GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS
1
V
ŠT. 2
FEBRUAR 19B3
PTUJ
LETO VII.
Sodelavkam čestitamo
ob
prazniku
8. marcu
—	VODSTVO DO
—	SAMOUPRAVNI ORGANI
—	DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN
UREDNIŠTVO
8.	MAREC — DAN ŽENA,
PRAZNUJEJO
VSE MAMICE SVETA.
Tl BOM ROŽICE NABRALA ilN Tl SREČO ZAŽELELA,
DA BI MNOGO LET ŽIVELA IN MENE RADA IMELA.
TO SO ŽELJE IZ SRCA,
DA BI ZDRAVA MNOGA LETA NAM BILA.
Meško Klavdija
3.	a OŠ Tone Žnidarič
Delo in težave v našem ODP
Najbrž ini treba posebej dokazovati Jn (pojasnjevati, da je hrana vsak dan dražja. Oa se je treba odločiti ali za isto ceno jesti manj in slabše ali pa bo treba odšteti več. Za to drugo so se odločili tudi ipri nas v obratu družbene prehrane. Tu iso se namreč vedno bolj soočali s problemom pomanjkanja živil poleg vsega pa še s pomanjkanjem denarja.
Ceno malice je torej treba dvigniti. 'Na račun koga? Iz sredstev sklada skupne porabe ni mogoče ker tam več denarja ni. Torej je treba dvigniti participacijo. Doisedaj je ta znašala 5 din po obroku in je bila zadnje dve Jeti nekorigirana. Predlog, da se participacija dvigne iz 5 na 10 din torej 100 % je na delavskem svetu delovne organizacije 31. januarja in 1. februarja 1983 propadel. Zakaj? Morda zato ker je motilo ljudi 100 % povišanje, čeprav je šlo samo za pet dinarjev?
Je kriva kvaliteta malice?
Nekaj je gotovo krivo. In to je treba odpraviti. Treba bo najti takšno rešitev, ki bo omogočila normalno delo delavcem obrata družbene prehrane in seveda zadostilo zahtevam koristnikov malice. Zevedati se moramo, da je od dobrega počutja delavca odvisen tudi rezultat dela. In prav rezultati dela so pomemben faktor pri reševanju sedanjega nadvse slabega stanja v delovni organizaciji in gospodarstvu nasploh. Da bi malo pojasnili stanje v našem obratu družbene prehrane sem zastavil vodji obrata družbene prehrane tov. Branku Pintariču nekaj vprašanj.
— Zadnje čase je čutiti veliko negodovanja uporabnikov malice in sicer je vzbudil negodovanje predlog za povišanje participacije. Kaj pomeni negativni sklep o povišanju participacije?
Negativen sklep o povišanju participacije k obroku zaenkrat zmanjšuje normativ mesa, posebej pa še s 1. II. 1983, ko so se dvignile cene mesu v povprečju za 32—33 %, ribam pa za 25 % Primorani bomo tudi zmanjšati količino hrane in tudi kruha.
— Slišati je pripombe na pestrost jedilnika. Kdo ga sestavlja. Se pri sestavi jedilnika posvetujete z dobavitelji živil, da ne bi prihajalo do odstopanj istega ali pa bi bila odstopanja minimalna.
Jedilnik sestavljata vodja OOP In vodja kuhinje. Pri sestavi jedilnika se posvetujeta v glavnem z mesarjem, saj je jedilnik odvisen največ od mesa. Odstopanja od jedilnika nastajajo, ker nam dobavitelji mesa in drugih živil ne morejo 100 % zagotoviti pravočasne izdobave. Jedilnika ne dajemo več med delavce, ker niso hoteli razumeti zakaj se ga ne pridržujemo in zakaj nastajajo odstopanja.
— Svoj čas je bilo čutiti prisotnost komisije za družbeno prehrano. Če še ta komisija deluje kako se vključuje v delo obrata družbene prehrane?
Komisija je bila imenovana s strani sindikata ob nastanku ODP leta 1976. Sestajala se je enkrat mesečno, ipregledala ter dajala pripombe na sestavo jedilnika. ODP je komisiji ugodil, kolikor je bilo mogoče. Predstavniki Predstavniki TOZD in DSSS se je niso redno udeleževali in is e je po nekaj letih razšla.
— Delavci trdijo, da nekatere gostinske delovne organizacije pa tudi ODP v OZD pripravljajo cenejšo malico. Kako lahko kometirate to? Kakšni vse stroški bremenijo našo malico in kako imajo to urejeno drugod?
Marsikdo primerja našo malico s posameznimi gostinskimi lokali. Vprašujemo se, ali dejansko primerjajo količino in kvaliteto naše malice z gostilniško. Smo seznanjeni, da gostinstvo dela malice na robu rentabilnosti, ali celo z izgubo, ter, da to pokriva s prodajo alkoholnih pijač. Se zavedamo, da vsi delavci DO AGIS pokrivamo solidarnostno nočni obrok, dve delilki na delilnih mestih BREG in FORMIN, ter prevoz malic na delilna mesta, da v gostinstvu dobiš samo en kos kruha vsak naslednji pa stane 4,50 din, v AGISU pa je kruh po želji in ga tako na leto cca za 800.000,— preveč kupimo. To so vse elementi, ki podražujejo obrok malice v Agfsu a v gostinstvu pa to ni prisotno. Se zavedamo tudi tega, da pri gostinski malici spijemo zraven še tudi stekleničko piva v Agisu pa samo ORI-CO! Malice imamo pa enake, kar se tiče cene, kot v drugih delovnih organizacijah.
— Se reprezentančna kosila kuhajo iz materialnega fonda namenjenega za malice?
Reprezentančna kosila se ne kuhajo iz materialnega fonda namenjenega za malico, ampak se vodi posebna kalkulacija.
— Se vam ne zdi umestno, da bi tisti — tu mislim na priložnostne zunanje kupce malice plačali dejansko vrednost malice in ne fiksne cene? To je lahko v določenih primerih krivično.
Cena malice se računa povprečje meseca dobrih in slabih malic. Prav tako se računa tudi v gostinstvu in drugih DO.
— Kaj je vodilo delavce TGO Gorenje, TOZD Elektronika, da so fee odločili zamenjati dobavitelja malice?
'Delavce AGO Gorenje Elektronika Ptuj je vodila, da so zamenjali idobavitelja malice CENA. Pri sedanjem dobavitelju dobijo količinsko za 25 % manjše obroke in 'malico brez kruha.
— Ljudje imajo občutek, da nam draži malico režija, ki je je kot povsod tudi tu preveč. Kakšne so norme in kako je to urejeno drugod?
V ODP Agis nimamo preveč režije, saj sta to le 2 delavca na 2000 obrokov. Cena obroka nam pa raste na elemente, ki sem jih navedel že pod točko 4. Normativ na posJenega v kuhinji je priprava, kuha, pospravljanje odvisno od povprečka kvalitete malice, od 100 do 120 obrokov. V. I. in H. izmeni se Izvaja po normativu, medtem, ko v tli. — nočni izmeni kuhajo KV kuharji samo za cca 40 — 50 obrokov.
Tudi po drugih delovnih organizacijah se držijo normativov, s tem, da malokje za tako malo število obrokov ponoči kuhajo toplo malico, kakor jo ima to ODP Agis.
— Kakšen se vam zdi predlog delavcev, ki delajo v eni izmeni, da bi ob ponedeljkih ko delajo 10 ur bili obroki močnejši — izdatnejši? Sedaj pa ugotavljamo, da je ravno ob ponedeljkih slabša malica.
Delovna organizacija Agis je s tem, da je ob ponedeljkih prišla na 10-umik prihranila tudi določeno število malic. ODP v ponedeljek ne dobi nič več denarja za malico kakor ostale dneve in zato obrok ne more biti močnejši — izdatnejši. Ob ponedeljkih je malica enaka, kakor prejšnja leta. Malica se pripravlja za 8-urnike naka kakor za 10-urnike.
— Poskušajte nam opisati kalkulacijo najcenejše in najdražje malice.
Opis najcenerjše malice — kalkulacija,:
MINEŠTRA Z NAVADNO KLOBASO — PECIVO
Cena materiala je 37,23 din.
— Fižol suhi	0,05 kg	7,05 din
— čebula	0,04 kg	2,28 din
— navadna klobasa	-0,07 kg	9,24 din
— testenine	0,025 kg	1,29 din
— maščoba	0,02 kg	1,57 din
— začimbe		1,50 din
— kruh	0,16 kg	4,15 din
— korenje	0,02 kg	0,95 din
— pecivo	1 kom.	9,20 din
37,23 din
Cena najdražje malice — kalkulacija:
DUŠENA GOVEDINA, TESTENINE, ZELENA SOLATA cena materiala je 91,35 din
— junečje stegno	0,19	kg	66,43 din
— zelenjava	0,04	kg	2,00 din
— mezga	0,01	kg	0,47 din
— moka	0,01	kg	0,24 din
— česen	0,005	-kg	0,65 din
— čebula	0,10	kg	6,43 din
— začimbe	0,10	kg	0,10 din
— kruh	0,16	kg	4,15 din
— maščobe	0,03	kg	2,48 din
— solata	0,12	kg	6,00 din
91,35 din
Povprašali smo za vas
Da bi dobili jasnejšo sliko zakaj so se delavci TGO TOZD Elektronika odločili zamenjati dobavitelja malice sem povprašal člane komisije, ki je bila imenovana s strani JO sindikata TOZD Elektronika z namenom, da doseže sporazum z vodstvom obrata družbene prehrane AGIS o kvaliteti malice.
Komisijo so sestavljali predsednik IO sindikata TOZD Elektronika Kolarič Janko, tajnik samoupravnih organov Kekec Franc ter vodja OPD Podhostnik Bruno, ki so mi na vprašanje kaj jih je vodilo, da so zamenjali dobavitelja malice odgoverili:
»Zadnje čase je bilo s strani naših delavcev posredovanih vse več želja i,n zahtev, da je treba nekaj ukreniti v zvezi z malico Ljudje so se največ pritoževali na kvaliteto, da je malica enolična, da se kuha preveč konzervirane hrane, klobas, da malica veliko, delavcev napenja, da se malica najbrž pripravlja s pomočjo sode -in podobno. IO sindikata naše TOZD je imenoval tričlansko komisijo z nalogo, da doseže nek dogovor z vodstvom ODP AGIS v zvezi s kvaliteto malice. O kakšnem večjem dogovoru niti ne moremo govoriti, saj smo bili takoj postavljeni pred dejstvo ali -jemo malico takšna kot je ali pa nič. Odločili smo se za slednje. Rovdariti pa moramo, da ni šlo za ceno, šlo je za kvaliteto malice.
Pri sedanjem dobavitelju malice ugotavljamo, da so delavci izjemno zadovoljni. Zadovoljena sta oba kriterija kvantiteta kot -kvaliteta za kar pa je najboljši dokaz da praktično -ni ostankov hrane.«
Tore-j podatek, da dobivate pri novem dobavitelju 25 % manjše obroke ne drži?
»Nasprotno, obroki so izdatnejši -in -kar je najvažnejše, bolj naravni so, torej vsebujejo manj -instantov in umetnih zvarkov.«
Zakaj pa malica brez kruha?
»V -zvezi s kruhom -pa dajemo sledeče pojasnilo. Obrat družbene prehrane ŽTP Ptuj običajno zunanjim koristnikom malic torej tistim, ki malico vozijo vstran, ne organizira kruha, seveda če to ni posebej dogovorjeno. Kruh dobivamo neposredno iz pekarne in sicer 25dkg Štručke. Doseženo je -popolno zadovoljstvo o-b tem pa moram pov-dariti, da za isto ceno kot v ODP AGIS. Ne, mi nismo želeli menjati dobavitelja malice, ker to zahteva precej organizacijskih prizadevanj. Hoteli smo Je uskladiti potrebe z možnostmi. To pa -pri -vas -ni bilo možno.«	Maks M e no ni
Varovanje
družbenega
premoženja
V prejšnji številki glasila naše delovne organizacije sme lahko predirali, kaj drugi pišejo o nas. Gre za članek z naslovom Ob milijarde zaradi malomarnosti, kateri je bil objavljen v tedniku 7D 6. jar nuarja 1983. Članek na splošno obravnava varovanje družbenega pre-možemja oz. disciplino ali bolje rečeno nedisciplino, katera vlada v delovnih organizacijah, pri tem pa je izpostavljena oz. kot avtor dobesedno navaja »posebej izstopa« naša delovna organizacija. Ne gre za kritiko varovanja družbenega premoženja in nediscipline samo v naši delovni organizaciji, ampak so navedene tudi druge.
Po navedbah avtorja glede varovanja družbenega premoženja torej najbolj izstopa naša DO, zato se ustavimo najprej pri varnostnikih. Glede na prostorsko nepovezanost posameznih TOZD in njihovih obratov imamo v delovni organizaciji na lokaciji Rajšpova d. .5 kapij, ena je na Bregu in ena v Forminu. Trenutno imamo zaposlenih 28 varnostnikov. Podrobnejši pregled nam pokaže, da je od teh 28 varnostnikov večina stara od 40—50 let, samo 3 pa so mlajši od 30 let. Trije varnostniki, so na to delo bili prerazporejeni iz zdravstvenih razlogov, češ, za varnostnika bo že dober. Pri tem pa pozabljamo, da bi ravno varnostniki morali biti zdravstveno popolnoma .sposobni za opravljanje takšnega dela in je jasno, da je tem kadrom bilo v praksi dosedaj tudi v naši DO posvečene premalo pozornosti. Od 28 varnostnikov jih kar 16 ne izpolnjuje pogojev.
Od 28 varnostnikov jih je bilo v disciplinskem postopku v letu 1982 kar 8. Nekaj od teh je tudi povratnikov. Pri kršitvah delovnih obveznosti prevladujejo hujše. V glavnem so tu spanje, vinjenost na delu, malomarno opravljanje dela. Menimo, da bi ravno pri varnostnikih izrečeni disciplinski ukrepi morali biti še strožji, saj jim je zaupano zeio odgovorno delo. Menimo, da se tudi varnostniki sami ne zavedajo svojih dolžnosti, ne zavedajo se, kako odgovorno delo opravljajo. Ne zavedajo se, da bi se v primeru, ko se kot vsakemu človeku včasih zgodi, da zadremlje, kot najbolj pogosto navajajo v svoj zagovor, lahko marsikaj zgodijo, ograjo bi lahko preskočila nepoklicana oseba in zanetila požar, eksplozijo, ali pa kako drugače izkori,stila malomarnost varnostnikov. Pri nas smo šli še dalje: varnostnik je prišel na delo v vinjenem stanju, nato pa čez nekaj časa odšel h kolesarnici, kjer se je vlegel na bundo in zaspal, pri tem pa imel vhodna vrata v DO im vratarnico, kjer so ključi, odklenjeno. Spečega in pijanega ga je čez dolgo časa našla patrulja postaje milice Ptuj, in mu odvzela orožje, rez da bi se varnostnik tega zavedal. Kaj vse bi se v takšnem primeru lahko dogodilo, si lahko mislimo. Ko je skupna disciplinska komisija temu varnostniku, ki je bil tudi povratnik izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, je v postopku na drugi stopnji naletela na lažno soiidarnosit delegatov delavskega sveta, kajti varnostnik je imel neurejene družinske razmere, dva nepreskrbljena otroka, itd,, ne glede na to, da je te olajševalne okolnosti disciplinska komisija v predhodnih postopkih že upoštevala. Smatramo, da je eden izmed razlogov za takšno stanje na področju varovanja družbenega premoženja tudi v nizkih osebnih dohodkih, saj varnostniki niso dovolj stimulirani za vestno opravljanje svojega dela. Če bi bilo stanje urejeno, pa se verjetno ne bi srečevali s pomanjkanjem tega kadra.
Drugo poglavje, po katerem delovna organizacija izstopa, je delovna disciplina, ali pa bolje rečeno nedisciplina. Že velikokrat smo o tem spregovorili v našem glasilu, i,zgleda pa, da to ni imelo nobenega učinka. V letu 1982 smo sprejeli 330 zahtev za uvedbo disciplinskega postopka. S tem pa tudi pobijamo trditve avtorice članka, da smo v Agisu že novembra dosegli število prijav iz leta 1981. Za ilustracijo pa naj povemo, da smo v letu 1981 sprejeli 369 prijav, v letu 1982, pa kot smo že navedli 330. V celotnem letu torej nismo dosegih števila iz leta 1981, ne da bi to že v mesecu novembru. S tem pa ne nameravamo zagovarjati stanja na tem področju. Menimo tudi, da zmanjšano število prijav ne gre na račun izboljšanja delovne discipline, ampak je to strah pred še večjim številom prijav, Vendar pa to tudi niso vse kršitve, saj je tudi veliko takih, katere pa niso prijavljene. Kljub temu, da je v letu, ki je za nami, skupna disciplinska komisija izrekla veliko število disciplinskih ukrepov, pa le-ti niso v pozitivnem oz. preventivnem smislu vplivali na ostale delavce.
Leto, ki je pned nami ne bo lahko. Zadnji čas je, da se začnemo bolj disciplinirano obračati, redno prihajati na delo, delati bolj intenzivno in kvalitetno, kajti le z dedom im z disciplino se bomo izvlekli iz položaja v kakršnem smo
Pravna služba
»Trenutek, vežem...”
Opraviti razgovor s telefonisti je vse prej kot lahka naloga. Razgovor je neprestano moten, »Ja, trenutek, vežem« in spet in spet. In prav to me je vodilo, da sem poprosil delavca naše telefonske centrale, da mi povedo kaj več o svojem delu in o težavah, ki v zvezi s tem nastajajo.
Ivanka Jagarinec in Jože Vidovič zaposlena v naši telefonski centrali sta mi o svojem delu povedala. »Delo telefonista je brez dvoma zelo naporno in zahteva resnično celega človeka celih osem ur. Vsaj na tem delovnem mestu ne poznamo — skočim samo do ... Še bolj kot sedaj pa je bilo delo garaško v stari centrali. Po osmih urah dela v stari centrali človek resnično ni bil sposoben za med ljudi. Kaj vse ni človek doživel in slišal v enem samem dnevu. Ljudje so bili velikokrat nemogoči. Niso hoteli razumeti, da je bila centrala dotrajana, da že zdavnaj njena zmogljivost ni ustrezala našim zahtevam.
Sedaj imamo novo in boljšo centralo. Delo v njej je bolj človeško in znosnejše. Res pa je, da tudi sedaj ne gre popolnoma brez težav kot so zasedenost linij.
Kaj najbolj otežuje delo telefonistov?
Najhujše zlo so privatni pogovori. Teh ni malo kar pa je najhuje za nas, zelo dolgi so. S tem pa so zasedene linije in negodovanje je tu.
