v «SrS«rv4 *И»
Bah*i Celo leto K 120"—, pol Ж 6$*—> četrt let* K 50*—. Irren JugošlarrtJ« s Čttlo leto K' 150*—. Ia&erafl ali ©gnairüa se гл. :фф&т$о po dogovoru; pri večkratnem hteerfrtmju geteeren popust Upravaitffvo sprejema naročnino, fiMr&ie ki reklamacije.-------------Telefon It 220.
.Neodvisen politfčeir list za slovensko (udštvo
ПвуШх« (lane t krcn^:
»Straža* izhaja v pondefjefe, sredo ki pekk UredniStvo In upravnlitvo je т Maribora, Kera&A cesta št 5. — Z uredništvom sc mora govo«83 vsak dan samo od 11. do 12. ure de$eld№&
Rokopisi se ne vračejo. Nezaprte reklam so poštnine prest«.----— Telefon Ü %■ -
met
142, toarvllka«
«Suše? 12. dccembni
"iSSll.iiF'
7з*грзг*рпс?ге'*-г.
Letiaik XIII.
Soc. demokrati podpirajo korupcijo.
Ko Je vodja» demokratov, Davki o-vič dobil mandat za sestavo nove. vlado se je obrnil do vseh strank v zakonodajni skupščini, tudi do opozicij on elnib. Jugoslovanski klub mu je dal na znanje, da se bo boril odločno in vztrajno za revizijo ustave ter da že iz tega razloga ne more podpirati demokratske vlade, ker nosijo demokrati glavno krivdo na centralistični ’ ustavi in na ukinjanju zadnjih samoupravnih pravic* ki so šel bile prestale slovenskemu in hrvatskamu ljudstvu,. Podpirati pa, tudi iz, tega raz loga ne morejo, demokratske vlade, ker je demokratska stranka glavno utočišče in zavetišče korupcije v naši državi in ker ima kapitalistično izkoriščanje delavnih ljudskih slojev najjaejo oporo v tej stranki.
Gospod demokratski poglavar Da-Vidovič se je tudi obrnil do socialnodemokratske stranke. Pričakovati bi bilo, da bo pri njej dobil isti odgovor. Moral bi bil dobiti iste besede za odgovor, če bi socijaino demokratska Stranka v istini bila ljudska, za narodove pravice zavzeta, za ljudsko samoupravo se boreča, korupcijo pobijajoča stranka. Ce socijaino demokrat ski poslanci in agitatorji pridejo med ljudstvo, se jim kar usta penijo zabavljanja proti razmeram v državi, proti zatiranju delavskih slojev, proti korupciji itd. Človek normalne pameti in količkaj poštene volje bi pričakoval da bodo iem, samega protikorupcijskega gneva se penečim besedam sledila tudi primerna dejanja. Kdor tako misli, misli kakor priprost član delavskega sloja. Ne misli pa tako, kakor sodijo voditelji iz socijaino demokratske vladne hiše Kristanov. Kak-Sen je bil Anton Kristan» in kolike .vrednosti so bile njegove gromenja polne besede zoper korupcijo in kapitalistično izkoriščale,» dokazuje dejstvo, da je Anton ( Kristan svoj boj zoper kapitalizem in korupcijo srečno končal kot upravitelj n advoj vedskega veleposestva zj milijonsko plačo. Na fern veleposestvu more premišljati, kako slabo se sodi proletarcem.
Za Antonom Kristanom je prevzel vodstvo socijaino demokratske stranke Etbin Kristan. Kako ta mož pojmuje boj zoper, korupcijo, dokazuje njegov odgovor, ki ga je dal demokrat skema voditelj^ Davidoviču. On tej stranki, če bi prevzela vlado, ne napoveduje najostrejšega boja, marveč izjavlja, da sicer na zunaj ne gre v» vlado, bo pa vlado demokratov podpirat. Kaj ne da, krasen boritelj zoper korupcijo! Demokratsko stranko,
v.	kateri je nagromadeho toliko korupcije, kolikor se, v kakšnem zanemarje’1. nem balkanskem kožuhu ugnezdi uši, bodo podpirali protikomunisftični soo.i-falni demokratje!
Tako se socijaino demokratsko hinavstvo kaže vedno bolj v svoji odurni nagoti. Ljudje izpregledavajo in od dne do dne jasneje spoznavajo, da so soeijalni demokratje protijjudsk,^ in protislovenska stranka» In ko pride ljudstvo do glasu, bo obsodilo podpi-ratelje centralizma in korupcije.
Občinski volilni red za Slovenijo in ženska
volilna pravica.
Dr. Josip H o h n j e c: G. minister Kukovec je prej povdarjal, da mo-lamo v zakonodajnem odboru delati ker so na dnevnem redu velevažne re- ? Či soeijalnega značaja. Jaz nimam nič nroti temu, da se je o teh stvareh že razpravljalo; obratno, naša stranka fe, pri tem sodelovala, in sicer z ve -liko vnemo tako da je dajala takozv. državotvornim strankam dober zgled. Toda stvar, ki je sedaj na dnevnem .
redu, ni soeijalnega značaja, ampak političnega. G. minister je poprej’ rekel, da mora zakonodajni odbor delati radi tega, ker jo treba prinesti mar -sikako izpremembo in molius (na boljše). Toda to, kar se očividno name -rava skleniti glede občinskega reda v Sloveniji, ni nikaka reformatio in mo-, iius. ampak in »peius (na slabše). Mislim, da je treba tiste ljudi, ki so dandanes prativniki ženske volilne pra -vice a se imenujejo demokrati, spraviti v muzej za demokratske kurijozi-tete.
Naša stranka zahteva, da se ženskam da volilna pravica. Radikalna stranka je bila toliko poštena in uvidevna, da je dala v Sloveniji ženskam volilno pravico. Toda prišli so drugi gospodje, ki so bili manj demokrafič -nega mišljenja, in so žensko volilno pravico kratkomalo črtali. Proti temu
moramo odtočno nastopati in upamo , da bo radikalna stranka ostala dosledna in bo glasovala proti poslabšan -ju občinskega reda v Sloveniji.
Gospodje! Niti enega razloga ni za to. da bi se v Sloveniji ženska volilna pravica ukinila, Mi smo v tem oziru dosegli vsaj toliko, da so radikalci rekli:' „Dobro, naj se napravi vsaj poizkus z žensko volilno pravico in sicer v Sloveniji.“ Radikalci so torej na žensko volilno pravico pristali in ne vem, zakaj naj bi se danes to ukinilo. Zato odločno protestiramo — proti temo, da bi se danes o tem razpravljalo, ker nimamo vlade, ki bi prevzela odgovornost za ta čin. Zafo predlagam, da se ta razprava ukine iz dnevnega reda, ker je to v»prašan-je političnega značaja, in prosim gospoda »predsednika, da da moj predlog na glasovanje.
Razkol m Celiti ljudski stranki.

V čehoslovaški ljudski siranki je prišlo do razkola. Službeni komunike parlamenta pravi, da je prišlo do secesije Slovakov radi tega, ker je bilo glasovanje za državni proračun obvezno za vse člane parlamentarnega klu ba „Lidove stranny“, česar pa Slovaki pod vodstvom patra Hliiike niso u-poštevali. Glasovali so »proti. Vseka -kor tičijo razlogi te secesije malo globlje. Pravi razlog krize v češki ljudski stranki se skriva za centralističnimi namerami vlade, ki je predvidevala novo -- seveda centralistično — administrativno uredifev na Slovaškem in ukinjenje starih županij ter muni-cipijev. Voditelj iz kluba izstopivših Slovakov je, kakor smo že omenili, — znani katoliški prvoboritelj med Slo -vaki, pater Hlinka Hlinka se je boril za svoj slovaški narod-v času maidž. vladavine tako hrabro, da je bil proglašen za veleizdajalca. Ob preobratu je oduševljeno pristal na državno in narodno edinstvo Cehov in Slovakov , toda. pod predpogojem, da se v posebna, ne narodna, svojstva- — kajti Cehi in Slovaki so en narod — nadalje v plemenske želje, nima nihče vtikati m da se ravno radi teh posebnosti mo ra Slovakom in Slovaški zajamčiti nekaka avtonomi-a. To je dovedlo tako daleč, da so Cehi p. Hlinko kot „pro-tivnika države“ zaprli in obtožili radi veleizdaje. Razlogi za avtonomistično stališče p, Hlinke so bili mnogoštevilni. Hlinka je na katoliški bazi orga -niziral uspešni odpor proti madžars -kemu nasilju.: Organizirati je zamogel svoje Slovake samo v anacijonalni katoliški cerkvi, ki stoji pod kontrolo rim ske kurije*- nikakor pa ni uspela v celoti akcija protestantov* kateri so že od nekdaj spadali v interesno sfero madžarske Budimpešte. Po preobratu se je ravno katoliški živelj na Slovaškem izkazal kot najboljša opora čeho-slovaške državne misli. Protestanti so dali večino svojih najboljših ljudi — Madžarom, Pod pritiskom javnega mnenja je čehoslovaška vlada morala ustaviti proti Hlinki uvedeno postopa-panje. V Pragi so namreč izvohali, da so Madžari oživotvorili na Slovaškem svoje posebno „avtonomistično“ giba -nje, ki je bilo v resnici protidržavno,
ker so v nedolžno obleko« avtonomizma vtaknili zahtevo, da naj se Slovaško pridruži kot integralni del sveto-šiefanske krone — Madžarski, Pozneje je vlada pričela popuščati in tudi p. Hlinka je nekoliko brzdal svoje avtonomistične zahteve. Kljub temu »pa se položaj v Slovaški ni izboljšal. Ravno v času, ko je uspela koalicija čeških narodnih strank, je med Slovaki vznikla velika nezadovoljnost, Slovaki so zahtevali ustanovitev treh katoliških gimnazij. Mlinister-rojak dr. Sr ob ar, velik zaupnik Čeških centra ■ listov in strogi liberalec, je to zahte-■ \ o kratkomalo odklonil in se odločno izrekel zoper ustanovitev omenjenih učnih zavodov, Nezadovoljstvo Slovakov je razumljivo tembolj, ker so „Na-rodny Listy“ razodeli zavratno nakano centralistov, ki nameravajo centralizacijo izvesti samo na Slovaškem , dočim se ne bi centraliziralo ostalih dežel, kakor: Češko, Moravsko in Sle-zijo, kjer bi vlada trčila na prevelik odpor prebivalstva.
