti.«
»In kdo plačuje zanjo?«
»Na to vprašanje vam ne smem odgovoriti, monsieur.«
Sestra se je ustavila pred vrati in jih odklenila. SvetUka
brez senčnika. Zamreženo okno, visoko zgoraj na steni. Ozka
bolniška postelja.
Sredi sobe je sedela ženska ob mizi. Čez spalno srajco iz
surovega platna je imela tanko sivo ogrinjalo. Lase je imela
skoraj bele in na kratko pristrižene. S povešeno glavo je sedela
povsem neprizadeto in strmela v ploskev mize.
Kaj je m.ogla biti ta sočustvovanja vredna prikazen ti&to
dekle, ki je nekoč nastopala kot La Poupee?
»Govorite z njo«, je šepnila Suzy, zatem ko je sestra odšla.
Fanning je stopil k mizi: Mademoiselle Lautier...«
Niti premaknila ni glave.
»Se me spominjate?« Radoveden je bil, če ga bo štela za
Jeffa Crossmana. Nič ni odgovorila.
»Prišla sva, da vam sporočiva žalostno vest.« Če je še sploh
kaj lahko ganilo njene tope mislii, potem morda to, »Mademoiselle
Lautier, vaš oče je mrtev.«
Nobenega odgovora.
»Nima smisla,« se je oglasila Suzy.
Fanning je potegnil iz žepa sliko dekleta s psičkom in jo
položil na mizo pred bolnico.
Pogledala je sliko, počasi dvignila desnico in prijela fotogra-
fijo. »Bebe...« je zašepetala. Potem pa je začela trgati sliiko v
drobne koščke. Fanning je stegnil roko, da bi ji preprečil uni-
čenje slike. Martine Lautier je zagledala njegovo roko in ostrmela.
Ostanki slike so padli na mizo.
»Kaj je?« je vprašala Suzy.
»Spoznala je brazgotino na moji roki. Crossmanovo brazgo-
tino. Prepričana je, da sem Crossman.«
Počasi je dvignila Martine Lautier glavo in se zagledala Fan-
ningu v obraz. Njene oči so se širile, zakričala je — hripav, Sikoraj
živalski glas, pretresljiv. v globokem strahu.
Vrata so se sunkovito odprla, sestra je planila v sobo. »Glav-
nega zdravnika!« je zaklicala pomočnici v hodnik. »Hitro pojdite
ponj!«
Fanning je odvedel Suzy iz sobe.
— 47 —
Odšla sta v najbližjo boljšo*kavarno in naročila dvojni konjak.
Suzy je imela še vedno čisto bled obraz. »Kaj bova storila zdaj?«
je vprašala tiho.
»Vedeti moram, kdo plačuje račune za zdravljenje Martine
Lautier. Njen oče zagotovo ni imel dovolj denarja. In potem bi
rad našel tistega italijanskega plesalca s katerim je takrat na-
stopala.«
»Rica Luceilija? Medtem sem zvedela, da je pri ,Mario' v Rue
Bergere.« »
»Vi ste zaklad, Suzy«, je dejal Fanning — a sam pri sebi si
je rekel: kolikor mi je tudi doslej pomagala, nocoj moram biti
sam.
Zatrdno je bil odločen, da ne bo jemal Suzy s seboj k skriv-
nostnemu polnočnemu sestanku na Ile St. Louis. Bilo je dosti
preveč nevarno. Toda če bi ji povedal svoj razlog potem bi šele
hotela biti polog. Nocoj ji ni bilo potrebno v gledališče in ga ne
bi pustila samega. Najbolje bo, če jo naskrivaj pobriše.
Odstavil je kozarec konjala. »Bi mi za trenutek oprostili?«
»Seveda.«
Pri garderobi je Fanning ujel natakarja in plačal. »Recite
prosim moji spremljevalki, da sem moral naglo oditi.« Zatem je
izginil, ne da bi ga Si»zy videla.
Za sestanek je bilo še prezgodaj. Fanning je preudarjal: mor-
da bi mogel še poprej govoriti s plesalcem?
»Mario« je bil nočni lokal z barom in majhnim odrom, na-
polnjevali so ga divji ritmi afriških bobnov, ki jh je obdeloval
mišičast črnec.
Pri gaderoberki je Fanning vprašal za Rica Luceilija in v ve-
liko začudenje ga ni napotila za oder, temveč v pralnico.