Ničkofikokrat se znašajo na nas ljudje, ki kličejo od zunaj mi jih vežemo na željeno številko
tam pa ni nikogar. Krivi smo mi! Krivi smo, ko ljudje kličejo pa prav ne vedo koga in še bi lahko naštevala. Iz naše strani naj velja zagotovilo, da še nikoli nismo namenoma pustili nikogar, da ne bi poskušali storiti vse, da bi dobil zvezo. Res pa je tudi, da bi lahko bili ljudje bolj strpni. Od nas zahtevajo zvezo še preden do konca povedo svoje želje potem pa ugotoviš, da se pogovarjajo v nedogled velikokrat privat in žal na naš račun.
Če človek sliši kaj vse ljudje rešujejo po telefonu se zmrazi. Mamice budijo otroke, jim dajejo napotke kaj naj oblečejo, malicajo, gredo v šolo. Ljudje nakupujejo po telefonu. Utrjujejo prijateljske vezi in ne samo prijateljske, in še in še. Števec pa neumorno beleži impulze. Ljudje so sicer zadovoljni, ker so uspeli goljufati. Toda koga. Sebe, vse nas!
Ima delo telefonista tudi dobre strani?
Delo je intenzivno in zato zelo hitro mine delovnik. Ob upoštevanju dejstva, da vsako delo zahteva napor in, voljo do premagovanja teh naprav je lažje. Res pa je, da bi bilo še lažje in bolje, če bi bili ljudje bolj strpni tudi pri telefoniranju.	M. M.
Milijone podaril svojemu kolektivu
Priznanje da, nagrada ne!
»Prijetno sem presenečen, toda nagrade ne morem sprejeti!« Tako je med drugim zapisal v pismu delavskemu svetu Miloš Mi-janovič, diplomiran strojni inženir Krušika v Valjevu, ko je zvedel, da mu je delavski svet tozda dodelil nagrado v znesku 60 tisoč dinarjev za inovacije, ki jih je uspešno uvajal v proizvodnjo.
Ko je bilo njegovo pismo prebrano na delavskem svetu, navzoči v trenutku niso vedeli, zakaj sploh gre, takoj zatem, pa se je slišal spontan aplavz.
Miloš Mijanovič, razvojnik v Krušiku meni, da je njegova delovna dolžnost pomagati delavcem v proizvodnji, da bi hitreje in kakovostnejše opravljali svoje delo. Največja nagrada mu je podarjena, ko mu delavec, ki uvaja v proizvodnjo eno od njegovih inovacij, reče hvala. To ga spodbuja k temu, da se še bolj ukvarja z inovacijami.
»Želim delati in ustvarjati, ne pa razmišljati o tem, koliko denarja bom dobil! Sicer pa, v podjetju sem že enkrat plačan za svoje delo, dvojnega plačila pa ne maram,« je odločen Mijanovič in vztrajen pri tem, pa še navaja, da je tudi podjetje v njegovo izobraževanje in specializacijo vlagalo denar, sedaj pa je
čas, da se kolektivu vsaj malo oddolži.
Miloš Mijanovič je doslej že izumil trideset strojev. Njegova zadnja inovacija pa prinaša kolektivu 15 milijonov prihrankov.
»Večer« 16. februarja 1983
»Dobra vaga« k dobremu izdelku pomaga
VABILO K SODELOVANJU V GLEDALIŠČU
Gledališče v Ptuju vabi k sodelovanju večje število igralk in igralcev med dvajsetim in štiridesetim letom starosti.
Toraj vsi, ki bi se želeli po napornem delu sprostiti v igri na odru naj vam bo to vabilo napotek v kulturno bogatejše življenje.
Odgovorni, kje ste!
Sliši se neverjetno, žal je pa resnično. V naši DO je republiški inšpektor dela, zaradi neustreznih pogojev dela, v nekem prostoru prepovedal opravljanje dela. Prepoved je bila neodložljiva zaradi neizpoinjenih obljub odgovornih v naši DČ.
O problemu prostora, neustreznih pogojih dela, ter pomanjkanju merilnih sredstev v oddelku merilnice, je bilo do sedaj izgovorjenih že ogromno besed, ter popisanega na kupe papirja. Problem je že zelo star, vendar smatramo, da moramo O' njem ponovno spregovoriti, saj se v tem trenutku postavlja vprašanje: Kako naprej?
Na neustrezne pogoje dela, ki so posledica neustreznega prostora merilnice, opozarjamo že leta in leta. Ta opozorila so bila ustmena in pismena. Pismena so bila v obliki zapisnikov s sestan-
— Julij 1977: Natančne meritve zagotavljajo kvaliteto
— Februar 1978: Radi bi vam povedali ...
— December 1980: Merilnica ključni faktor na področju kakovosti
— December 1981: Efekt nekega pisanja
Vsebine teh prispevkov objavljenih v časopisu ne nameravamo ponovno navajati, saj jih je lahko vsak prebral, ko so biti objavljeni.
Kot je razvidno iz teh navedb, je bilo potrpljenje in upanje zaposlenih v meriloici, vsa ta leta na maksimalni stopnji in veliki preizkušnji. Preizkušnji pa zaradi tega, ker smo bili neštetokrat naplahtani z raznimi lažnimi obljubami. Ne moremo razumeti takšnega obnašanja v delovni organizaciji, ki ima svoje poslovne načrte usmerjene na
Mar za ta prostor ne veljajo zakonski normativi varstva pri delu — opozorila niso zalegla
kov v tekoči problematiki po oddelkih Službe kakovosti, mesečnih, kvartalnih, polletnih, letnih poročil, ter drugih dopisov ustreznih služb in zapisnikov z raznih sestankov, ki so obravnavali to problematiko. V vseh navedenih dopisih in zapisnikih, je bila problematika pogojev dela in prostora merilnice podrobno obdelana. Sprejeti so bili tudi sklepi, ki glasijo, da mora biti vprašanje prostora merilnice, rešeno v najkrajšem času, najkasneje pa do leta 1980. Vsi ti sklepi in dogovori, pa so kljub odločbam republiškega inšpektorata za varstvo pri delu, ostali samo na papirju in v zraku.
Seznanjen je bil tudi najširši krog zaposlenih v Agisu. Zato ne more nihče trditi, da prostorske problematike ter ostalih neustreznih pogojev za delo v me-rilnici ne pozna. Kot dokaz tej teditvi navajamo nekatere prispevke objavljene v tovanniškem glasilu »V Agisu«. Navajamo mesec, leto in naslov prispevka:
zahodnoevropsko tržišče, kakšen je tam povdarek na kakovosti izdelka, pa nam je vsem dobro znano.
Zadeva se je zavlačevala in se še zavlačuje v nedogled. Služba za družbeno samozaščito, v katere sklopu je bila takrat tudi služa varstva pri delu, je že 1.
9.	1978 zahtevala izselitev merilnih sredstev in ljudi iz sedanjega prostora meriilnice, ker do tistega dne ni nihče pokazal interesa za izboljšanje pogojev dela v merilnici. Potem so se začela zavlačevanja in razne obljube, katere pa do danes še niso bile izpolnjene. Bilo je napisanega na kupe papirja, vrstili so se sestanki in zadnja leta tudi obiski republiškega inšpektorja za delo, vendar brez slehernega učinka. Razpravljali in sklepali so tudi samoupravni organi, sprašujemo pa se, zakaj niso bili spoštovani niti njihovi sklepi, niti odločbe republiškega inšpektorja za delo. Republiški inšpektor za delo je naši DO naložil, da
mora najkasneje do 31. 12. 1981 ta problem rešiti. O tem je razpravljal dne 17. 6. 1981 tudi DS DSSS in zavzel svoje stališče. V letu 1982 ugotavljamo enako stanje. Zopet so se vrstili kontrolni pregledi republiškega inšpektorja že od meseca februarja naprej. Nameravana izselitev merilnih instrumentov in ljudi pa je bila spet odložena zaradi obljub nekaterih odgovornih. Republiški inšpektor dela je izdal odločbo o prepovedi dela v sedanjem prostoru merilnice s 1. 6. 1982. Zadeva pa se ni premaknila nikamor, tako ob ponovnem kontrolnem pregledu republiškega inšpektorja dela dne 2. 2. 1982, beležimo stanje nespremenjeno. Zopet je izdana na osnovi zakonskih in splošnih predpisov odločba, ki prepoveduje nadaljnje opravljanje dela v sedanjem prostoru merilnice, ker ta ne ustreza predpisom. Rok za izvršitev glasi: takoj! Do izvršitve še ni prišlo, pa tudi jamstva za rešitev tega problema, da danes še nismo dobili. Navedli smo samo nekaj podatkov, ki zadevajo ta pereč problem. Smatrali smo za potrebo, da seznanimo čim širši krog zaposlenih z resnico, saj so se v zadnjem času med člani našega delovnega kolektiva pojavile najrazličnejše govorice. Te govorice hočejo prikazati problem prostora merilnice v drugačni luči, ne prikazujejo dejanskega stanja in izkrivljajo resnico, kar pa negativno vpliva ob odločitvah za rešitev problema.
Smatramo, da je skrajni čas za dokončno razjasnitev stališč nekaterih odgovornih v naši DO do merilnice. Če izhajamo iz dosedanjega obnašanja, dobimo občutek, da je za nekatere merilnica nepotrebna. Potrebna jim je samo takrat, ko je treba iskati kakšnega krivca (grešnega kozla). Najbolj tragično je to, da so to ljudje, ki bi morali biti glavni nosita tehničnega napredka v DO, obnašajo pa se kot da je merilnica nekakšno nujno zlo, sama sebi namenjena in ne celotni DO.
Vsi skupaj pa dobro vemo, da vsak predstavnik večjega, tako domačega kot tujega poslovnega partnerja, pri raznih kontrolnih pregledih, zahteva podrobne podatke o delu in urejenosti merilnice. Vsakega zanima, če smo sposobni slediti kakovosti tehnološkega procesa ter kakovost sredstev za delo. Takšna sposobnost pa je odvisna od ustrezne opremljenosti z merilnimi sredstvi, pogojev dela, ki so odvisni od prostora ter ustreznega kadra.
V naši merilnici pa so pogoji dela tako slabi, da ne ustrezajo niti najosnovnejšim tako zakonskim kakor tudi splošnim normativom. Zato se sprašujemo kako si nekateri odgovorni zamišljajo merilnico v tem trenutku in v prihodnosti, saj takšni pogoji dela vodijo samo nazaj, nikakor pa v tehnični in gospodarski napredek.
Za prostorsko rešitev merilnice smo iskali razne variante ter pripravili tudi več predlogov, vendar so bili vsi odklonjeni. Kot ilustracijo za pogoje dela v me-rilnici, naj navedemo primer, ko smo predlagali zamenjavo garderobe s sedanjim prostorom merilnice, smo dobili odgovor službe varstva pri delu, da prostor merilnice ne ustreza pogojem in predpisom za garderobo.
Podrobnejši komentar k temu verjetno ni potreben. Ob zaključku tega sestavka, bi želel ponovno povdariti, da se tudi mi zavedamo stabilizacijskih prizadevanj in ne zahtevamo izboljšave ustrezajočih pogojev dela in nekaj nemogočega, ampak samo zagotovitev osnovnih pogojev dela, ki jih sedaj ni.
Naša DO končno mora izbrati med tehničnim in ekonomskim napredkom, ali pa capljanjem na mestu in počasnem drsenju nazaj. Pričakujemo pa, da bo tudi prišla do izraza naša toliko povdarjena skrb za napredek ter humanizacijo dela in zagotovitev zdravih delovnih pogojev delavca.	A. M.
Če otroci ocenjujejo
STRAN 4 ■ AGIS
Naši upokojenci
Že od 1977. leta v Potrčevi ul. 50 preživlja svoj zaslužen pokoj naš upokojenec Mihael Kokol. Lahko bi rekli, da je pustil v naši delovni organizaciji skoraj vse življenjske moči. V naši DO se je zaposlil že leta 1954 kot skladiščnik v takratni Avtokaroseriji.
Čeprav je od takrat minilo že skoraj tri desetletja so ostali spomini na mnogo težkih pa kljub temu lepih trenutkov.
»Delati v skladišču je takrat pomenilo pravo garaštvo. Prostori so bili skrajno neprimerni. Največkrat so bili to prostori, ki za drugo niso bili več primerni. Vse je bilo inprovizirano, začasno. Spomnim se nekega jutra, ko nisem mogel v skladišče. Sta-laže so popustile pod težo. Vse se je podrlo, pomešalo. Začelo se je prelaganje, zlaganje, nalaganje in tako iz dneva v dan, iz letva v leto. Od tu tudi veliko bolezni, ki me še danes tarejo. Pozneje sem se premestil v komercialno službo kot dispičer. Tu
je bilo delo nekoliko lažje. 1973. leta sem bil ponovno premeščen. Takrat v stalno inventurno komisijo. Tu je bilo dosti dela in bilo je zanimivo. Vse prehitro je prišlo 1977. leto, ko sem se upokojil. Če poskušam strniti misel na čas, ko sem še delal bi lahko dejal. Velikokrat je bilo hudo, toda nikoli tako, da ne bi zmogli. Ne spomnim se primera, da bi zatajila solidarnost. Bili smo kolektiv v pravem pomenu te besede.
Skoraj šest let sem že v pokoju pa se mi zdi, da je minilo kot bi trenil. Časa mi zmanjkuje. V prelepem kotičku Haloz imamo košček zemlje. V veliko veselje pa so mi tudi čebele, ki jim posvečam veliko časa. Ko sem tam se mi zdi, da je vse lepo, da pravzaprav nikoli ni bilo drugače. Našel sem svoje veselje in vem, da ne bi mogel živeti drugače in lepše. Za zdaj je tudi zdravje moj zaveznik.«
Pravzaprav, bi mi Miha povedal spominov za eno knjigo. Bili bi brez dvoma zanimivi. Žal pa na tem prostoru samo preletimo prehojeno pot naših upokojencev. Naša želja je, da da bi mu bilo zdravje še dolgo vrsto let zaveznik, da bo lahko užival v vsem kar si je v bogatem življenju ustvaril.
Maks MENONI
Spomini na delo . . .
Vozniki pozor!
Do 31. 3. 1983 je čas, da si na oddelku za promet SO Ptuj uredite vozniško dovoljenje za upravljanje traktorja. Seveda morate biti že imetnik vozniškega dovoljenja najmanj »B« kategorije. Potrebujete tudi eno fotografijo 3,5 x 4,5 cm, ki ne sme biti starejša od 6 mesecev ter za 68 din upravne takse.
Po omenjenem roku bodo pogoji za pridobitev vozniškega dovoljenja drugačni. Najbrž pa vam nikoli ne bo odveč, če boste lahko sedli za krmilo traktorja.
Iz prakse sodišč združenega dela
Disciplinska komisija je delavcu za neopravičen izostanek z dela na solidarnostni dan izrekla disciplinski ukrep javni opomin in vrnitev materialne škode v pavšalnem znesku 500,— din. Zoper navedeno je odgovorni delavec vložil zahtevo za varstvo pravic, v kateri navaja, da postopek za spremembo delovnega koledarja ni bil pravilen, da zbori delavcev niso bili izvedeni v skladu z veljavnimi predpisi in da niso bili pravočasni. Delavski svet je zahtevo za varstvo pravic kot neutemeljeno zavrnil, s čimer pa se odgovorni delavec ni strinjal, in je zahteval sodno varstvo pri sodišču združenega dela. Sodišče je ob tem zavzelo naslednje stališče:
Sodišče je štelo za dokazano, da je predlagatelj dne 24. 10. 1981 izostal z dela, saj to tudi priznava, čeprav bi tega dne moral delati. Na podlagi sklepov delnih zborov delavcev je bilo pri udeležencu dejansko odločeno, da se 24. 10. 1981 dela z namenom, da se ublažijo ekonomske težave, v katere je udeleženec zašel. Pobuda in zavest delavcev udeleženca, da z lastnim delom pomagajo svoji delovni organizaciji se je izkazala s tem, da so se dela tudi udeležili, izgovori predlagatelja, da so bili delavci v to prisiljeni, nimajo osnove, saj sam pravi, da na zborih delavcev ni bil prisoten. Tudi kazanje na nekatere formalne spodrsljaje! udeleženca pri organiziranju solidarnostnega dela kaže na to, da gre predlagatelju le za osebne koristi in, ne za ko-
risti delovne sredine v kateri je z drugimi delavci združil svoje delo s sredstvi v družbeni lastnini. Njegova napoved neopravičenega izostanka pa kaže celo na zavestno ravnanje pri odrekanju pomoči celotni delovni sredini, ki je zašla v težave. Predlagatelj bi se ob takšnem ravnanju moral zavedati, da je tudi njegova socialna varnost odvisna od ekonomske stabilnosti udeleženca in da je udeležencu v tistem času bila potrebna tudi pomoč predlagatelja. Izgovarjanje na formalne kršitve, celo za ceno namigovanja na prisiljevanje delavcev pomeni posmeh vsem tistim, ki so tega dne za stroji in drugače fizično prispevali k boljšemu »svojemu kruhu« pri udeležencu. Za takšno kršitev je bil predlagatelju izrečen zelo blag ukrep.
Pravna služba
KOMISIJA ZA ODPRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV DO AGIS RAZPISUJE INTERNO JAVNO
LICITACIJO
za dne 16. 3. 1983 ob 9.00 uri v prostoru pri vratarnici Avtoopreme, Rajšpova 16.
Na javni licitaciji se prodajo naslednja osnovna sredstva:
1.	Lux kopiy CMB inv. št. 980, izklicna cena 200.— dim
2.	Lumopriint inv. št. 395, izklicna cena 500.— din
3.	Rex rotary 100, inv. št. , izklicna cena 500.— din
4.	Pisalni stroj Olimpija, izklicna cena 600.— din
5.	E. kalkulator, inv. št. 1740, izklicna cena 200.— din
6.	Rač. stroj inv. št. 160, izklicna cena 200.— din
7.	Rač. stroj Supermetal inv. št. 99, izklicna cena 300.— din Pripadajoče kemikalije in papir je že vračunan v izklicna ceno.
8.	Stružni avtomat AT—40, izklicna cena 25.000 din
9.	Stružni avtomat BP-u 16, izklicna cena 22.000 din
10.	Polirni stroj, izklicna cena 5.000 dim
11.	Točkovni varilni aparat, izklicna cena 10.000 dim
12.	Stroj za izdelavo ključev, izklicna cena 5.000 din
13.	Stojalo za ERTS-28, 2 komada, izklicna cena 4.000 din
14.	Spaček — FURGON, izklicna cena 12.000 din Licitacija se prične ob 10. uri.
Za vsa odkupljena OS se zaračuna poleg cene še davek.
Predsednik ko,misije za odprodajo OS
MAMI ZA DAN ŽENA
8. marec je praznik žena. Praznujejo ga žene po vsem svetu,
Žene so med narodnoosvobodilnim (bojem pomagale ranjencem, bile so bolničarke, kuhale so hrano in tako dalje.
