Poštnina plačana v gotovini. Leto XIV., štev. 170 Ljubljana, nedelja n. julija 1933 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. _ Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2, — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Po kongresu JHS Kongres vsedržavne stranke, ki je v četrtek dobila kratko in jedrnato ime Jugoslovanska nacionalna stranka, je pomenljiv dogodek v našem političnem življenju. JRKD, ki je že doslej zbirala v svojih vrstah večino našega naroda brez plemenskih, verskih in drugih razlik, ni v četrtek dobila samo novega imena, marveč tudi program, nov statut in stalno vodstvo. Njenemu programu, ki je bil doslej označen samo v širokih linijah osnovnega značaja, je dal beograjski kongres podrobno, izčrpno formulacijo. Umljivo je, da je načelna linija ostala ista, saj je utemeljena v politični nujnosti, kakor jo je najodločneje pokazal državniški akt z dne 6. januarja 1929 Jugoslovenska nacionalna stranka ni in noče biti stranka v prejšnjem smislu, t. j. ena politična skupina med mnogimi. Njen cilj ni borba za kakšne posebne interese plemenskega, verskega ali pokrajinskega značaja. Vsi vemo, koliko nepopravljive škode so povzročili prejšnji boji med takimi strankami, ki so bile deloma dediščina preteklosti, deloma pa ustvarjene v novih razmerah s starimi programatičnimi vidiki. Če bi bili že po osvobojenju razbili te stare strankarske fronte in ustanovili vsedr-žavno stranko, ki ne bi imela ne »srbi-janskega« ne »prečanskega« obeležja, marveč bi bila po vzoru zapadnih demokracij nositeliica političnih, socialnih in gospodarskih idealov vsega naroda, tedaj bi bilo naše politično življenje že zdavnaj zdravejše in normalnejše. Jugoslo venska nacionalna stranka je nastala iz izkušnje, da po stari poti, t. j. s starimi strankarskimi borbami, ni mogoče priti drugam kakor v vedno večje razprtije in državi nevarne politične krize. Zato je bi'l njen beograjski kongres ob isLem času odločna obsodba stare poli tike in prav tako energično priznanje k novi politiki, ki sloni na brezkompromisnem načelu državnega in narodnega edinstva. Samo skozi to načelo vodi pot k raznim drugim potrebam in intere som političnega, gospodarskega, socialnega, kulturnega in stanovskega značaja. Vsak narod, ki se hoče ohraniti in po svoje razvijati med drugimi naredi, vsaka država, ki hoče izvrševati svoje poslanstvo v narodu, mora imeti neko idejo, ki jo vodi kakor zvezda skozi sedanjost v bodočnost. Naš narod, ki se je šele pred petnajstimi leti zedinil in si ustanovil na mednarodno zelo važnem mestu svobodno narodno državo, potrebuje v prav posebni meri tako vodilno idejo, ki ga bo trdno vezala in varovala nevarnih, včasi nepopravljivih dejanj. Ta ideja je jugoslovenska nacionalna misel, ki jo je program naše vsedržavne stranke po pravici postavil na prvo mesto in proglasil za »izključno vodilna nacionalno misel celotnega jugosloven-skega naroda«. Ta ideja pa ne zahteva nikakih nemogočih ali nenaravnih žrtev, kakor bi jo hoteli prikazati njeni nasprotniki; zakaj program izrecno poudarja: »S sločnimi napori vsega zedi-njenega naroda se morajo čuvati, razvijati in stapljati vse v razed;njeni preteklosti pridobljene kulturne, ekonomske in socialne pridobitve vsakega narodnega dela kot splošna in skupna narodna dobrina.« Važne vodilne smernice podaja naslednje poglavje programa JNS, ki se tiče notranje ureditv/ države. V trenutku ko naglaša edinstvenost naše nacionalne kraljevine, v kateri ni prostora za nadvlado enega dela naroda ali države nad drugim, poudarja strankin program tudi načelo široke upravne dekoncentra-cije v banovinah in decentralizacije v banovinskih in občinskih samoupravah. Prav tako poudarja program potrebo državljanskih svoboščin, ki označujejo vsako demokratično državo. Važen je odstavek o svobodi vere in vesti, ki priznava vse pozitivno delujoče vere in cerkve, ne ustvarjajoč nobenih, za državo važnih razlik. Te razlike so pomembne za vernike posameznih kon-fesij, država pa mora stati nad njimi in biti vsem enako pravična. Upravičeno sme zahtevati, da duhovščina ne izrablja svojega verskega vpliva za ne postrs nske, zlasti strankarsko politične svrhe. Nič ni naravngjšega v naši državi kakor program, ki zahteva versko strpnost med člani enega in istega naroda, razdeljenega v več konfesij. Ta strpnost ustreza tudi duhu ogromne večine našega naroda, ki ni nikdar r»znal verskih razprtij, v kolikor jih niso umetno gojili oni, katerim so taki boji koristili. Demokratičnega duha JNS očitno ks-"e tudi priznanje manjšinskega varstva n izjava za miroljubno politiko in spo-azum med narodi. Velikega pomena so ^adalie smernice elede narodno-nrosvet-■>e povzdige, zlasti v zvezi s šolstvom, • nacionalno in etično vzgojo in s 3o-VoHtvom. V gospodarskem delu svojega programa poudarja JNS kmetski značaj našega naroda in z niega sledeče konsek-vence za praktično gosnodarsko noliti-ko. Z vidika celotne državne oolitike je pač umljivo, da mora biti Jugoslaviji Cena 2.— Din Naročnina znaša mesečno O in 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. ^nribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ITALIJA IN SKEDNJA EVROPA Stremljenja francoske diplomacije za zbližanje Italije in Male an- tante — Francija in vzhodni pakt Pariz, 22- julija, d. Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki se j 3 skoro izključno bavil s pogajanji z Italijo, je imel zunanji minister Paul Boncour pomemben ekspozč o položaju v Srednji Evropi. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, se bodo francosko - italijanska pogajanja vršila r prvi vrsti na gospodarskem področju, pri čemer ho Francija nastopala kot posre-doralka med Češkoslovaško in Jugoslavijo ter Italijo. Glavni cili francoske diplomacije je gospodarsko - politični sporazum, ki naj bi nudil podnnavskim državam vse možnosti za nov razvoj. Ker gre za to. da se spra viio francoski interesi v Centralni Evropi v sklad z italijanskimi, bi se sodelovanie organiziralo na ta način, da bi Francija lahko sodelovala na finančno - političnem področju. Kot prvo etapo vidijo v ustvaritvi dvostranskih gospodarskih dogovorov med po-dunavskimi državami. Da pa bi se izboljšal gospodarski položaj, priporočajo francoski diplomati dogovor v okviru pakta Društva narodov, ki naj bi nudil podnnavskim državam vsa potrebna medsebojna jamstva za varnost. Zapadne štiri evropske velesile bi bile naravni porok za tako pogodbeno delo. 0 smernicah francoske diplomacije za sporazum z Italijo in politično konsolidacijo srednjeevropskih razmer se francoski listi izražajo zelo previdno. Poudarjajo samo. da prihaja Italija čim dalje bolj pod vpliv nemške trgovinske konkurence v pod mav-skih državah, zlasti v Jugoslaviji in Rumu-niji. kar v Rimu z vso resnostjo presojajo. Zato bi bilo v znatnem interesu Italije, fe bi mogla s francosko pomočjo utrditi svoje postojanke v Srednji Evropi ter vplivati proti nevarnemu »Drangu nach Ostent, ki ga Nemčija zopet obnavlja. »Tempe« opozarja. da trpi nemška trgovina zlasti zaradi bojkota židovskega trgovskega sveta v bližnjem vzhodu in da zato z vnemo išče novega trga na Balkanu. Opozarjajo tudi, da bi mogla Italija po vzpostav''vi dobrih odnošajev g Češkoslovaško, skleniti dogovore za večjo uporabo tržaškega pristanišča za namene češkoslovaške zarianii* trgovin«1 Sestanek Hendersona in Boncourja Paul Boncour je danes priredil Hender-soriu zajtrk. Razgovoru je prisostvoval tudi Politis. Henderson v? Podrobno poročal o svojih razgovorih v Rimu, Parizu, Pragi, Berlinu in v Monakov^m. Zdi se, da so razgovori uspeli in da so bila zlasti razčiščena nekatera važna vprašanja razorožitvene konference- Upanja za končni sporazum so ugodna, čeprav obstajajo še velika nesoglasja med stališčem Francije in Nemčije, ki se tičejo v prvi vrsti predloga o določitvi dveh rokov, v katerih naj bi v orvem prevladovalo nadzorstvo nad oboroževanjem, v drugem pa 6e izvedla enakopravnost. Francka bo pristopila k vzhodnemu paktu Do septembra ee bodo sedaj vršila diplomatska posrajania o raznih vrvrašanjih. Paul Boncour in Politi« sta govorila o motnosti, da Francija sprejme protokol o definiciji zaključitvfjo londonske konference Nihče ne ve, kakšna bo usoda konference — Brez* uspešna pogajanja o produkciji in izvozu žita — Prizadevanja za osnovanje šterlinškega bloka London, 22. julija, n. Svetovna gospodarska konferenca se bliža svo.;i zaklju-čitvi. Včeraj si' je vršila plenarna seja gospodarskega odbora, ki je sprejel na znanje poročilo referenta Runcimana. Plenarna seja finančnega odbora bo v ponedeljek, s sejo predsedništva in plenarno sejo konference, 27. t. m. pa bo zaključena prva faza svetovne gospodarske konference. Na seji gospodarskega odbora se je avstralski delegat Bruce zavzel za načHo svobodnega gospodarstva. Imenovan je bil ožji redakcijski odbor, ki naj bi izvršil razne izpremembe v poročilu o politiki glede tržišč, dočim je bil ostali del poročila odobren. Ob koncu seje se je zahvalil predsednik odbora, nizozemski ministrski predsednik Colijns, delegatom za sodelovanje ter je zaključil svoja izvajanja s pripombo, da nihče ne ve, kakšna bo usoda konference, da pa zato ni treba obupati, pač pa verjeti v zopetno svidenje. Pogajanja o omejitvi produkcije in izvozu žita so se včeraj nadaljevala v redakcijskem odboru. Uvozne države Anglija, Italija in Francija so predložile načrt, po katerem bi bile uvozne države pripravljene sodelovati z državami, ki producira-jo pšenico, da bi se dosegle primerne cene v skladu z interesi kmetijstva. V ta namen naj bi se sporazumele uvozne države o nasledniem: 1. Vlade uvoznih držav ne bodo ničesar ukrenile, da bi njihovo kmetijstvo povečalo obdelovalno površino. 2. Uvozne države priznavajo, da mora povišanje cen žita, ki naj bi se doseglo na svetovnem trgu, samo po sebi obenem prinesti znižanje carine za uvoz pšenice. 3. Uvozne države so mnenia. da imajo vse države, ki produciraio pšenico ali ne, izvesti ukrepe za omogočenje prodaje pšenice. S temi ukrepi naj Se pospešuje tako izvoz kakor uvoz. 4. Uvozne države so nripravliene skleniti nogodbo v tem smislu za dve leti in predlagaio. nai se razgovori o tehnični strani zadeve vrše meseca sentembra v Ženevi. • Doč;m se je o prvih dveh točkah dosegel sporazum, se ni moglo doseči soglasje o tretji toxki. nak*r so zastonniki Francije in Italije izjavili, da .potrebujejo najmanj 43 ur časa za posvetovanje « svojimi vladami in delegacijami drugih uvoznih držav. Zato je bila prihodnja seja odbora določena za torek. »Financial News« ugotavlja v svojem današnjem poročilu, da pogajanja glede žita ,ki so se vršila snoči v redakcijskem odboru uvoznih in izvoznih držav in so trajala dve uri in pol, niso bila zaključena z uspehom, čeprav zastopniki prizadetih držav ne nameravajo priznati, da so bili razgovori zaman. Položaj je po vseh vidnih znakih brezupen. Evropske uvoz-niške države nočejo pristati niti na najmanjšo koncesijo v korist agrarnim državam in dvigu žitnih cen. V torek se bo odbor sicer znova sestal, ni pa mogoče pričakovati, da bi tedaj dosegel kaj več uspehov. Pogajanja se vodijo seda' za ustanovitev sterlinskega bloka. Angleški krogi se trudijo, da bi dosegli končni sporazum, po informacijah »Dailv Telegrapha« pa ni pričakovati, da bi prišlo do ustanovitve tega bloka med Angleži, njihovimi domini ioni in nekaterimi drugimi državami. Angleži zahtevajo, naj dommijoni znižajo uvoz svojih mlečnih proizvodov v Anglijo, ker so povzročili no vsej Angliji velik padec cen, zastopniki dominiionov pa v enaki meri vztrajajo na svojih zahtevah. Zato za sedaj ni upania, da bi prišlo do sporazuma v tem vprašanju, na podlagi katerega bi bilo mogoče v večji meri računati na eventualen sporazum glede sterlinskega bloka. Washington, 22. julija. AA. Predsednik Roosevelt je izjavil, da bo mogla po njegovem mnenju svetovna gospodarska konferenca obnoviti svoje razprave že v jeseni. Preden pa se sedaj odgodi. je vsekakor mogoč sporazum o svetovni kontroli nad žitno proizvodnjo in o izboljšanju proizvodnje srebra. Sklicanje Društva narodov Ženeva, 22. julija, č. Zastopniki večine držav. članic Društva narodov, so izrazili ge-7iera'ne.mu tajništvu DN želio, nai sk'oče •letošnjo redno slkupščino za 25. september. Odhod Radeka iz Varšave Varšava. 22. julija, n. Glavni urednik moskovskih »Izveetij« Radek j? '.1 potoval na-zal v Mtiskvc- Na Poljskem se je mudil 14 eni. napadalca, ki je bil podpisan 5. julija v Londonu. Boncour ue vidi razloga, zakaj ae bi Francija pristopila k temu paktu, ker bi bilo to popolnoma v skladu s stališčem francoske delegacije v ženevi. 0 tem koraku Francije bodo obveščene tudi druge zapadne države, da se pokaže, kako naj ta regionalni pakt postane splošno evropski, ker bi že pristop ene same zapadne države odvzel temu paktu značaj regionalnosti. Paul Boncour je kasneje sprejel francoskega poslanika v Moskvi, ki mj je poročal o tamošnji spremembi razpoloženja napram paktu štirih. Sovjetska vlada je sedaj temu paktu naklonjena. Francoski poslanik je tudi sporočil Boncourju zahvalo Molotova za sodelovanje Francije pri pogajanjih za podpis vzhodnega protokola dne 5. julija. Paul Boncour je naposled sklenil, da bo pospešil zaključit ev trgovinske pogodbe med Francijo in Sovjetsko Rusijo. Poiet Gombosa v Rimu Rim, 22. julija n italijanski tisk pripisuje posetu ministrskega predsednika Gombosa in zunanjega ministra Kan3'e v Rimu velik pomen. Italijanska diplomacija je pripravljala ta rimski sestanek že pred meseci, pa je bil odgoden, ker je bil Mussolini takrat preveč zaposlen s pogajanji glede pakta štirih velesil. Sedaj naj ta sestanek pokaže prvi vpliv pakta na evropsko politiko. Razgovori se bodo vodili v velikem obsegu. Nanašali se bodo pred vsem na srednjeevropska gospodarska in politična vprašanja v duhu nove orientacije, ki jo je ustvaril pakt štirih. »Corriere della Sera« poroča iz Budimpešte, da so madžarski krogi mnenja, da bodo v Rimu skušali rešiti v prvi vrsti vprašanje, kako doseči popustitev napetosti v srednji Evropi, v Budimpešti pričakujejo, da bo Mussolini skušal najti modra vivendi sa miroljubno sožitje med Avstrijo in Madžarsko na eni ter državami Male antante na drugi strani. Tudi Titulescu pojde v Rim Rim, 22. julija d. politični krogi trdijo, da prispe rumunski zunanji minister Titulescu v kratkem v Rim, kjer se b-.. pogajal za obnovitev trgovinske pogodbe med Italijo in Rumunijo, ki je bila sklenjena 1. 1930. in je bila sedaj odpovedana. V zvezi s tem obiskom in z Gomb6so-vim prihodom, kakor tudi z Mussolinijevi-mi pogajanji s turškim zunanjim ministrom in s sovjetskim poslanikom, trdijo dobro poučeni krogi, da pripravlja Mussolini najbrž posebno diplomatsko akcijo v srednji in vzhodni Evropi. Italijanska vlada je na današnji seji sprejela zakonski načrt o paktu štirih, ki ga bo predložila parlamentu v potrditev. Rim, 22. julija, s. Rumunski zunanji minister Titulescu je prispel v Benetke. Čeprav je njegovo bivanje v Benetkah namenjeno le oddihu, se more domnevati, da ga bo porabil tudi za zunanjepolitične razgovore z zastopniki italijanske vlade. Pri svojih izbomih zvezah s Parizom bi mogel Titulescu prevzeti vlogo posredovalca med It a', jo in Jugoslavijo, med katerima je v zadnjem času napetost zelo popustila. Zadnje izjave jugoslovenskega poslanika v Parizu dr. Spalajkoviča o paktu štirih so bile v Rimu sprejete z zadovoljstvom. Konkretna pogajanja pa se doslej še niso pričela ter so vse vesti o bližnjem dogovoru med Italijo in Jugoslavijo pre-uranjene. Atentator na dr. Steidlefa aretiran Atentator je nemški grof, ki je prišel na Dunaj, da izvrši nove atentate proti avstrijskim državnikom Dunaj, 22. julija, g. Tirolske varnostne oblasti so se v zadnjih tednih silno trudile, da bi pojasnile atentat na ar. Steidle-ja. V preiskavi je nastal pred kakimi 8 dnevi nenade.- areokret. Dunajska policija je bila obveščena, da se mudita oba atentatorja, ki sta bila že osumljena, pa so menili, da sta pobegnila v Nemčijo, še vedno v Avstriji in da je eden izmed njiju prišel celo na Dunaj. Bil je to nemški državljan grof Henrik Ahrensleben. Policija mu je včeraj prišla na sled in ga aretirala v nočnem lokalu Moulin Rouge, kjer je govoril o novih nameravanih atentatih na avstrijske državnike. Ahrensleben je na policiji vse priznal ter izpovedal, da je bil soudeležen pri atentatu, ki je bil nedavno izvršen v Inomostu na varnostnega komisarja Tirolske dr. Steidleja. On sam je vodil avtomobil, iz katerega so bili oddani streli ter dal povelje za strele. Izjavil je, da je pred dnevi prišel na Dunaj, da izvrši nove atentate, zlasti na Steidleja, pa tudi na varnostnega ministra Feva. Ako ti atentati ne bi uspeli, bi se z novimi terorističnimi akcijami, kakor n. pr. z bombnimi atentati vznemirilo prebivalstvo. V Celovcu je bil aretiran znani hitlerjev-ski odvetnik dr. Domenig, ki se je skrival v stanovanju svojega znanca. Koroške varnostne oblasti so bile informirane, da De Chambrun francoski poslanik v Rimu Pariz, 22. julija. AA. Po včerajšnji seji ministrskega sveta n.i izšlo nobeno uradno poročilo o premestitvah francoskih diplomatov. Verjetno ie. da hoče vlada počakati na običajni pristanek zainteresiranih držav. Dobro poučeni krogi trdijo klijub temu, da bo za francoskega poslanika v Rimu imenovan dosedanji poslanik v Angori de Chambrun, ki bi s tem posta! naslednik de Jouvenela. Za poslanika v Tokiiu bo imenovan Pila, ravnatelj zunanjega ministrstva. Po včerajšnja seji je Paul Boncour izjavil novinarjem, da ne more prehvaliti de Jouvenelovega dela v Rimu, glede novih diplomatskih imenovani pa je vlada mnenja, da se morajo premestitve nanašati samo na stanovske diplomate. I se je dr. Domenig pred dnevi v Trbižu sestal s prejšnjim narodno-sooialističnim voditeljem na Koroškem, Kothenom. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem zaradi veleizdaje. Ker je pet nemških letal z Bavarskega letelo nad Solnogradom in nekaterimi tirolskimi kraji ter metalo razne brošure z napadi proti Dollfussu in njegovim sodelavcem, bo avstrijska vlada protestirala na merodajnih mestih. Na svoji včerajšnji seji je ministrski svet sklenil, da izda novo odredbo proti zlorabam v tisku. Predvsem se določa v tej odredbi, da morajo biti napisi in vmesni naslovi v tisku in letakih v skladu z objavljenimi poročili. Razen tega so v odredbi tudi posebne določbe o velikosti črk, v nrvi vrsti napisov in vmesnih naslovov. Dolžnostne izvode bodo morale izročati tudi časopisne korespondence, ki se pošiljajo listom. V bodoče se bodo morali dve uri pred razširjenjem predložiti v odobritev pristojnim oblastem tudi letaki. Izrecno se določa, da veljajo prejšnji posebni ukrepi proti zlorabi tiskovne svobode, na podlagi katerih je bila izrečena prepoved lista, tudi za nove liste, ki eo identični po svojem bistvu s prepovedanimi listi. Ureditev jugoslovenskih dolg posebno pri srcu najrazširjenejši in najvažnejši njen stan: kmet, ln da mu mora državna politika v sedanji svetovni krizi še prav posebno priskočiti na pomoč, saj s tem ščiti, varuje in dviga tudi druge produktivne stanove v državi. V tem pogledu navaja program celo vrsto nalog in zahtev, med katerimi ie posebno važno poudarjanje zadružne misli, ki je narodnemu duhu najbližja, najbolj prikladna oblika ekonomske zaščite tako zvanega malega človeka. S programom JNS ie dosedanja dovolj široka osnova za sodelovanje vseh iskrenih in dobrih državljanov v vsedržavni stranki že razširjena, in njena stremljenja so postala tako jasna, da ne dopuščajo dvoma. JNS je nositeljica najjasneje in najprirodneje formulirane državne in nacionalne ideje. V sedanjem svetovnem boju »desnic« in »levic« ni ne tu ne tam, marveč je prilagojena dejanskemu stanju našega naroda, ki ne | potrebuje prevratov na levo ali desno, marveč potrebuje notranjega miru, narodne solidarnosti in dobrih upravnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih pogojev za svoj mirni razvoj k onim ciljem, ki sta mu jih določili narava in zgodovina. Priznavajoč našemu kmečkemu narodu polno pravico do ekonomskega in so-cijalnega razvoja JNS kot resnično nacionalna stranka, stoji na načelu socialne solidarnosti. Narodu vrše vsi stanovi pomembno funkcijo in vsem gre zaščita, če so ekonomsko prizadeti. Zato je naravno, da se program JNS še posebno bavi tudi s problemi našega obrtništva, naše industrije in trgovine, ki jim priznava vedno večjo važnost v ekonomskem razvoju naše nacije in naše države. Pri vsej njeni gospodarski politiki pa ji ostaja najvišji cilj socialna pravičnost. Priznavajoč privatno podjetnost kot naj-jačjo gibalne silo gospodarskega dela in s tem princip privatne svojine, je stranka v svojem programu posebno podčrtala granice med interesi posameznika in širokih slojev naroda. Načelo privatne svojine, pravi program, se ne sme uveljavljati na škodo narodne celine in privatni interes ne sme zmagovati nad socialnimi interesi. Našo državo gleda stranka tudi kot socialno edinico in zaradi tega sprejema načelo intervencije državne celine in socialne zajednice proti kapitalističnemu načelu, kadar nastopijo motnje v splošnem ekonomskem položaju, zlasti pa radi zaščite bistvenih socialnih interesov. S tem svojim programskim stališčem je JNS zapustila zastarele liberalne nazore o gospodarskih in socialnih "problemih. V tej zvezi postavlja JNS tudi lapidarni program za izgraditev socialnega zakonodavstva in zavzema svoje stališče k najvažnejšim socialno političnim problemom. OV Pariz, 22. julija, s. V pariških finančnih krogih govore, da se v kratkem pričakuje celotna ureditev jugoslovenskih dolgov, ker so se pogajanja jugoslovenske vlade z raznimi organizacijami upnikov uspešno končala. Podlago za ureditev jugoslovenskih dolgov tvori predlog, ki so ga meseca marca sprejeli francoski upniki za triletni moratorij. V tem času se bodo obresti v višini 10 odstotkov transferirale v inozemske valute, za ostalih 90 odstotkov pa bodo izdane 5 odstotne obligacije,, ki se bodo amortizirale v 25 letih. Ostavka italijanskega vojnega ministra Rim, 22. julija. n. Vojni minister general Gazzera je podal ostavko. Kralij je poveril vodstvo pos':ov vojnega ministrstva ministrskemu predsedniku MussoMniju. Tudi dosedanji podtainiik v vojnem ministrstvu Mana resi je bil zamenjan z generalom Baistrocchijem, dosedanjim poveljnikom veronske armade. Mussolini vodi sedaj predsedništvo vlade, zunanje ministrstvo, notranje ministrstvo, ministrstvo za korpo-racije, vojno ministrstvo m začasno tudi letalsko ministrstvo. Nezgodno zavarovanje poljskega delavstva Beograd, 22. julija AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je sklenil, naj se naredba ministrstva sa socialno politiko in narodno zdravje z dne 15. oktobra 1930, v kolikor se nanaša na nezgodno zavarovanje, izpremeni. Po tej iz-premembi so poljski delavci, ki spadajo pod nezgodno zavarovanje Ie glede nesreč pri kotlih ali pogonu, samo nezgodno zavarovani in sicer kolektivno, brez individualne prijave, na podlagi zavarovane?" letnega zaslužka 4.200 Din Zmaga zaupanja Sijajen nspeh češkoslovaškega »posojila dela" — Državljanska zavednost in gospodarska solidnost češkega naroda | Anton Likozar | Trstu preti nova nevarnost Nemčija namerava zgraditi rensko-dunavski prekop, ki bi pomenil gospodarsko smrt Trsta vraga, 21. julija- >Jatro« je enkrat že >pozorilo na l^pi uspeh, ki pa je izka^valo podpisovanje češkoslovaškega notranjega >posojila dela?. Takrat ee je pač že moglo ugotoviti živahno zanimanje češkoslovaškega občinstva, akcija sama pa še davno ni bila končana in tudi še ni bil potekel določeni rok. Zdaj ie podkupovanje zaključeno in je podalo naravnost ^resenerijivo ugoden in gotovo ne pričakovan rezultat. V celoti ;c %5-869 podpis talcev podpisalo ogromno vsoto 2 004,502.