Lucelli je bil droben moški, skoraj sivolas, rahlo je šepal
in verjetno zaradi tega ni mogel nastopati. Izkazalo se je, da sta
se z Martine Lautier razšla že pred dvajsetimi leti, takrat, ko je
nehala nastopati kot La Poupee.
»In kdaj ste jo videli zadnjič?« je vprašal Fanning, ki se je
predstavil kot star prijatelj Martine Lautier.
»Zadnjič? Pred dvemi leti. V neki kavami na Boulevard St.
Germain. Bila je močno spremenjena in videti je bila tako nena-
vadno, posumil sem, da je začela uživati mamila.. Potem sem opa-
zil, da je objokana, nakar mi je začela pripovedovati, da je vse
njeno življenje v pričakovanju nekega moškega.«
»V pričakovanju?«
»Da. Vsa/ko noč. Nikoli ni videla, kje je Ti.stega dne je zapu-
stila stanovanje in če bo njen prijatelj to opazil, jo bo spet pre-
mlatil. Pokazala mi je modrice na rokah. Potem mi je naročila,
nekaj pijače. Imela je polno torbico denarja. Posvaril sem jo še,
naj bo previdna, ker ji ga sicer lahko še kdo ukrade. Toda samo
zasmeiala se je in mi odgovorila, da je itak ukraden.«'
»Ukraden?«
»Da, tako je rekla.«
»Ali veste, da je zdaj v bolnišnici za živčne bolezni?«
»Martine? Moj bog! Ne, o tem nisem imel niti pojma.«
— 48 —
»Nocoj sem jo videl. V Hopital des Anges na Montmartni.
Njen um je popolnoma zmračen.«
»Kako grozotno!«
»Bi si lahko mislili, kdo plačuje njeno zdravljenje?«
»Ne, monsieur.« LucelU je odvrgel cigareto in jo pohodil. »Za-
kaj ste pravzaprav prišli ravno k meni?«
»Vi ste edini človek, ki bi še utegnil imeti zvezo z Martinino
preteklostjo.«
»Z njeno preteklostjo? Monsieur, razšla sva se pred dvajsetimi
leti in se potem le še bežno videla. Pač, morda vas bo zanima-
lo ...«
»Kaj ?«
»Tri leta bo tega, ko sem neke noči srečal Martine Lautier na
Montparnassu. Z nekim moškim. Seznanila naju je.« Malo je po-
mislil. »Njegovo ime... Ko bi imel boljši spomin. Slabotno se
spominjam, da ga je predstavila za Angleža.«
»Kakšen je bil videti?«
»Kakor sto podobnih. Lasje peščene barve. Modre oči, domne-
vam. Trenutek ... Da, zdaj sem se spomnil. Pisal se je Dryden.«
Fanning se je zahvalil. V lokalu je naročil večerjo in stekle-
nico vina, s čimer naj postrežeju Lucelliju. Potem je odšel na uli-
co. Tričetrt na dvanajst. Še četrt ure.
Skozi gosto meglo se je plazil črni renault čez most k Ile St.
Louis. Na Quai d'Orleans je Fanning parkiral vozilo, ne da bi za-
prl okna in vrata.
Hiša, katere naslov mu je dal posrednik Molinard, je bila
veličastna zgradba iz sedemnajstega stoletja. Ob izlivku je bil
parkiran bel thunderbird.
Fanning se je vzpel po zložnih marmornatih stopnicah in pri-
tisnil na gumb poleg vrat. Vrata so se odprla in v podboju se je
pojavila senca neke postave, ki se je odčrtala od temnega ozadja.
»Monsieur Courtois?«
»Da.«
»Pričakujejo vas.«
Faning je vstopil. Vrata za njim so se zaprla. Potem druga
vrata. Slabotno razsvetljena veža. Šele zdaj je Fanning lahko videl
moža, ki mu je odprl: postava poklicnega pretepača v livreji
domačega sluge.
»Navzgor.« Videti je bil redkobeseden. Fanning je stopal za
slugom po stopnicah. Spet je odprl vrata, tokrat v veliko sobo,
ki je bila obložena z dragocenimi starinami. Nad kaminom iz
marmorja je visela Cezannova slika pokrajine. Odsevi ognja so
se lesketali na sliki.