Izstop dvanajstorice slovaških katoliških poslancev iz tako velike organizacije, kakor je čehoslovaška ljudska stranka, nima nikakih posledic za vladno večino, pač pa za katoliško stvar na Češkem kot tako. Cehoslova-ška ljudska stranka je v zadnjem času pridobivala med obema plemenoma širših tal, Osobito je s svojimi organizacijami izpodjedala socijaliste, Secesija slovaških poslancev je v skrajnih konsekvencah sedanji .vladni večini lahko nevarna. Vladni blok, ki sestoji iz 48 socijalistov, 41 agrarcev , 25 narodnih socijalcev, 21 članov ljud ske stranke in 19 narodnih demokra -tov, šteje 154 poslancev. Ce bi se slovaški „odpadniki“ pridružili 103 po -slancev broječi opoziciji Nemcev ter komunistov, bi opozicija Štela 115 poslancev. Ze sama možnost tega števila, ki se vedno bolj in bolj približuje Številu vladne večine,» vsiljuje češki »avnosti potrebo nove politične kombinacije, v kateri bi igrali Nemci in so-eijalisti prve gosli,' Zaenkrat seveda ni misliti, da bi se sedanja vladna koalicija razbila ob nemško-komnnistič-
m opoziciji.


I Lenin in‘ameriški farmer.

Predsednik amerikanske farmers-ke (veleposestniške) stranke Christensen ie potoval mesec dni po Rusiji in proučeval položaj brez sovjetskega — nadzorstva in vodstva v svrho sklepanja trgovskih zvez. Mož je dobil dosti dobrih utisov o sovjetski upravi in So sedaj še živahnejše zavzema za ustanovitev gospodarskih in prijateljskih ednošajev z Rusijo. Večkrat se je raz-govarjal z Leninom in naslednji razgovor, k» se mu zdi posebno značilen, je sporočil tudi raznim listom:
„Kako bo z amerikansko-japonsko vojno?" je vprašal Lenin, „Ne pride
do tega“, odgovarja Amerikanec. — Lenin: „Mora prit», na vsak način. — Kapitalistične države ne morejo ob stati brez vojne. Kapital jih izziva, kakor je izzval svetovno, ki je stala 10 milijonov človeških žrtev in 30 milijonov invalidov."
Amerjikanec se je prepričal, da Lenin zelo pazljivo zasleduje c»elo delo .washingtonske konference in tekmovanje amerikanskega in japonskega kapitala, Razgovor je preskočil na trgovino.	j
„Govorimo o pšenici. To je svrha mojega prihoda“, pravi farmer.
Lenin: „Dobro vi hočete vedeti , koliko bi mi potrebovali, da se reši -mo vsega zla, ki ga nam Je nakopala sovražnost zunanjega sveta in priroda sama. Potrebovali bi 16 milijonov mernikov, to bo pa malo več, kot producira Severna Amerika v 1 letu."
Amerikanec: „Mene bolj zanima , koliko potrebuje Rusija za bodočo setev. Ce ne boste dovolj posejali, irav te drugo leto še hujšo lakoto.“
Lenin:	„Našli	ste nas v težkem
položaju; zakaj ne trgujejo ameriški farmerji z nami, naj nam dajo pšenice in mi zavijemo njih žene v najboljše srzno.“
Amerikanec je pripovedoval o težavah in zaprekah trgovske zveze, — ker ruska vlada ni priznana, obljubil je pa, da bodo fax*merj»i napeli vse sile, da pride do normalnega trgovskega prometa direktno, brez kakega posredovanja v razne ruske province -Na vprašanje, kai bi dajali Rusi v zameno. je odgovoril Lenin:
„Vse mogoče, pred vsem pa celulozo, krzno in če bi dovolil Washing ton, vam lahko pošljemo celo najboljši šampanjec. Naši prirodni zakladi in naše produktivne moči so silne.“
H loncu pravi Amerikanec: „Vaša vlada se giblje na desno, lahko pride do kapitalistične republike.“
Lenin, ki se je doslej smehljal, postane rosen, oči mu zaplamtijo: „Ru -sija je in ostane komunistična, njena je nova, sposobna inteligenca, njene so šole, njen je .tisk in tako imamo tudi vso moč, da nadzorujemo denar in kredit, ki je temelj kapitalizma, Mi smo gospodarji položaja, kapital pri nas ne bo vodil politike. Ce skušajo protirevolucjjonarji zrušiti naš sistem* je to toliko, kel bombardiranje Gibraltarja s fižolom! Zamislite si isti položi v vaši Ameriki! Ali bi mogla peščica komunistov v normalnih razmerah, kot so sedaj, zrušiti formo vaša vlade?!“

ЏШвШтЖ83Вт
Novi finančni zakon in neposredni drž. davki.
, Novi finančni zakon ima bistvene spremembe glede kakovosti drž. davkov, njih višine, vplačevalnih in napovednih rokov,, rekurzov in doklad. Zaradi tega je treba, da davkoplačevalci, ki so bili preje vajeni avstrijskih določil glede davka,, poznajo ta rova določila, da bodo znali, koliko se jim davka predpiše.
Po novem finančnem zakonu se morajo vsi neposredni državni davki, državni pribitki in avtonomne doklade plačati 1. februarja, 1, maja, 1, avgusta in, 1. novembra do 15. vsacega meseca. Uradno se razglasi, da katerega termina morajo stranke vlagati svoje napovedi. Posebno se ne bo v te svrhe nobena stranka več pozvala. Davkarija mora poslati 14 dni pred plačilnim rokom strankam poštni šek, na katerem je skupna svota vseh, zapadlih davkov navedena. У roku 14 dni imajo pa stranke pravico, da &e samo v davkariji prepričajo, koliko davka in kateri davek se jim je predpisal, Predpisi davkov se ne bodo več strankam na dom( pošiljali, vsaka stranka se mora o predpisu sama v davkariji prepričati, in ima pravico v teku 14 dni proti temu predpisu vložiti rekurz.
Ako stranka po razglasitvi, da je vložiti napoved davka, te napovedi ne vloži v določenem roku, se brez napovedi po prevdarku davčne oblasti odmeri davek.
Pravice oenilne komisije razširja bistveno novi finančni zakon. Komisija odločuje tudi o prizivih, če ocienje-ni dohodek ne presega 30.000 K, toda 3e, če spozna predsednik komisije sam, kakor čudi cenilna komisija sama, ka je utemeljen priziv. Vse "druge prizive se vlaga na prizivno komisijo, razen če prizivnik nil vložil prvotne napovedi, ali pa ni odgovoril na stavljena vprašanja davčne oblasti. P vi-
sdv pri višji prizivni inštanci rešuje predsednik prizivne komisije sam. po svobodnem prevdarku v svojem področju, ali jih pa odstopi prizivni ko-misiji.
Prejšnje deželne doklade so odpravljene; na njih mesto je stopil e-notni državni pribitek. Avtonomne doklade in pa državni pribitek se odmerijo le na podlagi državnega dav* ka>.
V. Sloveniji Imamo 11 vrs^ državnega davka, Vi naslednjem pojasnimo vsak davek posebej.
1.	Zemljiški davek,' Od štiri krat-nega čistega katastralnega donosa plačaš 20%. Državni pribitek 170% in avtonomne doklade..
