URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 26 Ljubljana, petek 19. julija 1985 Cena 70 dinarjev Leto XLH 1117. Na podlagi 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82), 3. člen zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in v skladu z zakonom o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/76) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije UREDBO 0 pogojih in postopku za prodajo stanovanjskih hiš, stanovanj in garaž v družbeni lastnini I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S to uredbo se določajo pogoji in postopek za prodajo stanovanjskih hiš, stanovanj in garaž v družbe-ni lastnini (v nadaljnjem besedilu: nepremičnin), s katerimi upravlja Komisija za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil nosilcem družbenih funkcij v SR Sloveniji. 2. člen Nepremičnina se lahko proda, če so hkrati podani uaslednji pogoji: — da gospodarjenje z nepremičnino ni več družbeno smotrno zaradi dotrajanosti ali nesorazmerno visokih stroškov vzdrževanja; — da po svoji funkcionalnosti, lokaciji in stanju nepremičnina ne ustreza kriterijem in merilom Komisije za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil nosilcem družbenih funkcij v SR Sloveniji; — da je nepremičnina stara več kot 15 let; — da nepremičnina ni predvidena za odstranitev (rušenje) v sprejetih prostorskih planskih aktih in Prostorskih izvedbenih aktih. 3. člen O vsaki prodaji nepremičnine presodi in odloči Komisija za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih Posojil nosilcem družbenih funkcij v SR Sloveniji. 4. člen Nepremičnina se lahko proda občanom, društvom in drugim civilnim pravnim osebam na javni dražbi. Nepremičnina se lahko proda tudi z zbiranjem Pismenih ponudb. 5. člen Postopek za izvedbo javne dražbe opravi oziroma Pismene ponudbe zbere komisija za izvedbo dražbe (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo imenuje Komi-sija za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posolil nosilcem družbenih funkcij v SR Sloveniji. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. II. JAVNA DRAŽBA 6. člen Razpis javne dražbe mora vsebovati: a) splošne pogoje: — naziv in sedež prodajalca, — opis nepremičnine, ki se prodaja, z navedbo, ali je to zasedena oziroma nezasedena nepremičnina, — izklicno ceno, — rok in način plačila kupnine, — višino varščine, ki jo je treba položiti pred javno dražbo, ter način njenega pologa, — čas in kraj, kjer bo javna dražba, b) podrobnejše pogoje: — navedbo pritiklin, ki sodijo k nepremičnini, ki se prodaja, — označbo bremen, ki jih mora prevzeti najboljši ponudnik, — označbo časa, ko preide nevarnost uničenja ter poškodovanja nepremičnine ter plačevanje stroškov na kupca. Dražbene pogoje za vsako prodajo določi komisija v skladu z zakonom in to uredbo. 7. člen Razpis javne dražbe se objavi v Uradnem listu SRS. Med objavo razpisa in javno dražbo mora poteči najmanj 15 dni, vendar ne več kot 30 dni. Prednostno pravico nakupa ima imetnik stanovanjske pravice oziroma najemnik garaže, tudi če ni najugodnejši ponudnik, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod ponujenimi najugodnejšimi pogoji. 8. člen Člani komisije za izvedbo javne dražbe in Komisije za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil nosilcem družbenih funkcij v SR Sloveniji ter njihovi zakonci in bližnji sorodniki ne morejo sodelovati na javni dražbi kot pobudniki. 9. člen Varščina, ki jo morajo interesenti položiti do začetka javne dražbe, ne sme biti manjša od 10 °/o izklicne cene. Sredstva se nakažejo na račun Komisije za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil nosilcem družbenih funkcij v SR Sloveniji. 10. člen Izklicna cena se določi s cenitvijo, in sicer po valorizirani vrednosti, določeni na dan prodaje. Valorizirana vrednost se določi glede na gradbene stroške na dan prodaje, prometno vrednost zemljišča, stroške in komunalno urejanje zemljišča in izrabljenost nepremičnine. Valorizirano vrednost ugotovi cenilec, ki ga imenuje Komisija za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil nosilcem družbenih funkcij v SR Sloveniji s spiska sodno zapriseženih nosilcev gradbene stroke. Cenitev ne sme biti starejša od treh mesecev. 11. člen Predsednik komisije pred začetkom javne dražbe seznani prisotne ponudnike s pogoji javne dražbe in preveri, ali vsi udeleženci javne dražbe izpolnjujejo pogoje iz razpisa in določi najmanjši znesek, za katerega lahko zdražitelj dvigne ceno. 12. člen Ponudnik je vezan na svojo ponudbo, dokler ni dana višja ponudba. Uspeli ponudnik, ki odstopi od svoje ponudbe, izgubi pravico do povračila varščine. 13. člen O javni dražbi se sestavi zapisnik. Zapisnik mora vsebovati podatke o času in kraju javne dražbe, o komisiji, podatke o dražiteljih, izklicno ceno, ponudbe dražiteljev, najvišjo ponudeno ceno, razglasitev dra-žitelja, ki je na javni dražbi uspel, podpise članov komisije, podpis draži tel j a, ki je na javni dražbi uspel ter druge morebitne podatke. Po končani javni dražbi se objavi, kdo je najboljši ponudnik. Dokler ni zaključen zapisnik o javni dražbi, je mogoče vložiti ugovor proti opravljenemu postopku pri Komisiji za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil nosilcem družbenih funkcij v SR Sloveniji, ki mora o ugovoru odločiti v 15 dneh. 14. člen Pri prodaji nepremičnine na kredit ne sme biti osebni polog kupca nižji od 25 %> izklicne cene in mora biti plačan najkasneje v 30 dneh po sklenitvi pismene pogodbe, preostali del izklicane cene pa v enem letu po podpisu pogodbe. Za neplačani del izklicane cene se zaračunajo zamudne obresti in sicer v višini, kot jih v istem obdobju obračunava banka. Osebni polog so lahko lastna sredstva kupca in posojila iz nenamenskih prostih bančnih sredstev. 15. člen Z uspelim ponudnikom se sklene pismena pogodba najkasneje v 10 dneh po končanem postopku javne dražbe. Če uspeli ponudnik kljub pismenemu pozivu ne sklene pogodbe v roku, se upošteva kot kupca naslednjega najboljšega ponudnika. Neuspelim ponudnikom se varščina vrne v 15 dneh po končani javni dražbi. Na podlagi kupne pogodbe se nepremičnina vpiše v zemljiško knjigo na ime kupca. Stroški cenitve, stroški za izvedbo javne dražbe, prometni davek in stroški prepisa bremenijo kupca. 16. člen Kupnina se plača - na račun Komisije za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil nosilcem družbenih funkcij v SR Sloveniji številka 50100-789-90233. V kupnino se všteje tudi varščina, ki jo je kupec položil pred pričetkom javne dražbe 17. člen Pogodbo o prodaji nepremičnine, zapisnik o cenitvi nepremičnine in to uredbo mora prodajalec predložiti v 30 dneh po prodaji pristojnemu občinskemu javnemu pravobranilcu v dveh izvodih. 18. člen Za odkup nepremičnin po določilih te uredbe ni mogoče dobiti posojila iz sredstev, namenjenih za financiranje graditve stanovanj za nosilce družbenih funkcij v SR Sloveniji. 19. člen Denarna sredstva, pridobljena s prodajo nepremičnine, se lahko uporabijo le za graditev ali nakup novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj. III. ZBIRANJE PISMENIH PONUDB 20. člen Pismene ponudbe se zbirajo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu SRS. Javni razpis mora vsebovati: — opis nepremičnine z navedbo, ali je to zasedena ali nezasedena nepremičnina, — valorizirano vrednost nepremičnine, — rok za oddajo pismenih ponudb, — datum, uro in kraj odpiranja pismenih ponudb, — naslov, kam se ponudbe pošljejo. 21. člen Komisija iz 5. člena te uredbe odpre pismene ponudbe, ugotovi najboljšega ponudnika in o tem sestavi zapisnik. Komisija pri presoji najugodnejše ponudbe upošteva: — višjo ponudeno ceno, — ponudene plačilne pogoje. Prednost pred najugodnejšim ponudnikom ima imetnik stanovanjske pravice oziroma najemnik garaže ob enakih pogojih. 22. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 465-02/84-5 Ljubljana, dne 20. junija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1178. Na podlagi 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v skladu z 2. členom družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/85) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 75. seji dne 9. julija 1985 sprejel SKLEP o dopolnitvi sklepa o osnovah in merilih za določitev osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije 1 V sklepu o osnovah in merilih za določitev osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev. ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slo- venije (Uradni list SRS, št. 24/85) se v 5. točki doda novi drugi odstavek, ki se glasi: »Razmerje vrednosti točke, s katero so ovrednotene posamezne funkcije iz 3. točke tega sklepa, do vrednosti točke, ki jo ugotovi za funkcionarje iz 2. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji, Komisija za spremljanje izvajanja družbenega dogovora je 1,525 : 1,00.-« Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. 2 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985. St. 113-02/82-10/27 Ljubljana, dne 9. julija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1179. Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu visokošolske delovne organizacije Fakultete za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 9. 7. 1985 o spremembi sklepa o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1985/1986 Daje se soglasje k sklepu visokošolske delovne organizacije Fakultete za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o spremembi sklepa o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1985/1986 — v vzgojnoizobraževalni program VS-VIS računalništvo in informatika največ 176 rednih študentov. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFRJ. St. 610-04/82-1/66 Ljubljana, dne 9. julija 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1180. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni Ust SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 8/85, 10/85, 13/85, 14/85, 15/85, 16/85, 17/85, 18/85, 19/85, 21/85, 23/85, 24/85, 25/85) I. V tabeli I »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka-« se: 1. Pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina: — v stolpcu 9 stopnja 1,30 nadomesti S stop- njo 1,55 — v stolpcu 10 stopnja 0,84 nadomesti s stop- njo 0,59 — v stolpcu 11 stopnja 6,09 nadomesti s stop- njo 7,71 — v stolpcu 13 stopnja 0,47 nadomesti s stop- njo 0,42 — v stolpcu 14 stopnja 0,80 nadomesti s stop- njo 0,72 — v stolpcu 15 stopnja 1,03 nadomesti s stop- njo 1,00 — v stolpcu 16 stopnja 0,88 nadomesti s stop- njo 0,79 — v stolpcu 18 stopnja 12,49 nadomesti s stop- njo 14,20 — v stolpcu 19 stopnja 15,36 nadomesti s stop- njo 15,02 — v stolpcu 20 stopnja 12,14 nadomesti s stop- njo 13,85 2. Pri zaporedni številki 4 občina Cerknica: — v stolpcu 9 stopnja 1,07 nadomesti S stop- njo 1,33 — v stolpcu 10 stopnja 0,58 nadomesti s stop- njo 0,64 — v stolpcu 11 stopnja 5,44 nadomesti s stop- njo 5,98 — v stolpcu 13 stopnja 0,31 nadomesti s stop- njo 0,38 — v stolpcu 14 stopnja 0,22 nadomesti s stop- njo 0,24 — v stolpcu 15 stopnja 1,12 nadomesti s stop- njo 1,24 — v stolpcu 16 stopnja 0,42 nadomesti s stop- njo 0,45 — v stolpcu 18 stopnja 10,89 nadomesti s stop- njo 11,90 — v stolpcu 19 stopnja 14,64 nadomesti s stop- njo 14,73 — v stolpcu 20 stopnja 10,54 nadomesti s stop- njo 11,55. 3, Pri zaporedni številki 9 občina Grosuplje: — v njo 1,71 stolpcu 9 stopnja 1,25 nadomesti S stop- — v njo 1,23 stolpcu 10 stopnja 1.24 nadomesti s stop- — v njo 0,47 stolpcu 13 stopnja 0,39 nadomesti s stop- — v njo 0,20 stolpcu 14 stopnja 0,22 nadomesti s stop- — v njo 0,73 stolpcu 15 stopnja 0,78 nadomesti s stop- — v stolpcu njo 10,94 18 stopnja 10,47 nadomesti 5 stop- — v stolpcu njo 15,45 19 stopnja 15,46 nadomesti b stop- — v stolpcu njo 10,51. 20 stopnja 10,04 nadomesti S stop- 4. Pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica: — v stolpcu njo 0,96 10 stopnja 1,27 nadomesti S stop- — v stolpcu njo 5,66 11 stopnja 5,60 nadomesti stop- — v stolpcu njo 0,37 13 stopnja 0,31 nadomesti s stop- — v stolpcu njo 1,09 15 stopnja 0,98 nadomesti s stop- — v stolpcu njo 0,56 16 stopnja 0,88 nadomesti s stop- — vstolpcu njo 11,35 18 stopnja 11,12 nadomesti s stop- — v stolpcu njo 15,16 19 stopnja 15,79 nadomesti s stop- — v stolpcu njo 11,00. 20 stopnja 10,77 nadomesti s stop- 5. Pri zaporedni številki 17 občina Koper: — v stolpcu njo 6,02 11 stopnja 5,30 nadomesti s stop- — v stolpcu njo 1,35 13 stopnja 0,91 nadomesti s stop- — v stolpcu njo 0,59 14 stopnja 0,49 nadomesti s stop- — v stolpcu njo 0,40 16 stopnja 0,50 nadomesti s stop- — v stolpcu njo 13,62 18 stopnja 12,36 nadomesti s stop- — v stolpcu njo 15,04 19 stopnja 15,14 nadomesti s stop- — v stolpcu njo 13,27. 20 stopnja 12,01 nadomesti s stop- 6. Pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica: — v stolpcu njo 6,99 11 stopnja 5,81 nadomesti S stop- — v stolpcu njo 1,66 13 stopnja 1,11 nadomesti s stop- — v stolpcu njo 1,13 15 stopnja 0,89 nadomesti s stop- — v stolpcu njo 14,35 18 stopnja 12,38 nadomesti s stop- — v stolpcu 20 stopnja njo 14,00. 7. Pri zaporedni številki < 12,03 nadomesti 57 občina Ormož: s stop- — v stolpcu njo 5,70 n stopnja 5,42 nadomesti s stop- — v stolpcu njo 0,63 13 stopnja 0,41 nadomesti s stop- — v stolpcu njo 1,21 15 stopnja 1,31 nadomesti s stop- — v stolpcu njo 11,93 18 stopnja 11,53 nadomesti s stop- — v stolpcu 20 stopnja njo 11,58. 8. Pri zaporedni številki 11,18 nadomesti 38 občina Piran: s stop- — v stolpcu 9 stopnja 1,89 nadomesti s stop- njo 1,99 — v stolpcu 11 stopnja 4,91 nadomesti a stopnjo 5,01 — v stolpcu 18 stopnja 11,84 nadomesti s stopnjo 12,01. — v stolpcu 20 stopnja 11,81 nadomesti s stopnjo 12,01. 9. Pri zaporedni številki 42 občina Radovljica: — v njo 1,12 stolpcu 9 stopnja 1,16 nadomesti S stop- — v njo 0,58 stolpcu 10 stopnja 0,62 nadomesti s stop- — v njo 6,58 stolpcu 11 stopnja 6,23 nadomesti s stop- — v njo 0,36 stolpcu 13 stopnja 0,34 nadomesti s stop- — v njo 0,44 stolpcu 14 stopnja 0,46 nadomesti s stop- — v njo 0,78 stolpcu 15 stopnja 0,83 nadometsi s stop- — v njo 11,68 stolpcu 18 stopnja 11,42 nadomesti s stop- — v njo 15,22 stolpcu 19 stopnja 15,26 nadomesti s stop- — v njo 11,68. stolpcu 20 stopnja 11,42 nadomesti s stop- 10. Pri zaporedni številki 48 Bistrica: občina Slovenska — V njo 1,28 stolpcu 14 stopnja 0,28 nadomesti s stop- — v njo 13,07 stolpcu 18 stopnja 12,07 nadomesti s stop- — v njo 12,72. stolpcu 20 stopnja 11,72 nadomesti s stop- 11. Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje: — V njo 1,33 stolpcu 9 stopnja 0,89 nadomesti s stop- — v njo 0,58 stolpcu 10 stopnja 1,00 nadomesti s stop- — v njo 5,50 stolpcu 11 stopnja 5,39 nadomesti s stop- — v njo 0,44 stolpcu 14 stopnja 0,25 nadomesti s stop- — v njo 1,22 stolpcu 15 stopnja 1,29 nadomesti s stop- — v njo 11,01 stolpcu 18 stopnja 10,34 nadomesti s stop- — v njo 14,79 stolpcu 19 stopnja 15,21 nadomesti s stop- — v njo 10,66. stolpcu 20 stopnja 9,99 nadomesti s stop- 12. Pri zaporedni številki 57 občina Velenje: — V njo 0,61 stolpcu 13 stopnja 0,64 nadomesti s stop- — v njo 1,15 stolpcu 14 stopnja 1,12 nadomesti s stop- 13. Pri zaporedni številki 55 občina Trebnje: — V njo 7,34 stolpcu 11 stopnja 5,86 nadomesti s stop- — v njo 12,77 stolpcu 18 stopnja 11,29 nadomesti s stop- — v stolpcu 20 stopnja 10,94 nadomesti s stop- njo 12,42. 14. Pri zaporedni številki 61 občina Maribor-Pes-nica: — v stolpcu 9 stopnja 1,69 nadomesti s stopnjo 1,81 — v stolpcu 10 stopnja 0,80 nadomesti s stop- njo 0,77 — v stolpcu 11 stopnja 4,47 nadomesti s stop- njo 5,05 — v stolpcu 13 stopnja 1,34 nadomesti s stop- njo 1,38 — v stolpcu 14 stopnja 0,57 nadomesti s stop- njo 0,59 — v stolpcu 15 stopnja 0,99 nadomesti s stop- njo 1,02 — v stolpcu 16 stopnja 0,55 nadomesti s stop- njo 0,53 — v stolpcu 18 stopnja 11,36 nadomesti s stop- njo 12,15 — v stolpcu 19 stopnja 14,99 nadomesti s stop- njo 14,94 — v stolpcu 20 stopnja 11,01 nadomesti s stop- njo 11,80 15. Pri zaporedni številki 62 občina Maribor-Po-brežje: — v stolpcu 9 stopnja 1,69 nadomesti s stopnjo 1,81 — v stolpcu 10 stopnja 0,80 nadomesti s stop- njo 0,77 — v stolpcu 11 stopnja 4,47 nadomesti s stop- njo 5,05 — v stolpcu 13 stopnja 1,34 nadomesti s stop- njo 1,38 — v stolpcu 14 stopnja 0,57 nadomesti s stop- njo 0,59 — v stolpcu 15 stopnja 0,99 nadomesti s stop- njo 1,02 — v stolpcu 16 stopnja 0,55 nadomesti s stop- njo 0,53 — v stolpcu 18 stopnja 11,36 nadomesti s stop- njo 12,15 — v stolpcu 19 stopnja 14,99 nadomesti s stop- njo 14,94 — v stolpcu 20 stopnja 11,01 nadomesti s stop- njo 11,80. 16. Pri zaporedni številki 63 občina Maribor-Ro-tovž: — v stolpcu 9 stopnja 1,69 nadomesti s stopnjo 1,81 — v stolpcu 10 stopnja 0,80 nadomesti s stop- njo 0,77 — v stolpcu 11 stopnja 4,47 nadomesti s stop- njo 5,05 — v stolpcu 13 stopnja 1,34 nadomesti s stop- njo 1,38 — v stolpcu 14 stopnja 0,57 nadomesti s stop- njo 0,59 — v stolpcu 15 stopnja 0,99 nadomesti s stop- njo 1,02 — v stolpcu 16 stopnja 0,55 nadomesti s stop- njo 0,53 — v stolpcu 18 stopnja 11,36 nadomesti s stop- njo 12,15 — v stolpcu 19 stopnja 14,99 nadomesti s stop- njo 14,94 — v stolpcu 20 stopnja 11,01 nadomesti s stopnjo 11,80. 17. Pri zaporedni številki 64 občina Maribor-Ruše; — v stolpcu 9 stopnja 1,69 nadomesti 3 stopnjo 1,81 — v stolpcu 10 stopnja 0,80 nadomesti s stop- njo 0,77 — v stolpcu 11 stopnja 4,47 nadomesti s stop- njo 5,05 — v stolpcu 13 stopnja t,34 nadomesti s stop- njo 1,38 — v stolpcu 14 stopnja 0,57 nadomesti s stop- njo 0,59 — v stolpcu 15 stopnja 0,99 nadomesti s stop- njo 1,02 — v stolpcu 16 stopnja 0,55 nadomesti s stop- njo 0,53 — v stolpcu 18 stopnja 11,36 nadomesti s stop- njo 12,15 — v stolpcu 19 stopnja 14,99 nadomesti s stop- njo 14,94 — v stolpcu 20 stopnja 11,01 nadomesti s stopnjo 11,80. 18. Pri zaporedni številki 65 občina Maribor-Tabor: — v stolpcu 9 stopnja 1,69 nadomesti s stop- njo 1,81 — v stolpcu 10 stopnja 0,80 nadomesti s stop- njo 0,77 — v stolpcu 11 stopnja 4,47 nadomesti s stop- njo 5,05 — v stolpcu 13 stopnja 1,34 nadomesti s stop- njo 1,38 — v stolpcu 14 stopnja 0,57 nadomesti s stop- njo 0,59 — v stolpcu 15 stopnja 0,99 nadomesti s stop- njo 1,02 — v stolpcu 16 stopnja 0,55 nadomesti s stop- njo 0,53 — v stolpcu 18 stopnja 11,36 nadomesti s stop- njo 12,15 — v stolpcu 19 stopnja 14,99 nadomesti s stop- njo 14,94 — v stolpcu 20 stopnja 11,01 nadomesti s stop- njo 11,80. 19. Pri zaporedni številki 66 občina Maribor-Tezno: — v stolpcu 9 stopnja 1,69 nadomesti s stop- njo 1,81 — v stolpcu 10 stopnja 0,80 nadomesti s stop- njo 0,77 — v stolpcu 11 stopnja 4,47 nadomesti s stop- njo 5,05 — v stolpcu 13 stopnja 1,34 nadomesti s stop- njo 1,38 — v stolpcu 14 stopnja 0,57 nadomesti s stop- njo 0,59 — v stolpcu 15 stopnja 0,99 nadomesti s stop- njo 1,02 — v stolpcu 16 stopnja 0,55 nadomesti s stop- njo 0,53 — v stolpcu 18 stopnja 11,36 nadomesti s stop- njo 12,15 — v stolpcu 19 stopnja 14,99 nadomesti 2 stopnjo 14,94 — v stolpcu 20 stopnja 11,01 nadomesti s stopnjo 11,80 II. V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevki iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se: 1 Pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina: — v stolpcu 3 stopnja 12,11 nadomesti - stop- njo 12,97 — v stolpcu 6 stopnja 15,09 nadomesti s stop- njo 15,95. 2 Pri zaporedni številki 4 občina Cerknica: — v stolpcu 3 stopnja 11,07 nadomesti s stop- njo 12,52 — v stolpcu 4 stopnja 0,26 nadomesti s stop- njo 0,35 — v stolpcu 6 stopnja 14,03 nadomesti s stop- njo 15,57. 3. Pri zaporedni številki 9 občina Grosuplje: — v stolpcu 3 stopnja 12,69 nadomesti s stop- njo 13,16 — v stolpcu 4 stopnja 0,29 nadomesti s stop- njo 0,25 — v stolpcu 6 stopnja 15,68 nadomesti s stop- njo 16,11. 4. Pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica: — v stolpcu 3 stopnja 10,78 nadomesti s stop- njo 11,18 — v stolpcu 6 stopnja 13,77 nadomesti s stop- njo 14,17. 5. Pri zaporedni številki 17 občina Koper: — v stolpcu 3 stopnja 10,10 nadomesti s stop- njo 10,84 — v stolpcu 4 stopnja 0,26 nadomesti s stop- njo 0,29 — v stolpcu 6 stopnja 13,06 nadomesti s stop- njo 13,83. 6 Pri zaporedni številki 36 občina Novo mesto- — v stolpcu 3 stopnja 8,98 nadomesti s stop- njo 10,76 — v stolpcu 6 stopnja 11,94 nadomesti s stop- njo 13,72. 7. Pri zaporedni številki 37 občina Ormož: —- v stolpcu 3 stopnja 10,57 nadomesti s stop- njo 10,17 — v stolpcu 6 stopnja 13,55 nadomesti s stop- njo 13,15. 8. Pri zaporedni številki 42 občina Radovljica: — v stolpcu 3 stopnja 9,20 nadomesti s stop- njo 9,00 — v stolpcu 4 stopnja 0.30 nadomesti s stop- njo 0,28 — v stolpcu 6 stopnja 12.20 nadomesti s stop- njo 11.98. 9. Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje: — v stolpcu 3 stopnja 12,57 nadomesti s stop- njo 13,00 — v stolpcu 6 stopnja 15,56 nadomesti , stopnjo 15,99. 10. Pri zaporedni številki 57 občina Velenje: — v stolpcu 3 stopnja 9,69 nadomesti s stop- njo 9,70 — v stolpcu 4 stopnja 0,24 nadomesti s stop- njo 0,23. 11. Pri zaporedni številki 55 občina Trebnje: — v stolpcu 3 stopnja 12,15 nadomesti s stop- njo 13,85 — v stolpcu 6 stopnja 15,14 nadomesti s stop- njo 16,84. 12. Pri zaporedni številki 61 občina Maribor-Pes-mca: — v stolpcu 3 stopnja 8,71 nadomesti s stop- njo 9,28 — v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stop- njo 0,21 — v stolpcu 6 stopnja 11,66 nadomesti s stop- njo 12,19. 13. Pri zaporedni številki 62 občina Maribor-Po-brežje: — v stolpcu 3 stopnja 8,71 nadomesti s stop- njo 9,28 — v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stop- njo 0,21 — v stolpcu 6 stopnja 11,66 nadomesti s stop- njo 12,19. 14. Pri zaporedni številki 63 občina Maribor-Ro-tovž: — v stolpcu 3 stopnja 8,71 nadomesti s stop- njo 9.28 — v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stop- njo 0,21 — v stolpcu 6 stopnja 11,66 nadomesti s stop- njo 12,19. 15. Pri zaporedni številki 64 občina Maribor- Ruše: — v stolpcu 3 stopnja 8,71 nadomesti s stop- njo 9,28 — v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stop- njo 0,21 — v stolpcu 6 stopnja 11,66 nadomesti s stop- njo 12,19. 16. Pri zaporedni številki 65 občina Maribor- Tabor: — v stolpcu 3 stopnja 8,71 nadomesti s stop- njo 9,28 — v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stop- njo 0,21 — v stolpcu 6 stopnja 11,66 nadomesti s stop- njo 12,19. 17. Pri zaporedni številki 65 občina Maribor- Tezno: — v stolpcu 3 stopnja 8,71 nadomesti s stop- njo 9,28 — v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stop- njo 0,21 — v stolpcu 6 stopnja 11,66 nadomesti s stop- njo 12,19. III. Sprememba pregledov stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-13/84 Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 1181. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na predlog Družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije v postopku za rešitev spora glede pristojnosti na seji dne 3. 7. 1985 odločilo: Za odločanje o prenehanju pravice uporabe in o odvzemu stavbnega zemljišča pare. št. 1077 k. o. Leskovec, ki je bilo dne 30. 4. 1971 oddano v uporabo Martinu Tomažinu iz Novega mesta, je pristojen na Prvi stopnji po občinskem statutu pristojni upravni organ Skupščine občine Krško. Obrazložitev Oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Krško je na podlagi izida javnega natečaja oddal z odločbo št. 3-464-2/71 z dne 30. 4. 