Iz težkega usnjenega stola se je dvignil čeden mož. Sredi šti-
ridesetih, je ocenil Fanning. Eleganten. Živahne oči. Ustnice, ki
so pričale o krutosti.
»Jas sem Jolivet,« je dejal. »Sedite, monsieur Courtois.«
LEPE ŽENSKE SO PRILJUBLJENO RAZVEDRILO, A HKRATI
AHIlOVA PETA POIITIKOV
® POLITIKI LJUBIJO PREVEČ NEVARNO
• TRI LEPOTICE - TRI ZRUŠENE KARIERE
• AZIJCEM JE VENDARLE MNOGO LAŽJE
Ko je v politiki in diplomaciji pre-
vladovala še francoska šola, so bile
metrese še znamenje odličnosti mo-
ža. V času močnih .vladnih opozicij
in hladne vojne pa si politiki raztr
gajo kariere tudi pri skokih čez
plot. O tem zgovorno pričajo trije
primeri v zadnjih šestih letih:
CRISTINE IN PROFUMO
škandal je pred tremi leti več me-
secev polnil stolpce časnikov. Lepa
Cristine, deklica na telefonski poziv,
je krajšala meglene londonske noči
obrambnemu ministru Profumu,
hkrati pa tudi sovjetskemu vojne-
mu atašeju v Londonu. Nemorala je
za puritanske Angleže že sama po
sebi huda, kaj šele izdajanje držav-
niških skrivnosti v nezakonski po-
stelji? Profumo je moral pobrati ši-
la in kopita, konservativna vlada pa
je doživela še eno usodno krizo.
GERDA IN SEVIGNV
Ta škandal je manj znan. Mileje
je odjeknil zato, ker namestnik ka-
nadskega obrambnega ministra ni
bil več na položaju, ker je med tem
zmagala liberalna stranka. Gerda je
Pierru Sevignyju krajšala dolge ka-
nadske večere kar precej javno. Na-
mestnik ministra je vendar franco-
ske 'krvi... Huje je postalo takrat,
ko so odkrili, da je Gerda begunka
iz Vzhodne Nemčije, da se je v Za-
hodni Nemčiji razkazovala kot foto-
model, da je bila ljubica milionar-
jev in da je prav zatrdno Ulbrichto-
va špijonka.
Toda ob tem odkritju Sevigny že
ni bil več v vladi. Hoteli so uprizori-
ti preiskavo in sojenje, toda Gerda
je izginila. Sedanji kanadski mini-
ster za pravosodje je ugotovil, da je
umrla v Vzhodni Nemčiji zaradi lev-
kemije ... Toda to ni bilo res. Gerda
živi v MUnchenu kot barska dama,
nritrjuje, da je bila ministrova Iju-
-jica, toda zanika, da bi bila vohun-
ka. Nek časnikar jo je pripravil do
tega, da je telefonirala v Kanado.
Sevdgnyju je baje vzelo sapo, potem
pa je pridušeno vzkliknil:
— Ti? Saj bi morala biti že davno
mrtva?
SANDRA INTUNLIM
A-Nedavno je malezijski poslanik v
Avstraliji skrivnostno izginil. Zena
in hči sta ga prek televizije zaskrb-
ljeno iskali. Potem se je vrnil in ma-
lezijska vlada je sporočila, da je za
nekaj dni izgubil spomiil — zaradi
preutrujenosti. Vendar malezijska
opozicija je odkrila vzroke ambasa-
dorjeve utrujenosti. Teden dni se je
revež preutrujal v objemu plesalke
strip-teasa Sandre Nelson. Tun Li-
mu soproga nezvestobe ni zamerila,
malezijski predsednik pa je apeliral
na opozicijo, naj bodo vendar sve-
tovljani. Kljub temu pa je moral
Tun Lim domov v Malezijo ... Toda
za Sandro je afera le premalo od-
jeknila. Sporočila je malezijski opo-
ziciji, da je pripravljena poslati
»corpus delicti«, fotografije z amba-
sadorjem, če hočejo tudi take, ko je
on^ čisto br«,
Da, Azijcem je vseeno mnogo laž-
je.