2.	Hišno-razrednl davek.! Od I.
do XII. vrste neizpremenjen, Vrsta XVJ. plača 3 K, XV. 4 K, XIV. 6 R in ХИ1, 10 K. ‘Za leto 1921 se odmeri državni davek v trikratnem prejšnjem znesku, poleg tega 70% državni pribitek in avtonomne doklade,	e
3	Hišno-najemn. davek. V Ljubljani se plača 20% od najemščine. Vzdrževalni odstotki se več ne odra-čunajo. K drž. davku pride Še 60 %; državni pribitek in avtonomne dokla,-de. V vseh ostalih krajih zunaj Ljubljane znaša hišni davek 12% najem-.ščine. Vzdrževalni odstotki se tudi ne ociračunajo. K drž. davku pride še 70 % državni pribitek in avtonomne do klade. Za davka proste hiše se pobira pet odstotna najemščina brez odbitka vzdrževalnih odstotkov. Za od’ inero državnega pribitka in avtonomnih doklad služi ideelni hišni davek JO % ozir. 12%.
4.	Občna pridobnina. Za leto 1921 velja ista odmera, kakor za 1919 in 1920. Znaša štirikratni prejšnji drž. davek po tariiu šema B. Državni pribitek znaša za L in II, razred 170%, za ITI. in IV. razred pa 130%. Poleg tega pa Še avtonomne doklade.
5.	Posebna pridobnina. Od podjetij’, ki so zavezana, polagati javna rakune se pobira poseben davek. Dosedanja določila so ostala neizpremenje-na. Državni pribitek znaša 90% in avtonomne doklade.
G. Rentni davek. Predpiše se po dosedanjih predpisih; a) pri zadrugah regulativ»ih hranilnicah in sličnih za vodin 8%, pri ostalih podjetjih zave’ zanih k polaganju javnih računov pa 4% od obresti hranilnih vlog. To se imenuje rentni, davek potom odbitka. Državn. pribitek znaša 100%. Doklade za avtonomne oblasti odpadejo; b) ako pa stranka sama napove rento n. pr. od zakupnin, posojil itd. se predpiše rentni davek na podlagi napovedi, in veljajo še dosedanji predpisi.
Državni pribitek znaša 170% in pa še doklade za avtonomne oblasti. Ako ne presegaj ves dohodek davkoplačevalca 10.000 K vštevši rentni dohodek, se rentni davek ne odmeri, To pa velja samo za leto 1921, za katero služijo kot podlaga kohodki leta 1920, Za nadaljna leta tvori mejo 4800 K in ne več 10.000 E.
7,	Dohodnina. Eksistenčni minimum je zd leto 1921, 10.000 K; v prihodnje pa 4800 K, Dohodki članov hipnega gospodarstva iz službenih pre jemkov se ne štejejo k dohodku hišnega gospodarstva. Ti dohodki se posebej obdačijo. — DraginjsKO -doklade javnih uslužbencev se ne prištevajo k dohodku, ki je davku podvržen. Pri zasebnih uslužbencih se odmerja dohodnina in plačarina le na podlagi reduciranih skupnih službenih prejemkov in sicer:
Ako dobivaj privatni . uslužbenec plače do 30,000 K, se vzame kot davčna podlaga 50%, to je polovica, tab davkov, do 45.000 K 60%, do 60,000 K 70%, do 80.000 K 80%, do 100.000 K SO %, čez 100.000 K vse.
Davčna skala je ista ko poprej, Istotako vojni pribitek 10—120 % po višini dohodnine. Doklade za avtonom’ ne oblasti se ne predpisujejo. Za samske davkoplačevalke se odmeri še posebna 10% doklada, zaj manj obtežena gospodarstva po 15%,
8.	Plačarina. Ta davek je pri jav ndi nameščencih odpravljen. Pri zasebnih nameščencih je dohodek do 30 tisoč kron prost plačarine; pri davku od 30 do 40.000 K se odmeri 1%, pri 40 do 50.000 K 2%, pri 50 do 65,000 K S %, pri 65 do 80.000 K 4%, pri 80 ko
100.000	K 5%, nad; 100.000 K 6%. _ Državni pribitek znaša 70% in pa doklade za avtonomne oblasti.
9.	Invalidni davek. Vsi neposredni državni davki, izvzpmši dohodninski davek, se z državnim pribitkom vred seštejejo, ta skupna svota služi za odmero invalidnega davka pq skali do 20.000 K. Cez 20,000 K je mera 20%. Invalidni davek je prost državnega pribitka in avtonomnih doklad. Uslužbenci s stalnimi dohodki plačujejo invalidni davek od odmerjene dohodnine, I
10.	Tantijenmi davek. Od preje,tin tantijem se plača 15%, tantijomni davek in od tega 100% državni pribitek. Avtonomne doklade se od tega davka ne pobirajo.
11.	Davek na poslovni promet.
Ves poslovni dohodek ( davkoplačevalca, razen njegovih stala ih dohodkov, se sešteje, in o<\ tega predpiše 1% davka. Državni pribitek in avtonomne doklade se ne predpišejo.
V, kratkem mora,priti v parlamentu predlog, da se vsi državni1, davki v državi zjednačijo. Zaradi tega bi bilo umestno,/ da se tudi za druge pokrajine napravi pregled vseh predpisanih 'neposrednih državnih davkov, ker le na ta način dobi poslanec jasno sliko davčnega sistema v posameznih pokrajinah države, in, na ta nar čin lahko sodi, kako naj bi se za vso državo vpeljal enoten davčni sistem. Vsak poslanec mora biti, o tem poučen to pa preskrbi najložje časopisje, iz katerega si lahko vsak te podatke shrani.
Za proračunsko razpravo so vaz’ ni davčni postavki, ker obeta finančni minister zvišanje neposrednih davkov za 100%. Pozabiti se ne sme pri tem, da se tudi za 100% zvišajo avtomatično vsi državni pribitki in vse avtonomne doklade. Kay pa to pomeni, si lahko vsak na podlagi poprej navedenih davčnih številk sam izračuni, — Torej poslanci pozori Pozor pa tudi, da zahtevate računski zaključek, ki kaže, koliko davka in kateri davki so se pobirali, in zakaj so se ti davki po rabili. Brez računskega zaključka ni proračunske razprave. Ta računski zaključek pa „pdmah“.
FRANCIJA*
Francoski senat se je z 249 proti 12 glasovom izjavil za politiko ministrskega predsednika Brian-da, ki zagovarja sporazum z demokratično Nemčijo in odklanja šovinistična stremljenja senatorja Brajugiora\. — Briand je izjavil, da ni krivda Nem -čije, če Franciji ni veliko preostalo od prve repacacijske milijarde, ,< Briand zaupa demokratični Nemčiji v polnem obsegu.
IRSKA.
Med Anglijo in Irsko je po dolgoletnih in srditih političnih bo ih prišljp do končnega miru in sprave. V četrtek, dne 14. t. m., bo v angleškem parlamentu predložen sporazum z siniajnovci v ratifikacijo. Novo parlamentarno sesijo bodo v Londonu ot-voriii s prestqlnim govorom. Istočasno bo tudi ulsterski parlament odobril irsko-angleški sporazum. Razen lista „Morning Post“, ki je glasilo skrajno unijonistične (centralistične) stranke , je vse časopisje oduševljeno pozdravilo spravo med obema narodoma. „Times“ pišejo: „Pamet je zmagala, mi-rovni-vpogoji .pomenijo , konec perijode nemira in nezaupljivosti, začetek srečne dobe in medsebojnega razumevanja. Pogoji oznanjajo, da stoji genij vladvinske umetnosti med angleškim narodom visoko in da naši državniki iajnosti naše nacijonalne veličine še niso pozabili.“ „Daily Telegraph“ pa pravi: „To je naj večji dogodek v notranji politiki Velike Britanije, Lloyd George je podpisal svoje ime pod imena največjih, kar jih pozna svetovna zgodovina, „Daily Chronicle“ piše: „Ta zmaga je večja nego zmaga v svetovni vojni. Zmaga v svetovni vojni nas je rešila pred poginom, a nova zmaga pa pomenja že v svojih začet -kih mogočen porast naše moči, (Kaj bi dali, da se tudi med nami in Bolgari doseže tak sporazum?!)
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Z mandatom glede sestave vlade je demokrat Davidovič še slabše odrezal kot starosta Pašič. Pogajanja z Davidovičem so odklonili: Pašič z izgovorom na zborovanje glavne skupščine radikalov, socijalpatrijotje, zemljoradniki ih naš klub. V Davido-vičev vladni krog. bi Stopili samo: demokrate, Turki in samostojni. Gotovo ie, da je Davidovič že vrnil kralju svoj mandat
Kedo se bo lotil za Davido-vičem sestavljanja vlade, je najbrž v rokah glavne skupščine radikalcev, ki zboruje te dni v Beogradu.