Danes je to čisto drugače. Mame hodijo v službe, imajo otroke. Tudi doma imajo dosti dela.
Za osmi marec mame tudi (razveselimo. Kupimo kakšno cvetje, naredimo kakšen izdelek. S tem je mama zelo' zadovoljna. Tudi v šoli prirejamo proslave. Naš pevski zbor zapoje pesmi, drugi učenci pa imajo nalogo recitirati.
Tudi letos bomo priredili proslavo katere se bodo mame z zado-volstvom udeležile.
Tudi naši tovarišici zapojemo kakšno pesem in ji podarimo darilo in cvetje. Želim, da bi še mame dolgo, dolgo praznovele njihov praznik in bile z nami.	Alenka llec, 5.r.
OŠ Franc Osojnik
O članku »Mislimo, dokler je še čas«
V prejšnji številki našega glasila je bil objavljen članek pod naslovom »MISLIMO, DOKLER JE ŠE ČAS«, v katerem pisec obravnava problematiko prehodov čez železniške tire. Menim, da so ugo-vitve pisca pravilne in da je tudi prav, da je tak članek objavljen v našem glasilu, saj je zelo veliko delavcev naše delovne organizacije, ki so med kršitelji oziroma med tistimi, ki prehajajo čez železniško progo, čeprav so jasni napisi o prepovedi prehoda in so ti tudi postavljeni na ustreznih mestih, menim pa da bi bilo prav, da bi pisec tega članka podal tudi določene ugotovitve, ki so vzrok za to početje.
Pri vsem tem menim, da je osnovni vzrok, da prehajajo oziroma prehajamo po prepovedani poti čez železniške tire, tega poskusa se sicer odrečemo, ko tam čuva miličnik, ravno to, da je lokacija industrijske cone, železniška proga in pa avtobusna postaja kot zelo frekventni prostor v našem mestu, na ne preveč posrečeni lokaciji. Vprašamo se lahko, kaj naj napravi nekdo, ki se pripelje z avtobusom v Ptuj in je namenjen v našo delovno organizacijo, če je s časom na tesnem. Ali bo v takem primeru res šel na več kot sto metrov oddaljeni prehod, kateri je tu praktično edini in kot izhaja iz nekaterih virov, eden od najfrekventnejših v naši republiki. Ko govorim o prehodu, mislim na križišče železniške proge in ceste ob trgovini Borovo. To križišče samo po sebi nikakor ni privlačno, saj je na njem zelo veliko prometa, večkrat pa je tudi, zaradi vožnje vlakov, zaprto in je tako potrebno večkrat čakati. Ob prehodih naših delavcev na delo in z dela vemo, da je to križišče še posebej zatrpano.
Ali ni vse navedeno ravno tisto, kar mnoge privede do tega, da so skoraj prisiljeni prehoda »na črno« preko železniške proge? Temu bi lahko rekli viktimizacija, saj so ti črni prehodi rešitev za hiter prihod do delovne organizacije oziroma delovnega mesta, da ne bo neupravičene zamude na delo in da ne bodo sledili zaradi tega ukrepi, včasih tudi ob pogoju, če smo se podali pravočasno na delo. O viktimizaciji govorimo, ko ocenjujemo okoliščine, ki so pripomogle ali so bile celo povod, da je bilo napravljeno kako prepovedano dejanje.
Dogajajo se primeri, ko čuva ta prehod miličnik, ki je skrit za kostanjem, in se pojavi pred kršilcem iznenada ter opravi svoj uradni postopek. Največkrat sicer taki ukrepi miličnikov niso uspešni, saj lahko brez sramu ugotavljamo, da je vsakodnevno približno enako prehodov čez železniško progo. Miličniki se verjetno ne morejo velikokrat pohvaliti, da so na tem prehodu ukrepali zoper kršilce, saj je »obveščevalna služba« na drugi strani skorajda popolna in še pravočasno obvesti ter tedaj prepreči nezakonit prehod, obenem pa prepreči ukrepanje. Miličniki ne stojijo in kontrolirajo tam zato, ker bi bilo to njim ljubo in menim da zoper tiste redke ukrepajo, kakor jim to nalaga službena dolžnost.
Fotografija, ob kateri se moramo zamisliti in ne samo mi!
Čez ta dolgi črni prehod pa kljub podvzetim ukrepom ljudje še kar naprej hodijo, iz česar izhaja, da je nujno potrebno, da nekdo mora razmisliti o tem, kako omogočiti tem ljudem varni prehod čez železniško progo na tem delu. O tem bi moral nekdo v naši občini že prej razmišljati, saj tu hodijo ljudje čez progo že veliko časa, nekdo, ki je za te zadeve pristojen v naši družbenopolitični skupnosti bi moral o tem že toliko prej razmišljati, da bi ta problem bil do sedaj že rešen. Iz vsega tega napisanega izhaja, da je na tem delu verjetno prehod potreben, potreben zato, ker ga uporablja veliko ljudi, zato je potrebno, da se najde rešitev v morebitnem nadhodu ali podhodu nad oz. pod železniško progo. Takšnih rešitev je zelo veliko v naši državi in verjetno ni opravičila, da se to enkrat v bližnji bodočnosti ne bi uredilo. Urediti se mora ne glede na finančna sredstva, ki bi jih morali za to uporabiti.
Ureditev še enega prehoda čez železniško progo v Ptuju pa je tudi potrebna glede na to, ker so tudi vsi novozgrajeni stanovanjski bloki zgrajeni v bližini tega črnega prehoda in ker so prehodi čez železniško progo problem nasploh, saj je od Drave do Rogoznice le en prehod, kjer je možen prehod z vozilom, legalni prehodi za pešce pa so poleg teh dveh prehodov še podhod za pešce v parku pri Dravi in neurejeni podhod ob žagi, kar je očitno premalo za potrebe našega območja in tako predstavlja ta neurejenost družbeni problem.
Alojz Šalamun
Pripravniki in pripravništvo
Po uspešno zaključenem stretdmješoliskem, višje in visokošolskem rednem izobraževanju mora vsak delavec v določenem času, ki je ustrezno do,Ig formalni stopnji izobrazbe, opraviti še pripravniški staž. Za srednješolsko stopnjo izobrazbe je predpisan šestmesečni, za višješolsko izobrazbo devetmesečni in za visokošolsko izobrazbo dvanajstmesečni pripravniški program. Zajema pa poleg samega uvajanja v delo še strokovni izpit, ki ga mora delavec uspešno opraviti v delovni organizaciji, če želi, opravljati delovne naloge in opravila, za katera si je pridobil ustrezno formalno (kvalifikacijo z uspešno zaključenim študijem. V vsaki delovni organizaciji je pripravništvo natančno urejeno s samoupravnimi akti. Namen pripravništva je, da se v šoli pridobljeno znanje konkretizira i,n se pridobi delovna praksa, ki je za vsa nerutinska dela nujno potrebna. Da pa bi se takšna praksa mogla pridobiti, je potrebno sestaviti ustrezen načrt, tako da pripravnik spozna čim več razil,onih delovnih opravil, ki jih izvajajo zaposleni v delovni organizaciji Agis. Vsak pripravnik ima svojega mentorja, ki mu pomaga pri navezo,vartju stikov z ostalimi sodelavci, ter pri uvajanju v delo. Pripravniški program je v naši delovni organizaciji vnaprej pripravljen in je dovolj pester ter zani-imiv, tako da pripravnika kmalu pritegne k reševanju tekočih pro-Iblemov in nalog. Ker pa se pripravnik vsakodnevno srečuje z različnimi problemi, je potrebno, da je vspostavljen stik med pripravnikom in njegovim mentorjem. Medsebojno komuniciranje maj ne bi (bilo samo enostransko, pač pa dvostransko. Ob mentorju pa je potrebno, da sodelujejo s pripravnikom še vodji in vsi zaposleni v službah, v katere se pripravnik razporedi. Mnogokrat se dogaja, da delavci v nekaterih službah nimajo dovolj časa ali pa se jim to ne zdi dovolj pomembno in potrebno ter prepuščajo pipravnika samega sebi oz. ga ne znajo ustrezno zaposliti, s tem pa se osnovni namen ipripravnlštva, ki je mnogokrat obravnavano preveč enostransko razvodeni. Po svoji vsebini je čas pripravništva integralni del izobraževalnega procesa, v katerem se pridobiva znanje, ki ne more biti posredovano z učbenikom, ker se oblikuje neposredno z delom v združenem delu. Prav tu, pri primerjanju šolske teorije in stvarne prakse (prihaja mnogokrat do razhajanj, ki so lahko posledica neustreznega šolskega programa, ki ga poskušamo v zadnjem času popraviti s t. i. usmerjenim izobraževanjem in dejstvo, da je delovna organizacija sistem, ki ga sestavlja množica elementov, opredeljenih z medsebojnimi odnosi, (ki mu definirajo kvaliteto. Za tak sistem je značilno, da morajo elementi za njegov obstoj imeti skupen interes in hotenja, ki jih povezujejo v organizirano celoto. Ob tem skupnem interesu, ki je (primaren, pa se pojavljajo še osebni pogledi, ki so parcialnega značaja, vendar ne nepomembni. Prav ti odnosi, ki potekajo od vsakega elementa sistema k vsakemu elementu istega sistema, determinirajo sociološki značaj delovne organizacije, ki tako ni več enostranska abstrakcija, pač pa večstranski pogled na množico problemov določenega sistema, konkretno naše delovne organizacije, ki je hkrati podsistem širšega sistema. Iz takšne definicije pa je moč ugotoviti, da je vsak delavec enakopraven subiekt, oziroma enota tega sistema, vendar pa sociološko-psihološka determinanta delavca opredeljuje (različno gledanje na različne probleme. Posledica tega pa je, da pripravnik ne more takoj razumeti odnosov med elementi tega sistema, kar povzroča mnogokrat njegovo odrinjenost od dogajanj, razrešitev tega problema je verjetno ena izmed njegovih najtežjih nalog. Vsak pripravnik se mora čimprej seznaniti s tekočimi nalogami in se privaditi samostojnosti pri delu ter iskanja informacij, ki so za njegovo delo bistvenega pomena. Le tako bo našel med množico odnosov tudi svoje mesto v asociaciji združenega dela.
Gospodarske težave, ki se zrcalijo tudi v poslovanju naše delovne organizacije, so ostro zarezale tudi v politiko zaposlovanja. V razpisih prostih delovnih opravil se zahteva potrebna delovna praksa, ki pa je s samim šolanjem ni mogoče pridobiti. Posledica tega pa je da so diplomantu srednje, višje ali visoke šole izključene možnosti zaposlitve, tako se v mnogih delovnih organizacijah, tudi v Agisu oddočajo in omogočijo pridobiti vsaj minimalne delovne izkušnje s sprejemanjem delavcev za izvršitev pripravniškega programa, kar je sicer le začasna rešitev i.n prelaganja bremena nezaposlenosti, vendar vsaj nekoliko povečuje možnost zaposlitve. Potrebno pa je tudi upoštevati, da je znanje eno največjih (družbenih bogastev, ki neizkoriščeno predstavlja eno izmed najbolj zgrešenih in zelo dragih 'investicij.	č. M.
Drage upokojenke!
Daleč nazaj je segala navada, da smo vas ob 8. marcu obiskali predstavniki sindikata na domu. Gotovo nič ne more nadomestiti stiska rok in pristnega srečanja. Pa vendar. Stiska s pogonskimi gorivi nas je prisilila k odločitvi, da se vas letos s skromnim darilom spomnimo po pošti. Upamo, da bo tudi tako dosežen namen, To pa je spomin na vaš praznik in na sredino v kateri ste preživeli veliko trenutkov življenja.
Prosimo vas za razumevanje v upanju, da bo naslednje leto boljše.	M. M.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS - PTUJ
—	' m S m 'm trn "m m t S
Md v
ŠT. 2	FEBRUAR 1983	LETO VII.
PRILOGA...
PARTICIPACIJA DA,
Uredniški odbor glasila (ne je zadolžil, da pripravim sestavek o tej trenutno zelo pereči temi ,na področju zdravstvenega varstva v naši republiki. Nerad sem se tudi sam lotil te teme, ker je prav tako kot za vas uporabnike tudi za nas izvajalce to »rak rana« pri vsakodnevnem odnosu z vsemi vami delavci naše DO, kateri se znajdete v naši obratni ambulanti.
Kot večina ve, je bila uvedena participacija že v letu 1978, po izidu SaS o 'pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva.
Število tistih, ki morajo prispevati za določene zdravstvene storitve je zožil novi Zakon o zdravstvenem varstvu., ki je izšel v decembru 1980 in je začel veljati 1. 1. 1981. Kategorije občanov, ki niso prispevale svojega deleža za zdravstvene storitve, je določal predvsem 20. člen zakona v skladu z 8. členom in 46. členom.
Ker pa odnos uporabnikov do uporabljanja zdravstvenih storitev ni bil v mnogih primerih pravilen in so mnogi uporabniki izrabljali svoje pravice do zdravstvenega varstva in ne nazadnje zaradi zaostrenega gospodarskega položaja, so bile sprejete 27. 12. 1982 spremembe in dopolnitve k prej omenjenemu Zakonu o zdravstvenem varstvu. iNajveč sprememb je prinesel ravno novi 20. člen zakona in 20. a člen zakona, ki ponovno širita krog tistih uporabnikov zdravstvenega varstva, ki so dolžni prispevati svoj delež k zdravstvenim storitvam.
KAJ SPLOH JE IN KAJ POMENI PARTICIPACIJA?
Beseda participacija izvira iz latinskega glagola PARTICIPARE = prispevati del, prispevati svoj delež pri neki stvari, biti soudeležen pri neki zadevi.
Namen tega prispevka zdravstvenim storitvam je predvsem vzgoj-no-usmenjevalni. Dohodek zdravstvenih delovnih organizacij od participacije pa je minimalen. Obsega le 3—4 % celotnega dohodka Zdravstvenih delovnih organizacij.
Takšen je bil tudi odgovor predstavnikov Občinske zdravstvene skupnosti na pismeno vprašanje delegatov iz naše DO: »Kam gre denar, ki se zbira od pobrane participacije?«
Ce pogledamo konkretno na stanje v naši DO je to naslednje:
Z ustanovitvijo OA v okviru DSSS DO AGIS, je delavski svet DO sklenil, da bodo TOZD in DSSS iz svojih združenih sredstev sklada skupne porabe plačevali participacijo za svoje delavce, ki se zdravijo v naši OA. Omeniti moram, da je to kolikor mi je znano v Sloveniji edinstveni primer, kot je edino naša OA v okviru DSSS DO.
S 7. 1. 1983 so začeli veljati novi zneski povišane participacije in tudi kot sem omenil, širši je krog tistih, ki jo plačujejo. Takrat smo v dogovoru z direktorjem DO pričeli delavcem direktno obračunavati nove zneske participacije v ambulanti. Vendar smo le-to po sklepu delavskega sveta DO z dne 4. 2. 1983 ponovno opustili.
Sklep delavskega sveta DO je namreč bil, da ostane plačilo participacije po starem, to je, da se participacija plača iz združenih sredstev sklada skupne porabe.
Participacijo, ki so jo od izdaje okrožnice direkcije plačali posamezniki, se vrne na zahtevo delavca, po predložitvi potrdila o vplačilu na računskem oddelku, ki obračunava poslovanje obratne ab-bulante.
Ponovno poudarjam, da je namen participacije vzgojno^usmerje-valni in delavski svet DO je s tem sklepom razvrednotil bistveni namen participacije.
in kdo vse po novem mora razen vseh, ki so plačevali do sedaj, še prispevati 'k storitvam iz zdravstvenega varstva svoj delež?
To so:
1.	Uporabniki pri ambulantnem zdravljenju nalezljivih bolezni, za katere ni predpisano obvezno zdravljenje.
2.	Ženske za storitve, ki niso v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom.
3.	Delovni invalidi z manj kot 70 % telesno okvaro in
4.	Upokojenci, ki ne prejemajo varstvenega dodatka.
PARTICIPACIJA NE
Te spremembe bi nekoliko komentiral, da opravimo morebitne nejasnosti.
Rod točko 1 pomeni, da se prispeva za zdravljenje vseh nalezljivih bolezni, ki niso v republiškem seznamu nalezljivih bolezni, ki jih moramo obvezno prijaviti. Tu 'so izvzete bolezni kot npr. neopredeljene diareje, virusne in bakterijske bolezni, ki nimajo dokazanega nevarnega in nalezljivega povzročitelja in se ozdravijo predenj bi bilo potrebno dokazovati le-tega.
PARTICIPACIJA — PRILOGA 2
Ro določilu 20. člena navedenega zakona so oproščeni plačila prispevkov k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke, naslednji uporabniki:
1.	novorojenčki, dojenčki, predšolski in šolski otroci
2.	učenci in študenti usmerjenega izobraževanja, ki niso v delovnem razmerju
3.	ženske, ko gre za storitve v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom
4.	imetniki partizanske spomenice 1941, odlikovanci z redom narodnega heroja in drugi 'borci narodno-osvobodilne vojne, ki imajo čas udeležbe v vojni in čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznam v dvojnem trajanju do 15. 5. 1945, vojaški invalidi in civilni invalidi vojne, uživalci stalne republiške in občinske priznavalnine, »borci španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne. 1936—1939, udeleženci inarodnoosvobodilnega gibanja Grčije, borci za severno mejo 1918—1918 in slovenski vojno dobrovoljci iz vojn 1912—'1918, odlikovanci z redom Karadjondjeve zvezde in meči, z redom Relega orla z meči in Zlato medaljo Obiliča
5.	brezposelne osebe ki prejemajo denarno nadomestilo ali denarno pomoč po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti ter njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo in živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu
6.	varovanci v socialnih zavodih in prejemniki družbenih denarnih pomoči
7.	upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek ter njihovi ožji družinski' člani, ki jih preživljajo In živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu
8.	invalidne osebe, pri katerih je ugotovljena najmanj 70 % telesna okvara '(družbeni dogovor o seznamu telesnih okvar — (Ur. I, SFRJ, št. 40-633/75)
Glede na naravo obolenja oziroma bolezensko stanje pa so odslej oproščeni plačila participacije vsi uporabniki v zvezi z uveljavljanjem pravic do zdravstvenega varstva pri zdravljenju nalezljivih bolezni, pri katerih je predpisano obvezno zdravljenje, malignih rakastih obolenj, sladkorne bolezni, duševnih bolezni im živčno-mrišič-nih bolezni, multipe skleroze, hemofilije, pri preventivnih in zdravst-veno-vzgojnih »ukrepih v okviru zakonsko zagotovljenih pravic ter pri zdravljenju im megi bolnika na domu, če gre za storitve iz zagotovljenega programa.