-100 češkoslovaških kron. Te dni je finančni minister dr. Trap! sprejel novinarje in jim sporočil podrobne podatke o vpisovanju posojila in je mogel s ponosom naglašati zlasti visoko število udeležencev iz vseh slojev, ki dokneujejo, da ee sme posojilo po pravici označiti kot narodna finančna akcija. Gotovo mora imponirati že visoka številka končnega efekta sama na sebi; toda n^en pomen postaja še večji, če se upošteva, da je bilo posojilo naloženo v dobi svetovne gospodarske depresije, ki je zadela češkoslovaško republiko v prav taki meri, kakor ostale evropske države, v času krize, ki traja že dve leti in je imela za posledico stagnacijo v trgovini, znižanie prod akcije in katastrofalno brezposelnost. Naravno je da je pori vplivom gospodarskih težav tudi pa Češkoslovaškem trpelo zaupanje v javno in zasebno gospodaretvo. da se je pojavljala bojazen za trdnost valute, da so dvomili, ali bo mogoče obdržati ravnovesje v državnem, pa tudi v zasebnem gospodarstvu. Pravilno poudarja češki tisk, da je bilo naravnost treba poguma za razois notranjega posoiila v času in razmerah, kakršne so danes. Toda pokazalo ee je, da pogumna odločnost češkoslovaške vladi ni bila zgrajena na pesek, da je narod tudi v težkih časih v dejanju pokazal razumevanje za potrebe svoje domovine in svojih po bedi najbolj prizadetih rojakov, katerim je imelo posojilo dela prinesti neposredno r>omoč. Nnšli so 6e sicer, kakor ugotavlja minist=r. t.idi na Češkoslovaškem negativni elementi, ki so skušali bodisi iz malovernosti, bodisi iz zlobnosti beeati ljudstvo in sejati nezaupanje v trdnost države. siab'lnost valute in varnost denarnih zavodov. Toliko boli je všteti narodu v čast, da je sledil klicu domovine in preziral zlovešče kvaražueonstvo. Poudariti je treba pri tem. da je bilo podpisovanje [Krojila prostovoljno in da se ni vršil z državne strani noben pritisk za udeležbo. Statistika podpisovalcev je zanimiva in poučna, ker- dokazuje, da je bila udeležba nepremožnih krogov neobičajno velika; dokazuje pa tudi zdravo podlago češkega cle-narstva. Kajti ne le. da so denarni zavodi sami prispevali visoke vsote, oni so tudi brez težav in pretresljajev premagali napor, ki je bil naravno združen 9 podpisovan jeni in efektuiranem posojilu v takem obsegu. Po stanu in poklicu je vredno predvsem navesti, da je bilo največ podpisovalcev iz krogov javnih in zasebnih nameščencev — skupaj 292-770. Niso bile velike vsote, ki so jih doprinesli posamezniki v skupni blagor. Beograd, 22. julija. AA. Trgovinska in kompenzacijska pogodba, ki je bila podpisana te dni med kraljevino Jugoslavijo in grško republiko, se gtasi: Kraljevina Jugoslavija in grška republika sta v želji, da olajšata medsebojno trgovinsko izmenjavo v sedanjih izrednih razmerah in da se pomnože že dosežene koristi z izvajanjem začasne trgovinske pogodbe z dne 22. septembra 1932, ki je prenehala veljati, sklenili v zvezi z določbami sedaj veljavne pogodbe o trgovini in plovbi, podpisane dne 2. novembra 1927, naslednje: Terjatve iz izvoza jugoslovenskega blaga v Grčijo se bodo amortizirale od 20. julija 1933 do 20. marca 1934 s 50 odst. plačilom vrednosti blaga z devizami, za ka-tere bo dovoljen prost t^ansfer iz Grčiie, in s 50 odst. kompenzacijo z grškim blagom odgovarjajoče vrednosti, ki se bo izvozilo v Jugoslavijo. Protivrednost v drahmah za 50 odst vrednosti v Grčijo uvoženega jugoslovanskega blaga je treba položiti pri Grški nanki. ki bo nato zainteresiranemu jugo-slovenskemu izvozniku po niegovem nalogu izročila kompenzacijske bone (blagajniške bone) na pokaz in brez obresti. Kompenzacijski boni bodo prenosi i;vi z indosamentom in bodo namenjeni izkliuč- J no za plačilo grškega blsga, ki bo izvoze- ; no v Jugoslavijo. Bone bo Grška banka izročila proti predložitvi tovornega lista o grškem bla"u, namenjenem Jugoslaviji Slede določbe o obračunavanju med Gr«ko banko in iutfoslovensko Narodno banko. Kompenzacijski boni bodo veljali še tri mesece po poteku pogodbe. V tem roku bo tudi dovoljen uvoz grškega blaga v Jugoslavijo na podlagi kompenzacijskih bonov. Obe emisijski banki se bosta podrobno sporazumeli o izvajanju spora-mma. Dosedanie terjatve na podlagi izvoza jugoolovenske pšenice se bodo poravnale s plačilom 80 odst. njihove vrednosti v devizah s prostim transferjem, 20 odst. pa se bo kompenziralo z uvozom grškega bla ga v Jugoslavijo. Pri prevozu jugoslovenske pšenice v Grči ;o gre prednost grškim ladjam m vla-č:lcem pred drugimi. Glede analize jugoslovenske pšenice se grška vlada obvezuje, da jo omeji na določevanje specifične teže in na tuje primesi. Druge trgovske dolgove, ki bi obstojali na dan nodpi-sa te pogodbe, bodo grški dolžniki postopno amorfziral' z 10 odst. v devizah po 4 mesečn;h dobah. Jugoslovenska vlada dovoli, dokler traja ta pogodb«, posebne carinske kontingente, in »icer: za suho grozd ie 30.000 metrskih stotov, carina zna«* 5 d^naripv. smokve v raboj" d* 10 kg 200 metrski stotov. cn-rna 10 D:n. smokve v drugih zavoi* 15 tisoč metrskih stotov, carina 5 zlatih Din, toda njihovo sodelovanje pomenja več, kakor kaže številka, ker so izkazali svoje razumevanje za potrebe državne skupnosti kljub svojemu ne rožnatemu gmotnemu položaju. Po številu udeležencev sledijo urad-ništvu prosti poklici in zasebniki, nato trgovci in obrtniki, trgovska in industrijska podjetja in končno denarni zavodi, zavarovalnice, korporacije, ustanove in društva. Državljanska zrelost in gospodarska solidnost češkoslovaškega naroda sta si dali najlepše spričevalo. Finančni strokovnjaki so kalkulirali, da bi odgovarjal obstoječim gospodarskim razmeram v dobi krize finančni efekt ene milijarde, ako stori prebivalstvo svojo dolžnost. Resnični izid finančne operacije izkazuje dvojni uspeh in ni dvoma, da je zapisati drugo milijardo na konto izredne požrtvovalnosti in volje, z nadmemim doprinosom pomasati državi in onim, ki so po bedi najbolj prizadeti. Statistika podpisovalcev izkazu ie pa š« en razveseljiv rezultat. Češkoslovaška ni narodnostno enotna država. Češki večini državnega naroda stoji nasproti zlasti znatna nemška manjšina. Navajeni smo bili do zdaj misliti na antagonizem nemškega elementa napram češki narodni državi, posebno če smo se spominjali na narodnostno napetost predvome dobe. Pa tudi v povojnih letih smo slišali o močni vsenemški propagandi in celo o iredenti. Efekt državnega posojila pa dokazuje, da niti subverzivni poskusi, niti propaganda iz inozemstva niso bili v stanu zastrupiti lojalnega in treznega razpoloženja večine nemškega prebivalstva in omajati njenega zaupanja v skupno državo. Banka, ki upravlja pretežno nemški kapital in dela v glavnem z nemškimi in židovskimi komitenti, je v vrstnem redu doseženih vpisov tretja. Nemško prebivalstvo je torej pokazalo svoje zaupanje državi m je s svojo udeležbo manifestiralo afirmacijo državne skupnosti in tvornega sodelovanja za iavne potrebe. Posojilo je namenjeno za javna dela, zlasti za investiciie, in je bilo do danes že dovoljenih nad 1200 milijonov kron v te evr-he- Češka javnost pričakuje od teh del znatno olajšanje brezposlenosti, dvig produkcije in sploh oživljenje in učvrščenje gospodarskega življenja. Na obzorju se kažejo znamenja olajšanja svetovne gospodarske krize. Češkoslovaški narod je doprinesel dokaz, da se tudi z lastno silo lahko mnogo pripomore k ozdravljenju gospodarske bede in bo pripravljen vstopil v dobo novega podviga, kadar ga prinese bodočnost. Jugosloveni se radujemo nad razveseljivim uspehom češkega notranjega posojila in čestitamo bratski državi na tem vzglednem dokazu državljanske zavednosti in požrtvovalne domovinske ljubezni. Zase pa sprejemamo bratski zgled in upamo, da ga bo posnemal tadi naš narod, če bo postavljen pred enako nalogo. Prav gotovo pa smo se iz češkega vzora tudi mi naučili, kaj premore tudi majhen narod iz lastne moči, če ohrani vero in zaupanje vase in v 9vojo državo. masline 7500 metrskih stotov, carina 6 zlatih Din, preproge 200 metrskih stotov, carina od 350 no 500 zlatih Din. Izvorna potrdila bodo dajale trgovske zbornice. Pogodba velja za 8 mesecev od 20. julija 1933 do 20 marca 1934. razen, če obe vladi medtem ne skleneta kaj drugega. Nj. Vel. kralj v Plitvicah Plitvice, 22. julija, n. Dopoldne Nj. Vel. kralj ni zapustil hotela »Plitvice«. Življenje v letovišču je postalo zadnje dni zelo živahno. Zlasti danes se je pripeljalo v Plitvice mnogo izletnikov, ki ostanejo tu čez nedeljo. Na Plitvicah je tudi mnogo Čehoslovakov, Nemcev, Avstrijcev in Angležev. Danes so se pripeljali tudi štirje angleški častniki z angleških vojnih ladij, ki so vsidrane pred Opatijo. Na Plitvice je prispelo tudi več cerkvenih dostojanstvenikov, ki so se vpisali v dvorno knjigo. Tako se je ob 10. dopoldne oglasil v hotelu »Plitvice« škof Djordie-vič iz Šibenika, nato karlovški vladitca Maksimilijan Hajdin iz Plaskega in se več drugih. Zagrebški Sokoli Nj. Vel. kralju Zagreb, 22. julija, č. Sokol I. v Zagrebu je priredil posebno sokolsko svečanost, posvečeno Nj. Vel. kralju, ki se mudi v Plitvicah. Danes se je vršila v Zagrebu svečana seja sokolskega društva, na kateri so sestavili adreso za kralja, ki jo je poneslo iz Zagreba 60 stafetnih tekačev v Plitvice. Proga meri 143 km. Prvo etapo je pretekel vseučiliški profesor na medicinski fakulteti v Zagrebu, dr. L"za Popovič. Adresa se glasi: »Pristaši misli, da naj vlada svetu razum, pripadniki načela, da brez plemenitih strasti ni vrlin, prepričani v veri. da zmaga naša kraljevska in državna ideja, smo pritekli radostno in z vsemi našimi silami iz Sokolskega društva I. v mestu Zagrebu, da prinesemo našemu so-kolskemu kralju Aleksandru I Karadjor-djeviču, ki se mudi ob Plitvičkih jezerih na oddihu, pozdrav vdanosti, ljubezni in pripravljenost', da nreliiemo zanj vso našo kri. kadarkoli bi bilo potrebno. Živel kralj Aleksander T. Karadjordjevič in ves njegov dom. Da bi bil zdrav in srečen ter zadovoljen naš kralj! Zdravol — S svečane seje Sokolske?« društva v Zagrebu, ki se je vršila dne 2?. iu'ija 1933.« Fazen adrese so «okolski tekači odnesli kralju tudi kip Sokola iz posrebrenega brona. Umor holsrarskeva poslanca SofHa. 22. iul-ija. p. V bVžini Sredmie Ar-de ie b;l ubit iz zasede remljedelski poslanec Huse.in Kalibov. Ljubljana, 22. julija. Danes ob 15. je po daljšem hiranju preminil ljubljanski občinski »vetovalec, zgledni narodni in prosvetni delavec, g. Anton Likozar, nadučitelj v pokoju in meščan ljubljanski. Smrt je iztrgala iz naše srede moža neumorne delavnosti, velike iniciative in kremenitega značaja. Anton Likozar se je rodil 11. decembra 1857. v Primskovem pri Kranju v trdni kmečki hiši. Ljudsko šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Kranju, učiteljišče pa v Ljubljani. Prvo učiteljsko službo je nastopil leta 1880. v Velesovem, potem je služboval v Olševku in v Goričah, kjer j>-postal šolski vodja, nadalje v Godoviču in Preserju pod Krimom, kjer je postal mi d učitelj, leta 1904. pa je prevzel vodstvo salezijanske šole na Rakovniku, ki jo je vodil do svoje upokojitve 1. 1924. Kjerkoli je služboval, povsod je zapustil trai-ne sledove svojega uspešnega prosvetnega delovanja. Ustanavljal je šolske vrtove in podružnice Kmetijske družbe ter f* neumorno udejstvoval na polju kmečke Izobrazbe in organizacije. V Preserju ie ustanovil šolski vrt in podružnico Kmetijske družbe, po njegovi zaslugi pa je krai dobil tudi pošto in železniško postajo. Po vsej Sloveniji je slovel kot vzoren čebelar. V mnogih krajih je predaval o čebelarstvu in naprednem kmetijstvu, med plebiscitom na je hodil tudi vsako nedeljo in praznik poučevat in bodrit narod na Koroško. V ljubljanskem občinskem svetu je deloval od leta 1908. skoraj nepretrgoma. Bil je član mestnega šolskega sveta, namestnik člana deželnega šolskega sveta, 14 let načelnik občinskega ubožnega odseka, poročevalec mestnega užitninskega zakupa, med vojno član odbora za mestno aprovizacijo, itd. Bil je nadalje agilen član skoraj vseh ljubljanskih učiteljskih organizacij in član društva za varstvo mladine. Posebne zasluge pa si je pridobil kot ustanovitelj in dolgoletni predsednik Šentjakobskega kulturnega in gospodarskega naprednega društva in Šentjakobske knjižnice, žarišča ljubljanske narodne prosvete. Po njegovi zaslugi se je zgradila na Prulah nova osnovna in meščanska šola. po njegovi iniciativi se je uredil trg pred cerkvijo sv. Jakoba, tlakoval Stari trg in opremila Florjanska ulica z novimi hodniki. Kot gerent ljubljanske občine je uredil živilski trg, preuredil Vodnikov trg, vodil ljubljansko osnovno in obrtno nadaljevalno šolstvo ter socialno politični oddelek. Vse to je delal v največji harmoniji s predsednikom gerentskega sveta dr. Pucem in članom Josipom Turkom. Kakor je razvidno že iz tega kratkega pregleda njegovih udejstvovanj, je bil zaslužni javni delavec z največjo vnemo m požrtvovalnostjo pri vseh najvažnejših delih. V vsako panogo javnega dela se je takoj vživel in vsako, še tako težko nalogo je izvedel najhitrejše in najboljše v splošno korist. Najbolj pa se je zavzemal za šolstvo in za šolska poslopja in je v tem pogledu dosegel vse, kar je bilo sploh izvedljivo. Za svoje veleuspešrio učiteljsko in kmetijsko izobraževalno delovanje, ki se mu je posvečal dolgo dobo let, je bil ponovno odlikovan od šolskih oblastev. Priznanje in zahvalo pa so mu izražala tudi mnoga prosvetna in strokovna društva, kajti med širitelji prosvete in napredka med najširšimi sloji kmečkega prebivalstva je le malo tako požrtvovalnih in uspešnih mož, kakor je bil pokojni Likozar. Kot učitelj je žrtvoval počitnice, da se je izobrazil na kmetijski šoli na Grmu. Iskal pa je tudi še razne druge prilike za izpopolnitev svojega znanja, da bi koristil in pomagal ljudstvu. Posebne zasluge si je pridobil v čebelarstvu in je kot čebelarski potovalni učitelj prenotoval vso bivšo Kranjsko, Koroško in Goriško. Za svoje velike zasluge je prejel častno diplomo od Čebelarskega društva. Vse njegovo življenje je bilo pač najmočnejše potrdilo gesla: V delu in požrtvovalnosti je naša bodočnost. Zahvale, priznanja m odlikovanja od narodnih in strokovnih organizacij in tudi z najvišjega mesta, ki jih je dobil po dolgoletnem delu in trudu, so ga samo vnemale k novemu delu. Nikdar ni mislil na počitek in je v svoji neumor-nosti kar pozabljal na leta svoje starosti. Smrt pa je neizprosna in je sedaj ugonobila tudi to plodonosno življenje. Sadovi tega narodu in domovini posvečenega življenja pa so nevenljivi in si je pokojni meščan ljubljanski Anton Likozar s svojim delovanjem postavil najtrajnejši in najčastnejši spomenik, vsem rojakom in poznim potomcem pa je dal najboljši zgled čistega in požrtvovalnega rodoljubja. Slava Antonu Likozarju! Dvoje življenj eteto smrti Novo mesto, 22. julija. V Krki, ki Ima sedaj ob obeh bregovih veliko Število kopalcev, je domala zašlo v prerano smrt dvoje mladih življenj. Gdč. M. G. se je podala ob Krki na sprehod in si hotela v hudi vročini zmočiti ob kraju vode glavo. Ko se ie sklonila k vodi, jo Je obšla slabost, zgubila je ravnotežje in zdrknila v globoko vodo. Prav gotovo bi nesrečnica utonila, da ni razburljivega prizora opazil slučajno mimo došli brivski pomočnik Franc Mihelin, ki ie pogumno skočil v vodo za ponesrečenko in jo z velikim naporom in tveganjem lastnega življenja re?il gotove smrti. Slična nesreča - je v četrtek okrog 19. ure zadela 4-letnega Ivana Medveda, sinčka železničarja v Kandiji. Deček se je izmuznil nadzorstvu staršev in se naenkrat znašel ob Krki, pri vrtu g. dr. Pavliča. Stal ie na kamenju in zamaknjen opazoval tok Krke. Naenkrat ie izgubil pri zaokretu ravnotežje in strmoglavil z glavo naprej v globino. Na krik pasantov. ki so šli preko mostu, so hitro priveslali ribiči in potegnili iz vode že čisto onesvešč^nega otroka. Vendar to fantka spet obudili k življenju. . Aretacije grških orožniških častnikov Atene, 22. julija, p. Policija je malone zaključila preiskavo zaradi atentata na 'bivšega ministrskega predsednika Venize-losa. Ugotovila je. da je izvršilo nani atentat n-ekaj orožnišk:h častn'W kj so bili aretirani. Trst, 21. julija. »Panem et circenses«, kruha in zabave, je že stari razstrojeni Rim zahteval od svojih mogoonikov, in če ni bilo obojega, so padale glave. Današndi Italijani so v tem pogledu res potomci starih Rimljanov; to« da razlikujejo se vendarle od njih toliko, da se v nedostatku kruha dajo premamiija-ti z raznimi zabavami, ki iim jih državni krajevni mogočniki nudijo dan za dnem, da bi ob njihovem hrumu in šumu preslišali neprijetne glasove praznih želodcev. Ta način presleplijevanja lačnih ljudskih mas se je prenesel iz stare Italije tudi v naše Primorje. Dandanes, ko Trst. odrezan od vsega svojega zaledja, le še životari, ko se po-tihotna pripovedujejo od ust do ust grozne stvari o stradanju brezposelnega ljudstva, se prirejajo tu hrupne veselice tako imenovanega »tržaškega julija«, ki naj na eni strani privabijo v Trst tujce, na drugi pa nasujei'0 v oči Mudstvu peska, da bi ne videlo svoje bede. Toda vse to ne pomaga nič. Tržačan, domačin, je vse drugega značaja, kot pa je Italijan iz kraljevine. Tržačan vid-i luko polno praznih ladij, vidi vse večje skupine iiiudi brez posla, ljuciiske vrtove ves dan polne možakov, ki lačni posedajo po klopeh. Tržačan vidi vse to in ve, koliko je odbila ura. In tržaški promet res pada in pada. Po zadnjih, itak zelo umetno sestavljenih uradnih poročilih je v prvi polovici letošnjega leta znašal promet samo 14 milijonov 949.344 kvintetov in je napram prvi polovic; lanskega leta pade! za nič mani kot 3.355.000 kv-intalov. torej za petino. Al,i če bi ostalo vsaj še tako, kakor je danes! Toda obetajo se Trstu še veliko slabši časi in strahu pred to strašno bodočnostjo je dal izraza te dni celo sam »II Popolo di Trieste«, opozarjajoč tržaško in vso italijansko javnost na nevarnost, ki rreti Italijanskemu Trstu od največje pri- Podsavezno plavalno prvenstvo Tekmovanje za prvenstvo LPP se je včeraj popoldne vršilo na ptavališču Ilirije. Prijavljeni so bili in nastopili samo iplavači Ilirije in SK Kamnika. Med doseženimi rezultati je omeniti dva odlična uspeha juniorke Groschlove in pa prav dober čas druge juniorske sprinterske štafete. Tudi Kramar se je v prsnem plavanju prav dobro uveljavil. Odličen je tudi Fettich, ki je dosegel svoj najboljši rezultat, ki ga bo bržkone usposobil za prvo štafeto, žirija je pod vodstvom g. Gnidov-ca poslovala brezhibno in so se točke vršile draga za dcu-go brez nepotrebnih odmorov in mučnega čakanja, če so rezultati tupatam slabši, je to pripisovati predvsem pomanjkanju komkurencc in pa dejstvu, da v večini točk >kanoni« niso nastopili. „ „ . Prcgiram so otvoril i skoki. Zaradi dosti malega števila tekmovalcev je edina seni-orka Ravniharjeva skakala kar med juniorji. Naš prvak Ziherl pa je abeolviral kar celotni seniorski program, seveda i_z-ven konkurence in dosegel celih 151.76 točk! Videlo pa se je, da še ni v popolni formi. Sikrbinšek je zadovoljil le deloma, moral bo do državnega prvenstva še temeljito trenirati! Rezultati juniorjev: 1. Ziheri 70.18, 2. Skrbinšek 47.10, 3. Pribo-šek 41.50 Seniorke: Ravnikar Boža 61.61 (vsi Ilirija). Slede plavalne discipline: 50 m junlorjl V odsotnosti >kanonov« je v lepem času sigurno zmagal Fettich v 30.8, 2. čuden 32.3, Lenard 32.2, 4. Cerer (Kamnik). Izven programa so plavali začetnici Ilirije. Prvi je bil Dermonte v 35 sek. Sledili so Branko, Miklič, Friedrich, Dolenc in Ska-pin. 50 m juniorke. Grosclilova vodi v lepem stilu od starta. Dasi je tik pred koncem odnehala, je čas odličen. 1. Groschel 34.9, 2. Tavčar 39.4, 3. Lavrenčič L. 43.4, 4. Vrhušek (Kamnik). Izven konkurence Lavrenčič E. 42.5. 400 m prosto. Izven konkurence je na startu Wilfan (Primorje) 100 m obrne prvi Wilfan v 1:10.4. Na 200 m je že Fritsch malenkost pred njim. Ta svoj naskok pri 300 m še nekoliko poveča. Wil-fan tu izstopi. Rezultati: Fritsch (I) 5:3i9.6 2. Jesih (I) 5:43.6, 3. Žirovnik (•!) 5:58.6. 100 m hrbtno seniorke. Lampretova v soloplavanju 1:37.7. 100 m prsno juniorji: 1. Hribar 1.29.9, (II.) 2. šercer tKamni.0 1:45, 3. čuden (I) 1:46.7, 4. Presl K, 5. Presl I. oba Kamnik. 4X50 m prosto juniorji. Startata obe kompletni štafeti Ilirije. V prvi štafeti popolnoma odpove Fux, kip lava 32 sekund. Tudi šerbec je s časom 31.5 slab. Rezultati: Ilirija I. (Ziherl, šerbec, Fux, Petrovič 2:02.9, 2. Ilirija H. Michalek, čuden, Lenard, Fettiufc) 2:06.2. Odličen čas druge garniture! 3X100 m mešano juniorke. štafeta Ilirije z »rezervistko« Dolenčevo na hrbtnem plavanju doseže v soloplavanju čas 5:03.8. V štafeti je Groschlova plavala crawi 1:23.2. 200 m seniorke. Sever Zlata v soloplavanju v času 3:48.7. 200 m prsno senlorji: Kramar vodi na vsej progi. Jamnik je z dolgim startom le za trenutek pred njim. (Kramar (I) 3:19, Jamnik (I) 3:28.2, 3. Levičnik (K) 4:17.8. 200 m prosto juniorji. Petrovič od začetka vodi vse do 150 m, kjer ga po obratu Fux prehiti in v lepem spurtu pride prvi v dosti slabem času: 1. Fux 2:43.3, 2. Petrovič 2:48.4, 3. Dolenc 2:57.3, 4. Tav-zes 2:58.3, 5. Cerer (Kamnik). 4X 200 m prosto seniorji. Startata samo dve stareti Ilirije. V prvi zelo slab lavrenčič (2:53.8). 1. Ilirija I. žirovnik, Lavrenčič, Jesih, Fritsch) 11:02.7, 2. Ilirija 51. (Svetek, čerček, Prezelj, Jamnik). S to točko je bil program zaključen Nadaljuje se danes dopoldne ob 9. Politična amnestija v Turčiji Carigrad, 22. julija. AA. V zvezi 9 proslavo desetletnice turške republike bo izdana spiošna amnestija za vse politične knvre. Izjemo bo tvorilo 150 kri 'cw, ki jih smatrajo, da niso vredni amnestije. ja-teJiice fašistične Italije — hitlerievske Nemčije. »Piopoio« pripoveduje, da se je hitler-jevska Nemčija odločila, da zgradi rensko-dunavski prekop in tako ustvari načrt ki je bil zasnovan že pred svetovno vojno, čigar izvršitev pa so preprečile vojna in povojne homatije. Sedanja Nemčija ra hoče izvršiti ta načrt, dasi bo treba za to ogromnih sredstev. Zaposliti hoče pri teh delih veliko število svojih brezposelnih, a izvršitev načrta pomeni njeno popolno osamosvojitev v trgovsko-prometnem pogledu. Ves njen promet, zlasti iz južnih njenih delov, ki je doslej težil k Jadranu, krene po dovršitvi prekopa po mnogo cenejši vodni poti proti severozapadu. Tržaški »Popolo« je prepričan, da bo imela zgradmja rensko-dunavskega prekopa brez dvoma težke posledice za jadranski promet zlasti pa za tržaškega, čigar področje sega prav do tjakaj, kjer se bo pričenjal prekop na Du-navu, do Regens-burga. List se sicer tolaži, da ostane, sodeč po sedanjih razme-rah. tudi po zgradbi tega prekopa vsaj Avstrija zvesta Trstu in zato vlači na dan zopet načrt predilske železnice, ki naj bi skrajšala prometno pot med Avstrijo in Jadranom, t j. Trstom in Benetkami. Če ni druge, je seveda tudi taka tolažba dobrodošla. Toda. če se zgradi dunavsko-renskj prekop, bodo kljub vsemu — sicer se pa politično obzorje dandanes menja zelo hitro? — na Dunaju pač tudi toliko dobri računarji, da bodo znali izračunati razliko med vodno in železniško prometno po-tjo in bod-o s svojim premetom krenili po tisti poti. ki iim bo cenejša, po vodni, ki ne vodi v —Trst! Tržaški strah pred remsko-dunavskim prekopom je popolnoma upravičen. Po tržaški svobodni hiki že danes raste trava. Kai šele bo! Vremenski pregled In tako imamo vendarle pravo poletje, pravo pošteno vročino in tudi suša se že oglaša; kmalu bomo pričeli prositi hladu in dežja ter blagrovati tiste čase, ko je prilivalo domala sleherni dan. Človek ni nikoli zadovoljen, posebno pa ne z vremenom, kjer je obojega, dobrega ali slabe ga, kar hitro preveč. Zadnjo nedeljo se je uveljavil vremenski preobrat, ki smo ga v zgornjih krajih, v alpskem predelu, doživeli kot prav čedno nevihto s hudim nalivom, po drugod, po nižjem na jugu in vzhodu, pa po večini samo v obliki prav hudega viharja, ki je divjal tudi še dalje, po panonskem ni-žavju ter povzročil prav znatno razdejanje. To hudo uro nam je naklonila velika atlantska depresija, ki je bila ravno v nedeljo potovala čez srednjo Evropo prot' vzhodu. Na srečo se je njeno glavno jedro pomikalo daleč na severu čez Skandinavijo, do naših krajev na jugu pa se je raztezala samo njena izboklina, nekakšna stranska depresija, ki je drvela silno naglo in mogla sprožiti večje nalive samo na prav ugodnih mestih v gorovju. Za depresijo je v široki fronti udaril proti jugu hladni zračni tok od severa. Naše kraje je preplavil v nedeljo zvečer in v noči od nedelje na ponedeljek, in v začetku tedna je postalo nekoliko hladnejše. Zrak od severozapada je preplavil vso srednjo Evropo, v Rusijo pa ni mogel prodreti, zakaj depresija tjakaj ni segla, marveč je odšla ob Baltiškem moriu proti severovzhodu, kjer je izginila ali je vsaj za naše vreme postala n<->"olnoma brez pomena. S prevlado hladnejšega zraka s severnega Atlantskega oceana se je ustanovil nad srednjo in južnozapadno Evropo visok zračni tlak, močan anticiklon, ki je povzročil splošno razjasnitev, kar je imelo seveda brž za posledico naglo segrevanje. In domala ves teden so se vrstili prav vroči, skoro povsem jasni dnevi. Tudi ostala celinska Evropa ima precej enako vročino, seveda ne tolikšne, da bi rekli, ne more se več stopnjevati. Najhujša vročina je nad južnozapadno Rusijo, kjer vlada pripeka kakor v puščavah; samo nekateri najbolj južni predeli ob Sredozemskem morju imajo še tako vroče. V za-padni in severnozapadni Evropi je povsod znatno hladnejše. Moramo reči, da je taka razporedba temperature po Evropi kar se da normalna. najbolj običajna in povprečna, kakor nam jo kažejo dolgoletne izkušnje. Če ostane poletje enako ves julij in avgust — in tako je pričakovati, — bomo mogli reči, da smo imeli najbolj normalno poletje, kakor ga more biti deležna Evropa. V drugi polovici tedna se je zračni tlak nad Evropo precej znižal, anticiklon, ki nam je naklonil in garantiral lepo vreme, je oslabel z oslabitvijo so šle tudi garancije po vodi. Ni se sicer pokazala z Atlantskega oceana nobena velika nova depresija, toda pojavilo se je več manjših depresijskih središč, zračni tlak je razporejen zelo enakomerno, tako da ni znatnejših razlik med posameznimi predeli. Taka situacija je kakor nalašč za nastajanje manjših, bolj krajevnih neviht, ki pa se morejo v primernih legah prav pošteno razdivjati. Pričele so s svojim delovanjem v petek, s tem s«; je vreme znova nagnilo -ea nekoliko na slabse. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane«: Stalno, vroče, nekoliko bolj oblačno. — Situacija včerajšnjega dne; Anticiklon, ki še vedno prevladuje nad centralnimi in južnimi deli kontinenta, je pričel v zadnjih 24 urah prodirati proti vzhodu. Nad zapadno Evropo se je stvoril relativno nižji pritisk. Pritisk je padel za 0.1 do 0.5 lokalno, na vzhodu in v južnem Primorju pa je neznatno porascel. Temperature so padle za 1 do 2 stopinji v gornjem in južnem Primorju, drugod so porastle v prav toliki meri ali pa so ostale neizpremenjene. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Vedno bolj oblačno, možnost neviht, temperatura bo padla, poslabšanje. -- Trgovinska pogodba z Grčijo Vsebina trgovinske in kompenzacijske pogodbe, sklenjene te dni med Jugoslavijo in Grčijo kraji in ljudje Holandski publicist Wieger Valk v Ljubljani Za profesorjem slavistike v Leidenu dr. N. van \\ ijkom, o katerem je »Jutro« priobčilo podrobnejše podatke v kulturnem pregledu z dne 21. t. m., je posetil naše mesto holandski publicist prof. Wieger Valk iz Amsterdama. G. Valk je sotrud-nik raznih nizozemskih časopisov in tednikov, med njimi krasno opremljene revije »Op de Hoogte« in odlične revije »Natuur en Techniek«, ki jo izdaja in ureja znameniti-publicist S. S. Hoogterp. V Jugoslavijo je prispel prvič, in Ljubljana mu je bila na tej poti prva postaja. Potuje s svojo prikupno gospo, ki mu ni samo zvesta spremljevalka, marveč tudi trdna sodelavka. S prof. Valkom in njegovo gospo je prijetno govoriti o svetu, ker ga dobro poznata iz študija in potovanj. — Sem po stroki zgodovinar in zemlje-pisec, — mi je dejal sinfpatični Nizozemec, — posvečam pa se predvsem proučevanju srednje Evrope. Tako me je zanimanje za ta predel naše celine privedlo v njeno osrčje, na Češkoslovaško, ki me je takoj močno zamikala in ki sem jo skozi tri leta petkrat prepotoval. Evo vam nekoliko plodov tega potovanja in študija! Prof. Valk je vzel iz aktovke dve publikaciji: knjigo »Reizen in de Rep,ublick Tsjechoslo-vvakije« in album z naslovom aar de Tatra heerscht«. Prvo delo je knjiga na 128 straneh, krasno opremljena in obilno ilustrirana — Ho-landci so stari mojstri v knjižni opremi — nekak vodnik sirom Češkoslovaške, ki vsebuje vse, kar zanima inteligentnega turista: od zgodovinskih in kulturnih podatkov tja do navodil glede hotelov in gostiln. — To knjigo je izdal tako zvani »Toe-ristenbond voor Nederland«, namreč Turistična zveza za Nizozemsko, ki šteje čez ]-nja za Jugoslavijo? — Vedno več, — je odvrnil prof. Valk in me opozoril na krasni zvezek »Op de Hoogte«, ki je v njem izšla na uvodnem mestu obsežna študija o jugoslovenskem kiparstvu, posebno o umetnosti Ivana Me-Štrovica. Študija je opremljena z desetimi reprodukcijami večidel Meštrovičevih slik z »Mojzesom« na naslovni strani — Razstava jugoslovenske umetnosti je sploh imela velik uspeh in je pri našem narodu, ki kakor veste, posebno čisla umetnost, vidno razkrila zanimanje za Jugoslavijo. EUtssi Msko Matica Telefon 2124 Danes ob S., 5., in ■HI MM BRIGITA HELM GUSTAV DIESSL Velefilm ljubezni, zaslepljene strasti in demonske žene! Najnovejši »Paramountov« zvočni tednik! Globoko znižane letne cene! Tudi dober film o Jugoslaviji smo videli. Zdaj bi bilo treba nadaljevati. Zato tembolj obžalujem, da je Jugoslavija ukinila svoje poslaništvo v Haagu. Poslaništva so nedvomno pomenljiv činitelj pri razširjanju stikov med posameznimi narodi. — Ali ne bi kazalo ustanoviti društva prijateljev Jugoslovenov pri vas in prijateljev Holandcev pri nas? V Pragi imajo, podobno društvo, ki se, kolikor sem poučen, obojestransko pozitivno uveljavlja. Ali smatrate, da bi naše, za sedai dokaj ohlapne stike lahko postavili s takim društvom na osnovo smotrnejšega sodelovanja? Vprašanje je zadelo v živo. Prof. Valk je postal navdušen za sproženo misel in je dejal, da bo po povrnitvi v domovine deloval v tem pravcu. — Da, mi se moramo spoznavati in zbliževati; za to so dani vsi pogoji. Celo gospodarsko nam lahko Jugoslavija marsikaj nudi, a mi tudi Jugoslaviji (bistre oči profesorjeve gospe so opazile v kavarni na nebotičniku, kjer smo sedeli, napravo s holandsko tovarniško znamko). — In Ljubljana, Vaša prva postaja pri »odkrivanju« Jugoslavije? — Nič ne pretiravam in nikomur se ne laskam: najboljši vtiski! Postavimo samo to: vaš nebotičnik. Tudi mi imamo take stavbe, po Evropi sem jih videl precej, toda razgled z ljubljanskega nebotičnika je edinstven v vsej Evropi. Tu ne vidite samo streh, marveč tudi okolico, divne obrise gora, daljna polja, zelene trate: vso vzvalovano ljubkost vaše zemlje. Mesto samo mi po svoji urbanični kulturi vzbuja respekt. Snoči se z ženo kar nisva mogla ločiti od vašega parka. Rekli ste mi, da ga je uredil znameniti arhitekt Plečnik. Da, takoj na prvem koraku sem občutil roko in okus neznanega mi mojstra. Ljudje? Z ženo imava navado, da povprašujeva po trgovinah to in ono: tako delava povsod in takole »tipajoče opazovanje« razkrije s svojo spontanostjo več značilnosti, kakor daljše, smotrno opazovanje. Rezultat mojih »tipanj« po mentali-teti ljubljanskega prebivalstva je zelo ugoden: uslužnost, prijaznost utegne biti slovenska narodna čednost ! Gospa je temu samo pritrdila in navedla nekoliko drobnih doživljajev. — In naposled: saj ne gre za sam študij in material; tudi poceni je v Jugoslaviji. Zelo poceni za dobro holandsko valuto! — To povejte vašim rojakom, — sem dejal. — In da imamo mnogo solnca (ki me je kmalu osramotilo z izdatno ljubljansko ploho), dobrega vina, sinje morje in krasne planine... In še marsičesa v izobi-lju. Holandska dvojica je z vidno radostjo opazovala z oken nebotičnika naše mesto, ki je v dežju in daljnih solnčnih odsevih spreminjalo barvo in budilo v teh simpatičnih gostih iz dežele Rembrandta in Spinoze kdo ve kakšne asociacije... Že zvečer sta se odpeljala proti prestol niči. —o. Litijska cerkev spet odprta Deputacija pri g. škofu — Zakaj je bila cerkev zaprta do 2. t. m. Litija, 22. julija. Od jutri naprej se bo v litijski cerkvi spet vršilo bogoslužje, kakor se je vršilo do 2. t. m. Tako je končana čudna zgodba, o kateri smo obširneje poročali preteklo nedeljo. V torek se je zglasila pri g. škofu v Ljubljani deputacija, katero so tvorili poleg litijskega župana g. Lajovica gg. grl-bar, Vajdetič in Homec. Deputacija je šele od g. škofa, ki jo je ljubeznivo sprejel, do-znala ,da je bila cerkev zaprta zaradi službene odpovedi cerkovnika in organista. To pojasnilo je bilo seveda presenetljivo zaradi tega, ker takih razlogov ni navajal g. dekan v nedeljo 2. t. m. in ker o mežnar-ju in organistu tudi ni bilo govora na znani demonstraciji 16. junija. Tudi v trgu ni ne prej in tudi ne pozneje nihče mislil na to, da bi bilo bogoslužje v litijski cerkvi odvisno od dosedanjega cerkovnika ali pa od organista. Za cerkovnika bi se prav lahko našlo nadomestilo, organist pa je odpovedal svojo službo zaradi starosti in bi gotovo še nekaj časa vršil svojo službo, če bi mu bila g. dekan ali pa g. kaplan le rekla kako besedo. Ljudje so bili presenečeni, da je cerkev zaprta samo zaradi tega, ker je občina g. katehetu Lovšinu črtala mesečno doklado od 500 Din. Samo o tem so, kar se cerkve tiče, govorili tudi demonstranti 16. junija in ves čas se je po trgu govorilo, da g. kaplan brez doklad ne more izvrševati svoje službe. Določena je bila mešana komisija pod vodstvom kanonika g. dr. Klinarja, ki naj reši litijsko cerkveno zadevo. Ta komisija je v četrtek v popolnem sporazumu to nalogo prav lahko izvedla in se je pri tej priliki ugotovilo, da ima katehet g. Lovšin dovolj dohodkov. Občina mu ne bo plačevala nobenih doklad, g. Jože Gorišek pa je prostovoljno prevzel jamstvo, da bo skrbel za nagrade ob 10. maši. Ko se je torej vsa zadeva tako lahko rešila, je dokazano, da bi se bila lahko rešila že davno poprej in da je bilo odveč vsako razburjenje. Demonstrativno zahtevanje doklad v dobi, ko ni sredstev za omiljenje bede številnih brezposelnih družin, kaže na eUl strani veliko pomanjkanje socialnega čuta in smisla za skupnost, na drugi strani pa Je razplet te zadeve dokazal, kako so se iskali povodi za hujskanje in izbruhe mržnje. V Mengeš na sokolski praznik Danes ob 15. otvorijo v Mengšu Sokoli svoj dom. Otvoritev, nad katero je prevzel pokroviteljstvo pomoč, bana g. dr. Otmar Starosta Franc Ropret Pirkmajer, je za razvoj mengeškega Sokolstva velikega pomena. V novem skromnem, a lastnem domu se bo započeto sokolsko in prosvetno delo še v večji meri nadaljevalo. Iz skromnih sredstev, ki so jih zbrali vrli Sokoli odborniki in članstvo s svojim marljivim starosto br. Francem Ropretom, se je dvignil dom, ki jasno priča o delavnosti mengeškega Sokola. Br. starosta pa je tudi napravil 5 doprsnih kipov Nj. Vel. kralja, Tyrša, dr. Oražna, Prešerna in Janeza Trdino, ki krase dvorano. Posebnost pa je krasen plastičen ornament na čelni strani doma, tudi delo br. Ropreta, ki je posvetil mengeškemu Sokolu vse svoje moči in tudi sredstva. Slovesnosti se prično ob 15. s sprejemom društev in gostov pred Sokolskim domom, sledi zbor na telovadišču in otvoritev doma. Po otvoritvi povorka s sokolsko konjenico iz Ljubljane na čelu po Mengšu, zatem pa telovadni nastop vseh oddelkov. Slovesnost bo zaključila narodna veselica na telovadišču. Narodne noše so zaželene in dobrodošle! Naša javnost naj z velikim obiskom prijaznega Mengša izkaže tihim sokolskim delavcem sVoje priznanje! Na-svidenje danes v Mengšu! Razširjenje električne centrale v Velenju p m 11,111 H (HgPI ' '"•'i:.--, %?radba že obstoječe električne centrale v Velenju s prvotnimi 2SOO HP, ki je zavzemala 1200 m« zazidane površne, je bila v zadnjih dveh letih razširjena na 4500 m3. To ragSlrjenje je imeJo namen, da se izvede program povečanja centrale najprej z novo turbino z 8000 HP in dvema novima velikima kotloma, zgradba pa je pripravljena tudi že za nadaljnjo povečanje z novim turboagregatom s 15000 HP, s čemer bo postala kalorična centrala najjačje in najmodernejše sredifiče električne energije, služeč kot baza obširno zasnovanemu elektrifikacijskemu programu dravske banovine. Za prvo etapo razSirjenja Je prispelo v zadnjih mesecih 130 vagonov strojev in električnega materiala iz Nemčije .izbranega od renomirane tvrdke Brown-Boveri in drugih svetovnih tvrdk, kar že samo po sebi jamči, da se zgradi kalorična centrala. opremljena z najmodernejšimi tehničnimi in varnostnimi pridobitvami, po naj-J modernejših načelih. Ves ta material je že deponiran v Velenju in se z vso vnemo de- luje sedaj za odobrenje kreditov, potrebnih za montažo, dopolnilne nabave in maniša gradbena dela. Dne 9. t. m. si je neumorni g. ban dr. Mar ušli, dasi Je tega dne prisostvoval že trem pomembnim nacionalnim svečanostim, v družbi direktorja rudnika g. inž. čučka na licu mesta ogledal ogromne množine pripravljalnega materiala in tudi s svoje strani obljubil vso pomoč za lzdej-stvovanje potrebnih kreditov, kar je napravilo na tukajšnje delavoljne, a v skrajni bedi se nahajajoče rudarje najboljši vtis in jih navdalo z nado obetajoče se boljše zaposlitve Krajevna organizacija JRKD v Velenju, sreski pododbor v Šoštanju m sreska or-ganizacija v Slovenjgradcu pa so te dni upotili vsem merodajnim činiteljem tehtno utemeljene predstavke z naslednjo resolucijo; Na sestanku krajev, organizacije JRKD v Velenju številno zbrani zborovalci, tako iz pridobitnih, kakor iz uradniški*:, obrtnih in delavskih slojev, so po podanih re- V jutrnera solncirvrh gore 3r "•»■ v- i N »eobtutljiva » jena s sVor"'"\Z. ki se po- V 'rCrtoje lepote- polnoma ™, vprstov:Hula ttSZheure na-e ^It cudovUo lepo in nežno. m \\ /j v* V' 12 I: ELIDA Creme de limono Iieure feratih ugotovili skrajno nujnost potrebe sanacije izredno težkih razmer, v katerih se nahaja delavstvo državnega rudniki Velenje in nujna petrebe takojšnjega po-četka montaže strojev, dobavljenih za povečanje električne centrale, ki predstavlja edino pomoč za odpravo obstoječega stanja. Tej resoluciji se pridružujejo ostale krajevne organizacije na območju slovenjgra-škega sreza, kak^r tudi sreska organizacija JRKD v Slovenjgradcu, ker so vsi ti kraji živo zainteresirani na ustvaritvi projektirane centrale, kakor tudi v splošnem za nadaljnje normalno vzdrževanje obratovanja državnega rudnika Velenjs. Upati je, da bo ta resolucija, podkrepljena po osebni intervenciji naših gg. poslancev, našla pri vladi popolno razumevanje in da se bo z ugoditvijo prošnjam našega obmejnega sreza ustvarila delavskemu sloju možnost zaslužka in se mu pripomoglo do eksistenčnega minima, ker je beda in odpomoč skrajno nujna in jo tukajšnje delavstvo s priznano lojalnostjo, iskreno vdanostjo in ljubeznijo do rodne grude in domovine tudi v polni meri zasluži. Anton Likozar f obali. Gostje so si tako ogledali številna naša obmorska mesta in otoke. Lepoti naše riviere in vsem drugim znamenitostim se kar niso mogli načuditi. S »Karadjor-djem« so obšli nato tudi grško obalo, nakar so se pomudili nekaj dni v Italiji in se prepeljali ponoči z Reke preko Št. Petra v Ljubljano. Skupno so se mudili v naši državi okrog 14 dni. V Ljubljani so ložirali v hotelu »Slon«, kjer so bili danes pri kosilu v restavraciji res dobro postreženi, čudeč se v prvi vrsti nizkim cenam. V teku dopoldneva so si danski gostje ogledali Ljubljano. Večja skupina je odlša s fotografskimi aparati na Grad, nekaj jih je posedelo na nebotičniku, zelo pa so vse zanimali lepi nasadi v tivolskem parku. Mnogim je bilo prav žal, da so morali iz Ljubljane že po tako kratkem bivanju. Odpeljali so se z opoldanskim brzovlakom v Avstrijo, odkoder pojdejo nato še na Poljsko in od tam spet v domovino. Včeraj popoldne je unirl dolgoletni predsednik šentjakobskega političnega in gospodarskega društva, član bivšega ljubljanskega gerentskega sveta, zaslužni socialno politični delavec in najvnetejši čebelar. O njegovem življenju in delu prinašamo članek na drugi strani. Danski izletniki v Ljubljani Ljubljana, 22. julija. V Ljubljano je prispelo danes nekaj po polnoči preko Italije 42 danskih izletnikov. Izlet Dancev je anranžiralo Dansko-jugoslovensko društvo v Kodanju. Odborniki so silno agilni in se res zelo trudijo, da seznanijo dansko javnost z našimi razmerami ' Med 42 danskimi gosti je večina dam, zasebnic, ena je novinarka, nadalje je nekaj profesorjev, zdravnikov, višjih oficirjev, inženjerjev in trgovcev. Skupina, ki jo vodi tajnik našega poslaništva v Kodanju g. Franjo Pakaci, je iz Danske krenila najprvo na naše morje ter se odpeljala s parntkom »Karadjordje« ob vsej naši Bolezen in brezvesinost Cerklje, 22. julija. V času najlepših letnih dni je dirnila naš svet težka vest, da se je v Cerkljah pojavil tifus. Ne čudim se, da so poročila zašla v časopise po strokovnjakih, ki jim je ležeče na tem, da se razišrjanje prepreči, da pa domačini izrabljajo težavni položaj, ki ograža vse naše gospodarstvo, v to, da tolčejo po glavah onih, ki imajo resno voljo, da dvignejo tujski promet, se mi zdi neumljivo. Bodi znanstvena preiskava naših voda taka ali taka, res pa je, da v teku zadnjih 34 let, odkar živim v Cerkljah, v okolišu občine ni bilo nikdar nikake tovrstne epidemične bolezni, razen pegastega legar-ja na Senturški gori, ki pa so jo oblasti same proglasile za letoviški kraj, četudi nima nikakih tekočih voda. Današnja bolezen je bfla zanesena iz sosednjega sreza. Pred 33 leti je državni poslanec g. Ivan Hribar izposloval 75% državno podporo za vodovod, namenjen cerkljanskim ravninskim vasem. G. Hribar je bil »liberalec«, volitve na dnevnem redu, in »vodovod« je bila volilna parola ljudi; ki danes prikrito otepajo po naših ljudeh (v »Slovencu« z dne 21. t. m.) in »liberalna voda« jim je pomagala, da so vzbunili gorjance, dosegli volilni uspeh in vodovod pokopali. To danes sami proglašajo za kra jevno politično zdražbarstvo. Cerkljani in Poličani so si zgradili svoja lastna vodovoda, g. Hribar je napravil vodnjak na veter, ostali vodnjaki so bakteriološko preiskani in označeni kot neoporečni. Ugotavljam, da v obsegu vodovodov ni bilo doslej nobenega bolnika. Če Je v občini res 21 primerov tifusa (in to med 3200 prebivalci), bi pripomnil k temu, da so všteti v to število tudi oni bolniki, ki so bili med prvimi prijavljeni, a jih je zastopnik sanitetnega referenta iz Kranja našel v češnji (na drevesu, ne v postelji). Med tukajšnjimi lahkimi pojavi para-tifusa ni nobenega težjega, ne smrtnega slučaja. Bolniki okrevajo v dveh do 14 dneh, le redki preko tega. Poročila glede omejevanja bolezni so dosegla svoj uspeh. Letoviščarji so se umaknili. Druge smradljrve vode pač niso »Dauerausscheiderji« ne spirajo vaške nesnage, v njih se nihče ne koplje, epidemije 6e lažje izgube med množico ljudi in nihče ne piše o njih. Oni, ki so se zavzemali za tukajšnje letovišče in kopališče, se zavedajo resne volje. Nesnaga pa bi se pretakala v projektiranih vodah sigurno le od onih »peta«, ki jim uhaja oelo izpod peresa. Res, lepa taktika! G. dr. Globočnika, ki se je kot tukajšnji rojak zavzel za naše gospodarske koristi, se občinsko predstojništvo najiskre-neje zahvaljuje. J. L. Pogled na moderno kopališče v Radovljici, ki je bilo danes teden svečano otvorjeno. V ozadju skakalni stolp, v bazenu tekmovalci SK Ubija ia Ljubljane Pomagajmo tudi Zagorju! Po anketi se položaj ni izboljšal — Reveži so brez pomoči, kakor so bili poprej Zagorje, 21. julija. Že isti dan, ko se je vršila v Zagorju anketa, se je videlo, da nimajo posebne vrednosti obljube o izboljšanju delavskega položaja in o boljši razdelitvi dela, ki se v rudniku sploh še opravlja. Ko je komisija še zborovala, so v jami delali nekateri rudarji na odkopih, dasi-ravno je bilo obljubljeno, da se bodo v dneh, ko se praznuje, izvrševale samo priprave. Tudi v soboto in ponedeljek je bilo večje število klavcev zaposleno na odkopih, ko so drugi praznovaii. Rudarji delajo po tri šihte na teden. Vidi pa se, da se bodo delovni dnevi krčili tudi v naprej in da se bodo, kakor doslej, zmanjševale tudi mezde. V aprilu je bilo 10.580 šihtov, maja 10.172, junija pa 9.167. Od aprila se je torej reduciralo 1.413 šihtov, dnevne mezde pa so se zmanjšale za 4 Din. Leta 1925., ko je delalo 1632 delavcev, je znašal zaslužek pri povprečni mezdi 52 Din okrog 26 milijonov. Leta 1929., ko je delalo 1142 delavcev, je pri povprečni mezdi od 47 Din znašal zaslužek 16 milijonov, lani, ko je delalo 782 delavcev in so bile povprečne mezde po 45 Din, je znašal zaslužek 7 milijonov, letos pa je zaposlenih še 555 delavcev s povprečnim dnevnim zaslužkom 37 Din. Zaslužki so torej padli za skoraj 70 odstotkov in je razumljivo, kako hudo so za-zaradi tega prizadeti tudi obrtniki in trgovci. Po zimi ne bo moglo obiskovati šole 75 odstotkov otrok, ker jim rudarji s takim zaslužkom ne bodo mogli kupiti obleke in čevljev. Po splošni želji in s podporo banske uprave bodo Kolašice v ponedeljek spet otvo-rile šolsko kuhinjo za revno rudarsko de-co. Kuhinja bo kakor doslej v Sokolskem domu. Sprejeli so 240 otrok na obed, v začetku šolskega leta pa bo sprejetih 400 otrok. Pomoči pa je potrebno še enkrat toliko otrok, kar pa zaradi pomanjkanja sredstev najbrž ne bo mogoče. Razne nabiralne akcije se niso obnesle in ne morejo olajšati največje bede. Uradno se je ugotovilo, da je Zagorje v tej krizi najbolj prizadeto in zagorsko prebivalstvo je tudi pričakovalo, da se bo socialni referent ban-ške uprave še posebno zanimal za razmere v Zagorju. V zadnjem času se snujejo tudi v raznih krajih odbori za pomoč revnim rudarjem in njihovim družinam, zagorski reveži pa so prišli do prepričanja, da so popolnoma pozabljeni in da teh pomoči najbrž ne bodo deležni. Gorje v rudarskih revirjih ni od danes in od včeraj, temveč traja že dolga leta, javnost pa se briga zanj šele v zadnjem času. Ker je bilo potrebno toliko časa, da so tragedije mnogoštevilnih rudarskih družin sploh prodrle v javnost, je po mišljenju zagorskih revežev mogoče tudi to, da poznajo ljudje izven revirjev v svojem kolikor toliko udobnem življenju za enkrat še samo Trbovlje in še niso tako daleč, da bi se spomnili tudi na revščino v Zagorju, če bi se tudi vse podporne akcije stekale samo v Trbovlje, bi seveda tudi tam ne mogle odpraviti bede. Ker pa se v pomanjkanju ne da čakati, da bi se vsa pomoč udejstvovala najprej v enem in potem šele v drugem kraju, bi bilo potrebno, če bi se vsi prispevki za revne rudarje zbirali in potem razdeljevali na posamezne dele revirja. Pomagajte tudi Zagorju! — je prav umesten in potreben apel na dobra srca, ki majo usmiljenje do revnih rudarskih družin. Kulturni oddelek mestnega magistrata Iz mestnega arhiva rase široko zasnovan zgodovinski institut Ljubljana, 21. julija. Mestni arhiv se nahaja v stadiju popolne reorganizacije. Ta kulturno važni oddelek mestnega magistrata ,ki ima namen, da zbira in hrani vse zgodovinsko važne dokumente Ljubljane in vsega, kar je v zvezi z njim — in Ljubljana je osrednje torišče slovenske zgodovine — se je moral doslej stiskati v dve skromni sobi, kjer se ni dalo urediti niti bogato gradivo niti se ni dalo delati v njih. Zdaj bo imel arhiv na razpolago pet lepih sob, kjer so prej poslovali socialno-politični, šolski in deloma mestni policijski referat. Socialni urad se je že zdavnaj preselil v Mestni dom, pred kratkim pa sta tudi šolski in policijski referat našla nove prostore v Trgovskem domu. V zvezi z izpremembo prostorov pa se bo arhiv tudi notranje preuredil in razširil v kulturni oddelek mestnega magistrata. Novi oddelek bo obsegal arhiv, knjižnico, čitalnico, mestni muzej, ki se snuje, in tiskovni referat. Tu bo tudi uredništvo in uprava nove revije »Kronika«, ki jo bo izdajala mestna občina in ki bo posvečena obravnavanju komunalnih problemov in zgodovini Ljubljane. Za mestni muzej, ki se naglo in prav lepo razvija, je poleg drugega zbranega gradiva tudi okrog 800 fotogra- fij raznih objektov in zanimivosti iz Ljubljane. Ta zbirka fotografij bo dragocena zlasti za študij zgodovine našega mesta, ker je na zbranih posnetkih ujetih mnogo zanimivih stavb in situacij, ki jih čas od-plavlja s seboj. Občinstvo kaže mnogo razumevanja za kulturno poslanstvo mestnega muzeja in rado prispeva v njegove zbirke, kar premore zanimivosti. Kako vzorno je organiziran mestni arhiv in kako naglo rasejo njegove zbirke, dokazuje tudi dejstvo, da stalno prejema tre-notno okrog 70 revij, ki jih založništva pošiljajo po pretežni večini brezplačno. Tu namerava mesto tudi urediti pregled razvoja slovenskega časopisja, kar je posebej pomembevredno, saj za kulturno in zgodovinsko funkcijo časopisja pri naših javnih činiteljih sicer ne najdemo čez mero razumevanja. Mestna občina je tudi votirala znesek 30.000 Din kot štipendijski fond za ljubljansko nagrado, iz katerega naj bi se izplačevale nagrade mladim zgodovinarjem za znanstvena dela o zgodovini Ljubljane. — Vsi ti ukrepi so veren dokaz, da se naša mestna občina dobro zaveda kulturnega poslanstva, ki ji pritiče kot metropoli Slovencev. Slovo od »Kraljice Marije" Brzojav na ladji, oziroma prav povedano, brodska radiostanica je dobro poslovala. Vse dneve smo dobivali najnovejše vesti, ki so bile nabite na več mestih na vpogled. Na daljših progah, kakor med Malto in Ko-torom, je bil ladijski funker prav dobro zaposlen. Tudi jaz sem prejel od doma radio-gram, ki pa je bil obtežen s posebnimi težavami, ne glede na to, da je prišel v moje roke z dvodnevno zamudo. Naša ljubljanska pošta še do takrat ni imela posla s temi brzojavi, pa je seveda umljivo, da je bila oddaja brzojavke dogodek posebne vrste. Zanimivo je, kako je moj brzojav iskal »Kraljico Marijo«, in ko se ta ni odzvala, je prevzela neka italijanska postaja brzojavko in jo oddala naprej. Ti električni valovi so presneto dragi. Za isto ceno bi lahko okrog cele zemlje brzojavil, še v Ameriko je cenejše. Besed je bilo 24, pa so bile res zlate, saj veljajo 13 Din manj ko štiri metulje. Torej pozor prihodnje leto, kdor molči, devetim odgovori. Dva dni in dve noči je plula naša bela ladja proti domačim obalam. Razne prireditve so izpolnile ta čas. Bal mask in bikoborba bosta gotovo še danes vsem u-deležencem potovanja v veselem spominu. Pičla garderoba ni zadostovala, pa je seveda fantazija pomogla. Tri beduinke so prišle v svojih rjuhah, maharadže v smokin-gih z indijskim turbanom, četica prav šik mornarjev je dobila obleko od posadke, kuharji in sobarice so tudi prispevali svojo garderobo itd. Kar pa je nudila bikoborba, je daleko presegalo najsmelejša priča- kovanja. Kakor je bik v Barceloni večkrat preskočil ograjo in podil pred seboj svoje mučitelje, tako je tudi naš rdečelasi bikec s pravo naslado mrcvaril pikadorje in ban-derilose, pa tudi toreru ni prizanesel, dokler ga ni ta z lesenim kuhinjskim nožem z vso umetnostjo izkušenega torera zabodel. Smeha je bilo dovolj, posebno nad bande-rilosi, ki so bika zbadali s slamico za pijačo. Cas nam je potekal prehitro. Po večeru maškeradnega bala, je bil predzadnji večer na ladji odločen poslovilni večerji, ko se kapitan poslavlja od svojih potnikov, ti pa od njega. Izgovorjenih je bilo precej poslovilnih govorov, ter sem tudi jaz v imenu slovenskih udeležencev izrekel zahvalno in poslovilno besedo kapitanu in posadki. Vseh udeležencev iz dravske banovine je bilo 95, torej cela tretjina vseh Jugoslovenov na ladji. Poudarili smo s tem Slovenci, da je naša težnja za morjem resnično živa, da iščemo na Jadranu izgubljeno svoje morje in da so cilji Jadranske Straže globoko v nas zasidrani ter da smo jim pripravljeni vedno slediti. Naša želja, da plujemo pod našo, jugoslovensko zastavo, nam jača našo državljansko zavest nerazdružljive pripadnosti k Jugoslaviji. In res je slavnostni sprejem JS v prijateljskih pristaniščih s ponosom navdal nas vse, ki smo ponesli ven v svet ta košček Jugoslavije, ki ga predstavlja naša lepa ladja. Zato je gotovo globljega pomena, kakor pa samo ta, da se nudijo članom JS ugodna in cenena potovanja, zavest vseh udeležencev na takih izletih, da vidijo spoštovanje, ki se izkazuje naši narodni zastavi zunaj. To priliko je nuditi čim večkrat mogoče, pfe je zato le pozdraviti stremljenje ljubljanskega odbora JS, da v 1. 