i. w _ vornt sa vsa nspoatavna oija- Vlada j« obvestili povsljnlšt nja k, M ^^ »tavkar- , vojaškega regimenti. naj bo Kef n, ,mi, p,^. ■ipravljeno, da utopi takoj v ^ ^ §yoj ^^ ln nf m. ccijo, 6e »e pojavi potreba, ob* ^ katere|fa bl it opiral, PROSVETA tJraduttkl In upravnllkl > 9m B. Lanašal« - prottodt Ave, Offlca af Pahlkatlon: MIT Boulh Lavndala A v*. Jetaphone, a©ckw«U /ODPORNE JEDNOTE , četrtek, 28. maja (May 28), i glasilo slovenske E number 124 stev III »f Juaa m l. Aci Oct of 11 Amptanr* U* Maibnc •pccial of vata •t .ygAB XXIV icagu In okrpiu SPOPADI MED grozibank infadsti frrmak ne laora rešiti krte i« —to ji toni mik* b***jev. ki laatnjejo hiše, a ne 'pečati davkov, bodo [domove _ (FP) — »feobieU Chicago in okraj lin situacija je obupna, i za leto 1929 bi morali bi L plačani, toda vzlic dve-II odlašanju ni 46% hiš-cestnikov poravnalo avo-Evinih obveznosti, kar je brezposelnosti in de-Meatna uprava je pri da bo dobila $276,000,-*vkih. a prejela je samo 1,000. T« številke osvefc- |j resen kot direktni doji (akt, da so se mesto, in šolski department za , L 1929 pri bankirjih za , n vsoto, ki so jo pričako-od davčnih dohodkov, mesto prejelo samo 50% iz tega sliko premalo za izplači iv. Bankirji so sedaj pričakati na mestno vlado, ivna avoje obveznosti, prejemajo 6% od dane-jjila, poleg tega so pa od-poaojila na davke za le- mi j k ne bodo bankirji omeh-in dovolili nadaljnja poeo-i finančni polom Chicaga .aja Cook neizogiben. Ne-i opazovalci pravijo, da se lilo ie v prihodnjem me-lahko pa tudi prej. Okraj | M toliko denarja v avo-ijni, ds bo vzdrževal avo-titucije še prihodnjo tri Dtlivski zakoaodaja u MJm—mm f Miiiorniji Legialatura je končala avoje de lo in delavci ao dobili par drobtin ■...... « Sacramento, Cal. — (FP) Eno najbolj reakcionarno zase- Beda med [rudarji v We$t Virginiji ln br«,«"'"' p rad lotili g»v«rt*rju ap«l ■ železničar ji na japonskem 1 ZASTAHAU Fašistični dijaki napadli člane Katottke akcije v rasnih Itall janaklh mentlh ---o meeto, 27. maja. — Spopadi med člani klerikalnih organizacij in fašisti v raznih i-talljanskik mestih so vzbudil ttno najDoij reakcionarno zase- uuijansKin meaun ao vzouou danje legialature v zgodovini splošno pozornost in situacija ja države je bilo te dni končano, postala resna. Vae važne delavake predloge so "Lavoro Fascista" je objavi bHe poražene, med temi tudi na- podrobnosti tajnega zborovanja črt, da se proglasi sklepanje ta- klerikalne Katoliške akcije, ul-kozvanih "yelk>w dog" pogodb tra klerikalne organizacije; "Os-za nelegalno. Legialatura je po- servatoN Romano", glasilo Va-novno odobrila smrtno kazen, tlkana, pa je objavilo slučaje fa resolucija, da governer Izpusti šlstlčnegm nasilja proti članom Tom' Mooneyja in Warren K. klerikalnih organizacij v Milanu BHUngsa iz zapora, pa je bila I Beneventu, Premilcori, Portid in ubita v komiteju. Elektrarski drugih. Italijanskih meetih. trust je kontroliral legialaturo, Uteraiuka pogodba med Va-kot je javno izjavil John 0*Con- tikanozn ln taHjanako vlado pri-nell, tajnik delavskega sveta v ^ava Katoliško akcijo zs ofici-San Franciscu, in noben načrt ^Uko organizacijo, toda v obrambo delavskih ali člove- fftot obtožujejo člane te cga-ških pravic ni mogel biti sprejet "lwciji vmešavanja v politične in je bil že vnaprej obsojen aa Romano" je ob- Edino, kar je delavstvo pri-dobilo, je bila prepoved apreje-haa js pro anom Katoliške manja pristojbin od delavca, kil *kcije, ki so slede«. dobi službo pri javnih delih, in da delodajalci, ki zahtevajo, da morajo njihovi uslužbenci nositi uniformo, morajo plačati uniforme. To je vse, kar so delav- V MIlanu so fašistični dijaki raztrgale zastave, ki so jih noal-U klerikalni dijaki, in jim potr. gali znake njihove organizacije. V Rimu so bile dijakinje kato- forme. To je vse kar zo delav- ^ uniyerM in(W1itirane. ko so ci prejeli