Glas zaveznikov
Leto I - St. 74
ormacijski dnevnik A. I. S.
Cena 2 Uri
6o«n uzaisiostlNEZADOSTKE SPREMEMBEI Minula veneina.
TRST, petek 14. septembra 1945
UREDNIŠTVO: Via 8. * eUlco 8. • Telefon it 93854 In 9444S
OGLASI: Cene za milimeter višine (ilrlna ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 36), objave L- 9, finančni ln pravni oglasi L. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) 1* 12. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglase »prejema Union. Pubbllclti Itallana S. A., Trst, vla Silvio Pellico št 4, tel. 94044- Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). okoplsov ne vračamo.
Trst, 14. septembra Osnovno misel ameriškega zakona o posoji in zakupu je izrazil najbolje pokojni predsednik Franklin D. Roosevelt s prispodobo, v kateri je primerjal vojno požaru, ki je izbruhnil pri sosedu. Vsak izmed nas bi v taksnem primeru, je rekel predsednik Roosevelt, pomagal sosedu; ne samo zaradi tega, ker tako veleva načelo pomoči bližnjemu, ki je v nevarnosti, marveč tudi zaradi pravilno pojmovane lastne koristi. Saj je vsakomur jasna očitna nevarnost, da se od požara pri sosedu lahko vname tudi njegova hiša. Najenostavnejši način, kako pomagati sosedu pri gaSenju, bi bil, da mu posodimo svojo brizgalno, da z njo pogasi požar. Mogoče je, da sam ne bo zmogel pogasiti požara, toda vseeno mu bomo s tem pomagali; »a »as se bo s tem zmanjšala nevarnost, da bi se vnela Se naSa hiSa; če bi seveda tudi to ne zadostovalo, imamo Se dovolj časa, da priskočimo na pomoč z lastnimi rokami. Po končanem požaru nam bo sosed brizgalno vrnil. Ro sicer nekoliko obrabljena, mogoče celo poškodovana, toda s tem, da smo mu jo posodili, nismo pomagali le njemu, ampak prispevali tudi k varnosti svoje hiSe.
Tako so ravnale Združene države, ko je vojni požar, ki so go. zanetile v Evropi nacistične diktature, zajel domove prijateljskih narodov. Namen zakona o posoji in zakupu je bil dati napadenim narodom sredstva, da pogasijo vojni požar. Izkušnje so pokazale, da moči napadenih narodov kljub ameriiki pomoči niso zadostovale. Tedaj so tudi Združene države poslale na pomoč svoje vojake. Z združenimi močmi so Združeni narodi pogasili požar. Toda tudi pomoč drugih narodov je temeljila v tej vojni na istih načelih. Ameriške čete, ki so priSle d Anglijo, V francosko severno Afriko, v Avstralijo, na Novi Ze-fond, so dobile vse, kar so jim te dežele mogle nuditi, po načelu zakona o posoji in zakupa brez plačila. To je bila gospodarska podlaga velike vzajemnosti Združenih narodov v tej vojni, Vojna je končana, vlada Združenih držav je pred dnevi ukinila Veljavnost zakona d posoji m zakupu, tako so molče storile tudi druge države.
Svetu, ki je v Šestih letih vojne toliko trpel, grozi danes drugi požar, požar bede in obu-Po, ki se polaSča ljudskih mno-Mc. Tudi danes stojimo pred Podobnim položajem, kot pred 'estimi leti pri napadu nacističnih diktatur. Tudi danes y°ri pri sosedih, zato je tudi danes potrebna gospodarska Vzajemnost Združenih narodov.
Razvoj prometa in medna-vodne delitve dela je tako-tesno Povezal različne dele sveta, da je svet postal nedeljiva enota. Ni mogoče, da bi v eni deželi vladala blaginja, če pri sosedih razsaja peda in obup. Prav tako *ti mogoče, da bi se ena dežela tkuSala reiiti z izločitvijo iz svetovnega gospodarstva z gospodarskimi ali političnimi pregradami ob mejah, z monopoUzaoijo 9°sP0darstva v obliki državnega 3°spodarstva ali uvedbo več ali manj prisilnih ukrepov v gospodarskem življenju.
Bivši ameriški zakladni minister Henry Morgenthau opominja v svojem zadnjem članku v listu «Neu> York Herald Tri-6kne», da bo morala prihodnja zvetovna gospodarska konferen-°a izdelati gospodarsko listino, Katere cilj naj bi bil zboljšanje Gospodarskih razmer na svetu. Zboljšanja pa ne bodo mogli (*-vesti samo v eni deželi, ako °*tali svet ne bo užival enake y°vnje gospodarskega procvita.
■ vojni smo skovali orožje, ki p bilo v njej odločilne važnosti. rdv takSno orožje moramo sko-ati tudi za dobo miru. To je r°J7e vzajemne gospodarske G°moči na podlagi medsebojne-j?a Podpiranja v obliki dobav po a Podpiran ja.
0 je v načelu bila tudi fnovna misel gospodarskega govora v Bretton VJoodsu. aPredek, ^caterega bi posa-e*n<j država dosegla po vojni, k more biti izključna njena *t, fcer bi to pfej ali slej po-*Ho njen propad. Kdor se je naučil iz izkušenj poslednje nv3*e> mora vedeti, da živimo v 4 kjer so narodi potrebni , “3 drngemu. Ni več mogoč 4.J- hi bi bil deloma svoboden, na°rna bi živel v suženjstvu, Tu.Po1 v miru in na pol vojni, tii j! ne. more dolgo trajati svet, pa * bil deloma bogat, deloma ^romasen. Napredek je kot biti’ je lahko le sploSen. Mora trai!!*uPen vsem, če ga hočemo l*° uživati.
^radi
V0LIVNE6A ZAKONA
Izjava vodje bolgarske opozicije
Sofija, 14. septembra
Vodja bolgarske opozicije minister Nikola Petrov Je Izjavil, v nekem razgovoru, da menijo voditelji opozicije, da vladno izboljšanje vo-llvnega zakona ni zadovoljivo. Ce bo opozicija bojkotirala volitve, če bo vlada na oblasti brez sprememb ln če bodo obdržali komunisti notranje ter pravosodno ministrstvo, menijo opozlcljonalne stranke, da garancije, katere so dobili, niso zadostne. Petkov je dodal, da je kmetijsko krilo domovinske fronte pod vodstvom Aleksandra Obo-va protestiralo proti zahtevi, da bi njegova stranka uporabljala tradicionalna Imena, to Je »Kmetijska zveza* in »Kmetijska zastava* za njtgov list.
Glavni razlog, zaradi katerega opozicija bojkotira volitve, pa Je vsekakor trdno prepričanje, da mora biti notranje ministrstvo v »nevtralnih* rokah, da bo prebivalstvo
varno pred vsako bojaznijo. Komunisti zaenkrat nočejo izpolniti nobene teh zahtev.
Reforma valivnega zakona
v Bolgariji
Sofla, 14. septembra Zaradi ugovora ameriške in britanske vlade, ki ata izjavili, da postopek, po katerem naj bi se vršile bližnje volitve v Bolgariji, ni v skladu z demokratičnimi načeli. Je bolgarska vlada izvedla reformo volilnega zakona.
Edina važna sprememba pa Je, kot izgleda, v tem da so opoziciji dovolili osnovanje volilnega bloka
Papež sprejel
Eimenhow«rja in Clarka
Vatikansko mesto, 14, septembra Papež Je sprejel generala Elsen-
hotverja ln Clarka
Japonski cesar jaha na belem konju v spremstvu svojih vojačkih svetovalcev. Japonsko ljudstvo je v njem videlo božanstvo, katerega ugled pa bo zdaj zavezniška zmaga in dolgoletna zasedba vse Japonske verjetno precej omajala.
ZANIMIVA KONOJKVA ODKRITJA
Razpust japonskega glavnega slana
MacArlhur m bo nastanil v Toklju Pradaja Japonskih adlnlc v Rangoonu
Iz Jugoslavije
Povodom mnogih važnih in zanimivih vprašanj Ja minister federal ne vlade Bosna in Hercegovine Pa-saga Mandžtč-Murat izjavil v zvezi s prehrano: « Vprašanja postavljajo na vsakem koraku posebno delavci, In nameščenci ubožnih slojev. To prihaja od bojazni, da bo težko prehraniti se, posebno zaradi velik« letošnje suSe. Zasejane je bilo 72% zemlje, toda z ozirom na dolgotrajno sušo Je letina zelo slaba. Po nekaterih krajih Hercegovine niso pridelati niti semena. Da rešimo vprašanje prehrane v Bosni In Hercegovini, moramo izkoristiti do največje možnosti predvsem letošnjo žetev ln Izvršiti raetoniranje živil. Zvezna vlade je že podvzela mere, da pomagr prr odkupu žita. Do l. novembra bo treba uvoziti 9000 vagonov žita. Iz Izjave zveznega ministrstva je razvidno, da bo prispela v jugoslovanska pristanišča večja količina hrane, ki jo bp poslala ustanova UNRRA. V mesecu avgustu ni prispela zadostna količina hrane, ker so v glavnem pošiljali tekstilno blago. Zato tudi ljudstvo ni prejelo zadostne količine hrane. Sovražniki s« to takoj izkoristili ter pričeli širiti vesti, da Jugoslavija hrane ne bo več prejemala. Hrana, ki je že razdeljena ter ona, ki bo prišla iz Vojvodine in pa ona, ki bo poslala ustanova tJNRRA, bo zadostna, da zavaruje prehrano prebivalstva. O naporih, s katerimi rešujejo vprašanja preskrbe, je minister Mandžič dejal: »Za preskrbo prebivalstva Bosne In Hercegovine smo vložili mnogo napora. V času štirih mesecev smo p ra Jeli nekaj iz Vojvodine, nekaj od ustanove UNRRA, skupno 900 vagonov žita ln moke, 106 vagonov sladkorja, 5 vagonov masti, 13 vagonov olja, 55 vagonov mesnih oz. ribjih konzerv, 35 vagonov graha itd. Te količine so prispel« v deželo delno že pod okupatorjem, kljub težkim prometnim zvezam. Naj-večje težave dela promet, čeprav Je v zadnjem času precej Izboljšan. Železniški promet je zelo obremenjen ter še ni vzpostavljen v vseh okrajih. Tudi pomanjkanje avtomobilov je zelo veliko. Kot sem že 'dejal, je zvezna vlada zagotovila potrebno^količino hrane za Bosno in Hercegovino, toda moramo preskrbeti tudi prebivalstvo gorskih krajev prej, preden bo zapadel sneg, ki M zatrpal vse poti.