1971 Martinu Tomažinu v uporabo zemljišče pare. št. 1077/20 k o. Leskovec za gradnjo stanovanjske hiše. V izreku odločbe je bilo določeno, da mora uporabnik začeti z gradnjo v roku 6 mesecev po pravnomočnosti odločbe 'n jo končati v roku 3 let, računano od istega dne in da v primeru prekoračenja teh rokov za več kot 6 mese-cev odda pristojni organ zemljišče drugemu uporabniku. Po ugotovitvi, da uporabnik ni izpolnil v odločbi dolgoročnega pogoja, je isti upravni organ z odločbo št. 3-464-26/81 z dne 23. 9. 1981 vzel uporabniku pravico do uporabe zadevnega zemljišča, na pritožbo uporabnika pa je dne 19. 10. 1981 sprejel novo odločbo, s kate-r° je prejšnjo odločbo izrekel za nično. Nato je občina krško vložila pri enoti temeljnega sodišča v Krškem proti pridobitelju pravice uporabe tožbo na izročitev zemljišča. Temeljno sodišče je zahtevku ugodilo s sodbo P 45/82-24 z dne 30. 6. 1983. Na Pritožbo uporabnika je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cp 2701/83 z dne 27. 3. 1984 pravosodno sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo. Zavzelo je stališče, da odločanje v zadevi ne spada v sodno pristojnost, ker je bilo zemljišče oddano v uporabo na podlagi zakona 0 urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni hst SRS, št. 42/66) z upravno odločbo, in gre tudi pri odločanju o izgubi pravice do uporabe za upravni akt, zoper katerega ima prizadeta stranka zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Nato je o zadevi ponovno odločal občinski sekretariat za občo upravo in upravnopravne zadeve. Le-ta je z odločbo št. 7/2-464-26/81 z dne 1. 10. 1984 zadevno zemljišče odvzel uporabniku iz uporabe. Na pritožbo uporabnika pa je republiški sekretariat za pravosodje 'n občo upravo z odločbo št. 464-103/84 z dne 26. 3. 1985 to odločbo izrekel za nično. Zavzel je stališče, da odločanje v zadevi ne spada v pristojnost upravnega organa v smislu določb zakona o splošnem upravnem Postopku, marveč gre za spor iz premoženjskopravnega razmerja med občino in uporabnikom zemljišča, v katerem odloča po 1. členu zakona o pravdnem postopku redne sodišče. Ker sta redno sodišče in upravni srgan zavrnila pristojnost v isti zadevi, je družbeni pravobranilec samoupravljanja vložil na ustavno sodišče predlog, da odloči v nastalem sporu glede pristojnosti. Ustavno sodišče je v postopku ugotovilo tole: Po ustavi spada področje urejanja in uporabe stavbnih zemljišč v pristojnost republike in občine. Po 324. členu ustave SR Slovenije določa republiški zakon temeljna načela za urejanje in uporabo stavbnih zemljišč, delovni ljudje in občani pa v okviru teh temeljnih načel in v skladu z njimi urejajo pravne odnose s tega področja samostojno v občini. Zato so pravna podlaga za ugotovitev, kateri organ je na območju SR Slovenije pristojen za odločanje v obravnavani zadevi, republiški zakoni, ki so določali oziroma določajo pristojnosti in odgovornosti organov ter vsebino in način urejanja pravnih odnosov med občino kot upravljalcem družbenih stavbnih zemljišč te. uporabnik: teh zemljišč. V obravnavanem primeru je oddal zemljišče v uporabo uporabniku občinski upravni organ z upravno odločbo, v kateri je določil tudi rok za začetek in dokončanje graditve ter sankcije za primer, če uporabnik ne bi izpolnil v odrejenem roku v odločbi določenih pogojev. Za izdajo odločbe je bil občnsk1 upravni organ pristojen po tedaj veljavnem zakonu o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/60 in 20/71). V tem zakonu je bilo med drugim določeno: da za urejanje stavbnega zemljišča skrbi občina (5. člen); da se urejeno stavbno zemljišče v družbeni lastnini, na katerem ima pravico uporabe občina, oddaja družbenim in civilnim pravnim osebam ter občanom samo za graditev takih objektov, kot so predvideni v urbanističnem načrtu (9. člen); da se oddaja opravi z javnim natečajem (10. člen); da natečaj razpiši in stavbno zemljišče odda občinska skupščina ali po njenem pooblastilu organizacija za urejanje stavbnega zemljišča, če takšne organizacije ni, pa za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ (11. člen); da se stavbno zemljišče odda najugodnejšemu ponudniku z odločbo, ki se vroči vsem udeležencem natečaja; da se v njej med drugim določi tudi rok za začetek in dokončanje graditve in da o pritožbi oper odločbo odloča republiški sekretar za urbanizem (13. člen). Iz 11. in 13. člena zakona izhaja, da je na podlagi navedenega zakona izdana odločba o oddaji zemljišča posamični akt, izdan v upravni stvari, s katerim je po tedaj veljavnem zakonu pristojni občinski upravni organ odločal o določenih pravicah, obveznostih in interesih posameznika. V okvir pristojnosti občinskega upravnega organa je po omenjenem zakonu spadala tudi določitev roka za začetek in dokončanje graditve, kar vključuje tudi pravico občinskega upravnega organa, da ugotovi, ali je uporabnik izpolnil v odločbi določene pogoje, in da v primeru neizpolnitve le-teh z upravno odločbo dano pravico uporabniku z upravno odločbo lahko tudi odvzame. Poznejši zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78), ki je veljal od 8. 4. 1977 do 22.6. 1984, in zakon o stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 18/84), ki velja od 22. 6. 1984 sta oddajanje stavbnih zemljišč in pravne odnose med občino kot upravljalcem družbenih stavbnih zemljišč in uporabnikom spremenila. Po 8. 4. 1977 se stavbna zemljišča ne oddajajo več uporabnikom z upravno odločbo, marveč se oddajajo in prevzemajo s pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča S sklenitvijo te pogodbe se med upravljalcem družbenih vt^- hniV' 7p. mljišč in uporabnikom ustanovi premoženjskopravno razmerje s konkretnimi pravu am katerih v primeru spora odloča po 1. členu zakona o pravdnem postopku redne sodišče. Omejena zakona veljata le za pravna razmerja, ki so nastala na njuni podlagi, ne posegata pa v pravna razmerja, ki so nastala na podlagi upravnih odločb, izdanih v času veljavnosti zakona iz 1966 leta. Zakona iz 1977 in 1984. leta namreč nimata nobenih določb, na podlagi katerih bi se z učinkom za nazaj spremenila pravna narava razmerij, ki so bila pravnomočno urejena z upravnimi akti v času pred njuno uveljavitvijo. Upoštevajoč navedeno, ustavno sodišče ugotavlja, da je za odločanje o prenehanju pravice uporabe stavbnega zemljišča, ki je bilo oddano uporabniku z upravno odločbo na podlagi zakona iz 1966. leta, pristojen po 1 členu zakona o splošnem upravnem postopku upravni organ, za odločanje v sporih med upravljale! stavbnih zemljišč in uporabniki, izvirajočih iz pravnih razmerij, ki so nastala na podlagi zakona iz 1977 oziroma 1984. leta, pa redno sodišče v pravdnem postopku. Glede na to je ustavno sodišče ob uporabi 408. člena ustave ter 25. in 34. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, da je za odločanje v konkretno obravnavani zadevi pristojen m prvi stopnji občinski upravni organ. To določbo je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije sprejelo v sestavi: predsednik sodišča Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pemuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. Št. U II 41/85-10 Ljubljana, dne 3. julija 1985. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 1182. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 3. odstavka 4. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih, pravicah in obveznostih upravljalna kotlovnice in uporabnikov toplotne energije po opravljeni javni obravnavi dne 8. 7. 1985 odločilo: Ni v neskladju z ustavo in zakonom določba 3. odstavka 4. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih, pravicah in obveznostih upravljalna kotlovnice m uporabnikov toplotne energije, sklenjenega med uporabniki toplotne energije, Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Žalec, Samoupravno interesno skupnostjo za komunalo in ceste Žalec in delovno organizacijo »Komunala« p. o. Žalec v mesecu decembru 1983 Obrazložitev Skupščina občine Žalec je s predlogom začela postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedene določbe samoupravnega sporazuma, ki se glasi: »V primeru, da uporabnik (ali več uporabnikov) ne izpolni obveznosti plačila za ogrevanje, lahko upravljalec prekine z ogrevanjem, posameznemu uporabniku pa se lahko odklopijo grelna telesa«. Predlagateljica postopka je menila, da navedena določba ni v skladu z 51. členom zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81 in 31/84). ke*- ne določa, da se ogrevanje prekine šele po’ em, ko je organizacija združenega dela, ki dobavlja toplotno energijo, po 51 členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu zoper neplačnike vložila tožbo za plačil' sto-škov ogrevanja pri rednem sodišču. Ustavno sodišče glede na zakonsko ureditev ugotavlja, da ni v neskladju z zakonom, če so se udeleženci samoupravnega sporazuma sporazumeli o posledicah, ki bodo zadele tiste uporabnike toplotne ~ner-gije, ki ne bodo izpolnjevali svojih obveznosti glede plačila stroškov ogrevanja, kot so to določili v 3. odstavku 4. člena samoupravnega sporazuma. V zakonu ' stanovanjskem gospodarstvu je določeno, da je imetnik stanovanjske pravice med drugimi stroški dolžan plačevati tudi dejanske stroške ogrevanja (58. člen). Določba 51. člena istega zakona pa določa postopek hišnega sveta, ki vodi pregled plačila stroškov, ki jih plačujejo imetniki stanovanjske pravice v primerih, ko le-ti svojih obveznosti ne izpolnjujejo, nadalje, kdo lahko vloži tožbo pri rednem sodišču za plačilo dobavljenih in neplačanih proizvodov oziroma storitev. V njej pa so predvidene tudi posledice (odpoved stanovanjskega razmerja), ki lahko zadenejo imetnika stanovanjske pravice, če tri mesece zapovrstjo oziroma tri mesece v zadnjih dveh letih ne plača stroškov, ki jih je po zakonu o stanovanjskem gospodarstvu dolžan plačevati. Ta določba pa se ne nanaša na razmerja, ki so jih uredili podpisniki v navedenem samoupravnem sporazumu. Z zakonom o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 33/81), v katerega je vključeno tudi daljinsko oskrbovanje s toploto, pa je določeno, da dobavitelj toplotne energije ustavi dobavo odjemalcu po predhodnem pismenem opozorilu, če ta ne plača dobavljeno toplotno energijo v roku, ki je določen v splošnih dobavnih pogojih oziroma v pogodbi o dobavi toplotne energije (6. točka 74. člen). Ocena o tem, ali je delovna organizacija »Komunala« ob prekinitvi ogrevanja ravnala v skladu z navedeno določbo samoupravnega sporazuma in v skladu z določbo 74. člena zakona o energetskem gospodarstvu, pa po 408. členu ustave SR Slovenije ne spada v pristojnost Ustavnega sodišča SR Slovenije. Ustavno sodišče je zato po 413. členu ustave SR Slovenije in po 1. odstavku 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo v sestavi predsednik ustavnega sodišča Jože Pavličič in sodniki: dr Mara Bešter, Tone Bole, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. Št. U I 34/85-23 Ljubljana, dne 8. julija 1985. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 1183. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 76. člena in 7. točke 94. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Tovarne glinice n aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo, po javni obravnavi dne 8. 7. 1985 odločilo Razveljavijo se določbe 76. člena in 7. točke 94 člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Tovarno glinice in aluminija »Boris Ki drič«, Kidričevo z dne 17. 4. 1984. Obrazložitev Ob pobudi delavca je ustavno sodišče začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedenih določb samoupravnega sporazuma Po določbi 76. člena samoupravnega sporazuma so delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi delov ie organizacije poleg članov kolegija, to je kolegijskega poslovodnega organa, tudi direktorji sektorjev. Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti pa se določijo s statutom temeljnih organizacij. Za imenovanje direktorjev sektorjev imenuje delavski svet delovne organizacije šestčlansko razpisno komisijo. K imenovanju direktorjev sektorjev daje predhodno mnenje delavski svet delovne skupnosti strokovno-administra-tivnih služb. Pobudnik meni, da je z izpodbijano določbo samoupravnega sporazuma delavcem delovne skupnosti odvzeta pravica odločanja o izbiri in imenovanju direktorjev sektorjev, ki dejansko uresničujejo svoje delovne dolžnosti v delovni skupnosti. Ustavno sodišče je tudi začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. točke 94. člena istega samoupravnega sporazuma, ki določa, da delavski svet delovne organizacije imenuje in razrešuje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi delovne organizacije. Določbe zakona o združenem delu o delovnem razmerju v temeljnih organizacijah se uporabljajo za delavce v delovnih skupnostih, če ne določa zakon drugače (163. člen ZZD). Zakon o delovnih razmerjih (prečiščeno besedilo, Uradni list SRS, št. 24/83), določa, da se določbe tega zakona o sklenitvi, urejanju in prenehanju delovnega razmerja delavcev v teme 'ni organizaciji uporabljajo med drugim tudi za delavce v delovnih skupnostih organizacij združenega dela (točka b) 8. člena zakona). Za delavce v temeljnih organizacijah pa zakon določa, da svoje pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo v temeljni organizaciji ter v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, uresničujejo v temeljni organizaciji, če ni v samoupravnem sporazumu v skladu z zakonom drugače določeno. O uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev odloča delavski svet temeljne organizacije ali njegove komisije (181. člen ZZD. 56. člen zakona o delovnih razmerjih) in je pristojen tudi za izbiro med kandidati, ki so se prijavili na oglas oziroma razpis (172. člen ZZD. 25. člen zakona o delovnih razmerjih). Enako velja za delavce v delovnih skupnostih skupnih služb, ne glede na to ali opravljajo dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ker zanje vprašanja, ki jih urejajo navedene zakonske določbe, z zakonom niso drugače urejena- Izpodbijana določba samoupravnega sporazuma, = katero je pristojnost za odločanje o izbiri delavcev, ki opravljajo dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili odgovornostmi, dana organu izven delovne skupnosti, je zaradi tega v neskladju z zakonom Ustavno sodišče je glede na navedeno na podlagi 413. člena ustave in prvega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka odločbe Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janke Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repi r c Bojan Škrk in Ivan Tavčar. St. U I 89/84-23 Ljubljana, dne 8. julija 1985. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 1184. Na podlagi VIII. in IX. točke sklepa o ponovni uskladitvi pokojnin med letom (Uradni list SRS, št. 16/85 in 25/85) je odbor za plan in finance skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 8. julija 1985 sprejel SKLEP o spremembah in dopolnitvah sklepa o ponovni uskladitvi pokojnin med letom I Sklep o ponovni uskladitvi pokojnin med letom (Uradni list SRS. št. 16/85 in 25/85) se spremeni in dopolni tako, da se v: — prvem odstavku 1. točke številka »8<- nadomesti s številko -IS«; — v drugem odstavku I. točke število ->31,76- nadomesti s številom »40,3-; — prvem odstavku V. točke znesek »22.959,18 din* nadomesti z zneskom »24.448 din- in — drugem stavku IX. točke beseda »september-nadomesti z besedo »avgust- II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/85 Ljubljana, dne 8. julija 1985 Odbor za plan in finance Skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Janko Brunet 1. r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST LJUBLJANICA-SAVA 1185. Na podlagi 5. in 11 člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), sklenemo delavci temeljne ali druge organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so v lasti občanov, občani v krajevni skupnosti in obča- m, organizirani v ribiških organizacijah, kot uporabniki voda in delavci organizirani v vodnogospodarskem podjetju Hidrotehnik Ljubljana in v Podjetju za urejanje hudournikov Ljubljana, kot izvajalci vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava I. UVODNA DOLOČBA 1. člen Za organizirano, trajno in redno zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po vodi in storitvah v zvezi z vodo se uporabniki in izvajalci združujejo v Območno vodno skupnost Ljubljanica - Sava (v nadaljnjem besedilu: OVS) z namenom, da bi v njej zagotovili opravljanje vodnogospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena v svobodni menjavi dela. 2. člen S tem samoupravnim sporazumom udeleženci urejamo zlasti sledeča vprašanja: — uvodno določbo — statusne določbe — namen in cilji ustanovitve OVS — predmet svobodne menjave dela — samoupravno organiziranost, delegiranje delegatov, postopek sporazumevanja v medsebojnih pravicah, obveznosti in odgovornosti — osnove družbenoekonomskih odnosov — samoupravni splošni akti — reševanje sporov — druge zadeve in vprašanja skupnega pomena — prehodne in končne določbe II. STATUSNE DOLOČBE 3. člen OVS Ljubljanica - Sava se ustanovi za vodno območje Save ter zajema vodne območje reke Save od Smledniškega mostu do izliva Sopote v Radečah. Meja vodne skupnosti poteka od Hrelina pri Starem trgu ob Kolpi na koto 602 preko Zežlja (813) in Brekove gore (1074) do Kolpe, od tam preko žage Rog, Starega loga in Belega kamna do Zvirč, od Žvirč pa v ravni črti do izliva Krke in nato po Krki do izliva Višnjice v Krko Nato gre meja po razvodnici Višnjice (Višnjica spada v območje OVS Ljubljanica - Sava), nato po razvodnici Bukovice in Temenice ter Črnega potoka in Kostrevnice. Od tam gre meja naprej po razvodnici Mirne m Jablaniškega potoka, po razvodnici Sopote v Savo, na Kopitnik (914) in preko Mrzlice na Reško planino (910). Meja teče naprej preko Velike Planine na Cemšenik do St. Ožbolta (875), Jastrebi ja (956) in do Ščavnice (1426). Nato teče meja po grebenu Menine planine na Mačkin kot preko Pod-konjskega (1569) na Križ (1648) od Križa teče preko Bistriškega doma (1833) na Vežice in Ojstrico in naprej do Kamniške koče in do Rinke (2429) Naprej teče meja po razvodnici Kokre in Kamniške Bistrice, po razvodnici med Pšato in Kokro, nato po približni razvodnici pri Dragočajni do Save Od tam poteka meja mimo Jeprce do Sore, po razvodnici Ločnice in Hrast-nice, nato po razvodnici Poljanske Sore in Gradaščice ter oarjanskirm pritoki, do tromeje občin Ajdovščina, Logatec, Postojna. Dalje teče meja po meji občine Logatec do meje z občino Cerknica in po meji občine Cerknica z občino Postojna m občino Ilirska Bistrica do meje s SR Hrvatsko zahodno od Prezida. Od tam poteka meja po meji s SR Hrvatsko vse do Hrelina pn Starem trgu ob Kolpi. Gralični prikaz območja je priložen sporazumu 4. člen Skupnost se imenuje: Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava; skrajšano ime je: OVS Ljubljanica - Sava Sedež skupnosti je v Ljubljani, Vojkova 1 a 5. člen Dejavnost OVS je zagotavljanje opravljanja vodnogospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena po načelih svobodne menjave dela, ki so: — urejanje vodnega režima, da se zagotovi obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti vode; — spremljanje stanja vodnega režima; — usmerjanje gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav; — usmerjanje regulacije in drugih ureditev vodotokov in naravnih zbiralnikov vode; — vzdrževanje naravnih vodotokov in drugih naravnih zbiralnikov vode ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi; — zbiranje in obdelava za vodno gospodarstvo pomembnih podatkov. 6. člen OVS je pravna oseba in nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu in ima vsa pooblastila v okviru svoje pravne sposobnosti. OVS upravlja in razpolaga z vsemi sredstvi, ki jih ima in z njimi odgovarja za svoje obveznosti do drugih. Pravice, obveznosti in odgovornosti OVS določajo poleg pozitivne zakonodaje še ta sporazum, statut in drugi samoupravni splošni akti. 7. člen OVS predstavlja in zastopa predsednik skupščine OVS in je upravičen v njenem imenu in v okviru njene pravne sposobnosti brez omejitve sklepati pogodbe in opravljati druga poslovna in zastopniška dejanja, skladno s sklepom organa upravljanja. Predsednik skupščine OVS sme dati v mejah svojih pooblastil drugi osebi pismeno pooblastilo za sklenitev določenih vrst pogodb in za druge vrste pravnih in zastopniških dejanj. Obseg in meje pooblastil določi predsednik skupščine sam, brez posebnega soglasja skupščine. V primeru odsotnosti predsednika skupščine OVS, ga nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine. III. NAMEN IN CILJI USTANOVITVE OVS 8. člen Zavedajoč se, da je vodni režim ena izmed temeljnih danosti za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi po vodi in vodnogospodarskih storitvah ter izhajajoč iz načela celovitosti vodnega režima v povodju, si zastavljajo podpisniki tega sporazuma za gospodarjenje z vodo in urejanjem vodnega režima sledeča programska izhodišča in naloge: — vsak poseg v vodni režim opravljen iz kakršnegakoli razloga, naj se opravi tako, da se praviloma ne prizadene, temveč obvaruje, po možnosti še izboljša človekovo okolje in da obenem pomeni tudi nadaljnje stopnjevanje ugodnih pogojev za pospešen gospodarski, kulturni, rekreacijski in drugi vsestranski družbeni napredek v območju; — skupnost bo posvečala posebno skrb za povečanje varnosti življenja ljudi in živali ter osebne in družbene imovine pred škodljivim delovanjem poplavnih voda in erozije ter hudournikov. OVS bo v ta namen ob skupnih in solidarnostnih materialnih naporih, zagotovila trajno urejanje vodnega režima, predvsem pa redno vzdrževanje vodnogospodarskih varstvenih objektov in naprav v splošni rabi in takojšnjo odpravo poškodb na naravnih vodotokih. Nadalje bo v skladu z doseženo stopnjo razvoja strmela za trajno izgradnjo novih varstvenih objektov in sistemov, kar naj postopoma odpravlja nevarnost pred ujmo, zmanjšuje materialne škode in ustvarja boljši vodni standard in splošne razvojne pogoje. V interesu teh smotrov se bo skupnost zavzemala tudi za čim višjo stopnjo aktivne solidarnosti vseh njenih članov, v neposrednih akcijah pred poplavami, ob njih in po njih ter neurjih, kar se mora odraziti v načinu za obrambo pred poplavami, ki ga bo skupnost urejala v skladu z zakonskimi določili. Zavedajoč se, da je gospodarski, zdravstveni in drugi družbeni napredek v veliki meri odvisen od razpoložljivega bogastva vodnih količin, bodo ukrepi skupnosti težili za izboljšanje odtočnih razmer tako, da se obogatijo zaloge vode in izdatnost podtalnice, da se doseže boljša razporeditev vode v prostoru in času in omogoči hitrejša izgradnja vodooskrbnih in drugih podobnih naprav za nenehno izboljšanje oskrbe s pitno in tehnološko vodo ter vodo za rekreacijske in druge potrebe. Demografski in gospodarski razvoj povzročata s svojimi odpadnimi vodami in drugim onesnaženjem voda zaskrbljujočo stopnjo onesnaženosti površinskih, podzemnih in talnih voda, ki ogroža zlasti zdravstveno stanje ljudi, živali in rastlinstva ter povzroča druge škode, kar vse otežkoča gospodarski, kulturni in drugačni napredek. Zato bo skupnost podvzemala takšne ukrepe pri urejanju vodnega režima, ki bodo povečali minimalne Pretoke za povečano samočistilno sposobnost vodotokov, od svojih članov pa zahtevala, da bodo spremljali in urejali tehnološke postopke, ki manj onesnažujejo in ne zastrupljajo vodo, izgrajevali čistilne naprave v proizvodnih obratih in skupne čistilne naprave v naseljih in mestih, ter podvzemale druge ukrepe, ki lahko prispevajo k večji čistoči naših voda. Za vsako novo proizvodnjo, kakor tudi za povečano proizvodnjo, doseženo z rekonstrukcijo, pa velja obveznost čiščenja odpadnih voda do čimvišje stopnje, Po načelu, da proizvodnja, ki ne prenese čistilnih naprav, ni rentabilna proizvodnja. 