od prošlega zasedanja fautl Mhtevall, da morajo od- državne legislature. ŠmmULI JaUu*I falaB Amoriiai ■tiavoi prijin 16 milijard 1.1929 fašisti zahtevali, da morajo odstraniti znake svoje organizaci je. V Premilcori je fašlatlčni in-apektor Ricci prepovedal organiziranje klerikalnih društev in zahteval od staršev, da morajo ne bo imet zd _____ elnim, ne za vzdrževanje institucij in policije, blagajna je pa že sedaj in policaji, gasilci, uči-in meatnl nameščenci ne ijo plač in jih tudi ne ie mesto ne dobi posojila [knkirjev. alizirani tisk je bil in-an, da so se bankirji za-_ da vriejo mesto v bank-• To prav lahko storijo. Mejim dolguje milijone dolar-fi« ne more poravnati svojih ati. an Cermsk ne bo mogel čiti diktature bankirjev, iv bi to hotel. Saj je on bankirjev. Kelvin A. predsednik Prve narodne, je bil aktiven v kam za izvolitev Cermaka °r bi lahko začasno pre-krizo, a je najbrž ne bo, »ora upoštevati nasvete bankirjev. Cermak pi nima nobenega načrta, ki vrednosti $70,137. Wanhlngton, D. C. 27. maja ■ Plače 10,135,»6 delavcev, u-poalenih pri 210,710 Industrij-akih firmah, so leta 102» znašale $116,229,161,420, kot kaže poročilo sveznega cenzusnega biroja, k je bilo včeraj objavljeno. Materijal ln stroški obratovanja tovarn so v istem letu zna ptidnUNlUiievo, da ne bodo do- pustiti; da bi njihovi sinovi in hčere postali člani Katoliške akciji. % \ , V Rimu so včerej fašistični študenti uprizorili demonstracl-je pred poslopjem kluba katoliških dijakov, pozneje pa so orgs-nizirall pohod po mestnih ulicah ln prspsvali fašistično himno ter Izzivali klerikalne dijake. Uradno nista Vatikan niti I CbarMoe, w. Va. — (FP) I^JCtnajaUto itr^dajočlh rudarjev, njihovih š«i in otrok, is Warda, je organhibralo pohod Charleeton, ki se aahaja 18 milj od Warda, da predlože apel za odpomoČ governer ju. Položaj v Wardtl Je obupen. Premogovniki aicir obratujejo kot v drugih pramigovnlh kejn-pah, toda mesde so Uko nizke, da ae sproti porabijo za nakup življenekih potrebščin. Kadar družba aztavi obrat premogovnikih za par dni, tedaj zapre tudi svoje prodajalne, kajti rudarji ne dobijo nlčeaar na kredit in druitei morajo ži-.veti kot sploh mofejo, doktor se obrat v premogovnikih ne obnovi ln odprejo vrata kompa-nljzkih prodajaln. Ko se je pričel pohod rudarjev proti Charles tonu, je bil obrat v premogovnikih ustavljen za štiri dni in nekateri niso za-vžili nlčeaar 24 ur. Korakali so vso noč in proti Jtltru so doapeli v mesto v pričakovanju, da bodo dobili pomoč od dršave, od Rdečega križa ln morda tudi od bogatih družin, ki stanujejo v Charles tonu. Najprej ao se eglaatll pri governer ju Conleyju. On jim je napravil govor in izrazil <*ta-lovanje, da ne more atorlti ničesar zanje, ker fy>ra računati na legalne zapreUj. Potem jim je daroval $10, akoro oent vsakemu rudarju. Radarji ao hoteli vedeti, zakaj jim država ne more pomagati, ko ja snano, da potroši mlMJona za protekdjo dtrajk jo naperjen proti mezd nlm redukcijam. Vojaška čete] pripravljene. Pogajanja za pn | ravnavo nenogiaaja v teku Morilci mlade atavkarke oproščeni, medtem ko drši nodnlk vaditelje iUvkarjev odgovor-ne sa raana vandaltotična dajanji Stroudnburg. I»a. — (KP) — Tiranstvo in prlstraaoat ameri-rlšklh sodlk v delavskih sporih nI nič novega v dešell "pravice, svobode ln demokracije, ampak okrajni sodnik Shull Teklo. 27. maja. — Več kot ^ _______ ________ dvatleoč šelesničarjev je včeraj ^^^t) poaeka vse protlde-zastavkalo v snak proUsU proti l||V|lke »odnlke, V par urah je nameravani redukciji mezd ll,-1 nmprivll dva precedenU, ki nl- 000 državnim uslužbencev, ki ec uposlenl pri trnnsportnem alsti- mu. Krog 210.000 šelezniških de-lavcev je zagrozilo s simpatično atavko. ki lahko Izbruhne vsak čas mata para v analih sodiš}. ■ Prvi je, da iU Rzra Kunkle ln Jensen 8haw, lokalna vodi telja tekatHnlh aUvlurjev, ki ata bila obsojena na 80 dni sapo-ra ln plačllav $600 globe, odgo- ve pripravljeno, akcijo " nem p- ------ r- - „r bodo stavkarjl kmalu vrnili n* delo, ker so v liku p* " poravnavo nesoglasij Department sa ki m..... je včeraj podal Isjavo, da ae stri nja z vladno ekonomsko politiko ki sagovarja redukcijo mezd 80. 