9000 vagonov hrane, katero bo treba nabaviti do 1. novembra, predstavlja zadostno količino za preskrbo prebivalstva, kakor tudi rezervo za gorska naselja čez zimo. Glavna količina hrane bo prispela Iz Vojvodine preko Broda, Okuftina in Višegrada. Od ustanove UNrra pa preko Dubrovnika, Splita in Treta. Pri preskrbi bodo lahko pomagale zadruge in poedlnl trgovci, posebno z blagom, ki ni raclonira-no, kot na pr. zelenjava, krompir, grah itd. So primeri, ko zahtevajo zadruge in trgovci posebej hrano Iz Vojvodine. Tega ni mogoče dovoliti. ker se s tem otežuje načrtna oskrba In se preobremeni prometne zveze. Organi narodne oblasti bodo morali prenehati z dosedanjim načinom trgovanja, to je, da bodo delili sami blago.
Tretje zosedonje';.*lo„'em'0
Sveta zunanjih ministrov
Byrnesovi razgovori ■ kraljem Petrom in regentom Damaskinosom
London, 14. septembra Ameriški zunanji minister Byr-nes, zastopnik Združenih držav na konferenci zunanjih Jnlnlstrov v Londonu, ee je včeraj razgovarjal z jugoslovanskim kraljem Petrom ln z grškim regentom nadškofom Da-mnsklnosom. Byrnas se Js sestal z jugoslovanskim kraljem v hotelu Cleridge. kesneje pa Je razpravljal na ameriškem poslaništvu z nadškofom Damaskinosom,
V teku dneva je Imel ameriški zunanji minister tudi : razgovor s sodnikom Robertom H. Jacksonom, ameriškim zastopnikom pri komisiji za vojne zločince, poleg tega pa je razpravljal z avstralskim zunanjim mintstrom Herbertom Ewat-tom.
Ameriško poslaništvo je javilo, da prihajajo v London diplomatski zastopniki Združenih držav. Arthur
Bllse Lane, ameriški poslanik na Poljskem ln Robert Patterson, ameriški poslanik v Jugoslavlj, sta že v angleški prestolnici. V kratkem bosta prispela v London Maynard Darnes, ameriški poslanik v Bolgariji in Burton C. Derry, ameriški zastopnik pri zavezniški nadzorstveni komisiji v Romuniji.
Do zdaj ni prispelo na ameriško poslaništvo še nobeno poročilo o Harrimanu, ameriškem poslaniku v Sovjetski zvezi, ki bo v kratkem prispel v London; enako tudi sir Archlbald Clark Kerr, angleški poslanik v Sovjetski zvezi.
Včeraj ni bilo sestanka sveta zunanjih ministrov petih zavezniških narodov. Zastopniki Združenih držav, Velike Britanije, Sovjetske zveze, Kitajske ln Francije so Imeli zasebne seje. Tretja plenarna seja zunanjih ministrov je danes.
pred vojno niso zadoščale potre bam, med časom okupacije so pa še te utrpele škodo. Na Dravi nastajata dve veliki vodni centrali v Dravogradu ln pri Mariborskem otoku. Centrala v Dravogradu bo zmogla pri popolni Izgraditvi 22.000 kilovatov. Je že dograjena, je pa bila tik pred koncem vojne bombardirana ln zdaj še ne dela. Električna centrala na Mariborskem otoku bo dovršena v dveh letih in bo zmogla 50.000 kilovatov. V gradnji je tudi več novih daljnovodov.
Ljubljana potrebuje »e 100.000 m3 drv. Zdaj je v gozdovih pripravljenih že 60.000 mS drv. Od tega je določenih za Ljubljano 25.000 m3.
V Beli Krajini so začeli z načrtno elektrifikacijo. Tehnik in gradbeni vodja del je Izumil dve Izboljšavi, ki jih pri postavljanju vodov uporabljajo. Prva Izboljšava je priprava za montažo izolatorjev s krivimi opornicami. Druga naprava, ki je je Izumil, je priprava za stikanje drogov za namestitev vodoravne prečke.
Uredba o prvenstvu pri dodeljevanju zemlje je Izšla.
London. 14. septembra
Japonska poročevalska agencija javlja, da Je bil v četrtek na ukaz generala MacArthurja razpuščen Japonski cesarski glavni stan.
Po »Reuterjevem* poročilu se bo glavni stan generala MacArthurja, ter glavni stan generalnega poročnika Richarda Butherlanda, načelnika glavnega stana generala MacArthurja, v ponedeljek nastanil v Tokiu.
Danes je izvršil samomor Clhahi-ko Kolsuml, minister za civilno pomoč v Toj:vi vladi. BU Je na devetem mestu v seznamu vojnih zločincev. Poročilo o samomoru je b:lo obljavljeno nekaj minut pozneje, ko je Japonska vlada sporočila poveljstvu 8. ameriške armade, da Je pripravljena izročiti vse vojne zločince, ki so na seznamu.
General Jonath&n M. Waln-wright, Junaški branitelj Corregi-dorja, Je razstavil v Narodnem domu listino o Japonski predaji. Predsednik Truman Je izjavil, «da bi bila ta listina v zasmeh, če ne bi nadaljevali bo.fa proti Ideologiji tistih, ki so povzročili vojno v Evropi.*
Admiral Mountbatten Je Izjavil, da pričakuje od maršala Terauchi-Ja, poveljnika Japonskih sil Jugovzhodne Azije, osebno izvršeno predajo, čim bo zdravstveno stanje slednjega to dopuščalo.
Včeraj Je bila v vladni palači v Rangoonu slovesnost podpisa Ja ponske predaje sil, ki so v Burmi.
Bivši ministrski predsednik Tojo še vedno cdklanja hrano ln povzroča s tem negotovost ozdravljenja. Vsekakor pa Je njegovo zdravstveno stanje povoljno. še vedno je v ameriški poljski bolnici v Yokoha-mi.
Konoje o ozadju japonske politike
Dopisnik «New York Times* poroča, da Je princ Konoje trikratni japonski ministrski predse Ir. ln eden izmed cesarjevih svetovalcev izjavil, da Ima cesarska vlada namen Izločiti vojsko iz političnega življenja v deželi.
«Svet», je dejal Konoje, «ni mogel zaupati Japonski. Ce je vlada nekaj obljubila. Je vojska odredila drugače. Od zda.i naprej bo druga-
FA ¥
Odlikovani junaki
vohunske sluibe
Washington. 14. septembra Sedem in dvajset članov vohunske službe, ki so bili podrejeni generalu IVilliamu Donovanu, Je dobilo odlikovanja za dejanja, ki so jih med vojno izvršili v Evropi ln na Tihem oceanu.
Med odlikovanci Je tudi 63-letni Henry L. Laussucq, ki Je bil pred vojng publicist v Pittsburgu.
Odlikovali so tudi druge član* vohunske služze, ki so ovirali sovražnikovo telo v državah, kjer so delovali^ Med temi so polkovnik Arden Dow, kf je vodil misijo na Kitajskem, kjer Je \ustanovil tajno vohunsko šolo za kitajske agente, polkovnik litja Andrej Tolstoj, ki Je sodeloval pri gradnji nove ceste za dobave Kitajski. Bil Je tudi osebni zastopnik predsednika Združenih držav pri DalaJ-lami. Tolstoj je vršil svoja nalogo obzirno in dipk* matično. Tretji odlikovanec je polkovnik Albert Seitz, ki se Je spustil s padalom v Jugoslaviji, vršil službo v Italiji in vodil razne misij? pri težkih operacijah ln sabotažnih dejanjih.
tega je potrebno, da
vsak narod opusti misel na gospodarsko samostojnost, ker ima vsak narod samo izvestne omejene in strogo po naravnih pogojih in sposobnostih svojih članov odrejene možnosti za uspešno gospodarsko udejstvovanje, kjer lahko vodi, nima pa vseh. Tako urejen svet bo dosegel najvišjo možno stopnjo gospodarske in moralne blaginje. Izkoriščanje najboljlih pogojev mora biti cilj vsakega naroda, v ostalem pa se mora služiti dela drugih narodov v vseh panogah, kjer ti prednjačijo.