9. člen Poleg nalog, ki nedvoumno izhajajo iz programskih izhodišč navedenih v prejšnjem členu in 20 členu zakona o vodah, opravlja OVS še naslednje naloge: — usmerja vodno gospodarsko politiko na osnovi dolgoročnih, srednjeročnih in letnih planov razvoja vodnega gospodarstva in zagotavlja njihovo izdelavo, — sprejme načrt za obrambo pred škodljivim delovanjem vode, — zagotavlja strokovno spremljanje pogojev delovanja voda, erozije, hudournikov in plazov hidro-morfološkega izvora ter sprejema predloge za njihovo sistemsko urejanje, — zagotavlja vzdrževanje doseženih ravnovesnih razmer na vodotokih in hudourniških območjih, t zagotavlja in združuje finančna sredstva potrebna za opravljanje naloge območne vodne skupnosti za opravljanje nalog Zveze vodnih skupnosti Slovenije, kakor tudi potrebna finančna sredstva za odpravo škod povzročenim vodnemu gospodarstvu po elementarnih nezgodah, — izdaja vodnogospodarska mnenja, — opravlja nadzor nad funkcionalnostjo in stanjem vodnogospodarskih objektov in naprav v posebni rabi in priobalnih zemljišč, ki jih opravljajo njeni člani, — skrbi za manj razvita področja na svojem območju in sodeluje pri prostorskih, kmetijskih in drugih načrtih, ki so v vzorčni zvezi z vodnim gospodarstvom, — sodeluje pri pripravi občinskih predpisov s področja vodnega gospodarstva ter sodeluje z organi m organizacijami v občini v vseh vodnogospodarskih vprašanjih in obvešča občine na svojem območju o stanju in problemih v vodnem gospodarstvu, — opravlja vse druge zadeve s področja urejanja vodnega režima, ki jih določajo zakoniti predpisi, ta samoupravni sporazum in na njegovi osnovi izdani samoupravni akti, — opravlja zadeve s področja SLO in DS, — najema in daje posojila drugim območnim skupnostim in Zvezi vodnih skupnosti Slovenije za izpolnitev planskih ciljev, vendar le do višine določene v samoupravnem sporazumu o temeljih planov OVS, oziroma ZVSS. 10. člen Uporabniki in izvajalci bomo preko OVS v Zvezi vodnih skupnosti opravljali naloge, ki bodo dogovorjene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi te zveze v skladu s 13., 14., 22. in 26. členom, 43. in 48. členom zakona o vodah IV. PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA 11. člen Udeleženci smo sporazumni, da je predmet svobodne menjave dela program vodnogospodarskih storitev in izvajanja vodnogospodarske dejavnosti. Uporabniki bomo ovrednotili delo izvajalcev s pomočjo elementov cene, oziroma povračila. Pri tem ie cena vrednost posamezne storitve, povračilo pa je vrednostni izraz zbira cen posameznih storitev, ki jih obsega določeni program, oziroma celotna dejavnost. Za elemente cene iz predhodnega odstavka tega člena bomo upoštevali: osebni dohodek, materialne stroške, zakonsko amortizacijo, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka, sredstva skupne porabe delavcev, sredstva rezerv in dogovorjeni del razširjene reprodukcije. 12. člen Svobodna menjava dela med izvajalci in uporabniki temelji na sprejetih planskih aktih, na podlagi katerih sklenemo srednjeročne in letne samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela. v katerem določijo zlasti obseg programa vodnogospodarskih storitev z lokacijo in potrebno tehnično dokumentacijo, standard storitev, način zagotavljanja sredstev, tehnične roke ali terminske plane, način izvajanja tehničnega in samoupravnega nadzora, način urejanja medsebojnih obveznosti, zlasti v primeru poslovanja z izgubo, obseg in vrsta zmogljivosti izvajalca za izvedbo programa, način reševanja sporov in druga vprašanja, ki zadevajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Posamezni uporabnik in izvajalec lahko uresničuje svobodno menjavo dela tudi neposredno, če to ne omejuje dogovorjenih potreb in interesov, za katere smo se dogovorili v območni vodni skupnosti. V. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST, DELEGIRANJE DELEGATOV. POSTOPEK SPORAZUMEVANJA V MEDSEBOJNIH PRAVICAH IN ODGOVORNOSTIH 13. člen Območno vodno skupnost upravlja delegatska skupščina, ki jo sestavljata zbor delegatov uporabnikov in zbor delegatov izvajalcev. 14. člen Zbor uporabnikov sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in šteje 66 delegatskih mest. Zbor izvajalcev sestavljajo delegati delegacij izvajalcev in šteje 24 delegatskih mest. 15. člen Od skupnega števila delegatskih mest v zboru uporabnikov skupščine OVS, delegira posamezna delegacija ustanovitev OVS sorazmerno število delegatov in sicer: — delegacije TOZD, ki opravljajo gospodarsko dejavnost 34 delegatov, — delegacije kmetijskih proizvajalcev preko KZ in obratov za kooperacijo, delegacije občanov, organiziranih v ribiških organizacijah ter delegacije občanov, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost 15 delegatov. Sestavni del zbora uporabnikov 17 delegatov, delegirajo delegacije KS v odnosu na število prebivalcev. Skupščina ob razpisu volitev shematsko prikaže gornji način delegiranja delegatov. Delavci temeljne ali druge organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so v lastnini občanov, občani v KS in občani organizirani v ribiških organizacijah se združijo v skupno občinsko konferenco delegacij uporabnikov zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor uporabnikov skupščine OVS. 16. člen Delegati v skupščini odločajo: — na skupni seji obeh zborov — oba zbora enakopravno (ločeno glasovanje obeh v isti zadevi) — posamezni zbor samostojno (različne zadeve) — po predhodnem izjavljanju delavcev drugih delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 17. člen Skupščina na skupni seji obeh zborov odloča zlasti o naslednjih zadevah: — voli in razrešuje predsednika skupščine — imenuje odbore in komisije — sprejema odločitve v skladu s 25. členom zakona o vodah — imenuje in daje pooblastila delegaciji za Zvezo vodnih skupnosti Slovenije — sprejema akt o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela — ugotavlja sprejem sporazuma iz 21. člena tega sporazuma — sprejema poslovnik skupščine. 18. člen Skupščina na sejah obeh zborov enakopravno odloča, zlasti o naslednjih zadevah: — sprejema plan OVS (dolgoročni, srednjeročni in letni), — sprejema program vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, — oblikuje politiko na področju vodnogospodarske dejavnosti, — usklajuje elemente za pripravo SaS o temeljih plana, — določi predlog sprememb in dopolnitev tega sporazuma, — sprejema zaključni račun, — sprejema samoupravne sporazume in družbene dogovore, — sprejema predlog SaS o temeljih planov OVS, — sprejema statut in druge samoupravne splošne akte, — sklepa samoupravne sporazume o usklajevanju planov z drugimi skupnostmi, — o programih storitev oziroma programih dejavnosti, — o samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki, — o pripravi predloga načrta obrambe pred poplavami. 19. člen Zbor uporabnikov samostojno odloča zlasti v naslednjih zadevah: — voli predsednika zbora, — imenuje delovna telesa zbora, — o delegiranju delegatov uporabnikov v organe upravljanja izvajalcev, — o delegiranju delegatov v delegacije za zbor uporabnikov ZVSS, — o predlogih samoupravnih sporazumov in dogovorov, ki urejajo samoupravne in materialne odnose med uporabniki, — o oblikovanju elementov za sestavo predloga SaS o temeljih plana in sicer: 1. obseg potreb za vzdrževanje vodotokov in drugih zbiralnikov vode za rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi za potrebe OVS in ZVSS 2. načine in pogoje za združevanje sredstev za namene iz točke 1 te alinee in za namene varstva voda 3. potreben obseg in namen sredstev — določa kriterije in merila za oblikovanje sredstev vzajemnosti in solidarnosti, — spremlja izvajanje planskih nalog preko izvajanja vodnogospodarskih programov, vodnogospodarske dejavnosti in poročil samoupravnega nadzora ter sprejema ukrepe za njihovo realizacijo. 20. člen Zbor izvajalcev samostojno odloča, zlasti v naslednjih zadevah: — voli predsednika zbora, — imenuje delovna telesa zbora — o oblikovanju naslednjih elementov za sestavo predloga: 1. obseg in vrsta zmogljivosti ter ukrepe za zagotovitev gospodarske izrabe zmogljivosti za vzdrževanje vodotokov in drugih zbiralnikov vode, za rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, 2. osnove m merila za oblikovanje povračil za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev, oziroma opravljanje vodnogospodarske dejavnosti, 3. standarde in normative glede obsega in kvalitete vzdrževanja vodotokov in drugih zbiralnikov vode ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, — spremlja izvajanje planskih nalog in sprejema ukrepe za njihovo realizacijo — o delegiranju delegatov v delegacije za zbor izvajalcev ZVSS. 21. člen Skupščina ugotavlja po predhodnem izvajanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti (uporabniki) v naslednjih zadevah: — o sprejemu samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti — in o njegovih spremembah, če te prinašajo dodatni program z dodatnimi finančnimi obveznostmi 22. člen Skupščina oziroma posamezni zbor lahko odloča, če je prisotnih več kot polovica delegatov. Odločitve o zadevah o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejete, če jih je sprejela večina vseh delegatov vsakega zbora. Odločitve o zadevah o katerih odločata oba zbora enakopravno so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih. Ce ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom vodne skupnosti. Ce tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, lahko skupščina pristojnih družbenopolitičnih skupnosti začasno uredi to vprašanje. 23. člen Mandat delegatov v skupščini OVS traja štiri leta. Predsednika skupščine in predsednika obeh zborov se voli za dobo 2 let. Predsednik skupščine in predsednika obeh zborov ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni za to funkcijo. Podrobneje se delo skupščine, obeh zborov in organov skupščine ter pravice in obveznosti delegatov in druge zadeve, pomembne za delo skupščine uredijo s statutom OVS 24. člen Skupščina ima predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo: — predsednik skupščine — predsednika obeh zborov — predsednik odbora za planiranje in finance — predsednik odbora za svobodno menjavo dela in samoupravni nadzor — delegat OVS, ki predstavlja OVS v organih ZVSS Predsedstvo koordinira dela skupščine in drugih organov in pri tem opravlja zlasti te zadeve: — obravnava predloge gradiv zasedanj obeh zborov skupščine — spremlja izvrševanje sklepov skupščine — usklajuje delo zborov skupščine in njenih teles — skrbi za informiranje javnosti — obravnava druge zadeve, določene s tem sporazumom in statutom OVS 25. člen Predsedstvo vodi predsednik skupščine. Predsednik sklicuje in vodi sejo predsedstva in skrbi za izvajanje njegovih sklepov. Predsednika v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik skupščine. 26. člen Za proučevanje posameznih zadev in pripravo predlogov ima skupščina stalne odbore in komisije. Stalni odbori so: — odbor za planiranje in finance — odbor za svobodno menjavo dela — odbor za SLO in DS — odbor samoupravne delavske kontrole. Stalne komisije so: — komisija za' melioracije — komisija za kakovost voda m zaščito vodnih količin (resursov) — komisija za obrambo pred poplavami in izrabo vode. 27. člen Stalne odbore in komisije imenuje skupščina na skupni seji obeh zborov in sicer predsednika in štiri člane izmed delegatov uporabnikov, štiri člane izmed delegatov zbora izvajalcev. Odbor za SLO in DS ima predsednika, podpredsednika in pet članov Predsednik odbora, ki je istočasno vodja obrambnega načrta ie predsednik skupščine. Odbor samoupravne delavske kontrole ima pet članov, predsednika izvolijo člani med seboj. Natančnejše dolžnosti odborov in komisij se uredijo v statutu OVS. VI OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV 28. člen OVS ima sledeče planske akte: — samoupravni sporazum o temeljih planov OVS — dolgoročni plan OVS — srednjeročni plan OVS — letni plan OVS 29. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana OVS in samoupravni sporazum o temeljih planov Zveze vodnih skupnosti Slovenije morata biti usklajena, sprejemata pa se sočasno. Dolgoročni plan sprejme skupščina na podlagi vodnogospodarskih osnov m je strokovna podlaga za sestavo planskih dokumentov. Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih planov OVS skupščina OVS sprejema srednjeročni in letni plan OVS. 30. člen Sredstva za vodno gospodarstvo se zagotavljajo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana OVS. V tem sporazumu se opredelijo tudi kriteriji, načini in obseg združevanja sredstev za tiste naloge, ki jih OVS poveri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije in za naloge, ki so na ZVSS prenešene po določbah iz drugega odstavka 22. člena zakona o vodah, sc pa dogovorjene v samoupravnem sporazumu o temeljih planov ZVSS. 31. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih plana območne vodne skupnosti se udeleženci v območni vodni skupnosti sporazumejo zlasti: — o fizičnem in vrednostnem obsegu vzdrževanja naravnih dotokov in drugih zbiralnikov vode, varstvo voda, rekonstrukcije in gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi v srednjeročnem obdobju, upoštevajoč pri tem tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev razvoja na področju vodnega gospodarstva, predvsem glede rekonstrukcije in gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi — o lokaciji, rokih graditve in potrebnih sred-svih za posamezne objekte — o samoupravnem združevanju sredstev za uresničevanje srednjeročnega plana in o osnovah in merilih za samoupravno združevanje sredstev — o pogojih in načinih uporabe in o upravljanju s sredstvi — o potrebnih zmogljivostih za izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter varstva voda — o merilih in pogojih za oblikovanje povračil za posamezne programe vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi in povračil za programe varstva voda — o nalogah in ukrepih, ki jih prevzemajo z dogovorom o temeljih plana družbenopolitične skupnosti — o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Zvezi vodnih skupnosti — o merilih in pogojih za oblikovanje in uporabo sredstev vzajemnosti in solidarnosti — o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 32. člen Sredstva za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti zagotavljajo TOZD s področja gospodarstva In delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo samostoj- no obrtno, ali drugo gospodarsko dejavnost v obliki povračila. Povračila za vodo plačujejo tudi komunalne organizacije in krajevne skupnosti, ki vodo oddajajo iz javnih vodovodnih naprav gospodarstvu in tistim OZD in drugim organizacijam, ki se ne ukvarjajo z gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnostjo. 33. člen Merila za odmero povračila za posameznega uporabnika se določijo tako, da je njegova višina odvisna od: — koristi, ki jo imajo od izkoriščene in uporabljene vode ter vodnogospodarskih storitev — od koristi, ki jo ima zaradi obrambe pred poplavami in jo predstavljajo vsa uporabnikova sredstva za reprodukcijo — višine sredstev za reprodukcijo — stopnjo onesnaževanja voda, ki jo povzročajo odpadne vode, ali druge izpuščene snovi. Sredstva se zbirajo na računu OVS. 34. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana je sklenjen, ko ga podpiše več kot polovica udeležencev. Ce se uporabniki in izvajalci ne sporazumejo o višini povračil se postopa v skladu z zakonom. 35. člen Poleg povračil iz 30. člena tega sporazuma se sredstva za vodno gospodarstvo zagotavljajo še: — s samoupravnim združevanjem sredstev samoupravnih organizacij in skupnosti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost — z odškodninami za odvzeti pesek, mivko in prod iz strug brežin in priobalnih zemljišč — z odškodninami zaradi nenadnega onesnaženja vode z nevarnimi, ali škodljivimi snovmi — z drugimi sredstvi na podlagi zakona. 36. člen Delavski svet izvajalca predloži predlog programa vodnogospodarskih storitev in dejavnosti OVS, skupščina pa ga sprejme do konca novembra tekočega leta za prihodnje leto. S samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki se med drugim določi, da odbor za svobodno menjavo dela in samoupravni nadzor spremlja izpolnitev programa in po potrebi ukrepa. Letni plan OVS pripravi Odbor za plan in finance na nodlagi strokovnih podlag izvajalca in potreb uporabnikov. VII. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 37. člen Statut OVS podrobneje opredeljuje zlasti: — njene naloge, — samoupravno organiziranost, — usklajevalni postopek, — pristojnost izvršilnih organov, — pravice in dolžnosti odborov, — razmerja do delovne skupnosti, — pravice in dolžnosti odbora za SLO in DS, — druge zadeve pomembne za delo. Drugi samoupravni splošni akti OVS so: — poslovnik za delo skupščine in njenih organov, — samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci, — ostali samoupravni splošm akti, ki jih določa statut in zakon. VII. REŠEVANJE SPOROV 38. člen Posebno sodišče združenega dela, ki ga ustanovi OVS skupaj z ostalimi OVS in ZVSS, rešuje spore v družbenoekonomskih samoupravnih odnosih, odnosih po sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in drugih samoupravnih razmerij. Podrobnejše določbe o delovanju sodišča iz prvega odstavka tega člena določa samoupravni sporazum o njegovi ustanovitvi. IX. DRUGE ZADEVE IN VPRAŠANJA SKUPNEGA POMENA 39. člen Zaradi usklajevanja planov družbenoekonomskega in prostorskega razvoja na območju občin, kjer je ustanovljena OVS in zaradi uresničevanja drugih družbenih ciljev se OVS povezuje z drugimi SIS materialne proizvodnje, s katerimi usklajuje skupne interese. 40. člen Za zagotovitev čimbolj smotrnega opravljanja ad-ministrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ustanovi delovno skupnost za potrebe OVS na ravni Zveze vodnih skupnosti Slovenije. Določena opravila si OVS lahko zagotovi tudi z dogovorom z drugo organizacijo ali organom. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 41. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina vseh uporabnikov in izvajalcev in, ko dajo nanj soglasje skupščine občin na območju OVS. K samoupravnemu sporazumu pristopijo naknadno na novo organizirane organizacije in organizacije, ki iz kakršnegakoli razloga k njemu še niso pristopile. Izvirno besedilo s podpisi, ali pristopnimi izjavami udeležencev, hrani delovna skupnost. 42. člen Vsak udeleženec sporazuma in skupščina OVS imajo pravico predlagati spremembo sporazuma Svojo zahtevo s predlogom se pošlje skupščini OVS. Skup- ščina razpravlja o predlogu in ga pošlje skupaj s svojim mnenjem udeležencem v odločitev Sprejem sprememb razglasi skupščina potem, ko dajo k njim soglasje pristojne občine. 43. člen Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati SaS o ustanovitvi OVS z dne 27. 12. 1974. Obveze in pravice, ki jih ima OVS po samoupravnih sporazumih in drugih aktih, prevzema pravna naslednica OVS, ki se ustanavlja s tem sporazumom. 44. člen Ko je ta samoupravni sporazum sklenjen, skliče iniciativni odbor prvo sejo skupščine skupnosti. Za ustanovno sejo pripravi porazdelitev delegatskih mest iniciativni odbor. Na prvi seji skupščina razpravlja in odloča: — o konstituiranju, — o začasnem statutu, — o ostalem gradivu. 45. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati osmi dan po objavi. Predsednik skupščine OVS Ljubljana - Sava Stane Hrovat 1. r. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev OVS Ljubljanica-Sava III. mandata, dne 21. junija 1985 ugotavljata, da je spremenjen in dopolnjen SaS o ustanovitvi OVS Ljubljanica - Sava, ki je bil v predloženem besedilu sprejet na 2. rednem zasedanju Skupščine OVS Ljubljanica - Sava dne 23. 12. 1983, sklenjen: 1. ker ga je sprejela večina vseh izvajalcev in uporabnikov s pismenimi pristopnimi izjavami, skladno z 41. členom SaS o ustanovitvi OVS Ljubljanica - Sava 2. ker so na SaS o ustanovitvi OVS Ljubljanica - Sava skladno z 12. členom točke 3 zakona o vodah, dale soglasje družbenopolitične skupnosti na območju OVS Ljubljanica - Sava Predsednik skupščine OVS Ljubljanica - Sava Stane Hrovat, inž. 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI CELJE 1186. . Skupščina občine Celje je po 43. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) na sejah vseh treh zborov dne 27. junija 1985 sprejela ODLOK o uporabi sredstev rezerve občine Celje 1. člen Iz sredstev rezerve občine Celje se uporabi 4,000.000 dinarjev za delno povrnitev škode na cestah, ki jo je povzročilo neurje dne 16. 5. 1985 na območju krajevnih skupnosti Pod gradom, Svetina in Store. Izvršni svet skupščine občine se pooblašča, da določi, koliko od sredstev iz prvega odstavka tega člena bo porabljeno za katero od poškodovanih cest. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-5/85 Celje, dne 27. junija 1985 Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 1187. Na podlagi 1. člena odloka o organih, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Celje (Uradn list SRS, št. 13/85) je izvršni svet skupščine občine Celje na svoji seji dne 10. julija 1985 sprejel ODREDBO o cenah nekaterih komunalnih storitev v občini Celje I V občini Celje se določijo naslednje cene za nekatere komunalne storitve. din/m* 1 Voda za gospodinjstvo — del cene za enost. reprodukcijo 24,86 — del cene za financ, progr. razv. 4,50 — prispevek OVS 1,58 — prispevek TVS 0,63 Skupaj 31,60 2. Voda za ostale potrošnike — del za enostavno reprodukcijo 30,02 — del za financ, progr. razv. 8,10 Skupaj: 38,10 3. Odvoz odpadkov a) za gospodinjstva — del cene za enost. reprodukcijo 2,71 — de' cene za odvoz kosovnih odpad. 0,20 — del cene za vzdržev. in zamenjavo smetnjakov in kontejnerjev 0,70 — del cene za financ, progr. razvoja 0,19 Skupaj: 3,80 b) za ostale potrošnike — del cene za enost. reprodukcijo 3,81 — del cene za financ, progr. razv. 0,19 Skupaj 4,00 c) odvoz odpadkov v kontejnerjih — odvoz v kontejnerju po m^ 486,00 din/ms II Opomba: za odvoz v podaljšanem delovnem času se zaračunava 50 %> pribitek na osn. ceno. — najemnina za kontejner na dan 330,00 din/dan — uporaba odlagališča po m3 52,00 din/m3 — dostava kontejnerja po naročilu: zaračunavajo se dejanski km za komunalno vozilo 66,00 din/km Opomba: v primerih, ko se odvoz odpadkov zaračuna glede na površino prostorov, se 1250 m3 površine obračuna kot en odvoz s kontejnerjem ID Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-5/85-3 Celje, dne 5. junija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r. CERKNICA 1188. Na podlagi določil zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84), dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mesnega in primestnega prometa v SR Sloveniji v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82), je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na 97. seji dne 26 junija 1985 sprejel SKLEP o določitvi cen komunalnih storitev I Cene komunalnih storitev v občini Cerknica znašajo: A. Vodarina — gospodinjstva — družbeni sektor B. Kanalščina — gospodinjstva — družbeni sektor C. Odvoz smeti — gospodinjstva — družbeni sektor 45.00 din/m3 75.00 din/m3 25,85 din/m3 40,50 din/m3 1,70 din/m3 3,20 din/m3 2 Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1985 dalje. S tem dnem preneha veljati sklep o povečanju cen vodarine, smetarine in kanalščine v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 3/85). St. 38-8/82 Cerknica, dne 5. julija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe 1. r. GROSUPLJE 1189. Na podlagi 2. člena dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85 in 24/85) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na 108. seji dne 2. julija 1985 sprejel II Z dnem uveljavitve te odredbe, preneha veljati Odredba o cenah nekaterih komunalnih storitev v občini Celje (Uradni list SRS, št. 39/84), razen določb, ki se nanašajo na ceno kanalščine, plina in zemeljskega plina. SKLEP o povečanju stanarin v občini Grosuplje 1. člen Stanarine se v občini Grosuplje s 1. avgustom 1985 povečajo za 20%». 