Nekateri pravijo, da se misli potegniti iz politike Pašič in prepustiti vodstvo radikalne stranke g. Protiču. ki bi naj poizkusil srečolov za sestavo vlade. Slišijo pa se tudi ve sti, da poscč&.o kralja razni generali, bivši vo^ni minister in da bi znalo zadišati po vojni diktaturi.
Iz Pariza so pozvali našo vlado, da mora takoj izprazniti nevtrabu pas v Albaniji.
RUMUNIJAb
C a r a n i s t i (kmetska stranka) so stopili v odločno opozicijo najpram kabinetu generala Averesca, ki je v Rumuniji uvedel izjemno stanje, poostreno cenzuro, skratka: policijski režim najhujše vrste. Dr. Lupu je v parlamentu prečita! programatično zahtevo carani&tov po čimprejšnjem razpisu novih volitev. Kakor poroča list „Luptatorul“, se bodo občinske volitve vršile v februarju.
NEMČIJA.
Nemška državna banka je zabeležila pred par dnevi nov us P eh. Wol/fov dopisni urad je iz Lon -dona poročal, da kroži po angleškem časopisju vest, da se bo Nemčiji dovolil triletni moratorij. Posledica je bila, da ie dolar na berlinski borzi padel na 206, Ne glede na moratorij bo Nemčija morala odplačati januarski in februarski obrok. Morečo skrb nemške vlade tvori trenutno 600 milijonov zlatih mark, katerih še danes nima na razpolago.
Vladinovci in kriza.
Mandat za sestavo vlade je dobil g. Ljuba Davidovič, ki igra v demokratski stranki ulogo dobrega člove • da. Kadar so demokrati v škripcih , dajo Davidoviču besedo, To vam je star mož čiste preteklosti, ki ima precej jugoslovanskega naziranja, ki zna govoriti lepe besede, ki pa noče in tudi ne sme politično delovati. Njegove vrline so plašč za vse umazane špe • kulacije dinastije Pribičevič in njenih trabantov. Mož je prava „dobričina“, zašel je v zelo slabo društvo in danes ni več tako čil in svež, da bi presodil, kaki so njegovi pajdaši, — Ko" je de • mokratski klub glasoval o razdelitvi porceljev, se je njemu zdelo, da gre res vse po pravici in po prepričanju posameznih članov, in tako je v svoji otopelosti izjavljal Pašiču o enoduš -nosti demokratov. Ta stari gospod se topi v frazah demokracije in nima oči in razuma za vse, kar se skriva pod. tem imenom. - Spekulativni pajdaši dobro poznajo njegovo mehko in kratkovidno naravo, 'zato mu pa dvorjanij» in kadijo na vseh koncih in krafh — tako je njemu in njim ustreženo, on uživa in fantazira v nakopičenih frazah, oni pa imajo pripravno in voljno igračko.
Rajo Pašič pa zna. Zna voditi pre govore, zna napraviti krize, zna zo -pet prigovarjati t in sestavljati nove vlade, zna pa tudi ob potrebni priliki umakniti svoje prste od žrjavice. Poprej se je umaknil v inozemstvo, zdaj je pa pred kongresom radikalne stranke — naenkrat zbolel, Ta kongres bo namreč napravil še hujšo krizo, kot so vse vladne homatije, pretresel in prerešetal bc radikalno stranko in zato se Pašiču zdi bolje, biti bolan ter šele po zvršetku priti zopet na spre -gled. Ce obsodijo „drugovi“ njegovo-politiko, bode še vedno imel te in one izgovore in napel bo vse sile, đa ostane partijski diktator.
•Ko je Pašič sestavljal vlado, je obiskal najprej vse opozicijonelne klube, torej j® bil njegov cilj, sestaviti vlado brez demokratov. Sedaj sestavlja vlado g, Davidovič — demokrat, ki kaže s svojimi obiski po vseh klubih tudi namere, sestaviti vlado brez radikalov. To je markantna črta obeh mandator jev in pa cele radikalno-de-mokratske zveze. Za sedaj seveda o -pozicija noče ne s Pašičem. in ne z Davidovičem, samo to je treba pomisliti, da ostanejo demokrati kakoršni so,
dočim se bodo radikali danes ali jutri razčistili, in če opozicija noče da -nes podpirati slabo- ali brezprogram-ne Pašičeve vlade, je lahko mogoče,, da podpre novo orijentirane in izčiščene radikale. To polica^demokracija dobro ve in zato še lahko samo kakemu generalu „bele“ ali pa „črne“ roke dvorjani ter se sploh med zarotnike in intrigante vpiše.
Razlika med Pašičem in Davido-vičem. Ko je poveril kralj Pašič» mandat za sestavo, nove vlade, se je obrnil Pašic pismenim in brzojavnim potom do voditeljevi, opozirijonalrnih strank, da prouči njih pogoje za vstop v njegovo vlado, Pašičeva misija in, beračenje krog opozicije ni uspelo. Za Pašičem se otepa s sestavo vlade Da-Vidovič. Ker Pašiču ni uspela pot do opozicije, je Davidovič nameril, svoje prve korake proti dosedanjim vladi-novcem, ki so itak pokorni sluge z» vstop v vsako vlado, ki bi imela predpogoj vsaj začasnega životarenja..
Minister sotcijalne po! tike dr. Kukovec se poslavlja. Sobotno „Jutro“ je prineslo slovo dr. Kukovca od ministrskega korita, katerega prepušča v slučaju kak» koalicije še z ministrsko penzijo nepreskrbljenemu dr, Žerjavu. Po izročitvi socijalne politike že dvakratnemu Agromerkurju pa poživlja g. minister V ostavki vse svoje u-redbe ter nariedbe,, ki so pa žalibog, da,si tolikokrat predrugačene in deloma celo vsled p neduhovite neizvedLji-vosti ukinjene, ostale vse na papirju in bodo menda samo za v arhiv. Ob koncu svojega slovesa prizna g. minister sam, da mnogi niso bili zadovoljni ž njim, a priznavajo mu, da se je trudil, (seve zase in za JDS goto-vo!) a za druge ne! Po končani krizi pa se bo Hotil g. dr, Kukovec organizacije JDS v Sloveniji, Samo radovedni "smo, koga neki bo organiziral g. minister n, r.!
Izenačevanje, zakonov,., davkov in uradniških plač, Vladinovci imajo na dnevnem redu v svojih listih frazo o vsestranski enakopravnosti v naši lepi domovini. Pri vsej tej ž urn ali stični enakopravnosti vseh treh plemen pa. či farno ravno v vladnih glasilih nepre stano debate! o izenačenju zakonov, davkov in uradniških plač. Vedno se debatira o izenačenju, a doslej se še ni nič izenačilo, samo, da ste Slovenija in Hrvats-ka še poleg avstro-ogr-skih zakonov in davkov sprejeli še nekatere beograjske novotarije o svobodni štampi, in poleg; avstro-ogrskih še početvorjene srbijanske davke kot
n.	pr. ze ml j arino. Iz vseh brezplodnih debat o veđnem izenačevanju odsieva vsa frazerska lažnjivost enakopravnosti,	,
Največji strah samostojnih so volitve! Nobena stranka se poleg! polica j demokratov tako ne boji za vladna korita, kot naši samostojni. Pripravljeni so vstopiti v vsako vlado, ki se bo sestavila. Za Pašičem se ponujajo Davidoviču, a pod pogojem, da ne bi bil njegov kabinet — kabinet stvaritelj v umnega zakona. Samostojni hočejo pred volitvami rešiti vse drugo, samo volitve odložiti za nedoločna čas, ker se pač' tako ugodno in bre* žuljev živi od vladnih korit.
Računi brez kontrole.