Pogoj za to pa je svobodna svetovna izmenjava dobrin, odstranitev pregrad političnega, gospodarskega in socialnega
Parlemenlarne volitve v Romuniji
Moskva, 14. »epttrr.bra Radijska postaja v Moskvi je sporočila, da j* romunski mlnistr-Skl predsednik Petru Groza objavil, da bodo v kratkem parlamentarne volitve «na osnovi splošnega, neposrednega in tajnega glasovanja*.
značaja. Znižanje carinskih tarif, odstranitev omejitev v zunanji trgovini, ukinitev podpor izvestnim gospodarskim panogam na ikodo drugih, stabilizacija valut, medsebojna finančna
Sovjetsko-rGmunski sporazum
Romunija je dobila pomembne koncesiji
London, 14. septembra
Radijska postaja v Moskvi je v sredo javila, da sta sovjetska in romunska vlada v dopolnilo k premirju podpisali sporazum, ki daje nekatere koncesije Romuniji. Radijsko poročilo Sovjetske zveze pravi:
»V teku razgovorov, ki s« se vr šili v Moskvi med romunsko delegacijo, ki sta jo vodila ministrski predsednik Peter Groza ter podpredsednik in zunanji minister Ta-tarescu, ter med sovjetsko vlado, so razpravljali o vprašanjih gospodarskega, kulturnega ip političnega sodelovanja med obema državama. Razprave so se vodile v duhu medsebojnega razumevanja ln prl-šrčnoati. Razgovore so zaključili z vrsto sporazumov, ki se nanašajo na rešitev romunske gospodarske krize, nastale zaradi velike suše ter slabe letošnje žetve. Sedanji gospodarski položaj trenotno ovira romunsko vlado, da bi Izpolnila pogoje premirja, ki ga je s Sovjetsko zvezo sklenila septembra 1944. Ker je Romunija v prvem letu premirja zvesto izpolnila dolžnosti in ker je Sovjetska vlada prepričana da Jih bo izpolnjevala tudi v naprej, j* smatrala za umestno, da priskoči romunskim potrebam na pomoč. U-epeh razgovorov Je bil sporazum, na podlagi katerega Je dala sovjetska vlada Romuniji na razpolago 150.000 ton žita ln koruze za potrebe romunskega naroda.
Poleg tega je romunska vlada dosegla sporazum, na podlagi katere-
podpora, svoboda gibanja za vse p° vsem svetu, skratka enotno ga bodo predaJo doIf>£ene kolil!lne svobodno svetovno gospo-'za
ln
darstvo, vse to je pogoj za ugoden gospodarski razvoj v bližnji bodočnosti. Vsa ta vprašanja bo morald urediti svetovna gospodarska konferenca, Če nočemo, da bo iz gospodarske bede, ki nam jo je zapustila vojna, vzrastla gospodarska razko-sanost sveta, iz katere se bo rodila nova vojna.
FRANCE GORJANC
vojne reparacije z romunske strani nadomestili z drugimi proizvodi, predajo ostalega žita pa bodo odložili do prihodnje žetve. Nadalje predvideva sporazum znižanje dolžne količine drugega blaga, enako pa tudi znižanje plačil v denarju, ki jih predvideva sporazum, sklenjen med obema vladama ob premirju. Istočasno je sklenila sovjetska vlada, da bo zmanjšala obseg lastnine, ki jo more romunska
vlada '^•n iti Sovjetski zvezi pa podlagi določb premirja. Vrnitev bo poleg tega odložila za tri leta.
Sovjetska vlada se je tudi odločila da sprejme romuhSko prošnjo za vzpostavitev uprave vseh romunskih železnic, za povečanje števila lokomotiv ter zaloge premoga za železnice; da vrne Romuniji del trgovskega in vojnega brodovja, ki ga je Sovjetska zveza zaplenila kot vojni plen. Obe vladi sta dosegli tudi sporazum o vprašanju romunskih vojnih ujetnikov. Velik del vojnih ujetnikov se že vrača v domovino. ReaiU sta tudi vprašanje sovjetskih državljanov v Besarabiji in Bukovini, ki bivajo v Romuniji.
Med svojim bivanjem v Moskvi, Je bil romunski prosvetni minister sprejet od ljudskega komisarja za prosveto ter od predsednika odbora za višje šole. Sklenili so šporazum za prosvetno ln kulturno sodelovanje med obema državama.
Poročilo sovjetske radijske postaje pravi, da so se razgovori vršili od 4.-13. septembra. Sef sovjetskih delegatov je bil podkomlsar za zunanje zadeve gospod Višinski.
Ameriiki dopisniki v Romunijo
Waahtngton, 14. septembra Ameriški zunanji minister Javlja, da Je prejel Informacije od predstavnika ameriške vlade v Bukarešti, da so tamkajšnje oblasti izdale nekaterim ameriškim dopisnikom dovoljenje za takojšen prihod v Romunijo. Dovoljenja so izdali predstavnikom sledečih Uetov In poročevalskih agencij; «New York Times*, »Chicago Tribune*, »United Press*, »International News Servi-ces», »Associated Press*, »Christian Science Monitor*, »P. M.», »The Natlon*.	" ‘
Ukinitev vojaške cenzure
v Grčiji
Atene, 14. septembra Uradno javljajo, dsi so v torek ukinili vojaško cenzuro.
Admiral m ji polomil!
Ameriški admiral William HaLsey, poveljnik letalonosilk, s katerih so poletavali bombniki nad Japonsko, je pred časom izjavil, da bo na čelu ameriških čet v Tokio jezdil — na cesarskem belcu. (V japonski vojski je smel imeti belega konja samo cesar).
Občudovalci v Ameriki so mu tako začeli pošiljati darove. Iz Texasa je dobil srebrne ostroge, mesto Reno pa mu je poslalo dragoceno sedlo, vredno S.000 dolarjev.
Ob podpisu japonske predaje je na krovu bojne ladje *Missouri» sprejel novinarje. Seveda so ga takoj vprašali, I če bo res jezdil belca v Tokio.
«Zakaj rajši nisem držal jezika h je dejal admiral.
«Priznati vam moram, da sploh ne znam jahati!*
če. Kar bomo obljubili, bomo tudi
Izvršili.*
Konoje Je dajal, da Je vojaška tajna policija, v zadnjih treh letih nadzorovala tudi njega ln mu grozila. Dodal je, da bo po njegovem mnenju potrebno še nekaj mesecev, da se bo ojačila policija tako, da bo lahko ščitila narod.
Ko se je dotaknil »incidenta* s Kitajsko, je princ dejal, da bi on morda lahko dosegel sporazum z generalisimom Cangkajškom, če ga ne bi ustavili, ko se Je z ladjo peljal na sestanek.
Konoje je dodal, da so bili cesar, on ln večina vlade pripravljeni, da se umaknejo po ameriški zahtevi iz Kitajske, toda Tojo, ki ga je pod-birala vojaška klika, se Je temu naj-odločnejše upiral. Zaradi tega Je moral Konoje popustiti.
Princ Je dodal, da Je po njegovem mnenju vojska še tako močna, da bo mogoče streti njen vpliv le s pomočjo ameriških sil, kar Je tudi želja večine naroda.
»Ker je vojska zdaj na Japonskem popolnoma izgubila ugled. Je stanje drugačno kot v Nemčiji po prvi svetovni vojni,* Je dejal princ Konoje ln zaključil, da Je potrebno ugotoviti, da bi se dala vojna s Kitajsko in z zavezniki preprečiti. Krivda pa zadene v prvi vrsti Japonske militariste.
Razpust MČrnega zmaja"
Japonsko društvo »Cmi - zmaj*, katerega ukinitev Je odredil general MacArthur, Je dobilo odločilni udarec z aretacijo admirala Sige taka šlmada, bivšega mornariškega ministra v Tojevl vladi in sedmih glavnih organizatorjev. To društvo, ki Je razpolagalo z velikimi denarnimi sredstvi. Je svojim terorizmom strahovalo tudi visoke Japonske politične osebnoeti in je dolga leta močno vplivalo na politiko deželi Namen društva Je bila gojitev »tradicionalnega duha zvestobe in rodo-ljubnosti*. Društvo Je v »rodoljubne namene* izvršilo mnogo zločinov. Leta 1920, ko se je Japonska liberalizirala, so skušali delovanje tega društva onemogočiti, bilo pa Je premočno, da bi klonilo. Društvo se Je še bolj razvilo in se pridružilo »gibanju mladih častnikov*, ki so pričeli z organizacijo vojske. V delovanje »Omega zmaja* so spadale prekinitve neljubih političnih sestankov, vohunjenje za oeebami »dvomljivih političnih nazorov*, vohunstvo v inozemstvu in propaganda.
Kdo hoče domov?