1934 priredi še lepše potovanje z isto ladjo. Upajmo, da gremo v Carigrad, Egipt in Haiffo (Jeruzalem). V nekaj mesecih se bodo pričela dela na tem. Popoldne pred prihodom v naše vode sta nam prinesla pozdrave iz domovine dva hidroaviona naše vojne mornarice, ki sta nas pozdravila še na odprtem morju. Naš odgovor letalcem je bil res prisrčen, ko smo opazili naše barve na krmilih in videli pozdrave letalcev. Drugo jutro je prišlo z eskadrilo drugih letal še letalo »Sarajevo«, ki ga je JS poklonila vojni mornarici, ter je izvajalo krasne loopinge, vedno krožeč okrog »Kraljice Marije«. Ta aparat je veljal četrt milijona Din ter dobro služi naši mornarici. Kako je bilo slovo? Oba kapitana sta prišla v Splitu zvečer na kolodvor, da se poslovita še osebno od svojih potnikov, s katerimi sta bila vedno prijatelja. Taki so naši pomorci in kdo bi ne bil z njimi dober in prijatelj! Na svidenje, gosparu kapitane! In slovo drugih? Družina, ki je bi'a tri tedne skupaj, samo v prijetnem prijateljskem razpoloženju, ne gre tako lahko narazen. Prijateljstva so se sklenila, ki bodo morda držala za življenje, res za življenje, saj je tako kratko, posebno če so kdaj dnevi prijetni, kakor so bili rav-« tem povvanju. Kak^r je kapitan odgovoril na poslovilnem večeru na naš pozdrav z vabilom na zopetno svidenje in smo mu vsi navdušeno pritrdili, prav tako smo si želeli vsi, ki smo se šele spoznali na ladji, in pa stari znanci da ae prihodnje le* o zopet vidimo, ko skupno obiščemo vzhodno obal Sredozemskega morja. Dal Bog, da to doživimo in na svidenje! Jadranska Straža Vas vabi že sedaj, da se pripravite! Dan pred slovesom je bilo veliko fotografiranje. Vse vprek in za slovo. Ljubljanski fotograf g. Gregorik (atelje Doris pred pošto) je napravil prav lepe slike naših udeležencev in jih razpošilja na zahtevo. Okrog 100 raznih posnetkov bo pa oddal JS za njeno propagando ter jih bodo videli člani in prijatelji JS na večerih, ko bodo predavanja o tem potovanju; pa tudi film g. dr. K-a je — mimogrede omenjeno — sijajno uspel ter upamo, da ga bomo dobili na posodo za en večer ali dva. Zavrteli ga bomo, da v živih slikah pokažemo krasna mesta in pokrajine, ki smo jih videli. Kdaj bodo ta predavanja, bo objavljeno v listih, pa tudi takrat na svidenje! Dr. I. C. Prvo kopališče v Beli Krajini Metlika, 19. juJija. Betokranjci so skromni v svojem delu, ni jim do hiviale. V nedeljo so tiho otvorili svoje novo kopališče na Kolpi, delo mladega, oiktoitra lani ustanovljenega Tujsko prometnega društva. Ni veliko, vendar pa je zgrajeno tako, da se bo sčasoma, če bodo denarne razmere boloe kazale, moglo dograditi čim več. Kakor so gradili, tako so delo končali. Nobenih sla vn osti ni bilo in nič povabljencev. Le naša mestna godiba je prišla zabavat kopalce. Most čez Kolpo pri kopališču je bil seveda poln gledalcev, saj je to prvo kopališče v Beli Krajini. V Kolpi pa seveda kopalcev nič koliko. Sokol je postavil mrežo za odlbojko, katero že prav pridno rabijo, drugi so igrali nogomet, v kratkem pa bo postavljena še konstrukcija za kroge, vrv in drog, pripeljali so tudi prožno skakalno desko. Poskrbeli bodo še za mivko. Kabine so že zdaj zaradi navala kar premajhne. Manjšo kabino grade še pri Lovšinovi malmici, kjer je voda globlja in ptrav pripravna za skoke in čolnarjenje. Tu tabori letos že nad 100 dijakov iz Ljubljane. Zasluge pri (gracJbi kopališča imajo tudi naši ljubljanski rojaki, ki so z denarnimi podporami priskočili na pomoč. Pri nas je pač komaj za pod zob, vendar pa je čvrsta volja premagala vse. lin tako nam je metliško kopališče nov dokaz napredka Bele Krajine. Kranjska gora v sezonskem razpoloženju Kranjska gora, 21. julija. Borba, s katero se je doslej borilo naše letovišče, da bi v javnosti doseglo primeren položaj, je rodila zadosti koristnih sadov. Z mirno vestjo lahko rečemo, da je ¥>anj-ska gora prav s to borbo postala ▼ naši državi popularna. Za Bledom in Rogaško Slatino je zavzela prvo mesto. Žilava borba torej ni bila zaman in brez dvoma bi bila imela v zadnjih letih še mnogo več uspehov, da ni tudi nje zajela neprijetna gospodarska stiska. Na število gostov kriza sicer ne vpliva dosti in letovišče kaže na zunaj isto lice, kakor ga je kazalo v dobi pred krizo. Nasprotno — človeku se skoro vidi, da je vsaka sezona sijajnejša od prejšnje. Opti- mist, ki je navajen presojati razmere samo z zunanjega vidika, mora biti zadovoljen vpričo sijajnih sezon, ki jih preživlja Kranjska gora v dobi splošne stiske. Toda ta sijajnost je samo navidezna, ker tudi naše letovišče trpi pod težo gospodarske depresije, ki je na znotraj tem občutnejša, čim bolj se skriva v navideznem sijaju posameznih sezon. Naravna in še bolj časovna konstelacija zahteva, da se letovišče širi in nevzdržno izpopolnjuje. Navzlic temu pa se v notranjem razvoju kaže neprijeten zastoj, česar pa ni krivo letovišče, temveč samo pritisk neugodnih gospodarskih prilik. Veliki načrti zadnjih let so morali biti pokopani ali vsaj odgodeni na boliše čase: lepe stavbe. ki bi v letovišču potroiile tuiski promet, so ostale samo v načrtih, kakor so ostale v načrtih mnoge druge namere. Ko- munalna dela so zastala in se niti ne obravnavajo več, ker se zde ljudem skoro brez-miselna, dasi bi se s prostovoljnimi žrtvami lahko izvršila v nemotenem redu, ako bi imeli ljudje malo več obče spoznavnosti. Gospodarska depresija, ki jo občuti letovišče na znotraj, bi se vsekakor dala precej omiliti, ako bi ljudje imeli nekaj več razumevanja za časovne razmere, v katerih moramo trenutno živeti. Kljub tem dejstvom pa moramo ugotoviti, da v letovišču prevladuje optimistično razpoloženje, posebno pa še v zadnjih dneh, ko je pravo poletje zavladalo po naših planinah. Obmejni vrhovi so oživeli od trum turistov, a dolina je zašumela od pisanih letoviščarjev, ki so se prišli sem hladit in najrazličnejših krajev. Kriza se je zdaj kar potuhnila, ko se vesela sezona smeje sama od sebe in sama sebi. Strahotna noč na Triglavu leta 1822 Zgodovina triglavske turistike nam poroča, da so se že ob koncu 18. stoletja vršili poizkusi, da bi se pogumni in za tisto dobo na vsak način drzni ljudje povzpeli na vrh Triglava, kar se je posameznim v resnici tudi posrečilo. Prvi se je dvignil na vrh 26. avgusta 1778. ranocel-nik Lovro Wilonitzer iz Stare Fužine, spremljali so ga lovec Božič ter rudarja Korošec in Kos. Ta se je povzpel pozneje na vrh še nad dvajsetkrat. Izmed ostalih, ki so prišli v nastopnih letih na Triglav, omenjamo Valentina vodnika, ki je prišel 15. avgusta 1795. na Kredarico ter goriškega duhovnika in pisatelja Valentina Staniča, ki se je vzpel 1. 1808. na vrh Triglava in barometrsko ugotovil njegovo višino. Prvi, ki je izmeril triglavsko višino, je bil leta 1779. slavni zdravnik in botanik dr. Baltazar Hacquet. Nekaj desetletij pozneje se je vršilo na Triglavu že vojaško merjenje Dne 4. julija 1822. se je odpravil stotnik, zemlje-merec pl. B o s i o ob štirih zjutraj na vrh Triglava, da bi tamkaj izvršil potrebno merjenje. Spremljalo ga je osem vojakov, vodnikov in nosačev. Prihodnji dan ga je doletelo strahovito neurje. Ko je dospel do že poprej postavljene trigonometrijske piramide, ga je večina spremljevalcev zapustila. Pri njem sta vztrajala samo še dva vodnika in pa njegov zvesti pomočnik. Leto zatem je poročal stotnik pl. Bosio v dunajskem »Archiv fur Geschichte, Statistik, Literatur und Kunst« (Arhiv za zgodovino, statistiko, literaturo in umetnost) o tem dogodku nastopno: Bilo je ob štirih popoldne, toplomer je kazal 1 stopinjo toplote po Reaumurju in močan sever je pihal, črni oblaki so se vlačili po grebenih in jih ovijali, gost dež je padal. V strašnem neurju nisem bil gotov pota za povratek in brez vsake potrebne pomoči, da bi plezal navzdol na sicer dobro mi znani strašni poti. Ker tudi nisem imel nujno potrebnih ljudi in sredstev za varen prenos svojega merilnega orodja in ostale prtljage, sem se moral brez vsakega oklevanja odločiti za prenočevanje na nebotični višini. Ura je bila pet, ko sem si pripravil nenavadno zasilno prenočišče v notranjosti piramide. To sem ovil s šotornimi krili ln velikim kosom povoščenega platna, da bi sebe in spremljevalce v tesnem bivališču, ki je stalo kakor visok grob sredi črnih oblakov, kolikor mogoče obvaroval pred hudim vetrom ter sneženo in deževno vihro. Od mojih spremljevalcev je pobegnil še eden, in tako sta mi preostala en vodnik in moj pomočnik, trdno odločena, da bosta delila mojo usodo. Prestrašeni smo poslušali silovito bučanje orkana, ki je divjal od vseh strani proti stenam zibajočega se stolpa. Minilo je komaj pol ure, in že smo slišali bližajoče se grmenje. V nastopnem hipu je udarila strela v vrh piramide Planil sem ven v podivjano naravo. Temna noč se je grnila na vrh gore, iz prepadov navzgor so se dvigali grozni oblaki, razsvetljevani od bliskov, ki so udarjali v skalovje in našo piramido. Stal sem na nebotični višini sredi ognjenega boja in v grozi zrl navzdol v besneči orkan. Edina misel mi je bila gotova smrt, zakaj smatral sem kot nemogoče, da bi mi prizanesle neštete udarjajoče strele, proč od tega groznega kraja! Vrnil sem se v piramido in prigovarjal svojima sotrpinoma takojšnji povratek. Toda edini vodnik, ki mi je preostal, je izjavil, da nas pri takem neurju ne more spraviti v dolino, kajti to podvzetje bi pomenilo gotovo smrt, na višini pa bd se mogoče le ohranili. Kaj nam je preostalo drugega, kakor da smo se vdali v neizogibno usodo? Iskreni, kakor bi hoteli ostati večno skupaj, smo se oklenili na tleh piramide drug drugega, da bi združeni umrli. Naenkrat fias je močan električni udarec vrgel vsak sebi. Kmalu sem se osvestil in zagleda j najprej svojega pomočnika, ki je sedel nem in kakor brez uma kazal na usta. Ob neprestanem bliskanju sem zapazil na njegovem čelu žig električnega udarca. Zavpil sem vodniku na pomoč, ta pa. je ležal nezavesten, otrpel. Vrgel sem se čezenj in ga skušal zopet osvestiti in obuditi v življenje z drgnjenjem, vlivanjem in škropljenjem vina, ki sem ga ime! s seboj. Posrečilo se mi je, najprej so ga zvijali strašni krči, potem pa si je opomogel, dočim je mogel moj pomočnik izgovarjati samo zmedene in na pol razumljive besede. Končno se mu Je le povrnil govor. Kar nas je ponovni udar strele zopet vrgel vse skupaj na tla in omamil. Ko sem odprl oči, sem hitro odtrgal šatorno krilo in planil na prosto iz hiše smrti, že drugič v borbo s podivjanimi elementi. Moja tovariša sta prišla za menoj, nekaj korakov proč od piramide smo se vrgli v skalnato votlino, odeti s šatornim platnom, ki nam je vsaj nekoliko zakrivalo strahoto našega položaja in nas vsaj malo varovalo pred nepopisnim metežem snega, toče in dežja. Tokrat je udarec strele najbolj zadel mene, bil sem dolgo časa nezavesten in občutil silne bolečine v nogah Bil sem tudi precej ožgan na temenu in levem licu ter sem, kakor sta mi pravila moja tovariša pozneje, ko sem se zopet osvestil, v konvulzivičnih krčih strahovito, brezumno tulil. Ta prizor je tako vpival na našega zvestega vodnika, ki je bil že šestkrat splezal na vrh, da je izpremenil svoj prvotni sklep in nujno silil, naj bežimo iz takega pekla in tvegamo povratek. Toda bil sem tako obnemogel, da mu nisem mogel slediti. Tudi moj pomočnik je izjavil, da me ne bo zapustil. In tako je pobegnil tudi zadnji vodnik! S preostalim pomočnikom sva gledala, kako ga je gnal strah kakor na krilih, midva pa sva ostala v najinem skalnatem pribežališču, podobnemu žvepleni mlakuži, tesno oklenjena. Nešteti bliski so se družili v ognjeno morje, strahovito treskanje in bobnenje se je lomilo na skalnatih stenah in tisočkrat odmevalo. Bes neurja se je stopnjeval, novi električni udarci so se dotikali najinih že skoro neobčutnih teles. Naenkrat je, kakor trenutek uničevanja — bodisi da je bil to plod domišljije, bodisi resničnosti, kar bi mogli razlagati zaradi fosforne vsebine najinih udov — zagrnil najini telesi plameneči zubelj, ki sva ga hotela oslepelih oči odtrgati. Z vsako potezo roke, ki se je dotaknila najine obleke, pa sva ga samo na novo vahudila ln povečala. (Elijev ogenj?). Osuplost, groza in smrtni strah se naju je lotil. Kakor dve goreči baklji sva beža a z mesta, kjer sva se nahajala in takoj natr zopet iskala drug prostor, planila sva navzdol in tesno oklenjena nastopila pot v grob. Ponovni blisk je razgrnil ognjeno žrelo pred najinimi očmi in v plamenečem morju naju je strah vrgel na roo prepada. Zaman bi se trudil, da bi samo približno označil, koliko časa sva ležala na skrajnem robu navpične, brezdanje globočine in kakšne misli in občutki so naju takrat navdajali. Slednjič, še nekaj bliskov, ki so se pojavljali vedno redkeje, bolj in bolj oddaljujoče se grmenje, in na zvezdnatem nebu se je prikazal prijazno se smehljajoči mesec! šele ob treh zjutraj sva zapustila najin prostor, počasi sva lezla nazaj, da sva se vzdržala, zakaj najine noge so na pol visele v prepad. Moja piramida je postala medtem hiša smrti. Približal sem se ji, da bi odnesel svoje orodje in priprave za merjenje. Toda strašna groza me je prevzela, ko sem zagledal zadnjega preostalega vodnika, od strele ubitega,, mrzlega, sedečega v notranjosti piramide! Proč sem bežal od prizora, ki me je pretresel v dno duše. Hvaležen gledam še vedno proti nebu, ki me je dovolj pravočasno rešilo iz lesenega prostora, gotovo silno nevarnega kraja ob nevihta. Ob osmih zjutraj so se vrnili prejšnji dan pobegli vodniki in spremljevalci. Ni treba, da bi razlagal, kakšnih občutkov poln sem se vračal navzdol, in kakšna pobitost je vladala med vodniki, ki so nosili v šator zvito truplo svojega tovariša v dolino.« Rudolf Dostal. Čitajte tedensko reviio »ŽIVLJENJE IN SVET« Pot ob dalmatinski obali Premalo znane lepote korčulansko-pelješke riviere Od Hvara dalje se za nas Slovence neha letoviščarstvo. Kdo bo pa blodiil tja doli v bogve kako poiščoitne skalnate kraje, na kake samotne zapuščene otoke. Tisto vemo, da je doli nek(je belo zelena rajska oaza, prelepi Dubrovnik. Toda za letovišče ga prisojamo le tujim mogotcem. In še niže doli nekje je Boka, čudovita, slavna po vsem svetu. Toda .kdo izmed nas bo pa zajadral tako daleč doli in potem morda še tvegal neumno, vrtoglavo vzpenjanje po lovčens.kih serpetinah.,. Tako sodimo nevedni. Potrebno je zatorej in priporočljivo vsakoiniur, ki si utegne privoščiti potovanje ob naši obali, da vsekakor pojadra od Hivara nizdol. Spoznal bo našo južno riviero z vsemi njenimi čudovitimi, neslutenimi lepotami in posebnostmi. Pod zlatim soncem, ki je kakor cekina-sto vino, v mirnem ozračju se jadransko morje svetlika s svojo edinstveno modrino. Giblje se komaj toliko zaznavno, v tako tankih gubicah, kakor da bi ga Poze jidon le rahlo božal z drobnimi grablji-cami. Ob rtu Lovištu zavijemo v dosti ozek pretok, v korčulansko - petješki kanal. Pelješac — to vam je slavni zeleni polotok. Nu, da, o njegovem slovesu lahko govorimo šele zadnja leta, zakaj tujski promet je tod šele v prvem razvoju. Ali zdrav in uspešen je ta razvoj. Gost borov gaj krasi pelješko obalo. Zdajci uzremo mestece — Viganij. Med oljkami, smokva- mi in cipresami so zrasle nove, bele, kamnite vile v hrib. V senci palm in oleandrov uživajo božji mir letoviščarji, ki nam z domačini vred' navdušeni mahajo v pozdrav. Niže doli plovemo mimo naselja Kučišta, ki je prav tako slično čredi pohlevnih belih ovčic. Na prvi pogled presodiš, da so ta snažna bela bivališča, obkrožena z vrtovi, postavili izkušeni pomorščaki, ki so, piloveč daleč okrog po oce anih videli in domov prinesli marsikaj lepega. že se nam na desni odiplra pogtled na mesto Korčulo. čudno Ime — mar vam ne ziveni nekoliko barbarsko? če še k temu pomislite, da na otoku Korčuli svobodno žive jate šakalov (domačini jim pravijo: »čagalji«) ... brr... So krajevna Imena, ki ne zvenijo prikupno, brez leska je njihov zvok, brez mikavnosti ln vabe. Ali zato Je popotnik potem divakrat bolj prijetno presenečen, ko uzre kraj ne-vabljivega imena v čisto drugačni luči, v povsem drugi lepoti, kakor si je to predstavljala njegova lenobna fantazija. Mesto Korčula, opasano v debelim srednjeveškim trdfpjavskim zidom, z maestoznimi trdmjavekimi stolpi, s starinskimi stavbami v svoji sredi, ki ti že na daleč pričajo o znameniti prošlosti, _ da, ko takole v popoldanskem soncu gledaš to staro mesto, se ti na mah prikupi in spet vnaprej obžaluješ, da je tudi tu za ogled določen le enourni postanek. Po Strossimajerjevi obali hitimo potniki z ladje na desno mimo slavne korču-lanske ladjedelnice. Ni kaj posebnega na ogled. Prekooceanskih p a mikov tu ne izdelujejo, le male lesene ladjice, čolne in jadrnice ... Italijanskih imen je precej zapisanih nad gostilmimi, trgovinami in obrtnijami. In sila mnogo se je na Kor-čuli zaredilo kamenitih krilatih beneških levov. To nas ne moti. Nasprotno, všeč so nam ti dokarai nekdanje vloge otoka Kor-čule v tuji službi, še večji mora postati njegov pomen v službi Jugoslavije, pa bomo bot s preteklostjo! Koderkoli in kamorkoli me zanese nagli spesni korak — pred sivi magistrat zgoraj na griču sredi mesta, pred krasno katedralo ali okrog ob nazidju nad obalo — povsod srečujem znance z ladje vmeto na delu s fotografskimi aparati. — Boon moral nakupiti nove ducate plošč — mi vzMiika nemški doktor Mefi-sto. Tu vam je motivom, da postajam prešeren in nervozen obenem ... Ko nas že kliče zvon na ladjo še amaterji hitro razmeščajo na krovu aparate da ujamejo tisti del mesta z novimi vilami tam gori zadaj na malem rtiču. Ko bi Culi še kakšnega šakala zavijati, bi bila naša hvala Korčule popolna, in še nekaj — pravijo — se zelo izplača pogledati na Korčuli: staroslavno njihovo viteško igro »moreškoc. Vprizorijo jo vsako leto 29. julija. Letos, kakor smo brali, bo prireditev še posebno sijajna, ker si jo ogleda tudi angleška mornarica in obenem pričakujejo velik odstv ostalih gostov. Prečkamo preliv, plovemo proti sosednjemu Orebiču. Nad dober streljaj doLga je ta vožnja, a koliko pokaže lepega. Na desni pred nami je otoček ves zelen, dalje ob mjecn so še trije ali štirae, kakor nedorasla deca njegova. Ln Orebič sam, romantično glavno mesto Pelješkega polotoka! Za samih deset minut se ustavimo ob lepem kamenitem pomolu, izstopiti se ne izipJača. Obžalujemo. Sila romantično je Orebič zgrajen ob vznožju visokega hriba Sv. Ilije (961 m) s katerega je čaroben razigled po Jadranskem morju. Domačin ki je bil že tam gori, ne more prehvaliti: »Da veste, čudovito lepo se vam tu ob vznožju razpletajo dalmatinski otoki, če pa imate dobro oko, vam bo tam daleč uzrlo obrise italijanskega hriba Mon-t« Gangano«. Ali Sv. Ilioa se imenitno raz-eleduje tudi po svojem polotoku, ponosno zre na Biokovo in na Neretvo, ki se kakor srebrna kača vije med kršnimi hercegovskimi brdi proti morju. Orebič si zadaja leta pogumno krči pot v vreto prvih letovišč na Jadranu. Upravičeno. Sam se rad pohvali, da ima povsem »ličen položaj kakor Opatija pod Učko Seveda takih hotelov še nima. ali ti utegnejo še zrasti, zakaj strokovnjaki so ugotovili, da ima peloeški kanal izredno blasro klimo io bo zatorej Orebič v bližnji bodočnosti lahko upoštevan tudi kot zimovali-šče. Skrit je pred vetrom, vselej na sonci' ves se je zarasel med lepe gaje borovcev ln cipres, obdaja ga obilno vrtovje cvetja« razpeljana so številna šetališča. Njegovo kopališče, imenovano Trstenica, Je vsekakor eno najvafolijivejših na našem Jadranu, zamišljeno v svoje staro legendo, da je v tem majhnem zalivu nekoč utonilo v morje davno mestece istega imena... V neposredni bližini so izviri žive vode, s katero se Orebič zlasti ponaša, saj sicer ' • f ;-'eš studenca na vsem pelješkem So pa še kraji tod, ki lahko letov.. ii postrežejo s svojimi specialnimi dobre lami: najbolj slovi pršut iz Po-tomije, a Dingač daje čudovito kapljico enakega imena, ki je boljše ni po vsej Dalmaciji. Zatorej že kapljajo semkaj gostje iz različnih krajev Evrope. Najbolj pa so ime-nitnosti peiješke Arikadije preizkusili Avstrijci, ki so tod že zelo doma. Dunajski visokošolci imaijo tu svoj počitniški dom, ki je obiskana skoro vse leto, poleg prihajajo tudi profesorji z družinami in drugi intelektualci. Sezona se prične že zigo-daj pomladi. Kako tudi ne: če ti ni še do kopanda, se lahko užiješ solnca na prelepih izletih z ladjo, motorko ali jadrnico. Najbolj vabita Korčula in niže doli Mljet. Ali pa kreneš peš na znotraj, odkril boš na polotoku čisto nove, nepoznane kraje. Kuno, Potomje, Pijavičino, županje selo, Oskorušno, Zagrudo... —dr.— Pristopajte k »Jadranski straži"! Zlata in srebrna v gorenjski družini Ljubno, sredi julija. ( V Ljubljani na Gorenjskem je slavil Ludvik Negro s svojo dobro ženico Katarino zlato poroko, istočasno pa je bila Sjuna hčerka Marija (poročena Brunskole) »rebrna nevesta. Pred dvema letoma je skvil zlati ženin fO-letnico in »Jutro« je obširno opisalo f i vi j en je popotnega obrtnika, ki je s svojo krošnjo kot brusač prepotoval že v stari Avstriji skoro vse dele današnje Jugoslavije. Za njegovo zlato poroko se je odela vsa vas v praznično obleko, mlado in staro je zaplesalo; še sam zlatoporočenec se je kakor pred 50 leti zavrtel v okrogli polki. Na gostiji je nato župan g. Ambrožič napil zlatoporočencema ter naglasil, da so dičile oba zakonca vse življenje tri lepe čednosti. Bila sta oba značajna vrli Ludvik je res pravi mož beseda; poštenje jima je lahko v ponos, iz njunih ust ni bilo nikdar slišati krivice: pridna pa sta kot mrav-fja še danes. Imata pa zato tudi dobrega zeta. G. Brunskole je nastanjen na Bledu kot upokojeni žandarmerijski narednik. Oba srebrno poročenca sta pravi par sreče in zadovoljstva ter uživata na Bledu v vseh krogih splošno spoštovanje. Obema paroma žele vsi prijatelji, da jima bodi usojeno uživati zakonsko srečo do skraine meje človeškega življenja. Otvoritev Roblekovega doma na Begunjščici Radovljica, 21. julija. Ko otvarja radovljiška podružnica SPD H<"-vo planinsko postojanko na Begunjščici, se oddolžuje spominu Hugona Robleka, ki je bil njen soustanovitelj in v letih 1898—1905 njen predsednik. Izpolnjujemo intencije njegove oporoke, v kateri se je spomnil podružnice z velikim volilom, obenem pa postavljamo skromen spomenik našemu n^iPodnemu mučeniku, krvavi žrtvi požara, tržaškega Narodnega doma. V svetem »Cvetju v jeseni« pozna dr. Tavčar le tri gore: svoj rodni Blegoš, dalje Triglav in Begfiuijščico, katere gost je bil opetovano Po lastnoročni opazki v spominski knjigi se je na Begunjščici proglasil za »krotitelja velegora«. Dr. Oblak jo imenuje najlepšo čisto slovensko planino. Njene očnice so zašle v hrvatsko planinsko poezijo Tarczajeve. Botaniki so odkrili na pobočjih te gore specialitete, kakršnih ni daleč naokoli. Naš povprečni planinec pa jo je zanemarjal. Preveč od rok mu je, za plezalce ni zanimiva, planinski krokarji pa niso našli v dosedanji Vilfanovi koči dovolj prostora za svoj — razmah! Vilfanova koča? Doživela je te dni po 25 letih obstoja svoj konec, v vsej skromnosti tiho čepeč v senci smrek in macesnov. Mislila je, da bo pri nas vse tako ostalo, kakor je bilo pred 25 leti, ko je bil turist še zadovoljen s skledo žgancev in desko pod seboj. Novih prijateljev ni mogla pridobiti, stari ne morejo več do nje. Tako se bodo te dni njena vrata tiho zaprla. Ko zapiramo staro kočo, otvarjamo nov dom. Višje gori, izven gozda, z razgledom na tri plati, na Triglav, Kamniške planine in Savsko dolino z Bledom na dlani, nov dom, ki ima 40 ležišč, a ne računa na tisoče obiskovalcev in na šumne družbe. On čaka ljudi, ki jim planinstvo ni zgolj 3port, čaka zlasti onih, ki hočejo v gorski samoti proč od velikega toka turistov in njihovih romarskih potov uživati svoj mir in govoriti tudi malo sami s seboj ob vsej udobnosti moderne planinske postojanke. Novi dom, zgrajen v slogu vil, stoji na Malem vrhu (1757) Begunjščice, ne veliko za higieno v straniSCu pa Je preskrbljeno z avtomatičnim izpiranjem iz istega vira. Ravno tako je nova vsa notranja oprema. Dohodi do doma so na novo markirani ter je bila napravljena nova markacija iz Begunj čez Sv. Petra, iz Žirovnice pa odcep na Begunjščico na Jezercih, nekoliko nižje pod znano Brezniško planino. Vabimo k slovesni otvoritvi dne 30. t. m. Ob grobu Ivana Bukovca Semič, 20. julija. V ponedeljek dopoldne je bil položen k večnemu počitku bivši semiški župan in zgledni sokolski delavec g. Ivan Bukovec. 