Zopet proračun. Eden za drugim se prikazuje. Sedaj je na vrsti ministrstvo zunanjih zadev. *Ze zadnjič smo omenili, da se strašne svote lepo razdelijo — samo za oko, pri tem pa kopnijo in ginejo po bogzna kakih potih. Pri proračunu za zunanje mini -strstvo so se oblastniki še najmanj potrudili, da zavijejo množino izdatkov v kolikor toliko verjetno razdelitev, — Cujte in strmite! Ministrstvo potrebuje 34,312.197 dinarjev, za razna izplačila v tujih valutah 14,037,261 dinarjev. Deli pa te izdatke tako-le: za državne zastopnika v Ameriki, Belgiji, Avstriji, Bolgarski, pri Vatikanu^ v Angliji, Italiji, Madžarski, Nemški in Poljski, Rusiji (!),, Rumuniji, na Reki, v Turčiji, v Franciji, v Češki, v, SVici in v Španiji. — Ta razdelitev je zelo čudna. Imenuje se Rusija, ko vsi prav dobro vemo, da naši oblastniki črtiio današnjo Rusijo, kot nikdo na svetu in da niti ne mislijo poslati tja svojega zastopnika. Pod ruskim za stopništvom so menda mišpeni ruski kontrarevolucijonar ji, Wranglovoi krog Strandmannovega poslaništvja v Beogradu. ki najbrž tudi pije kri našim
davkoplaöevialceni. Poslaništvo na Reki je novo, nikdar, nismo slišali o njem, prvič ga najdemo med stroški, Na’znaöilnejSe je pa to, da je posla -ništvo na Grškem v Atenah — izpuščeno. Kako to, ali po „pomoti“? — To poslaništvo ima g. Balugžič, dobro znan kot agent demokratov, glavni steber fcamarile in človek, ki je vedno netil in Ščuval velesrbski šovinizem proti drugim plemenom, Mož je Pašižev zaupnik, poslan je bil v Atene m tam je ob smrti grškega kralja pripravljal posebno politično akcijo — danes ga ni v proračunu, četudi se je globoko zajedel v državno blagajno! Tq ie znak, da imamo še marsikaj — kar je še bolj tajno, kot cela zunanja politika, kar ne pride niti v razne račune, čeravno na široko in v razno -vrstne svrbe razsiplje z državno imo-vino«
Pomanjkanje vasgjonov in sjtano -vanj. V beograjski „Pravdi“ čitamo , da je na našib železniških progah o-iccog 2000 vagonov, ki se uporabljajo za delavska stanovanja že dve in pol leta. V tem času bi ti vagoni v pro -metu zaslužili nad 180 milijonov din . po najniž^em tarifu, To je res drastičen primer razoranega državnega gospodarstva. Siromake delavce zbašejo v vagone in ti vagoni so sedaj za promet več aii mani neuporabni. Pametna uprava bi dala ljudem pristojna stanovanja, vagonski materijal bi pa dobro uporabljala v prometu, pri nas se kvarijo ljudje in materijal vse ob enem. Vse propada, najbolj pa si-romaške delavske obitelji in to bolj in bolj brez konca in kraja.
Beležke.
davna tajnost. Cesto se govori o tajnih organizacijah med oiieirji v beli. v črni in še o raznih drugih „rokah e Eni govorijo o tem precej skrivnostno, drugi pa odkrito in celo napo litično tehtnico se polagajo te javno -tajne organizacije kot zelo važni uteži. Pri vseh mogočih krizah in dru -gih važnih političnih dogodkih čitamo v raznih listih zdaj proteste od strani bele. zdaj od strani črne roke ali pa grožnje z ©po ali z drugo. Beograjska „Epoha“ se večkrat zgraža nad tem zarotništvom, sedaj pa prinaša v številki 921 pismo, ki je zelo značilno za današnje razmere; dobro poučeni do-pignik pravi med drugim: „Cernu govorite toliko o tajnosti ? To, kar se dogaja, ni prav nič tajno, treba samo odpreti oči in videli boste, da so vse te nezaslišnosti zelo javne. Člani teh organizacij sedijo javno v vojnem ministrstvu, drugi dobivajo važna mesta po svoji želji, oziroma po potrebi teh organizacij in to vse javno po ukazu Nj. V, kralja in na podlagi predpisa vojnega ministra. Zečevič je parlamen tarni minister. — Torej;, kakor vidiš, (dopisnik pravi to uredniku) se dela popolnoma javno! — Imamo pa drugo veliko tajnost in to ti razkrivaj, po -kaži nam, kdo te organizacije vzdržuje, kdo jim stoji na čelu, kdo jih po« štavlja in izigrava kot nekak ustavni faktor, ki pa ni predviden v ustavi?! Kdo je napravil generala Zečeviča za
ministra? — Prosim te, da to iztakneš in razkriješ, da ti bo pa delo lažje te opozarjam na to, da vodi to orga -nizacijo isti duh, ki je vodil tudi „črno roko“, dokler mu ta ni odpovedla ljubezni. Hajd,' sedaj pa dregaj, ako smeš! Zahtevaj, da parlament izbira in poslavlja vojnega ministra, kakor vse druge!“ — Na kratko povedano: intrige, zarotništvo in tajne mafije so že tako oblastne, da nimajo nobene potrebe se skrivati, da javno nastopajo, da zasmehujejo celo parlament in zakone.
Pribičevič bo zaščitil državo pred tujci in protidržavnimj elementi. Naš noirarji minister v ostavki Pribičevič poji vedno misli na zaščito države, Sedaj že imamo v notranjem ministrstvo dva posebna oddelka: za. zaščito države in za javno varnost. Vi za-šdflnem oddelku bodo od sedaj zani-prej kontrolirali tujce, pritiskali vizume na potne listine in, predvsem pa pazili na to, da se pravočasno poženejo preko mej vsi protidržavni elementi. Ta oddelek o zaščitit države, kt se bo pečaj- s pogonom za proti-državnimi elementi, bi moral začeti najprej pri dinastiji Pribičevič in nehati pri mariborskem Voglarju,
_ Pomotoma, Ze zadnjič smo objavili, da se pri nas dogodi na naj višjih mestih marsikaji pomotoma. Tokrat je pa tudi pomotoma sporočil švicarski generalni konzul po naročilu svoje vlade ministru socijaltae politike dr. Kukovcu prisrčne čestitke na uspeli ustavi in izvedbi moderne, so-cijamo-politične zakonodaje, Ta čestitka se je zgodila pomotoma ali pa so Švicarji potegnili g., ministra v o-stavki dr, Kukovca,,
Dnevne novice.
Samostojni molčijo. Časopisje celotne naše kraljevine je beležilo vest verilikacijskega odbora, da je ta pognal iz parlamenta samostojnega me-šetarja Kirbiša in pozval po enem letu v skupščino pravilno ter zakonito izvoljenega SLS poslanca, Skoberneta le „Kmetijski List“ molči kot grob o tem pogonu. Samostojne korit ar je je same sram nečednega početja s Kirbišem, s katerim si je utisnila Samostojna večni pečat) čisto samostojne politične nepoštenosti! Laž in goljufija imata kratke noge!
Pred končnoveljavno ostavko še bo izvažal g, poljedelski minister Pucelj, Gospod Pucelj se je že proslavil z nemškimi konji, govedo in ovni, sedaj pa še še ho z našo živino. Odredil je namreč izvoz 8000 lahkih konj,
40.000	koštrunov in 11,000 ovac. Tudi pri tem izvozu bo kaj odpadlo- na sla-bostojne izvozne strokovnjake mesarskega in mešetarskegai poklica.
Na nas bi radi zvalili. „Narod“ in „Tabor“ sta si še danes v laseh ra di nedeljene in deljene Slovenije. Oba že izvajata nekak plebiscit, Seve, samo v svoji domišljiji Seda; pa se je naenkrat „Tabor“ izmislil, da se je po javila fudi med štajerskimi klerikalci močna struja, ki je za ustanovitev — mariborske oblasti. To laž je sporočil tudi „Jutru.“ Za nas je vprašanje av-
tonomne Slovenije že davno rešeno in ne odnehamo od te naše volilne parole, dokler ne bo izvojevana. Ako pa mislita „Jutro“ in „Tabor“, da res nimamo drugega dela kot se prepirati radi delitve Slovenije, ki ne bo faktično nikdar razdeljena, potem jih pustimo mirno v teh namišljenih idejah . Saj „Taborovo“ uredništvo obhaja še v celoti medene tedne, in v tistih ča -sih človek marsikaj vidi. česar bi sicer ne!
Pozor, davkoplačevalci! ©avčni urad nas je naprosil, da opozorimo davkoplačevalce, da so zapadli vsi neposredni davki za tekoče leto, ter naj še iste takoj, gotovo pa še pred no -vim letom, vplača, da se stranke ognejo zelo občutnih eksekucijskih stroškov. Za leto 1921 še ne predpisana o-sebna dohodnina se plačuje po predpisu za leto 1920.