000 državnim nameščencem, u ključlvšl želesnlške delavce, k' bl prihranila vladi krog $4.000, 000 letno. španija popisuje eei k veno premoženje V klerikalnih krogih ae je pojavila bojaaan, da ga bo vlada konftacirala. — Obtožba proti izgnanemu kralju in proml-nentnlm monarhlntom pred vr-hovnim aodiščem. — lennks protentlrajo proti unltevaitju cerkvene laatnlne I (HIMRM Madrid, 27. maja. — Pravo-sodni mtntater je sinoči odredil takojšnji popis premoženja, ki S a lastuje katoliška cerkov v peniji. Naznanilo je vznemirilo cerkvene kroge ln ga smatrajo za znamenje, da bo vlade uresničila svojo napoved, ki jo je Isrekla pred kratkim, ln laplenlla lastnino katoliške oarkvi. Včiraj ji bila vrhovnomu so- riln*\ K* i« snostavno ustvaril. dišču predložena obtožba proti Lk™ian a z! WBlk je "H bivšemu kralju ln proti velike- teku pogajanja »• naJ M it pokritje atorjene ško- mu AU>vllu voditeljem, ki so pod- m i«m„nikanlle kl ^ v Um ilufiaJu monarhUtlčnl režim. Ob- sz komunike vtndailt^n, katerega »e Unlca ae zlaal. da so ti odgovor- vrste vandnllaem, kataiega so povzročili nepoznane osebe, od-škodujeta na račun članov unl-ja, logično is unljski blagajni. MKJer Ji ofganlsaclja, kl počm. taks stvari, zz katera pa je im-ko kakšno eaabo prijitl, pada od- ffii-« *szhs sSBStf ati-* ^^Tr^l mtt vl J. UoriJ« » "J- nja tovarn «o v Utem mu m* - ^ lavcev se nahaja v šestih drža-1 tov. vah ln to število je tudi produci-ralo nad polovico vrednosti tovarniškega blaga. Država New York je na prvem mestu kar se tiče produkcije blaga, Pennsylvanlji na dru Palača špnitakega bogatina sa atražena Madrid, 27. maja. — Policija Je zastražtla palačo Juan Mar js blaga, Pennsyivanga na «ru-,cha, kl Je eden na/bo^tejših gem llUnola na tretjem. Ohlo na mo« v Ipanijl. Msrch je obtožen Strtem. ^iKnn na petem ,n ^^^^om ^ d^ New Jersey na Šestem. | diktaturi z namenom, SifjejeVSli ^rah predaednlk rudarake unije v W. Virginiji. Potem so rudarji poslali apel za pomoč aa postojanko Rdičj-ga križa. Dobili so odgovor, da orAtfplMeUe ne more podpirati rudarjev, ker nima dovolj denarja za ijasičevanje farmarjav, prizšditih vsled suše v prošlem poletju. S tem Je bilo ponovno dokazano,, da se ji predsednik motil, ko ji pred par meseci podal Izjavo, da Ji R*čl križ koa vsaki nujni akciji, da obvaruje judi pred aktualnim atrada-njem. Brezposelnost g*M rudarje na Kanawha premogovnem polju v obup In prav lahko pride do Izgredov, te ae obup spremeni v bojevitost ln bodo rudarj zahtevali svoje pravice. Kirkland dobil od en lnt J^ , Valjal«.. UIRM>W — ----------. tobačni monopol v Maroka. gov dalikoMŠni odlok. V nekaterih slučajih so sodišča v sadnjih 60 letih držala linije odgovorne sa čine svojih članov. V Angliji ji sMčna ras-aodba vodila do ustanovitvi di-lavsks stranke. V Ameriki se še dolga lita bori proti timu ~ iianemu »^»onu, kf ji bil •>.—• Iran v trili iiaiajta, mm Chlcago. - (FP) - Prihodnji delavakk fšderadja s hvojd . U-l__L..J I i___I___l—M MIMIIMI I.. potrditev. Ako ga bo mlkado potrdil, tedaj vstopi v veljavo I. junija. BMovrI pohod v llliaolaa Sponzorira ga Trade Union Ualty liga napi- tožnlca se glasi, da so ti odgovor-nI sa umor vodltiljev protlmo-na r Matične revolti v Jael v pro-Šlem decembru, kl se ji isjalo-vila. Clanl Berenguerevega kabine-U, kl je bil Ukrat na krmilu, so tudi obtoženi, ker so dovolili, da as je Justlflkaclja izvršila. Včeraj m Ji oglasila pri predalniku Zamori delegacija kato-llških žensk In mu predložila do-kument, katariga Ja iHKl|»iaalo «,000 žensk, vsebujoč protest proti požiganju In uničevanju samostanov, cerkva In druge cir k veni lastnine v zadnjih proti-klerikalnih Isgredlh, "ne-1 dod~t| *4f redarjev sgerelo v Indiji ' Urgsuni, Indija. 