Posebej apozarjamo, da morajo vsi uporabniki (tudi tisti, ki so sicer oproščeni), plačati participacijo k plačilu stroškov za tiste zdravstvene storitve, za katere pooblaščeni delavec v zdravstveni organizaciji ni ugotovil In jih uporabniki ma lastno željo uporabljajo:
—	pa drugačnem postopku ikot je dogovorjen v zdravstveni skupnosti
—	v drugačni kakovosti, kot je dogovorjena za zagotavljanje »pravic iz zakona o zdravstvenem varstvu
—	na podlagi višjih normativov in 'Standardov, kot so dogovorjeni za storitve iz zagotavljanja programa zdravstvene »skupnosti.
Prosimo, da pri svojem poslovanju upoštevate nastale spremembe, ki jih ureja navedeni zakon.
VI. DOPLAČILA UPORABNIKOV K CENI ZDRAVSTVENIH STORITEV
44.	člen
Da bi zagotovili odgovornejši odnos delavcev, delovnih ljudi in občanov do lastnega zdravja, .njegove krepitve in preprečevanja obolevnosti ter spodbujali smotrnejše razporejanje sredstev za potrebe zdravstvenega varstva, da bi dosegli čim večje učinke in zagotovili potrebno prestrukturiranje zdravstvenih dejavnosti in uveljavili cenejše oblike ter zavoljo boljše informiranosti uporabnikov o oblikovanju in višini cene zdravstvenih storitev, bomo uporabniki iz svojih dohodkov prispevali del sredstev k ceni zdravstvene storitve.
45.	člen
Pri uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevamo uporabniki k ceni zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov naslednje zneske:
1.	Za prvi kurativni pregled pri zdravnikih v osnovni zdravstveni dejavnosti (pri tem šteje za prvi kurativni pregled vsak prvi obisk pri posameznem zdravniku ali prvi obisk zavoljo posamezne bolezni na zahtevo uporabnika
v koledarskem letu)	50 din
2.	Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na
zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev	120 din
3.	Za vsak prvi pregled pri zdravniku v specialistični ambulantni dejavnosti z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana
4.	Za vsak ponovni obisk ali pregled pri zravniku specialistično-arnbulantne dejavnosti, vendar največ 3 obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu
5.	Za prvi obisk pri zdravniku v nočnem času med 22. in 6. uro zjutraj:
—	pri zdravniku osnovne dejavnosti
—	pri zdravniku specialistične dejavnosti
6.	Za zobozdravstvene storitve:
—	za vsako zalivko
—	za polno kovinsko prevleko
—	za druge prevleke
—	za iinlay, nazidek
—	za vsako krono (z zatičkom)
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji
—	za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku
—	za gred, opornico ali jahač
—	za vsako totalno protezo
—	vsako parcialno protezo
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo
7.	Za posamezno zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept
3.	Za vsak prevoz z reševalnimi in drugimi posebnimi
prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik ob posameznih
primerih zdravljenja, in to:
—	za razdaljo do 20 km	110	din
—	za razdaljo od 21—70	km	190	din
—	za razdaljo nad 70 km	250	din
9. Za ortopedske in specialne čevlje	900	din
10.	Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za
protezo in za komplet navlek za krn po amputaciji	300 din
11.	Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo
in za prosto stoječi posteljni trapez	300	din
12.	Za klini pas	300	din
13.	Za bergle	80	din
14.	Za aparat za omogočanje glasnega govora,
za slušni aparat	400	din
15.	Za invalidske voziček, za elektronsko peronealni
funkcionalni stimulator	1250	din
16.	Očala	100	din
17.	Kontaktna stekla	800	din
18.	Za očesno protezo	130	din
19.	Za nemedicinski del oskrbe v bolnišnici in zdraviliški
dejavnosti pri neprekinjeni oskrbi za največ 30 dni v koledarskem letu, in to na dan	100 din
Pri tem nadaljevanje zdravljenja v zdravilišču pomeni neprekinjeno stacionarno zdravljenje 20. Za medicinski del oskrbe in zdravstvene storitve v bolnišnični in zdraviliški dejavnosti za celotno zdravljenje ene bolezni v koledarskem letu, in sicer za čas zdravljenja:
—	do	3 dni na dan	80	din
—	od	4 do 10 dni na dan	50	din
—	od	11 do 15 dni na dan	30	din
46.	člen
Zneski iz prejšnjega člena se podvojijo pri točki 1., 3., 4., 5., 6., 8., 11., 13., 19. in 20., če:
—	če uporabnik uveljavlja pravico do zdravstvenih storitev zaradi poškodbe zunaj dela ali njenih posledic, razen če gre za poškodbe, do katerih je prišlo pri rekreativno-športnih dejavnostih, ki jih organizirajo športna društva oziroma telesno kulturne organizacije, ali za poškodbe pri občanih, starih 65 let in več,
—	je potreba po takšnih storitvah posledica vinjenosti ali narkomanije.
110 din
30 din
100 din 220 din
50 din 350 din 450 din 240 din 500 din 250 din
50 din 90 din 240 din 720 din 900 din
100 din
40 din
47.	člen
Zneski participacije za zdravstvene storitve, opredeljene v 45. členu, se valorizirajo polletno v skladu s poprečno rastjo osebnih dohodkov v SR Sloveniji. Pri tem bomo udeleženci sporazuma spoštovali podatke Zavoda SR Slovenije za statistiko o rasti osebnih dohodkov. Na podlagi podatkov zavoda obvestijo strokovne službe zdravstvenih skupnosti zdravstvene organizacije na svojem območju o indeksu rasti osebnih dohodkov v minulem polletju. Na podlagi tega obvestila so zdravstvene organizacije najpozneje v 7 dnevih dolžne valorizirati zneske participacij, pri čemer jih zaokrožijo na zneske, ki se končujejo brez par.
48.	člen
Uporabniki niso dolžni prispevati participacije iz 45. in 46. člena tega sporazuma, ko gre za:
—	novorojence, dojenčke ter predšolske in šolske otroke;
—	učence in študente usmerjenega izobraževanja, ki niso v delovnem razmerju. Ta opredelitev pri učenkah in študentkah velja tudi za kontracepcijska sredstva ter za umetno prekinitev nosečnosti;
—	ženske, in to za storitve pri spremljanju nosečnosti, zdravljenju njenih komplikacij, pri porodu in pri komplikacijah ob porodu v času 6 mesecev po porodu, za umetno prekinitev nosečnosti, ki je medicinsko indicirana;
—	nosilec partizanske spomenice 1941, odlikovanec z redom narodnega heroja in druge borce narodnosvobodilne vojne, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju do 14. maja 1945. leta; vojaške invalide in civilne invalide vojne ter uživalce stalne republiške ali občinske priznavalnine; borce španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne v letih 1936—1939; udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije; borce za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912—1918; odlikovance z redom Karadjordjeve zvezde z meči, z redom belega orla z meči in zlato medaljo Obilica;
—	brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo ali denarno pomoč po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti, ter njifiovi ožji družinski člani, ki jih le-ti preživljajo in živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu;
—	varovance v socialnih zavodih in prejemnike družbenih denarnih pomoči;
—	upokojence z varstvenim dodatkom im njihove družinske člane, ki jih preživljajo im z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu;
—	uporabnike, ki uveljavljajo storitve v zvezi s predpisovanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb na delu ali pri javnih delih ter v zvezi z uresničevanjem ljudske obrambe im družbene samozaščite.
Prispevka posameznih uporabnikov ob uveljavljanju pravic do zdravstvenega varstva ni mogoče določiti pri zdravljenju nalezljivih bolezni, pri katerih je predpisano obvezno zdravljenje, pri zdravljenju malignih rakastih obolenj, hemofilije, skleroze multipleks, sladkorne bolezni, duševnih bolezni in živčno-mišičnih bolezni, pri zdravljenju in negi bolnika na domu ter pri preventivnih im zdravstveno-vzgojnih ukrepih.
49.	člen
Plačila k ceni zdravstvenih storitev so oproščeni tudi uporabniki, ki zavoljo svojega gmotnega položaja tega niso sposobni. To so:
—	kmetje in drugi delovni ljudje, ki s samostojnim delom im s sredstvi v lasti občanov opravljajo dejavnost in pri tem ustvarjajo tako majhen dohodek, da jih uprava za družbene prihodke oprosti plačila davkov;
—	občani, ki ne ustvarjajo oziroma nimajo nobenega dohodka ali pa je njihov dohodek tako nizek, da bi plačilo participacije ogrozilo njihovo socialno varnost.
Te oprostitve veljajo tudi za družinske člane uporabnikov iz tega člena, če jih uporabniki preživljajo.
Oprostitve uporabnikov obveznosti doplačil k stroškom za zdravstvene storitve iz tega člena veljajo v času, ko gmotni položaj uporabnikov ustreza navedenim merilom.
50.	člen
Deloma so oproščeni plačila participacije naslednji uporabniki:
1.	Upokojenci in kmetje-prejemniki starostne pokojnine ter občani, starejši od 70 let, za:
—	prve kurativne preglede v osnovni dejavnosti,
—	zdravila ob prevzemu v lekarni na recept
2.	delovni invalidi in druge osebe, ki imajo status invalidne osebe z najmanj 70-odstotno telesno okvaro, za:
—	reševalne prevoze,
—	zdraviliško zdravljenje
3.	občani, ki se zdravijo zavoljo nalezljivih bolezni, pri katerih je obvezna prijava, zavoljo bolezni zvišanega krvnega pritiska, za:
—	prvi obisk na enotah osnovne zdravstvene dejavnosti, reševalne prevoze,
—	zdravila na recept.
51.	člen
Oprostitve plačila participacije (popolne ali delne) ugotavljajo zdravstveni delavci po opravljenih zdravstvenih storitvah uporabniku na podlagi:
—	rojstnih in drugih podatkov v zdravstveni izkaznici za novorojence, dojenčke, predšolske in šolske otroke ter za učence in študente v usmerjenem izobraževapju, za občane, ki so stari več kot 70 let, ter za udeležence NOB in druge osebe, ki so z njimi izenačene;
—	odločbe, druge listine ali odrezka poštne nakaznice za upokojence, za delovne invalide, za brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo, za varovance v socialnih zavodih, za prejemnike družbenih denarnih pomoči za odrasle in za občane, ki jim je bila za določen čas odpisana obveznost plačila davka:
—	ugotovitve o opravljeni zdravstveni storitvi za ženske in to za storitve v zvezi z uresničevanjem zakona o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, ki so oproščene plačila participacije, za uporabnike, ko se zdravijo zavoljo nalezljivih bolezni, zaradi malignih rakastih obolenj, sladkorne bolezni, duševnih bolezni, živčno-mišičnih bolezni, multiple skleroze, hemofilije, zvišanega krvnega pritiska, za upo-rabniike, ko uveljavljajo zdravstvene storitve v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu;
—	potrdila občinske zdravstvene skupnosti za druge upravičene primere.
52.	člen
Ne glede na določila 48., 49. in 50. člena tega sporazuma so uporabniki dolžni prispevati tudi k ceni zdravstvene storitve, ki jih na svojo zahtevo uveljavljajo v drugačnem standardu, kot je določen v tem samoupravnem sporazumu.
Za odstopanja od dogovorjenega standarda šteje uveljavljanje pravic:
—	po drugačnem postopku, kot je določen s samoupravnim sporazumom o postopku in načinu uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva;
—	po drugačnem postopku, kot je utemeljen na podlagi medicinske doktrine;
—	v drugačni kvaliteti storitev oziroma pripomočkov, kot je določena v samoupravnih splošnih aktih skupnosti, če so s tem povezani tudi višji stroški;
—	po drugačnih normativih ali pogojih opravljanja storitev, če so s tem povezani višji stroški.
53.	člen
Šteje se, da je uporabnik uveljavljal pravice po drugačnem postopku, kot je dogovorjen v skupnosti, oziroma mimo opredelitev medicinske doktrine, če je zahteval:
—	ponovitev prvega pregleda pri zdravniku, ki ni njegov izbrani zdravnik, im pri tem ni šlo za nujno medicinsko pomoč, kot tudi če je uporabnik zahteval ponovitev storitev;
—	preglede pri zdravniku v specialistično-ambulantni dejavnosti brez napotnice zdravnika iz osnovne zdravstvene dejavnosti razen tedaj, ko le-ta ni predpisana;
—	takšne storitve s specialistično-ambulantni dejavnosti, ki bi jih lahko uveljavljal v osnovni zdravstveni dejavnosti;
—	preglede oziroma storitve v bolnišnični, zdraviliški ali univerzitetni zdravstveni dejavnosti, za katere zdravnik v osnovni dejavnosti ali pristojni konzilij zdravnikov ni ugotovil potrebe in izdal napotnice, razen če gre za nujne medicinske storitve;
—	sistematične im serijske preglede ali patronažne obiske, ki po obsegu ali številu niso predvideni v zagotovljenem programu zdravstvenega varstva oziroma če je uporabnik ob tem zahteval preiskave in storitve, ki niso dogovorjene oziroma potrebne;
—	pregled ali zdravljenje v zdravstveni organizaciji, ki ni najbližja njegovemu bivališču oziroma kraju zaposlitve;
—	prevoz z reševalnim ali drugim vozilom, za katerega je zdravnik ugotovil, da ni bil potreben.
Uporabnik uveljavlja pravice do zdravstvenih storitev mimo dogovorjenega standarda, ki je opredeljen s kakovostjo ali ustreznimi normativi, če je zahteval:
-— zobozdravstvene storitve, ortopedski oziroma ortotični pripomoček, slušni aparat oziroma očesni pripomoček, izdelan iz nestandardnega oziroma dražjega materiala, kot določa ta sporazum;
—	zobozdravstveno storitev, ortopedski oziroma ortotični pripomoček, slušni oziroma očesni pripomoček pred iztekom dobe trajanja, določene s sporazumom;
—	zdraviliško zdravstveno varstvo, kjer nastanitev in prehrana presegata normative B kategorije hotelskih storitev;
—	storitve specialistične ambulantne oziroma bolnišnične dejavnosti namesto v najbližji zdravstveni organizaciji, ki je po delitvi dela usposobljena za storitve, ki jih je potreboval in s katero je skupnost sklenila samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, v drugi zdravstveni organizaciji, v kateri je višji standard in cena nemedicinskega dela oskrbe oziroma tudi drugi (kadrovski, materialni, delovni) normativi, zaradi katerih je višja tudi cena medicinskega dela oskrbe in drugih storitev.
V vseh primerih iz tega člena mora uporabnik sam pokrivati razliko v ceni, do katere je prišlo zavoljo drugačnega postopka, kakovosti ali obsega storitev in uporabljenih normativov pri storitvah, ki jih je sam zahteval. O tem doplačilu mora biti uporabnik obveščen, preden je opravljena storitev. V primerih iz 2. alineje drugega odstavka uporabnik sam v celoti plača storitev.
54.	člen
Nepotrebni in dopolnilni stroški, ki nastanejo zavoljo drugačnega načina uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva, kot smo se sporazumeli v samoupravnem sporazumu o postopku in načinu uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva in ki jih mora plačati uporabnik sam, zajemajo tudi razliko v potnih stroških, ki nastane zaradi tega, ker uporabnik ni izbral zdravstvene organizacije, ki je najbližja njegovemu bivališču oziroma kraju zaposlitve.
55.	člen
Organizacija združenega dela s področja zdravstva nosi tudi materialne posledice, če bi njeni delavci neupravičeno omogočili uporabnikom pridobitev pravice oziroma storitev v nasprotju z določili tega sporazuma. To velja tudi za neupravičene oprostitve ali obremenitve uporabnika za plačilo participacije ali za razlike v standardih. V takih primerih zdravstvena skupnost zmanjša znesek povračila za opravljanje storitve, ki bi sicer zdravstveni organizaciji šel po samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela. Če je bil pri tem oškodovan uporabnik, lahko zahteva povračilo sredstev, ki jih je neupravičeno plačal zdravstveni organizaciji.
56.	člen
Uporabniki plačajo participacijo v zdravstveni organizaciji v višini, ki je dogovorjena v skupnosti, na območju katere ima zdravst, vena organizacija svoj sedež, in sicer ne glede na to, v kateri občini ali .republiki ima uporabnik stalno prebivališče.
Obveznosti, ki so nastale zavoljo razlogov, navedenih v 52. in 53. členu, poravnajo uporabniki:
—	v zdravstveni organizaciji, ki jim je zagotovila storitve na njihovo zahtevo, z nestandardnim (dražjim) materialom oziroma pred iztekom dobe trajanja;
—	pri strokovni službi skupnosti pa za primere iz 6. alineje prvega odstavka in 4. alineje drugega odstavka 53. člena tega sporazuma.
Če zdravstvena organizacija ne zahteva plačila od uporabnika, ko je to dolžna storiti, to opravi zdravstvena skupnost in ravna pri tem v skladu z določili 55. člena.
Termoforji, da nas ne bo zeblo . . .
57.	člen
Prispevke k ceni zdravstvenih storitev plača uporabnik v zdravstveni organizaciji, v kateri je uveljavljal pravice do zdravstvenih storitev. Pri tem lahko svoje obveznosti poravna z gotovino, s položnico ali s pomočjo posebnih potrdil, ki omogočajo breztrgovinsko poslovanje.
59. člen
Občani morajo sami plačati:
—	storitve pri ugotavljanju zdravstvenega varstva na lastno pobudo oziroma če so to dolžni storiti po drugih predpisih (potrdila za voznike motornih vozil, zavoljo zahtevkov pri zavarovalnih skupnostih, zavoljo sodnih obravnav in podobno);
—	stroške za nabavo novih protetičnih in ortopedskih pripomočkov, za očala in druge očesne pripomočke ter za slušne in ortodont-ske aparate, ker so z dosedanjimi malomarno ravnali in jih poškodovali ali izgubili;
—	storitve v zvezi z iztreznitvijo ob akutnem alkoholnem opoju;
—	neobvezna celjenja;
—	storitve kozmetičnih operacij, ki niso pogojene s poprejšnjo
— storitve, ki niso predmet pravic iz tega sporazuma, boleznijo ali poškodbo;
60. člen
Zdravstvena skupnost lahke uveljavlja odškodninski zahtevek od občanov, ki so namerno ali iz velike malomarnosti poškodovali druge občane im s tem povzročili stroške njihovega zdravljenja, To ve-ilja predvsem za prometne mesreče, pri katerih je ugotovljena krivda voznika za povzročeno nesrečo, ali tudi za druge poškodbe, ki jih je občan storil s kaznivim dejanjem ali s prekrškom, za kar je bil obsojen.
Šabloniranje vzmeti v TOZD Vzmetarna
1.