Železniški uradnik, ki pozna dvoj no mero, O poistajenačelniku v St. liju, nekemu Novaku, dobivamo vse pol no pritožb, kako ta mož pristranski vrši svojo službo. Kadar so njegovi, prijatelji tu, -tedaj sme vlak imeti zamude, kolikor hoče, kadar pa kak domačin ali kak Novaku neljub človek hoče na vlak, mu ta , dični načelnik dela vsakojake sitnosti. Prejšnji teden je žena tukajšnjega -domačina prišla pravočasno do vlaka,, ko je isti že dobil znamenje za odhod. Imela je vozni listek. Pristranski Novak pa ženi ni dovolil vstopa v vlak, dasiravno je vlakovodja izjavil, da je še časa dovolj. Takih slučajev je polno. Novak so vsakemu domačinu,) ki mu more storiti tako „.uslugo“, cimično smeje. Za druge ljudi, predvsem za tujce ima Novak druge predpise I in drugo srce. Pred dobrimi 3 tedni so Srb Mi-jovič, samostojni poslanec Mrmolja in češki renegat Hornicky zamudili vlak za eno minuto!, A kaj se zgodi! Novak, ki sicer ni imel službe, je zahteval od službujočega uradnika, da naj vlak radi enega, Srba, enega samostojnega kričača in enega renega-ta obdrži. In to se je tudi zgodilo.' — Tujci imajo več pravic, kot pošteni do mačini! Novakovo postopanje in delovanje zasluži, daj se ga zabeleži. Mislimo, da so uradniki radi ljudstva tukaj! Ce južna1 železnica za to važno točko nima boljšega in nepristranskega uradnika, potem je žalostno dovolj. Opomba uredništva: Oprostite, g. dopisnik, da smo vam morali ostali del dopisa črtati. J-e potrebno. Ce objavimo, vse vaše podatke o g. Novaku, bi ljudje, zopet rekli, da smo osebni, Da bi pa Novak, Mijovič in drugi ubili „klerikalnega lintverja“, o tem ni treba prav nobenega strahu. Se večji in silnejši soj se' zaganjali vanj, a ga niti niso najmanj ogrožali. Zginil bo Novak, ž njim Mijovič, Mer-molja in cela kompanija,, a katoliško-misleči Slovenci bomo, ostali.
Krivica za Prekmurce. Iz Prekmurja se nam poroča: Zaradi tobaka se godi nam Prekmurcem velika krivica,, Po starih ogrskih zakonih, ki so Se pri nas vedno v veljavi, je bilo nam Prekmurcem dovoljeno saditi pet rastlin tobaka in sicer davka prosto. Kljub temu pa moramo plačevati da-
Gladiatorji.
Prva knjiga« — Eros*
(47, nadaljevanje.)
Prva jed je bila končno mimo. Bogato oblečeni aziatski sužnji so vsto -pili ob glasovih divje orientalske godbe in odnesli ostanke. Za njimi so pa prišle belo oblečene mlade sužnje, o-venčane s cvetlicami, in prinesle na zlatih krožnikih nova jedila.
Vmes se je počasi odgrnil zastor in razkril gostom oder v steni sredi dvorane in na njem tri mlade sirske plesalke. Slikovito so slonele na raz košnih divanih in zasenčene svetiljke so obsevale z rdečkasto svetlobo njihova telesa, prozorne sopare so se dvigale iz bronastih kotličkov ob njihovih nogah in širile duhteče vonjave krog njih.
Hipoma so udarile ob cimbale in poskočile na noge. In začele so ples, sedaj zibajoč se v počasnih, umerjenih, koprnečih gibih, sedaj narašča -. joč v divje strastnih bakanalskih kretnjah, pa zopet upadajoč y nežno utru-enost in slikovit počitek. Vroča kri je plamtela v zagorelih obrazih teh hče-
ra južnega solnoa, črne oči so se jim bliščale pod dolgimi trepalnicami in njihovi beli zobje so se lesketali kakor biseri med polnimi rdečimi ustnicami.
Ko je bil ples na vrhuncu, so se hipoma ustavilo kakor izpremenjene v kamen in se združile v živo sliko redke, fantastične lepote prav ob nogah Cezarjevih gostov.
Pohvalno priznanje je zadonelo od vseh strani in Placid je vrgel za eno Izmed plesalk dragocen ovratnik iz biserov, ko so odstopale. Tudi Vitelij si je odpel zlato zapestnico in jo zagnal na oder.. „Pa to je le migljaj“, je pripomnil, „naj gredo hitro v stran, ker samo motijo in odvračajo pozornost od važnejšega, stvarnejšega posla."
K čemur, je tudi Montan z vso dušo pritrdil, željno obračajoč svoje oči na pečenega flaminga, ki mu je spretni strežaj ravnokar zasadil svoj dolgi nož v prsi.
Jed za jedjo so prinesli sužnji in zopet odnesli ostanke.
Divji merjasec, paštete, divja koza, različne ribe. drozgi, zelenjava vseh vrst, perutnina - vse to je izginilo in naredilo prostor fazanom , puranom, kapunom, divjačini, гасаш. golobom —, tvse kar leze irj leta in’
plava in se more bahati z okusnostjo, če' je pečeno ali pa kuhano, vse je moralo na Cezarjevo mizo, in če je bil želodec poln in ni mogel več, so ga z ostrimi, žarkimi začimbami razdražili in mu vzbudili iek — in so iznova zopet jedli ~4
Pa najvažnejši posel tistega večera ie še le prišel. Brezmejna požrešnost pri takih pojedinah je bila samo sredstvo, ki je pripravljalo goste na glavni namen —• na brezmejno pijan' če van je, ki pa je seveda le samo spet prioravijalo želodec in ga umilo ter. naredilo sposobnega in zmožnega za sprejemanje novih jedil. Rimljan ni bil pijanec kakor barbari, ki so pili le zato, da si omamijo glavo s pijačo . Ne., Rimljan je jedel'do sitosti, da je möge, piti z užitkom, in pil je črez mero, da je zopet mogel jesti —.
Nubijski eunuhi so pospravili mizo in prinesli zadnjo jed: sladkarij© in sadjo
Za vsakim divanom, pripravljenim za iri goste, je stal točaj, gluh in mutast. Njegova dolžnost je bila, polniti gostom čaše Te mutce si je oezar z velikimi stroški nabavil iz vseh delov cesarstva. Pa četudi so bili gluhi in
vek od tega tobaka, vrhutega pa še I trpimo pomanjkanje tobaka in imamo, i obilo tozadevnih nepotrebnih potov iir ■ drugih neprilik. Državna oblast napravi red!	i.
Obrtno-nadaljevalnaj Šola za Prek I murje se je ustanovila v Murski Sen j boti. Učencev se je že koj v pričetku j priglasilo 100, toda nekaj se še jih bo \ priglasilo, Ker je ta prepotrebni učni i zavod gmotno nezadostno podprt* so j zaprošeni veletrgovci, trgov.cd in dru-j gi imovitejši sloji, da podprejo ta za-I vod s prispevki, ki se naj pošiljalo na Odbor obrtno-nadaljevalne šole ivs j Murski Soboti,
Manifestacije Hrvatskega bloka
v Zagrebu. (Somišljeniki Radičeve stranke, Hrvjatske Zajednice in Hr-vatsko stranke prava, združeni v Hr* vaLkc-m bloku, so nameravali v četr* tek, dne 8, t. m. prirediti v dvorani Hrvatskega Sokola na Wilsonovem trgu velik volilni shod za občinske vo» live, Policija ’e shod preprečila, ker baj*. ni bil .po predpisu prijavljen, O-rožmšfvo in policija sta bili v strogi pripravljenosti. Kljub temu so se ne« ustrašljivi Hrvati zbirali v malih povorkah, čeprav jih je policija skoraj povsod razpršila. Ko so prišli „bloka-* ši“ na Wiisonov trg, se je okoli 11. ш re pripeljal narodni poslanec Stjepan Radio, katerega so pozvali, da naj govori kar raz avtomobila. Policija jih je zo^ict pričela preganjati na vso strani. Združili so se v dolgo povor -* ko in krenili, hrvalsko zastavo na čelu swevoda. po Frankopanski ulici v« Iliče, odkoder so nameravali na Jelačičev trg. Razburjeni blokaši, katerim Pribičevičeva policija ni pustila zbo -rovali, so v Balkan-kinu razbili „neodvisnim“ (politična skupina, ki se zbira okoli „Slobodne Tribune“) volilni shod; isto sc storili pred Union-ki-nom, kjer so zborovali Židje (cijonisti). Kljub vsemu nasilju vladnih sfrank je pričakovati, da bo Hrvatski blok zagospodoval nad belim Zagrebom.
Avtomobilska nesreča. V soboto se je zgodila v Novem Sadu pri pi* loškem mostu prektv Donave avtomobilska nesreča« Avto donavske vodne Ilotile je nameraval iz Novega Sada v Fetrovaradin, Vsled zmrznjene poti je zadel avto v obcestni drog in se prevrnil. Pri tej priliki je obležal šofer mrtev, dva potnika pa sta bila nevaiv no ranjena.
Za Dij. kuhinjo v Ptujju je nabral na gostiji Vinko Prapotnika in1 Marje-I te Soeičeve v Lačavesi pri Sv. Bol-! fenka pri Središču mladinski prijatelj I g. .los. Breznik 350 K. Dijaška ku-j hinja se za ta dar iskreno zahvaljuje zlasti v sedanjih časih velike kotrebe in želi dosti posnemovalcev.
Iz Maribora.