27. maja. ■ in koruptne politike gs »n republikanske ^.^^e^a obtošbo Posledice bodo trpeli ^ ^ j? Kirkland m: ker bodo vse odpo- « ae J«^g^ /umoril 17- »kcue ukinjene. Drug re- f9; nT.unp Draves dijakinjo da bo na tisoči deUv- ^o * kujejo avoje hiše, a ne vUj® ^^rTna ie bila natrpa- •K-radi brezpoielnoetl pU- k « zagnal' "^vkov. izgubilo .vaja A ^ Bankirji zahtevajo denar Teli^n" rote n M je pozneje ^ ki ga p. more dobiti K"rkUndVv za- > Sf ^eU prodajati hiše pr^r n W j. dobU ki ne morejo ^ K^Jo v obraz od F-________Guy Weaverja, oč^ ^rm- ViWt v stratonfero ' El^r. kl je ^>urg. Nemčija. 27. maja U ^f^^Sam ^ Auguato Plccard in odvetnik Renaki c^nj« £ Kijrfer .U bil v nlčvre- , 0,i % zjutraj dvigni- Ju ^uJjii v okraju Ha balonom v zrak in v den ček neki ojebli v oaraju MtauUh doaegla višino »340 mllton v državi nakar »e je balon pričel "" navpično dvigati proti Veliki baačal krak na Danaja Dunaj. 37, maja. - 8Ur ban Čni zavod Auspitz, Ueben A Co je zapri vrata In Izguba znsša o-krog » milijonov šilingov. Edin dlriktor. Rudolf Schullsr, Jo Is-ginil ln sumijo, ds jo izvršil se momor. mesec bo videl pohod brezposelnih delavcev Is Chicaga ln dru-glh mest proti 8prlngfleldp, ds ae Uko v kapltolu In pred govir-nerjem protestira proti vladi, k nI storila nlčisar sa odprave be-e med brezposelnimi. ■ Pohod bo sllčen onim, kl so s« ia vrittl v Ohlju, Niw Yorku v ^___ Diktator Pil aa krmila atrankarako" politiko. I* lil» Je doaogla, da ji bil »prejit zvis-nI zakon, kl naj bl oprostil unija te odgovornoatl. Ker dalavstvol nima politična moči, ji zakon po-stal krpa papirja In jo bila pred desetimi leti tirana pred iodlščo rudaraka uniji, kl je sliar sma-| za vršni v upu«, ' I aala, ampak precedent nI bil ndiani In nekaterih drugi* preflašee .neusUvnlm. ____________- žavah amerlžke Unije. 8pottaori- S(Klnlk Hhu!! j. šel še aa ko-kl Jo ip .pr^al. Akcija ji ri ga Illlnolskl svet brezjKHiel. rtk ^ ,n J# progUsil unljske pif{|Iul ,M,Vratka maršala Plinih, ki je prldrpžen Trade Union vodlt<>lje odgovorne sa vso ško- iudikfgil ki je prebil slmo ni Unlty ligi. levlčerskl organUir do k| jo j# utrpell privatna laat- Madelrl. tljl, Prooesljs brezpoaelnUi * n|n|| ukoqi #Uvke, ako oblaatll ---------« —— bodo pomikale proti Spri*«^^ morlj0 |KW|adiU faktlčnih po- ^ .......... ' Varšak klie"ji Ae prlvedlla po- Varšava, Poljaka, «7. maji. -Premljer Valerij Slawek Ji sinoči predložil reslgnacljo poljski-ga |iablneta predalniku Moicl- I Bevjeti zvišali ***** Moskva, ti. maja. — -ta zaprta v zrake in brzojavne fVj. i« aluminija, ki je vjetakl ^^a^ Po^taa k balonu, in namera- šane za 60 odstotko^PošU» J v vUino 50,000 če- sa navadno pUmo, v RuaUI ^ oa-ij Projtete. Si jih doslej «* slej 16 kopejk ^ ^^ ff1 * noben človek. cenU. Dalji je b l nawacj>j B ' Prošlem ^ ben davek na delavce PU^kl '^lovU valed neu-|lma hiš. da ln druglh UllnoUklh meat provokttorjl. ; fitlm .premembim vladi. Ka- Prlčetek ^hoda Je določen m ^ §odlWjl jeopro-®^ k|" jfl načeloval premi- 12. junija. Breiposelnl bodo prs- a^ljl m3Mp koščeni umora ^J^ml.tra v Hlaw.k«vem ka- rudarjev, lih i' »sdaJ HJJ^I Uv|ufj^T Vltwllir J# u slašejk, !Ui Par sto ln ši ti dilajo li <\ojl™ JrM#fl k9r ko*»p#-] ^ ^^^ ^ A»iriškl Inženir I*™'*** '^StSSr * di lahko aiore sUvkarje, novjetakega evetovaka gred- Krivda sa to proatitueljo Jus- " b^ia del tlce pads tudi nz dU^nsga ^^ ^ ^ John pravdnlka U Bara, katorsmu Ji am,r|škl inšenlr. kl jt bilo veš aa tem, da sciMMaj JggJ^, grifcdbliw dela tovar rilci pred vsleporoto ktorJtv v fullngradu, je kot pa.kaznovani sa hladnokrv-1 glh Industrijah. nI umor, katerega so hladnokrv-no priznali. Radi tega ao sUv-karji zahtevali od sodnika Hhul-la, da Imenuje posebnega