® MALEZIJA — AVSTRALI-
JA 1966
® SANDP^4 NELSON, STRIP-
TEASE PLESALKA
© »ŽRTEV« MALEZIJSKI
POSLANIK V AVSTRALI-
JI TUN LIM
^ ODPUŠČEN SPODRSLJAJ
PO AZIJSKIH NORMAH
e OPOZICIJA   SPRAVI  PO-
SLANIKA OB STOLČEK
9 KANADA 1960
# OKRDA   OLGA   MUNSlt^
GER,   FOTOMODEL   K
BARSKA DAMA
• »ŽRTEV« NAMESTNIK*^
OBRAMBNEGA MINISTRA
PIERRE SEVIGNV
O NEMORALA IN ŠPIONAŽA
O MOČNO OROŽJE  PROTI
OPOZICIJI
# VELIKA BRITANIJA 1963
# CRISTINE KEELER, LE-
PA LONDONSKA »CALL-
GIRL«
9 »ŽRTEV« OBRAMBNI MI-
NISTER PROFUMO
9 NEMORALA IN ŠPIONAŽA
O KRIZA KONSERVATIVNE
VLADE. PROFUMO SFR-
ČAL...
ZAKAJ M MESEC?
ISKANJE ŽIVLJENJA IZVEN ZEMLJE
Morda nas k potovanju na Me-
sec najbolj vzpodbuja možnost,
da bi našli življenje izven Zemlje.
Mesec ima za dosego tega cilja
prednosti pred Zemljo: mala gra-
vitacija in odsotnost atmosfere
bo omogočila učinkovitejše lan-
siranje vsemirskih ladij, poleg te-
ga pa bo od tod s teleskopi laže
spremljati zvezde, za katere
astronomi domnevajo, da imajo
svoje planete. Na osnovi brezšte-
vilnih preučevanj nekaterih
zvezd so namreč znanstveniki
prišli do zaključka, da obstoje
planeti tudi izven Sončnega siste-
ma.
Po oceni Harlovva Shapleya ob-
stoji več ko 100 milijard galaksij
s preko 10 na dvajset ozvezd. Po-
dobno trdijo tudi drugi astrono-
mi in pravijo: »Ce je le vsaka
stota zvezda kot naše Sonce, če
je v planetarnem sistemu, če ima
planet, podoben Zemlji in je na
pravi razdalji od svojega sonca,
in če ima vsaka stota zvezda ke-
mično sestavo zraka, vode in
kopna kot Zemlja... tedaj je
kljub predpostavki kakih 10 mili-
jard planetov, na katerih so živ-
ljenjski pogoji podobni našim na
Zemlji.
VLOGA MESECA
Mars in Venera sta, kot kaže,
najbližja nebesna telesa, na kate-
rih bi morda lahko našli življe-
nje. Na Mesecu življenja ni, toda
biologi navajajo štiri njegove
okoliščine, pomembne za biolo-
ški razvoj Zemlje: 1. kot lalbora-
torij za preučevanje presajenih
mikrobov, bilk in živali, vključno
človeka; 2. kot sanatorij za one-
mogle; 3. kot odskočna deska na
druge planete; 4. kot »sprejem-
nik« za svetlobne in radijske sig-
nale drugih razumnih bitij izven
Sončnega sistema.
Biologi menijo, da je na Mese-
cu mogoče gojiti b^k^rijg i)» vjjg
vrste bilk. Mnogi biološki ekspe-
rimenti terjajo sterilno okolje,
ki je na Mesecu neomejeno, koli-
kor klice z Lunika in Rangerja
niso preživele in se razmnožile.
Na Zemlji sicer lahko ustvarimo
sterilno atmosfero, toda ne more-
mo doseči male gravitacije. Bodo
bilke v pogojih šestine zemeljske
teže večje in plodnejše? Ali bo
350-urni dan skupaj z malo gravi-
tacijo in atmosfero iz ogljikove-
ga dioksida, nezadostnega za rast,
poenostavil sicer težke probleme
pri proizvodnji hrane in kisika,
potrebnega kot osnovo za biva-
nje na Mesecu?