Trst, 14. septembra Listi poročajo, da so za sto pet tisoč poljskih vojakov, ki žive v angleškem zasedbenem področju v Nemčiji, določili plebiscit. Odgovoriti bodo morali na vprašanje: »Ali »e želite vrniti zdaj na Poljsko pod okoliščinami, ki Jih poznate?* »Associated Press* poroča, da so Angleži napovedali plebiscit zaradi tega, da ne bi tratili časa. Poljaki, ki bodo odgovorili odklonilno, bodo Imeli kasneje ponovno možnost, da s« odločijo.
Smrt maršala von Buscha
London, 14. septembra Po sporočilu, ki Je bilo objavljene v «Dally Exprea#u», je nemški maršal Ernest von Busch, zadnji poveljnik na nemškem bojišču proti maršalu Montgomeriju v severovzhodni Nemčiji, preteaklega Julija umrl v britanski bolnici za vojne ujetnike, Pravijo, da sl1 Js 80 letni maršal vzel življenje, ko Je izvedel vest o nemški predaji. Pogreba von Buscha, ki se Je vršil z vsemi vojaškimi častmi, se je udeležil maršal von Rundstedt, pet pešadljsklh generalov in dva letalska maršala.
Izjave Mao Tse Tunga
Cungking, 14. septembra
Vodja kitajskih komunistov general Mao Tse Je podal prvo uradne izjavo po začetku razgovorov med komunisti in Kuomlntangom, ki so se pričeli pred dvema tednoma. Dejal Je, da si želi vsa Kitajska miru ln da Je prišel v Cungking za radi tega da zastavi vse moči, da ga končno dosežejo.
»Ml komunisti*. Je zatrdil, »upamo na dober uspeh teh razgovorov da bi tako Kitajska doživela po vojni dobo miru in obnove.*
Mao Tse e dodal da sta trenotno stranki pripravljeni, da nadaljujeta razgovore. Upajo, da bodo imeli tl razgovori ugoden zaključek. Nadalje Je izrazil upanje, da med pogajanji ne bo prišlo do spora med komunističnimi četami ln silami narodne vojske. Komunistične sile so pripravljene ln odločene prekiniti vsak spor s čunkinškimi oddelki, trdno pa so odločene za boj proti sodelavcem sovražnika. Mao Tse. ki ima 52 let, Je prispel v Cungking na povabilo generalialma CangkaJ-ška 28. avgusta.
General Gambara bo sojen
Rim, 14. septembra »Associated Press* prinaša poročile «Anse», da Je general Gastone Gambara. bivši poveljnik fašističnih čet v španski državljanski vojni in načelnik glavnega stana takosvane Mussolinijev* vojske 1943/44, med 48 italijanskimi generali, kt so zdaj Internirani v Coltanu ln pričakujejo razpravo.
Gambara je obtožen, da je sodeloval s fašisti ln ob italijanskem premirju predal Nemcem evoj XI. armadni zbor, ki j* bil nastanjen v Sloveniji.
NnllevniKn odrndbn Hlmmlnrja
London, 14. septembra Komisija aa vojn« zločine je javila, da je dal vodja Geetapa Hein-rioh Himmler Hitlerju pobudo za množične umore političnih ujetnikov v plinskih celicah.
DEMOKRATSKE
BESEDE
Demokracija
v očeh angleškega laburista
Barold J. Las M II.
Nobena demokratična vladavina ne bi mogla delovati, če bi bila vsa oblast osredotočena v rokah maih-nega števila ljudi. Cim večje J« sodelovanje državljanov, tem večjo pozornost Je mogoče posvečati njihovim Izkušnjam. To pomeni potrebo krajevne samouprave v velikem obeegu. Centralizem, po besedah Lamennaisa, ustvarja v središču prevelik pritisk, na periferiji pa praznino.
Neodvisno sodišče Je bistveno za demokracijo; sodišče mora zajamčiti vsem državljanom enako zaščito pred zakonom, mora delovati s pomočjo upravnih sodišč kot kazenskih sodišč po klasičnem angleškem vzorcu. Prav tako je osnovna zahteva demokracije, da siromaštvo nikomur ne brani neovirano uživati zaščite zakona.
Demokracija pa n1 nič manj tudi izvestna oblika socialnih in gospodarskih odnošajev. Nobena skupnost, v kateri vladajo velike razlike v dohodkih, ne bo dolgo ostala demokratična. Nobena skup noat, kjer bo vladala dolgo časa v velikem obsegu nezaposlenost, ne bo mogla ostati dolgo demokratična. Demokracija prav tako mi združljiva z zasebno lastnino proizvajalnih sredstev.
Ustavna vlada je prav tako nujna v gospodarskem življenju, kot je v političnem. Mezdna odvisnost sicer prav gotovo pomeni napredek v primeri a suženjstvom, toda Je še vedno suženjstvo, nikakor pa ni demokracija. Demokracija prav tako ne more trpeti družabnega reda, v katerem bi ena skupina državljanov imela posebne prednosti ki hi temeljile na rojstvu, bogastvu, po-koljenju ali rast. Taksen ustroj daje tistim, ki posedujejo takšne prednosti, nagrado, za katero niso prispevali odgovarjajoče službe skupnosti. Zgodovina ne pripušča nobenega dvoma, da bo prlvlliglra-na skupina vedno omejevala Izvajanje demokracije tudi za ceno državljanske vojne, s katero bi bila pripravljena branit! svoje prednosti.
Nujno J« potrebno, da demokracija, da svojim državljanom potrebno Izobrazbo kot vodilo v zapletenih odnosajih. r katerih živijo. Takšna izobrazba mora trajati toliko časa, da Jih usposobi prisvojiti sl dediščino naše civilizacije. Vzgojni ustroj mora dati tri stvari: mora naučiti lju,di Izvestne mere zdravega naravnega skepticizma, sposobnosti dvomiti v nadrejeno oblast, prav zaradi tega, ker je oblast; nihče ne more prejeti pravilnega odgovora, če ne zna pravilno vpraševati. Morala bi dati državljanom pravilno sliko o mestu, katero zavzema znanost v naši civilizaciji. In ne na zadnjem mestu mora naučiti svoje državljane, da je vrednotenje, ki je stavilo »duševnega delavca* nad strokovno tz-vešbanega delavca, tragična posledica družbe, ki Je skorajda uničilo našo civilizacijo.
Demokracija je končno tudi način, da dospemo do odločitev. Predpostavlja, da državljani pridejo do zaključkov s pomočjo razumnih dogovorov. Prepričana Je, da je go-•bilna, kjer razpravljajo, boljša kot koncentracijsko taborišče. Toda če naj ljudje razpravljajo in se držijo sklepov takšnih razgovorov, morajo imeti skupen oenovni žtvljenski cilj. Kjer se ločijo med seboj v teh končnih ciljih, krogla iz puške hitro nadomesti volivno kroglico. Ljudje p« Imajo skupn* o-snovn« življenjske cilje tam, kjer vlada saupanje v bodočnost, pod-vzetnost in navdušenje ne samo pri maloštevilnih, ampak pri vseh. Tam pa kjer so vse te stvari nedostopne za široke množice, se razširja zavist, meltem ko pri maloštevilnih, ki uživajo prednosti, vlada strah; tam pa. kjer so zagotovljene, postane skupnost veliko bratstvo mož in žena, katerih oeebno zadovoljstvo se spaja v skupnem zadovoljstvu. Iskanje poti v življenje, katero bomo lahko živeli na takšen način, Je demokracija.
(Konto)
Sestanek nttrnberškib tožilcev
London, 14. septembra Danes Je izvršil samomor Clkahi-pri#j»B francoski javni tožilec za razprave proti vojnim zločincem Fransoig de Menthom. y bližnji bodočnosti pričakujejo prihod sovjetskega Javnega tožilca Britanski javni tožilec H. W. ShawereM ho skupno z ameriškim Javnim tožilcem sodnikom Robertom H. Jacksonom in francoskim ter sovjetskim Javnim tožilcem na posebnem sestanku obravnaval obtožnico proti 24 vojnim zločincem, k! jih bodo sodili v Ntirnbergu. Obtožnico bodo nato oddali bruni 1 c cm.
GOSPODARSTVO
Kajenje opija Je najžalostnejša zapuščina japonske nadvlade na Kitajskem. Cenijo, da trpi na tej razvadi 32 milijonov Kitajcev. Posebne komisije, ki Jih je postavila kitajska vlada v Cungkingu, skrbijo za to, da uničijo vsi kmetje nasade maka, vse naprave za Izdelovanje in vse zaloge opija. Kadilci opija imajo rok osmih mesecev, v katerem se morajo odvaditi te strasti-
Težavni položaj pri preskrbi Ber-I na s kurivom se najlepše zrcali v poročilu, da je 700 delavcev začelo sekati drevesa v berlinskem parku Orunewald. To se dogaja r.a nasvet samih zavezniških nadzornih oblasti, ki ne vidijo možnosti, da bi Berlin pravočasno preskr beli z zadostno količino kuriva za zimo.
Francosko letališče Oriy bodo povečali, tako da bo največje v Evropi, po velikosti bo zaostajalo samo za novojoržkim letališčem. Ze zdaj je letališče služilo za prevoze ameriških čet ter je bilo zelo veliko. Ameriške letalske oblasti so dale zgraditi nove letalske plošče, lope in upravna poslopja.