prosa-kutorja, kar pa Je odklonil. Popolnoma drugača pjmU^a-jo oblasti napram Alfred Hofr-manu, organizatorju, kl Jeobto-žen raznih prestopno*. Oblasti gb-dajo na njegi kot bi bil fak-Učno umoril več sUvkosov. Pred aodalkom je bM prvi zaslišanja oproščan, nnalednjl dan ae je dlstrlktnl pravdnik vr nll z novo in večjo listo preatop-kov proti Hoffmanu In je aod-nlk takoj določil obrnvnavo HUvkarji pa pravijo, da nI bl rmban atavkokaz napaden, noben avto prevmjen ln da se niao po-■luža val i nobanaga naallja. Edl-no nasilja je umor Rachmano-v« kar pa očividno odobrava Midnlk, diatriktnl pravdnik. še-rif In okrajni detaktlv, kl " ^ bil aeetal s morilel umorom. bil Imenovan za svetovalca Rojo-' i centralnemu . Jlgar področji konatrukcljska dr- sUoJu. sovjetskemu centralnemu dopartmentu, v Čl spadajo vaa Žavna dala. Italija«*« fašInUie bodo morale nonltl klele Rim, 27. maja. - Mussollal ji včeraj odredil uetanovltev žen-akih fašističnih grup po vaij I-talijl In nasnanll. kakšno uniformo bodo morala fašlstke nositi v paradah in pohodih. Uniforma bo sestojala Is sivih hlač dokolenk, črnih volnanlh nogavic, črne arijee ln alpinako-ga kM>uka. Heakun. da na dvigni noomlro. se lijalavtt Monkva. 27. maja. — Podaior-niča št. », kl ji Izginila pod vodo prožil petek pri manevrih na .. - jo i Baltiškem morju je Izgubljena ravno predi ker so se posku.l, da se jo dvl-1 gne Iz globočlne. Izjalovili -.i« L t" " ' " '"T " V IT** ■ , ^ četrtek. 28. maj ji Za ivobodo ItajjfcT i (Nsdaljevsnje.) I 6) Delavci ne smejo tolerirati fašisti® govorov v tovarnah. Kakor hitro pride fl stični agitator v tovarno in sata« govoriti ■ rajo delavci aplavdirati na vsako njegovol sedp. Nepretrgan aplavs kmalu drmoraM govornika, da bo moral prenehati. 1 7) Delavci morajo liojkotirati v« , J ceremonije. Kadar pride Mussolini, knj kronprinc v mesto, naj delavci ostanejo jI ali odidejo pravočasno ven iz mesta VM fašisti prir^ ft meeta, naj delavci il jimi družinami oatfnej^ v ©estu al m na drugi konec. ce pa so delavci primol prisostvovati cerempnijaig, naj pridejo pol korakajo narodno in naj se drže tako, kako! se vsak htp zgrudijo na tla od slabosti. nfl n« smejo aplavdirati. Fašisti imajo navl da na vse svite in zlobne naftne zbobnajo J paj veliko maso ljudi, ki jo potem fotografi« io filmirajo ter kažejo po vsem svetu kot 1 dovoljno ljudske milice, ki se navdušJ sa fašizem." To je treba preprečiti jQ VsJ šistične ceremonije demoralizirati I 8) Delavci naj bojkotirajo tobak. J panja tobačnega bojkota, ki jo je organizil "Pravičnost in svoboda" pred enim Ic^m, 1 ie dober rezultat. Konzum tobaka je padi prvih ftestih mesecih od 211,890 kvintalovl 170,277 kvintalov ali 20% manj. Ce vsaki tifašist pomisli, da fašistični reiim vleče J tri. milijarde lir od tobačnega monopola, jj spozna, kako velik udarec je bojkot tobakl vlado. Opustitev kajenja je težavno z&l dva tedna, nato pa se lahko prenaša. To žrl vanje od delavcev je potrebno, dokler ne J ga revolucija: \ / , ( ] 9) Brezposelni delavci lahko veliko! magajo. Mussolini se ničesar tako ne boji I demonstracij brezposelnih. Demonstracije I rajo biti vsak dan in masne. Muaaolini la) vrte par sto delavcev v ječo, ne more pa zal ti 100,000 ali 700,000 mož. Brezposelni] rajo neprestano korakati po ulicah v veli! Številu in zahtevati kruha in dela. Zahtej j te 10 lir dnevne podpore 1 Jemljite zrni J žene in otroke a seboj. Brezposelni v naju ši obleki naj redno obiskujejo glavne ulicej bogate kavprse, kjer naj vprašajo za malo de. Ako jih policija napade, naj na glas vajo kruha in dela. To provocira nemire. I (Nadaljnja navodila brezposelnim lavcem za provokacijo izgredov veljajo u prizadete v Italiji. Za širšo javnost 90 molčana.) nasšlbin Vabilo na piknik j VVaukegan, 111. — Tukajšnje narodno podporno in telovadno društvo "Slovenski Sokol" priredi svoj prvi letošnji piknik v