LISTA PRISPEVKOV K STROŠKOM ZA ZDRAVSTVENE STORITVE,, ZDRAVILA IN PRIPOMOČKE
znesek participacije
za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja
2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev
3.	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer:
—	za prvi pregled pri stomatologu-specialistu
—	za vsako zalivko
—	za polno kovinsko prevleko
—	za vse druge prevleke
—	za lnlay nazidek
—	za vsako krono (z zatičkom)
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji
—	za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali kron, oddelitev vmesnega člena ali gredi
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku
—	za gred, opornico ali jahač
—	za vsako totalno protezo —- za vsako parcialno protezo
—	za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi
—	za vsako začasno protezo
—	za vsako ireparaturo, prilagoditev, stare proteze, podložitev ali reokluzijo
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku —^specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana
50 din
150 din
50 din 50 din 370 din 450 din 245 din 540 din 245 din
85 din 110 din 330 din 800 din 990 din
865 din 745 din
125 din
125 din
l laipu ui i	z.	v 111	mi	vj*- i.jv,	••• ir- 1---
5.	za vsak rtg. posnetek, tudi zob (največ 6 posnetkov
pri snemanju) v ambulantah in dispanzerjih	10 din
6.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, kii ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja
7.	za zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept
8.	za kontracepcijska sredstva, ki se nudijo uporabnikom
v ambulantah in dispanzerjih	se ne plačuje več
9.	za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez
10.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za km po amputaciji
11.	za ortopedske čevlje
12.	za bergle
13.	za klini pas
14.	za aparat za omogočanje glasnega govora
15.	za medicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, institutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, oziroma pri večkratni oskrbi
za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevni	80 din
16.	za	očala	100	^|n
17.	za	kontaktna stekla	220	din
18.	za	očesno protezo	245	din
19.	za	ojačevalni služni aparat	370	din
Lista se uporablja od 1.1. 1983 dalje.
150 din 35 din
370 din
370 din 745 din 80 din 370 din 500 din
Pod točko 2. je novost v tem, da doslej ženske za prekinitev nosečnosti na lastno željo, za kontracepcijska sredstva in podobne storitve, ki niso v neposredni zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom niso plačevale prispevka, od 7. 1. 1983 dalje pa so dolžne prispevati.
Pod točko 3. so navedeni delovni invalidi. Le-ti bodo sedaj ne glede na kategorijo in procent invalidnosti morali plačevati prispevke. Plačali ne bodo le tisti, ki imajo z odločbo Skupnosti pokojnin-sko-invalidskega zavarovanja priznamo več kot 70 % telesno okvaro,, ne glede na kategorijo invalidnosti.
Pod točko 4. pa so zajeti in zavezami za plačilo prispevkov vsi ostali upokojenci, razen invalidov pod tč. 3 in tistih, ki imajo potrdilo o tem, da prejemajo varstveni dodatek.
Vsa določila veljajo seveda tudi za vse družinske člane, ki so zavarovani pod navedenimi skupinami uporabnikov. Za sedaj tudi bolniki s povišanim krvnim pritiskom niso več oproščeni plačila.
Ker je v pripravi novi SaS o uresničevanju zdravstvenega varstva, bom navedel v celoti nekatere od členov tega sporazuma, ki vsebujejo vsa podobna določila.
Vse skupine, ki so oproščene prispevkov (48. člen, 49. člen) in deloma oproščeni (50. člen).
Namen participacije opredeljuje 44. člen, zneske, ki jih moramo prispevati določata 45. in 46. člen, njihovo revalorizacijo pa 47. člen.
Kako ugotavljamo upravičenost do oprostitve plačil opredeljuje 51. člen. Bistvene novosti prinašajo 52., 53. in 54. člen. Kakšne pa so dolžnosti zdravstvenih delavcev in OZS pri izvajanju omenjenih členov pa je podano v 55., 56., 57. in 58. členu sporazuma. Za storitve navedene v 59. členu morajo vse stroške plačati uporabniki sami (prav tako je tudi predlog za 52. člen). 60. člen tega sporazuma pa opredeljuje pravico zdravstvene skupnosti za povrnitev stroškov zdravljenja za občane, ki so jih drugi občani namerno ali iz velike malomarnosti poškodovali in s tem povzročili stroške njihovega zdravljenja.
Ta sporazum bo v razpravi na 5. skupni seji zbora izvajalcev in uporabnikov, dne 25. 2. 1983 in naj bi se uporabljal v celoti že s
1.	4. 1983. Verjetno bo prišlo še do nekaterih dopolnitev, ker ko to pišem je razprava po DPO in OZD v občini že zaključena in nekateri predlogi za spremembe že posredovani. Vendar kot kaže bo večina besedila, ki ga posredujem v prilogi obveljala.
Delegat OA AGIS v Obč. zdr. skupnosti: dr. Rajko Brglez
P. S.
Preostali členi tega sporazuma pa ne opredeljujejo participacije, temveč poleg temeljnih določil prinašajo še številne novosti na področju pokrivanja stroškov zdravstvenih storitev v organizacijah združenega dela in tistimi, ki jih pokriva Občinska zdravstvena skupnost (OZS), potem pravice uporabnikov po mednarodnih pogodbah, oz. med bivanjem v tujini, načine zagotavljanja socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom.
O teh členih in novostih, ki jih prinašajo bom razpravljal prihodnjič.
Prilagam tudi dopis Zdravstvene skupnosti Ptuj o spremembah pri participaciji in zneske participacije po 7. 1. 1983, ko je bila opravljena 20 % revalorizacija.
8. marec
8.	marec je mednarodni dan vseh žena sveta. Na ta dan 1910 so na mednarodni konferenci žensk v Kobenhavnu sprejeli predlog nemške revolucionarke Klare Zetkin naj bo 8. marec mednarodni dan žena.
Nekdaj so bile ženske brez vsakih pravic. Glavne pravice so imeli moški. Ženske niso hodile v službo, skrbele so ie za dom in gospodinjstvo. Pisati je znalo zelo malo žensk, ker so tedanje oblasti mislile, da pri gospodinjstvu! te iozbrazbe ne rabijo. To jim ni bilo všeč, začele so se upirati, k temu jih pa je navduševala Klara Zetkin. Dosegle so svoje pravice. Njihov položaj se je vidno izboljšal.
Danes ima vsaka ženska vsaj malo izobrazbe, zraven skrbi za dom in hodi v službo. Skrb za dom si deli z možem. Ponekod so ženske na zelo visokih položajih. V drugih državah so celo predsednice držav.
Sodelovale so tudi v narodnoosvobodilnem boju. Bile so hra-
bre borke zai svobodo. V bojih je padlo mnogo žensk, a so se v svojih zadnjih urah obnašale zelo hrabro in ponosno, saj so vedele za kaj bodo umrle. Marsikatera je dala življenje, da bi bilo nam lepše in bi bili srečnejši kot one. Tudi v zgodovini se pojavijo imena slavnih žensk, ki ne bodo nikoli pozabljene. Vendar še ni povsod tako, kot je v naši državi. Ponekod so ženske še zmerom v enakem položaju, kot nekdaj. Še vedno imajo zelo malo pravic, to je predvsem še v nerazvitih deželah. Bliža se 8. marec. Na ta dan bodo praznovale vse naše mame. Pripravljeno bo veliko proslav na njihov praznik. Doma jih bomo razveselili s skromnimi darili in čestitkami. Najbolj pa bodo vesele naše pozornosti in ljubezni.
Ko bom jaz odrasla, ga bom tudi jaz praznovala, saj je najpomembnejši praznik v zgodovini žensk.
Ksenija Meško, 7. a
STRAN 4 ■ AGIS —PRILOGA
Letna konferenca IGD AGIS
12. 2. 1983 v veliki, jedilnici obrata družbene prehrane so na 26. redni letni konferenci pregledali rezultate dela za preteklo leto člani IGD AGIS.
Na konferenci se je zbralo 45 članov IGD AGIS ter veliko gostov med njimi poveljnik občinske gasilske zveze ing. Ciril Murko.
Zvrstila so se poročila in iz vseh je bilo moč ražbrati, da je IGD AGIS naredil velik korak naprej.
Predsednik IGD AGIS Franc Kolarič pa je med drugim dejal:
»Če pregledamo delo IGD po preteku enega leta vidimo, da je društvo uspešno delovalo in opravilo svoje delo. Pogoj za uspešno opravljeno delo je bil v tem, da je Imelo in ima dobre delovne pogoje. Zato tudi v prihodnje pričakujemo dbbre rezultate in uspešno operativno delo na področju požarne preventive.
Ob tej priložnosti se moram pohvalno izraziti in še posebej pohvaliti naše tekmovalne desetine in njihove vodje, da so uspešno opravili svojo nalogo na občinskem in regijskem tekmovanju. S takim uspehom so dokazali, da so dobro pripravljeni in izurjeni v gasilskih veščinah.
Sporedno z razvojem naše industrije in osvajanja raznih sodobnih tehničnih pripomočkov se mora razvijati tudi požarnopreventiv-na služba, zaradi česar nastajajo tudi pri njeni izvedbi iz dneva v dan znatne spremembe, katerih posledica je, da sedanji klasični procesi odpadejo, oziroma se več ali manj prilagodijo spremembi delovnega procesa.
Vsled tega bi se morale vrste gasilcev vsak dan številčno povečevati, pomlajevati z mladimi člani, ki bi s svojim znanjem o novih nevarnostih, katere izhajajo iz sodobnih tehnoloških postopkov, znali uspešno reševati družbeno premoženje.
Delovni pogoji In prostori v naši delovni organizaciji so dokaj primerni iz stališča požarne varnosti, je in mora biti v bodoče preventivno delovanje na prvem mestu in to ne samo v društvu, pri članih gasilcih, temveč moramo doseči, da bo vsak posameznik že na svojem delovnem prostoru skrbel za požarno preventivo.
Pričakujem, da se bodo gasilske vrste v industrijskem društvu širile, pri tem bi dal tudi velik povdarek za vključevanje žensk. V preteklem letm nam je uspelo pridobiti žensko gasilsko desetino, katera je že dosegla na občinskem in regijskem tekmovanju lepe rezultate. Tako bomo s skupnimi močmi lažje uresničili naloge, ki smo jih zastavili v planu dela za leto 1983.«
Gasilci so si za leto 1983 postavili dokaj smel program. Iz dosedanjega dela in prizadevnosti pa je moč zaključiti, da ga bodo izpolnili.
Na nas vseh pa je, da vsak v svojem okolju in svojim početjem ne ustvarjamo pogojev za nastanek požarov. Še več, naša skupna dolžnost je da budno varujemo naše premoženje tudi pred požarom.
Da nekateri resnično živijo za gasilstvo dokazujejo priznanja in diplome, ki so jih prejeli za 10, 20 In 30 let zvestobe gasilstvu.
M. M.
Strelska družina AGIS
V ponedeljek 21. 2. 1983 so na redni letni konferenci pregledali minulo delo in rezultate člani SD AGIS.
Soglasno so ugotovili, da kljub težavam to je pomanjkanje finančnih sredstev, storili velik korak naprej.
Menimo, da je prav, da skupaj pregledamo tekmovalno pot strelcev SD AGIS v lanskem letu.
Naša ekipa se je uvrstila v sam vrh v občinskem merilu, nekateri posamezniki pa so uspešno nastopali tudi na regijskem In republiškem tekmovanju.
1.	V začetku leta je bila organizirana liga tekmovanja s serijsko zračno puško. Po petih kolih je bila naša ekipa II. in se tako plasirala na regijsko tekmovanje kjer je osvojila odlično peto mesto.
2.	Družinsko zlato puščico je v letu 1982 osvojil Zvonko Hajduk z 275 krogi, sledita Simonič Boštjan in Bedrač Franc.
3.	V počastitev 35. obletnice TAM je naša ekipa v močni konkurenci Osvojila 3. mesto. Ekipo so sestavljali Koren, Gajzer, Bedrač, Petek in Hajduk.
4.	Za krajevni praznik v Kidričevem je ekipa Agis-a osvojila II. mesto. Postava: Bedrač, Simonič, Gajzer, Hajduk in Koren.
5.	Za praznik železničarjev je naša ekipa osvojila I. mesto. Ekipo so sestavljali: Gajzer, Hajduk, Simonič, Bedrač.
6.	Za krajevni praznik v Vitomarcih smo osvojili I. mesto v sestavi: Hajduk, Simonič, Gajzer, Bedrač, Koren.
7.	Občinsko prvenstvo v MK pištoli standard je Bedrač osvojil I. mesto v MK pištoli, druJov pa Hajduk 3. mesto.
8.	Občinski praznik v Juršincih. Z MK pištolo je naša ekipa osvojila II. mesto. Posamezno je bil Bračič 2, Simonič Franc 3.
9.	Za krajevni praznik v Trnovski vasi je ekipa Agisa osvojila II. mesto v sestavi: Gajzer, Simonič, Bedrač, Hajduk.
10.	Na tradicionalnem občinskem jesenskem tekmovanju je ekipa Agisa osvojila z 10-člansko ekipo II. mesto. Med posamezniki je bil prvi Simonič Franc s 182 krogi.
11.	Za tovarniški praznik TGA je naša ekipa osvojila I. mesto v sestavi: Bedrač, Simonič, Koren, Gajzer.
12.	Za dan JNA 25. 12. 1982 je ekipa Agisa osvojila JI. mesto v sestavi: Bombek Milena, Koren, Bračič, Simonič Boštjan, Simonič Franc.
Uspešna je tudr mladinska in ženska ekipa. Med ženskami moram posebej pohvaliti tov. Bombek Mileno, ki tekmuje tudi v prvi ekipi.
— Ekipa Agis TRAP se je žal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odrekla nadaljnjemu tekmovanju. Med posamezniki se je samo Fibič Franjo udeležil tekmovanja na leteče cilje v počastitev Pohorskega bataljona In je osvojil odlično II. mesto.
Po pregledu dela, ki je bilo izredno plodno, so bila podeljena: zlata puščica, pokal ter priznanje za posebne usluge.
Družinsko zlato puščico je že tretje leto zapored osvojil in. jo sedaj prejel v trajno last Zvonko Hajduk, dosedanji predsednik tehnične komisije. Pokal za svojeno prvo mesto v družinskem tekmovanju pa je prejel Bračič Stanko mlajši.
Priznanje za posebne zasluge za razvoju strelskega športa in prizadevnega dela v SD AGIS pa je prejel Franc Bedrač.
Vsem strelcem, posebej pa še prejemnikom priznanj, tudi naše čestitke.
Člani ekipe TRAP, ki je do sedaj delovala v SD AGIS se je odločila, da izstopi, ker s tako skromnimi sredstvi ni mogla več normalno delovati.
Na koncu naj še zapišem, da je novi predsednik SD AGIS Franc Simonič, sicer dolgoletni član in odličen strelec.	M. M.
Fotografija, ki nam ne more in ne sme biti v ponos . .
Zimska rekreacija -smučanje
DO AGIS je organizirala v soboto, dne 19. februarja 1983 rekreacijsko smučanje pri Treh kraljih na Pohorju. Del stroškov in organiziran prevoz z avtobusi je krila naša delovna organizacija, del stroškov pa smo nosili sami. Ideja je bita nadvse pohvalna in tako se nas je zbralo v soboto zjutraj okrog 80 in nekaj družinskih članov vsi željni rekreacije im belih smučin.
Hladno in sivo vreme je kar vabilo v objem toplega domačega ognjišča. Toda nekatri so le bili drugačnega mnenja. Nadeli in oprtali smo si smučke in vso smučarsko opremo in se veselih ter nasmejanih obrazov odpravili proti Štuhcovem domu pri Treh kraljih kjer je tudi smučišče.
Medtem se je pokazalo tudi sonce in o jutranji sivini ni bilo ne duha ne sluha. Obetal se je čudovit smučarski dan, kakršni so zaradi vseh doživetij in problemov v letošnji zimi zaradi pomanjkanja snega zelo redki.
Kmalu smo se razkropili po smučišču in nekateri so prvikrat letos zavijugali po snežnih strminah. Prvi zavoji so bili sicer bolj okorni, potem je pa kar šlo.
Okrog 12. ure so se vrste pred vlečnicama, brez katerih sicer ne gre, malo zmanjšale, saj je bila lakota pni nekaterih močnejša od želje po smučanju, pa tudi boter mraz je kazal svoje zobe in se je bile kar prijetno malo ogreti in okrepčati.
Skoraj prekmalu se je dan prevesil v večer in napočil je čas odhoda. Nepozaben spomin na čudovito preživet dan je kar sam vsiljeval obljubo, da se kmalu zopet dobimo in ponovimo današnji dan. Seveda, če bo snega in dobre volje dovolj.
Mojzer Darinka
Usmeritve za aktivnosti ZSS pri obravnavi ZR za leto 1982
V	Zvezi sindikatov Slovenije sprotnemu obravnavanju rezultatov gospodarjenja v organizacijah združenega dela dajemo posebno pozornost. Tako je pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije pripravljen pripomoček za delavce v združenem gelu (Knjižnica Sindikati — Izhodišča za sprotno obravnavanje rezultatov gospodarjenja — avgust 1980) ter vsebinsko in organizacijsko dograjevanje tega pripomočka z usmeritvami republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za aktivnost sindikatov in drugih dejavnikov pri presojanju rezultatov gospodarjenja med enakimi ali sorodnimi organizacijami združenega dela (julij 1982).
Kljub temu pa ugotavljamo na osnovi nekaterih predloženih poročil poslovodnih organov v zadnjem obdobju, da ta niso pripravljena v skladu z našimi usmeritvami. Največkrat so pripravljena kot računovodski, bilančni prikazi stanja s skromnimi kvalitativnimi ocenami rezultatov gospodarjenja. Zaradi navedenega smo tudi v »Naloge ZSS v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih«, sprejete na 10. kongresu ZSS, zapisali: »da bomo zaostrili odgovornost poslovodnih organov za pravočasno in razumljivo pripravo poročil, ki so podlaga za odločanje delavcev v gospodarjenju«.
I.	V akciji zaključni računi za leto 1982 moramo v sindikatih zahtevati od poslovodnih organov takšno vsebino poslovodnih poročil, ki bodo delavcu povedala:
1.	koliko se uresničuje njegova pravica, da v temeljni organizaciji združenega dela upravlja celoten prihodek, koliko je gospodar pogojev, sredstev in rezultatov svojega dela;
2.	v kolikšni meri se uveljavljajo samoupravni družbenoekonomski odnosi, dohodkovni odnosi, to je odnosi pridobivanja dohodka, skupnega prihodka, svobodne menjave dela v tekoči in razširjeni reprodukciji kot pogoja za uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije;
3.	koliko so se uresničili cilji, predvideni s sprejetimi planskimi dokumenti, upoštevajoč cilje gospodarske stabilizacije, sprejete v sklepih in stiliščih družbenopolitičnih organizacij in skupščinah družbenopolitičnih skupnosti (predvsem v zborih združenega dela), kot so;
—	povečanje izvoza na konvertibilno področje,
—	zmanjševanje uvoza,
—	programi varčevanja s surovinami, materialom, energijo,
—	skrb za lastno finančno likvidnost,
—	uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja (produktivnost dela, ekonomičnost, rentabilnost poslovanja itd.),
—	delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, upoštevajoč družbene usmeritve,
—	boljše vrednotenje proizvodnega dela, težjih pogojev dela, strokovnega in kreativnega dela;
4.	v kolikšni meri je dosežena rast dohodka posledica rasti cen, v kolikšni meri pa kvalitativnih dejavnikov gospodarjenja; ali se predlaga izločitev izjemnega dohodka; kolikšen delež povečanja rasti dohodka na osnovi inovacij, racionalizacij ali drugih oblik ustvarjalnega dela;
5.	kakšna je socialna in materialna varnost delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki.