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o povečanju stanarin v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 3/85). 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1985 dalje. St. 38-14/84 Grosuplje, dne 2. julija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden 1. r. KAMNIK 1190. Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naseiij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82), je Skupščina občine Kamnik na 36. seji zbora združenega dela dne 11. julija 1985 in na 37. seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. julija 1985 sprejela ODLOK o sprejetju lokacijskega načrta povezovalne ulice v Kamniku 1. člen Sprejme se lokacijski načrt povezovalne ulice v Kamniku, ki povezuje Kidričevo ulico z obvoznico in zajema traso cestnega telesa in robova območja zazidalnih otokov CO-7 in 5-1. Lokacijski načrt je izdelal Biro Kamnik, Zavod za urejanje prostora pod št. 69/85 v maju 1985 in na osnovi javne razgrnitve dopolnil v juniju 1985. 2. člen Meja območja lokacijskega načrta povezovalne ulice poteka od severovzhodnega vogala hiše na parceli 270/1, po SZ meji parcele 271/1 do parcele 1440, po njenem SZ robu do stanovanjske hiše 275 (Kidričeva 33,) po njenem robu 5 m, kjer zavije južno na S mejo parcele 1440 in poteka ob njej ca. 60 m, seka parcele 274/2, 1502/12 in 237/3 do parcele 1441/2 in poteka po njeni SZ meji do križišča z Usnjarsko ulico, od tu prečka pot proti SZ vogala dvojnega kozolca, stoječega na parceli 180/1, od tu južno do točke 4 m od SV vogala stanovanjske hiše na parceli 179/4, od tu dalje pa do SV vogala parcele 179/8, od tu pa do JV vogala parcele 179/5. Dalje poteka meja po SV robu parcele 176 v dolžini ca. 42 m, od tu pa preko parcele 175/26 m južno od J vogala stanovanjske hiše na parceli 175/2 do Kamniške Bistrice parcela 1504/1, pri čemer seka parceli 175/4 in 175/5. Tukaj prečka Kamniško Bistrico in obvoznico do ceste v Novi trg in se po njenem južnem robu vrača preko obvoznice in Bistrice do desnega brega Bistrice 20 m niže. Dalje poteka po desnem bregu Kamniške Bistrice v dolžini ca. 45 m, od tam pa zavije na JV vogal športne hale, stoječe na parceli 176 ter dalje po vzhodnem, severnem in zahodnem robu športne hale do šole Frana Albrehta na parceli 284/3 po SZ robovih šole do glavnega vhoda, od tu pa v ravni liniji proti zahodu na posestno mejo parcele 284/1. Od tu gre ca. 28 m po posestni meji proti severu in zavije na JV vogal telovadnice šole Toma Brejca parcela 311/5, od i pa v podaljšku zidu na Kidričevo ulico parcela 1411, jo prečka, zavije SV do Muzejske poti parcela 1439/2 ter po JZ rabu te poti v dolžini ca. 20 m, nakar jo prečka v smeri proti JZ vogalu hiše na parceli 268/2, nato teče po južnem robu istega objekta, nato pa po južnem robu sosednjega objekta parcela 268/1 do Kidričeve ulice in jo v isti liniji prečka in poteka ob robu stavbe parcele 270/1 na izhodiščno točko. Vsa zemljišča leže v k. o. Kamnik. 3. člen Povezovalna ulica predstavlja cestno zvezo med Kidričeve cesto na desnem bregu in Kamniško obvoznico na levem bregu Kamniške Bistrice. Povezava je predvidena v koridorju med južnim obrobjem starega jedra Kamnika in šolskim centrom. Načrtovana cesta omogoča preobrazbo prometnih o-vršin starega mestnega dela Kamnika v prometno cono, ki bo namenjena kolesarskemu in peš prometu in istočasno aktiviranje obstoječe obvoznice na levem bregu Kamniške Bistrice, ki je zaradi manjkajočih prečnih zvez v prometnem smislu za lokalni promet nezanimiva in s tem premalo izkoriščena. Trasa nove ceste se med objektoma Metalke in stare Ete odcepi s Kidričeve ceste ter v smeri severno od telovadnice ob šoli Frana Albrehta prečka Kamniško Bistrico. Na obvoznico se navezuje na mestu — sedanjega priključka ceste v Novi trg. Dolžina odseka je ca 290 m. Na povezovalno cesto se ob telovadnici priključuje Usnjarska ulica preko katere se prometno navezuje v dolžini 130 m področje med Kidričevo ulico, Kamniško Bistrico in Malim gradom. Povezovalna ulica se izvede kot dvopasnica širine vozišča 7 m s potrebnimi razširitvami v območju križišč. Namenjena je izključno motornemu prometu, medtem ko so kolesarske steze in peš poti vodene v posebnih koridorjih. Na novo oblikovanem trgu pred OŠ Frana Albrehta sta v območju križišča predvideni postajališči za javni avtobusni promet Zaradi bližine šolskega centra je pod novo cesto predviden podhod za pešce širine 5 m, ki omogoča izven nivojsko prečkanje komunikacije. Most preko Kamniške Bistrice bo namenjen motornemu prometu, dolžina je 29 m, širina pa 10,5 m. Za pešce in kolesarje je tik ob mostu predvidena brv širine 5,00 m in z istim razponom konstrukcije 29 m. 4. člen Pri izgradnji in urejanju obravnavanega območja se mora upoštevati sledeče urbanistične in arhitekturne oblikovalske pogoje: — avtobusno postajališče na povezovalni ulici je osredneje prostorsko vozišče, od koder se morajo razvejati tudi vse pešaške in kolesarske smeri, praviloma spremljane z drevoredi kot osnovnimi prostorskimi poudarki in sicer: — v staro mestno jedro proti Kidričevi in Usnjarski ulici, v smeri Novega trga ob trasi povezovalne ulice, v mestne predele proti jugu pa skozi šolski park; — avtobusno postajališče mora biti izhodišče tudi glavnih pogledov proti gradu Zaprice, proti Novemu trgu in proti Kamniškimu sedlu, ter je pri izvedbi zasaditve treba te poglede ohraniti v celoti; — stavbe Kidričeva 33. 35, 35a tvorijo novo urbanistično oblikovno celoto s svojimi vzhodnimi fasadami, ter jih je enovito arhitektonsko oblikovati; — enovito arhitektonsko oblikovanje je pogoj tudi za območje južnega vstopnega trga v staro mestno jedro; — postavitev cestnega telesa v prostor mora zasledovati mestni značaj povezovalne ulice s polnim prilagajanjem okoliškemu terenu in objektom, z arhitektonsko oblikovanimi detajli proti hrupnim zaščit in ozelenenimi palisadami; — terase nad garažno hišo morajo biti arh. tektonsko obdelane s tlak' mestnega in z zelenitvijo parkovnega značaja. 5. člen Pri izgradnji in urejanju obravnavanega območja se komunalno opremljanje izvaja na sledečih osnovah: Obravnavano območje je razdeljene na dva ločena kanalizacijska sistema: — področje ob povezovalni ulici ima samo meteorno kanalizacijo z iztokom delno v Kamniško Bistrico, delno v obstoječo kanalizacijo; — lel obstoječe in nova zazidava med Kidričevo ulico in šolo F. Albrehta pa se priključuje na glavni zbirni kanal »S« (povezava Kamnik—Domžale — CCN). predviden je mešan sistem z razbremenitvijo visokih voda. Na obravnavanem področju se nahajata dva primarna tranzitna vodovoda Kamniškega vodovodnega sistema. V območju cestišča se položijo nove, odpornejše cevi, trasi vodovodov pa obideta poglobitve (podhod). Zgradi se hidrantno omrežje s šestimi podzemnimi hidranti. Porabniki nizke električne napetosti se priključujejo na obstoječo instalacijo. Upoštevati je križanje cestišča z dvema visokonapetostnima vodoma ob Bistrici. Javna razsvetljava se izvede ob povezovalni ulici, peš poteh in kolesarskih stezah in na parkiriščih PTT kabel prečka cestišče v območju avtobusne postaje. Semaforizirano je samo križišče povezovalne ulice z obvoznico. Obravnavano področje se toplificira v sklopu LB faze toplifikacije mesta Kamnik. Magistralni vod, ki poteka ob obvoznici, se s povezovalno ulico odcepi in napaja porabnike južno od povezovalne ulice. Za napajanje dela mesta severno od nje pa se izvedeta dva odcepa — eden ob križišču z Usnjarsko in drugi ob križišču za Kidričevo ulico. Plinifikacija območja ni predvidena. Upoštevati je križanje obvoznice z bodočim magistralnim vodom na levem bregu Kamniške Bistrice. 6. člen Lokacijski načrt se izvaja v dveh etapah. Prva etapa zajema najožje območje povezovalne ulice (funkcionalna enota I), parkovno ureditev vstopa. V staro mestno jedro (funkcionalna enota II), parkirišče ob športni dvorani (funkcionalna enota VIII), zunanjo ureditev športne dvorane (pripadajoče funkcionalni enoti X), del garažnega prizidka in zunanja ureditev pred stavbo »Metalke« (pripadajoče k funkcionalni enoti XII). Druga etapa zajema najožje območje napajalne ulice — izteka z Usnjarske, pripadajočo zelenico in ureditev sosednjih stanovanjskih območij (funkcionalne enote III, IV in XVI), zunanjo ureditev »stare Ete« (funkcionalna — enota XIV), zunanjo ureditev južnega vstopa v staro mestno jedro (funkcionalne enote VI, VII, XV), preostali del garažnega prizidka k stavbi »Metalke« (funkcionalne enote V, XII in XIII), šolski park in zunanjo ureditev šole (funkcionalna enota IX in pripadajoče k XI). Funkcionalne enote iz predhodnih dveh odstavkov tega člena so razvidne iz določil 10. in 11. člena tega odloka. 7. člen Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikuje v prvi etapi, je enaka dosedanji, pri čemer za njih veljajo obstoječi režimi, razen za obstoječo pot med šolo in Usnjarske ulico ter funkcionalno enoto IV, ki se začasno uporabljata kot dovozna cesta in deponija za potrebe izgradnje prve etaže. 8. člen Investitor in izvajalci so dolžni pri izvajanju lokacijskega načrta zagotoviti: — zgraditev prve etape obenem in v celoti z eventualnim zaostankom pri zunanji ureditvi severno od športne dvorane (pripadajoče k funkcionalni enoti X), če ne bo možno istočasno pričeti tudi že z izgradnjo toplovodnega omrežja; — zgraditev posameznih sklopov funkcionalnih enot druge etape, kot so opredeljeni v posameznih odstavkih 11 člena, tudi obenem in v celoti s tem, da se dogovorno zagotovi nadomestno gradnjo za porušeno stanovanjsko hišo oziroma nadomestilo v drugi obliki; — zgraditev vseh podzemnih komunalnih naprav sočasno z izgradnjo samih stavbnih in površinskih objektov, oziroma zgraditev potrebnih propustov, jaškov in objektov, ki bodo omogočili kasnejšo vgraditev komunalnih naprav, v izogib naknadnim prekopavanjem; — zgraditev nadomestnih garaž v neposredni bližini in sočasno z izgradnjo povezovalne ulice v prvi etapi: — zgraditev tudi vseh protihrupnih ureditev sočasno in v celoti, kot so opredeljene v 10. in 11. členu. 9. člen Odstopanja od predpisanih gabaritov so dovoljen i do 25 cm v vertikalni smeri, do 75 cm v horizontalni in do 200 cm za komunalne napeljave. Sprememba namembnosti zemljišč, objektov in naprav ni dovoljena. 10. člen Najožje območje povezovalne ulice (funkcionalna enota I) obsega cele parcele 271/7, 271/8, 271/9, 271/10, 271/11, 271/12, 271/13 in dele parcel 1411/1, 270/2, 271/1, 271/3, 271/4, 271/5, 271/6, 1502/1, 284/1, 1411/3, 176/1, 175/2, 175/4, 1504/1, 1442/1, 1072/2, 1071 ter je namenjena povezavi obvoznice s Kidričevo ulico za osebni in javni promet. Po ograditvi izteka z Usnjarske je namenjena tudi tovornemu prometu na odseku med obvoznico in iztekom iz Usnjarske. Zgradi se razširitev v križišču na cesti v Novi trg, semaforizirano križišče z obvoznico, dvopasovna cesta z mostom, križšče z razširitvijo Kidričeve ceste, avtobusno prostajališče s podhodom, peš pot in kolesarska steza z mostom, aktivna protihrupna zaščita (betonski zidovi, nadstrešnice), pasivna protihrupna zaščita (troslojna okna, zelenica), nadomestne gradnje porušenih objektov. Parkovna ureditev vstopa v mestno jedro (funkcionalna enota II) obsega parcelo 1440 in dele parcel 275, 270/1, 271/1, 274/2, 1502/1 284/1, 1441/2, 176 ter je namenjena javnemu parku. Z grade se peš poti in kolesarske steze, oporni zidovi in dostop na plato stare »Ete«, parkovna ureditev. Parkirišče ob športni dvorani (funkcionalna enota VIII) obsega del parcele 176 in je namenjeno parkiranju obiskovalcev dvorane, zaposlenim in prebivalcem južnega dela mesta. Zgradi se 38 parkirnih mest, zelenica, pešaški dostop in dovoz na rekreacijsko območje dvorane ter k stanovanjskim objektom ob Bistrici. Zunanja ureditev športne dvorane (funkcionalna enota X), obsega del parcele 176 in je namenjena do- stopu do dvorane in počitku. Zgradi se tlakovana dostopna površina z zelenicami. Del garažnega prizidka in zunanja ureditev pred stavbo Metalke (del funkcionalne enote XII) obsega dei parcele 270/2, in služi kot funkcionalno območje okrog stavbe Metalke. Zgradi se ureditev ploščadi pred zgradbo Metalke, nadomestilo garaže s platojem bifeja. 11. člen Najožje območje napajalne ulice — izteka iz Usnjarske (funkcionalne enote III, IV in XVI) obsega celo parcelo 180/2 in dele parcel 1441/2. 180/1, 179/4, 179/5 in 176 ter služi napajanju južnega dela mesta. Zgradi se dvopasovnica z izvedbo priključkov na Usnjarsko in povezovalno ulico, peš pot, kolesarska steza in zelenice, aktivna in pasivna protihrupna zaščita sosednjih stanovanjskih površin, nadomestne garaža. Zunanja ureditev stare Ete (funkcionalna enota XIV) obsega dele zarcel 270/1, 271/1, 271/3, 271/4, 271/5 in 271/6 ter služi kot funkcionalno območje bodočemu uporabniku. Zgradi se tlakovana ploščad z dostopno klančino. Zunanja ureditev južnega vstopa v staro mesmo jedro (funkcionalna enota VI, VII, XV), obsega dele parcel 1439/2, 269/1 in 269/2. Služi pešcu in kolesarju kot izhodiščna točka vstopa v mesto, prometnemv dostopu v Zaprice in gostinski dejavnosti. Zgradi se cestni odcep proti Zapricam, tlakovan trg in terasa restavracije Ribič. Preostali del garažnega prizidka k stavbi Metalke (funkcionalna enota V, XII, XIII) obsega dele parcel 311/3, 270/2, 284/1, 1502/1, 312. Služi kot manipulacijski prostor Metalke, garaža — zaklonišče, zuna ji prostor lokalov in stanovalcev zgradbe Metalke, ter za potrebe javnih lokalov v atriju ob podhodu pod povezovalno ulico. Zgradi se garažna hiša z dovozom in dvonamen-skim zakloniščem v kleti in sestopom proti atriju in postajališču zunanja ureditev platoja nad garažno hišo, atrij z lokali, peš pot in kolesarska steza. Zunanja ureditev šole (funkcionalni enoti IX in XI) obsega dele parcel 284/1, 284/3 in 176 ter služi kot funkcionalno območje šole. Zgradi se šolski park, peš pot in kolesarska steza, šolska vstopna ploščad. 12. člen Lokacijski načrt je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik, na sedežu Krajevne skupnosti Kamnik — Center in Biroju Kamnik, Zavodu za urejanje prostora. 13. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Občinskega inšpektorata Kamnik. 14. člen Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-42/85 Kamnik, dne 11. julija 1985. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 1191. Na podlagi 2. člena odloka o določitvi organa za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen, 2. in 6. člena dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev in primestnega prometa v letu 1985 je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na 130. seji dne 9. julija 1985 sprejel SKLEP o cenah komunalnih storitev v občini Kamnik 1. člen Določijo se najvišje cene v ibčini Kamnik: — vodarina gospodarstvo — kanalščina gospodarstvo — snaga gospodinjstva št. poslovni prostori manipulativni prostori 2. člen Cene iz 1. člena tega sklepa veljajo od 1 8. 1985 Sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-8/85 Kamnik, dne 9 julija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Franc Jeras 1. r. KOČEVJE 1192. Na podlagi 197 člena statuta občine Kočevje /Uradni list SRS. št 6/79 in 2/82) in 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS. št 34/84) je Skupščina občine Kočevje na zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti dne 28 junija 1985 sprejela ODLOK o pokopališčih in pokopališkem redu na območju občine Kočevje SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Na območju občine Kočevje se z odlokom o pokopališkem redu: pokopališko in pogrebno dejavnost, ki obsega: način in čas pokopa, zvrsti grobov, okvirne tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču, postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov ali obnovo grobnic in vsak drug poseg v prostor na pokopališču, določa pokopališča, ki morajo imeti mrliške veže, mirovalno dobo za grobove, čuvanje umrlih v krajih, kjer na pokopališčih ni predpisana veža in drugo. 2. člen Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena. komunalnih storitev 22.50 din/m3 12.50 din/m3 200 din 2,50 din/m3 1,00 din/m2 3. člen Komunalne organizacije oziroma krajevne skupnosti so pooblaščene, da opravljajo pokopališko in pogrebno dejavnost in urejajo pokopališča na krajevno običajen način, z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih. UREJANJE POKOPALIŠČ IN POGREBNE STORITVE 4. člen V občini Kočevje so naslednja pokopališča: 1. pokopališče Kočevje 2. pokopališče Klinja vas 3. pokopališče Koprivnik 4. pokopališče Stara cerkev 5. pokopališče Stari log 6. pokopališče Mozelj 7. pokopališče Zajčje polje 8. pokopališče Dolga vas 9. pokopališče Livold 10. pokopališče Spodnji log 11. pokopališče Kočevska Reka 12. pokopališče Morava 13. pokopališče A j bel j 14. pokopališče Fara 15. pokopališče Krkovo 16. pokopališče Banja Loka 17. pokopališče Podstene 18. pokopališče Draga 19 pokopališče Trava 20. pokopališče Stari kot 21 pokopališče Pri cerkvi 22. pokopališče Polom 23. pokopališče Osilnica 24. pokopališče Papeži 25. pokopališče Ribjek 26. pokopališče Videm 27. pokopališče Laze 5. člen Pokopališča Kočevje, Dolga vas, Stara cerkev, morajo imeti mrliško vežo za polaganje umrlih na mrtvaški oder, zadostno osvetlitev prostora in drugo predpisano opremo. Na območju občine mora imeti vsaj ena mrliška veža urejen prostor za obdukcije. Kolikor je ptorebna obdukcija v kraju, kjer pokopališče nima urejene mrliške vežice in prostora za obdukcijo, se le-ta opravi na pokopališču, ki ima za to predviden prostor ali v kakem drugem, za to primernem prostoru. Prevoz se izvrši s posebej za to urejenim avtomobilom. V krajih, kjer je predpisana mrliška veža, se umrli čuva v veži in je prepovedano čuvanje umrlih doma. Tam, kjer pa ni veže. se praviloma čuvajo umrli doma. 6. člen Pokop se opravi za: — vse, ki umrejo na področju, za katero je pokopališče namenjeno in osebe, ki so pred smrtjo izjavile, da želijo biti pokopane na določenem pokopališču ali če tako želijo svojci. — osebe, ki umrejo v sosednjih naseljih ali katerem drugem oddaljenem kraju, katerim to pokopališče služi, če tako želijo svojci ali če je tako želel pokojnik. Vendar mora v tem primeru za prevoz mrliča iz kraja smrti do mesta pokopa izdati dovoljenje sanitarna inšpekcija. 7. člen Občinska skupščina mora v svojih planskih aktih določiti zadostne površine za pokopavanje umrlih za najmanj 30 let Pri tem mora upoštevati potrebe po večjem številu pokopov ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah. Pokopališče se zgiadi ali razširi na območju, ki je določeno z dolgoročnim planom občine na podlagi ureditvenega načrta. Za pokopališče mora biti določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer meteorne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodno-rekreacijske površine in podobno. Pokopališče mora biti ograjeno in primerno urejeno ter praviloma odmaknjeno od drugih objektov 8. člen Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na pokopališke oddelke in grobove, ki določa površino, kraj in obliko različnih zvrsti grobov. Vrste grobov so: enojni grobovi, dvojni grobovi, otroški grobovi, vrstni grobovi, grobišča in žarni grobovi. V načrtu mra biti opredeljen tudi prostor za anonimne pokope in prostor za raztrositev pepela. 9. člen Vsa pokopališča morajo imeti shrambo za orodje, urejeno smetišče in poseben prostor za odlaganje spomenikov. 10. člen Mere grobnega prostora so naslednje: dolžina 2,50 m, širina 1 m, za družinske 2 m. Za umrle otroke do 10 let zadostujejo polovične mere. Minimalne mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m. Za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožene, vendar najmanj 1,20 m globoke. 11. člen Nagrobni kamen mora biti izdelan iz kompaktnega materiala (kamen raznih vrst), naslednjih dimenzij : — višina do 70 cm — širina do 80 cm — debelina do 10 cm. Postavljen mora biti v pokončni legi in sicer z izvedenim temeljem. Pod naziv nagrobni kamen se šteje še plošča z napisom, dimenzij: — višina do 50 cm — širina do 60 cm — debelina do 5 cm in nosilno ogrodje s podstavkom te plošče. Za obdobje od pokopa do postavitve nagrobnega kamna in v primerih, ko nagrobni kamen iz določenih razlogov ne bo postavljen, določi in postavi uprav-Ijalec pokopališča enotno obeležje. 12. člen Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu grobov, razen kadar gre za pokop v rodbinske grobove. Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po miro-valni dobi najmanj 10 let, če je pokop izvršen v krstah iz trdega lesa s kovinskim vložkom ali kovinskih krstah, se ponoven pokop dovoli po 20 letih. Mirovalna doba ne velja za žarne grobove. Odpiranje grobov pred rokom iz 2. odstavka tega člena je dopustno le z dovoljenjem organa, ki je pristojen za začetek in vodenje kazenskega postopka. 13. člen Prostor za grobove oddaja upravljalec pokopališča v najem po pogodbi, ki jo sklene z zainteresiranimi osebami. Pogodba mora vsebovati: a) čas uporabe groba, b) oblika, konstrukcija in velikost nagrobnega kamna, c) rok ureditve grobnega prostora, d) določilo o sanaciji, če ureditev groba ne bi bila izvedena v skladu z gradbenim načrtom pokopališča in določili 11. člena tega odloka. 14. člen Za grobove padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja se ne plača pristojbine, ostala vprašanja grobov in skupnih grobnic se ureja s posebnim odlokom. 15. člen Ce se pravica do uporabe prostora za grobove, določene s pogodbo, ne podaljša, mora lastnik v roku 6 mesecev od preteka pogodbe odstraniti spomenik, drugače se smatra, da je grob zapuščen in se spomenik odstrani na stroške lastnika Z zapuščenimi grobovi in s tistimi, za katere ni bila podaljšana pogodba in plačana najemnina, razpolaga upravljalec pokopališča. 16. člen Lastnik enojnega ali rodbinskega groba je dolžan redno urejati grob. Ureditev mora biti v skladu s celotno ureditvijo pokopališča. Grobovi morajo biti v redu vzdrževani. Da je grob zapuščen se šteje takrat, če propada in ogroža varnost ljudi, kvari izgled sosednjih grobov in s tem izgled pokopališča kot celote. 17. člen Upravljalec pokopališča ima naslednje pravice in dolžnosti: — ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov, — določa pristojbino za grobove, pogrebne in druge pokopališke storitve, — nastavlja in razrešuje grobarja s sklenitvijo pogodbe ter določa njegove dolžnosti, — določa mesto, dan in uro pokopa v dogovoru z naročnikom, — oddaja prostore za grobove, sklepa najemne pogodbe za grobove vseh vrst in vodi evidenco sklenjenih pogodb, — daje soglasje k načrtom za ureditev grobov in postavitev spomenikov, — skrbi za red in snago na pokopališču, — vzdržuje zelenice, ograje in ostale naprave na pokopališču, — vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah, — za obdobje od pokopa do postavitve nagrobnega kamna in v primerih, ko nagrobni kamen iz določenih razlogov ne bo postavljen, določi in postavi enotno obeležje, — izdeluje ustrezne proračune dohodkov in izdatkov in vodi v zvezi s tem ustrezno finančno poslovanje, — skrbi za izvrševanje občinskega navodila o pogrebnem ceremonialu (SDL št. 14/73) na območju občine Kočevje, ki je sestavni del tega odloka, — opravlja druge naloge po veljavnih predpisih. 