2e ob 7. zjutraj so se zbrali Sokoli in gasilci s svojimi društvenimi prapori, da spremijo zaslužnega, dragega tovariša na zadnji poti. Gg. župnik in dekan iz Črnomlja sta ob 8. pred hišo žalosti blagoslovila krsto, potem pa so cerkveni pevci in Sokoli pod vodstvom g. župnika zapeli žalostinko »Vigred«. Od doma blagega pokojnika je krenil velik sprevod Sokolov, gasilcev in Semiča in Črnomlja ter mnogoštevilnih prijateljev in znancev v farno cerkev in prisostvoval tam maši za-dušnici. Po službi božji pa je sprevod krenil k Sv. Duhu na tamošnje pokopališče. Krsto so nosili Sokoli. Ob grobu sta po izvršenem obredu govorila starosta se-miškega Sokola br. Razpotnik in br. Ton-čič iz Metlike v imenu okrožnega staroste br. Makarja. Govornika sta orisala velike zasluge blagega pokojnika za domovino in posebej še za sokolsko društvo. Pod vodstvom g. župnika so pevci zapeli pretresljivo »Blagor mu«, potem pa je bil zagrnjen in s cvetjem obdan grob zglednega narodnjaka in požrtvovalnega Sokola. Veličasten pogreb je najboljše pričal o spoštovanju in ljubezni, ki jo je užival pokojni Ivan Bukovec. moniko, taborni šaljivec, taborni akrobat in taborni plesalec. T taboru stoji letos tudi pravcati reklamni kiosk. Tudi gospod Puščavnik je priromal peš iz Žirovnice, kjer se je seznanil lansko leto z nami ter se pridružil taboru, ki ga je angažiral kot pomočnika v kuhinji, pripravljanju drv in vzdrževanju orodja. Za male je napravil lično gozdno gugalnico. Kuhinja je letos zelo spopolnjena. Ima dve kurišči za kotle in enega z štedilniško ploščo. Tabor ima tudi razgledni stolp v obliki visoke smreke, na katero greš kakor po stopnicah in vrhu katere vihra daleč vidna zastava. Tabor je priredil večji izlet v Italijo k Belopeškim jezerom pod Mangartom, katerega se je udeležilo 45 taborečih. Izletniki so bili tudi v italijanskem vojaškem taboru, Italijani so bili jako prijazni. Izletniki so svobodno igrali in prepevali slovenske pesmi. Zaplesali so tudi kolo. Zadnji tedni so posvečeni visokogorskim turam. Hitro minevajo dnevi taborenja v tej prekrasni okolici. Marsikdo šteje s trpkim občutkom dneve, "ko bo treba podreti tabor in se vrniti v puste mestne zidove To se bo zgodilo v prvih dneh avgusta. R. V. višje od Vilfanove koče. Ves je obit s _____T ____________ t........... ....... skodlami, ima lepo verando in še obsež- ' JGL.' Šteje'32 šotorov, med"njimi 2 velika Zbor gozdovniške lige Kranjska gora, 20. julija. V nedeljo se je vršil redni občni zbor Jugoslovenske gozdovniške lige v gozdov-niškem taboru v Kranjski gori. Za starosto je bil ponovno izvoljen g. L. Meglic (Planinski Orel), za namestnika staroste in vrhovnega načelnika pa g. J. Trpin (Beli Srnjak). Odborniki so: Pajer, Šerjak. Honnova, Zirkelbachova, Korošec, Klojč-nik in Kostanjšek, za namestnike Uhlirš, Rugljeva, Okrupova in Roje, za preglednika Cejan in Golob, za predsednika razsodišča g. dr. Krivic. JGL ima danes štiri krajevne edinice in to so: Rod Vzhajajočega Solnca v Liub-Ijani, Rod Severnih Vigvamov v Mariboru, Rod črnega Diamanta v Trbovliah in Rod Štirih Plamenov v Celju. Zaradi vsesplošne gospodarske in kulturne krize tudi gozdovniška organizacija ne uspeva tako, kakor bi uspevala v normalnih razmerah. V zadnjem času se je zanimanje za organizacijo nekoliko dvignilo. V novembru je bil razpuščen ljubljanski rod zaradi negozdovniškega delovanja. Nov rod je bil ustanovljen šele v juniju. Zaradi kratkega termina in ker prejšnji voditelji Še niso izročili novi rodovi upravi v celoti inventarja in imovine rodu, se ljubljanski rod ni mogel pripraviti za lastno taborenje. Zato se je pridružil taboru mariborskih gozdovnikov v Kranjski gori. Trboveljski rod pa je postavil lasten tabor ob Savi pri Radovljici. Tabor v Kranjski gori je največji od vseh, kar jih je bilo prirejenih v okviru Blagor njim, ki kade ... Beograd, 21. julija. Kadilci so dandanes pri nas zelo obraj-tani, zelo visoko cenjeni ljudje. To se pravi, ne prav vsepovsod, prav gotovo pa v krogih naših gospodov finančnikov in naše državne monopolske uprave, ki naravnost tekmujeta med seboj, kako bi gospodom, — ne, ni tako prav: milostivim gospem in gospodičnam kadilkam in gospodom kadilcem nudili čim več prijetnosti, ugodnosti in udobnosti pri uničevanju njihove zanje tako dobičkanosne monopolske rastline. Cesar niso mogle doseči vse še tako glasno izre-kane želje in graje občinstva in še tako pikra satira javnih glasil, monopolska in finančna uprava sta dosegli: na beograjskem tramvaju, kjer so prej kadilce celo s plo-čišča »druge klase« preganjali z orožniki, se sme sedaj kaditi. Samo notranjost »prve klase« je še nedostopna kadilcem, pa menda tudi ne bo več dolgo, n že lani so pred poslopjem monopolske uprave postavili avtomat za cigarete, da bi se tako olajšalo kupovanje in bi ne bilo treba postajati okoli tobakarn, ki so najrajši tedaj zaprte, ko kadilec najbolj potrebuje blažilnega dima. N. pr. ponoči. Toda ta avtomat se ni obnesel. Pripoveduje se celo, da so ga neke noči strastni kadilci izpraznili prav temeljito z vsem izkupičkom vred. Toda ta nezgoda ni preplašila monopolske uprave v skrbi za blagor odjemalcev. Dala je napraviti pri domačem ključavničarju nov avtomat, ki stoji zdaj pred njenim poslopjem in izvrstno posluje. Dobiti se morejo tu štiri vrste cigaret: vardar, drina, zeta in drava. Vreči pa je treba vanj srebr- PERSIL ta/rta no desetačo in se dobi po izbiri zavojček 20 zet ali drav z vrnitvijo ostanka v dvo-jačah ali pa po dva zavojčka vardarja ali drin. Ce v avtomatu ni drobiža za vračilo ostanka ali če ni cigaret, avtomat vrne desetačo. Kakor so pokazali dosedanji poizkusi, bo novi avtomat deloval prav dobro, pa ga potem monopolska uprava naroči v velikem številu in porazdeli po vsej državi, zlasti pa večjim mestom. Tako bodo kadilci vsak čas mogli zadovoljiti svojemu požel jen ju po cigaretah. . Še nekaj! Dandanes se kadita vsepovsod zeta in drava, če ne upoštevamo najpopularnejše save. Vardar in drina se ne smatrata samo za prefini in predragi, temveč tudi za malo vredni. Zdaj vabi monopolska uprava kadilce, naj vendar poizkusijo najnovejši vardar in drino, pa se bodo prepričali, da še nikdar niso kadili tako dobre cigarete, kar je prav verjetno, ker se je monopolska uprava prepričala, da nihče noče kaditi slabih cigaret za drag denar in je posegla po boljšem tobaku, ki ga je v državi več ko preveč. Bil je res zadnji čas, da se je ukrenilo to, da ne bodo v državi, ki v Evropi prideluje največ tobaka in najboljšega, domači državljani kadili vedno samo zadnjih ostankov. Tivolski ribnik po Plečnikovem načrta šRjavo polt ustvarja NIVEA CREME * OLJE Oboje pospešuje, da vam polt potemni, a istočasno zmanjšuje nevarnost solnčarice. Zavidali vas bodo za vašo rjavo barvo. Toda pazite dobro: nikdar se ne soln-čite z mokrim telesom, temveč si vedno PREJ vdrgnite. NIVEA-KREMA in NTVEA-OLJE sta nenadkriljiva in nedosegljiva, ker samo ta obojica vsebuje Eucerit. NIVEA je poceni: krema Din 3.50, 6__, 12.—, 25.—. )"■ •:• :•■ v ' \ j t 'V..'-. \ / \ / \ -Vi. :v: t ' — ~ V , " -v ■■'•' / jf&r/r/ nejšo teraso s krasnim ozadjem, ki ga tvori pečevje Stola. Vsa okna so dvojna, zavarovana še z močnimi loputnicami, vsa stavba je izolirana z aresitom, tako da ne more v notranjost niti sapica. Prostorna kuhinja z mii,o za goste in dve obednici sta v pritličju. V prvem nadstropju so sobe in dve manjši skupni ležišči s predelje-nim ležišči za vsakega gosta posebej, pod streho pa obsežno skupno ležišče za goste z manjšimi zahtevami. Iz rezervoarja 70 hI teče voda naravnost v kuhinjo na pipo, indijanska, ki se imenujeta »tipi«. Število udeležencev je naraslo konec drugega tedna čez 70. Od teh jih je nad 25 iz Ljubljane. Poleg tega taborijo 3 člani ljubljanskega rodu v trboveljskem taboru v Radovljici. Tabor je postavljen na mali planoti (Rut), ki se dviga kakih 50 m nad Kranjsko goro na jugu. S te planote je čaroben pogled na Razor, Prisojnik in Mojstrovko. Za razpoloženje skrbe zagrebški Slovenec z umetniškim sviranjem na har- Kakor je doslej že skoraj vsemu tivolskemu parku dal mojster Plečnik povsem novo lice, se je s svojimi genialnimi za-snutki dotaknil pred nedavnim časom tudi onega dela našega parka, ki je bil doslej najbolj zanemarjen in zapuščen — to je Tivolija ob ribniku in mestni vrtnariji. Tivolski ribnik je v teku najnovejše zgodovine služil vsem mogočim svrham, ki z lepoto in poslanstvom na novo po Plečniku ustvarjenega parka nikakor niso bile v skladu. Zdaj, ko smo dobili Plečnikov načrt, smemo pač upati, da bo dobil v doglednem času dostojno umetniško podo- oo tudi ta tivolski kot. Tam, kjer stoji zdaj ribnik, si je mojster zamislil dve vrsti vodnih gred z vodnim rastlinstvom, sredi katerih bo tekel ozek potočič. Tam kjer zdaj med mestnim vrtom in drevesnico zastaja neurejen ba-jer, bo po angleškem načinu urejen park za gojitev barjanske flore. Nad današnjim ribnikom bo majhen bazen v obliki elipse za labodjo družino. Kakor vode, bo v modernem duhu preurejen tudi sam mestni vrt ter bo čez dan tudi splošno dostopen sprehajajočemu se občinstvu. Vladimir Levstik: Post £estum Časi so resni. Oblaki na nebu se kar preganjajo, že dolgo ni bilo več čisto ka-'cor ribje oko. Hudobne zvezde sijo, sokovi človeštva se kisajo. Obstanek našega kolektiva je v nevarnosti — kakor zmerom. Janez trepeče za življenje in se obenem pripravlja na slavno bodočnost. Pod mikroskopom tišjega samospoznanja nam je vsem skupaj tesno. Časih se pa človeku vendar srce zasmeje. Meni se je nedavno tega, ko ie, tolažilnejši od žvrgolenja prve lastovke,' planil v puščobo dni hrup nove črkar-ske pravde. Tolikanj dokazujemo, da smo, da bi skoraj kdo mislil: nismo. Pa se prav-damo — torej smo le. Naš genij ne dremlje. Sumite psalmum et date tympanum! « »Solnce ali sonce ? That is the question. In ti molčiš?« Žvenket uma svitlih mečev je bil že potihnil, ko sem bral to dopisnico. Po cvičku diši. Podpisa nima. Vzkriki iz dna prepričanja so prepogostokrat anonimni. Pa sem te po roki spoznal, Šimen Cmerda! Usoda domovine visi na nitki, «ato me kličeš na branik; in če bi se, re- cimo, potuhnil, imaš že jezik nabrušen in peno pripravljeno, da me obtožiš narodne mlačnosti in da sem slovenstvo po ljubiteljski ceni prodal. Saj imaš prav: kdo si sme s peresom mehkužno trebiti nohte, kadar gre za toli vzvišeno stvar? Za naše zlato--da, vraga, kako naj zapišem? Solnce? Sonce? Kaj naj ti odbleknem, strogi Šimen? Nevednež sem v teh rečeh in ne upam se vtikati vanje: ta bi me z deblom po glavi, oni s končnico po zadnjici. Najrajši bi se zanesel na tiste, ki so za to postavljeni, da vedo. Ko bi se le tudi sami zanesli drug na drugega! Pa se ne. In komaj kreneš, siromak, za Bonifacijem, ti plane stekli jazbec Pankracij v hrbet. Zakaj ne pišeš po njegovem nauku? Po tistem, ki ga že dvajset let ljubosumno skriva ljudem! In tako je prerekanje o teh zadevah prav za prav jako odveč. * Ali: šimen Cmerda!--- Stiska me je spomnila tistega, kar v slovniških in pravopisnih dvomih zmerom storim. Ker namreč, Bogu bodi po-toženo, takih bukev, da bi v njih našel zanesljiv odgovor, slovenska literatora ne premore, se v vsaki zadregi obrnem do dveh rešiteljev. Prvi je dr. Quidam Quiscumque, po demače navaden človek, blag in čuvstven star gospod. »Solnce ali sonce?« je ponovil moje vprašanje. »Kaj menite, katero naj nas greje?« (Bilo je nekako proti koncu mrzlih dni.) »Prav letos morajo imeti ta prepir, ko nam nebo toli skopo deli svoje smehljaje! Nu, govoriva resno. Povejte mi, ali more biti črk v besedi ,solnce' kdaj preveč ? Sleherna izmed njih je jasna in topla, da srcu dobro de in jo roka rada zapiše, ali ne ? Kdo ve, kaj jih skrbi, da so jim te svetle solnčne črke v nadlego! Morebiti si kuhajo iz ostrganih besednih korenov, nalovljenih pik in sedemdeseterno precepljenih dlak po-mlajevalne hormone? Jaz bi pa rajši še kako črko dodal,« je rekel dr. Quiscum-que in modro zmajal z glavo. »Nu, majhen elček,« sem menil, »to ni taka reč.« »Oha,« se je uprl stari gospod, »prav tega imam najrajši! Kaj vas pa moti? Ali ne stoji na svojem mestu? Lepa, navpična črta je, kakor ravna steza solnčnim žarkom, da bi laže našli pot v našo ljubo dolino šentflorjansko ...« Odtod je zajadral v globokomiselno modrovanje o slovanskih jezikih sploh in vobče. Po njegovi sodbi se slovenska pisava zaradi bratske vzajemnosti ne sme oddaljiti od ruske — zakaj naša matu-ška — ki bo prej ali slej — itd., itd.... IzpreviTabora< iz Ljubljane. Popoldne bo v Sokolskem domu velika akademija in bodo nastopila razna društva s pestrim programom. Svoje nastope so doslej že prijavila društva »Soča« iz Celja, »Triglav« iz Karlovca in »Tabor* iz Ljubljane. Obiščite 6. avgusta tabor in ljubko Belo Kranjino! • Ameriški dijaki na Jadranu. V Dubrovnik in Split prispe te dni 110 ameriških dijakov pod vodstvom znanega ameriškega pedagoga profesorja Mac Donalda. Izletniki bodo obiskali tudi Sarajevo. J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 najugodnejši nakup oblek površnikov in vseh športnih oblačil ♦ Poziv brezposelnim radarjem. Brezposelni rudarji, ki so potrebni podpor, naj se javijo pri krajevnih bratovskih skladnicali kjer so bili nazadnje zavarovani. Potrebno je, da se javijo v času od 20. do 24. vsakega meseca med 9. in 12. uro, ker drugače ne bodo deležni podpor za brezposelne. Kdor se še ni javil, naj to takoj stori, da mu ne zapadejo podpore za tekoči mesec. ♦ Upokojeni rudarji brez pokojnin. Rudarji rudnika Leše, ki so bili uipokojeni letos 1. maja, se pritožujejo, da še niso .prejeli svodih pokojnin. Glavna bratovska skladnica pravi, da ru.Inik Leše ni odra-ounal prispevkov za pokojninsko blagajno. Tega seveda niso krivi rudarji, ki so vedno točno plačevali svoje prispevke, in bi bilo pač potrebno, da bi uprava glavne bratovske skladnice strožje izterjevala prispevke od podjetij, da ne bi ostajali revni upokojenci brez pičlih pokojnin in tako brez vseh življenjskih sredistev. ♦ Za revne rudarske družine v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku so se pri uprav-ništvu »Jutra« v Ljubljani vložili in nabrali naslednji darovi: lekarnar g. mr. B. Orožen iz Ptuja je poslal namesto venca na grob blagopokojnega lekarnarja g. dr. Riharda Karte 500 Din, tovarna »Titan?, d. d. iz Kamnika v istem namenu 250 Din, namesto cvetja na grob pokojnega Franceta Adamiča so zbrali prijatelji v Bon-čarjevi gostilni v Ljubljani 420 Din, Kolo jugoslovenskih sester v Stepanji vasi je darovalo 100 Din, enak znesek pa je naklonilo tudi Prostovoljno gasilno društvo v Gnstanju od dohodika proslave društvene 55 letnice in blagoslovitve društvenega praptra, ki se Je vršila 2. t. m. POfcAJE NA DJAKOVACKOJ .KATEDRALI Izjava Biskupski ordinarijat u Djakovu daje ovime rado svoje priznanje, da je »Croa-tia«-, osig. zadruga u Zagrebu, provela pro-cjenu štete, nastale na Djakovačkoj katedrali požarom dne 23. juna 1933. god., na naše potpuno zadovoljstvo, te da je svima svojim obvezama iz medjusobnog osigur. ugovora u cijelosti i najspremnije udovoljila. Djakovo. 7. jula 1933. DR. ANT. AKŠAMO VIČ, v. r. L. S. biskup djakovački. ♦ Zahvala. Ob priliki petinsedemdeset-letnice rojstva sem prejel toliko srčnih čestitk od visoko cenjenih prijateljev, znancev in konporacij, da volim to pot, da se vsem, prav vsem najtopleje za po-čaščenje zahvaljujem. Prosim, da blagovolita p. n. uredništvi »Jutra« in »Slov. Naroda« za blagohotne spomine, priobčene v teh cenjenih listih mojo najvdanejšo zahvalo sprejeti. _ Ljubljana, 2-2. julija 1933 — Viktor Rohrmann. ♦ V imenik zdravniške zbornice za drar-sko banovino je bil vpisan g. dr. Slavko Perko, zdravnik - volonter ljubljanske ženske bolnišnice. ♦ Sprejem mladeničev v vojaške poklice. Razpisan je do 10. avgusta sprejem v vojaško obrtnišiko in v šolo vojno tehničnega zavoda za mladeniče od 11. do 16. leta starosti. Pojasnila in vse druge vojaške zadeve vam uredi Franc P e r, kapetan v p. Ljubljana, Maistrova ulica, nasproti vojašnici vojvode Mišiča. ♦ Službeni list dravske banovine od 22 t. m. objavlja zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi agrarnih odnosa je v v prejšnjih krajih južne Srbije ter zakon o naseljevanju v južnih krajih, na redbo o poslovanju gradbenih in kreditnih zadrug, ki njdijo posojila in poslujejo brer kapitalnega kritja, odredbo o komisijah za nregled sadja, namenjenega za izvoz, uredbo, ki izpreminja deloma zdraviliški red za letovišče Bled, ter objave o pobiranju občinskih trošarin. ♦ Avtobusni izlet na Koroško in na Su-šak za tiste, ki ob nedeljah in praznikih nimajo časa. Avtopodjetje J. Goričan, Tržič priredi avtobusni izlet na Koroško dne 27. in 28. t. m. Odhod iz Ljubljane 27. t m. ob 7. zjutraj izpred kavarne »E-vropes povratek 28. t. m. zvečer. Cena vožnje z odobrenjem vred 180 Din. — Dne 1. in 2. avtgusta na Sušak; odhod 1. ob 7. izpred kavarne »Evrope« povratek 2- zvečer. Vožnja za osebo tja in nazaj 180 Din. — Prijave s 100 Din kavcije poslati čimprej, ker se sprejme samo določeno število potnikov. Natančen program se pošlje po pošti. » ♦ Visoka starost. Na graščini Kot pri Mirni na Dolenjskem bo praznovala v sredo na dan sv. Ane svoj 90. rojstni dan gospa Ana Dolarjeva, vdova po grajščaku in mati tamošnjega posestnika in majorja v pokoju g. Primoža Dolarja. V visoki starosti je gospa Ana še popolnoma svežega in čilega duha. živijo ji še trije otroki, ll vnukov in vnukinj ter 14 pravnukov in pravnukinj. Spoštovani gospej želimo še mnogo srečnih let! ♦ Spor zaradi spomenika Nlkole Zrlnj. skega je nastal med Varaždinom hi ča-kovcem. Spomenik, ki je spravljen v va-raždinskem muzeju, je občina čakovec reklamirala kot svojo lastnino in je morala naposled banska uprava odločiti, da ostane spomenik še nadalje v vara-ždiinskem muzeju. Ta spomenik je dala postaviti kneginja Pignatelli v začetku 18. stoletja v Kuršanečkem logu, ki spada pod varaž-dinsko občino. Lesna industrija »Slovenija« d. d., ki je začela izsekavati ta log, je najprej ponujala spomenik, ki ji je bil na poti, čakovcu in ker ga ta tedaj ni hotel, ga je izročila varaždinskemu muzeju. ♦ Dom pravoslavnih bogoslovcev. Pravoslavna bogoslovna šola v Sremsfkih Kar-lovcih je kupila v Orebiču na otoku Pe-lješcu veliko hišo z vrtom in vinogradom. To hišo bodo preuredili za počitniški dom pravoslavnih bogoslovcev. ♦ Zanimivi ostanki starorimske dobe. Na rimsko-katoliškem pokopališču v Go-lubiču blizu Bihača so razkrili te dni ostanke starorimskega svetišča. Našli so žrtvenik, posvečen Jupitru, več sarkofagov in posod s pepelom mrličev. Iz v?«*a tega se sklepa, da je bilo tamlkaj starorimsko pokopališče, v bližini pa eotovo kaka večja naselbina. ♦ Huda motociklistična nesreča. V sredo zvečer se je težje ponesrečil v Črni dolini nad Kamnikom g. Anton Plahutnik iz Godiča. Vozil se je na motociklu s svojo sestro proti tovarni »Kaolin«. Za nekim ovinkom pred nekdanjim poslopjem tovarne se je hotel izogniti vozniku, pa mu je na močno posuti cesti zaneslo mo-tocikel preveč v stran in nesreča Je bila tu. Oba vozača sta padila v stran in se precej poškodovala po rokah in nogah. Posebno občutne poškodbe ima sestra g. Pla-hutnika, ki je pri padcu dobila nad desnim očesom hudo rano. Telefonično so iz Stahovice poklicali avto, ki je oba prepeljal k zdravniku dr. Puclju v Kamnik. Velik požar v okolici Bihača. V Do-njem Lapacu je te dni izbruhnil ogenj na posestvu nekega kmeta in je bilo v kratkem času v plamenih več poslopij. Vas nima organiziranih gasilcev in so vaščanl sami gasili, kakor so vedeli in znali. Dva posestnika sta Izgubila vse svoje premoženje, pa tudii nekaterim drugim je zgorelo več poslopij. Škoda znaša preko pol milijona dinarjev. Zavarovan ni bil nihče. ♦ Obsojen oderuh. Okrožno sodišče v šab-cu je obsodilo na 1 leto robije bivšega odvetniškega pisarja Vladimira Gluviča, ki je posojal kme-tom denar proti oderuškim obrestim. Zahteval je po 120 in še več odstotkov. K<;r so obsodbo potrdile tudi višje instance, so glaviča odvedli v uiitroviško kaznilnico. ♦ Strašne posledice špekulacije s »kupnino za nevesto«. V Peči se je izcimila krvava tragedija iz nesrečnega običaja kupovanja in prodajanja nevest ter iz špekulacij, ki so tolikokrat zvezane 9 tako trgovino. V vasi Brolič se je neka mladenka zaljubila v mladega posestnika Imra Muea, ki pa staršem mladenke ni bil všeč zaradi »labih gmotnih razmer. Starši so od Imra zahtevali kupnino 10-000 Din in ko je Imra že svojo živino prodal za 5000 Din ter iskal posojilo za ostanek kupnine, pa so mu starši izvoljenke sporočili, da je dekle ugrabil in odveidel bogati Bečir Imer iz sosednje vasi. To ugrabljenje pa ie bilo seveda fin- Noseče matere .norajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »r-ran/ Josefovo« vodi, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratke* l času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. blodjo figo ne bodo pozelenili Sahare. In vsa ostala zmešnjava?« »Vidiš,« je škodoželjno pokimal Ivan Ivanovič. »Krivi so pa tisti bizgeci, ki jih ubogajo. Uprite se! Odpovejte jim to sprotno pokorščino! Zapodite jih k vragu in linčajte jih, če se vrnejo spet s kako tenko brošuro. Vse ali nič. Zakaj jih pa imamo?« »Saj res, zakaj jih pa imamo!« sem sklenil, zahvalivši se Mezinčikovu za hra-brilne besede. »Alj vse, ali nič. K vragu jih pošljem in brez debelega slovarja naj mi ne hodijo več pred oči. Dotlej pa pišem .solnce' z elom; figo mi je mar, če jih vse do zadnjega kap potolče.« « Taka je torej ta reč, spoštovani šimen Cmerda: »Solnce. SoLnce. So-L-nce.« Za zdaj še z enim elom — iz posebne milosti. Ako mi namreč kateri črhne, ga bom pisal, inšallah, z dvema. Naj me ne silijo, da bi ga pisal s tremi! ® S tem je pa črkarske pravde tudi zame konec in se ne oglasim več nobenemu klicu na branik. Kje pa utegnem! Tudi jaz študiram — tudi jaz hočem postati luč naše znanosti. Predmet mojega prvega raziskavanja je komedija »Rolands en miniature«, ki jo je spisal prerano umrli Emile Fesse-derat. Za poskušnjo dva aleksandrinca: »Un Maure de pourfendu? Tres bien! Et puis? Ensuite? Pendez-vous, preux seigneurs, et pi-chez-nous au rite!« Druga polovica drugega verza je temna. Glagola »picher« ne najdeš v nobenem francoskem besednjaku. Pravijo, da se avtor na tem mestu sam ni razumel. Jaz sem ga pa razbral! Zato pišem — je piche — učeno knjigo »O frazeoloških vplivih slovenščine na francoščino«. Prepričan sem, da bo svet kar zagrmel od n.ie. Morda se zgane tudi pri nas kak pithecanthropus palustris semiereetus, ki ga bo ob mojem delu obhajala sladko gomazeča slutnja, da se v njegovem kol« tornem kožohS nekaj godi Glede na to se že naprej priporočim za spominsko ploščo. girano, kajti Bečir je plačal staršem večjo ceno za nevesto. Zalj lbljeni Imro ni niti pomislil na umazano kupčijo ter sklenil maščevanje nad tekmecem. Ko je po naključju naletel nanj na trgu v Peči ter ga zabod.4 z dožem pred veliko množico ljudi. ♦ Učinkovit lek preti žolčnim kamnom, boleznim mehurja in črevesja so mineralne vode Rogaške Slatine. Glej današnji oglas. ♦ Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana. Pod Trančo 2-1II. ♦ Kamnoseštv« Alojzij Vodnik, LJubljana, Kolodvorska ulica, odprodaja zaradi velike zaloge nag-obne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji, tudi na hranilne knjižice. ♦ Na dopustu in počitnicah čltamo Kari« Maya iz Cirilove knjižnice v Mariboru. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna Jos. Relch. ♦ Cbristofvv učni zavod, privatna trgovska šola, Ljubljana, Domobranska ce6ta, vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekt. Iz Ljubljane u_ Marta Popova v Ljubljani. Naše uredništvo je obiskala članica Narodnega gledališča v Sofiji, odlična bolgarska igralka gdč. Marta Popova. Gdč. Popova je spoznala Ljubljano še kot študentka pred svetovno vojno in se je poslej vedno zavzemala za kulturne stike med Bolgari in Slovenci, želeti bi bilo, da bi ob prvi priliki gostovala v našem gledališču in nas seznanila s svojo umetnostjo, kakor so nekatere njene tovarišfice nastopile v Beogradu. u— Jaz in ti, pa vsi drugi danes na Ljubljanico! Na Ljubljanici so se že od nekdaj godile čudne reči. Pomislimo samo na čase v davnini ko se se pozibavali tam ob tihih zvezdnatih večerih številni čelni-či, v katerih so pošepetavali kavalirjl sladke besede lepim Ljubljančankam. Danes pa ne gre za šepet. Nasprotno, za razgibanost in živža.v! Tudi danes se bomo vozili s čolni, ki jih je tam kakor v Benetkah, na ročni in motorni pogon. Zbirale se bodo posebne skupine in če bi grozil splošni direndaj le malo odnehati, že bo poskrbela marljiva godba »Sloge«, za poživitev veselja in rajanja na vodi in na suhem. Bog daj danes solnce, tako vroče, ga bomo še bolj »počrnele«, vzdihujejo in prosijo že nekaj dni lepe kopalke. To z vzrokom, kajti gre, odnosno šlo bo zares: namreč za najbolj črno kopalko pa tudi za najhujšega črnuha. Volitve bodo pomenile svojevrsten šlager, kajti šele tu se bo prvič v državi uveljavila splošna mošlka in ženska volilna pravica, če bi govorili dalje še o šaljivi pošti in pa drugih atrakcijah, bi bilo skoro odveč. Omenimo naj samo še eno, to je gostiteljico gospo Tinco, ki bo skrbela pri vsej zabavi za vse druge dobrote zlasti za ogromni želodec kopalcev — čisto poceni! Pridite torej vsi, izplačalo se bo! u_ žrtev Save 19. t. m. na Ježici je bil šofer Alojzij Taškar in ne Aškerc, kakor je bilo navedeno v tedanjem poročilu. u_ Sv. maša zadušnica za pokojnim Martinom Brišnikom bo jutri ob 7. zjutraj. u_ Ustanovni občni zbor strokovne organizacije natakarjev in hotelskih kuharjev za dravsko banovino se je vršil v petek 21. t. m. Kljub pozni nočni uri je bila udeležba obilna, zato je pričakovati uspešnega napredka v stanovskem kakor v strokovnem pogledu, kar je posebno z vidika tujskega prometa toplo pozdraviti. Do Ing. Drago Mattanovich pooblaščeni civilni inženjer za elektrotehniko, je OTVORIL svojo patentno pisarno v Ljubljani, Stari trg 30, telefon 3348. 8411 Telefon 33-87. Danes ob 5., 7. in 9. url, jutri ob pol 9. uri Herman Thimig in Renate Miiller Želim se poroditi Opereta ljubezni, veselja in petja! Pride: »Ljubezen diktator mode« 7637 IO. 8, aE>'M KUPUJTE „MELANA" kopalne obleke iz najfinejše volne v vseh modernih oblikah pri »ME L A« d. z o. z. Tyrševa cesta 9. Tyrševa cesta 20. ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST DR. IVAN OBLAK ne ordinira do 27. avgusta. 8417 Zobni atelje Ivan Radovan LJUBLJANA, šelenburgova 4 do 6. avgusta ne sprejema 8402 otvoritve lastne pisarne naj se člani obračajo na naslov: R. Pucelj, hotel Union, Ljubljana. u— Trg z drv m I In uradna mera. Zakon o merah, njih rabi v Javnem prometu in nadzorstvu nad njimi določa, da so mere v naši kraljevini osnovane na metru in kilogramu. Na podlagi tega zakona in odredbe banske uprave odreja mestno na-čelstvo, da se sme v Ljubljano dovažatl in prodajati drva na trgu le v dolžini 1 metra ia sicer od 1. avgusta letos dalje. Posestniki drv, odnosno prodajalci, ki imajo že narezana drva v različni eolski meri, se morajo izkazati nadzorstvenicn organom s potrdilom pristojnega županstva, da so že pred 1. avgustom narezali drva v drugi meri, kakor jih določa zakon. Trg z drvmi je edinole Ptred Prulami ob nabrežju Ljubljanice, kijer bo tudi postavljena uradna mera. LAHKO JE PRODATI FOTOAPARAT, a prodati ga tako, da se stranka v en četrt ure nauči fotografirati, da ima veselje in da si koristi z aparatom, to pa je težkoča, ki ostane naša tajnost. Drogerija Gregorič, d. z o. z. Ljubljana, Prešernova ulica štev. 5. FOTO-AMATERJI! Razvijanje in kopiranje filmov in plošč, kakor tudi povečanje slik izvršujemo najboljše in po zmernih cenah. 8379 DROGERIJA „ADRIA" LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 1. Krema za raziranje „LA TOJA" edinstvena na svetu! Cena tubi Din 18.— Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10. u— Dva ponesrečenca. V splošno bolnišnico so včeraj pripeljali 28 letno služkinjo Alojizijo Ostankovo iz Trahinja pri Naklu. Predsinočnjim je krmila konja, ki jo je pa nenadoma zgrabil z zobmi in ji desnico v zapestju domala odoriznil. -Iz Kočevja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico sfcnigarja Ignaca Resnika, ki je padel z motornega kolesa, ker mu je počila pnevmatika. Pobil se je po vsem život« in si zlomil tudi desnico. u_ Okradena kmetica. Kmetico Jero Koroščevo iz vasi Tavžle je zvabil predvče rajšnjim dopoldne nenana ženska v neko vežo na Vodimatskem trgu pod pretvezo, da bo nekaj kupila. Pozneje jo je pod drugačno pretvezo poslala za trenutek proč. V času njene odsotnosti je hitro prebrskala nahrbtnik in ukradla iz njega okrog 150 Din gotovine, nakar je izginila. Neznanko, o kateri je Koroščeva izpovedaela da je stara okrog 40 let in tudi sicer podala njen popis, zasleduje policija. u_ Razne tatvine. V neki trgovini pod semeniščem je bija predvčerajšnjim ukradena Amaliji F. rjava usnjata torbica z 400 Din gotovine v srebrnem denarju. V neki gostilni v šiški je žepar izmaknil Alojziju K. iz žepa denarnico s 100 Din in 1 francoskim frankom. Na glavnem kolodvoru ali pa že v vlaku je postal žtrtev žeparja g. Valdemar Has«zlakiewicB. Neznanec mu je izmaknil železniško legitimacijo št. 23908, prosto vozovnico št. 1687 glaseoo se na ime njegove soproge Josi-pine in več ranih drugih predmetov. Solnce je vir moči in energije. Vašemu telesu manjka solnčnih žarkov, da ga poživijo. Pomnite pa, da je korist solnčenja le tedaj izrabljena, če namažete telo z originalnim NIGGEROL (Patent št. 5922) oljem ali kremo za solnčenje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA, Prešernova ulica 5. u— Stenice v stanovanjih, v stanovanjski opremi, v pohištvu, za slikami na stenah, v razipoklinah tal, so se pričele z nastopom toplejših dni zopet živahnejše pojavljati v veliko nadlego stanovalcem in povzročajo mučno delo gospodinjam, ki po najvestnejšem in vsak dan ponovljenem snaženju le ne dosežejo končnega uspeha, da bi temeljito odpravile te ne le skrajno nadležne, temveč tudi za prenos nalezljivih bolezni nevarne živalice. Mrčes se drži v razpokah stanovanjskih tal pa tudi pohištva, zato se prenaša s preselitvijo tudi v novo stanovanje. Do nekako pred 10 leti ni bilo za to zalego temeljitega uničevalnega sredstva, šele v zadnjih letih se skoraj v vseh mestih stenice uspešno zatirajo s ciklonizacijo, z uporabo cianovo-dikovega plina, ki jih uniči in temeljito odpravi z zalego vred. Taka desinfekcija stanovanj in pohištva je uvedena tudi v Ljubljani, po mestnem fizikatu, in izvršuje to delo z vso odločnostjo in največjo pazljivostjo specialno izivežbano osobje. Mestni fizikat vabi vse gospodinje in sedaj, ob pričakovanju večjega sezonskega tujskega prometa, poziva tudi vse uprave hotelov in prenočišč, da si za uničevanje stenic ln mrčesa preskrbe pomoč mestnega fizikata. Iz Celja e_ Komemoracija za prof. Veko&lavom Spinčičem se bo pričela danes ob 11. v mali dvorani Narodnega doma. Pridite! e— Predavanje črnca o Afriki. Jutri ob 20. bo predaval črnec esperantist inž. Kola Ajayi v mali dvorani Celjskega doma o predmetu »Afrika, moja solnčna domovina«. Predavanje bo spremljalo 76 zanimivih skioptičnih slik. Predavatelj bo po predavanju zapel nekaj originalnih afriških narodnih pesmi ob spremljevanju »bermbena« bobna. Predavanje se bo iz esperanta sproti prevajalo v slovenščino. Predavatelj je dosegel s svojimi predavanji doslej že velike uspehe v raznih večjih krajih na češkoslovaškem, na Poljskem in v Jugoslaviji. e_ številne žrtve nesreč In napadov. V petek se je zvrnil preobložen voz sena na 44 letnega kočarja Antona 0'krožnika na Pristavi pri Dobrni in mu zlomil levo nogo. V sredo se je peljala 21 letna posest-nikova hčerka Marija Vasletova iz Lasko-ve vasi pri št. Pavlu pri Preboldu z vozom po cesti. Nenadno se je siplašil konj in zdi r j al j, vozom. Vasletova je padla z voza in si močno poškodovala desno rcrko. V petek popoldne sta se sipflašila 27 letnemu hlapcu Karlu Uršiču iz Celja (Kersnikova ul.) na Krekovem trgu konja. Ur« šič je padel pod voz in dobil hude poškodbe na obeh nogah. V sredo si je 22 letni dninar Rudolf Tihec na poti v Slatino pri padcu občutno poškodoval levico. Ko je 13 letni sin preddelavca Ivan Goleč v Trnovlijah pri Celju te dni pasel kravo, je krava stresla z glavo, da se ubrani sitnih muh. Pri tem pa je zadela Golca z rogom v spodnjo ustnico in jo prebodla. V petek se je 50 letni mizar Martin Goršak v Zavodni (Cesta na grad) doma pri delu vsekal v levo koleno. V Pečovniku se je 67 letna strojnikova žena Roza Kropačeva pri škropljenju na vrtu s škropilnico močno porezala po desnem podlaktu. Pred dnevi so se stepli naborniki na cest! v Vitanju in z noži težko poškodovali 24 letnega dninarja Karla Obada s Hudine pr' Skoma.rju po gilavi in rokah. V petek je v rudniku v luibojah pri Petrovčah stroj zgrabil 41 letnega rudarja Matijo Skoka za levico in mu zmečkal prste. Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Nasilen razgrajač. V noči na soboto se je pojavil 29 letni delavec Franc šturman, stanujoč v Tovarniški ulici v Gaberju, pred hišo, kjer stanuje, in začel razgrajati. Na oknih v stanovanju hišnega gospodaitia g. šantla je razbil šest ~:p, zlomil okenski okvir, nato pa vlomil v zaklenjeno stanovanje 'g. šantla, pri čemer je pokvaril ključavnico, šturmana so izročili policiji. e— Nove srečke za zadnji razred drž. razredne loterije so že prispele in se dobe v pcMiružnici »Jutra« v Celju. Iz Maribora a_ Tukajšnja državna gozdarska šola je zaključila šolsko leto včeraj z mašo ob 7. uri, nakar so bila učencem raadeljena spričevala. Ker sta bila z lanskim letom ukinjena oba letnika šole, se je poučevalo letos samo v drugem letniku in je izdelalo razred vseh 13 gojencev, ki so tako dobili pravico na polaganje sklepnega izpita. Ustmeni, pismeni, in terenski izpiti bodo 27., 28. in 29. t. m. a— »Celjski grofje« na prostem. Vse one dame in gospode, ki bi radi sodelovali pri uprizoritvah Kreftove drame »Celjski grofje« na Rotovškem trgu, naproša gledališka uprava, da se čim prej zglase pri dnevni gledališki blagajni, ki je odprta, lz-vzemši nedelje in praznike, vsak dan od 8. do 13. ure. Vaje se bodo pričele že prihodnji teden. Sodelujoči bodo honorirani. a— Za protituberkuloznl azil v Mariboru so darovali: Po 100 Din Sokolska župa v Mariboru, Slovensko trgovsko društvo, podružnica Sadjarskega društva, JUU za mariborski desni breg in pevsko društvo »Danica«, 200 Din davčni uradniki namesto venca na grob nadkontrolorja Cejana, po 50 Din gig. B. Jeglič, društvo »Drava« Glasbena Matica, M. Pachlerjeva, Mariborska tekstilna tvornica, Učiteljsko društvo za mesto Maribor, I. štok. Okrajna hranilnica v SlovenjtgTadcu, SLD v Mariboru in starešinsko društvo »Triglav«, po 25 Din Stolna Vincencijeva konferenca, Z. Brišuikova in Gasilsko društvo na Pobrež-ju, po 20 Din Rdeči križ na Fali, društvo »Frohsinn« in 10 Din PT liga pri Sari. To bi bilo za našega človeka, ki si hoče svoj kruh pošteno zaslužiti, tudi poniževalno. Trboveljski problem je treba začeti reševati na tak način, da bo našemu delavcu zagotovljeno trajno delo. To vprašanje je treba reševati resno, brez demagogije, ker se sicer ne bo ore-maknilo z mrtve točke. Eni vidijo rešitev trboveljskega vprašanja v večjih naročilih premoga od strani države. To pa more storiti država le do gotove mere, kar pa ne pomeni končne rešitve. Nihče ne more zahtevati od države, da opusti svoje rudnike, ali pa da naročuje premog preko potreb in ga siplje potem morda v Savo. Trajna rešitev leži v rokah TPD same, ki se mora postaviti na izključno tr- govsko stališče in skušati pridobiti novih odjemalcev. Teh pa bo mogla dobiti le, ako postavi svojemu premogu konkurenčne cene. Industrija, ki leži takorekoč pred nosom rudnikom TPD, si nabavlja premog iz drugih, oddaljenejših rudnikov, ker ji je kljub transportnim stroškom cenejši kakor trboveljski. Pa tudi privatni kon-zum bi se dvignil, ako bi bile cene premogu nižje! Hrane potreben ribič ceni tudi male ribice, ako jih je veliko. Trboveljska je že napravila korak s »karbon-pa-keti«, ki se bo brezdvomno obnesel. Naj gre v tem pravcu naprej. Malo več trgovskega duha, pa bo to v korist nji sami in rešeno bo tudi delavsko vprašanje! Skrb za revno rudarsko deco ne poje-njuje. Kuhinja, v kateri se prehranjuje revna deca, deluje že v polnem obsegu in se prehranjuje v nji do 250 dece dnevno. RK bo začel zopet mlečno akcijo. Tako bo vsaj za silo preskrbljena najrevnejša deca. Za koliko časa bodo zadostovala sredstva, je drugo vprašanje, ki zadaja krajevnim činiteljem nemalo skrbi. Proti trgovini z dekleti v Južni Srbiji Samo splošna ljudska izobrazba bo preprečila težave in tragedije mnogih prodanih nevest Kupovine za žene, o katerih smo nedavno obširnejše poročali, so povod mnogih sporov in tudi velikih tragedij. Tudi nedavni zločin v tamnavskem srezu, v vasi Paljuvo, kjer je pobesneli kmet Mihaj-lo Prodanovič umoril štiri žene, otroka in samega sebe, ima svoj izvor v prodajanju in kupovanju nevest. Mihajlu je rodbina kupila nevesto po posredovanju kakega »strojnika« po ceni, ki jo je pač zmogla, in ni niti vprašala mladega ženina, če je zadovoljen s tako kupčijo. Nesrečno Mitro, ki je bila prva žrtev Mi-hajla, pa so spet prodali kmetu Dragiču, ki si neveste najbrž ni niti želel. Dragič je bil tedaj, ko so ga oženili, star komaj 16 let in je postal pri svoji bojehnosti in slaboumnosti gospodar rodbinskega premoženja samo zaradi tega, ker je bil edini sin. Da sta se v takih razmerah našla in združila Mitra in Mihajlo, je popolnoma razumljivo, razumljivo pa je tudi, da sta morala narazen zaradi kupčij, ki so jih sklenile njune rodbine. Na strašen način je vso to zmešnjavo razgnal nož in revolver ... Sistem prodajanja in kupovanja nevest nudi razne možnosti za špekulacije staršev z otroki. Nekatere take špekulacije se dobro končajo, mnoge pa seveda tudi slabo in tragično. V okolici Skoplia se je neka mladenka zaljubila v mladega kmeta, ki je. samostojno gospodaril na majhnem posestvu in ni imel za seboj rodbine, ki bi špekulirala z njegovo ženidbo. Starši, ki so imeli za hčer od raznih s*rani ugodne ponrdbe. so seveda ra vso mn? nasprotovali njeni ljubezni. Dekle pa je dejalo, da se rajši Vakor pa da bi se poročilo s kakim drugim ženinom. Njen oče je potem skušal napraviti kupčijo z nezaželjenim izvoljencem in je zahteval od njega 50 zlatih turških lir, kar spada že med zelo visoke kupnine. Mladi kmet bi bil rad dal toliko denarja, če bi ga imel, naposled pa se je vendarle pogodil z očetom za polovično ceno in tako ni bilo za poroko nobenih zaprek. V prilepski okolici pa se je podobna ljubezen nekega dekleta tragično končala, ker njen izvoljenec ni imel nobenega premoženja in ker mu nihče ni hotel posoditi zahtevane kupnine. Starši so potem hčer prodali nekemu staremu vdovcu. Drugi dan po zaključeni kupčiji pa je nesrečno dekle skočilo v vodo. Drugo dekle iz okolice Prilepa pa je uteklo z nekim Arnav-tom. V rodbini je nastalo zaradi tega silno ogorčenje, starši so klicali na pomoč oblastva, bratje in sorodniki pa so pripravljali oborožen pohod proti Arnavtu, ki jim je »ugrabil« sestro. Medtem pa je Arnavt poslal staršem bogato odkupnino in takoj se je vse pomirilo. Zaradi takih in podobnih dogodkov so vsi napredni ljudje južnih krajev, zlasti pa učitelji in mnogi duhovniki začeli akcijo proti prodajanju nevest. Pri tem apelirajo na oblasti, zlasti pa zahtevajo od duhovščine, naj ne poroča parov, ki so se znašli po takih kupčijah. Neki učitelj je v svojem okraju skušal organizirati vse mladeniče, da bi zavračali neveste, ki jih starši ali posredniki ponujajo proti običajnim odkupninam. Vse te akcije pa nimajo pravega uspeha in bo sistem kunovania in prodajanja nevest odpravila šele višja in splošna izobrazba ljudstva. Gospodarstvo Olajšanje bremena naših državnih dolgov za 3 milijarde dinarjev Padec dolarja in JvaKor znano, so kmalu po padcu dolarja Zedinjene države 9 posebnim zakonom razveljavile veljavnost zlate klavzule v vseh pogodbah brez razlike, ne oziraje se na pridobljene pravice. S tem so Zedinjene države preprečile, da bi ameriški upniki od ameriških dolžnikov zahtevali pri dolgovih z zlato klavzulo valorizacijo dolžnega zneska. Obenem pa je s tem seveda tudi onemogočeno, da bi imetniki dolarskih obveznic tujih držav v Zedinjenih državah zahtevali enako valorizacijo. Razveliavljenje zlate klavzule v Zedinjenih državah ima tudi velik pomen za ves ostali svet. ne samo zaradi tega. ker so Zedinjene države največja upnica sveta, temveč načeino tudi zaradi tega, ker se številne posojilne pogodbe med kontrahenti izven Zedinjenih držav glasijo na dolarje z zlato klavzulo, kajti zlati dolar je najpogostejša zlata klav-zjla v najrazličnejših pogodbah. Cim je Amerika proglasila zlato klavzulo kot neveljavno, je naravno, da so enako stališče zavzele tudi mnoge druge države, ki so dolžnice v dolarjih. V nekaterih državah stvar še ni odločena, ker nasprotujejo raz-veljavlje.nju zlate klavzule v dolarskih _ pogodbah razni oziri (pravni) in razni interesi, vendar je danes že pretežno število držav prevzelo ameriško tezo in plačuje svoje obveze v dolarjih brez ozira na zlato klavzulo. Izjemo tvorita zaenkrat zlasti samo Francija in Nizozemska. Vprašanje zlate klavzule glede dolgov v dolarjih pa je velike važnosti tudi za našo državo. Tu gre predvsem za naš vojni dolg Zedinjenim državam v znesku 61 milijonov dolarjev, za obe transi Blairovega posojila v višini 44.6 milijona dolarjev, za švedsko vžigalično posojilo v višini 22 milijonov dolarjev, za posojilo Državne hipotekarne banke (Seeligmanovo posojilo) v višini 12 milijonov dolarjev, skupaj 'orej za 140 milijonov dolarjev, ki so svoj ča® predstavljale naši državni dolgovi po zlati pariteti 7938 milijonov Din. Ce se postavimo na stališče, da je to dolg^ v zlatu, potem znaša danes, upoštevajoč 28.5% premijo. 10.220 milijonov Din. Ce pa se ne oziramo na zlato klavzulo in računamo le z razvrednotenimi dolarji, potem predstavlja ta dol? le 7280 milijonov Din. Razlika znaša torej 2 milijardi 910 milijonov ali skoro 3 milijarde Din. Za ta znesek je naša država manj dolžna, če ne upoštevamo zlate klavzule. O gornjem vprašanju razpravlja v zadnji številki >Narodnega blagostanja« g. Velimir Bajkič, ki pravi, da še nismo imeli prilike spoznati, kakšno stališče zavzema uradno naša država, in sicer iz razloga, ker je padec dolarja nastopil šele po uki-njenju transfera za zunanje dolgove. Iz postopanja naše države nasproti imetnikom dolarskih obveznic, ki so v naši državi, se ne more še sklepati, kakšno stališče bomo uradno zavzeli. Za dolarske obveznice, ki so v naši državi, se vrši'plačevanje kuponov za enkrat po zakonski zlati pariteti dinarja nasproti dolarju (1 dolar je 56.70 Din) kar pomeni, da ignoriramo na eni strani padec dolarja, na drugi strani pa tudi oslabitev dinarja. Danes, ko velja dolar skupaj s premijo le še 52 dinarjev, so naši domači imetniki dolarskih papirjev še celo na boljšem, kakor pa če bi država izplačevala kupcne v efektivnih dolarjih, seveda brez ozira na zlato klavzulo. V svojem članku smatra Velimir Bajkič, da se mora tudi naša država postaviti na isto stališče, kakor so se postavile Belgija, Nemčija, Italija in številne druge države, da namreč plača svoje dolarske obveze enako, kakor se plačujejo v Zedinjenih državah, to je brez ozira na zlato klavzulo, ker se s tem breme dolarskih dolgov zmanjša z? toliko, kolikor znaša padec dolarja. Kakor smo pa gori iznesli, gre tu za skoro 3 milijarde dinarjev, naše blago glede strokture boljše kakor blago Gorskega Kotara, glede cen le zelo težko konkirira. Monte deske kakor tudi I., II. se pa le težko oddajo- Za tramarijo je sedaj le bolj malo zanimanja, pač pa je produkcija tramov narasla. V trdem lesu ee proda tu pa tam kak vagon po naročilu. Izjemoma ee še ugodno oddaja lepa parjena bukovina. Kupčija v drvah in oglju popolnoma počiva ŽIVINA. + Živinski sejem v Ljubljani. Na živinski sejem, ki se je vršil 19. t. m. v Ljubljani, je bilo prignanih (v oklepajih prodanih): 64 kopi (16). 39 volov (30), 24 krav (14). 7 telet (6), 134 prašičkov za reio (100). Cene se niso bistveno spremenile in so bile za kg žive teže: voli I. 4—4.50 Din, II. 3.50—4. III. 3—3.50. krave debele 3—4, klobasarice 1.50—2.50, teleta 450—5. Prašički za rejo so se prodajali po 180—220 Din. -j- Svinjski sejem v Mariboru. Na zadnji sejem za prašiče je bilo pripeljanih v Maribor 156 prascev, prodanih pa 126. Cene so bile: 5—6 tednov stari prasci 160 do 180 Din, 7 do 9 tednov stari 200 do 250 dinarjev, 3 do 4 mesece stari 280 do 650, 5 do 7 mesecev stari 460 do 550, 8 do 10 mesecev stari 650 do 680 in 1 leto stari 690 do 750 Din. Svinje so se prodajale za kg žive teže po 7 do 8 Din, za kg mrtve teže pa po 9.50 do 10 Din. -I- Živinski sejmi v Ptuju. Na živinski sejm, ki ee je vršil 18. t. m., je bilo prigna- nih 179 krav, 121 telic, 122 volov, 17 bikov, 91 konj, skjpaj 530 glav; prodanih pa je bilo 237 glav. Cene so bile naslednje: krave 2 do 4, telica 2.50 — 4.50, voli 3 — 4.50, biki 2.50 — 4 Din za kg žive teže. Konji so se prodajali po 300 — 3500 Din za komad. — Na svinjski sejem 19. t. m. pa je bilo pripeljanih 51 prascev in 67 svinj. Prodanih je bilo skupno 63 repov. Cena prascem je bila 150 — 250 Din za komad, svinje pa so prodajali do 7 do 9 Din za kg žive teže. 2ITO. 4- Winnipeg. 22. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 79.50, za december 80, za januar 84.50. 4- Novosadska blagovna borza (22. t. ni.) Tendenca mirna. Prometa je bilo 42 vagonov. Pšenica: baška. nova, 76 kg 130—132-50 9remska, slavonska, banat. nova 127.50—130. Ječmen: baški, sremski, novi, uzančni, 63/64 kg 63 — 64. Koruza: baška. sremska 73 _ 75; okolica Sombor 73 — 75; slavjn- ska in baška bela 76 — 78; baška za avgust in sremska za avgust par. Indjija 75 — 77; banatska 71 — 73; baška, ladja Begei, Sava 78 — 80; ladja Tisa, Dunav 79 — 81. — Moka: baška in banatska, nov^ ultimo julii s>0g« in »0gg< 250 — 270: »2z 230 — 245: >5« 210 _ 225; »6« 170—195; >7« 150—165; s>8« 62.50 — 67-50; sremska in slavonska, nova, za ultimo fjlij »0g« in »Ogg« 240—'_!55: »2« 220 — 225; »5« 200 _ 215; 26« 170 do 185; >7« 140 — 155; 28* 62.50 — 67.50. — Otrobi: 50 — 52.50. KMETIJSKI VESTNIK Zagrebški Savez denarnih zavodov in kreditni problem V četrtek se je vršila v Zagrebu glavna skupščina Saveza novčanih i osiguravaju-cih zavoda kraljevine Jugoslavije. Na tej skupščini je imel predsednik dr. Branko Pliverič daljši nagovor, v katerem je poudaril v glavnem naslednje: Preteklo leto je bilo v znaku nadaljnjega poslabšanja gospodarskih prilik, zlasti kreditnih. Zmanjšanje koneumne moči največjega dela naroda je v zvezi 7. zaščito kmetov v znatni meri poslabšalo likvidnost vsega gospodarstva. zlasti pa našega denarništva, ne glede na to, ali gre pri tem za banke, hranilnice ali posojilnice. Od jeseni 1. 