II.	Ob obravnavi poslovnih poročil poslovodnih organov morajo biti delavcem tudi zagotovljene informacije o rezultatih dela z združenimi sredstvi izven svoje temeljne organizacije združenega dela, ne glede na to, ali so ta združena na osnovi samoupravnih sporazumov ali zakonov.
III.	V tistih organizacijah združenega dela, kjer bodo ugotovljene motnje v smislu 152. člena zakona o združenem delu, moramo sindikati zahtevati predložitev programa ukrepov za odpravo motenj.
V	primeru ugotovljenih izgub moramo sindikati vztrajati na predložitvi sanacijskih programov v skladu s sprejetimi stališči centralnega komiteja ZKS, Skupščine SR Slovenije kakor našimi stališči. V organizacijah združenega dela z izgubami je potrebno še posebej pozorno oceniti odgovornost poslovodnih organov, strokovnih služb in samoupravnih organov.
IV.	Na osnovi predloženih poročil o poslovanju v letu 1982 morajo delavci tudi oceniti, koliko so bili spoštovani sprejeti dogovori, sporazumi, h katerim so pristopili za uravnavanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka. Na osnovi te ocene morajo delavci opredeliti odgovornost poslovodnih organov, strokovnih služfc ter tako pričeti uresničevati zahtevo po spoštovanju zakonitosti, sprejetih sporazumov in dogovorov.
V.	Na osnovi razprave o rezultatih gospodarjenja v letu 19« morajo delavci oceniti delo poslovodnih organov ter sprejeti program ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti pri delu in poslovanju z družbenimi sredstvi.
VI.	Osnovne organizacije sindikata, konference v delovnih organizacijah in koordinacijski odbori v sestavljenih organizacijah morajo poskrbeti, de bodo poslovna poročila ter programi v skladu s
Povest o dobrih živalih
Nekega lepega dne so se gozdne živali zbrale na svojem živalskem zboru. Predsednik zbora tov. Lev je prisotne kajpak prav lepo in na kratko pozdravil, potem pa čez pol ure vprašal: »Ali ima kdo kakšen konstruktivni predlog«? Za besedo se je prijavil tov. Medved in prisotne nagovoril: Glejte tovariši in tovarišice, ali ni škoda in pravzaprav velika sramota za nas vse, da (ga) v tem čudovitem gozdu kar tako vsepovsod lulamo in kakamo. Kaj, če bi izboljšali naše življenjske pogoje s tem, da bi zgradili skupno javno stranišče? Predlagam vam, da sklenemo Samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev v ta namen, ter pričnemo izvrševati ta vzvišen in revolucionarni načrt, ki bo prav gotovo pomenil levji delež (se nasmehne tov. Levu) v kompleksnem in vseobsegajočem, radikalnem razvoju naše družbe, hkrati pa bo predstavljal nov epohalni korak v na-daljnem razvoju naših živalskih družbenoekonomskih odnosov...
Začuje se gromovit aplavz pr-vosedečih, medtem pa tov. Medved popije 2 del slatine, se odkašlja in nadaljuje:
Torej dragi tovariši in tovarišice! Trkam na vašo zavest in vas pozivam: »Glasujte ZA; kajti bodočnost je v naših rokah! Hvala lepa, hvala lepa!
Spet se začuje glasen aplavz, kajti Medved je le Medved, čeprav je demokratični pluralizem interesov že med samim govorom sprožil posamezne debate in negodovanja. Vrabček npr. se je vpraševal, kako bo izglodalo to stranišče, ki ga bo razen njega uporabljala tudi tovarišica iz visoke družbe Žirafa, Lisica je dajala bedaste pripombe, da bo lokacija za ta objekt problematična in še celo tov. Sova je pripomnila bolj zase kot za druge, da sta samo dve stvari nasploh neskončni — zvezdna noč nad gozdom in živalska neumnost... Še nekaj časa je trajala razprava, potem pa je predsednik tov. Lev zahteval od delovnih živali in občanov, da pristopijo h glasovanju.
Še isti večer je bila v prvem Dnevniku RTV Gozd objavljena vesela novica: Referendum uspel! Gradili bomo!
Ker ima vsaka basen svoj nauk, zakaj ga še tale ne bi imela. Torej: »NI VSE ZLATO, KAR SE IMENUJE SAMOUPRAVNI SPORAZUM!
Čez leto dni pa je napočil tudi tisti slavnostni dan, ko so gozdne živali lahko strmele nad svojim novim objektom. Sicer so nekateri časopisi zlobno pripo-
minjali, da gre za zgrešeno in negospodarsko investicijo, ampak — prosim vas lepo — javno stranišče je pa menda ja objekt, ki bo spremenil naše življenjske pogoje. Izšel je tudi Zakon o obvezni uporabi javnega stranišča in prvih nekaj tednov je obratovanje normalno steklo. Ker pa v naši praksi brez problemov (skoraj) nikjer ne gre je tudi tukaj prišlo do lokalističnih negativnih tendenc. Vse živali so namreč lepo redno hodile na javno stranišče in s tem skrbele za čistočo v gozdu, gnd.i Zajček pa ne. Nekajkrat mu je uspelo njegovo nesramno početje, ne da bi ga kdorkoli opazil, potem pa lepega dne tovariš Volk zagleda Zajčka, kako se skriva za košatim grmom sredi najlepše gozdne jase in pridno -— kaka.
—	»Kaj delaš, Zajček?« ga nahruli Volk.
—	»K-k-kakam!« odvrne preplašeno dolgouši fakin.
— Ampak saj ne morem verjeti svojim očem. Ali niso podpisal SaS s katerim smo se odločili za gradnjo in uporabo javnega stranišča?«
—	»S-s-sem, ja!«
—	»Pa?«
—	»Naj vam razložim, tovariš Volk!«
—	»Nimaš kaj razlagati, zakon je zakon in ta zavezuje vse!« je neusmiljen Volk.
»ž-ž-že, že, ampak zadnjič sem na stranišču srečal tov. Medveda.«
—	»Kaj pa ima spoštovani gospod opraviti s tako revo kot si ti?«
—	»Pravzaprav nič, ampak vprašal me je, če mi glaka izpada?«
—	»In?«
—	»Povedal sem mu, da ne.«
—	»Ne razumem!« bedasto vzklikne Vollk.
Zajček pa žalostno zamahne s tačko: »Nič zato, jaz tudi nisem ničesar razumel, ampak vse mi je postalo jasno, ko me je Medved zgrabil s svojo šapo in si z mano obrisal zadnjo plat. Oprostite izrazu!«
Nauk o basni: Vsak je svoje sreče kovač (če je slučajno Medved). Če boste slučajno še sami odkrili kakšen nauk, pa ga sporočite uredništvo glasila!
Petelinček
R
temi usmeritvami obravnavani v svojih organih še pred dokončnim sprejemom zaključnih računov na zborih delavcev ter se bodo do njih politično opredelili, svoja stališča p« naj posredujejo delavskim svetom in zborom delavcev. Na enak način naj poslovanje predhodno ocenijo organi samoupravne delavske kontrole ter zbor delavcev seznanijo s svojimi ugotovitvami.
(iz Sindikalnega poročevalca
VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE
Ker je pred nami vsemi odgovorna naloga, evidentiranje delegatov v samoupravne organe smo mnenja, da je ta prispevek vodje spl. sektorja zanimiv in koristen pa bi bilo prav, da se z njegovo vsebino seznanimo vsi zaposleni v DO.
Z dne 30. 4. 1983 poteče mandat vsem voljenim samoupravnim organom delovne organizacije, temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. S tem dnem preneha mandat delegatom delavskega sveta DO, samoupravni delavski kontroli DO in skupni disciplinski komisiji.
V	temeljnih organizacijah in delovni skupnosti pa preneha mandat delegatom delavskega sveta in samoupravni delavski kontroli.
Samo po sebi je razumljivo, da preneha tudi mandat delegatom za izvršilne organe.
Sedaj je zadnji čas, da pričnemo s konkretnimi aktivnostmi predkandidacijskega in kandidacijskega postopka za predstoječe volitve, da bodo te potekale v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom o združitvi v DO ter statuti TOZD in DSSS.
Vse osnovne organizacije sindikata prosimo, da resno pristopijo k evidentiranju kandidatov, saj je /to pogoj za uspešno in pravilno delovanje samoupravnih organov. Sedaj je namreč čas, da se preprečijo morebitne kasnejše težave, s katerimi smo se srečevali v velikem številu v sedanji mandatni dobi, ko so nekateri delegati to dolžnost in pravico imeli kot postransko stvar in so izostajali iz sej brez vsakega opravičila in opravičljivih razlogov, da sploh ne govorimo o izvajanju njihove pravice in obveznosti.
V	predkandidacijskem postopku se torej morajo izbrati samo kandidati, ki so si s svojim delom in vzornostjo zaslužili to odgovorno nalogo in so tako garant za pravilno in uspešno zastopanje svojih sredin.
Predlagamo, da se določijo odprte kandidatne liste, t. j. da je na kandidatni listi več kandidatov kot se jih voli.
V	zvezi z razpisom volitev podajamo pregled potrebnih opravil glede izvedbe volilnega postopka, nalog posameznih volilnih organov, obvezne omejitve pasivne volilne pravice in roke za posamezna volilna opravila.
1. RAZPIS VOLITEV IN ORGANI ZA IZVEDBO VOLITEV
Volitve samoupravnih organov TOZD in DSSS razpišejo delavski sveti TOZD in DSSS, volitve v samoupravne organe DO pa delavski svet DO za isti dan v vseh TOZD in DSSS.
V	delovni organizaciji se oblikuje volilna komisija. Volilna komisija DO vsklajuje postopek volitev delegatov v delavski svet DO, v odbor samoupravne delavske kontrole DO in v skupno disciplinsko komisijo, ugotavlja in razglaša izid volitev delegatov v samoupravne organe DO in poroča o tem delavskemu svetu delovne organizacije.
Volilno komisijo imenuje delavski svet delovne organizacije, sestavljajo pa jo po en delegat iz vsake TOZD in DSSS.
Med dnevom razpisa in dnevom izvedbe volitev ne sme poteči več kot 60 in ne manj kot 30 dni, kajti toliko časa je potrebno, da se opravijo vsa predvisana volilna opravila.
Sklep o razpisu volitev mora vsebovati navedbo samoupravnih organov, ki se volijo v vsakem delu delovnega procesa v TOZD oz. v vsakem organizacijskem delu DO za posamezni samoupravni organ.
Ob dnevu razpisa volitev imenujejo delavski sveti TOZD in DSSS tudi volilne komisije v sestavi: predsednik in namestnik predsednika, tajnik in namestnik tajnika in član in namestnik člana in tričlanske komisije za sestavo volilnih imenikov.
Volilna komisija TOZD oz. DSSS vodi celoten postopek volitev v TOZD oz. DSSS, Članstvo v tej komisiji ni združljivo s kandidiranjem, torej ne morejo biti na kandidatni listi.
Volilna komisija opravlja neposredno tehnično delo v zvezi s pripravami na volitve in objavi po končanih volitvah rezultate volitev. Vsebinsko najpomembnejša naloga komisije pa je, da ugotavlja, ali je kandidatna lista skladna z zakonom in statutom temeljne organizacije (zastopani vsi deli delovnega procesa, socialna struktura) ter ali je pravilno potekal kandidacijski postopek. Pravilnost izvedbe kandidacijskega postopka preizkuša volilna komisija na podlagi zapisnikov kandidacijskih konferenc.
Komisija za sestavo volilnega imenika sestavi v roku osmih dni po imenovanju volilni imenik, v katerega se vpišejo vsi delavci, ki imajo aktivno volilno pravico. Aktivno volilno pravico imajo vsi delavci, ki s polnim ali nepolnim delovnim časom delajo v TOZD oz. DSSS, bodisi za nedoločen ali določen čas, in delovni ljudje, ki se v TOZD s šolanjem ali praktičnim poukom usposabljajo za določen poklic (pripravniki, učenci v gospodarstvu). Aktivne volilne pravice nimajo delavci, ki opravljajo za TOZD začasno ali občasno delo (po pogodbi).
Komisija za sestavo volilnega imenika volilni imenik razgrne, da lahko delavci zahtevajo popravke (vpis, izbris). Volilni imenik ima rubrike: priimek in ime, spol, datum rojstva, pripombe (v slednje se vpišejo morebitna sporočila o izostanku ipd.).
Podatki so komisiji na razpolago v kadrovski službi.
Najmanj pet dni pred volitvami mora volilna komisija določiti število volilnih mest, katere delovne enote glasujejo na posameznih glasovnih mestih, imenovati pa mora tudi volilni odbor za vsako vo-
lilno mesto oz. en volilni odbor, če bo določila samo eno volilno mesto. Volilni odbor ima predsednika in dva člana ter prav toliko namestnikov.
Volilni odbor dela na volišču, evidentira, kdo je volil, daje pojasnila o načinu volitev in skrbi za red na volišču. Člani volilne komisije ne morejo biti imenovani v volilni odbor. Tudi za člane volilnega odbora velja pravilo, da ne morejo kandidirati.
Volilni odbor vodi o svojem delu zapisnik, v katerega vnese vsa opravljena dejanja in rezultate glasovanja na volilnem mestu. Zapisnik podpišejo predsednik in dva člana volilnega odbora oziroma njihovi namestniki.
2. OMEJITEV PASIVNE VOLILNE PRAVICE
Pasivna volilna pravica je omejena. Po določbah 493. člena Zakona o združenem delu ne more biti v delavski svet izvoljen delavec, ki je individualni poslovodni organ (direktor) in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki so neposredno odgovorni delavskemu svetu.
Pri kandidiranju delavcev v posamezni samoupravni organ je potrebno tudi posebej paziti na to, da ne imore biti nihče več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v isti samoupravni organ TOZD oz. DSSS in DO.
3. SESTAVA POSAMEZNIH SAMOUPRAVNIH ORGANOV OZIROMA ŠTEVILO DELEGATOV, KI JIH JE TREBA IZVOLITI A. SAMOUPRAVNI ORGANI TOZD IN DSSS
Samoupravna organa v TOZD oz. DSSS, ki ju delavci izvolijo z neposrednim tajnim glasovanjem, sta delavski svet TOZD oz. DSSS in odbor samoupravne delavske kontrole TOZD oz. DSSS.
DELAVSKI SVET TOZD oz. DSSS sestavljajo delegati delavcev iz vseh organizacijskih delov temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti. Število delegatov delavskega sveta mora biti sorazmerno številu delavcev v vsakem organizacijskem delu TOZD oz. DSSS s tem, da ima vsak tak del vsaj enega delegata in šteje delavski svet TOZD oz. DSSS v skladu z določili statuta TOZD in DSSS najmanj 11 delegatov. Moramo pa računati tudi na to, da lahko kateremu delegatu predčasno poteče mandat in je zato primerneje izvoliti iz vsakega dela delovnega procesa najmanj 2 delegata, da se izognemu kasnejšim nadomestnim volitvam.
Socialna sestava delavskega sveta mora odgovarjati socialni sestavi delovne skupine v TOZD oz. DSSS (spol, starost, kvalifikacija,
itd.).
V tej mandatni dobi so posamezni delavski sveti TOZD oz. DSSS imeli naslednje število delegatov:
1.	TOZD AVTOOPREMA —TAP
2.	TOZD GUMARNA
3.	TOZD KOVINSKA OBDELAVA
4.	TOZD KOMERCIALA
5.	TOZD ORODJARNA
6.	TOZD PRECIZNA MEHANIKA
7.	TOZD SERVISI
8.	TOZD VELIKA OPREMA
9.	TOZD VZMETARNA
10.	TOZD VZDRŽEVANJE
11.	DSSS
17
16
11
11
11
13.
13
11
11
11
19
delegatov
delegatov
delegatov
delegatov
delegatov
delegatov
delegatov
delegatov
delegatov
delegatov
delegatov
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD oz. DSSS
je sestavljen na enak način kot delavski svet TOZD, kar pomeni, da morajo biti v odboru samoupravne delavske kontrole zastopani vsi deli TOZD oz. DSSS najmanj z enim delegatom, s tem, da ima po zakonu o organe samoupravne delavske kontrole odbor samoupravne delavske kontrole od tri do petnajst članov.
V preteklem obdobju so imele posamezne TOZD oz. DSSS na-
slednje število članov:
1.	TOZD	AVTOOPREMA —TAP	5	članov
2.	TOZD	GUMARNA	7	članov
3.	TOZD	KOVINSKA OBDELAVA	5	članov
4.	TOZD	KOMERCIALA	5	članov
5.	TOZD	ORODJARNA	5	članov
6.	TOZD	PRECIZNA MEHANIKA	5	članov
7.	TOZD	SERVISI	5	članov
8.	TOZD	VELIKA OPREMA	5	članov
9.	TOZD	VZMETARNA	3	člane
10.	TOZD	VZDRŽEDANJE	5	članov
11.	DSSS	9 članov
B. SAMOUPRAVNI ORGANI DO
Delavci vseh TOZD in DSSS morajo izvoliti svoje delegate v samoupravne organe DO, in sicer v:
a)	delavski svet
b)	odbor samoupravne delavske kontrole
c)	skupo disciplinsko komisijo.
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE sestavljajo delegati delavcev iz vseh TOZD in DSSS izvoljeni v sorazmerju s številom delavcev, zaposlenih v posameznih TOZD in DSSS.
(Nadaljevanje na 10. strani)
(Nadaljevanje a 9. strani)
V skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v DO se v sorazmerju s številom delavcev v TOZD in DSSS izvoli naslednje število delegatov:
1.	TOZD AVTOOPREMA —TAP
2.	TOZD GUMARNA
3.	TOZD KOMERCIALA
4.	TOZD KOVINSKA OBDELAVA
5.	TOZD ORODJARNA
6.	TOZD PRECIZNA MEHANIKA
7.	TOZD SERVISI
8.	TOZD VZDRŽEVANJE
9.	TOZD VELIKA OPREMA
10.	TOZD VZMETARNA
11.	DSSS
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE
5 delegatov 5 delegatov 3 delegate 3 delegate 3 delegate
2	delegata
3	delegate 3 delegate
3	delegate 2 delegata
4	delegate
KONTROLE DELOVNE ORGA-
NIZACIJE je sestavljen iz delegatov vseh TOZD in DSSS. Vsaka TOZD in DSSS izvoli v odbor samoupravne delavske kontrole DO enega člana.