Zalege žitaric tat moke, ki so v zasedbenih področjih, ki so pod upravo ameriške, britanske in francoske vojske, dopolnjujejo z dobavami iz Združenih držav, nekoliko tudi iz Kanade in Avstralije. Stroške nosijo države, ki upravljajo posamezna področja.
Cnta borza ni nit nenavadnega
tudi na Japonskem. Četudi se ja« ponske vlada in zavezniška nadzorna oblast trudita, da vzdržita kontrolo nad cenami, vendar japonsko prebivalstvo za drag denar kupuje maslo, sladkor, riž in sol. Inflacija Je tako močna, da je večina trgo. vin zaprtih.
Zasebni uvoz Je zopet dovolila francoska vlada. Uvozniki si morajo oskrbeti uvozna dovoljenja, ki jih dobijo samo v primeru, če prispeva po mnenju uvoznega urada uvoz dotičnega blaga z obnovi francoskega gopodarstva. Med blagom, za katero bodo francoske oblasti Izdajale uvozna dovoljenja, so Industrijski izdelki, katerih francoska industrija ne izdeluje, nadomestni deli za stroje tujega Izvora, surovine za blago, ki ga Francija izvaža, semena In plemenska živina. U-vozno devoljenje jamči uvozniku nabavo potrebnih tujih plačilnih sredstev in ladijski prostor na francoskih tovornih ladjah. Četudi bo zunanja trgovina omejena po vrednosti in po količini, vendar bo znatno prispevala k obnovi francoskega gospodarstva.
Nagrade za gradnjo ladij je ukinila ameriška vlada. Plačevali jih bodo samo še za ladje, ki spadajo v proračun za meseo avgust. Nagrade je uživalo v zadnjem času okoli 400 ladjedelniških podjetij in mnogo delavcev.
Proizvodnjo premoga so dvignili v porurski hotlini v avgustu na poldrugi milijon ton. Ob zasedbi Je znašala samo 34.000 .ton. Meseca julija so jo dvignili na četrt milijona ton.
Ameriška družba «Transoonti-nmntai and We»tem Airways» bo uredila letalski promet med Združenimi državami in Indijo. Letalska proga bo šla preko Irske. Promet bo začel poslovati, čim bo ameriška vlada stavila na razpolago 6 vojaških prevoznih letal, katera bodo preuredili v potniška letala.
V	ameriškem zasedbenem predelu pregledujejo osebje denarnih ln bančnih zavodov. Četudi še niso izvršili pregleda v vseh krajih, posebno ne v podeželskih, vendar cenijo, da bodo odpustili okoli 18 tisoč oseb, ki ne odgovarjajo zahtevam zavezniške vojaške uprave.
Nemčija naj M dala gorivo obubožanim evropskim državam, ki so ostale brez kuriva. Kljub nemškim dobavam ln uvozom iz drugih evropskih premogovnih področij, bo nedostajalo še okoli SO milijonov ton premoga v Evropi.
Češkoslovaška industrija potrebuje po izjavi češkoslovaškega zunanjega ministra Jana Masaryka predvsem 200.000 bal bombaža, katere upa prejeti od Združenih držav. Kazen tega rabi avstralsko volno ln švedsko železno rudo. Sele po Izdatnih dobavah teh surovin bo mogla češkoslovaška industrija računati na uspešno gospodarsko obnovo dežele.
V	Romuniji so začeli iskati zlato. Temu poslu so se predvsem posvetili kmetje. Iskalci zlata bodo precejšen del najdenega zlata lahko obdržali zase.
Angleška električna industrija se
ne bo mnogo spremenila. Dobila je že mnogo naročil iz Turčije, Norveške in Iz drugih evropskih držav.
Jeklarne v Sheffieldu v Angliji dobivajo stalna naročila iz tujine za izdelavo koles, tramvajskega materiala ter za sestavne dele poljedelskih strojev.
Prvi turisti z evropskega kontinenta, ki bodo po vojni obiskali Veliko Britanijo, bodo švicarski delavci. Turistična društva Velike Britanije in Irske izdelujejo načrte, da hi vsako leto privabila v Britanijo okoli 3 milijone turistov.
V	Grčiji je UNRRA Izdelala načrt za povečanje števila živine z umetno oploditvijo. Predvidevajo, da bodo vsako leto umetno oplodili 28.000 krav.
Pred žetvijo bo UNRRA poslala evropskim narodom 16.000 ameriških traktorjev in kmetijskih strojev.
V	Južni Afriki bodo pričeli zbirati denar za nakup živil, ki jih bodo poslali v Veliko Britanijo. Predvidevajo, da bo zbirka dosegla višino 100 tisoč funtov.
Francija In Švica sta sklenili trgovinsko pogodbo. Francija bo izvažala v Švico fosfate, krmo, sir ter druge kmetijske pridelke, Švica pa bo Franclji dobavljala živino.
Na podlagi trgovinske pogodbe,
ki sta jo sklenili Norveška in Poljska bo Poljska poslala Norveški 660.000 premoga ln koksa v zameno za 100.000 sodov slanikov in določene količin« ribjega olja.	(
PRI NEVARNEM DELU
Tržaška kronika
Ustanovitev Zbornic za trgovino, industrijo in poljedelstvo
Razpustitev Pokrajinskih svetov in Gospodarskih uradov
mmmmmmmmmMmHHm	~fW R* 1 v«.,	-4
Maršal Harold Alexander opazuje dva grška vojaka/, ki se vežbata za nevarno delo pri iskanju min, katere je umikajoči se sovražnik pustil skrite pod zemljo. Očiščenje polj in cest tega nevarnega orožja, ki bo Se dolgo po končani vojni zahtevalo mnogo žrtev, povzroča velike preglavice vojaSkim in civilnim oblastem.
USTVARITELJ FILMA «SNEGULJČICA»
Walt Bi§ney, Miki miška, gosak Donald...
Vzgojna vrednost risanih filmov - V službi vojne, narodnega zdravstva in ljudske izobrazbe
Mlado in staro pozna Donalda, Walt Disnegevega gosaka. Kolikokrat ste se mu že v kinu nasmejali. Gotovo še niste pozabili Sneguljčice in njenih dvanajst palčkov ter Miki miške. Disney ima 43 let in je v 25 letih svoje risane filme tako izpopolnil, da bodo v bodočnosti za otroke to, kar so jim do danes bile knjige. Kor ti filmi niso samo v zabavo, temveč deci 'tudi v pouk. To je dokazal 3 svojim delom med vojno.
Kanadska vlada ga je prosila leta 1941, naj pripravi za delavce neke tovarne film o vzdrževanju in uporabi protitankovskega topa. Se istega leta ga je klicalo na pomoč ameriško finančno ministrstvo. Ameriški kongres je namreč razpisal nove davke, da bi tako milijoni ljudi sodelovali v narodni obrambi. Prišel je na pomoč z gosakom Donaldom v filmu eNovi duh*, katerega so predvajali pred 60 milijoni gledalcev. Ko so ugotavljali uspeh filma, 30 videli, da je 37% oseb, ki so fih vprašali, odgovorilo pozitivno. Zato so film prihodnje leto spet predvajali.
Vzgojni filmi
Pozneje je Disney razlagal mladim letaloem uporabo tajnih orožij. Učil je južno Ameriko, kako se ubranimo bolezni in razne druge stvari. V mirnih časih »0 predvajali na leto 10 tisoč metrov filmov, zdaj jih 100 tisoč metrov. In 90% je posvečeno pouku in informaciji. Od filmov, ki jih dela za vlado, nima nikakega dobička. Ne pretiravamo, če trdimo, da pomeni risani film revolucijo na vzgojnem poprišču. To najboljše vidimo iz filmov, ki jih je naredil med to vojno.
Glavna lastnost njegovih filmov je, da glavni junak govori vsem razumljiv jezik. Pa bodisi gosak Donald ali stroj-robot. Njegove risanke so jasne in enostavne ter obravnavajo bistvene človeške občutke.
Vzgojni film o cepljenju otrok je v latinski Ameriki imel takšen uspeh, da so ga predvajali tudi po šolah. Bolezenske klice predstavlja kot nacistične vojake, ki napadajo človeško telo. Serum za oepljenje je predstavljen kot ojačanje naravnim obrambnim silam telesa.
Ko je angleška vlada videla uspehe v južni Ameriki, je naročila za Indijo 65 primerkov filmov o malariji.
Disneg ima pri svojem vzgojnem delu dobre specialiste in tehnične svetovalce. V vrsti filmov za mornarico, kjer razlaga taktiko lovskih letal, mu je bil svetovalec komandant James A. Thatch, junak neštetih bitk z Japonci.
Filmi o mornarici so skrajšali učno dobo za 40% in kar je še važnejše, ljudje sil bolje zapomnijo, kar so se naučili. Tudi Disneg sam pravi, da sta največji prednosti filma krajša učna doba in boljši uspeh. Za povojno dobo pripravlja filme_ ki bodo vzbujali v ljudeh občutek socialne odgovornosti in vzpodbujali k večji spretnosti in zmožnosti pri delu. Pri njem ni meja, v njegovih barvnih filmih je vse možno. Tako je napredoval in se izpopolnil, da ni nobena tehnična zapreka nepremostljiva.
Walt er Elias Disneg je prehodil od svojega prvega udejstvovanja do danes težavno pot v razvoju tehnike. Ze ko je štel pet let, je risal in mu je vedno ostala želja in naravnost potreba po risanju.