nedeljo dne 31. maja v Wire Mili parku. Uljudno se vabijo vsi prijatelji in znanci našega društva. Na programu bo vsa običajna zabava, razne igre in tekme, manjkalo pa tudi n* bo dobrega prigrizka in pijače in »lične prvpvrstne postrežbe v raznih oblikah. Naši Sokoli se bodo kosali s skupino Foresterjev za zmago v oporiščni žogometni j igri na hrvatskem Booster Diamond vrtu. Uljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz te naselbine, da se vsi udeležite našega piknika v nedeljo. Park, na katerem bo naš piknik, je blizu naših domačij. V slučaju dežja lahko vsak pohiti kar pod svojo streho. Na svidenje v nedeljo!—John Steb-lcy, tajnik. Pepel Pij pravi v svoji najnovejši encikliki, da razlika med katolictfmom in socialisom v sadovi socialnega vprašanja Jc sledeča*. aa podlagi prvega ja človek sgto na »valu, da atai ta svojo večno srečo in porabi svoje življenje za doaago ts sreča v slavi boftjl, dočkn sa socializem ne brigs za ta vavtttni cilj in smatra, da človeku zadostuj«*jo dobrot*., ki mu jih prinaU življenje na temlj!. U* pa ne bW harmonije med katolicizmom In •r*miwm SosiaUaU nimajo dogmo, ki bi jim bm*li%r-aiti "nezmotljiv,ga papsAa." ki bi ji« to sapo-vedaval—da ss ne smejo tolažiti s nako "vate srečo," ako se kateremu idi to vpadno. Tn ja stvar poaamasnikov. Med soslaHatl. slasti tr»kimi, je jlovulj katoličanov, ki verjamejo. 4» so dobri socialisti in dobri katoličani. Koliko so ree dobri na enem aH drugem koncu, al adaj važno. j ^ ftncisHsem ja znanstvene teoriia za seillev socialnega vprašanja. To teorija ja osvojilo aa tlsočs lateligentuv in ns milijone preprostih delavcev. Stališče ogromne večina soalattatlfr nlh mislecev je, da socialno vprašanje ja na tem svetu; vsak dan nam strmi v obras in *a nam roga v oči. To vprašanje ja laki. Tudi to. da jo to vprašanje temeljno, glavno In prva. je fakt. Socialisti torej obravnavajo a takti dejstvi, samo a tem. kar js In o čemer lahko vsakdo ve, če se potrudi, da je. Z dejalvl življenja ln s pogoji obstanka milijonov I Špekulacije o aadsemakem svetu in "večni sreil," o kateri znansst ničesar ns ve, prepuMain pos*-meznlkom. Pošteno bi bilo, da so to špekulacije res privatna sadova pssasMznika, toda špekulanti nočejo tega dnkas Je dejstvu, da papež zahteva saas isključao oblast reševanja sselalnega vprašanja na svoj jalov na tak aalia. da ne bo alhdar rešeno. Kajti dokler ee bo delavec aajprvo brigal sa nako mistično "večno srečo" In si voljan kupovat tu "srašo" s trpljenjem akononuke aužnosU. ostane posšuAnl sažrsj do ksncs sveta, Masamno človeštvo js |s preživeto absurdnosti madnjaga veka ia zato oetane papeševa "operni aa easlklikn" en dokument vaš v vatikanski knjUnkl. Mednsrudno dslsvatvu, ,«ganiziraan v svoji stranki, ns pričakuje ničesar vsi od Lesni delavci se vrnili na delo EverOtt, Wash. — Več sto delavcev, ki so zastavkali proti RoBi nson Lumber Mfg. Co. radi redukcije mezde za deset odstotkov, sp je vrnilo na delo, ne da bi kaj pridobili, Stavkarji so bili n* organizirani in . g;tdi, tega niso mogli izvesti stsvke- Neko poročilo, se glssi, da ja pm Jezuitskega klora, Šamc španaka vas, strahovana po mo gočnem kUrlkalitmu je oaUls zvesta svojim saaušnjevalcem Cas pa bo tudi na Vas dovede' sen luči. lina ln profvetljenja! Zpdnje dejanj« 'Totapljajočo l*dj« sapuščaji podgane" — U rek so je ob mo- M«w York, — SosskaJ Jo do-mTporočilo, da Je WbeoUag Mtool korposnoUa v Whnollngn, W. Va., ponovno iniJ-ulu plale pisarniškim dulaveem sa doooš odstotkov. To Jo io tretja rs- Chicago. Zapu Usa-.s.k.....lu-tnjul «u aprilu spet padla aosde sa U%. stalno poda šo od i 102«, toda v meoosi Jo pndU os najeti ' njih desetih letih. Hvrrovrfo maj-!abka. pomaga "V f " " "r, r PolHJ« hir., Itati« rumeni. BrOtUf J« •lednjl 2T ild.»