SKUPNA DISCIPLINSKA KOMISIJA je sestavljena iz lihega števila članov, vštevši predsednika in namestnika predsednika.
TOZD in DSSS v skupno disciplinsko komisijo izvolijo:
—	vse TOZD in DSSS predsednika in namestnika predsednika po skupni kandidatni listi
—	vse TOZD in DSSS 5 delavcev (zunanjih članov) po skupni kandidatni listi, ki jo je določil zbor druženega dela Skupščine občine Ptuj
—	vsaka TOZD in DSSS 2 člana.
TOZD Kovinska obdelava je že pod novo streho
4.	VOLILNI POSTOPEK
Kandidate za delegate posameznih samoupravnih organov predlagajo delavci na kandidacijskih konferencah, ki jih sklicuje sindikalna organizacija. Kondidacijske konference se sklicujejo v posameznih delih delovnega procesa.
Kandidacijske konference se morajo sklicati po razpisu volitev, opraviti pa se morajo najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja.
Na kandidacijskih konferencah se piše zapisnik. Zapisniki kandidacijskih konferenc se skupaj z navedbo določenih kandidatov predložijo sindikalni organizaciji TOZD oz. DSSS.
Sindikalna organizacija mora dobiti pismeni pristanek vseh kandidatov, ki jih določi za posamezne samoupravne organe, da sprejmejo kandidaturo in to pred določitvijo kandidatne liste.
Kandidate za delegate v posamezni samoupravni organ določijo sindikalne organizacije v TOZD, DSSS in DO in sicer:
A.	Sindikalna organizacija DO določi kandidate in sestavi skupno kandidatno listo ter določi njeno obliko (odprta ali zaprta) za:
—	predsednika in namestnika predsednika skupne disciplinske komisije
—	pet (5) zunanjih članov skupne disciplinske komisije (izven delovne organizacije) s kandidatne liste, ki jo je določil zbor združenega dela SO Ptuj in sicer:
— Anton Banko
— Ivan Ogrinc
— Franc Burjan
— Marta Pintarič
— Jože Šeruga.
B.	Sindikalne organizacije v TOZD in DSSS potrdijo skupno kandidatno listo iz točke A, določijo kandidate in sestavijo svojo kandidatno listo ter določijo njeno obliko (odprta ali zaprta) za:
—	delegate v delavski svet DO
—	2 člana v skupno disciplinsko komisijo
—	1 člana v odbor samoupravne delavske kontrole DO
—	delegate v delavski svet TOZD oz. DSSS
—	delegate v odbor samoupravne delavske kontrole TOZD oz. DSSS.
Kandidate za delegate v posamezne samoupravne organe določi sindikalna organizacija na podlagi predlogov kandidatov, ki so bili podani na kandidacijskih konferencah.
Določijo se lahko samo kandidati, ki so bili predlagani na teh konferencah. O določanju kandidatov v sindikalni organizaciji se piše zapisnik.
Sindikalna organizacija mora predložiti kandidatno listo v potrditev volilni komisiji najkasneje 10 dni pred dnevom glasovanja. Kandidatni listi je potrebno priložiti tudi pismeni pristanek vsakega izmed kandidatov, ki se predlagajo na listi, da sprejme kandidaturo, ter zapisnike o delu kandidacijskih konferenc in o delu sindikalne organizacije pri sestavi kandidatne liste.
Kandidatna lista mora obsegati za vsak del delovnega procesa oziroma za vsak organ DO najmanj toliko kandidatov, kolikor delegatov je treba izvoliti iz vsakega dela delovnega procesa oziroma kolikor delegatov je treba izvoliti v posamezni samoupravni organ DO, Kandidati morajo biti navedeni na kandidatni listi po abecednem redu, posebej za vsak organ DO, za organa TOZD pa po delih delovnega procesa in tu zopet po abecednem redu.
Volilna komisija preizkusi takoj, ali je kandidatna lista sestavljena v skladu z zakonom in ali je pravočasno vložena.
Volilna komisija lahko ugotovi, da je kandidatna lista v skladu z zakonom, lahko jo vrne organizaciji sindikata, da popravi formalne pomanjkljivosti ali pa jo zavrne. Če ugotovi volilna komisija, da je bila kandidatna lista prepozno vložena ali, da so v listi bistvene pomanjkljivosti glede vseh, ali glede posameznega kandidata, zavrne listo v celoti ali samo predlog kandidatur, glede katerih je ugotovila pomanjkljivosti. Kandidatno listo zavrne tudi v primeru, če formalne pomanjkljivosti niso bile pravočasno odpravljene.
Volilna komisija mora odločiti o ugotovitvi skladnosti z zakonom ali o zavrnitvi kandidatne liste najpozneje v 48 urah od ure, ko je prejela listo. V istem roku mora volilna komisija pozvati organizacijo sindikata, da odpravi ugotovljene pomanjkljivosti.
Volilna komisija razglasi sprejeto kandidatno listo skupaj s svojo ugotovitvijo, da je lista v skladu z zakonom, najpozneje šest dni pred dnevom volitev.
Volilna komisija vnese vse kandidate iz kandidatne liste na glasovnico na enak način, kot so bili kandidati navedeni v kandidatni listi.
Na glasovnici mora biti navedeno, koliko delegatov je treba izvoliti v vsak organ oziroma iz vsakega dela delovnega procesa.
Dan pred volitvami mora volilna komisija poslati volilnim odborom vso volilno gradivo (potrjeno kandidatno listo, volilni imenik za vsako volilno mesto, posebno skrinjico za glasovnice, potrebno število glasovnic, obrazec zapisnika o delu volilnega odbora).
Zapisnik, glasovnice in vso drugo volilno gradivo pošlje volilni odbor takoj po končanem glasovanju volilni komisiji.
Glasuje se tajno z glasovnicami tako, da volilec obkroži zaporedno številko pred imenom tistih kandidatov, za katere želi glasovati. Delavec lahko glasuje za toliko kandidatov kot je treba izvoliti delegatov za posamezni samoupravni organ, vendar samo za tiste kandidate, katerih imena so vpisana na glasovnici. Glasovi, oddani za delavce, ki niso določeni kot kandidati, se ne upoštevajo.
Za delegata v posameznem samoupravnem organu je izvoljen delegat, ki dobi večino glasov vseh delavcev v TOZD. Če je na kandidatni listi več kandidatov, kot je treba izvoliti delegatov (odprta kandidatna lista), so izvoljeni tisti kandidati, ki cfobijo največ glasov, pri čemer pa morajo obvezno dobiti večino glasov vseh delavcev v TOZD.
Volilne rezultate ugotovi volilna komisija na podlagi rezultatov glasovanja na vseh volilnih mestih. O delu volilne komisije pri ugotavljanju volilnih izidov se piše zapisnik. Volilne komisije TOZD in DSSS morajo takoj popredovati zapisnik o ugotovljenih volilnih rezultatih volilni komisiji DO, ki mora rezultate glasovanja za izvolitev samoupravnih organov DO takoj objaviti na oglasnih deskah.
Rezultate glasovanja za delegate v samoupravne organe TOZD oz. DSSS objavi volilna komisija TOZD oz. DSSS.
O izidu volitev mora volilna komisija DO poročati delavskemu svetu DO, volilne komisije TOZD in DSSS pa delavskim svetom TOZD in DSSS.
Delavski svet DO na svoji prvi seji po volitvah verificira mandate izvoljenih delegatov v samoupravne organe DO, delavski sveti TOZD oz. DSSS pa v samoupravne organe TOZD oz. DSSS.
Izvoljenim članom oziroma delegatom mora biti vročeno potrdilo o njihovi izvolitvi.
5.	STRNJEN PRIKAZ VOLILNIH OPRAVIL
1.	Razpis volitev
2.	Imenovanje volilnik komisij
3.	Imenovanje komisij za sestavo volilnih imenikov
4.	Izdelava in razgrnitev volilnih imenikov
5.	Vložitev zahtev za popravek volilnih imenikov
6.	Sklic in izvedba kandidacijskih konferenc
7.	Predložitev kandidacijskih list, zapisnikov pismenega
pristanka kandidatov volilnim komisijam
8.	Preizkus kandidatnih list
9.	Razglasitev kandidatnih list
10.	Imenovanje volilnih odborov
11.	Predaja volilnega materiala in inštruktaža volilnih odborov
12.	Priprava volišča
13.	Glasovanje
14.	Ugotovitev rezultatov glasovanja, predaja poročila
15.	Ugotovitev in objava rezultatov volitev
16.	Poročanje delavskim svetom	Vodja splošnega sektorja:
Alojz Šalamun
Razmišljanje o delovnem času
MESTNI KINO p. o. telefon: 771-306
Spored filmov za mesec marec 1983
Če bi človek opazoval maše dvorišče, bi lahko opazil, da je pri nas zelo živahno. Ljudje nenehno prihajajo in odhajajo. Je to mogoče? Ja, pri nas je.
Ko smo začeli <razmišljati o tem, da Ibo vendarle treba nekaj storiti, da bo pot do .stabilizacije krajša, smo se odločili za različen delovni čas. Torej delovni čas prilagoditi tako, da bo potrebno čim manj umetne svetlobe, po druge strani pa bo delovni učinek nekoliko boijši. Torej proizvajali bomo bolje, več in ceneje. Zato smo se odločili premakniti pričetek delovnega časa za eno uro. Nastalo pa je približno tole:
Ta slika je bila včasih dokaj pogostna, bo odslej drugače?
—	Po starem, to je ob 6. uri še vedno prihajajo na delo proizvodni delavci in delavci nekaterih spremljajočih služb.
—	Ob 7. uri imajo določen čas za prihod na delo enoizmenske proizvodne enote in TOZD Komerciala.
—	Od 7. do 8. ure prihajajo na delo delavci DSSS.
— Delavci AOP pa prihajajo na delo, kot to zahteva narava dela.
To so uradni prihodi na delo! Koliko pa je odhodov iz dela? Številčno seveda enako, le da je časovno ta paleta še mnogo pestrejša. Kdo je tako mogočen, ki bi lahko med vsem tem razvozlal, kdo mo-ra kdaj in koliko delati? Če že ne delati, pa biti vsaj prisoten na delovnem mestu.
Kontrola prisotnosti na delu z vpisnimi listi ni najidealnejša rešitev, saj je prišla lažna solidarnost še [bolj do veljave. Pa tudi sicer nekateri energično zavračajo takšen način evidentiranja prisotnosti. Sprijazniti se bomo morali s tem, da pa je vendarle treba začeti nekoliko drugače. Tu mislim na to, da je evidenca potrebna. Da je treba priti na delo, ko to čas zahteva. Pravzaprav bi se morali vpisati že nekoliko prej, torej toliko, da bi ob času, ki je določen za začetek dela, že delali. Smo kdaj razmišljali o tem, da si moramo takrat, ko se želimo peljati z vlakom, kupiti vozovnico že nekoliko prej, kot odpelje vlak. Če se seveda hočemo peljati s tem vlakom. iPa smo kdaj ob tem pomislili, da nam železnica jemlje nekoliko več časa, kot je potrebno za samo vožnjo. Tu pa vzbuja misel na to, da bi se morali vpisati na listo prisotnosti nekoliko prej. in sicer toliko, da ilahko začnemo delati, ko to zahteva dogovor.
Različni pričetki dela so nam prinesli različne težave, kot so prevozi, prehrana, otroško varstvo itd. Sicer pa je sedaj, ob izidu glasila že zopet drugače. Bolje?
Pust je že za nami, nekateri pa še vedno niso sneli mask . . .

1. marca 1983: »SMRTONOSNI SHAOLIN« — hongkonški barvni film, ob 18, im 20. uri
)2. in 3. marca: »LADY CHATTERLEV 'IZ TOKIA« — japonski barvni film, ob 18. in 20. uri
4.	in 6. marca: »ZA TVOJE OČI« —• angleški barvni film (James Bond 007), ob 18. in 20. uri; v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri; v nedeljo ob 10. uri angleški barvni risani film »NEUSTRAŠNI POPAJ«
8. im 9. marca: 13 SINOV RUMENEGA ZMAJA — hangkonški barvni film, ob 18. in 20. uri
10.	in 11. marca: KOŠMAR —• angleška barvna srhljivka, ob 18. in 20. uri
12. in 13. marca: VZPON IN PADEC IDI AMINA — angleški barvni film, ob 18. in 20. uri; v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri; v nedeljo ob 10. uri ameriški barvni risani film OBUTI MAČEK
15.	in 16. marca: VENERIN VRT — ameriški barvni film, ob 18. in 20. uri
17.	in 18. marca: TA AMERIKA I. DEL — angleški barvni film, ob
18.	in 20. uri
19.	in 20. marca: PASJI SINOVI — ameriška barvna komedija, ob 18. ini 20. uri; v nedeljo ob 16., 18. im 20. uri; ,v nedeljo ob 10. uri ameriški barvni risani film POPAJEVE NORČIJE
22. in 23. marca: MASKIRANI VOZNIK — japonski barvni film, ob 18. in 20. uri
24.	im 25. marca: VARNOST ZAGOTOVLJENA — homgkonška barvna
komedija, ob 18. in 20. uri
26. in 27. marca: HEAVV METAL — ameriški glasbeni film (animirani celovečerni film za odrasle) in sicer ob 18. in 20. uri v nedeljo pa ob 16., 18. in 20. uri. Ob 10. uri matineja ameriškega barvnega risanega filma TOM in J6RRY.
25.	in 26. marca: V terminu nočnega kima LJUBEZEN V HOTELU
TIROL — zahodmonemška barvna erotična komedija
29. in 30. marca: GOLJUFIVA liGRA — ameriška barvna pustolovka, ob 18. in 20. uri
31. marca: PROJEKT UMOR — ameriški barvni akcijski film, ob 18. in 20. uri
1. do 3. aprila: RESNIČNE ZGODBE VI. DEL — nemški barvni erotični film, ob 18. in 20. uri; v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri; v nedeljo ob 10. uri TOM IN JERRY VEČNA TEKMECA
Alkoholizem na delovnem mestu
Ker vemo, da je alkoholizem bolezen im alkoholik bolnik je jasno, da tak človek, ki je odvisen od alkohola, zelo slabo opravlja svoje delo. Po večletnem uživanju alkohola postane človek psihično in fizično odvisen, To se tudi odraša v njegovem delu. Na delovnem mestu ni več siguren, prihaja do pogostih nesreč im pa obenem tudi do materialne škode, kakor tudi do ogroženosti drugih sodelavcev. Dogaja se, da nekateri delavci znajo spretno prikriti svoje pitje na delovnem mestu dočim drugi tega ne znajo in so takoj oporni. Tudi marsikatera žena ne ve, da je njen mož na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Nekateri so res bolj pazljivi in spretni, vendar tudi takšnim se slej ko prej zgodi nesreča, seveda ker je bil prisoten alkohol. Taki delavci se poslužujejo raznih zvijač in izgovorov. Če že ne pride vinjen na delo, pa prinaša pijače ilegalno mimo vratarja, v žepu, vrečki ali aktovki. Pijača se prinaša tudi v večjih količinah ob kakšnem rojstnem dnevu ali kaj podobnega. Ker gotovi alkoholiki prikrivajo na delovnem mestu, da so alkoholiki, vendar doma pred ženo to ne morejo naurediti. Vendar se zgodi tu pa tam, da nekatere žene še niso opazile, da je mož vinjen ko pride iz službe, si pogosto mislijo, da je pač izmučen, ker ise doma zvali na kavč in zaspi. To se zgodi morda 2—3 krat. Potem pa žena to sprevidi in začne gledati drugače. Večkrat se žene obrnejo na delovno organizacijo, češ, da mož prihaja pijan iz službe, vendar tam o tem ne vedo ničesar, ker on tam skrbno pazi, da ne napravi kakšne napake. No potem tudi v službi začnejo polagati večjo pazljivost na takega delavca in seveda se zgodi da ga kar hitro opazijo, da ni v treznem stanju. Potem ga začnejo opominjati, vendar taki opomini ne zaležejo dosti, dokler me pride do obravnave pri disciplinski komisiji. Vendar tudi ti ukrepi pri nekaterih ne pomagajo, tako, da delavca z zadnjim obravnavanjem postavijo, pred dejstvo ali zdravljenje ali odpust. Najdejo se tudi takšni, da se odločijo za odpust. Nekateri pa to vzamejo bolj resno in se odločijo za zdravljenje. So. pa tudi takšni, da po končanem zdravljenju res nekaj časa abstinirajo, da si pridobijo zopet delno zaupanje v delovni organizaciji, ti pa potem začnejo zopet piti.
Začnejo se znova razno razni ukrepi od premeščanja z delovnega mesta na nižjo delovno mesto, če pa še to ne pomaga potem je odpust.
Z odpustom iz službe se pogosto zgodi, da se tudi žena loči in tako razpade družina, alkoholik pa ostane sam brez družine in službe in največkrat tudi brez pivske družbe. Ostane dejansko sam. Sam v najglobjem pomenu te besede. Z njim je samo njegova usoda, skorajšnji propad in konec ...	Petek Albin
DISCIPLINSKI UKREPI
Na podlagi določil 172. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavljamo ukrepe, katere je skupna disciplinska komisija izrekla na obravnavah.
1.	Ladislav SOVDAT, zaposlen na delih in nalogah pripravljanje jedil, je odgovore, ker je v nočni izmeni iz 5. na 6. 11. 1982 opravljal svoje delo v vinjenem stanju. Stem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 30. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski u-krep JAVNI OPOMIN.
2.	Franc ČURIČ, zaposlen na delih iin nalogah varnostnik, je odgovoren, ker je dne 24. 6. 1982 prišel na delo v vinjenem stanju in čez nekaj časa zapustil vratarnico ter se pri kolesarnici vle-gel na travo in zaspal. Vratarnico in vhodna vrata v DO' je pustil odklenjena. S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti, navedenih v 30., 34. in 42. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski u-krep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
3.	Danilo LETONJA, zaposlen na delih in nalogah struženje srednje zahtevnih odlitkov, je odgovoren, ker je v času od 6. do
11.	10. 1982 na delovni nalog napisal število izdelkov, katerih pa ni izdelal in dne 23. 11. 1982 je skril vpenjalno pušo na stroju na katerem dela, tako da dne 24. 11. 1982 v dopoldanski izmeni ni bilo mogoče opraviti planiranega dela ter zaradi utemeljenega suma, da je pušo skril v garderobno omaro, je bila le-ta 24. 11. komisijsko odprta, v njej pa so bili najdeni različni predmeti, za katere pa ni bil zadolžen. S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti, navedenih v 8., 21. in 64 točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin, izrekla disciplinski ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
Istočasno je komisija tudi izrekla,, da ukrepa ne bo izvršila, če delavec v enem letu od dneva pravnomočnosti odločbe ne bo huje kršil delovne obveznosti. Komisija! je istočasno tudi izrekla, da mora povrniti materialno škodo v znesku 1.563,24 din.