1931. do danes so vlagatelji dvignili okrog 4 in pol milijarde Din. Kr?dftni promet je zaradi tega skoro zamfi, »krati ker se ie tudi kreditni vir državnih in privilegiranih denarnih ustanov precej osušil- Glede na današnje gospodarsko in kreditno stan i e so potrebni odločni ukrepi za sanacijo kreditnih razmer v državi. kajti odrešitve vzrašania kredita, zlasti pa vprašanja bank, je odvisno ozdravljanje vsega našega gospodarstva. Ta kritična situacija je dala kraljevski vladi povod, da je imenovala posvetovalni odbor za sanacijo kreditnih razmeT. ki je nedavno zaključil svoje delo in izročil svoje predloge in svoje poročilo kraljevski vladi. Ker ima sedaj kraljevska vlada na eni strani formulirane predloge vseh organizacij denarnih zavodov. na dragi strani pa poročilo pesvetfrval-nega odbora, zato je predsednik dr. Pliverič smatral za potrebno, apelirati na kraljevsko vlado, da bi čim prej podvzsla na podlagi predlogov posvetovalnega odbora odločne korake zakonodajne, administrativno - tehnične in materialne narave, da bi ee današnje stanje postopno saniralo. V ta namen so potrebne žrtve vseh, tako denarnih zavodov, kmetovalcev in same države. Na koncu ie predsednik ponovno poudaril, da j? kreditni problem glavni gospodarski problem naše države, zato je treba brez odlašanja pristopiti k rešitvi tega problema, kajti brez ureditve kreditnih razmer in sanacije denarnih zavodov si me moremo niti zamisliti ozdravljenja naših splošnih gospodarskih razmer. Stanje hmelfskih nasadov v Evropi Srednjeevropski hmeljarski zavod v Mijnchenu je izdal 18. t. m. drugo letošnje poročilo o staniu nasadov, iz katerega rxv snemamo naslednie: Nemčija. Bavarska: Hallertau: Po zboljševanfu vremenskih razmer v začetku t- m. se je izboljšalo tudi stanje hmeljskih nasadov. Trte eo dosegle vobče višino ogrodja in se obračajo navzdol, pognale 90 stranske panoge z obilnimi cvetnimi nastavki, v dobrih nasadih je stanje normalno, v slabotnih in malo negovanih pa je zaostalo. Zaostali so tudi dri-goletni vrtovi, ki so lani hudo trpeli po toči. 6—8 kratno škropljenje zoper peronosporo je ustavilo njeno nadaljnje širjenje. Živalskih škodljivcev skoro ni. Vsi hmeljarji si prizadevajo pridobiti le prvovrstno blago. Pn gedaniem stanju pričakujemo sred-njevelik pridelek. Spalt: Stanje naših naeadov ee danes ne more označiti kot posebno dobro, ker je razvoj rastlin v primeru z min. 1. zaostal za 10—14 dni. So vrtovi, v katerih eo trte dosegle višino ogrodja in še čez. Na trtah je obilo panog z bogatim cvetnim nastav-co pa tudi nasadi, v katerih eo trt* prav slabotne, le 1—2 m visoke. Vobče po naši nasadi zdravi. Peronospore skoraj ni več, ker so hmeljarji prav pridno brizgali z bakreno brozgo- Hersbruck: Stanje se je izboljšalo. Energično tn vztrajno izvrševanje obrambnega dela zoper peronosporo je imelo najboljši uspeh in dobivajo trte krepke panoge. Nekateri vrtovi so trpeli po toči, drugi zopet zaradi povodnji. Uši eo se pojavile, &o zopet izginile in ee vnovič pojavile. Upoštevajoč sedanje stanje, ni pričakovati normalne srednje letine. Aisehgrund: Stanje ie v primeru z min. 1. r.Ao zaostalo in je zelo različno. Protf pero-n os pori se pridno brizga. Pa tjdi uši preganjajo z brizganjem. Kljub toplim nočem se nasadi ne razvijajo tako, da bi smeli upati na posebno veliko letino. Wiirttemberg; Tettnang: Soričo lepega vremena so ee pričeli nasadi lepo razvijati. Povsod je rastlina dosegla celo višino ogrodja in še več. Stanje pa je letos prav različno. Višje lege e težko neprodorno in kalužno ilovico so bolj trpeli, nego nižje z lahko peščeno zemljo. V teb eo nasadi lepši in bujnejši. Pri ugodnem vremenu se bodo tudi zaostali vrtovi popravili. Obrambna dela zoper peronosporo so ee povsod in z vnemo vršila. Upati smemo, da bo rastlina ostala zdrava tudi v kritičnem času, ko bo cvetela in ko bo cvetje dozorevalo. V minulem tednu eo se pojavile uši v obi-lem številu. Obrambno delo se je takoj pričelo. Mnogi hmeljarji gnojijo svoje nasade še zadnjič. Glede obiranja ee 9edai še ne da izjaviti kai določenega. Letine minulega leta ne bomo dosegli. Rottenburg: Stanje ee izboljšuje: Rastline eo dosegle višino ogrodja in so videti prav eveže. Posebno lepi eo nasadi poznega hmelia. Peronosporo smo potom brizganja ustavili v razvoju. Pojavile eo ee tudi uši, ki jih hmeljarji uničujejo. Pričakujemo srednje veliko letino. Češkoslovaška. Žat-ee: Zaradi ugodnega vremena se je stanje nasadov nekoliko izboljšalo, četudi sedanja vročina ne pospešuje razvoja nasadov, ker ekoro vse ozemlje trpi zaradi suše- Sedaj je 15% vseh nasadov v takšnem stanju, da sploh ne bo pridelka na njih. 25 % nasadov je slabotnih. 40*/» srednje dobrih in ostanek — kakih 20°/e — je dobrih. Nadaljnji razvo; nasadov je odvisen od padavin, ki pa morajo kmalu priti. V nizkih legah so se uši zelo pomnožile. Zoper tega škodljivca ®e branijo hmeljarji že drugič. Meseca julija ee je pojavil tudi rdeči pajek. Vročina pospešuje njegov razvoj. Zaradi lepega vremena ee perono9pora ne širi več. Kljub temu pa hmeljarji še škropijo svoje nasade in ee tako zavarujejo proti neljubemu presenečenju. Občudovanja vredno ;e leto« prizadevanje hmeljarjev za kulturo hmelja. Francija. Ugodno vreme je pospešilo razvoj hmelj-skih nasadov. Obče stanje je neenako. Trte so prispele do vrha ogrodja in 60 pognale krepke panoge. Vrhovi 90 pa večinoma vitki, ker jih je peronospora uničila. Rastline so sedaj zdrave. Pričakujemo bolj pičlo srednje veliko letino- Belgija. Razvoj hmeljske rastline je v okolišj Aloet zaostal. Kljub obrambnemu delovanju so peronospora in uši ekoro v vseh nasadih. Stanje je zelo različno in vobče dobro. Okolica Poperingha ima približno 500 ha zemeljskih nasadov. Stanje je različno. Obrambna dela zoper peronosporo in uši se izvršujejo pridno. Z ozirom na skrbno negovanje hmeljskih nasadov si nadejamo, da bomo dobili lepo, brezhibno blago. Poljska. Neugodno vreme meseca maja in junija je oviralo razvoj hmeljske rastline. Pred tremi tedni je nastalo ugodnejše vreme, ki je pri zadostni vlagi v zemlji popravilo zamujeno. V okolici Lublina je približno 6n% vseh nasadov doseglo celo višino ogrodja, 25°/o le tri četrtine, ostanek pa še manj. V Volihiniji ee je stanje tadi izboljšalo. 10% nasadov ie doseglo celo, 80% tri četrtine in 10 % polovico višine ogrodja. Rastlina ni pognala toliko panog kot v normalnih letih. Zadnje tedne so ee pojavile uši, katere emo uničevali s tobačnim izvlečkom-Drugih škodljivcev ni bilo. Nimamo upania na bogato letino. Mednarodna lesna konvencija Posvetovanja strokovnjakov za les. ki se vriše v okviru londonske gospodarske •konference, so dovedila že do konkretnih rezultatov. Odbor za lesno gospodarstvo v katerem j« zastopanih 26 držav, je poveril sestavo mednarodne lesne konvencije poseben pododbor predstavnikov 10 držav (Rusija, švedska, Finska, Francija, CSR, Romunija, Poljska, Italija, Kanada), ki je prišel ze do konkretnih zaključkov. Pri tem ne gre samo za sporazum držav, ki izvažajo les, temveč tudi za sporazum z državami uvoznicami. Nadalje je važno, da je ustvarjena tudi baza za sodelovanje nordijskih držav v Mednarodnem komiteju za lesno gospodarstvo (to je s srednjeevropskimi izvoznimi državami). Dosežen je sporazum glede konvencije o izvozu mehkega lesa, ki naj uredi odstotno udeležbo posameznih držav pri izvozu na podilagi povprečnega izvoza v letih 1927—1932. V tem sporazumu, ki ga je odobril tudi plenum mednarodne gospodarske konference, se obvežejo izvozne države, da ne bodo prekoračile odstotnega izvoznega deleža, ki nanje odpade. Delo pri izračunanju teh izvoznih deležev bo končano do 1. oktobra, tako da se bodo potem izvozne države, bodisi pod protek-toratom gospodarske konference ali Društva narodov, znova lahko sestale, da številčno fiksirajo sporazum za prihodnija leta. Potreba uvoznih diržav se bo od leta fdo leta ugotavljala po podatkih teh dr-ižav. Lesni strokovnjaki, ki sodelujejo na .londonski konferenci so se o doseženih re-izuitatih zelo povolčno izrazili. Gospodarske vesti = Izredna kakovost letošnje vojvodinsko pšenice. Pretekli teden so pričeli dovažati v vojvodinske mline letošnjo pšenico, pri_ čemer se je splošno ugotovilo, da j-e letošnia pšenica glede kakovosti prekosila vsa pričakovanja. Na novosad6ki borzi so o priliki eksperti ugotovili, da je letošnja pšenica povprečno na hektoliter 80 kg težka. Posebno lepa partija nove pšenice iz Potisja i 3 pokazala rekordno težo od 85.5 kg na hektoliter. Tudi glede vsebine škroba eo letošnjo pšenico zelo ugodno ocenili. — Akcija vojvodinskih mlinov za zopetno uvedbo pavšalnega davka. Po dolgotrajnih borbah je bil lani krivični davek na mline, ki je bil uveden v zvezi z žitnim režimom, pretvorjen v 2% davek na moke, ki ee pribije 4% poslovnemu davku. Kakor pa sedaj poroča »Jugoslaviscbe Mullerzeitjng« od 6. t. m. se znova razpravlja o načrtu, da bi se ta 2% davek na moko znova pobiral samostojno v obliki letnega pavšala, ki bi ee ravnal po kapaciteti. Gre torej za poizkus, da ee oškodujejo mlini izven Vojvodine, ki izkoriščajo le del evoje kapacitete, ker bi jih davek po kapaciteti mnogo huje zadel. Mnogi slovenski mlini, ki obratujejo le z 20% kapacitete, bi plačali na kg moke o krat toliko davka kakor na primer vojvodinski mlin, če izkorišča 100% kapacitete. Da se vnaprej prepreči vsako spreminjanje pavšalnega davka na škodo slovenskih mlinov, je Zbornica za TOI v Ljubljani že poslala na merodajna mesta v Beogradu utemeljeno predetavko, v kateri odločno zavrača poizkus vojvodinskih mlinov za uvedbo pavšala po kapaciteti mlina. = Nova tvornica za kvas. V Mengšu je zgradil in opremil gosp. Alojzij Kane novo tvornico za kvas. ki bo začela v kratkem poslovati. Komisijski ogled za uporabno dovoljenje se bo vršil 3. aVgusta. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ele Crtaličeve, trgovke v Devici Mariji v Polju 22 (poravnalni upravnik Aleks. Wissiak, trg. zastopnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta; poravnalni narok pri okrož. sodišču v Ljubljani 1. septembra ob 9., prijavni rok do 26. avgusta). = Preokret na ameriških borzah. Cim se je padanje dolarja ustavilo, se je velika spekulativna hoea na ameriških efektnih in žitnih borzah zrušila. Poslovanje žitnih borz, kjer so realizacije dobičkov izzvale v sredo in četrtek hud padec tečajev, je bilo v petek ustavljeno. Čeprav so reakcijo mnogi trezni gospodarstveniki napovedovali kot neizogibno, so vendar dogodki povzročili precej zmede in razburjenja. — Delnice PAB ,ki so jih vpisali državni uslužbenci. V zadnjem času se množe primeri, da se državni uslužbenci obračajo osebno ali pismeno neposredno na finančno ministrstvo preko svojih uradov in celo preko poedinih političnih oseb, naj iz-poslujejo, da se jim izdajo delnice Privilegirane agrarne banke, ki so jih svojčas vpisali proti obročnemu plačilu. Glede na to obvešča finančno ministrstvo zainteresirane osebe, da opravljajo te posle pri finančnem ministrstvu posebej določeni uradniki. To delo pa je združeno z raznimi upravnimi in knjigovodstvenimi postopki, z dopisovanjem z raznimi ustanovami in uradi, s pregledovanjem seznamov o izvršenih odplačilih itd. Navzlic temu so se v sezname vtihotapile netočnosti, tako da je nastalo novo upravno delo s pregledovanjem in z ugotavljanjem teh podatkov. Mnoge osebe niso plačale vseh obrokov, bodisi zaradi premestitve, odpusta, ostavke ali upokojitve. Vse to je zavlačevalo izdajo teh delnic. Finančno ministrstvo je dozdaj izdalo 76.107 komadov teh delnic, razdeliti pa je treba še 54.893 komadov. To delo se opravlja sedaj intenzivno in brez prestanka ,da pa se še pospeši, je finančno ministrstvo zaprosilo Privilegirano agrarno banko, naj mu da na razpolago nekaj uradnikov, kar bo banka tudi storila. Položaj na naših borzah Ljubljana, 22. julija. Na ljubljanski borzi ie znašal pretekli teden devizni promet 2.91 milijona Din nasproti 1.39, 2.43, 2.70 in 3.15 milijona Din v zadnjih štirih tetinih. Ameriški dolar, ki ie od srede junija do srede julija padel za 11 Din (od 61-70 na 50.83 Din. se je pretekli teden precej ustalil. Zadnje dni Da se 1« dolar oelo nekoliko dvignil in ie bil včeraj zabeležen srednji tečai 52.19 Din za 1 dolar (ekupaj 9 premijo 28.5%). Ostale devize ne kažeio nobenih bistvenih sprememb. Na efektnem tržišču se je tečaj Voine škode pretekli teden nadalje dvigal. Ze prejšnji teden je Vojna škoda na zagrebški borzi poskočila preko 200 Din, zadnie dni (v četrtek in petek) pa se je trgovala že po 217 — 219 Din. Čvrstejša "tendenca v Voini škodi ie le deloma vplivala na tečaie oeta-lih državnih papirjev. Devize Curih. Pariz 20.24, London 17.30. N-ew-vork 368. Bruselj 72.30, Milan 27.30, Madrid 43.20, Amsterdam 208.80. Berlin 123-325, Dunaj 58-25, Stockholm 89.30, Oslo 86.90. Kobenhavn 77.30, Praga 15.32. Varšava 57.75, Bukarešta 3.08. Blagovna tržišča LES. V lesni trgovini je zaradi mrtve sezone skoro popoln zastoj. V mehkem lesu se išč* ITI. vrsta, vendar se tudi pri tem blagu zahteva paralelno in povezano blago. Ker je Splošna razvrstitev in presoja vin Vina razvrščamo in presojamo: I. Po izvoru in po namenu uporabe, in sicer: a) po deželah in pokrajinah: jugoslovensko vino, dalmatinsko vino, francosko vino itd.; b) po vinarskih okoliših: ljutomersko vino (ljutomerčan, Ijutomerec), haloško (ha-ložan), slovenjegoriško vino (slovenjegori-čan), bizeljsko vino (bizeljčan, bizeljec) dolensko vino (dolenec), belokrajinsko vino (belokrajinec) itd.; c) po krajih, legah, znanih goricah ali vrhih: pekrsko vino (pekrčan), jeruzalemsko vino (jeruzalemčan, jeruzalemec), za-vrško vino (zavrčan), vino iz Drenovca (drenovčan), vino iz Gadove peči itd.; č) po pridelovalcih: Slavinčevo vino, graščinsko vino, cerkveno vino, samostansko vino, zbirčno vino (bira), lastni pridelek, kmečko vino, gosposko vino; d) po namenu uporabe: trgovsko vino; izvozno vino, krčmarsko vino, namizno vino, buteljsko vino, botrinsko vino, godov-no vino, praznično vino, svatbeno, svatov-sko ali svatovanjsko vino, sedminsko vino, zdravilno vino, mašno vino; vina za take posebne svrhe bi pač morala biti vsekdar pristna, zdrava in nikdar samorodna, kar pa cesto niso. II. Po vidu, odnosno barvi: belo vino (belina), rdeče vino ali rdečina (tudi naš cviček), črno vino ali črnina. III. Po vonju in okusu: navadno vino (brez značilnih odtenkov in odlik), harmonično ali skladno, ubrano vino, buketno in aromatično ali dišeče, vonjavo vino (»ima lepo rožico«). IV. Po starosti in letniku: novina (novo vino), starina (vsako vino, ki je starejše od poslednjega letnika), tisoč-devetskodevetindvajšček itd. V. Po načinu trgatve in obdelave grozdja: jagodni izbor (vselej naravno vino, kot n. pr. kabinetno vino), pecljano ali robkano razsluzeno, povrelo z matičnim kvasom, sa-motok, prešnik itd. VI. Po vrsti grozdja: odbrano grozdje (najlažje iz čistih nasadov), da sortno (odbrano) vino, n. pr. rizling (renski), moslavec, traminec, laški rizling, silvanec, neodbrano grozdje (največ iz mešanih nasadov) pa mešano (neodbrano) vino (na kratko vino, to je vino od dveh ali več vrst grozdja), samorodno vino (ne sme v promet). Vil. Po dobroti, na podlagi morebitnih analitičnih izsledkov in skupnih vtiskov pri pokušnji: 0 = kakorkoli pokvarjeno ali bolno, oporečno vino (ne sme v promet); 1 = navadno, šibko, drugače pa neoporečno, zdravo vino, toda brez vsakršnih odlik, le bolj za potrošek doma; 2 = dobro krčmarsko vino; 3 = prav dobro krčmarsko vino ln dobro buteljsko vino; 4 = odlično krčmarsko vino ln prav dobro buteljsko vino; 5 = specialiteta (redkost, posebnost, !z-rednost), odlično buteljsko vino, kabinetne vino. Raba izmišljenih imen za označbo kakega, čeprav morda res svojstvenega vina je poslovna uvedba, ki naj vžiga v pivcu domišljijo, da se mu nudijo posebne dobrote, rodi pa po navadi bridko razočaranje Kakor med drugim nemški vinski marKi Liebfrauenmilch in Tigermilch so tudi naši vinski biseri za označbo vinskih pridelkov stvarno nepotrebni in neprimerni. O specialnih (posebnih) vinih, ki jih Je mnogo vrst, nas poučijo člen 11. vinskega zakona in členi 3., 30. in 31. pravilnika k temu zakonu. Sem prištevamo tudi pelinovec ali pelin-kovec, ki si ga lahko vsak sam napravi po zadevnih navodilih (receptih). Sladko vino je v poslovnem svetu bolj sladko specialno vino, desertno vino pa specialno vino. ki je bolj alkoholno in manj sladko. Taki napitki so iz večine tujega izvora, ali pa so umetno napravljeni. Od specialnih vin navajamo samo še peneče se vino ali penino, ki je naravna ali umetna in mora biti za promet pravilno označena. Temelje za to vinsko industrije je ustvaril proti koncu 17. stoletja Francoz Perignon (izgovori: Perinjo), kletar benediktinskega samostana Hautvillersja pri Epernevju (Champagne). Po tej pokrajin1 imenovana šampanjska industrija se je začela naglo razvijati v drugi polovici 18. stoletja, je torej že okoli 200 let stara in najbolj razširjena naravno v Franciji, potem v Nemčiji in drugod; tudi Jugoslavija se z njo lahko ponaša. Penino razvrščajo: a) po napetosti ogljikovega dvokisa ali moči pen jen ja: močno peneča se penina (grand mousseaux). precej peneča se penina (mousseaux), malo peneča se penina (cremant); b) po sladkobi: sladka penina (carte blanche), polsladka penina (demi sec), malo sladka penina (sec), lahka polsladka penina (tisane); c) po sočnosti, odnosno suhoti pri kuša-nju: suha penina (extra sec ali extra dry) prav suha penina (vin brut). Umetna penina je z ogljikovim dvokisom umetno prepojeno (impregnirano) vino z ustrezajočim dodatkom likerja ali brez njega. Nekateri vinarji v krajih s tovrstno industrijo dajejo svojega vina v tako tovarno in dobivajo nazaj umetno penino za dom proti primernemu plačilu za predelavo, kakor nosijo pri nas zrnje v vaški mlm na mletje proti običajni merici. Raznovrstni načini predelave pridelkov 1? vinskih goric omogočajo njih mnogostran-sko, boljšo in povečano uporabo. Andrej Žmavt Razglednik Boč V Sloveniji imamo troje glavnih goiskih armad: prva pod poveljstvom samega Triglava — kralja, ki pošilja svoje zadnje oddelke in straže globoko doli na jug: drugo Karavanško, ki sega s svojimi izvidniki na vzhod, kjer trči skupaj s povsem samostojno tretjo: Pohorsko. Imamo pa še druge, rekel bi, stranske grupe, ki zavzemajo bolj ali manj samostojne pozicije. Ena izmed najmočnejših in najsamo-stojnejših, da se tako izrazim, in najizrazitejših je ona, ki se med Konjicami in Celjem odloči na videz od Pohorja (v :sti-ni pa je nadaljevanje Alp- na pohod proti vzhodu. Landturm je kakor velikanski ose-dlan konj s svojo visoko zibeijo nad Žič-kim samostanom v precejšnji razdalji kot nekak posrednik in vezoč člen. Širokopleči in precej imponujoči Boč, temnega in mrkega pogleda, prav za prav stoji na čelu armade. Med njim in mogočno Konjiško goro tvori nekako zvezo Dolga gora, za potegnjenim Bočem in Plešivcem pa pride veliki Štab — Rogaške gore, pod katere okrilje se prisloni temni greben Macelja, nekoliko splahnjen, toda v nepretrgani vrsti se nadaljujoč, ko se naenkrat pojavi v vrsti tretji poveljujoči markantni kolos Strahinščice, v kratkem presledku za njo pa najmogočnejši med mogočnimi: skupina Ivanščice s svojimi vrhovi, ki je od daleč kakor en sam silni blok lepih širokih, a vendar markantno ostrih oblik. Gledana od raznih strani, izpreminja svojo obliko še skoro bolj ko Rogaška gora, dočim varujeta Boč in Strahinščica svoje markant-ne poteze od vseh strani, tako da njih izklesanih obrazov nikdar ne zgrešiš ... Ogromna kupola temnega Boča, očeta proslulih slatinskih vrelcev v ozadju Rogaške Slatine, te kliče in vabi, bore leto-viščar, ki prečepiš skoro ves čas v Rogaški Slatini, na svoj strmi vrh! Vzdigni se vsaj enkrat ob lepem poletnem jutru in vzpni se vsaj na temni Boč, ki stoji ravno v sredi one temne armade med Ivan-ščico in Konjiško goro — Landturmoml Videl jo boš v vsej njeni lepoti in mogočnosti: kako si utira svojo zmagoslavno pot med vinogradi slovenskih in hrvatskih goric, ki so ji položene k nogam vse vdane in smejoče se v luči tu doli tako razsipnega solnca ... Divni kontrast med temnimi gozdovi, vrhovi in grebeni ter solnčnimi vinskimi griči z njihovimi manjšimi gozdiči ti mora razmajati dušo in srce, če ga Ie imaš. Krasen je. Nekaj nad 1000 m višine, a razgled na vse strani, kakor s kakega gorskega velikana. Cel slovenski Štajer ti leži pred nogami in še daleč preko njegovih mej ti vzplava oko v sinje daljave. Kakor na dnu plitvega kraterja se le-skeče v stranskem kotlu pod nami naš slovenski biser. Rogaška Slatina, ki ga ne imenujemo zastonj vedno v zvezi z drugim našim biserom. Bledom, kakor da sta to najlepši točki Slovenije. Pravda o tem, kaj je najlepše, je težkar; nikdo na svetu je ne more rešiti. Toda eno je gotovo: Kar je Triglav na Gorenjskem, kar Kum doli na jugu, to je Boč na našem vzhodu — in primerno ga je nazval Tominšek naš vzhodni Triglav. S svojim stolpom je edinstven in prav je, da se vsako leto proslavi njegov podvig (kakor letos 16. t. m.). Kdor pa se hoče seznaniti z vsemi podrobnimi zanimivostmi boškimi — in teh je mnogo — naj prebere \Vestrov spis v zadnji številki »Planinskega Vestnika«. Dr. O. Stanovanje s tremi sobami in vsemi pritiklinami najmoderneje urejeno se odda takoj v najem. Pojasnila v Gajevi ulici št. 5/1., soba 12S 84 To bi bil konec. V obrambi ne smete nikdar biti preskopi. 24. Dg7Xg5 Ke8—d7 Le hitro na varno. 25. Tal—dl-f- Kd7—c8 26. Lh5Xf7 Kc8—b8 27. Lf7Xe6 Da3Xa2 Črni je rešil kralja in zopet živi. Človek bi celo mislil, da Kashdan nastavlja past. Pa še uspešno. Tem večje je razočaranje v naslednji potezi. Menda je bil črni, mogoče pa tudi beli, v časovni stiski. 28. Tdl—d8+? .... Na videz grozovit udar, v resnici težka pogreška. 28..........Kb8—c7? Nepotrebna kapitulacija! Kaj pa bi bil beli odgovoril na 28..... Lb7—c8!!. Na prvi vrsti mu vendar grozi mat, razen tega pa Se 29.....Da2Xf2+ z matom. Flohr je imel zopet enkrat neverjetno srečo. V najboljšem primeru bi bil moral zgubiti kvaliteto, dobil pa je v resnici celo partijo. 29. Dg5—e7+ .... Seveda. 30. c4—c5+ .... Konec! Beli se je vdal. Vkuhavanje sadja Če vkuhavamo sadje s sladkorjem, se sesiri, stvori se žohca. Pri tem kemičnem procesu ima veliko vlogo rastlinska sestavina, ki jo poznamo že več nego sto let in se imenuje pektin. Vsebujejo ga posebno stene med stanicami in ima to lastnost, da more sprejeti mnogo vode vase, da tedaj nabuhne in uravnava vodno gospodarstvo v rastlini. Kemično so vsi pek-tini precej enaki, naj si bodo iz citrone, jabolka ali pese. To je važno, ker se danes pektin pridobiva že iz manjvrednega rastlinskega materiala in ga umetno dodajamo sadju, kadar p.ipravijamo sadne žolice, mezge. Za vkuhavanje sadja potrebujemo štiri stvari: sadežev, sadne kisline, sladkorja in pektina. Pektin in sladkor sta tako rekoč odločilna činitelja pri tej proceduri oziroma, znanstveno povedano, z o sposobnost sesirjenja. Dr. Ziegelmaver, strokovnjak v področju kuharske znanosti, opozarja tudi na vlogo sadnih kislin, zlasti vinske kisline, pri sesirjenju. Gospodinje vedo to že iz prastare izkušnje in imajo navado, da pridenejo sadju nekoliko koščkov citrone. V ostalem ie največ peVrina v lupinah in v zunanjih delih jedra. Zato daje dr. Ziegelmaver naslednje, znanstveno podprte nasvete: »Ne odstranjujte pečk, ne lupite sadja in nezrelo sadje uporabljajte vsaj kot dodatek. Pri šokih, ki preidejo težko v žolicc. zadostuje često nekoliko koleščkov citrone. Skrbite za intenzivno dovajanje toplote. Sladkor dodajajte v porcijah. Dolga kuha zmanjšuje sposobnost zasirienja in odpravlja aroma-tične snovi. Sadju pridajte le malo vode, sok pa med kuhanjem mešajte.« Nekatere soke spremenimo v žolico lahko tudi brez toplote, namreč z mešanjem, ki se pa mora vršiti z dodajanjem sladkorja stalno v isto smer. Delci pektina se pri tem napolnijo z vodo in okrepene. To je bistveni koloidno kemični proces, ki ustvarja produk vkuhavanja. mezgo. Pektin vsebujejo razne vrste sadja v različni množini, pri čemer je upoštevati tudi količino kisline. Črno grozdičje je n. pr. zelo malo kislo, a se da izvrstno vkuhavati baš zato, ker vsebuje dosti pektina, dočim se da revenj (rabarbara) zaradi majhne količine pektina zelo slabo vku-havati. A čemu je sladkor tako potreben? To ni morda zaradi okusa, temveč zato, ker pospešuje okrepenitev sadnih sokov, ki jim odjemlje vodo in podpira na ta način delovanje pektina. Poskusi učijo, da se sposobnost zasiritve poveča, če ne pri-denemo vsega sladkorja pred vkuhava-njem, temveč polovico šele pozneje. Zakaj je tako bolje, ne vemo še točno, pač pa razlaga koloidni kemik \Vendelmuth proces vkuhavanja sledeče: »Trofazni sistem pektin — voda — sladkor preide po vsej priliki v dvofaznega: z vodo vezani pektin in z vodo vezani sladkor; ta sistem je v podobi koloida vezan drug v drugega.« Praktična vrednost takšnih znanstvenih spoznanj ni majhna, saj smo po njih prišli že do tega, da je vkuhavanje z dodatkom umetno pridelanega pektina vse nekaj drugega nego prej, da ne traja več ure in ure, temveč da zadostuje nekoliko minut, ostalo pa napravi pektin. Tako prištedimo dosti časa in kuriva. V primerih, kjer noče iz soka tako zva-nega »težkega« sadja (sladke, črne črešnje, jagode, breskve itd.) navzlic vsemu vestnemu ravnanju po receptih nastati nobena trdna mezga, ie običajno kriva nezadostna množina kisline. Z malo citronovega soka si tu lahko pomagamo. Poleg tega je upoštevati trajanje kuhanja. A to pomeni, da ne zadostuje pristaviti samo k ognju, temveč da se mora res kuhati. Če vročina ne pride zadostno v notranjost sadja, ostane v njem dosti vode, do katere sladkor ne more, in žolica se ne strdi. Zato pa so tudi preveliki lonci neprimerni. Zahtevajo predolge kuhe. ki uniči poleg tega vitamine, te tako važne snovi v rastlinah. Tudi ni dobro, da pripravljeno mezgo hranimo v prevelikih posodah, ker privlačuje preveč vode in tega se hočemo vendar ubraniti. Levstikova ulica na Vrtači % "i Urejuje dr* MIlan Vidmar V prvi polovici julija so nemški mojstri v kopališču Pyrmont odigrali turnir za naslov nemškega prvaka, želja, ki sem jo izrazil, ko sem prvič pisal o tem turnirju, se je izpolnila. Bogoljubov je odnesel prvo nagrado in naslov nemškega prvaka. Na žalost pa se ni izpolnila druga naša želja. Mojsterski turnir, ki ga je nemška šahovska zveza čehoslovaške republike priredila v istem času v Moravski Ostravi, našemu mojstru Pircu ni prinesel zaželjenega in splošno pričakovanega uspeha. V Ostiavi je odnesel prvo nagrado Du-najčan E. Griinfeld. Drugo, tretjo in četrto nagrado so delili mladi Avstrijec Elis-kases, znani mladi madžarski mojster L. Steiner in Brnčan E. Zinner. Na petem mestu najdemo svetovno znanega Peruanca Canala. Zakaj Pire ni uspel? Nadarjen je prav gotovo dovolj. Po mojem mnenju nima nihče med udeleženci turnirja večjih sposobnosti. Kako je bil tedaj poraz mogoč? Pire je šibkega zdravja. V Ostravi je igral zelo nervozno. Večkrat je zmago že imel v rokah, pa jo Je izpustil, remiziral ali pa še zgubil. 