Ko se je začela prejšnja vojna, je Stel 15 let; prlju-S.l se je k Rdečemu križu in kmalu se je
njegova ambulanca odlikovala z
odličnimi risbami, V tej vojni je narisal več kot 2300 karakterističnih znakov za tanke, podmornice, minolovce, bombnike torpedovke in nosilke letal. Tudi za edinice Holandcev, Francozov, Rusov, Angležev, Kitajcev, Brazilcev in Norvežanov je narisal veliko zanimivih znakov.
Barvni risani filmi
Nekaj mesecev po vojni ga je najela kinematografska družba kot risarja. Njegovo udejstvovanje na poprišču risanih filmov se je tako začelo. Ker mu je delo ugajalo, je delal poizkuse doma in uspel z filmom «Rdcča kapica». Verjel je v bodočnost teh filmov. Izposodil si je 250 dolarjev in v Hollgiooodu odprl delavnico. Tam je začel risati filme z zajčkom Osvaldom, toda ni uspel. Nato je pričel risati Miki miško. Drugi nišo imtftt zaupanja v njegovo delo, sam je pa verjel, da imajo risani filmi isto vrednost, kot vsak drugi veliki film. Tako je izdelal prvi zvočni risani film leta 1928 fn 1932 prvi barvni film, tSillg Sgmphong». Z bratom Rogem, Ki je njegov upravni šef, je iz prvotne delavnice naredil sedanje podjetje, ki obsega 25 poslopij. Velik uspeh je bila «8neguljčica», ki smo jo videli tudi pri nas v Evropi in je pri-
dobila srca otrok in odraslih. Disneg si je pa materialno opomogel, ker je s filmom zaslužil 10 milijonov dolarjev in lahko zgradil svoje sedanje podjstje.
Disnegjeva zmožnost je v tem, da zna pripraviti načrte, nadzirati in jih izdelati do popolnosti. Zelo je natančen in dokler delo ni popolno, ga ne dd iz rok.
Nekoč je Disneg živel le za svoje delo in počival le nekaj ur na otomani v delavnici. Ker so ga zdravniki večkrat svarili, jih zdaj posluša in hodi zvečer zgodaj domov, kjer pa Se enkrat pregleda delo vsega dne. Rad preživlja proste ure z ženo — ki je bila ena izmed prvih sotrudnio v njegovi delavnici v Hollguioodu —.in dvema hčerkama. Za svojo osebo ni nikoli delal reklame.
Kljub napredku risanega filma so to Sele prvi koraki k popolnosti. Šp'et je na delu za vlado, pripravlja film za pobijanje nepismenosti v južnoameriških državah. Nova serija filmov ima namen na prijeten način naučiti čltanja mlade in stare.
Prepričan je, da bo imel risani film velik vpliv v moderni Soli, ne bo pa gosak Donald mogel nikoli 'izpodriniti tudi najmanjše podeželske Sole, ker ni naloga filma nadomestiti učitelja, temveč pomagati mu.
Alfred C. Bowman, polkovnik, višji častnik za civilne zadeve v Julijski krajini, zasedeni po zavezniških silah, je izdal odločbo, z katero razpušča Pokrajinske svete in Gospodarske urade. Namesto teh se ustanovijo Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo.
Pokrajinski sveti in gospodarski uradi so razpuščeni. V Trstu, Gorici in Pulju bodo ustanovljene Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo in Uradi za trgovino in poljedelstvo. Te zbornice so društva v smislu javnega prava.
Vsaka zbornica in vsak urad bo deloval in imel pravice, ki so Jih imeli do zdaj krajevni sveti in Pokrajinski gospodarski uradi.
Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo (tu označene kot «zbornice») in njihovi uradi bodo poslovali pod neposrednim nadzorstvom in ukazi Zavezniške vojaške uprave in opravljali vse njene uredbe in navodila, ki so v zvezi z njihovimi nalogami.
Zbornicam se bodo plačevale iste pristojbine in takse, ki so jih dobivali razpuščeni Pokrajinski gospodarski sveti. Premoženje bivših Pokrajinskih gospodarskih svetov bo postalo last Zbornic, ki bodo ustanovljene v smislu odločbe.
Ce bo Zavezniška vojaška uprava zahtevala, bodo Uradi za trgovino in industrijo preskrbeli vse statistične podatke, ki se tičejo gospodarskega življenja v zasedenem področju. Do nadaljnje odločbe Zavezniške vojaške uprave, bodo ti uradi poslovali kot tajništva Zbornic in bodo vodili njihove knjige.
Vsaka zbornica bo zaupala upravo odboru, ki ga bodo sestavljali predsednik in štirje člani; odbor za tržaško Zbornico bodo sestavljali predsednik in pet članov. Okrožni komisar Zavezniške vojaške uprave bo pismeno imenoval predsednika Zbornice v svojem okrožju. S predhodno odobritvijo okrožnega komisarja bo predsednik pismeno imenoval ostale člane odbora. Eden bo izbran med trgovci, drugi med obrtniki, tretji med poljedelci, četrti med delavci okrožja. Peti član za tržaški odbor bo izbran iz vrst pomorskih poklicev.
Predsednika bodo smeli odstaviti samo s pismenim ukazom okrožnega-'komisarja; člane pa s pismenim ukazom okrožnega komisarja ali
DROBTINE
O posebni vrsti uporabe radarske naprave, ki je do zdaj služila za Ugotavljanje položaja letal v zraku, poročajo iz Velike Britanije. Načrt za to napravo so izdelali laboratoriji v zvezni državi Mas-sechusetts. Z novo napravo bo mogoče ugotoviti položaj ladje, ko bo še 40 km od obale In jo voditi v pristanišče tudi v naj gostejši megli ali v temi. Najprej bodo ugotovili njen položaj, nato Ji pa po brezžični poti dali navodila, kako naj pluje, da se izogne vsem mora-bitnim zaprekam. V vojni bo obalno topništvo moglo streljati tudi v nočnem času in v megli, kar do zdaj ni bilo mogoče, ker je bil cilj neviden. Naprava sloni kot radar na odboju radijskih žarkov, ki se pri dotiku z ladjo odbijejo proti mestu, odkoder so prišli. Tu Jih ujamejo sprejemne naprave ter na podlagi odklonskih kotov izračuna-
jo položaj ladje. Prvotni radarski valovi niso mogli prodreti skozi vodo, zdaj pa so premagali tudi to oviro, vendar pa je doseg naprave omejen na razdaljo 40 km. Praktično pa to zadostuje, saj nobena ladja ne more začeti streljati iz takšne razdalje na obalne cilje.
* * *
Na otoku Borneo pripovedujejo avstralski vojaki razne zgodbe iz vojne z Japonci. Najboljša izmed teh je naslednja:
Kmalu po izkrcanju v Balikpa-panu je neki inženirski kapetan našel banko in hotel odpreti blagajno. Ker drugače ni šlo, je podstavil dovoljno kčličino dinamita in se oddaljil na varno. Toda namesto poka je pretresla ozračje velika eksplozija. Z blagajno so si Japonci privoščili peklensko šalo: napolnili so jo z visokoeksplozivnim strelivom, namesto z denarjem.
predsednika s predhodno odobritvijo komisarja.
V primeru odsotnosti bo nado-mestoval predsednika najstarejši član. Odlok odbora ne bo veljaven, če ga ne odobrijo predsednik ali njegov namestnik in najmanj dva (v Trstu trije) člana. Predsednik je pravni zastopnik zbornice.
Zbornice in Uradi, ki bodo v smislu tega ukaza ustanovljeni, bodo smeli, če bodo upoštevali na-redbe, ki »e tičejo čiščenja fašistov v zasedenem področju, nastavljat! osebje, ki je službovalo pri bivših Svetih in Pokrajinskih gospodarskih uradih.
Predsednik in člani odbora bodo smeli sodelovati v drugih uradih ln komisijah in bodo smeli s predhodno odobritvijo Zavezniške vojaške uprave izvrševati posle, ki so jih priznavali zakoni, veljavni dne 8. ! septembra 1943. pri bivših Pokrajinskih gospodarskih svetih.
Do nadaljnega ukaza Zavezniške vojaške uprave morajo Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo nositi vse poslovne stroške. Ta odločba stopi v veljavo v vsakem okrožju zasedbenega področja na dan objave.
Ustanova UNRRA lugoslaviji
V zadnjih treh dneh je prispelo iz Združenih držav v tržaško pristanišče skupno 4.868 ton blaga, ki ga je poslala UNRRA v Jugoslavijo. Danes popoldne je šlo skozi Trst v Jugoslavijo 100 tovornih avtomobilov, ki jih je kupila UNRRA od Zavezniške vojaške uprave v Italiji. Pomoč, poslana iz Amerike, obstaja iz 16.000 vreč sladkorja, konzerviranih rib, ržene moke, mnogo tisoč zabojev mila, 126 tovornih avtomobilov, zdravil (med katerimi je tudi penicilin), več ton starih in novih oblačil in mehaničnega orodja;
Predstavniki ustanove UNRRA so pred kratkim izjavili, da morajo poslati z vso naglico Jugoelaviji živež še pred mesecem oktobrom. Da bodo preprečili stradanje v nekaterih krajih, bo treba razposlati živila s pomočjo letal in padal. Predstavniki ustanove UNRRA tekmujejo s časom, da bi preprečili jugoslovanskemu narodu hudo trpljenje v prihodnji zimi.