Shod SLS za mesto Maribor se vrši danes zvečer točno ob 8. uri v, dvorani v Splavarski ulici. Na dnev -nem redu so ta-le vprašanja: Politie-: ni položaj, razvoj krize v Beogradu ,
! in stanovanjska beda v Mariboru in okolici.
Proračun mestne občine mariborske izkazuje potrebščin 3,803.332 din, pokritje pa znaša 2,079,614 din, pri-
miPasti, ti služabniki Bakovi* niso
j bdi slepi za stvari, ki so se dogajale ; pri takih pojedinah, in govorilo se je,
! da so mutci v palači Cezarjevi čuli j več tajnosti in izpovedali več skrivnosti, ko vse stare čenče vsega Rima.
Pojedina je bila pri kraju.
Pq zgledu Cezarjevem si je vsak gost odpel pas svoje tunike, si popravil venec na glavi, se udobno položil na svoi divan in si dal napolniti čašo —.
.Temeljito popivanje se je začelo.
.XV,
Pri čaši rajnega, faleraičana.
Cezarjevo zamegleno in upadlo oko, j se je za hip zasvetdo v plemenitem j navdušenju.
„Kapunova j'etra“, je dejal, „na mleku pražena so bila Izvrstna mi -\ sel! Varus, skrbi, da pridejo še ta te-! den spet na Cezarjevo mizo!"
I Varus, oproščeni suženj, si je s • negotovo roko zapisal cezar.evo naro-5 Čilo, Vitelij pa je izpil svojo čašo do dna in pomirjen spet naslonil svojo mastno brado na prsi.
* Bakus je bil Rimljanom bog vina m popivanja.

12.	đecembia 192!..
aoanjklja torej 1,723,718 dinarjev, t. j. ЛЗ seji občinskega sveta, ki se vrši v €,894.872 K, okroglo 7 milijonov kron. pondeljek. dne 12. t. m. (danes), se bo podrobno'razpravljalo o tem proračunu. Klub občinskih svetovalcev SLS se je v posebni seji posvetoval in bo stavil primerne predloge.
Od vseh tatvin se najlažje izvede tatvina časti in poštenja. Tat tu malo pošepeče, tam nekaj namiguje, potem pa izgine in naenkrat vidi' cela množica madež) na- doslej uglednem človeku. Ta si niti pomagati ne more, kogarkoli prime, Vsak se izmuzne ko jegulja z gladkim izgovorom. Naj-hujše "je, če se taki tatovi ugnezdijo v, kakem časopisu. Eva primera v za-» de vi gospoda Milana Grebenca,, majorja v ostavki l Mož je služboval kot avstrijski častnik za časa okupacije tudi v Srbiji kakor sto, in sto drugih, po preobratu je bili pa sprejet v, našo vojsko ter je z najboljšimi uspehi o-pravljal vojaško službo v težkih časih aa Koroškem, in drugod. Užival je ves ugled izbornega častnika», ko se nekega lepega dne, oglasi v beograjskem listu „Balkan“ neki Srbin z dopisom, da mu je avstrijski oficir Grebenc poškodoval alji odrezal jezik, da je Škandal, da se taki ljudje, v - naši vojski itd. Gospod Grebenc je bil po drugih opozorjen naj tat članek in iskal je zadoščenja potom vojaške obla-sit, kakor mora vsak oficir storiti. Pozneje se je zatekel tudi k sodniji, pa ne Ono ne drugo ni pomagalo, ker je danes zelo težko braniti človeka pred izbruhi srbskega časopisja, ki ne pozna nobenih mer in mej. Ce lahko dol žl ministre ubojev, ni pričakovati, da bi sa oblasti zanimale za to, kar se naprti kakemu navadnemu prečanske-inu oficirju. — Človek, ki je napadel) g. Grebenca, je bil sicer) avstrtjski sla ga — vojni lifer ant, danes mu/ pa seveda ni težko, igrati vlogo mučenika in da se to lažje in boljše manifestira napada pač človeka,/ ki mu je slučajno znan, dobro vedoč, da v tej osvetlil ški pozi ni osamljen, temveč odraz nih strani celo podpiran. — Podobni napadi so se naperili tudi proti drugim častnikom in ker vojaške oblasti niso znale pridobiti svojim ljudem za đoščenja, so se vse afere same ugnale pozabile in zaspalo. — Tudi g. Grebene br imel za vedno mir, da ni po-
stal v neki stanovanjski zadevi tekmec nekega gospoda, ki je, kakor videti, zelo dober strateg v borbi za svoje osebne koristi, Ta Človek se je zatekel k „(Taboru“ in ta listi ki je v I častikrafi zelo Verziran, je takoj pre-: grel „Balkanovo“ izmišljotino,. Kakor i je v tem, listu našel prostora profesor, ki je svojega kolega razupil kot zločinca vsied avstrijskega patrijotizma, tako so je tudi g. Grebenca dalo predstaviti kot zločinca nad nekim Srbom,
, Prej velik črni p isker narodnih grehov profesorja Voglarja proti skromni črni pokrivači avstrijskega patrijotizh ma profesorja dr. Tominška,, sedaj pa „docrovoljcrev brez stanovanja, v stanovanju pa jnajor Grebence, ki jo Srbu odrezal ali poškodoval jezik“. — To je prav dobra taktika, tat časti in poštenja se skrije za hrbet odgovornega urednik^ in uredniške tajnosti ter te lažnjive vesti raznaša naokrog, češ, „Tabor“ je pisal, g. Grebenc pa naj si išče zadoščenje, kjer hoče. — „Taboru“ je poslal popravek, ker ni hil priobčen, je tožil, potem je pa zvedel, da njegov popravek ni odgovarjal vsem predpisom zakona, da uredništ-j vo radi tega ni bilo obvezno, na pri-- občiti in tako mu je še le sedaj uspelo, da spravi popravek v list, ki ima pa pri tem še vsa pota odprta, da na-daiijujo svoje blatenje. Zakotna žur-naiistika to razgrne, mafija, ki se zaroti proti človeku, zna lavirati med vsemi paragrafi in človek, ki postane po iiakiučju njena žrtev, bi lahko o-bupal, če ne bi bito poštene! javnosti, bi zna presoditi raznovrstne izbruhe listov ala „Tabor“, „Balkan“, po njih dobro znanem moralnem nivoju. Ce bo pa sploh mogoče, da bi vsi oblateni nastopili! proti obrekovalcem v p,Balkanu“, potem se bo pa g. Grebenc znašel v dolgi vrsti skoro vseh ministrov in množico oficirjev, ki delijo njegovo usodo % mnogo hujšimi očitanji.
Mogočen mož iz juga, Duplikar po imenu se je naselil v Lajteršbergu na nekdanjem dr. Mravlagg-ovem po sestvu. Prejšnji gospodar jo bil velik oblastnik, ta je pa še večji. Prvi je bil nemški, ta pa slovenski narodnjak, v oholosti in brezobzirnosti sta si pa enaka kakor brat bratu. Ta enakost izvira iz polnega žepa, saj se novi go spod prav rad in na vsa usta pobaha
da je pri nakupu profiliral eden in pol milijona, — Iz te sreče izvira ves njegov ponos, na hiši ima vedno kako zastavo, strankam v hiši, ki so mu silno na poti, še pa vode ne privošči. Dva studenca je zaprl, samo tretjega 38 pustil, — ker jo zmrznjen. Mož hoče s tem pokazati svojo gospodsko vsemogočnost, obenem jih pa pregnati iz hiše na cesto, da bi svoj profit lahko pomnožil še z gostilniško koncesijo, za katero je zaprosil. 'Tako denarni mogOtoi šikanirajo ljudi, ki pač niso krivi, da so po stanovanjski bedi padli v njih nemilost kot zapreka novih profitov in široko razkoračene nadute samopašnosti. Davčne in še druge oblasti bi morale imeti pač pazno oko za take denarne veljake, ki si do-mišljufejo, da so samo za svoj profit in pa v strah revnih slojev na svetu in v državi.
Zahvala. Jugoslovanska strokovna zveza v Mariboru izreka vsem tistim,, ki so prispevali k darovom za obdarovanje siromašnega delavstva na Miklavžev večer, najiskrenejšo zahvalo. Prosimo, da nam ohranijo svojo veliko darežljivost j v bodoče. Vsem čast in priznanje, tudi onim Članicam, ki so zbirale z veliko vnemo prispevke. Vsem: Bog plačaj! — Odbor,
Drž. posredovalnica za delo, podružnica. Maribor sporoča, da se je v času od 1. januarja do 1. decembra %. L posiužilo zavoda 11454 strank in sicer 5168 delodajalcev in 6291 delojemalcev. V teh 11 mesecih jo bilo posredovanih 2308 služb. Drž. posredovalnica posreduje delo in službe: vsake vrste v vse kraje naše države. Posreduje tudi delo večjim skupinam zidarskih, tesarskih, gozdnih, poljskih in drugih delavcev in nakazuje služkinjam in poslom sploh dobra mesta bri uglednih družinah po celi državi.
dovoljeno zahtevati od naših ot*o», 'd*, pozdravljajo namesto „Hvaljen Jezus* 1 2-— „Zdravo“, kar pa nekateri otroci izrabljajo v nesramne izraze?