18. člen Pokop umrlega prijavi upravljalen pokopališča njegov družinski član ali oseba, ki je z njim stalno živela oziroma ga je po predpisih morala vzdrževati in zanj skrbeti. Ce takih oseb ni, prijavi pokop organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost, v kateri je bil umrli v delovnem razmerju, krajevna skupnost, organ socialnega skrostva, uprava oolnišnice oziroma druga zdravstvena ali socialna ustanova ali hišni svet. Prijavi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti listino o prijavi smrti. Kadar smrti ni bilo mogoče prijaviti, se prijavi pokopa priloži druga listina, predpisana s posebnim zakonom. 19. člen Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi njenega dejanskega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi. Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti. Ob večjih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah, ko se opravi skupni pokop, lahko za zadeve zdravstvenega varstva pristojni občinski upravni organ ta rok skrajša. Pred pokopom oziroma upepelitvijo opravi pooblaščena oseba upravljalca pokopališča kontrolni mrliški pregled. 20. člen Pokopi so vsak dan Civilne In državne pogrebe organizira in opravi upravljalec pokopališča sporazumno z naročnikom Pri vojaških pogrebih se mora upravljalec pri organizaciji podrediti predpisom, ki veljajo za vojaške pogrebe. 21. člen Vstop na pokopališče je dovoljen vsak dan in sicer med 6. in 20. uro. Izven predpisanega časa obisk ni dovoljen, razen v izjemnih primerih, kot so: dnevi pred Dnevom mrtvih in drugih praznikih, kar odreja upravljalec. Obisk v mrliških vežah je dovoljen v času, ki ga določi upravljalec pokopališča. 22. člen Za red in oskrbovanje pokopališča je odgovoren upravljalec pokopališča oziroma za to določena oseba s strani upravljalca. 23. člen Upravljalec je dolžan zavarovati vrednostne predmete. ki se najdejo ob prekopu grobov ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec izročiti upravičencu, če je znan, sicer ravna po veljavnih predpisih. 24. člen Za novozgrajena pokopališča na območju občine ne veljajo določbe 11. člena tega odloka. 25. člen Novozgrajena pokopališča naj se uredijo v obliki parka. Zasadi naj se avtohtono drevje in uredijo travne površine. 26. člen Okrog novozgrajenih pokopališč se kot meja prostora dovoli le živa meja iz okrasnih grmov. 27. člen Grobovi naj se ne posipajo s peskom in ograjujejo s kamnom in betonom, ampak naj se urede kot cvetlične površine zaključnega videza v okviru dimenzij, predvidenih s tem odlokom. 28. člen Nagrobni kamni — spomeniki naj imajo obliko spominske plošče dimenzij 40 x 50 x 5 em, postavljeni pod naklonskim kotom 30<>. 29. člen Novozgrajena pokopališča se morajo urejati v skladu z načrtom pokopališča. 30. člen Na novozgrajenih pokopališčih je potrebno predvideti prostor za enojne, dvojne in žarne grobove. 31. člen Za neizpolnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom, urejajo kazenske določbe republiškega zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84). PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 32. člen Upravljaci pokopališča so dolžni vskladiti svoje splošne akte z določili tega odloka najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka. 33. člen Upravljale! pokopališč so dolžni v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka izdelati dokumentacijo ureditve pokopališča. 34. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka vrši sanitarna in komunalna inšpekcija. 35. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o pokopališkem redu v občini Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/71 in 19/72). 36. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-2/85-3/1 Kočevje, dne 1. julija 1985. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. LITIJA 1193. Na podlagi 3., 6. in 41. člena zakona o komunalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 8/82) in 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/82) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1985 sprejela ODLOK o komunalnih dejavnostih v občini Litija 1. člen S tem odlokom se: določi dejavnosti, ki se v občini Litija poleg z zakonom določenih dejavnosti štejejo za komunalne dejavnosti, določa, kateri objekti in naprave za opravljanje teh dejavnosti še štejejo za komunalne objekte in naprave individualne oziroma skupne rabe, predpisuje obvezno uporabo in obvezno plačilo določenih komunalnih storitev in proizvodov, ter pogoje in način opravljanja komunalnih dejavnosti v krajevnih skupnostih. 2. člen Za komunalno dejavnost štejemo, poleg z zakonom določenih dejavnosti, tudi: 1. vzdrževanje in obnovo ulic, trgov in cest v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste, 2. uničevanje mrhovine (kafilerija), 3. urejanje in upravljanje tržnic in živinskih sejmov, 4. dimnikarske storitve, 5. oskrba naselij s toplotno energijo in centralnim sistemom ogrevanja, 6. vzdrževanje nekategoriziranih cest. 3. člen Med komunalne objekte in naprave za opravljanje komunalnih dejavnosti iz 2. člena tega odloka šte-lemo: a) komunalne objekte in naprave individualne rabe, ki so: — objekti in naprave za oskrbo naselij s toplotno energijo iz centralnega sistema ogrevanja, — tržnice, ter živinska sejmišča, b) komunalne objekte in naprave skupne rabe, ki so: — deponija odpadkov (kafilerija), — ulice, trgi in ceste v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste, — nekategorizirane ceste. 4. člen Uporabniki komunalnih storitev morajo obvezno uporabljati in plačevati komunalne storitve v naslednjih komunalnih dejavnostih: — oskrba naselij s pitno vodo, — odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij, — oskrba naselij s toplotno energijo, — urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih in drugih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev. 5. člen Uporabljanje in plačevanje komunalnih storitev iz prejšnjega člena tega odloka'"Je obvezno le, če so komunalni objekti in naprave 'ka opravljanje navedenih komunalnih dejavnosti v naselju in priključek ni daljši od 50 metrov od cevovoda kanalizacije, vodovoda ter toplovodnega razvoda ter z njimi gospodari komunalna organizacija združenega dela ali krajevna skupnost. 6. člen Določbe 5. člena tega odloka, ki se nanašajo na oskrbo naselij s toplotno energijo, veljajo le za usmerjeno stanovanjsko gradnjo v naseljih, ki so in ki bodo zgrajena po uveljavitvi tega odloka. 7. člen Zbiranje, odvažanje in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov ter storitev je obvezno za naselja in dele naselij v mejah urbanističnega načrta Litija in Smartna z Ustjem. Območja, izven mej urbanističnega načrta Litija in Smartna z Ustjem, pa na predlog krajevne skupnosti, določi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. Obveznega urejenega zbiranja in odvoza organskih odpadkov iz gospodinjstev so oproščeni kmetje, ki take odpadke odlagajo na gnojišča ali jih kako drugače uporabljajo za gnojila, vendar tako, da ta ni v nasprotju s pozitivno zakonodajo s področja sanitarne inšpekcije in urejanja prostora. 8. člen Uporabniki so dolžni plačevati komunalne storitve, katerih uporaba je obvezna, če so bile storitve dejansko opravljene v določenem oziroma dogovorjenem obsegu in kakovosti. Komunalne storitve se zaračunavajo po cenah, ki se oblikujejo v skladu z veljavnimi predpisi. 9. člen Kadar delovni ljudje in občani zadovoljujejo svoje potrebe na področju komunalnih dejavnosti neposredno v krajevni skupnosti, se smiselno upoštevajo določila samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne komunalne skupnosti, kolikor sami v krajevni skupnosti ne določijo drugače. 10. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek: 1. če ne uporablja komunalnih storitev, za katere je predpisana obvezna uporaba (4. člen) 2. če noče plačati komunalnih storitev, katerih uporaba je obvezna in so bile dejansko opravljene v določenem oziroma dogovorjenem obsegu in kakovosti (8. člen). Z denarno kaznijo od 300 do 5.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 11 11. člen Delovni ljudje in občani, ki svoje potrebe na področju komunalnih dejavnosti zadovoljujejo neposredno v krajevni skupnosti, morajo opravljanje teh dejavnosti v krajevni skupnosti prilagoditi določbam tega odloka, najpozneje v dveh letih po uveljavitvi odloka. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 20/77). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-5/85 Litija, dne 26. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 1194. Skupščina občine Litija je na podlagi 12 člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28i83), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. junija 1985 sprejela ODLOK o gospodarjenju z javnimi potmi I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se na območju občine Litija določi način gospodarjenja z javnimi potmi, to je uporabe, upravljanja, vzdrževanja in varstva javnih poti, ter zagotavljanja sredstev za te namene. 2. člen Med javne poti štejemo dovozne poti, vaške in poljske poti, gozdne poti ter druge krajevne poti, ki so v javni rabi in so družbena lastnina, pa niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste, ter niso opredeljene kot komunalni objekti in s katerimi ne gospodarijo organizacije združenega dela za ceste ali druge organizacije združenega dela. II. GOSPODARJENJE Z JAVNIMI POTMI 3. člen Z javnimi potmi upravljajo in gospodarijo krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju. Javne poti vzdržujejo krajevne skupnosti skupaj z uporabniki, vzdrževane morajo biti tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so namenjene. 4. člen Krajevne skupnosti samostojno urejajo promet na javnih poteh z izjemo priključitve le-teh na javne ceste z veljavno zakonodajo in predpisi cestnega prometa. O javnih poteh vodijo krajevne skupnosti ustrezno evidenco javnih poti in evidenco prometne signalizacije po navodilih in ob pomoči pristojnega upravnega organa za promet in zveze. 5. člen Krajevne skupnosti imajo pravico in dolžnost, da z javnimi potmi gospodarijo v skladu z naravo In namenom javne poti in na isti način ter pod pogoji, dogovorjenimi v planu razvoja krajevne skupnosti in v samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost. Strokovne službe samoupravne Interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost skupaj s krajevnimi skupnostmi opravijo razvrstitev krajevnih poti na podlagi kriterijev, ki jih pripravi in sprejme skupščina samoupravne cestne skupnosti najpozneje v roku šestih mesecev po sprejetju tega odloka. Ustanovitev in opustitev javne poti ali dela javne poti se opravi na predlog upravljalca javne poti. 6. člen Za vzdrževanje javne poti zagotavljajo sredstva uporauniki. krajevne skupnosti, Samoupravna interesna skupnost za komunalno dejavnost. Samoupravna cestna skupnost občine Litija in organizacije združenega dela s področja gozdnega gospodarstva. 7. člen Uporabniki, katerih vozila zaradi investicijskih del, proizvodnih in storitvenih dejavnosti trajno ali začasno čezmerno uporabhajc javno pot. so dolžni plačati povračilo, sorazmerno uporabi in poškodovanju javne poti. 8 člen Javne poti morajo biti opremljene s prometnimi znaki glede na namen uporabe. Za postavitev, odstranitev in dopolnitev prometnih znakov mora krajevna skupnost pridobiti soglasje občinskega upravnega organa pristojnega za urbanizem in gradbeništvo in komunalne zadeve. 9. člen Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na javnih poteh se lahko izvajajo samo z dovoljenjem krajevne skupnosti. 10. člen Da se preprečijo škodljivi vplivi okolice na javno pot in cestni promet in obratno, je ob javni poti najmanj 2 m širok varovalni pas. V varovalni pas se ne smejo graditi stanovanjski ali drugi objekti oziroma naprave. Za ograje, razen za tiste, ki se postavijo na vrhu podpornega zidu in opornega zidu, je varovalni pas lahko tudi ožji. Za graditev objektov oziroma naprav na območju varovalnega pasu iz prvega odstavka tega člena izdaja soglasje občinski upravni organ pristojen za urbanizem, gradbeništvo in komunalo, če ni ogrožena varnost prometa in če to dopuščajo predpisi o urejanju naselij. 11. člen Določbe 10. člena tega odloka se ne uporabljajo za območja, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi akti. 12. člen Prepovedano je začasno ali trajno zasesti javno pot, izvajati na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo. 13. člen Da se prepreči poškodovanje javne poti ter oviranje in ogrožanje varnosti prometa je prepovedano 1 odvajati in odlagati na javno pot sneg ali led in puščati sneg ali led, ki zdrsne s strehe na javno pot, 2. vlačiti po javni pob hlode, skale, veje in podobne druge predmete, kot tudi pluge, brane in druge kmetijske stroje, 3. ovirati odtekanje vode z javne poti. 4. postavljati ob javni poti ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge nasade, nameščati les, opeko ter druge materiale ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost javne poti, ali drugače ovirati ali ogrožati promet, če se s tem poškoduje javna pot, 5. opravljati brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ali stavbah ob javni poti kakršnakoli dela, ki bi utegnila poškodovati javno pot ali ovirati in ogrožati promet, 6. poškodovati prometno signalizacijo. 14. člen Če določene zadeve niso opredeljene s tem odlokom se smiselno uporabljajo določila zakona o cestah III KAZENSKE DOLOČBE 15. člen Z denarno kaznijo do 15.000 din se kaznuje za prekršek: I. kdor vozi zaradi izvajanja investicijskih del, proizvodnih ali storitvenih dejavnosti ter s tem trajno ali začasno čezmerno uporablja javno pot, in ne plača povračila sorazmerno uporabi in poškodovanju javne poti, 2 kdor prekopava, podkopava in opravlja druga dela na javnih poteh brez dovoljenja krajevne skupnosti ali v nasprotju s pogoji iz tega dovoljenja, 3. kdor brez soglasja pristojnega občinskega upravnega organa za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve v varovalnem pasu gradi stanovanjske in druge objekte ter naprave ki se v tem pasu brez soglasja ne smejo graditi, 4. kdor začasno ali trajno zasede javno pot, izvaja na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo javne poti, 5. kdor odvaja na javno pot vodo, odplake ter druge tekočine, 6. kdor odlaga na javno pot sneg ali led in pušča sneg ali led da zdrsne s strehe na javno pot, 7. kdor vlači hlode, veje, skale ali druge podobne predmete, kot tudi pluge, brane in druge kmetijske stroje, 8. kdor ovira odtekanje vode z javne poti, 9 kdor postavlja ob javni poti ograje, zasadi živo mejo, drevje, trto ali druge nasade, namešča les, opeko ter druge materiale ali predmete, če s tem poslabša ali onemogoči preglednost javne poti ali drugače ovira ali ogroža promet in če s tem poškoduje javno pot, 10. kdor opravlja brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ali stavbi ob javni poti, kakršnakoli dela, ki bi utegnila poškodovati javno pot ali ovirati ali ogrožati promet, II. kdor poškoduje prometno signalizacijo. Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti po navedenih točkah tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo do 60.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo do 15.000 din. 16. člen Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen komunalni inšpektor občine Litija. IV. KONČNA DOLOČBA 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-4/85 Litija, dne 6. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 1195. Skupščina občine Litija je na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SRS, št. 53/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/83 pr. b.j, 15. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77), 4. in 9. člena za- kona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 30/78) in 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št 28/83), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. junija 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v občini Litija 1. člen S tem odlokom se spreminjajo in dopolnjujejo nekatera določila odloka o delovnem času v občini Litija (Uradni list SRS, št. 2/84). 2. člen Spremeni se drugi odstavek 11. člena odloka, ki se glasi: »■Prodajalne s celodnevnim neprekinjenim delovnim časom določijo začetek delovnega časa med 7. in 8. uro, konec delovnega časa pa med 19. in 20. uro, oziroma ob sobotah ob 12. uri.« 3. člen Spremeni se 13. člen tako, da se glasi: Organizacija združenega dela, ki na območju občine Litija zagotavlja preskrbo z naftnimi derivati mora delovni čas svojih poslovnih enot »bencinskih servisov« organizirati tako. da: —- bencinska servisa v mestu Litija določita začetek delovnega časa ob 6. uri in zaključek ob 20. uri. Ob sobotah od 13. ure dalje ter nedeljah, republiških in državnih praznikih se organizira dežurstvo z enim bencinskim servisom. Dežurstvo traja ob sobotah do 20. ure, ob nedeljah, republiških in državnih praznikih pa od 6. do 20. ure. Organizacija združenega dela je dolžna dostaviti razpored dežurstva bencinskih servisov pristojnemu občinskemu upravnemu organu 4. člen Za 13. členom odloka se doda nov 13. a člen, ki se glasi: Prodajalna gospodinjskega plina v Litiji, ki bo poslovala v okviru KOP Komunala Litija, bo obratovala ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 6. do 14. ure, ob sredah od 6. do 17. ure, ob petkih od 6. do 16 ure in sobotah od 8. do 12. ure Prodajalni gospodinjskega plina v Šmartnem in Gabrovki morata poslovati štirikrat tedensko. Ob ponedeljkih, sredah in petkih se delovni čas prične med 14. in 15. uro in zaključi med 18. in 19 uro. Ob sobotah sta prodajalni odprti od 8 do 12 ure 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-3/85 Litija, dne 6. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1196. Na podlagi 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72. 23/77, 11/79. 23/82 in 18/85) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. julija 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih taksah 1. člen Drugi odstavek 1. člena odloka o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 24/77 in 41/82) se spremeni tako, da se glasi: »Za spise in dejanja v upravnih stvareh, ter za druge predmete in dejanja se glede taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82 in 18/85).« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-3/82-01 Ljubljana, dne 16. julija 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. 1197. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16/67, 27/72 in 8/78), 4. člena odloka o sprejetju regulacijsko-zazidalnih načrtov za območje zazidalnih otokov industrijsko-ser-visne cone v Mostah (Glasnik, št 10/69) in 224. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 162. seji 2 julija 1985 sprejel SKLEP o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za del zazidalnega otoka MP 3/3 in MP 3/6 — investitor BTC TOZD Javna skladišča z regulacijsko-zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov industrija ko-servisne code v Mostah 1 Izvršni svet ugotavlja skladnost dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za del zazidalnega otoka MP 3/3 in MP 3/6 — parcela BTC TOZD Javna skladišča z regulacijsko-zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov mdustrijsko-servisne cone v Mostah (Glasnik, št. 10/69). 2 Dokumentacijo iz prve točke tega sklepa je maja 1985 izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ pod šifro projekta 3272 in je sestavni del tega sklepa. 3 Nadzor nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri Mestni upravi inšpekcijskih služb SML. 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/85-02 Ljubljana, dne 5. julija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje • Milan Jelenc 1 r. LJUBLJANA SISKA 1198. Na podlagi 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 2/72, 23/77, 11/79, 23/82 in 18/85), 76. in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je SKupščina občine Ljubljana Šiška na 39. seji zbora združenega dela, dne 11. julija 1985 in 37. seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. julija 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o občinskih upravnih taksan na območju občine Ljubljana Šiška 1. člen V odloku o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 1/78, 4/78, 39/82) se 5. člen spremeni tako, da glasi: »Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja se glede taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82 in 18/85).« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-423-03/85 Ljubljana dne 11. julija 1985. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1199. Na podlagi 43. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/85) je statutamopravna komisija občine določila prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov. Prečiščeno besedilo obsega: odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/83) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 42/83. 7/84, 22/84. 4/85 in 10'85). v katerih je naveden dan uveljavitve teh odlokov. ODLOK o davkih občanov (prečiščeno besedilo) I. SPLOŠNE določbe 1. člen V občini Ljubljana Vič-Rudnik se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine. Delavci, delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani oziroma zavezanci) plačujejo občini davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. 2. člen Z davki se zadovoljuje splošne potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih pravnih aktih Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih druž-oenih potreb občine dolžan prispevati v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi. II VRSTA DAVKOV 3. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8 davek na dobitke od iger na srečo. III DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 4. člen Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,35 %> IV DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Območje občine se razdeli v štiri skupine katastrskih občin tako, da se te razvrstijo v ustrezne skupine: Prva skupina obsega katastrske občine: — Gradiško predmestje II, Krakovsko predmestje (del). Trnovsko predmestje (leva stran Ljubljanice), Podsmreka in Vič, Druga skupina obsega katastrske občine: — Brdo, Grič. Tretja skupina obsega katastrske občine: Brezovica, Dobrova, Ig, Iška vas, Iška Loka, La-nišče. Rudnik, Šujica, Tomišelj, Vrbljenje, Karlovško predmestje (del) in Trnovsko predmestje (desna stran Ljubljanice). Četrta skupina obsega katastrske občine: a) Babna gora, Dobravca. Horjul, Jezero, Kamnik. Pijava gorica. Polhov Gradec, Preserje, Turjak, Velike Lašče, Vrzdenec, Zaklanec, b) Butajnova, Črni vrh, Drenik, Dvorska vas, Golo, Gradišče, Krvava peč, Lužarji, Osolnik, Rakitna, Selo I, Selo II, Setnik, Šentjošt, Ulaka, Zapotok, Zažar, Zelimlje, Lipe in Cma vas. 6. člen Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) plačujejo zavezanci po stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: •/* — za prvo skupino 13 — za drugo skupino 9 — za tretjo skupino 5 — za četrto a) skupino 3 — za četrto b) skupino 2 7. člen Zavezanci, ki niso sami ali njegovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi do- hodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč tudi po dodatni stopnji, ki znaša 13 0/e. Zavezanci davka iz kmetijstva, ki so razvrščeni v četrto skupino katastrskih občin, ne plačujejo davka od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč po dodatni stopnji iz prejšnjega odstavka tega člena. 