Misel, da bi Mesec koristili kot
bolnišnico za srčne bolezni, goji-
jo- le redki biologi. Po njihovem
mnenju bi mala gravitacija olaj-
šala delovanje srca, mišic in dru-
gih organov; hitreje bi se zarasle ,
zlomljene kosti itd. Seveda pove-'
zujejo drugi to funkcijo Meseca .
z dragim potovanjem in trdijo, :
da »nobeno življenje ni vredno ,
tolikšnih stroškov«. Drugače mi-
sli fizik Robert Ettinger, ki v
knjigi Izgledi nesmrtnosti pravi,
da bo mogoče vse ljudi, ki bodo
umrli, zamrzniti in jih oživeti
kasneje,. ko bo človeštvo našlo
zdravilo zoper bolezen, imenova-
no smrt. Če bi Ettingerjeva za-
misel našla dovolj podpore, bi v
mračnih kraterjih polarnih pod-
ročij Meseca imeli tako rekoč
prirodno »bolnišnico«, ki bi jo
lahko koristili za tri milijarde
ljudi, kolikor jih umre vsakega
pol stoletja.
DAVNA CIVILIZACIJA
NA MARSU
Življenje izven Zemlje zaposlu-
je vse znanstvenike. Znani sov-
jetski astrofizik školovski je 1959
omenil možnost, da so mali Mar-
sovi meseci mnetni sateliti, ki jih
je lansirala neka zelo razvita ci-
vilizacija. Fobos, oddaljen samo
5 tisoč 400 kilometrov od matič-
nega planeta, je na kritični točki
nestabilnosti in se dotika Marso-
ve atmosfere. Kaže, da bo padel
na Mars morda prej ko čez 10
milijonov let. školovski je sku-
šal razložiti padec Fobosa s tem,
da je satelit votel; če je votel, je
lahko umetni, a vzrok, da ga niso
odkrili pred letom 1877, je v tem,
ker ga prej niso lansirali. Dom-
neva je pogumna, vendar je še ni
mogoče ovreči, čeprav ji naspro-
tuje vprašanje, zakaj Marsova ci-
vilizacija, ki je 1877. leta lansira-
la umetne satelite premera 15 in
30 kilometrov (!), ni mogla vzpo-
staviti zveze z ^emljo? Bolj spre-
jemljiva je razlaga, da so sateli-
te lansirali pred nekaj milijonov
let, ko je bil Mars v sedanji raz-
vojni fazi Zemlje, odkrili pa so
jih 1877. leta, ko sta bila oba pla-
neta v ugodnem položaju in tele-
skopi izpopolnjeni.
NAŠA NADALJNJA
EVOLUCIJA
Znani britanski astronom Fred
Hoill v svoji knjigi O ljudeh in
galaksijah trdi, da dandanes člo-
vek podlega evolucijskim proce-
som in da smo od tekme med
ljudmi in nižjimi živalmi prešli v
tekmovanje med ljudmi z različ-
nimi idejami. Ne živimo v daljši
dobi primitivizma in tudi ne ure-
jeni srečni bodočnosti, pač pa v
času polnem socialnih težav, ki j
nasprotujejo vsaki logiki. Ne go-;
spodarimo s svojo lastno usodo; \
pojav razumnih bitij na Zemlji i
je izmenjal osnovne zakone evo-
lucije. Če bi odkrili način, kako"'
vzpostaviti zvezo z izvenzemelj-
skimi razumnimi bitji, bi se raz-
vijali hitreje in bi prišlo do »mu-
tacije idej«. ,j
BREZ
BESED
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK Drag"
Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo« »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950
19.S4) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in ^.alcc-
— Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za Informativno službo Celje. TISK IN KLIŠEJI: »Celjski Usk«. — CENA: posamezna številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2.»W
am, polletna lU (l.UlO) dm. Tujina 40 (4.UtK<). tBJUiCl RAČUN; Sff?-3-22a._
K RIŽA NK A
Vodoravno: 1. mlada afriška država; 5. ve-
lika katastrofa; 10. zlodej, hudič; 11. rjav
konj; 13. špansko žensko ime; 14. kemični
znale za element titan; 15. domače žensko
ime; 16. pregovor; 17. sklenjena roka; 19. hi-
ter tek; 20. ameriška kratica za »vse v redu«;
21. bankovec za 100 dinarjev; 22. začetnici
priimka in imena največjega slovenskega pi-
satelia; 23. pripadnik najnižjega stanu v sta-
rih Atenah; 25. ime armenskega skladatelja
Hačaturjana; 26- moški potomec; 29. glavni
števnik; 30. moško ime; 31. gaj v Aten^, po
katerem se danes imenuje zavod za napredek
znanosti in umetnosti; 33. idol; 34. slovita
družina izdelovalcev gosli iz Cremone; 35.
družbeni položaj.