« voji.. N*v- * ** w in j. »»k e ae odrsta vae kaj drutfa«v nego o»emnaJatletnega dekltfa.' Melanholično Je opasovala av jo notico, kakor bi hotela reči ds »o t<»-le notice trldesetlHm* gaapa "FuJ! Da ae ne sramuješ misli-Uke reči." "Kakšne reči? Saj hočem s tem la dokaaatl, da nimajo leU nikakega vpliva na žensko lepoto. Stokrat lahko trdtf da jlk mal šestdeset, verjela ti seveda ne bo nobena duša." 81 le poizkusila?" '2e. — Gospodu Cermaku sem zaupala, da aem sUra enalntrl-deaet let, pa ml nI hotel verjeti. "Ts se apozns ns ženske. Trd* da mu vssks Žensks pove »sm< tri četrtine svojih let. fttevtlo de-i a tri In prtračuns eno tretjino Ce reče dekla ossmnsjst. jih tms točno itlrllndvsjsst; tlsU. ki tr di. da jih ims snslntridseet. je točno ensinštlrldeset in štiri ms-aece. Tako nekaj mslegs ps koketiraš s nJim, msr ns? Ni aem mu povsem nesenimi Menile «em ps vendar, ds Je mlajti od mene." "Ali ti urnem nekaj povedsti odkrltoarčno svetovati f Smatraj to ss avojo doli-noat." "MoJa mlssl, Uds, Ja U: hitro lm z obema rokama zgrabi. V ar tekt pravzaprav bolan T "To je bil kamen preizkušnje. "Skoro pet let se nisem gani la od njegove postelje." "Zato so bila pa prta leta va jinega zakona zarea lepa." "Da, nekako pet let sva živela kakor v raju. Kja so tisti čaai! Raje ne mislim nanje, in vendar so bili lepi časi. I Tudi Tonka je *wHhnila in ti ho računala: r' . "Triindvajset ob poroki, pet srečnih let, pet nesrečnih let, o-aem let vdova. SUra Je enain štirldeaet, ae J^ravi, če ni bila ob pdtokl par let aUrejte . • "Stavo ate dobili, goapod arhi | tekt,je rekla Tonka arhitektu Podhradakemu. "Ugotovila sem da je gospa Holušek stara naj manj enalnitlrideset let, če ne več." "Lepa hvala gospa", je odgovoril arhitekt. "Zanimalo me je radi moje tete. Ta pozna gospo Holuškovo že Izza svoje mladosti. Tedaj je bila baje deaetlet-no otroče, ko je moja teU že o-biskovala plesno šolo. Hotel sem dognati, koliko je sUra moja te ta. Petdeset bi Ji nikdar ne prl-. sodil. O, saj raa, milostljiva go-"Kaklne pomisleke neki i- Upa, vi ste vendar hodili z moje mašf Ti mu ugajaš, on pa tebi; teto skupaj v šolo. Th trenutek hnaš stanovanje, on pa aUlno ln sem se domislil .. ." dobro plaffto, In po aUroatl kar (I« čenkega Adamič Arnošt ekupaj spadata." I " Proaveto.) "Baš radi tega slednjega ae ne moram odločiti. Tonka. ne bi ra da 'poročila mlajšega človeka. "Da, greh Je ...", Ja dejal alabotno. "Ne", sem dejal, "ne zaradltega . hk nI aa nas tu v Uboru ..." "Zelo škodljivo Je, kajne — r "Ne, tudi to ns. Je aamo . . . Nevarno ja aamo zaradltega, veš ... ker se neopaieno spremeniš, duševno mislim, in nekega dne . Bog ve, koliko čaaa bomo še ujMi. Tu je to samo zaradi neobhodne potrebe ... če pa poštene sčasoma to navada . ,.? In če boš prišel domov, pa ne boš maral nobene Ženake več ...?' A rt lat ln Brttnn se pogovarjaU o vojaških zdravnikih. "Nak l" pravi Brttnn. "Sit aem jih, val ao šlnUrjlr Predno sem šel na fronto, sem bH na vizltu radi mojega arca in šUbni zdravnik mi je dejal: "Ah, to nI nič, to Je imel tudi le moj pea!" "Je le imel varok ,,,." se je vUknil v pogovor Schnarrenberg. Prepir bo naatal! "Tako ...?" sem ga prekinil. "In zaradltega so seveda vsi iinUrjl— ? [Nikar vedno ne delaj lz enega primera vae!r No, jaz še niaem imel prilike videti dobrega vojaškega zdravniks!" je zakrknjeno satr-jeval Brttnn. Varojll sem. "Teko . . .f' sem dejal le v drugs. "In vsi drugi tudi ne—? Vsi molči-te—? Srsm vaa bodi! Ne sodite samo po eni pdatlt To ni lepo 1 de nikdar niste Imeli prilike občsvstt s zdravnikom, ki bi bil dober?" "Da", Js šepnil Blsnk. "Kadar se epom nlm ns doktorja Bockhorna . (Dalja prlhadaJM.) mo pod pogojem, da bo gibanja premočrtno. Kakor hitro bi vozilo spremenilo premočrtno smer, bi stopili v delo drugi fisikalni zakoni, ki bi utegnili prizadjati organizmu veliko škodo. Pod vplivom sredobeftne sile bi kri Udarila' v oddaljenejše dale telesa, v drugih delih bf pa nastale