8. člen Davek iz kmetijstva na dohodek iz gozda, ki odpade na vrednost lesa, odkazanega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 25 °/o. Zavezanci, ki niso sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva na dohodek iz gozda, ki odpade na vrednost lesa, odkazanega za posek, tudi po dodatni stopnji 20 °Zo. 9. člen Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji SO0/«. 10. člen Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje za odmero davka po dejanskem dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta, da bodo v prihodnjem letu plačevali davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku. 11. člen Davka iz kmetijstva po katastrskem dohodku so začasno oproščeni dohodki od zemljišč: — na katerih se zasadijo novi vinogradi, za dobo 5 let, — na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi, za dobo 10 let. Oprostitev davka po prejšnjem odstavku tega člena se prizna pod pogoji, da so bila dela opravljena strokovno in v skladu s programi razvoja kmetijstva v SR Sloveniji oziroma občini Ljubljana Vič-Rudnik, kar ugotovi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. To dokazilo je zavezanec dolžan priložiti vlogi za začasno oprostitev davka, ki se vloži pri občinski upravi za družbene prihodke. 12. člen Davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 dinarjev. Davka iz kmetijstva od dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni tudi zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 dinarjev na družinskega člana. Zneska iz prvega in drugega odstavka tega člena se ob valorizaciji Edi novem izračunu katastrskega dohodka zvišata s poprečnim količnikom porasta katastrskega dohodka negozdnih zemljišč. 13. člen Zavezancem davka iz kmetijstva — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja z organizacijo združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združujejo ivoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj časa kot eno leto, se prizna davčna olajšava. Davčna olajšava za zavezance iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v odstotku od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade tako na zemljišče, odvisno od dolžine proizvodnega sodelovanja oziroma dolžine časa združitve dela in zemljišča zavezanca in sicer se davek zniža: •/• — za dalj kot eno leto proizvodnega sodelovanja 30 — za dalj kot dve leti proizvodnega sodelovanja 40 — za dalj kot tri leta proizvodnega sodelovanja 50 Zavezanec, ki je upravičen do olajšave, mora predložiti listino, iz katere morata biti zlasti razvidna čas proizvodnega sodelovanja, za katerega je združil svoje delo in zemljišče ter podatki o parcelah in katastrskem dohodku združenega zemljišča. 14. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim : delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene oziroma namene, ki jih določa zakon pod pogojem, da je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se prizna posebna olajšava, če zavezanec vloži najmanj 50 °/o katastrskega dohodka zemljišča, ki ga ima v posesti ali najmanj 80.000 din. O tem, ali gre za vlaganje sredstev v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva ali ne, izda ugotovitveni akt upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo. Olajšava se prizna v višini 80 % od odmerjenega davka za dobo pet let, vendar skupna olajšava ne sme presegati investicijske naložbe, za katero je posebna olajšava priznana. V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višino olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil največjo možno olajšavo po tem členu. Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. Vlogo za priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva za investicije, izjemoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do konca julija po preteku letEi, v katerem so bila vložena investicijska sredstva. Ce vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava skrajša. O olajšavi odloča občinska uprava za družbene prihodke. 15. člen Zavezancu za davek iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo obveznosti setvenih planov in oddajajo tržne viške živine, mleka, žita, krompirja, vrtnin in sena, se odmerjeni davek zniža in sicer: Živina: Seno: Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev Za oddano količino v tonah: Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev Za oddano količino v tonah; do 20.000 0,3—0,5 0,5—0,8 0,8—1,0 nad 1 do 20.000 2— 3 3— 5 nad 5 20.000 do 50.000 1 —1,5 1,5—2,0 2,0—3 nad 3 20.000 do 50.000 5— 8 8—12 nad 12 50.000 do 100.000 1 —2 2 —3 3 —5 nad 5 50.000 do 100.000 10—15 15—20 nad 20 nad 100.000 2 —3 3 —5 5 —7 nad 7 nad 100.000 15—25 25—30 nad 35 znaša znaša zpižanje davka 30 °/o 40 °/o 50 "/o 60 °y» znižanje davka 10°/» 20"/» 30°/o Mleko: Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev Za oddano količino v tisoč litrih: do 20.000 1,5— 2 2— 4 4— 6 nad 6 20.000 do 50.000 3— 6 6—10 10—15 nad 15 50.000 do 100.000 8—12 10—12 20—30 nad 30 nad 100.000 12—18 18—30 30—45 nad 45 znaša znižanje davka 30 %> 40%) 50%> 60%> Žito; £ Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev Za oddano količino v tonah: do 20.000 200— 300 300— 500 500 — 800 nad 800 od 20.000 do 50.000 500— 800 800—1000 1000—1500 nad 1500 od 50.000 do 100.000 1000—1500 1500—2000 2000—3000 nad 3000 nad 100.000 1500—2000 2000—3000 3000—5000 nad 5000 znaša znižanje davka 20 % 30 °/o 46%) 50 °/o Krompir: Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev Za oddano količino v kg do 20.000 1— 2 2— 3 3— 5 nad 5 20.000 do 50.000 3— 6 6— 8 8—12 nad 12 50.000 do 100.000 6—10 10—16 16—25 nad 25 nad 100.000 10—15 15—25 25—35 nad 35 znaša znižanje davka 20 %> 30 °/o 40 "/o 50 »/o Vrtnine: Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev Za oddano količino v tonah: do 20.000 1— 2 2— 3 3— 5 nad 5 20.000 do 50.000 3— 5 5— 8 8—12 nad 12 50.000 do 100.000 6—10 10—15 15—20 nad 20 nad 100.000 10—15 15—25 25—35 nad 35 znaša znižanje davka 20 °/o 30 °/o 40 "/o 50 »/o Za IV. davčni okoliš veljajo le 50 u/u normativi tržnosti pri posameznih pridelkih. Navedena olajšava se prizna ob letni odmeri davna iz kmetijstva na podlagi podatkov iz sklenjenih pogodb za tekoče leto. Poračun priznanih olajšav se opravi po podatkih j realizaciji sklenjenih pogodb. Podatke za priznanje olajšav predložijo občinski upravi za družbene prihodke do 15. februarja delovne organizacije iz področja kmetijstva. Navedena olajšava lahko znaša največ do 70 “/• odmerjenega davka. Na osnovi podatkov kmetijske zemljiške skupnosti in kmetijske mestne inšpekcijske službe predloži občinski upravni organ za kmetijstvo občinski upravi za družbene prihodke seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, najkasneje do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja. Seznam vsebuje podatke o zavezancu, parcelno številko, katastrsko kulturo in višino katastrskega dohodka neobdelanega zemljišča. 16. člen Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, katerih katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 25.000 dinarjev, in sicer: — zavezanci iz točke b četrte skupine katastrskih občin (5. člen tega odloka), — zavezanci, ki stalno prebivajo v krajih Osredek, Belo, Koreno, Samotorica, Gornji Ig, Planinca, Strmec pri Velikih Laščah, Pleše pri Škofljici, Čatež, Mali Ločnik, Veliki Ločnik, Prazniki, Ščurki, Sloka gora, Gradež, Laporje in Turjak. 17. člen Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov. Olajšava se prizna s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo malih hidroelektrarn najmanj znesek, ki ustreza znesku enomesečnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in znaša 80 %> za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva,, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 80 %> vloženih sredstev. Zavezanec izkaže, da je gradnja male hidroelektrarne v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn v občini in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v šestih mesecih po tem, ko je sredstva vložil. 18. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna posebna olajšava v višini 10 °/o letnega odmerjenega davka za vsakega otroka, dokler se otrok šola, vendar otrok ne sme biti starejši od 26 let. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka ne sme presegati letnega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin. Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi Davčna olajšava se prizna v višini 15 °/o od izplačanih nagrad. Davčna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca za vsako leto posebej, ki mora biti vložena do konca leta oziroma pred začetkom leta, za katerega se odmerja davek. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o davčni oljašavi z odločbo. Vlogi je treba priložiti potrdilo o šolanju. 19. člen Zavezancem, ki dajo zemljišče v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo, se prizna davčna olajšava in sicer: — za zakup nad 1 do 3 let 30 — za zakup nad 3 do 5 let 50 — za zakup nad 5 do 7 let 70 — za zakup nad 7 let 100 od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na v zakup dano zemljišče. Zavezanec občinski upravi za družbene prihodke predloži pogodbo o v zakup danem zemljišču. 20. člen Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava: — za zemljišča na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno, za čas dokler traja ukrep, 100 °/o, — za zemljišča katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno, dokler tako stanje traja, 100 %>, — za zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracije, 100 °/o za dobo petih let, — za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija, za čas trajanja takih posegov, 50 %>. 21 člen Dohodkovni cenzusi, opredeljem z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in drugi cenzusi, se valorizirajo s poprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč. V. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 22. člen Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih: 1. z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 °/o poprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije, v letu, za katero se davek odmerja; 2. z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišča v nekmetijske namene, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 °/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu. 23. člen Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 35 °/o. Zavezanci davka, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 40 % in zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in se jim dohodek ugotavlja, pa plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 45 %>. 24. člen Zavezancem za davek, ki opravljajo gospodarske dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti: — zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracer-stvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo. kleparstvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstalater-stvo, tesarstvo, krovstvo, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa za — 20 °/o, — popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, polnjenje akumulatorjev, finomehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelek-tričarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, elektromehanika za dvigala, PTT mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusači in kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkani zaci j a, optika, pletiljstvo. žaganje drv ter popravljanje, vzdrževanje kmetijske mehanizacije in gostinstvo, razen obratov bifejskega značaja za — 30 %>, — krojaštvo, šivilstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo in pedikura za — 60 %> S pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 °/o letnega celotnega prihodka s storitvami občanom In hišnim svetom, zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost pa 40 %> letnega celotnega prihodka s prehrano in prenočišči. Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka izkažejo v pravilno vodenih poslovnih knjigah, če so jih dolžni voditi. Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katero so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava v višini 25 %> od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku dejavnosti. 25. člen Zavezancem, ki so pričeli (začetniki) z gospodar sko dejavnostjo, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepčevalnic in zavezancev, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic ali občasno opravljajo dejavnost, če ni s predpisi prepovedana, se prizna davčna olajšava za prvo leto 100 °/o, za drugo leto 50 °/o in za tretje leto 25 °/o od odmerjenega davka. Davčna olajšava se prizna s pogojem, da zavezanci v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi, 100 °/o olajšava za prvo let odejavnosti se ne všteva v letno omejitev davčnih olajšav. Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobij a 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal gospodarsko dejavnost v kateri drugi občini ali če ni kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici. V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici, pa se mu davčna ' olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice. 26. člen Zavezancem, ki so navedeni v 24. členu tega odloka in zavezancem, ki sodelujejo na podlagi kooperacijskih pogodb, z OZD in obrtnimi zadrugami in vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo ali modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti in vlagajo sredstva za rekonstrukcijo in modernizacijo najetih poslovnih prostorov, če se po najemni pogodbi vlaganja ne krijejo iz najemnine in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se zmanjša davčna osnova za odstotek zakonske olajšave, navedene v zakonu o davkih občanov in še za dodatno znižanje v višini 15 %. Zavezancem, ki opravljajo dejavnost v naslednjih izvenmestnih krajevnih skupnosti: Brezovica. Cmi vrh, Dobrova, Golo-Zapotok, Horjul, Ig, Iška vas, Notranje gorice, Pijava gorica. Polhov Gradec, Preserje, Rakitna. Rob, Škofljica, Tomišelj, Turjak, Velike Lašče. Vnanje gorice in Zelimlje in vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo osnovnih sredstev in zaradi razširitve in modernizacijo najetih poslovnih prostorov, če se po najemni pogodbi vlaganja ne krijejo iz najemnine in v letu, ko vlagajo, dodatno zaposlijo vsaj enega delavca, se zmanjša davčna osnova za odstotek zakonske olajšave, navedene v zakonu o davkih občanov in še za dodatno znižanje v višini 25 °/o 27. člen Zavezancem obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev in najetih poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se prizna davčna Olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega znesak davka za 40 0/o za dobo 5 let = pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 °/o poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se odmerja davek. 28. člen Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odsotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža: — za 5 °/o, če znaša odsotni delež izvoza od 5 °/o do 10 "/o, — za 10 %>, če znaša odsotni delež izvoza od 10 °/o do 20 °/o, — za 15 °/o, če znaša odsotni delež izvoza od 20°/o do 30 °/o, — za 25 °/o, če znaša odsotni delež izvoza od 30 ”/o do 50 »/o, — za 35 °/o, če znaša odsotni delež izvoza nad 50 »/o. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke . 29. člen Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih elektrarn in drugih alternativnih energetskih virov v občini, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 50 °/o enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let. tako. da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30 °/o. vendar skupna davčna olajšava vsa tri leta ne sme presegati 40 % vloženih sredstev oziroma šestkratnega letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu za preteklo leto v SR Sloveniji. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo praviloma skupno z davčno napovedjo, a najpozneje do izdaje davčno odmeme odločbe za ustrezno odmerno leto in ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. 30. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava v višini 30 %> od odmerjenega davka s pogojem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kW. 31. člen Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15 °/o od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki dodatno zaposlijo nove delavce, se v letu za katero se davek odmerja za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 °/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Zavezancem, ki se jim davek odmerja v pavšalnem znesku, pa se pavšalni znesek zniža za 20 °/o za vsakega dodatnega zaposlenega. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novozaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem razmerju najmanj devet mesecev. Ce je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje. 32. člen Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, moškim nad 60 let in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitveno gospodarsko dejavnost in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in ne zaposlujejo družinskih članov, se prizna davčna olajšava v višini 40 "/o odmerjenega davka, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. 33. člen Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 %> za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 %> poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s .faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. 34. člen Borcem narodnoosvobodilne vojne se prizna davčna olajšava pod pogoji, navedenimi v 31. in 33. členu tega odloka s tem, da davčna olajšava namesto 15 °/o znaša 20 °/o oziroma 5 %> znaša 10 °/o. 35. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po določbah 24. člena do 34. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 °/o odmerjenega letnega davka, s tem, da se olajšava iz drugega odstavka 31. člena v navedeno omejitev ne všteva. 36. člen Zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva ter opravljajo postransko gospodarsko dejavnost v skladu z določbami obrtnega zakona, se prizna posebna davčna olajšava od dohodkov, doseženih s postransko gospodarsko dejavnostjo, če ta sredstva vlagajo v modernizacijo kmetije v skladu s programom kmetijske organizacije s pogojem, da ustvarjajo kmetijsko tržno proizvodnjo. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 50 °/o enoletnemu poprečnemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna za dobo 3 let, tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 50 “la, vendar skupna davčna olajšava za vsa tri leta ne sme presegati 50 "/o vloženih sredstev. 37. člen Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih in višinskih krajih z manj kot 300 prebivalci in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov. 38. člen Poleg meril, ki jih določa zakon o davkih občanov, ie pri ugotavljanju pavšalnega letnega zneska davka treba upoštevati strukturo celotnega prihodka, ki ga je v danih pogojih zavezanec sposoben dosegati, višino potrebnih poslovnih stroškov, višino enoletnega poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v gospodarstvu v preteklem letu, vključevanje družinskih članov zavezanca v delovni proces — vse ob smiselnem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj ter olajšav, ki veljajo za zavezance davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku. Znesek pavšalnega letnega davka ne sme biti nižji od 5 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se davek odmerja s tem, da se pri višini letnega davka upoštevajo priznane davčne olajšave. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ustrezno uporabljajo tudi za zavezance iz gospodarskih dejavnosti, kj se jim davek ugotavlja, če ne dosežejo ostanka čistega dohodka ali ostanek čistega dohodka ne doseže 10% poprečnega letnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se odmerja davek. 39 člen Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo prevoz oseb z avtotaksijem, če izpolnjujejo pogoje določil zakona o davkih občanov. 40. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti v odstotku (davek po odbitku) plačujejo občani od vsakega posameznega kosmatega dohodka po stopnjah, ki znašajo: l. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov. knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrome- teoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 °/o invalidi-paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela — 10, 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejeo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni mogoče šteti za izdelke domače ali umetne obrti ali uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25, 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2 točke. Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po odbitku iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti z zbiranjem in s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela, od dohodkov, doseženih s pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva, od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100 0/o telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne m duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela, od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območjih ter od dohodkov, doseženih z zbiranjem podatkov za statistične raziskave, določene z zveznimi in republiškimi predpisi. Za dohodke, dosežene z organiziranim delom na domu, ki jih dosegajo občani, člani kmečkih gospodarstev v naslednjih izvenmestnih krajevnih skupnostih: Cmi vrh, Golo-Zapotok, Horjul, Iška vas, Pijava gorica, Polhov Gradec, Preserje, Rakitna, Rob, To-mišelj, Turjak, Velike Laške in Zelimlje, se prizna olajšava za davek po odbitku v višini 50 %>. VI. DAVEK IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI 41. člen Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35 °/o. Zavezanci , davka, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40 “/o. Zavezanci davka, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 10%>. 42. člen Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo in modernizacijo opreme in poslovnega prostora, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka za 40% za dobo 5 let s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20% poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se odmerja davek. 43. člen Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti, razen zavezancev, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z znižanjem odmerjenega davka in sicer: — zavezancem, ki so pričeli opravljati poklicno dejavnost, se odmerjeni davek zniža v prvem letu 100 %, v drugem 50 % in tretjem letu 25 °/o, — zavezancem davka, obdavčenim po dejansko ugotovljenem dohodku, ki dodatno zaposlijo nove delavce, se jim odmerjeni davek zniža po merilih in pogojih, predpisanih v 31. členu tega odloka, — zavezancem, ki imajo učence in študente na delovni praksi in proizvodnem delu, se prizna davčna olajšava, ki znaša 15 % od izplačanih nagrad po pogodbi, — zavezancem, borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se prizna davčna olajšava v višini 10 % letnega pavšalnega zneska davka ob upoštevanju meril, predpisanih v 34. členu tega odloka. 44. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz poklicnih dejavnosti v posameznem letu ne sme presegati 80 % odmerjenega letnega davka. V omejitev se ne všteva 100 % olajšava za prvo leto dejavnosti in davčna olajšava iz druge aline prejšnjega člena, ki se nanaša na dodatno zaposlovanje novih delavcev. 45. člen Pri odmeri davka iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem znesku se smiselno uporabljajo določila 38. člena. Ne glede na- določbe prejšnjega odstavka znesek pavšalnega letnega davka iz poklicne dejavnosti ne sme biti nižji od 2 % poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katerega se davek odmerja. 46. člen Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom druž-benopolitčnih skupnosti in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na pdlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega osebnega dela. Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plačujejo občani po stopnji 40%. Davka iz poklicnih dejavnosti po odbitku so oproščeni zavezanci od dohodkov, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik. VII. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 47. člen Zavezanci davka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim odmerja davek po de- jansKem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka v naslednji višini: — za dohodke iz avtorskih pravic 35 — za dohodke iz avtorskih pravic, če jih do- segajo ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost 10 — za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav . 5 Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena avtorska pravica, je za 50 °/o višja od stopnje iz prejšnjega odstavka. 48. člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku), plačujejo zave- zanci v naslednji višini: . Davka iz premoženja za plovni objekt ne plačuje zavezanec, ko je objekt star nad 15 let. Zavezanci, ki so lastniki plovnih objektov, so dolžni vložiti davčno napoved pri občinski upravi za družbene prihodke občine, kjer imajo stalno prebivališče. Napoved je treba vložiti v 30 dneh, ko ta odlok stopi v veljavo. Novi zavezanci so dolžni vložiti davčno napoved v 15 dneh po vpisu v evidenco o registraciji. Vsebino in obliko davčne napovedi za plovne objekte predpiše občinska uprava za družbene prihodke. X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 63. člen Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15 °/o. 64. člen Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če '/rednost posameznega dobitka ne presega 10.000 dinarjev. XI. POBIRANJE DAVKOV 65. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže: — da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen, — da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov. Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi s sklepom. 66. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti namesto zavezanca Poroštvo izjave sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20 °/o obveznosti, odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 67. člen Davčne olajšave priznane po dosedanjih predpisih, ki se še niso iztekle, veljajo do njenega izteka 68. člen Olajšava davka zaradi izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje po določbah 28. člena tega odloka, se zavezancem priznava tudi pri odmeri davka za leto 1982. Zavezancem davka od gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se kot materialni strošek priznavajo izdatki za kulturne in telesnokultume namene do višine 20 °/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. 69. člen Zavezanci, ki so po zakonu o davkih dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta. Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k vložitvi napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma na način, kot je v občini v navadi. 70. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. 71. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/83), odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 42/83), odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/84), odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 22/84), odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 4/85) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št 10/85), v katerih je naveden dan uveljavitve teh odlokov. St. 422-866/84 Ljubljana, dne 2. Julija 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1200. Na podlagi 4. člena odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 9/85) je statutarno-pravna komisija občine Ljubljana Vič-Rudnik pripravila prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik. ODLOK o posebnem občinskem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik (prečiščeno besedilo) 1. člen Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik se uvaja poseben občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek). Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov (v nadaljnjem besedilu: zakon o posebnem republiškem prometnem davku), po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi. 2. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno. da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa 3. člen Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka. 4. člen Zasebnemu proizvajalcu se za potrebe članov gospodinjstva prizna 100 litrov vina in 10 litrov žganja na vsakega člana gospodinjstva, starega nad 18 let. Za kalo in razsip se prizna 6 0/o pri vinu in 2 °/o pri žganju. 5. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi o posebnem občinskem orometnem davku, ki je sestavni del tega odloka. 6. člen Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi o posebnem občinskem prometnem davku, ki je sestavni del tega odloka. 7. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka, iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni občinski prometni davek. Višino posebnega občinskega prometnega davka v pavšalnem letnem znesku določi upravni organ pristojen za prihodke na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvijo z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega posebnega občinskega prometnega davka v preteklem letu. 8. člen Za izvajanje tega odloka je pristojen občinski upravni organ, ki je pristojen za prihodke. 9. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. 10. člen Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati odloki o spremembah in dopolnitvah odlokov o posebnem občinskem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/78, 30/78, 6/80, 10/81, 5/83, 42/83 in 9/85). St. 422-3/85 Ljubljana, dne 2. julija 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. TARIFA o posebnem občinskem prometnem davku Ta tarifa je sestavni del odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik. ki v skladu s 5. in 6 členom odloka ureja stopnje posebnega občinskega prometnega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Tarifa se objavi v Uradnem listu SRS skupno z odlokom o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Proizvodi Tar. št. 1 Od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, motornih koles z delovno prostornino nad 125 ccm in traktorjev ki jih občani ali civilno pravne osebe prodajajo: — v roku do enega leta od prejšnje nabave se plača posebni občinski prometni davek po stopnji ISO/o — v roku od enega do dveh let od prejšnje nabave se plača posebni občinski prometni davek po stopnji 10%>. Opomba: 1. Posebni občinski prometni davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov če obseg škode presega 50 u/o vrednosti avtomobila. Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo ustreznih dokumentov, ki dokazujejo obseg nastale poškodbe. 2. Posebm občinski prometni davek se tudi ne plačuje, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ah smrti lastnika avtomobila. 3. Davčna osnova je dogovorjena kupnina. Ce ta ne ustreza prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost upravni organ občine, pristojen za prihodke. Davčni zavezanec je prodajalec. Posebni občinski prometni davek se plača v občini, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče. Tar. št. 2 Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek: •it — od naravnega vina, penečega vina in vin- sko sadnih pijač 6 — od medice 15 — od piva 30 — od naravnega žganja in vinjaka 40 — od drugih alkoholnih pijač 60 Opomba: 1. Davčna osnova za samostojne gostince je prodajna cena, od katere se obračunava davek po višini 30 “/o od stopenj, predpisanih v tej tarifni številki. 2. Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje. 3. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi. 4. Za alkoholne pijače je šteti pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2%> alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač. Tar. št. 3 Od alkohola (etanola) se plačuje posebni občinski prometni davek 1 dinar. Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola in se davek obračunava in plačuje po merski enoti, za vsak liter 1 dinar. Tar. št. 4 Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 20 °/o. Obrtne storitve Posebni občinski davek se plačuje od obrtnih in drugih storitev. I. Kovinska stroka 1. Popravljanje strojev in naprav 15 2 Popravljanje izdelkov precizne mehanike 10 3. Popravljanje motornih vozil 10 4. Popravljanje kovinskih izdelkov za širo- ko potrošnjo, popravljanje peči. štedilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva 5 5. Popravljanje drugih kovinskih izdelkov in strojev obrtne predelave kovin 10 II. Elektro stroka 6. Popravljanje električnih strojev, aparatov in naprav (popravljanje transformatorjev, električnih peči, razdelilnih naprav in podobno) 10 7. Popravljanje električnih gospodinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev, boj- lerjev in podobno 5 8. Popravljanje električnih in drugih telekomunikacijskih naprav in delov 10 9. Popravljanje drugih električnih aparatov in pribora ter ostale storitve te stroke 10 III. Ostale stroke 10. Projektiranje in popravljanje plaščev (vul- kaniziranje) 5 Tl. Knjigovezništvo 5 12. Gradbene in montažne storitve, ki jih opravljajo občani in zasebne pravne osebe 10 13. Osebne in druge obrtne storitve 10 Opomba: 1. Davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za storitve: krojačev, šivilij, klobučarjev, modi-stinj, vezilij, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovalcev copat, brivcev, frizerjev, pedikiranja, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, uglaševanje glasbil, D rušenje nožev in britvic, kovačev od podkovan j a konj in živine, kolarjev, urarjev, popravila dvokoles in otroških vozičkov, preoblačenje gumbov, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, barvanje in kemično čiščenje vseh vrst tkanin, polnjenja in obnova rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje preprog, plakatiranje, čiščenje in pranje ter likanje obleke (garderobe), storitve postreščkov, žaganje drv, storitve fotografov, nega obraza in telesa, vzdrževanje in popravilo kmetijske mehanizacije ter popravljanja medicinskih aparatov. 2. Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan. Druge storitve Tar. št. 6 Posebni občinski prometni davek se plača od vstopnic za prireditve po stopnji 10 %>. Opomba: Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki. 2. Davek od vstopnic za prireditve je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje pet dni pred prireditvijo. 3. Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kultumo-umetniške in telesnovzgojne (športne in telovadne nastope) ter kino predstave, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturno-umetniške in telesnovzgojne prireditve odloča pristojni upravni organ občine. 4. Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko upravni organ, pristojen za prihodke, določi posebni občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve. Tar. št. 7 Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo ter vloge za javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 °/o. Opomba: 1. Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo. 2. Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti upravnemu organu, ki je pristojen za prihodke, dan in kraj žrebanja. 3. Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine. Tar. št. 8 Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti — 10 °/o. Opomba: Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom. Tar. št. 9 Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve — 15 %>. Opomba: Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Če občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki. 1201. Na podlagi 617., 618., 622., 628. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 1., 9. in 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 169. in 177. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora dne 10. julija 1985 sprejela SKLEP o začasnih ukrepih družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v delovni organizaciji Študentski center v Ljubljani, p. o. Ljubljana, Cesta 27. aprila 31 I Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik ugotavlja, da so v delovni organizaciji Študentski center v Ljubljani, p. o. Ljubljana, Cesta 27. aprila 31, oškodovani družbeni interesi in podane izredno hudo motnje v samoupravnih odnosih iz 619. člena, tč. 2., 5. in 9. in 620. člena tč. 4. zakona o združenem delu, zato nastopa zoper delovno organizacijo z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenga varstva: 1. Začasno za dobo enega leta se omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic v svetu Štu- dentskega centra, kjer delegati družbene skupnosti soodločajo z delegati delavcev Študentskega centra in delegati študentov in sicer: — pri določanju politike dela Študentskega centra in določanju ukrepov z njene izvajanje, — c spremembah dejavnosti, o statusnih spremembah in spremembi imena centra, — pri določanju razvojnih programov in odločanju o razširjeni reprodukciji, — pri določanju cen storitev, — pri določanju predloga statuta in sprejemanju drugih samoupravnih splošnih aktov, razen tistih, s katerimi se urejajo delitev sredstev tistega dela dohodka, ki je namenjen osebni in skupni porabi in medsebojna delovna razmerja, — pri določanju smernic za plan in elmentov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter temeljev plana družbenopolitične skupnosti, — pri sprejemanju plana centra ter pri določanju ukrepov za njegovo izvajanje, — pri določanju razpisa za sprejem študentov v Študentski center, — pri sprejemanju letnega delovnega načrta, — pri sprejemanju finančnega načrta, periodični!. obračunov in zaključnega računa, — pri uresničevanju načel in meril kadrovske politike in njihovem izvajanju, — pri volitvah in odpoklicu izvršilnih organov in imenovanju poslovodnega organa ter delavcev s posebnimi pocblastili in odgovornostmi, — pri dajanju smernic in navodil izvršilnim organom sveta in drugim samoupravnim organom Študentskega centra ter nadzorovanju njihovega dela, S tem, da delegati družbene skupnosti, delegati študentov in delegati delavcev Študentskega centra dajejo pobude, predloge in mnenja za odločanje o teh vprašanjih. 2. Odstavi se individualni poslovodni organ delovne organizacije, Premru Emil, diplomirani sociolog, stanujoč Ulica Bratov Učakar 54, Ljubljana. 3. Imenuje se z dnem 10. 7. 1985 kolegijski začasni organ družbenega varstva za dobo enega leta, ki prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije ter pravico odločanja o zadevah po 1. točki tega sklepa. Kolegijski začasni organ delovne organizacije šteje štiri člane, in sicer: 1. predsednik: Lojze Jamnik, višji upravni delavec, direktor Gostinskega podjetja Ljubljana, 2. član: Jože Prelog, diplomirani industrijski pedagog direktor Doma srednjih šol Ljubljana 3. član Nijaz Smajič, diplomirani pravnik, samostojni pravnik v TTG Ljubljana 4. član: Jeranko Benedikt, študent, stanujoč Se-novica 1/A, Šmarje pri Jelšah. Delovno organizacijo zastopa in predstavlja predsednik začasnega kolegijskega organa družbenega varstva. II Začasni organ družbenega varstva je dolžan: — zagotoviti zaščito posebnega družbenega interesa, — zagotoviti odpravo vzrokov motenj v delovanju samoupravnih organov v Študentskem centru, — zagotoviti izdelavo in sprejem dopolnitev samoupravnih splošnih aktov Študentskega centra, predvsem statuta Študentskega centra, tako da se uskla- dijo s pozitivne zakonodajo in precizneje razmejijo pristojnosti med posameznimi upravnimi organi, individualnim poslovodnim organom in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — zagotoviti finančno sanacijo in nadaljnjo nemoteno poslovanje Študentskega centra. — zagotoviti usmeritve predlaganih ukrepov danih s strani »Komisije za proučitev delovanja Študentskega centra v Ljubljani« in poskrbeti za njihovo izvajanje, — izdelat1 dolgoročni razvojni program delovne organizacije. — zagotoviti ustrezno samoupravno informi’- ost, — zagotoviti pravočasen razpis (najmanj 3 mesece pred potekom ukrepa) za imenovanje novega poslovodnega organa delovne organizacije in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — sproti obveščati občinsko skupščino in njen izvršilni cvet in ustanovitelje Študentskega centra o svojih ugotovitvih in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih in odpravljanju razlogov, zaradi katerih so oškodovani družbeni interesi, najmanj trimesečno pa tudi posredovati pisno poročilo Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik o uresničevanju začasnih ukrepov. Začasni organ družbenega varstva je dolžan v času trajanja tega ukrepa zagotoviti kadrovanje ustreznih delavcv in uresničiti vse ukrepe skladno s programom uresničitve določil tega sklepa tako, da bo po prenehanju izvajanja začasnega ukrepa družbenega varstva zagotovljeno nadaljnje nemoteno in uspešno poslovanje organizacije. III Imenovanje začasnega organa družbenega varstva in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. rv Začasni organ, organ upravljanja in delavci v delovni organizaciji lahko predlagajo Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik, naj začasni ukrep preneha še pred določenim časom, če so prenehali razlogi, zaradi katerih je odrejen. Pobudo iz prvega odstavka te točke lahko dasta tudi sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik bo ves čas spremljala uresničevanje začasnih ukrepov in presojala, ali so še razlogi zanje, predvsem za začasni ukrep družbenega varstva iz 1. točke tega sklepa. V Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča izvršni svet, da spremlja uresničevanje začasnega ukrepa družbenega varstva. VI Delovna organizacija Študentski center v Ljubljani je dolžna nositi vse stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnih ukrepov družbenega varstva. Člani začasnega kolegijskega organa družb ,iega varstva opravljajo dela in naloge nepoklicno in prejemajo za svoje delo nagrado: predsednik 40°/o člani pa 30% osebnega dohodka, ki pripada individualnemu poslovodnemu organu po samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije Študentski center. VII Zoper ta sklep je dopustna zahteva za preizkus zakonitosti na sodišče združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve. St. 017-2/85 Ljubljana, dne 10. julija 1985. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Anton Dolničar 1. r. 1202. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ. št. 53/76), 13. člen zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 169. in 177. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), na seji zbora združenega dela dne 10. julija 1985 sprejela SKLEP o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Pleskoobloga, Ljubljana, Dolenjska 158 1. Začasni ukrepi družbenega varstva v DO Pleskoobloga prenehajo. 2 Razreši se individualni začasni organ družbenega varstva Drago Mencin. 3 Z dnem uveljavitve tega sklepa se izbriše vpis ukrepa družbenega varstva in pooblastila individualnega začasnega organa iz sodnega registra. 4 Ta sklep začne veljati 1. 7. 1985 in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 017-4/84 Ljubljana, dne 10. julija 1985. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Anton Dolničar 1. r. PTUJ 1203. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83), 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS. št. 23/77), 34. člena statuta KS Gorišnica in izida referenduma z dne 23. junija 1985 je skupščina KS Gorišnica na seji dne 23. junija 1985 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje in sofinanciranje izvajanja srednjeročnega plana razvoja Krajevne skupnosti Gorišnica v obdobju 1985—1990 1 1. člen Na podlagi odločitve krajanov na referendumu, ki je bil 23. 6. 1985, se uvede samoprispevek v denarju na območju KS Gorišnica, ki obsega naslednje vasi: Gorišnica, Zamušani, Formin, Placerovci, Gajevci, Mala vas, Muratinci, Zagojiči, Cunjkovci, Tibolci in Mo-škanjci. 2. člen Samoprispevek se uvede za obdobje petih let od 1 7 1985 do 30. 6. 1990. 3. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so krajani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Gorišnica. 4. člen Zavezanci za plačevanje krajevnega samoprispevka so: — zavezanci, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, oziroma nadomestila ter druge prejemke, ki imajo značaj osebnih dohodkov po stopnji 2 »/o od neto OD, oziroma nadomestila, — zavezanci, ki prejemajo pokojnino, višjo od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 2 °/o od izplačane pokojnine, vendar le do zneska, ki ne ogrozi pokojnine z varstvenim dodatkom, — zavezanci, ki imajo dohodke od kmetijske dejavnosti od letnega katastrskega dohodka po stopnji 5 °/o, — zavezanci, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 2 % od neto dohodka, — zavezanci, zaposleni v tujini, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Gorišnica v znesku 1.000 din mesečno v letu 1985, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v odstotku povečanja osebnih dohodkov v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko. 5. člen Za oprostitve plačevanja krajevnega samoprispevka se uporabljajo določbe 10. člena zakona o samoprispevku 6. člen S samoprispevkom zbrana sredstva se delijo tako, da vasem pripada 70 °/o zbranih sredstev, za skupne potrebe v KS pa ostaja 3 °/o. Delež 70 °/o se med vasi razdeli po ključu, ki je odvisen od števila zaposlenih v posamezni vasi in od višine katastrskega dohodka za posamezno vas. 7. člen S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo uporabila za financiranje oziroma sofinanciranje naslednjih zadev: — gradnja vodovodnega omrežja v Cunkovcih, Moškanjcih, Gorišnici, Zamešanih in Tibolcih, — modernizacija in vzdrževanje cest na območju KS Gorišnica, — modernizacija in vzdrževanje elektroomrežja s postavitvijo transformatorskih postaj, — gradnja telefonskega omrežja s postavitvijo telefonskih govorilnic, — gradnja avtobusnih postajališč, — gradnja otroškega vrtca, — urejanje pokopališč, mrliške vežice in sofinanciranje nabave stolpne ure, — sofinanciranje delovanja DPO in društev v KS Gorišnica, — nabava opreme za delovanje sistema SLO in DS, — poslovanje krajevne skupnosti, — sofinanciranje dejavnosti Osnovne šole v Gorišnici, — vzdrževanje objektov in opreme, ki so v upravljanju KS Gorišnica, — programske naloge posameznih vaških odborov. 8. člen Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, zasebni obrtniki in skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestila ali pokojnin. Samoprispevek, ki ga plačujejo zavezanci, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo dejavnostjo in intelektualnimi storitvami odmerja in pobira Uprava za družbene prihodke občine Ptuj. 9. člen Zdomci plačujejo krajevni samoprispevek vsako leto posebej, najpozneje do konca leta na račun Krajevne skupnosti Gorišnica številka 52400-842-041-8061. 