4.	Srečko ČEH, zaposlen na delih in nalogah elektrovarenje polizdelkov, je odgovoren ker je dne 19. 3. 1982 neopravičeno izostal z dela in je bil dne 21. 5. 1982 pod vplivom alkohola, zaradi česar je bil kasneje tudi odstranjen z dela. S tem je storil več hujših( kršitev delovnih obveznosti, navedenih v 4., 21. in 30. točki 157, člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni o-bravnavi ob upoštevanju vseh
^ ^	JZtJj HEČI4 IZD43 frcHO TVt>f (!	špDAUtJ-i, 50.
MrtC 'speEhEHon	<?-*>? -ve piw/U4
6p/7.6.«PoiČ>' rj£ -f£Ebo u'SE.tVL C^Ela '
okoliščin izrekla disciplinski u-krep PRENEHANJE! DELOVNEGA RAZMERJA.
Istočasno je komisija tudi izrekla, da ukrepa ne bo izvršila, če delavec v 6. mesecih ne bo huje kršil delovne obveznosti.
5.	Mirko GOLOB, zaposlen na delih in nalogah rezkanje zahtevnih odlitkov, je odgovoren, ker je v času od 2. do 7. 6. 1982, to je 4 delovne dneve, neopravičeno izostal z dela in s storjenimi dejanji temeljni organizaciji povzročil materialno škodo. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4. in 21. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin, izrekla disciplinski ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
Istočasno je komisija izrekla, da ukrepa ne bo izvršila, če v
3.	mesecih ne bo huje kršil delovne obveznosti. Komisija je tudi izrekla, da mora vrniti povzročeno materialno škodo v pavšalnem znesku 2.000 din.
6.	Jože VIDOVIČ, zaposlen na delih in nalogah posluževanje pri varjenju, je odgovoren, ker je od 18. 8. 1982 dalje neopravičeno izostal z dela. S tem je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, navedeno v 4. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
7.	Franc EMERŠIČ, zaposlen na delih in nalogah vulkanizira-nje gumi tehničnih izdelkov, je odgovoren, ker je dne 23. 9. 1982 prinesel 10 litrov alkohola v temeljno organizacijo. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 30. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh o-koliščin izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
8.	Konrad BERLAK, zaposlen na delih in nalogah vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov, je odgovoren, ker je od 17. 8. 1982 dalje neopravičeno izostal z dela. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v
4.	točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski u-krep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
Zoper navedeno pa je Berlak Konrad vložil zahtevo za varstvo pravic, vendar pa je DS TOZD Gumama sklenil, da se zahtevi za varstvo pravic ne ugodi in se potrdi odločba skupne disciplinske komisije.
9.	Avgust ŠIJANEC, zaposlen na delih in nalogah obnova komplet zavornih agregatov, je odgovoren, ker je dne 23. 10. 1982 neopravičeno izostal z dela. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4
točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
Istočasno je komisija izrekla, da ukrepa in bo izvršila, če delavec v 1 letu od dneva pravnomočnosti odločbe ne bo huje kršil delovne obveznosti.
10.	Ivan VESELKO, zaposlen na delih in nalogah vlivanje na prostem livu, je odgovoren, ker je dne 12., 15. in 18. 6. 1982 neopravičeno izostal z dela, iin je dne 17. 6. 1982 delal samo 1 uro, nato pa brez dovolilnice zapustil delo in delovno organizacijo ter s storjenimi dejanji temeljni organizacij povzročil materialno škodo. S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti, navedenih v 4., 21. in. 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih; za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski u-krep JAVNI OPOMIN. Istočasno je komisija tudi izrekla, da mora povrniti povzročeno materialno škodo v pavšalnem znesku 1700 din.
11.	Marija ŠULIGOJ, zaposlena na delih in nalogah galvanizi-ranje izdelkov, je odgovorna, ker je dne 13. 11. 1982 ob 21,20 uri samovoljno z ostalimi delavkami zapustila delo v galvamki. S tem je storila hujšo kršitev delovnih obveznosti, navedeno v 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar ji je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
12.	Marija KOVAČIČ, zaposlena na delih in nalogah galvanizi-ranje izdelkov, je odgovorna, ker je dne 13. 11. 1982 ob 21,20 uri samovoljno zapustila delo v gal-vaniki skupaj z ostalimi delavkami. S tem je storila hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar ji je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upošte-
vanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
13.	Justina KRUŠIČ, zaposlena na delih in nalogah galvani-ziranje izdelkov, je odgovorna, ker je dne 13. 11. 1982 ob 21,20 uri samovoljno z ostalimi delavkami zapustila delo v galvaniki. S tem je storila hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar ji je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
14.	Terezija TOPOLNJAK, zaposlena na delih in nalogah gal-vaniziranje izdelkov, je odgovorna, ker je dne 13. 11. 1982 ob 21,20 uri samovoljno z ostalimi delavkami zapustila delo v galvaniki. S tem je storila hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar ji je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
15.	Ana PROSENJAK, zaposlena na delih in nalogah galvanizi-ranje izdelkov, je odgovorna, ker je dne 13. 11. 1982 ob 21,20 uri samovoljno z ostalimi delavkami zapustila delo v galvaniki. S tem je storila hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar ji je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
16.	Franc MIHELIČ, zaposlen na delih in nalogah brušenje in poliranje izdelkov, je odgovoren, ker je dne 13. 11. 1982 samovoljno zapustil svoje delo in odšel v umivalnico, kjer ga je o 18,25 uri našla komisija igrati karte. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 33. in 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
(Nadaljevanje na 13. strani)
Zdravku Jakopoviču v spomin
Ko smo kot vsak prvi delovni dan v tednu tudi tokrat prišli na svoja delovna mesta, nas je presunila tragična novica, da Zdravka ni več med nami, njegovo delovno mesto je ostalo prazno, delo s katerim je v svoji mladostniški vnemi začel, je ostalo nedokončano.
Že kot majhnemu otroku mu usoda življenja ni bila naklonjena, saj je moral že v zgodjnih otroških letih po svetu, pot ga je vodila iz sosednje republike Hrvatske, iz njegovega rojstnega kraja Vineža pri Puli pripeljala v Slovenijo, v Gajevce in v našo delovno organizacijo. Skozi vsa ta leta njegovega kratkega življenja ga je spremljala želja, da bi se delovno usposobil, pridobil poklic in si sam zagotovil socialno varnost. V letu 1975 se je z željo, da bi se izučil v eni izmed avtomobilskih strok obrnil na naš kolektiv, ki je takrat njegovi prošnji ugodil in od takrat pa do njegovega tragičnega konca je bil član našega kolektiva, ki mu je po svojih možnostih na njegovi težki življenjski poti pomagal, ga usmerjal, z željo, da bi tudi on enkrat postal samostojen, odrasel človek, ki bi si v bodočnosti ustvaril svoj dom in pozabil na težka leta otroštva. Vemo, da so ga vse skozi njegovega kratkega življenja spremljale težave vsakdanjega življenja, ki jih je do nedavnega znal pramagovati. V boju s težavami življenja pa so mu začele pešati moči, izgubil je zaupanje v boljši jutri in si izbral pot, s katere pa žal ni vrnitve.
Zahvaljujemo se mu za vse, kar je doprinesel našemu kolektivu in mu želimo miren počitek v slovenski zemlji.
Njegovim najbližjim pa izrekamo iskreno sožalje.
Sodelavci TOZD SERVIS
Zahvale
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame Bojane Komljenovič, se iskreno zahvaljujem sodelavcem DO AGIS DSSS za izraženo sožalje ter izkazano pomoč.
Stevo Komljenovič
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta Berghaus Milana se iskreno zahvaljujem delavcem Agisa TOZD Gumama za darovano cvetje, denarno pomoč, izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti.
Žena Majda s sinovi
SMEROKAZ KADROV
< PRIŠLI
ODŠLI
DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU JANUARJU 1983 TOZD GUMARNA
—	KUHAR FRANC, delavec vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov — za nedoločen čas
—	TETIČKOVIČ MARJAN, avtomehanik vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov — za nedoločen čas
—	MLAKAR MILAN, delavec vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov — za nedoločen čas
—	MULEJ JOŽEF, ekon. tehnik sestavljanje gumijevih zmesi — za nedoločen čas
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	HONOMIHL JOŽE, delavec struženje polizdelkov in izdelkov
—	VAJSBAHER SMILJAN, delavec struženje polizdelkov in izdelkov
TOZD ORODJARNA
—	BELA MIROSLAV, prodajalec izdelovanje zahtevnih štančnih orodij in priprav — za nedoločen čas
TOZD VELIKA OPREMA
—	VIDOVIČ JOŽEF, voznik mot. vozil sprejemanje in izdajanje normir. mater. — za nedoločen čas
—	VAJSKOPF STANISLAV, delavec montiranje sedežev — za določen
—	MIHELIČ BRANKO, avtomob. klepar montiranje sedežev — za določen čas
—	KOLARIČ FRANC, delavec montiranje sedežev — za določen čas
—	VRHOVŠEK DOMINIK, delavec montiranje sedežev — za določen čas
TOZD VZDRŽEVANJE
—	PAL STANISLAV, elktro tehnik — jaki tok
manj zaht. elektrik, dela na str. in napr. — za nedoločen čas
—	NEDELJKO JANEZ, elektroinstalater zaht. elektrik, dela na strojih in napravah — za nedoločen čas
—	VINDIŠ MARJAN, strojni tehnik izdel. tehnol. dok. in defekt, str. za
stroj. el. — za določen čas TOZD VZMETARNA
—	BELA BOJAN, delavec šabloniranje manj zahtevnih vzmeti — za določen čas
—	VEČERJEVIČ FRANC, strojni tehnik pripravnik — za določen čas
DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU JANUARJU 1983 TOZD AVTOOPREMA
—	PIVKO EMIL, orodjar
struženje na univerzalni stružnici — odsl. voj. roka
TOZD GUMARNA
—	ZEMLJARIČ IVAN, avtomehanik vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov — času posk. dela
—	KRULC BRANKO, pr. viličarist transportiranje z vilič. in el. vozičkom — delo za določen čas
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	ŽUNKOVIČ JOŽE, ing. stdojništva vodenje in org. dela TPP — sporazumno
—	BRATUŠEK ANTON, strojni tehnik izdelovanje zaht. tehnol. dokumentacije — sporazumno
TOZD ORODJARNA
—	TOMAŠIČ MIRKO. ing. org. dela vodenje operativne priprave dela — sporazumno
—	ČUŠ BRANKO, rezkalec opravljanje manj zaht. rezk. del — odsl. voj. roka
TOZD VELIKA OPREMA
—	BELA BOJAN, delavec
montiranje sedežev — delo za dolo-
DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU DECEMBRU 1982 DSSS
—	PETEK JANKO, ekonomist pripravnik — za določen čas
—	ČEH MARJAN, ekonomist pripravnik — za določen čas
Ob boleči izgubi dragega očeta Petra Bombeka se zahvaljujem sodelavcem TOZD Komerciala in TOZD Servis motornih vozil za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Katica Majcen Konrad Bombek
TOZD KOMERCIALA
—	BARAG ZVONKO, elektrotehnik servisiranje in poučevanje tujih serviserjev v praktičnem pouku — za nedoločen čas
TOZD GUMARNA
—	VINKO MARINKA, admin. tehnik ročno obrezovanje in brušenje gum. izdelkov — za nedoločen čas
—	GRABAR DUŠAN, delavec vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov — za določen čas
—	TETIČKOVIČ ROBERT, medic, tehnik vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov — za določen čas
—	TURK IVAN, mont. ogrev. naprav vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov — za določen čas
—	TURK JANKO, delavec
rezanje surovca — za nedoločen čas
—	KOLEDNIK BOJAN, delavec skladiščenje osnovnega materiala — vrnitev iz JLA
—	BOJIČ SLOBODAN, pr. upr. s tež. gradb. meh.
vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov — za določen čas
—	GORIČAN KARL, delavec vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov — za določen čas
—	HARI MARIJA, pr. delavka
ročno obrezovanje in brušenje gum. izdelkov — za nedoločen čas
—	ZEMLJARIČ IVAN, avtomehanik vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov — za določen čas
—	KMETEC JOŽEF, orodjar vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov — za določen čas
TOZD VZMETARNA
—	MEŠKO VLADIMIR, delavec šabloniranje manj zahtevnih vzmeti — za nedoločen čas
DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU DECEMBRU 1982 DSSS
—	LORBEK NADA, dipl. pravnik pravna dela — delo za določen čas
—	GRABNER ALOJZIJA, delavka razmnoževanje dok. in vod. evidenc — upokojitev
—	TAŠNER KARL, delavec
vratarsko čuvajska dela — upokojitev
—	MAJHEN ŠTEFAN, delavec vratarsko čuvajska dela — invalidska upokojitev
TOZD KOMERCIALA
—	NORKOVIČ TOMISLAV, stroj, tehnik org. servisne službe — sporazumno
—	BERGHAUS BREDA, ekonom, tehnik M'kvidiranje faktur — delo za dolo-
TOZD* AVTO OPREMA
—	ARTENJAK NEŽA, delavka struženje na RTS 26, 28 — upokojitev
TOZD GUMARNA
—	BERLAK KONRAD, delavec vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov — izključitev
—	TRAFELA JELKA, delavka
rezanje surovca — na lastno željo TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	TOPLAK IRENA, delavka
struženje polizdelkov in izdelkov — izključitev TOZD ORODJARNA
—	PERNEK LEOPOLD, orodjar
izv. spec. del na vzdrž. or. in priprav — po sili zakona TOZD VELIKA OPREMA
—	LAH MILAN, zastekljevalec montiranje sedežev — na lastno željo
—	LAH SLAVKO, delavec montiranje sedežev — na lastno željo
—	GAJZER DARKO, delavec montiranje sedežev — na lastno željo
(Nadaljevanje z 12. strani)
17.	Milan GRANDA, zaposlen na delih in nalogah brušenje in poliranje izdelkov, je odgovoren, ker je dne 13. 11. 1982 samovoljno zapusti! svoje delo in odšel v umivalnico, kjer ga je ob 18,25 uri našla komisija igrati karte. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 33. in 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
18.	Alojz SUŽNIK, zaposlen na delih in nalogah brušenje in poliranje izdelkov, je odgovoren, ker je dne 13. 11. 1982 samovoljno zapustil delo in odšel v umivalnico, kjer ga je ob 18,25 uri našla komisija igrati karte. S tem je storil hujšo kršitev delovne discipline, navedeno v 33. in 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
19.	Franc VIDOVIČ, zaposlen na delih in nalogah brušenje in poliranje izdelkov, je odgovoren, ker je dne 13. 11. 1982 samovoljno zapustil svoje delo in odšel v umivalnico, kjer ga je ob 18,25 uri našla komisija kot gledalca pri igranju kart. S tem je štorij hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
20.	Jakob JANŽEKOVIČ, zaposlen na delih in nalogah brušenje in poliranje izdelkov, je odgovoren, ker je dne 13. 11. 1982 samovoljno zapustil svoje delo in odšel v galvaniko, (kjer ga je ob 18,25 uri našla komisija kot gel-dalca pri igranju kart. S tem je storil hujšo kršitev delovne ob-
veznosti, navedeno v 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
21.	Martin MAJAR, zaposlen na delih in nalogah brušenje in poliranje Izdelkov, je odgovoren, ker je dne 13. 11. 1982 samovoljno zapustil delo in igral karte v prostorih umivalnice, kjer ga je ob 18,25 uri našla komisija za ugotavljanje prisotnosti na delu. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 33. in 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
22.	Silvo KONDRIČ, zaposlen na delih in nalogah brusilec, je odgovoren, ker je dne 19. 10. 1982 samovoljno zapustil svoje delo in bil odsoten od 11. do 1230 ure. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
SERVIS MOTORNIH VOZIL 1. LESKOVAR Ivan: zaposlen na delih in nalogah zahtevna av-tomehanska dela ZASTAVA le odgovoren, ker se je:
—	dne 14. 5. 1982 neprimeimo obnašal do stranke, katera je pripeljala vozilo na popravilo v TOZD in s tem blatil ugled temeljne orgamizacije.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti (navedeno v 10. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep
—	JAVNI OPOMIN.
AGIS ■ STRAN 13
	Izlili							Z lOtePR' TITA lN07- nicA FlLWi KOMIK ARkin LFSItmA?, SKArlllN HCS1L0 iMe	VAGON M SPANJE	elAn	OPAN- žAbA MORSKI AU RecMi NAdfts	2&c >I>etl NA£l V	M					‘-S	'EU 'i v OPSU)
SfeTAvtL EDI klAV.MC	AViVuiT FILOZOF (Emil)	AšEek.- čevA. PeSEM	NAoVi&JI V(LH Komvftui!	III	(POPISU/ V GLASILO	KONTNI ?LM							v	NApRtP. NOSOM. moštvo	Vino-; RopNA rast- lina	IVO ŠOHLI	6u6(JAJ	LIGUT 0&cH£- ■STR/)	
/ftST' MI NA					OBLA- ČILO					eoft- EILkJIK									
f)LPl- Ni&r					DUHAVA \i vnMi IVAH SRAUo					Povp-T- minA 'mJ\ stezi oPAun									
A LOT									OSTERC UTI7A			VRSTA tezeTA OSLCN GLftS				KAČA veli- kanka			
P021VI- Nuesio Oirue								Kitari ST CLftPTON	GF.SLO IEM€L„ FILMSKA igralka							te&ea-	NAPŽ piM/sr	ŽL/7	PevM .. • v ■
	1	i"				tlistak MESTO V 'zRAeuj								žkepsk/ Pesnik HmsoP	NftsrAvA REKA				
m -						JcgimM 7£ze				VUHLO-©LAi/r i ANTON									
					—- -,		F^vA ČRKA	CAiOKftf KALIJ					MAteP. PAN vstaje							
						>									3AK05 (Ho«4ce)				
&
KAD 3E TO "ŽIVO IN AMNULO DELO"?-
MINULO PA TISTO,
KI GA NISI OPRAVIL..
Puntam
POMANJKANJE ... (v Agisu)
M J S£ 6plč)tt	.
med'sc/
TOVARIŠ, VI STE KRIVI ZA SLABO STANJE V DO . . .
V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Marinka Zorec, Albin Rojs, Osenjak Stanko, Anton Meško, Anica Auer, Maks Potočnik, Oto Mesarič, Majda Gabrovec, Anton Zagoranski, Miroslav Simonovič, Anica Klemenčič. Odgovorni urednik Maks Menoni, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 2300 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 321/1-72 z dne 30. maja 1977.