Brežice ob Savi. Tukajšnje kat, slov, izobraževalno društvo uprizori v nedeljo, dne; 18. decembra^ ob 3i uri popoldne v Narodnem domu gledališko predstavo „Na Marij dem, srcu“.. Domačine in sosede vabimo, da si o-gledajo to res lepo in pretresljivo to gro. — V pondeljek, dne 19. decembra pa se vrši na istem prostoru v Narod nem domu izobraževalni tečaj, na katerem bodo govorili gg. dr. Hohnjec, Pušenjak in tajnik Krajnc. Tečaj se začne ob 9. uri dopoldne in so vabljeni vsi naši somišljeniki in somišljeni-06, pa tudi tisti, ki,’ še blodijo v temi in iščejo resnice in prave izobrazbe-Vstopnina se ne bo pobirala» Pridite v (prav obilnem številu I
Dopisi.
Sv. Martin pri Vurbergus- Dopisnika iz vrst mastnih plač, ki je očrnil našega č. g., župnika v „Taboru“ vprašamo: če je-li tudi dovoljeno u-čiteljstvu posedati in plesati njegovim hčerkam v gostilni čez policijsko uro in še celo dolgo čez polnoč? Ali je dovoljeno, ko šolarji molijo, držati roke v žep» in gledati skozi okno, kakor to delta novodošli g«, učitelj? Ali je tudi
Planinski vestnik.
Najlepše božično in novoletno darilo je nedvomno planinski koledar za leto 1922, V njem se najde vse, kar je potrebno planincu-začetniku, kakor tudi izurjenemu turistu. Preskrbite se ž njim ako ga še nimate, v trgovinah: Cirilova tiskarna, Baloh & Rosina, Franjo Majer, brivnica Novak in Pinter & Lenard, vsi vj Mariboru, kjer stane 20 K; po pošti sd naroči pri Brunon Rotter, Maribor, Krekova ulica 5, ter stane s poštnino 21 K.
Glavni zbor j Odseka amaterloto-gralov bo v četrtek, ob 20, uri zvečer •v.gostilni Holzknecht. Pridite!
Planinšiči šaljivec bo krožil ra III, olaninskem plesu dne 1. febr. ia na I. pohorskem sejmu dne 4, fefcr. Izda ga Mariborska podružnica Slov. planinskega društva ter upa, 'đa se bodo gg, trgovci tega najboljšega reklamnega vira v obilnem števila po-služili, osobito, ker so cene inseratom ’ako nizko odmerjene. Uredništvo je v rokah priznanih veščakov, upravo in-seratov pa je prevzel železnina» gos-Dod Ferao Pinter, družabnik tvrdke Pinter & Lenard, Maribor-, Aleksandrova cesta, pri kateremu naj se blagovolijo interesenti oglasiti»
Dekle za kuhinjo
pridna, poštena in zanesljiva, katera bi znala že nekaj kuhati, se sprejme v trgovsko hišo na deželi. Pl ča po dogovoru. Naslov se pošlje upravi «Straže» pod «Poštena 832».
5000m3bukovege
stoječega lesa imam na prodaj. Les se lahko vporabi za na žago, drva in oglje. Franc Plesnik, posestnik, Sv. Duh 47, p. Solčava nad Celjem.	t—2 689
Služinsku 0КГ3ТГ0.
be. Posao na vrtu, polju, vino* gradu, u šumi i kleti, kod vo- > lova, mljeko u Zagreb nositi, svinje rediti, voče saditi i sna-; žiti i.t.d. Plača močnim mužkar-' cem 600 K, ženskim 500 K in manjšim 300—400 K mjesečno, stan, družinsku hranu. Ponuda na župnišče Šestine, pošta Za-greb.	686 a i
|J!_traži župna crkva VlilCBlifCi u Šestinama pošta Zagreb. Mora imeti 3 močne j osobe i sam mora raditi svaki težački posao u vinogradu 2 i pol rali (jutra), na koloseku kolje Bare lit, 3 puta kopati, obrezati, nakoiiti, privezati trsje, jalovo
1	potiske poubirati, 4 puta mla-dice privezati, 4 puta štrcati, 4 puta sumpoviti, 2 puta štrucah. Plača godišn,e '8.000 K, i
2	i pol rala oranice i pašnjaka, j
2 sobe i 2 kuhinje, štala svinjac,' .400 litra težačkog. vina, nu mo- i ra svoju 1 do 2 krave držati. Pösebnu plaču dobije za suhoi zeleno ciepljenje, za školu, za gnojenje, branje, pretakanje. ~ Može biti postolar(čevljari, krojač, dela ima dosta. — Na»tup ■J.januara I922.	686 b
Praktikanta &T“i
opravljal službo od pol 8. ure zjutraj do *2 ure opoldne ter od l.in do5-ure pop. sprejmem. Slovenskega in nemškega jezika mora biti v govo-u in pisavi popolnem i vešč. Plača po dogovoru. — Ponudbe na Franca Pergler, tovarna v Mariboru, Mlinska ulica 5.	1—2
Filol
letošnji posebno koks in man-dalon kupuje v vsaki množini
tvrdka Tršan & Gorjanc,
Kranj. — Istotam naj se ponudi tudi les vsake vrste, drva in oglje.	i - 3 684
if «In« «i	nabaviti po
И00Г Sl ZEII ceni haloško vino, naj se obrne na upravo «Straže».	688
Trgovski pomočnik
ali izvežbana trgovka (prvovrstna moč) vešča mešane trgovine z dobrimi spričevali se s jrejme s 1. ozir. 15. januarjem v trgovino Gospodarske zadruge v Ormožu. Prošnje je dopo-slati do 25. dec. 1.1.	1—2 687
Nogavice se pletejo
nove in podpletejo stare za nizko ceno Str jna pletarna Vezjak v Vetrinjsk ulici 17, Maribor
6-657
Katastrofalni poraz centralistov pri obč. volitvah v lagrebu.
0d 28.695 volHcev ja volilo 21.401. Količnik ja bii 428, Šobili so: radikale] 154 glasov {noben mandat), socialistična zaiednica 454 (1 mandat), demokrati 2545 glasov (6 mandatov), Japsiov. naodvlsns skupina (Tromblč) 819 glasov (2 mandata), djonistS 691 12 mandata), ne* odvisni delavci 1674 glasov (2 mandata), pha stranka 366 C1 mandat),
HrvatskB blok 15.297 glasov (36 mandat.)» Enaka usoda čaka vse slovenske centraliste!
7» rorlr o v krasna sve,tU'
t?! ICI IvCV шса za večno luč se poceni proda pri Karolu Tratnik, špecia ist v izdelovanji cerkvenega orodja v Mariboru, Orožnova ulica 3.	673
тжшшшпшшш
KUPIM takoj
vseli; množino hrastovih Jr bil avli d v.
DfVa motajo biti vsaj napol suha.— Plačam najvišjo ceno. — Cenjene ponudbe na upravo «Straže» pod šifro «Co et G. 150».	4—5 674
»Straža« stane za leto 1922: celoletno 35 din. ali 140 K, polletno 18 din. ali 72 K, četrtletno 9 din. ali 36 K in mesečno 3 din. ali 12 K. Za vse kraje izven Jugoslavije zaradi poštnine mesečno 2-50 din. ali 10 K več, torej celoletno 65 din. vali 260 K, polletno 33 din. ali 132 K, četrtletno 17 din. ali 68 K. Naročnina se plačuje napiej. — Uprav, ništvo.
Naročajte koledarček Kmetske zve m. Dobiva se v Tajništvu Kmetske zveze v Marllboru ali Celju. En komad stane s poštnino vred 18 IL Koledarček je fino tiskan in trda vezan, ter vsebuje vse podrobnosti glede računanja lesa, kolkov itd, Tajništvo v, Mariboru ga j,a v par dneh razprodalo že več sto izvodov. Ta koledarček je najkepši in najbolj primeren koledar za leto 1922.
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulica flev. 6. v Mariboru reg, zadr. z пеош. zav.
Obx^Btvfje vlog© s»«>	% i»» 474%
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 186 brezplačno, Б8	Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnera posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostora v Maribora,
1 Rentni t« tnir»lldbal «iKvefc. gsln&iaj® p«*»c»Jf Inles»	
ž«Utjiitfiij io saložiito i Ii.üüi£. „ob a..o.
big?	PsSSSjak.
Ttok Girds?* Öhkaroe f