10. člen Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgovoren svet skupščine KS Gorišnica in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabijo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden samoprispevek. 11. člen O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi letni in končni obračun, ki se predloži v obravnavo zborom krajanov in v potrditev skupščini KS Gorišnica. 12. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj. Gorišnica, dne 23. junija 1985. Predsednik skupščine KS Gorišnica Lado Fric 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 1204. Na podlagi 54. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 207. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV. št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 26. junija 1985 na 34. seji zbora krajevnih skupnosti in 35. seji zbora združenega dela sprejela ODLOK o ugotovitvi usklajenosti urbanističnega programa in urbanističnega načrta s sprejetim družbenim planom za obdobje 1981—1985 1. člen S tem odlokom se ugotavlja, kateri dedi odloka o urbanističnem redu (MUV, št. 1/73) in odloka o urbanističnem načrtu (MUV, št. 1/73) niso usklajeni s prostorskim planom občine Slovenska Bistrica za obdobje 1981—1985. 2. člen Sestavni del tega odloka je dokumentacija, ki jo je izdelal Stanbiro Slovenska Bistrica, in je na vpogled zainteresiranim strankam v prostorih Stan-biroja in prostorih občinskega sekretariata za urbanizem, gradbeništvo in komunalo v času uradnih ur. Iz grafičnega prikaza v dokumentaciji je razvidna nova namembnost uporabe prostora, kot je opredeljena s sprejetim srednjeročnim družbenim planom občine Slovenska Bistrica za obdobje 1981—1985. 3. člen Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-350-1/85 Slovenska Bistrica, dne 26. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. 1205. Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 207. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 26 junija 1985 na 34. seji zbora krajevnih skupnosti in 35. seji zbora združenega dela sprejela ODLOK o programskih delih zazidalnih načrtov naselja Oplotnica s Cadramom 1. člen Sprejmejo se programski deli zazidalnih načrtov za naselje Oplotnica s Cadramom. Zazidalne načrte je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod številko 1949/82 v decembru 1984. 2. člen Zazidalni načrti obsegajo programski del, ki ga sestavljata tekstualni in grafični del. 3. člen Zazidalni načrti so med uradnimi urami stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela na občinskem sekretariatu za urbanizem, gradbeništvo in komunalo, v prostorih Stanbiroja Slovenska Bistrica in v prostorih krajevne skupnosti Oplotnica. 4. člen Manjše odmike od zazidalnih načrtov, ki ne spreminjajo namembnosti zazidave in prometnih razmer, lahko dovoli Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica. 5. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje urbanistična inšpekcija Medobčinske uprave inšpekcijskega nadzorstva občin mesta Maribor, občine Lenart in občine Slovenska Bistrica — organizacijska enota Slovenska Bistrica. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-350-3/82 Slovenska Bistrica, dne 26. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. 1206. Na podlagi 186. člena ustave SRS (Uradni list SRS, št. 6/74) in 212. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 25. junija 1985 na 33. seji družbenopolitičnega zbora ter dne 26. junija 1985 na 35. seji zbora združenega dela in 34. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela ODLOK o ustanovitvi plakete za dosežene rezultate pri razvijanju in krepitvi bratstva in enotnosti pobratenih občin Slovenska Bistrica in Svetozarevo 1. člen S tem odlokom se ustanovi plaketa bratstva in enotnosti pobratenih občin Slovenska Bistrica m Svetozarevo. Plaketa je iz pozlačene kovine, okrogle oblike, z grbom občine Slovenska Bistrica in z emblemom občine Svetozarevo; v krogu je s cirilico izpisano besedilo »bratstvo i jedinstvo Svetozarevo- ter z latinico »bratstvo in enotnost Slovenska Bistrica«. Sestavni del plakete je kovinska puščica za vpisovanje imena dobitnika plakete. 2. člen Plaketa se podeljuje za posebne zasluge pri razvijanju bratskih odnosov med občinama Slovenska Bistrica in Svetozarevo zaslužnim organizacijam združenega dela ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim na vseh področjih družbenega življenja, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter delovnim ljudem in občanom za njihov prispevek h krepitvi in k nadaljnjemu razvijanju bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Plaketa se podeljuje vsako leto ob 8. januarju, prazniku delovnih ljudi in občanov občine Slovenska Bistrica, dobitniku iz občine Slovenska Bistrica, in ob 17. oktobru, dnevu osvoboditve mesta Svetozareva, dobitniku iz občine Svetozarevo. Dobitniku iz občine Slovenska Bistrica vroči plaketo predstavnik občine Svetozarevo, dobitniku iz občine Svetozarevo pa predstavnik občine Slovenska Bistrica. 3. člen Kandidate za dobitnike plakete predlagajo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije občine ter izvršni svet skupščine občine. Kandidate za dobitnike plakete iz občine Slovenska Bistrica predlagajo predlagatelji iz prvega odstavka tega člena iz občine Svetozarevo, kandidate za dobitnike plakete iz občine Svetozarevo pa predlagatelji iz prvega odstavka tega člena iz občine Slovenska Bistrica. 4. člen Predlog sklepa o dobitnikih plakete sprejme komisija skupščine občine za javna družbena priznanja po poprejšnjem mnenju občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Komisija mora pred oblikovanjem predloga sklepa o dobitnikih plakete pridobiti tudi mnenje občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine, iz katere je kandidat za dobitnika plakete. 5. člen Sklep o podelitvi plakete za dosežene rezultate Pri razvijanju in krepitvi bratstva in enotnosti pobratenih občin Slovenska Bistrica in Svetozarevo sprejmejo zbori skupščine občine. 6. člen Strokovna opravila v zvezi z izvajanjem tega odloka izvajajo strokovne službe skupščine in izvršnega sveta. 7. člen Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-020-2/85 Slovenska Bistrica, dne 26. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. 1207. Na podlagi 186. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74), 11 in 212. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) ter 22. in 23. člena odloka o podeljevanju javnih družbenih priznanj občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 24/84) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 25. junija 1985 na 33 seji družbenopolitičnega zbora ter dne 26. junija 1985 na 35. seji zbora združenega dela in 34. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela PRAVILNIK o postopku za oblikovanje predlogov ter o postopku za podeljevanja in vročanja javnih družbenih priznanj občine Slovenska Bistrica I. POSTOPEK ZA OBLIKOVANJE PREDLOGOV IN ZA PODELJEVANJE TER IZROČANJE JAVNIH DRUŽBENIH PRIZNANJ OBČINE SLOVENSKA BISTRICA 1. člen Javna družbena priznanja občine Slovenska Bistrica podeljuje Skupščina občine Slovenska Bistrica na predlog komisije za javna družbena priznanja občine Slovenska Bistrica. 2. člen Komisija za javna družbena priznanja občine Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: komisija) vsako leto do 30. avgusta objavi razglas za vložitev predlogov za podelitev javnih družbenih priznanj občine Slovenska Bistrica. Razglas mora vsebovati: — vrste javnih družbenih priznanj občine, — temeljne pogoje za podelitev posameznega javnega družbenega priznanja občine, — kdo je lahko predlagatelj, — kaj mora vsebovati predlog, — rok za vložitev predlogov in naslov, kamor je potrebno poslati predloge. 3. člen Pri pripravi predloga za podelitev javnega družbenega priznanja občine ocenjuje in upošteva komisija predvsem naslednje: — pomembnost uspehov predlaganih kandidatov na posameznih področjih družbenega dela in življenja v občini in zunaj nje; — obdobje, v katerih je predlagani kandidat dosegel uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela v občini in zunaj nje; — ali so ti uspehi odločilnega pomena za izboljšanje stanja na posameznem področju družbenega dela in življenja v občini ali zunaj nje; — kako so uspehi predlaganih kandidatov na posameznih področjih družbenega dela v občini in zunaj nje vplivali na ugled občine. 4. člen Pri oblikovanju predloga za podelitev posameznega javnega družbenega priznanja občine upošteva komisija določila ustreznih členov odloka o podeljevanju javnih družbenih priznanj občine Slovenska Bistrica, in sicer: 3. člen: pri pripravi predloga za podelitev domicila v občini Slovenska Bistrica; 5. člen: pri pripravi predloga za imenovanje častnega občana občine Slovenska Bistrica; 7. člen: pri pripravi predloga za podelitev plakete občine Slovenska Bistrica; 9. člen: pri pripravi predloga za podelitev plakete Pohorskega bataljona; 11. člen: pri pripravi predloga za podelitev nagrade Pohorskega bataljona; 13, člen: pri pripravi predloga za podelitev priznanja občine Slovenska Bistrica; 15. člen: pri odločitvi za vpis v knjigo častnih občanov; 16. člen: pri odločitvi o sprejemu pokroviteljstva prireditve; 17. člen: pri določitvi o darovanju spominskega traku. 5. člen Za izdelavo ocene o pomembnosti uspehov predlaganega kandidata si komisija še pred obravnavo posameznih predlogov praviloma pridobi mnenje znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev oziroma znanstvenih in strokovnih institucij, zvez oziroma združenj. Mnenje pridobi tajnik komisije. 6. člen Šele na podlagi ocene (3. in 5. člen) in ob upoštevanju izpolnjevanja drugih pogojev (4. člen) pripravi komisija predlog o podelitvi javnih družbenih priznanj občine. 7. člen Predlog za podelitev javnih družbenih priznanj občine zbira tajnik komisije in ugotavlja, ali vsebujejo ti predlogi vse potrebne podatke. Ce ugotovi, da prejeti predlog ni popoln, zahteva od predlagatelja, da ga dopolni najpozneje v 15 dneh. Nepopolne predloge komisija zavrže. 8. člen O pripravi predloga za podelitev javnih družbenih priznanj občine odloča komisija na sejah. Seje komisije sklicuje in vodi njen predsednik. Predsednik komisije skliče sejo najmanj pet dni pred sejo. Vabilu za sejo mora biti priloženo pisno gradivo, ki vsebuje predloge z osnovnimi podatki o izpolnjevanju pogojev. O pripravi predloga za podelitev javnih družbenih priznanj občine odloča komisija z večino glasov vseh članov komisije. Komisija oblikuje predlog o podelitvi javnih družbenih priznanj občine z usklajevanjem stališč članov komisije, sprejme pa ga z javnim glasovanjem. Komisija določi svojega predstavnika, ki bo predlog sklepa o podelitvi javnih družbenih priznanj občine obrazložil na sejah zborov skupščine občine. 9. člen Komisija lahko povabi na svoje seje predstavnike družbenopolitičnih in družbenih organizacij, samoupravnih organizacij in skupnosti ter znanstvene, strokovne in javne delavce, da sliši njihova mnenja o predlogih. 10. člen Pri priprav: predloga za podelitev javnih družbenih priznanj občine mora komisija upoštevati tudi naslednje: V letu se naslov častnega občana, plaketa občine, plaketa Pohorskega bataljona in nagrada Pohorskega bataljona podelijo samo enkrat Priznanja občine se podeljujejo za posamezna področja družbenega dela in življenja, in sicer praviloma do dve priznanji občine za vsako področje, izjemoma se za posamezno področje lahko podeli troje priznanj občine. Če prejme komisija več upravičenih predlogov, kot jih skupščina občine lahko podeli v letu, upošteva komisija te predloge pri pripravi predloga sklepa o podelitvi priznanj v naslednjem letu. Prav tako komisija enakovredno obravnava predloge iz prejšnjih let za vse kandidate, ki niso prejeli priznanja. Drugo istovrstno javno družbeno priznanje občine lahko isti dobitnik prejme šele po petih letih, vendar za drugo področje delovanja. Komisija za javna družbena priznanja je dolžna upoštevati vsa nova dejstva, za katera je izvedela v času od prejete pobude, če bi ta dejstva lahko vplivala na odločitev komisije. 11. člen Poročilo o delu komisije in predlog sklepa o podelitvi javnih družbenih priznanj občine Slovenska Bistrica pošlje komisija članom predsedstva skupščine do 30. novembra. Sklep o podelitvi javnih družbenih priznanj občine Slovenska Bistrica sprejmejo zbori Skupščine občine Slovenska Bistrica praviloma na decembrski seji. 12. člen Komisija voli izmed članov komisije namestnika predsednika komisije, ki nadomešča predsednika, kadar je ta odsoten ali zadržan. Namestnik predsednika opravlja vse dolžnosti predsednika v času njegove odsotnosti ali zadržanosti. 13. člen Komisija ima tajnika. Tajniške posle opravlja svetovalec za kadre in pravni svetovalec pri Izvršnem svetu Skupščine občine Slovenska Bistrica. Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej, zbira in pripravlja gradivo za seje, pripravlja poročila in zapisnike sej komisije ter opravlja druge naloge za komisijo. 14. člen O delu komisije se vodi zapisnik, ki mora vsebovati predvsem: datum in kraj seje, poimenski seznam prisotnih članov komisije in drugih povabljenih, dnevni red ter vse obravnavane predloge in sprejete sklepe- Zapisnik podpišeta predsednik in tajnik komisije. K zapisniku mora biti priloženo vso obravnavano pisno gradivo. 15. člen Listine o podelitvi lavnih družbenih priznanj, ki jih podeljuje skupščina občine, podpisuje predsednik skupščine občine, listine oziroma sklepe o podelitvi javnih družbenih priznanj, ki jih v imenu skupščine občine podeljuje komisija, pa podpisuje predsednik komisije. 16. člen Javna družbena priznanja in ustrezne listine o podelitvi naslova častnega občana, plakete občine, plakete Pohorskega bataljona, nagrade Pohorskega bata- Ijona m priznanja občine, vroči predsednik skupščine občine na slavnostni seji skupščine občine in vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij, posvečeni 8. januarju, prazniku delovnih ljudi in občanov občine Slovenska Bistrica. Podelitev domicila v občini Slovenska Bistrica se lahko opravi tudi ob drugi primerni priložnosti. Izročitev družbenih priznanj, ki jih podeljuje v imenu skupščine občine komisija, se opravi na slovesen način ob praznovanju prejemnikov. Način, kraj in čas izročitve ter predstavnike komisije določi predsednik komisije Pri tem izbere komisija najprimernejši način, kraj in čas za vsakega dobitnika. II. NAČIN VODENJA EVIDENCE PODELJENIH JAVNIH DRUŽBENIH PRIZNANJ OBČINE SLOVENSKA BISTRICA 17. člen Evidenco o podeljenih javnih družbenih priznanjih občine Slovenska Bistrica vodijo na način, določen s tem pravilnikom, strokovne službe skupščine in izvršnega sveta. 18. člen Javna družbena priznanja občine Slovenska Bistrica, ki jih podeljuje Skupščina občine Slovenska Bistrica, se vpisujejo kronološko po času podelitve v poseben vpisnik, ki ima rubrike: — zaporedna številka, — ime in priimek dobitnika. — podatki o dobitniku, — datum seje zborov skupščine občine, — vrsta javnega družbenega priznanja. — datum podelitve in datum izročitve javnega družbenega priznanja občine, — številka listine o podelitvi javnega družbenega priznanja, — kdo je predlagatelj, — razlogi za podelitev. Javna družbena priznanja, ki jih podeljuje komisija, se vpisujejo v drug vpisnik, ki ima enake rubrike. 19. člen Strokovne službe skupščine in izvršnega sveta vodijo razen posebnih vpisnikov podeljenih javnih družbenih priznanj občine Slovenska Bistrica tudi evidenco vseh prejetih predlogov, in sicer kronološko po času vložitve, in ves arhiv v ovojih za vsak prejeti predlog posebej. V ovoje, na katerih je voden vpis vsebine, se vlagajo vsi spisi, ki se nanašajo na obravnavo in rešitev predloga. III. KONČNA DOLOČBA 20. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-17-1/84 Slovenska Bistrica, dne 26. junija 1985. Predsednik Komisije za javna družbena priznanja Ivan Ferk 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 1208. Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah skladno z dogovorom o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v ietu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) in aneksa k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 24/85) ter na podlagi 5. člena poslovnika o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah izdaja ODREDBO o povečanju cen stanarin v občini Šmarje pri Jelšah 1. člen Stanarine se v občini Šmarje pri Jelšah povečajo za 34 odstotkov na sedanjo ceno stanarin. Nove cene stanarin veljajo od 1. 8. 1985 dalje. 2. člen Ta odredba velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 38-8/85-2 Šmarje pri Jelšah, dne 24. junija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Branko Pucelj, dipl. inž. 1. r. ŽALEC 1209. Skupščina občine Žalec je na podlagi 39. in 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. julija 1985 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu industrijskega območja GARANT Polzela 1. člen Sprejme se zazidalni načrt industrijskega območja GARANT Polzela. 2. člen Območje zazidalnega načrta je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal Zavod za načrtovanje Žalec, št. 18-9/82 v novembru 1982. 3. člen Načrt iz 2. člena, mnenje občinskega inšpektorata Skupščine občine Žalec, št. 53-1/84-8/6-6 z dne 4. 12. 1984 in št. 22-13/83-8/9/14 z dne 3. 2. 1984 ter vodnogospodarska dokumentacija, ki jo je izdelalo podjetje za urejanje voda NIVO Celje, št. 62/83 v decembru 1983 so sestavni del tega odloka. 4. člen Pogoji za urbanistično oblikovanje območja iz 2. člena tega odloka, pogoji za arhitektonsko oblikovanje objektov na območju zazidalnega načrta ter Stran 1436 URADNI LIST SRS St. 26 19. VII. 1985 drugi pogoji, ki so pomembni za izvedbo načrtovanih posegov so določeni v dokumentaciji iz 3. člena tega odloka. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja organ občinske urbanistične inšpekcije Stran REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1180. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 1395 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-9/82-6 Žalec, dne 2. julija 1985. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r 1210. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji dne 9. julija 1985 dalje SKLEP o cenah komunalnih storitev 1. člen A. Cena vode z vsemi prispevki je za: — gospodinjstvo 42,40 din/m3 — za druge potrošnike 62,00 din/m-’ B. Cena kanalščine je 8 din/m3 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1985 dalje. 6t. 38-4/85-3 Žalec, dne 9. julija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Ervin Janežič, dipl. oec. 1. r. POPRAVEK V sklepu o valorizaciji zneskov, do katerih se samoprispevek v občini Celje ne plačuje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št 24-1077/85 z dne 29. VI. 1985 se v II. točki znesek 20.000 dinarjev popravi in se pravilno glasi 40.000 dinarjev. Predsednik odbora Ivo Potočnik 1. r. VSEBINA IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Stran 1177. Uredba o pogojih in postopku za prodajo stanovanjskih hiš, stanovanj in garaž v družbeni lastnini 1393 1178. Sklep o dopolnitvi sklepa o osnovah In merilih za določitev osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije 1394 1179. Soglasje k sklepu visokošo'ske delovne organizacije Fakultete za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 9. 7. 1985 u spremembi sklepa o omejitvi vpisa študentov v 1 letnik študijskega leta 1985/1986 1395 US1AVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1181. Odločba v sporu zaradi pristojnosti za odločanje o prenehanju pravice uporabe stavbnega zemljišča 1399 1182. Odločba, da ni v neskladju z ustavo in zakonom določba 3. odstavka 4. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih, pravicah in obveznostih upravljalca kotlovnice in uporabnikov toplot- ne energije v Žalcu iz decembra 1983 1400 1183. Odločba o azveljavitvi določb 76. člena in 7. točke 94. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Tovarno glinice in aluminija -»Boris Kidrič*«, Kidričevo 1400 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1184 Sklep c spremembah -n dopolnitvah sklepa o ponovni uskladitvi pokojnin med letom 1401 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 1185. Samoupravni sporazum o spremembah in dopol- nitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava 1401 ORGANI IN ORGANIZACIJE V uBClNI 1186. Odlok o uporabi sred Uev rezerve občine Celje 1407 1187. Odredba o cenah nekaterih komunalnih storitev v občini Celje 1408 1188. Sklep o določitvi cen komunalnih storitev (Cerknica) 1408 1189. Sklep o povečanju stanarin v občini Grosuplje 1408 1190. Odlok o sprejetju lokacijskega načrta povezovalne ulice v Kamniku 1409 1191. Sklep o cenah komunalnih storitev v občini Kamnik 1411 1192. Odlok o pokopališčih in pokopališkem redu na območju občine Kočevje 1411 1193. Odlok o komunalnih dejavnostih v občini Litija 1414 1194. Odlok o gospodarjenju z javnimi potmi (Litija) 1415 1195. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v občini Litija 1416 1196. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih taksah (Ljubljana Moste-Polje) 1417 1197. Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za del zazidalnega otoka MP 3/3 in MP 3/6 — investitor BTC TOZD Javna skladišča z regulacijsko-zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov industnjsko-servisne cone v Mostah (Ljubljana Moste-Polje) 1417 1198. Odlok o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Šiška 1418 1199. Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Ljubljana Vič-Rudnik) 1418 1200. Odlok o posebnem občinskem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik (prečiščeno besedilo) 1427 1201. Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva samo- upravnih pravic in družbene lastnine v delovni organizaciji Študentski center v Ljubljani (Ljubljana Vič-Rudnik) 1429 1202. Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Pleskoobloga, Ljubljana (Ljubljana Vič-Rudnik) 1431 1203. Sklep c uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranj * in sofinanciranje izvajanja srednjeročnega plana razvoja krajevne skupnosti Gorišnica v obdobju 1985—1990 (Ptuj) 1431 1201. Odlok o ugotovitvi usklajenosti urbanističnega programa in urbanističnega načrta s sprejetim družbenim planom za obdobje 1981—1985 (Slovenska Bistrica) 1432 1205. Odlok o programskih delih zazidalnih načrtov naselja Oplotnica s Cadramom (Slovenska Bistrica) 1432 1206. Odlok o ustanovitvi plakete za dosežene rezultate pri razvijanju in krepitvi bratstva in enotnosti pobratenih občin Slovenska Bistrica in Svetozarevo 1432 1207. Pravilnik o postopku za oblikovanje predlogov ter o postopku za podeljevanja in vročanja javnih druž- benih priznanj občine Slovenska Bistrica 1433 1208. Odredi i. o povečanju cen stanarin v občini Šmarje pri Jelšah 1435 1209. Odlok o zazidalnem načrtu industrijskega območja Garant Polzela (Žalec) 1435 1210. Sklep o cenah komunalnih storitev (Žalec) 1436 — Popravek sklepa o valorizaciji zneskov, do katerih se samoprispevek v občini Celje ne plačuje 1436 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1985 1350 ddn, inozemstvo 3500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII —(Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72