Navpično: 1. razkazovalka modnih novosti;
2. ljubkovalno ime za očeta; 3. izrastek na
glavi; 4. veznik; 5. pristanišče; 6. medmet;
8. znameniti rimski pesnik (»Metamorfoze«2;
9. uspešno zdravilo, ki ga je odkril Fleming;
10. sirasta voda po skuti; 12. obmejni usluž-
benec; 14. matematične postavke; 17. stvarnik
sveta po verovanju starih Eigpčanov; 18. ma-
riborska tovarna avtomobilov; 24. moštvo;
26. jakost, moč; 28. zvezna severnoameriška
republika; 30. električna merska enota; 32
latinski veznik; 33. avtomobilska oznaka za
Mursko Soboto. (UDO)
SLOMŠKOV TRG. NAD VHODOM V ŽUPNIŠČE JE ZELO DOBRO OHRANJENA ŽI-
VALSKA PLASTIKA — LEV LEŽI NA TREBUHU. PREDNJA LEVA ŠAPA POČIVA
NA KONJSKI GLAVI. DVIGNJENO GLAVO OBRAČA NA LEVO STRAN IN ODPIRA
GOBEC. GRIVA MU V BOGATIH PRAMENIH OBKROŽA GLAVO VSE DO HRBTA.
PRAV TAKO JE GRIVA POD GLAVO NA PRSIH, KI JO JE UMETNIK UPODOBIL
V VERTIKALNIH NIZIH. LEV — SIMBOL MOČI, JE SIGURNO KRASIL VEČJO
GROBNICO NA CELEIANSKEM POKOPALIŠČU.
...DRUGAČNE »SKRBI« POVZROČA
GOSTA NASELJENOST V NEW VORKU.
TU JE GLAVNA SKRB ZGORNJIH DE-
SETTISOCEV, KAKO VZBUDITI POZOR-
NOST V TEM OSEMMILIJONSKEM
MRAVLJIŠČU? ŽEUA PO TEM, DA BI
BILI OPAŽENI, NE ODVRNE LJUDI NI-
TI OD NAJVEČJIH NESLANOSTI IN NE-
OKUSNOSTI. ŽENA NA NAŠI SLIKI SI
JE DALA NA PREDNJO STRAN BELE
OBLEKE NATISNITI TORZO IZ SRED-
NJEGA VEKA VENERE, DELO ITALI-
JANSKEGA MOJSTRA. TAKO NAJ BI JI
UMETNINA POSODILA TELO, GLAVA IN
OKONČINE PA SO ORIGINALNE. DVO-
MIMO, DA BI SI KAJ TAKEGA PRIVO-
ŠČILA PREFINJENA PARIŽANKA. TA
NEOKUSNOST JE ŠE ENO POTRDILO,
DA LJUDEM V NOVEM SVETU MANJKA
TRADICIJE, PREDVSEM KULTURNE.
NA ŽALOST SE TO POMANJKANJE OD-
RAŽA TUDI DRUGOD. V DVEH VOJNAH
SO JO AMERIČANI POCENI ODNESLI,
VSAJ NA DOMAČIH TLEH VOJNE NISO
ČUTILI. DA JE LE NE BI, KER BI JO
PLAČAL VES SVET.
MIREILLE MATHIAU, DVAJSETLETNA
TOVARNIŠKA DELAVKA IZ AVIGNONA,
JE CEZ NOC S PESMIJO ZAVZELA
FRANCIJO. IMAJO JO ZA VREDNO NA-
SLEDNICO EDITH PIAF. NJEN BLISKO-
VIT VZPON JE ZANJO KOT PRAVLJICA,
SAJ JE IZ SIROMAŠNE DELAVSKE
DRUŽINE, KI ŠTEJE 14 ČLANOV. DEK-
LE JE ODKRIL JOHNV STARK, NAJ-
VPLIVNEJŠI PARIŠKI MENAŽER.
GORATI AZERBEJŽAN
V SOVJETSKI ZVEZI
DOSEZA NAJVEČJE
POVPREČJE V STA-
ROSTI PREBIVALCEV
NA SVETU. VZROK
NI, DA BI BILI PRE-
BIVALCI LE STARI
LJUDJE, DA BI NE
BILO MLADINE. V
TEJ DEŽELI DOSEZA-
JO LJUDJE ZARES
ČASTITLJIVO STA-
ROST. STOLETNIKI
SO PRI NJIH PRAV
TAKO POGOST PO-
JAV KOT PRI NAS
ŠESTDESETLETNIKI.