nevarne praznine. Ce }>! n. pr. izignila kri iz glave, so o-medlevice in še hujši učinki neizbežna posledica. Druga nevarnost bi bila prehitra menjava med zračnimi pasovi visokega in nizkega tlaka, to pa utegne biti želo škodljivo zlasti za sluhovnl organ. No, te nevarnosti se lahko izognemo preproato a tem, da bi se vosilifjih v hermetično zaprtih prostorih, v katerih bi vladal nelzpreme-njen in človeškemu organizmu najpriloftnejši tlak. To bo tem potrebnejle, ker bodo voslla bodoča letala v stratoeferriem pa- Kadar se peljete na zai stran mesU po Greenfield way 59 in ko dospet« na Milwaukee Co. Park. ali Wt sha Co. Line obrnite vaio "1 na levo ln uaUvlte se na . vogalu na desni strani le en južno od Greenfield. Tam te^posfteženi s vsskovi mehkimi, hlsdnimi pijačami] kor tudi z dobrim prif Najtopleje se vam pripore obilni obisk, vaš rojak: J06EPH ggjforl R. R. 4 Box 510, Waukcshs{ Line, Wla. ■ -d Loula Drnek Tretje potovanje MaureUnije se bo vrišlo 27. junija in temu se posveča še več pažnje, kot prvim. V prvi vrati potnike na tem izletu bo vodil naš sorojak in izvrstni veščak v potovanju g. Louis Drnek, čigar naslov je 1426 W. 18th St., Chlcago, Dl. S tem, da se vrši plovba tretjega potovanja Mauretanije najugodnejšem času letne sezone, ko se običajno jemljejo počitnice in ker bo vodil in nadzoroval to potovanje g. Drnek, se lahko smatra, da bo en največ-v našo domovino, oč potovanje z dne 27. junija, lahko obiščete avojce domovini v vročih dneh in se vrnete nazaj v hladni jesenski sezoni. Prednosti, ki jih dobe potnik s temi Cunardovimi izleti so vredne, da jih upoštevate. Na prvem mestu MaureUnija ja izvrsten hikaurjozni in hitri parnik. Tudi potniki' tretjega raz reda imajo vse udobnosti in kom-fort . Voditelj tega izlete vam odvzame vse skrbi, radi prtljaga, vise, davkov in druge brlgs, katere nasUnejo med potovanjem hkozl razne evropske države in še posebno za one, ki ne znajo njih jenito V ISCE SE ROJAK Frank Srebernak, doma iz Hrušica št. 12, ns Dolenji Rada bi izvedela, kje neki ae| haja v Ameriki. Rojake če kdo ve za njegov naslovj mi to naznsnljo, sko bo ps ta oglas čiUl, nsj se javi| upravništvo tega llsU ns "Rojakinja," 2667 So. Lai Ave., Chlcago, Ilj—(Adv.) OiažaHt oslabele Umih. ki I m* J* oImM* m Nhpb-Toim *udovito adravU« nov« moč« iR aivUMk tudi Z«llm, da ss prlglaal, ter ml ha, koliko bolj smešna ae mi zdi raslošt kaj s celo zadevo, kar on rogata žena. hahaha!" dobro ve za kaj ae gre. Rojake "Ti ae norčuješ, ljubica." | prosim, da ga oporore na ta o-"Lklika, kaj ne, ti ai aUra ena SPREJEMA Y8A intrideaet let?" "Da. trldeaet ali pa enalntri glas. Moj naslov Je: John Bem-china, 1011 E. 64 Street. Cleve | land, Ohlo.—(Adv.) va. BRZA SLUŽBA »EVROPO v tiskarsko obit spamjota bela "" "" "T—-..... ' ~~ f~ V'--* - t**— - ■ k - • •»•—- -"-""V— Tiaka vabila sa vaMlioe in shod«, viritnice, čaanfke, knjig«, koledarje, letake itd. ▼ slovenskem, hrvatakem, alovalkem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih ■A* prah« Na*b«irva aa HAMBURG ALBERT IALLIN Hk MoS«rmUi pamikik DEUTSCHLAND NEWyORK ka aSplatl«. aaitk aaanih kabinakih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJM. ' DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daje vodstvo valjata dalo prvš ml» "In kako šsle noge ItlrideM-t-j «"• POflaJ- Na ullel še nekam letne, mar ne?" Je strupeno Mik-1 nila Lida. "Da, to mora biti atrašen ob čutek — štirideset let ne srbi neT Je hrabro odbijala najtad Tonka. **Na a vetu ao tene, ki ao v«lno pošeljenja vredne Nlnon de l^c los js ostals vedao mlada. N)en godni sin sa }a zaljubil vsaj« ' agledaš. ampak doma v dveh treh letih bo vae proč/8 vetu Jem i ti— poprimi ss fospods Cerme ka " "Koliko let gs ceniš?" "To je teško. Dele se pa Uke-gs, kakor bi Jlk Imal kakih ae-! demlndvajset." "Po moje, naj mani trilntride set. Nt morem se odločiti." Rrrfna