Velika tatvina oblek in perila
Predvčerjšnjlm ponoči so naznani tatovi odnesli iz pralnice in likalnice na trgu Hortis št. 2, odkoli 50 oblek, plaščev in površnikov, in skoraj 100 komadov rjuh in drugega perila, v skupni vrednosti preko 1 milijona lir. Domnevajo, da so morali tatovi ukradeno blago odpeljati s kamionom, in to med drugo in tretjo uro zjutraj in ao takoj obvestili službojočega stražnika,
IZ GORICE
Novi vozni redi za avtobuse
S 17. septembrom bo uveden na dnevni avtobusni progi Trst-Pod-grad-Reka nov vozni red, in sicer: odhod iz Trsta ob 7.80,. prihod na Reko ob 10. url; odhod lz Reka ob 14. uri prihod v Trst ob 16.30.
Poštna zveza Trst-Podgrad : odhod lz Trsta ob 18. uri, odhod lz Podgrada ob 5. uri.
PREHRANA
Marmelada za bolnišnice ln civilne zavode
♦Sepral* sporoča v zvezi z notico, ki smo jo objavili 11. t. m., da je zadnji rok za dvig nakazil za marmelado za vse bolnišnice in civilne zavode (zavetišča, verske za-
Občinski davki za leto 1946
Goriški? mestno županstvo sporoča, da so vse osebe in ustanove, ki so vpisane v davčni seznam leta 1945 za občinski davek na najemno vrednost, industrijo, trgovino, obrt in svobodne poklice, patente, dovoljenja, vozila, na hlapce in dekle, na klavirje in biljarde, na pse, na živino, na kavovarje ali na pobiranje mestnih odpadkov, ln pri katerih se je izvršila kakšna sprememba, ki kakor koli lahko vpliva na obdavčevanje, dolžne, da do 20. septerribra predložijo prijavo pri občinskem davčnem uradu.
Isto dolžnost imajo tudi osebe in ustanove, ki sicer niso vpisane v gori navedene sezname, ki pa v tekočem letu opravljajo službe ali sprejemajo dohodke, ki so podvrženi davku, a ti še niso bili prijavljeni. Kdor koli bi opustil prijavo ali bi v prijavi navedel neresnične podatke, bo .kaznovan po Veljavnih žakonskiii predpisih,
Ce ne bodo v. navedenem roku naznanjene spremembe, bodo veljali tudi za leto 1946 davki, ki so v letošnjem seznamu.
Frida Dugar obsojena na 15 lat
Včeraj zjutraj se je v Gorici pred izrednim porotnim sodiščem začel proces pro*i Fridi Dugar, stari 36 let, rojeni v Monumentl (Pulju) in stanujoči v Ločniku (Gorica). Obtožena Je, da Je po 8. septembru kot prevajalka bila uslužbena pri notri,‘kem vojaškem uradu in v različnih primerih pomagala sovražniku.
Po vrati obtežllnih prič in prič, ki jih je fredlagala obramba, Je imel svoj govor državni tožilec, ki je predlagal za obtoženko 20 let zapora.
Obtoženko je zagovarjal odvet-
vode itd.), danes 14. t. m. pri raz- nik G-rion. Sodišče je po 20 minut-deljevalnem uradu v ulici Genova 9/1. nadstr.
Oddaja odrezkov živilskih nakaznic. Danes med 8. in ,12. uro in 16. in 18. ure morajo oddati vsi prodajalci sira odrezke št. 7, skupine vn, viii, xi, xn in xm,
sladkorja (odrezki št. 8. do 6. in 25. do 28. posebnih delavskih kart), maščob (odrezek št. 9) in riža (odrezek st. 9). Odrezke je treba oddati na živilskem uradiu, ki je odprt od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
Gledališče Verdi. Jutri zvečer bo koncert pod vodstvom dirigenta Igorja Markovitcha ln s sodelovanjem pevke Ginevre Vivante in pianista Pietra Scarpina.
nem posvetovanju obsodilo obtoženko na 15 let zapora, z odvzemom pravice na javne službe za vedno.
Pri dopoldanski razpravi je procesu prisostvoval tudi polkovnik Smuts, komisar za civilne zadeve v goriskem področju in major Gold, pravni uradnik Zavezniške uprave.
Opozorilo policije
Goriška policija sporoča? da je treba v primerih nujne potrebe po zavezniški policiji telefonirati na Kvesturo in imenovati besedo: poplah (emergenza). Višji policijski nadzornik sporoča, da se bodo vse zlorabe te besede strogo kaznovale, ali pa bodo celo ukinili to, službo.
PREHRANA
Razdeljevunje soli. «SEPRAL» sporoča, da bo danes 14. t. m. začelo razdeljevanje soli. Vsaka oseba jo bo dobila 100 gr, in sicer na odrezek »t. 13. štiri mesečne enotne živilske nakaznice.
Novi predsednik v občini Berginj
Z odlokom št. 32 Zavezniške vojaške uprave na področju Gorice in kot je odrejeno s splošnim razglasom st. 11, je imenovan za občinskega predsednika občine Berginj Raimond Gruntar, z vsemi pravicami m dolžnosti, ki mu jih nalaga ta razglas.
Združenje industrijcev obvešča vse člane, da lahko za plače, ki so jih Izplačali v dnevih 30. aprila
za povračilo 50 odstotkov izplačanih mezd.
Izjava
Prejeli smo v objavo:
♦Primorski dnevnik* je 26. avgusta ’45. priobčil članek z naslovom ♦Bovško ljudstvo za svoje pravice*. To je že drugi napad bovškega dopisnika na mojo osebo.
Na nesramAe obdolžitve v zadnjem članku, češ da sem se, oblečen v črno fašistično uniformo, smejal, ko so pripeljali žrtve lz Go-lobarja, ne morem molčati in pozivam anonimnega dopisnika, naj po-vč kako, kje in kdaj naj bi se bil jaz tako obnašal. Tega žalostnega dogodka sploh nisem videl, ker sem bil tedaj v uradu. Delala sva skupaj sedanjim občinskim referentom (takrat je bil uslužbenec davkarije), kar bo gotovo lahko pričal.
Dopisnik bi se moral bolje informirati, preden objavlja tak.e obdolžitve.
Omenjeni članek je gotovo napisala oseba, ki ni od tu, ker je vsakemu Bovčanu znano, kako sem sovražil fašistično uniformo. Pri političnih oblastih sem veljal za ♦nevarnega* in ♦Nucleo Carabinie-ri> me je mobiliziral ter pridelil posebnemu bataljonu v Potenzo.
Dopisnik naj bo brez skrbi, ker jaz ne stremim po nobenem udejstvovanju, ne javnem ne političnem. Brigam se samo za svojo službo, za katero sem bil določen v Bovcu.
Bovec, 30. avgusta 1945.
Perko Jurij
ŠPORT
Frimo Carnera in Sam Garden
v ringu
V nedeljo bo na stadionu S. Sab-ta velika boksarska prireditev, na kateri bo nastopila vrsta znanih boksarjev iz Julijske krajine in vrsta znanih ameriških boksarjev, ki se trenutno nahajajo v zavezniški armadi v Italiji.
Kot posebna točka in posebno zanimiv nastop bo boj med bivšim svetovnim prvakom Primo Camero in ameriškim črncem Sam Gard-nom. Od Američanov bodo nastopili še: v lahki kategoriji Jones, v srednji kategoriji Toney in v mušjl kategoriji Lite.
Vstopnice za ta zanimiv boksarski nastop so že v prodaji pri glavni prodajalnici vstopnic (Gal-leria Protti) in v baru Fenice u ulici Cesare Battisti.
Evropske lahkoatletske tekme
bodo maja 1946
Mednarodna lahkoatletska zveza je na seji v Stockholmu sklenila da bodo prihodnje evropske tekmf leta 1946. Da bi bile na tekmah res zastopane vse države, je zveza sklenila povabiti Sovjetsko zvezo naj se včlani v Mednarodno lahkoatletsko zvezo- Na seji so tudi razpravljali o možnosti, da bi organizirali tekme v južni Ameriki in v Združenih državah.
Tekme za Davisov poka!
Predsednik ameriškega odbora za Davisov pokal je uradno Izjavil, da bodo prihodnje tekme v tenisu za Davisov pokal leta 1946.
Kakor Je znano, so bile zadnje tekme za Davisov pokal v letu 1939 ko je Avstralija premagala.'’ zadnjem kolu Ameriko in odnesla; dragoceno trofejo domov. Predvi-I devajo, da bo na prihodnjih tekmah, sodelovalo okoli 30 narodov.
Campbell bo spet dirka
Znani britanski avtomobilski rekorder Campbell, ki bo skoro star že 60 let, bo namesto z avtomobiJ lom zdaj dirkal z motornim čol-J nom.
Campbell hoče potolči svoj lastni rekord na morju, in sicer z novim dirkalnim čolnom ♦Blue Blrd> (Sinja ptica), ki ima dva motorja Rolls-Royce.