NA SLIKI (DESNO)
JE ŠIRALI MUSLI-
MOV, KI ZATRJUJE,
DA JE STAR 161 LET.
ZA NJIM VIDIMO
NJEGOVO ŽENO KA-
TUN, KI JIH IMA TU-
DI ŽE NAD 90. ŠIRA-
LIJEVI STARŠI NAJ
BI BILI ROJENI LE-
TA 1700, NJEGOV
MLAJŠI BRAT PA JE
UMRL, KO MU JE BI-
LO 134 LET. ŠIRALI
SE JE TRETJIČ PO-
ROČIL PRI 110 LETIH.
ŠIRALI JE šE VED-
NO KREPAK MOŽAK.
IMA   LEGITIMACIJO,
V KATERI PIŠE, DA
JE BIL ROJEN 1805
LETA. TUDI CE TO
NE DRŽI NANTANKO,
MANJ NE BO STAR,
SAJ ZNA ŽIVO OPI-
SATI DOGODKE, KA-
KO SO NJEGOVO VAS
NAPADLE DIVJE TOL-
PE. PO ZGODOVIN-
SKIH VIRIH PA SE
JE TO DOGAJALO
PRED 150 LETI. ŠIRA-
LI JE IMEL 23 OTROK.
VNUKOV IN PRAVNU-
KOV NI VEC ŠTEL.
LETA 1980 NAS BO MILIJARDA, NA-
POVEDUJEJO KITAJCI. Z RAZMAHOM
»KULTURNE REVOLUCIJE« NARAŠČA
TUDI ŠTEVILO PREBIVALCEV. TUDI
NAJMLAJŠI IZ OTROŠKIH VRTCEV
STOPAJO PO POTI MAO-CE-TUNGOVE-
GA NAUKA. BODOČI PRIPADNIKI »RDE-
ČE GARDE« SO SE OBOROŽILI Z LESE-
NIMI PUŠKAMI — TODA V KITAJSKIH
PUŠČAVAH GROZIJO NEVARNE GOBE
NAD EKSPLOZIJAMI ATOMSKIH BOMB.
TERMIN JE BIL 9. SEPTEMBER. MOŽ
NA SLIKI JE WILLY LAGERS, MED
VOJNO ŠEF GESTAPA V AMSTERDAMU,
KI JE KRIV ZA UMOR 70.000 JUDOV.
VSE DO NEDAVNEGA JE SEDEL V ZA-
PORU, JUNIJA LETOS PA GA JE HO-
LANDSKI PRAVOSODNI MINISTER
SAMKALDEN V TAJNOSTI PUSTIL V
ZAHODNO NEMČIJO, KJER SE ZDRAVI
V BOLNIŠNICI. BOLEZEN JE NE-
OZDRAVLJIVA - LAGERS JE ZAPISAN
SMRTI. KER PA BI MORAL BITI 9.
SEPTEMBRA SPET V ZAPORU IN JE
HOLANDSKA JAVNOST ZVEDELA ZA
PRIMER, JE NASTAL VIK IN KRIK.
LAGERS JE ZAPROSIL V NEMČIJI ZA
AZIL. KRITIKA JE TOLIKŠNA, DA BO
MORAL PRAVOSODNI MINISTER SAM
KALDEN ODSTOPITI, CE SE LAGžiKS
NE VRNE, ALI CE NE UMRE. DOSLEJ
ŠE NI ZNANO, KAKO JE STVAR PO-
TEKLA? JE LAGERS LE PRAVOČASNO
UMRL?, KAJTI MINISTER ŠE NI OD-
STOPIL.
AMERIČANI V VIETNAMU NE POD-
LEGAJO SAMO OROŽJU PARTIZANOV
IN TROPSKIM BOLEZNIM. MNOGI,
ZLASTI TISTI V ZALEDJU, SO ŽRTVE
CRNOLASIH IN NA VIDEZ KRHKIH DE-
KLET. ZAKONOV Z VIETNAMKAMI JE
VEDNO VEC, A KAJ, KO VEČINA TEH
NOVOPOROCENIH AMERICANV NE BO
NIKOLI VIDELA AMERIKE. VIETNAM
NI DEŽELA ZA MEDENE MESECE .. .
2X BREZ BESED