ZANIMIVOSTI
O zanimivem pojavu pri poskusni eksploziji atomske bombe na poskusni postaji v New Mexico poroča komisija. Poskus so naredili na debeli plasti kremenjaka, kjer je! atomska bomba izkopala 7.5 metrov globok lijak v premeru 800 metro' Ko so strokovnjaki, ki so opazovali eksplozijo, prihiteli na mesto, so videli 6 mm debelo plast peska ru menordeee barve, ki je kipel pod razkroj hvalnim učinkom atomske bombe. Ko se je ohladil, se je spremenil v steklo. Ugotovili so visoko radioaktivnost zemlje v okolici. Se mesec dni pozneje je bila zemlja; v obsegu 30 metrov radioaktivna.
Opozorilo
slovenskim
staršem
Opozarjamo slovensko star-Se, da je rok za prijavo dijakov v slovensko srednjo šolo v Trstu in Gorici samo do sobote 15. t. m. Kakor je bilo že večkrat jasno povedano, bodo na zasedbenem ozemlju (področje A) priznane samo državne šole, ki jih snuje Zavezniška vojaška uprava.
RADIJSKI SPORED
Petek, 14- bfptcinbra 19 poročila v angleščini B.B.C.; 19.15 obvestila svojcem; 19,30 italijanska mladinska ura; 20 poročilu v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini; 20.30 komorni zbor pod vodstvom dirigenta Vrabca; 21 amerikanska glasba; 22 preda-1 vanje v italijanščini; 22.15 Ceu'1 chelin in njegova skupina; 23 vesti! „ italijanščini; 23.10 vesti v slo-Tvehščini; 23.20 plesna glasba.
direktor
poročnik ALFRED L. GRIGIS tiskovni častnik. Trst Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK
K. R.
CRTICA
Moja hotelska soba Je bila v četrtem nadstropju. Bilo je ob petih popoldne in naročil sem čaj. Nisem hotel iti v kavarno, ki je bila v pritličju, ker nisem želel srečati znancev in prijateljev. Vidim jih zadosti ves dan, večinoma poslovno, skoraj vsak dan sem kam povabljen in tako sem srečen,; če sem lahke vsaj nekaj ur sam v sobi.
Potrkalo je. Natakar Je prinesel čaj in skoraj na to odšel. Za njim sem zaklenil vrata, vzel stikalo telefona iz zida, se vsedel za mizo in začel počasi piti vroč čaj. Prižgal sem si cigareto, potegnil dim, napravil požirek čaja, potem spet dim omamljive cigarete in spet požirek čaja. Tako sem pil in kadil, dokler nisem izpraznil skodelice in je postala cigareta popolnoma majhna. Vrgel sem goreč čik v skodelico, zacvrčalo je In cigareta je ugasnila. Leno sem vstal, odprl balkonska vrata in stopil na balkon.
Zunaj je bil prijeten veter. Gledal sem na ulico; pod menoj so bržoli avtomobili in vozovi. Videl sem tudi ljudi, kako hodijo po obeh ploč-
nikih, ali z ene strani ulice na drugo. Sam ne vem zakaj, toda v tem trenutku sem si želel, dg bi videl prometno nesrečo. Morda- zato, ker bi jo lahko iz svojega balkona odlično videl.
Pogledal sem navzgor, preštel sem tri nadstropja, nad njimi Je bila stropa in nad njo oblaki.
Potem sem opazoval, kaj se dogaja pred menoj. Videl sem samo visoke hiše in nešteto oken, vmes je bilo nekaj balkonov. Čudno, v»i balkoni so bili prasni, nihče ni stal na njih, da bi opazoval pod seboj ulico, nad seboj nadstropja in nebo. To jih pač ne zanima, sem pomislil, nimajo časa da bi se ukvarjali s tako neumnimi stvarmi kot jaz. Postalo me je sram pred samim seboj in hotel sem se vrniti v sobo.
«Ste gotovi z opazovanjem?« je zklical za menoj neki glas.
^Obrnil sem se, pogledal okoli sebe, kdo tako predrzno vprašuje če sem gotov z opazovanjem. Toda videl nisem nikogar. Sel sem v sobo.
Ko sem "bil v njej, sem začel prežati skozi zastrto zaveso. Nisem dolgo čakal, na oknu nasproti mojega, je nekdo previdno dvignil zastor. Bila je neka gospodična, ki je odprla okno.
Sel sem spet na balkon. Gledal sem na nasprotno okno. V zadregi se mi je nasmehnila. Opazoval sem jo. Delala Je ročno delo. Njen obraz Je bil takšen, kot ga pogosto vidimo na starinskih slikah. Bledikasto bele barve kot iz voska. Ustnice so bile rdeče, skoraj preveč rdeče za tako nežen obraz. Temni lasje so bili skrbno počesani.
Prijazno sem ji pokimal, odkimala mi je in nadaljevala s svojim ročnim delom.
«Nisem vedel, da ste me vi opazovali, ko sem jaz opazoval«, sem nerodno dejal, oziroma zaklical na drugo stran ceste.
«Upam, da niste jezni«, je odgovoril njen tihi glas, ki sem ga komaj razločil.
«0 ne.»	1
Delala Je naprej ročno delo ln jaz sem Jo gledal. Ne vem kako dolgo. Sele glasno trkanje na moja vrata me je priklicalo nazaj v sobo. Obiskal me je neki prijatelj.
* * *
Prihodnji dan sem šel spet na balkon. Ona je bila prav tako pri
oknu.
«Kako Vam gre?« sem vpil preko ulice.
«Hvala.»
»Kakšno ročno delo pa delate, če smem vprašati.«
«Prt.»
Nagnil sem se preko balkonske ograje. Ta prt me je zanimal Hotel sem ga videti, prt, ki so ga napravile njene roke.
«Pazite. Padli boste«, je zaklicala.
Nasmehnil sem se. Torej ona se boji, da bi padel na ulico.
«Eva.» Je zaklical neki krepak ženski glas.
Moja prijateljica z okna meni nasproti stoječe hiše je izginila.
Eva jo kličejo, ima črne lase, nežno, skoraj voščeno lice in dela neki prt. To je bilo vse, kar sem vedel o njej.
Ko sem prihodnji dan zjutraj vstal, sem nehote pogledal na okno nasproti mojega balkona. Videl sem jo, kako Je sedela na svojem običajnem prostoru.
«Dobro Jutro, gospodična Eva.«
«Dobro jutro.«
«Ali vedno sedite pri oknu in delate ročno delo?«
«Skoraj vedno.«
«Ne greste nikdar n*4MCtfoa»
«Zelo redko.«
»Toda zakaj?«
Njen obraz je preletel otožen smehljaj. Nisem jo hotel dalje Izpraševati.
* ♦ *
Eva mi je postala prava uganka. 9e isti večer (čudno, vedno ko sem pogledal na njeno okno, Je bi" la tam), sem jo vprašal, če bi se lahko kje sestala.
«Raje enkrat pozneje«, mi Je odgovorila. *
»Toda zakaj pozneje? Zakaj ne danes? Zakaj ne Jutri?« sem nestrpno vprašal.
»Tega ne morem zdaj razložiti«.
Nenadoma sem se nečesa domislil.
»Ali ste mogoče poročeni, potem seveda...«
Prekinila me je.
»Nisem poročena.« je kričala proti mojemu balkonu.
Olajšano sem Jo pogledal in, če sem prav videl, so se na njenem licu zalesketale solze. Nisem mogel razumeti, zakaj Joče.
* * *
Isti večer so me povabili na koncert. Igrali so Beethovna. Za klasično glasbo nimam preveč razumevanja ln tako sem začel čitati spored in oglase, ki so bili natisnjeni poleg njega. Moj prijatelj in njegova žena sta z-umirijeno sledila glasbi. V odmoru smo odšli v okrepčevalnico. Z velikim užitkom
sem spil kozarec oraniade in pojedel dva kruhka. Za tem smo s« sprehajali po veliki predsobi koncertne dvorane.
»Za takšne siromake je godba največji užitek«, je dejal moj prijatelj in pogledal v kot hodnika.
Sledil sem njegovemu pogledu i® zagledal voziček, ki ga je poriva1® neka gospa. V jricm je sedela prestrašil sem se!— saj vendar P07-' nam te črne lase. to bledo lice, te prevfč rdeče ustnice — bila je Eva.
«Sirota nima nog», je dejal moj prijatelj.
Z grozo sem Biedal za vozičkom-Hvala Bogu, da me ona ni opazila
»Zakaj si postal tako bled?« m® je vprašala zena mojeg^ prijatelja
»Na hodniku je slaba razsvetljava in zaradi tega izgledam tako bled* sem »e lasal in se prisiljeno nasme* hnil- «SaJ si tudi ti zelo bleda«.
Bil som srečen, da Je konceh
končal. Odhitel sem v garderob® in prvi zapustil koncertno dvorano-
Pridirjal sem v svoj hotel.
«Preselite me iz četrtega nadstro pja v šesto ali v drugo«, sem dej01 zdehajočemu nočnemu vratarju.
»še nocoj?«
«Da», sem se zadrl. «Ali me d* razumete? Nočem se več zbuditi v četrtem nadstropju.«
Nočni vratar je široko zazdeh® in me začudeno poglede-..