2ivci. Mladi, nadarjeni mojstri se v začetku svoje šahovske kari-jere večkrat na nerazumljiv način zrušijo. Pire je lani v Sliaču, na zelo močnem turnirju, pokazal, da je velik mojster. Ni pa še dozorel. Vse še vre v njem. V taki prehodni dobi so izolirane katastrofe neizbežne. Vsaj za zares nadarjene ljudi. Prav nobenega povoda pa Pire nima za obupavanje. Neuspeh ga bo pritiskal na najskrbnejšo pažnjo. Zato bo prihodnji turnir Pircu prav gotovo prinesel sijajen uspeh. Nedelja, 28. julija. LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika. — 9: Versko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Slike iz narave. — 10.30: Potovanje v Maroko. — 11: Instrjmentalni solistični vložki. — 12: Čas, plošče. — 15: Kmetijska ura- — 15.30: Samospevi (g. Drmota). — 16.15: Plošče. — 16.30: Po pohorskih poteh, dialog. — 17.15: Harmonika. — 20: Pevski koncert g. Liko-viča. — 20.45: Prenos z Bleda. — 2145: Čas. poročila. — 22: Plošče- BEOGRAD 11: Plošče. — 12.30: Orkestralen koncert. — 15: Ciganska glasba. — 10: Plošče. — 19: Jugoslovenske pesmi. — 19.30: Plošče. — 20.30: Orkester. — 22: Plošče. — 22.30: Ciganska kapela. — ZAGREB 12: Instrumentalen koncert. _ 17: Koncert tria- — 20.30: Godba in petje. — 21.40: Orkester. — 22.40: Plesna glasba. -PRAGA 20.05: Vojaški koncert. — 21.05: Prenos iz Brna. — 22.20: Prenos iz Bratislave. — BRNO 20 05: Prenos iz Prage. — 21.05: Orkestralen koncert. — 22.20: Prenos iz Bratislave. — VARŠAVA 17-15: Popularna muzika. — 18: Orkester, — 20: Orkestralen koncert. — 22: Plesna godba. — DUNAJ* 10: Petje in klavir. _ 10.50: Nabožna glasba. — 11.30: Simfoničen koncert- — 12.45: Koncert. — 15.30: Komorna glasba. _ 17: Orkestralna godba. — 18-30: Plošče. — 19.40: Pesmi sodobnih avstrijskih komponistov. — 20.15: Slušna igra. — 22: Koncert. — BERLIN 21-10: Koncert narodne glasbe. — Plesna godba. — KONIGS-BERG 20: Ljudski koncert. — 22.35: Prenos iz Berlina. — MCHLACKER 20.15: Pot-puri narodnih pesmi. — 22: Pevske točke. _ 22.45: Lahka glasba. _ BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka godba. — 19.30: Klavirski koncert. — 20-10: Slušna igra nato ciganska godba. — RIM 17: Orkester. — 20.30: Opera. Ponedeljek, 24. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18.30: Tamburaški sekstet. — 19-30: Espe-rantsko predavanje. — 20: Jugosloveneka socialnopolitična zakonodaja. — 20.30: Prenos iz Zagreba, vmes čas in poročila. — 22.30: Plošče. BEOGRAD 18: Samospevi. — 19: Orkestralen koncert. — 20.30: Prenos iz Zagreba, nato plesna godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncertni večer- — 21.30: Orkester. _ 22.40: Godba za ples. — PRAGA 19.10: Šramel. — 19-40: Klavirski koncert — 20.20: Violinske kompozicije. — 21.10: Opera »Prodana nevesta« na ploščah. — BRNO 19.10: Schubertova 3. simfonija,— 19-40: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Solističen koncert. — 18.35: Klavireki koncert. — 20: Plošče. — 20.30: Operetni večer. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 12: Koncert — 15.55: Plošče. — 17.25: Koncertna ura. — 19: Petje s spremi j evan jem klavirja. — 19.35: Koncert. — 21.45: Plošče. — BERLIN 20.10: Švedski nape vi. — 20.35: Večer vokalnega terceta. — 22: Plesna godba. — K5NIGSBERG 20.05: Orkestralen koncert. — 21.30: Klavirski koncert. — MCHLACKER 21: Moderne italijan. pesmi. — 22.50: Koncert orkestra. — BUDIMPEŠTA 17: Orkester. — 18-45: Ciganska godba. — 20.15: Griegove pesmi. — 21-05: Koncert kvarteta. — 22.25: Ciganska kapela. _ RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 18.50: Plošče. — 20.45: Mešan program. Torek. 25. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti- — 13: Čas, plošče, borza. — 18.30: Plošče, vmes solistični instrumentalni vložki. _ 19.30: Preobrat v pojmovanju vere v 18. stoletju. — 20: Prenos iz Prage. — 22: Čas, poročila, plošče. BEOGRAD 18: Ruske pesmi. — 18.30: O^lo - koncert. — 19.30: Operetni napevi. — 20: Prenos iz Prage. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Vokalen koncert. — 21: Koncert tria s petjem. _ 22-40: Plesna godba. - PRAGA 19.40: Plošče. - 20.10: Ksilofon. — 20.30: Prenos iz Brna. — 2215: Češki plesni komadi. _ BRNO 19.40: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Plošče. _ 18-35: Pevski koncert s klavirjem. — 19:05: Plošče. — 20: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.05: Nadaljevanje koncerta. — 22: Plesna godba. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 12: Orkester. — 15 35: Plošče. — 17.30: Brahmsove skladbe. — 19: Lahka glasba. — 20.30: Koncert dunajskih simfonikov. — 22-05: Plesna godba. _ BERLIN 20.10: Koncert. _ 22.40: Nxni koncert — KČNIGSBERG 20.10: Koncert kopališke kapele. - MCHLACKER 20.20: Koncert iz Konigsberga. — 21.35: Godba za ples. - Plošče. — 22.40: Godba iz Hamburga. — BUDIMPEŠTA 17.30: Klavirski koncert- — 18-30: Plošče. — 20: Iz francoskih operet nato ciganska kapela. — 23.15: Jazz. — RIM 17.30: Vokalen in instru mentalen koncert. — 19: Plošče. — 20.15: Koncert — 20.30: Opera. Umetno razširjena ramena 2e dalj časa se trudi moda, da bi umetno razširila ženska ramena. Vendar pa se ta ideja do pred kratkim ni mogla docela uveljaviti, kajti mnogi so jo smatrali za modno muho-enodnevnico brez solidne podlage. Dandanes pa je soliden kroj in solidno blago večje važnosti, kakor kdaj poprej. Marsikatera dama mora namreč računati s tem, da si v prihodnji sezoni ne bo mogla nabaviti nove garderobe in da bo morala nositi stare obleke z malimi spremembami. Zato pa mora biti stara obleka solidno, enostavno ukrojena, okrašena s kakšno svetlo garnituro, ki jo prav lahko zamenjamo in zato se marsikatera dama boji teh prekomerno razširjenih ramen, češ, drugo leto ne bodo več moderna! Dejansko pa je zadeva bistveno drugačna, kajti linija razširjenih ramen nikakor ni minljiva močna kaprica, temveč je postala pravcata modna potreba. Vsi modni stvaritelji so se namreč tekom let prepričali, da linija, ki umetno razširi ramena, popolnoma izpremeni postavo in sicer tako, da se zde boki mnogo bolj vitki. Prednosti take postave pa ne veljajo samo za nekatere, temveč pridejo prav vsaki ženi. Na ta način se zde močne žene mnogo bolj ozke, vitke postave pa dobe videz večje graci-joznosti. Seveda ni posebno lahko, razumeti bistvo, ki ji navzlic nekoliko tvegani obliki škoduje vsako pretiravanje. Ideja sama pa je vsestransko uporabna in jo moremo preizkusiti na športnih kakor na popoldanskih modelih, na vseh plaščih in kostumih. Večinoma razširimo ramena obleke s kontrastnim tvorivom, seveda pa je tudi mogoče ostati pri blagu obleke. Ploščati ovratnik na našem prvem modelu je iz grobega platna in na zelo originalen in vendar diskreten način razširi ramena (1. skica). Naš drugi model je iz progaste modne svile, ki je sestavljena v različnih smereh. Razširjenje ramen dosežemo z malim ke-pom, ki ga lahko snamemo in pritrdimo tudi na kako drugo obleko (2. skica). Razširjenje ramen najbolj učinkuje na gladki, ozki obleki, ki jo krasi le nekoliko gub. Ta zamisel je podana na naši predzadnji skici, ki predstavlja rdečo obleko makove barve z nagubanimi belimi krilci na ramenih in z belimi gumbi ter s pasom. Jako lepa je tudi temna popoldanska obleka z belimi, lisasto nagubanimi rokavi, iz platna ter enakim pasom. Bel klobuček, beli čevlji, rokavice in torbica izpolnjujejo nadvse elegantno celotno sliko (zadnja skica). Avstrijci pripravljajo za konec avgusta mešan mojstrski turnir v kopališču Eben-see. Francozi so v kopališču La Baule pravkar odigrali svoj 10. nacijonalni turnir. Zmagal je Raizmann. Sami majhni turnirji! Za velike mojstre ni več posla. Na šahovski olimpijadi v Folkstoneu sta Flohr in Kashdan kot voditelja čehoslova-škega in ameriškega moštva na prvi deski igrala naslednjo zanimivo partijo. Beli: S. Flohr Črni: I. Kashdan 1. c2—c4 Tako imenovana angleška otvoritev. 1..........Sg8—f6 2. Sbl—c3 e7—e6 3. e2—e4 d7—d5 4. e4—e5 d5—d4 V poštev prihaja 4.....Sf6—d7. 5. e5Xf6 d4Xc3 6. b2Xc3 .... Na Bledu je Njemcovič proti Kostiču igral: 6. f6Xg7, c3Xd2+ 7. LclXd2, Lf8 X g7 8. Ddl—e2, Sb8—c6 9. Sgl—f3, Sc6— d4. Igra se je mirno razvijala. 6..........Dd8Xf6 7. d2—d4 b7—b6 Črni bi bil tu bolje igral 7.....c7—c5. 8. Sgl—f3 Lc8—b7 9. Lfl—e2 Sb8—d7 10. 0—0 Lf8—d6 Kashdan bi bil pač imel udobnejše življenje, da je igral 10.....h7—h6. 11. Lcl—g5 Df6—f5 12. Ddl—a4 Preprečuje rokado. je neizčrpno poglavje, kajti vsak dan nastajajo nove oblike, ki okusno učinkujejo v modernem prostoru. Raznobarvnost je Zdravniška posvetovalnica H. I. Za odpravo glist se uporabljajo običajno preparati santenina. Priporočamo Vam pa zdravniško preiskavo blata, da se ugotovi, kakšne vrste so gliste. Potrebna je največja čistoča, posebno rok, da ne pride do zopetne okužitve. — F. G. L. Potrebna bi bila zdravniška preiskava' ker iz Vašega opisa ni razvidno, če ni mogoče že od rojstva obstoječa okvara na organu vzrok Vaši slabosti. Mladostni grehi sami po sebi nimajo tako težkih posledic, katerih se Vi bojite. Priporočamo Vam veliko gibanja na svežem zraku, ko-pelji in zjutraj, takoj ko se zbudite, vsta-nite iz postelje! Pred poroko Vam pa svetujemo zdravniško preiskavo. — A. N. Pri oslabelih prsih (dojkah) Vam priporočamo pravilno izvedene masaže in krepko hrano. — V. J. Bradavice pri Vaši 3 mesece stari hčerki se dajo odpraviti operativnim potom. Operacija se lahko izvrši v bolnici, pa tudi vsak privatni, zdravnik jo lahko odpravi. K operaciji bi pa v tej starosti svetovali samo, če je to neobhodno potrebno. — A. B. C. Lj. Spolna oslabelost je lahko psihičnega (duševnega) ali pa fizičnega (telesnega) izvora. Ker je v Vaši starosti pri normalno razvitem organizmu poslednje skoraj izkliučeno. Vam zaenkrat odsvetujemo uporabo kakršnihkoli sredstev. Priporočamo Vam daljšo, večtedensko vzdržanje, v tem času se pa veliko gibajte na zraku, dnevno se kopajte v hladni vodi in uživajte krepko hrano. v smislu zavarovalnega zakona in ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za vsakega naročnika „Jutra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. Vi še niste naročnik? Neprijetno, toda potrebno. Črni hoče pač rokirati in nato hitro zopet lovcu odpreti zabasano diagonalo. 13. c4—c5! Ta žrtev je opravičena. Zelo važno je belemu, da ostane črni lovec na b7 mrtev. Flohr je zelo podjeten in igra rad na taktične zapletljaje. 13..........b6Xc5 14. d4Xc5 Df5 X c5 Na 14____*Sd7Xc5 bi sledilo 15. Da4— d4, na 14..... Ld6Xc5 pa 15. Tfl—dl, Sd7—b6 16. Da4Xa7! 15. Tfl—dl .... Grozi Lg5—e3. 1 5..........Ld6—e7 16. TdlXd7 .... Ne da mu živeti! 1 6..........Ke8Xd7 17. Lg5—e3 ' Dc5—a3 18. Da4—d4 + Kd7—e8 Ce se preganjani kralj umakne na c7 sledi: 19. Dd4—f4+ in 20. Df4Xf7. Bela dama bi strahovito razsajala v črnem taboru. 19. Dd4Xg7 Th8—f8 20. Sf3—g5 Ta8—d8 21. Le2—h5 Le7Xg5 22. Le3Xg5 Td8—d5 Jasno je, da črni v svoji stisnjeni poziciji ne more obdržati kvalitete. Kashdan, ki navadno zelo dobro in hladnokrvno brani, pripravlja vrnitev kvalitete, hkratu pa tudi svojemu kralju beg. Zdi se mi, da so vsi poročevalci to zanimivo partijo napačno ocenjevali. Flohr je nedvomno zelo živahno in podjetno vodil napad. Toda Kashdanova obramba je bila dobra. Kashdan zgubi partijo prav za prav le, ker se v odločilnem momentu spotakne. 23. c3—c4 Td5Xg5 Naravno. Črni je to itak pripravljal. Na 23..... Td5—d7 bi jedilo 24. Tal—el, Da3—d6 25. Dg7—f6 z grožnjo TelXe6 + Križaljka »Jadrnica« Besede pomenijo: Vodoravno: 2. grška črka, 4. vas pri Ljubljani, 5. zobna voda. 7. reka v Sloveniji, 8. arabski predlog, 9. podoba, 10. trdilnica, 11. vstavi «evs«, 13. oseba iz na- vodilno geslo modernih komadov, kajti pestrost se najlaglje prilagodi vsakemu okolju. Na naši skici vidimo zanimivo kockasto blazino in okroglo blazino, ki je sestavljena iz štirih cevastih delov. Priljubljeno rodbinsko kopališče na gornjem Jadranu z lepimi in prostranimi plažami. — Dolgo obrežno šetališče s prekrasnim parkom in moderne vile. Izvrstna voda in električna razsvetljava. Dnevni izleti po kopnem in morju, tenis igrišče in razvit plavalni in ribarski šport. 176 morsko kopališče. Poceni bivanje. Pro spekte gratis. 175 Kopalci in turisti! Uporabljajte 153 dr. Kmetovo mazilo IN OLJE ZA SONČENJE. Dobi se v vseh lekarnah in drogermh oo 10 Din. rodne zgoaovine, 14. razkrojnina, 16. žensko ime, 17. moško ime, 20. kipar. Navpično: 1. Lidijeva sljuda, 3.moško ime. 5. domača žival, 6. francoski geolog (fonet). 9. znamka cigaret 10. odmev. 12. morska riba. 13- glasbilo. 15. romunsk. spolnik, 17. del voza. 18. trg kratica > zlato (fr.). .zorčasto obleko. Temen klobuk in enak i rok pas sta v tem primeru brezpogojno otrebna, da dosežemo harmoničen celotni i činek. HOTEL BELLEVUE. nova stavba, tekoča voda. PenzijoD Din 60.— do 80.—. Za daljše bivanje zahtevajte specialno ponudbo! 120 i 1 I Iz življenja in sveta Moderna bikoborba v Madridu mam Najnovejši način športa z biki ima pač malo skupnega s starimi postavami bikoborbe. Novi režim na španskem je svoječasno sicer naznanil, da bodo nekulturne bikoborbe na Španskem odpravljene, toda kakor se zdi, to ne bo šlo tako lahko Akordi iz vesoljsfva Glasba zvezd in atomov Da morejo zvezde prepevati, so slutili že stari filozofi, ki so tako lepo pripovedovali o »harmoniji sfer«, nrstične duše pa so pozneje menile, da so slišale v zamaknjenih nočeh pesem zvezd na lastna ušesa. To so bile fantazije. Da bi pa zvezde utegnile »prepevati« vsem slišno iz zvočnikov, tega jim pač nihče ne bi prisodil. In vendar ni to nobena fantazija. L. 1924. je bila zvezda Sirius, ki se je tako oglasila človeškim ušesom. Bilo je to v Parizu, v laboratoriju raziskovalca Fer-riera, ki je postal znamenit po svojih eksperimentih z brezžičnimi valovi. Takrat je bilo to njemu in njegovim sodelavcem veliko doživetje, danes se nam vidi že malo banalno. Ferrier je usmeril četverocolni daljnogled, ki je bil ob okularju opremljen s fotoelektrično stanico, proti bleščečemu se dragulju na nočnem nebu, Siriju. Svetlobni žarki iz vsemirskih daljav so padli, koncentrirani po lečah, na stanico, ta jih je spremenila v električni tok, ki se je v zvočni aparaturi spremenil spet v zvok. Iz črnega lijaka zvočnika se je oglasil spo- četka tih, povsem tih glas, ki je začel naraščati v višino in v moč, dokler se ni oglasil kot zveneč, pretrgan akord iz vesolj-stva. Takrat so bili Ferrier in njegovi pre-sunjeni nad tem akordom. Danes prodaja neka spretna ameriška tvrdka že — gramofonske plošče s »pesmijo« zvezd___ Kar zmore človek z makrokozmom, zmore tudi z mikrokozmom. Vsak drobec radija izžareva neprestano atomske bombe, če se zadenejo te ob ploščo iz cinkovega sulfita, povzročijo na njej mikroskopsko majhne bliske in neznatnosti teh bliskov ustrezajoče detonacije, ki jih človeško uho seveda ne more slišati. Zasliši jih pa, če jih ojači sto tisočkratno z ojačevalci — prava igrača za našo mikrofonsko tehniko. Atomski izstrelki tedaj pokajo in treskajo, da je joj. V najnovejšem času je iznajdljiv kemik zabeležil po novem postopku kar cele simfonije te »glasbe« atomov, ki pa zaostaja za grobo človeško uho še precej daleč za kakšnim operetnim šlager-jem. Vitamini in hormoni Prof. dr Butenandt, znani biokemik iz Gottinigena, je s svojim asistentom dr. Jakobijem odkril, da bivajo v rastlinah isti seksualni hormoni kakor v živalskem telesu. Znanost je vedela že dolgo, da je med vitamini in hormoni neka tesna zveza in mnogi raziskovalci so oba pojma tudi istovetili. 2e pred leti so odkrili med drugim vitamin F, ki je podlaga vsej plodovitosti. Ce ga v hrani nedostaje, postane živalski ali človeški organizem neplodovit. Omenjena učenjaka sta odkrila, kolikor je razvidno iz prvih vesti, nove dokaze za identičnost pojma vitaminov in hormonov s posebnim ozirom na spolni značaj teh snovL Prenos hripe na živali Raziskovanje o naravi hripe je bilo doslej zelo otežkočeno, ker ni uspelo vcepiti jo poskusnim živalim. Kakor poročajo londonski Usti, pa so sedaj trije angleški bakteriologi ugotovili, da se da s to boleznijo inficirati bela podlasica. V zdravniških krogih pripisujejo temu odkritju velik pomen. Smrt zaradi strele Smrt po streli nastane zaradi omrtvičenja srca, dihalnega središča centralnega .živčnega sistema. Zunanje ipoškodbe so ožgana mesta v koži, osmo j eni lasje, včasih tudi rane, ki sličijo mehanično povzročenim poškodbam. Poudariti je treba, da zunanje poškodbe čestokrat niti ne kažejo pravega položaja. Mnogokrat strela človeka ubije, ne da bi bilo na zunaj opaziti kakšno poškodbo, kvečjemu morda točkam podobne ranice v koži. Včasih se kažejo na koži rdeče proge, ki se cepijo na vse strani v veje in ki izginejo čez dan ali dva. Ce se na truplu ne kažejo nobeni »sledovi strele, jih najdemo morda v raztopljenih kovinskih predmetih na obleki , gumbih in podobnem, pojav, ki ima lahko nekaj pomena za preiskovalne oblasti in ki sta ga poznala že Plini j in Seneka. Prva pomoč za tiste, ki je vanje treščilo, so celo uro ali še dalj trajajoči poskusi z umetnim dihanjem. Selili se bomo na Aleksandrovo cesto 7 zato prodajamo obleke za gospode in blago v poljubnih množinah, dalje razna oblačila po globoko znižanih cenah. Drago Schwab, LJubljana. !=->"i5 Japonska mibilizira ženske Vojaške vežbe mladih deklet z orožjem proti letalom PRIJAZNOSTI O ŽENSKAH »Ah, kako krasno bi bilo poročno potovanje... brez žene!« * Največje veselje napraviš ženski s cenenim komplimentom o njihovem duhu. ■ Ne spadam med tiste, ki verjamejo, da ni nič skrivnostnejšega nego duša mladega dekleta Ce bi moral umreti zaradi kakšne ženske, tedaj bi gotovo umrl samo zaradi smeha. • žensko srce je kakor kost. Ugrizneš krepko vanl in si zlomiš zob a. * Ženska: po veliki bolečini je zmožna popudrati si senca, da bi ljudje mislili,, da je osivela čez noč. »Hvala vam, milostiva, meni tako brezbrižni.« da ste napram S štiridesetim letom lahko pričneš delati, ker te ne motijo več zgodbe z ženskami. Jules Rennard. Slab želodec Jih ne V ljudski medicini imajo jagode že od nekdaj veliko ulogo. Liste uporabljajo često proti bledici, posušene in konservirane v špiritu koristijo proti zobnemu gnitju. Izvarek rabi proti jetrnim, želodčnim in drugim kamnom, Slovaki si drgnejo z zmečkanimi jagodami obraz, kar prežene baje sančne pege, a tudi šen; srednji vek je uporabljal prekuhano listje zoper vse mogoče druge bolezni, proti zlatenici, belemu toku, krvavemu kašlju in raznim ženskim ter otroškim boleznim. Zrele jagode vsebujejo eterično olje, ci-tronovo in jabolčno kislino, pektin, tanin, rdeče barvilo in druge snovi. Kisline pospešujejo delovanje prebavnih organov in čistijo kri. Jagode ted-ij koristijo tudi zoper tolščavost, revmatizem, hemoroide, zaprtje in vsakovrstne podobne bolezni. Zdravniki priporočajo vsak dan kakšne tri tedne, ob pretežno vegetarični in skopi hrani, po pol litra jagod. Namesto jagod samih zauži varno lahko tudi njih sok. V vodi kuhamo toliko sladkorja, kolikor imamo jagod, ko dobimo nekakšen redek sirup, ga vlijemo še vročega na jagode, pokrijemo in pustimo, da se shladi. Po 24 urah precedimo skozi kos blaga, pustimo da se sok seseue in ga nato čistega nato-čimo v steklenice, ki jih dobro zamašimo. Nato steklenice še steriliziramo. Osebam s slabim želodcem preveč jagod ni priporočati, isto tako ne zdravim ljudem zvečer, preden ležejo spat. Kakor smo rekli imajo tudi listi jagode velike zdravilne učinke, že Kneipp je vedno znova opozarjal nanje. Prekuhano mlado listje daje okusen in dišeč čaj, ki ne zaostaja za kitajskim. A tudi posušeno listje je dobro v to svrho. Ta čaj uporabljajo proti trdovratni zlatenici in črevesnem katarju, za otroke s slabotnim črevesjem, oslajenega in z mlekom pomešanega pa za otroke in rekonvalescente. Komanderke francoske častne legije Grofica de Noailles, sestra Leonie in Colette Znameniti Coletti, najpopularnejši francoski pisateljici romanov, se mora primeriti vedno kakšna nenavadna zgodba. Ves svetovni tisk je poročal, da je prejela izredno počaščenje, da so jo imenovali za komanderko Častne legije, njeni oboževalci, njene nekdanje tovarišice in tovariši iz music-hallov, celo društvo za zaščito živali se je od.očiio avtorki »Mačke« in »živalskih dvogovorov« prirediti velike slavnosti — a tu je padla v vse te priprave vest, da so gospodje, ki odločujejo o podelitvi »rdečega traka, ki rase iz vratu«, naknadno ugotovili, da manjkajo slavljenki še polni trije meseci do dobe, ko bi mogla prejeti najvišje odlikovanje, in da se niso mogli odločiti za izjemo. V kakšnem drugem primeru bi zbudila takšna vest mogoče potoke solz. vihar v gozdu dnevnega tiska, pooblačenje političnega neba — v Colettinem primeru pa vsega tega ne more biti. Zato, ker je sama sprejela to vest z uprav starogrškim stoičnim mirom in je potolažila svoje častilce z značilnim sko-migom rame: »Lepo — pa drugič!« Na zadnje ji je zelo všeč, da so jo našli ob neki priliki za nekaj premlado — to, pravi, se ji ž* dolgo ni več primerilo. Colette bo v ostalem tretja ženska, ki jo bo doletela najvišja čast, ki je na Francoskem ST>Ioh možna. Prva je bila nedavno tega urarla pesnica grofica de Noailles, druga pa 70-letna sestra Leonie, ena naj-priljubljenejših oseb na Francoskem, prednica ženske kaznilnice Saint Lazare. štiri desetletja žalosti, revščine in uporov je gledala že sestra Leonie. ki skriva v svoji hrapavi, kmečki zunanji obliki in za krepko govorico nesnončno dobrotno srce. Ni samo nadzornica nad nekoliko stotinami bolj ali manj upornih jetrne, temveč ji je naložena tudi težka naloga, da spremlja na ■;mrt obsojene na zadnji poti in jim deli to-^žbo. Sestra Leonie je tako spremljala tu-'i Mato Hari na morišče v Vincennes in ^ ie tam jokaje poslovila od nje. Ob tej jriliki sta se onesvestila vojaški duhovnik in eden izmed infanteristov iz čete, ki ji je bilo ustreliti znamenito plešočo vohun-ko. Sestra Leonie ima nesrečnico še danes v dobrem spominu in govori o nji bolje nego njeni življenjepisci. Te tri ženske, dve pesnici in nuna, bodo torej prve tri ženske, ki so doživele najvišjo vseh zemeljskih časti. Bolj nenavadne družbe si ni mogoče misliti in Colette sama, nekdanja zvezdnica podeželskih va-rietejev, članica potujočih igralskih družin, žena bulvardnega pisatelja erotičnih romanov itd. itd., si gotovo ni sama nikoli predstavljala, da bo nekoč eden izmed sestavnih delov v tej družbi, še manj pa si bi mogel to predstavljati njen oče, pošteni, samonogi stotnik Juavov Colette, vitez častne legije, ki je zmerjal svojo hčer Si-donijo za vraga in črno ovco v družim, za največjo razposajenko med otroki. Dolgo je traialo, da so se navzlic vsem svojim revolucijam do dna konservativni Francozi odločili deliti komanderske križce častne legije tudi ženskam. Odslej jih bodo menda bolj upoštevali. Kot naslednjo kandidatko imenujejo že veliko igralko Ce-cile Sorelovo. čudno pa je, da si še niso izmislili podeliti rdeči trak največji vseh Francozinj, gospe Curiejevi, ki je že za življenja pridadla nesmrtnosti! Prostorno obuvalo, čiste nogavice == Mnogi jludje mislijo, da je mogoče s posebno pogostim1' toplimi kopelmi in skrajno čistočo odpraviti neprijetni pojav potnih nog. s tem dosežejo le to, da se jim koža na nogah še bolj omehča in postane gobasta, tako da se pot lahko še bolj zajeda vanjo in jo razkraja. Naravno, da je treba paziti na snago nog. toda če so nagnjene k potenju, tedaj jim tople kopeli ne pomagajo, temveč šele drgnjenje z alkoholom, salicilnim špiritom itd. Posebno pažnjo je posvečati obuvalu, kajti od razkrajajočega se potnega usnja izvira v prvi vrsti neprijeten duh Tesne nogavice niso priporočljive, prej prnie (onu-če), kakršne so bile nekoč v rabi in ki se lahko večkrat na dan izmeniaio in operejo ter prekuhajo, tako da so vedno čiste. Tudi nogavice je treba često oprati. Predno se obujemo b* morali noere, zlasti med prsti pošteno po+resti s praškom zoper potenje (40 delo' rižf»vp mnVie. 60 dplov ?m«k-ca in l g saliciir>e kis'dr>°> in tudi nogavice bi morali tako naprašiti. Obuvalo ne sme biti v nobenem primeru tesno. Poleti so lahko polčevlji vsekakor priporočljivejši, in sicer svetli, ne črni, ker ti se bolj ogrejejo. v čevelj damo debel vložek iz pivnega ali filtrirnega papirja, ki ga pa moramo izmenjati vsak - dan n sežgati, čim sezujemo čevlje. Celje same, kakor tudi nogavice je treba često zračiti in sušiti na soncu. Notranjost čevlja je dobro oškropiti s formalinskim špiritom. Ce vse to ne zaleže, je treba poseči še po radikalnejših sredstvih. Teden ali dva, vsak dan dvakrat moramo nogo, podplate in prostor med pr-r.ti temeljito namazati b 3—10 odstotnim formalinskim špiritom. To znojne žlezp tako oškoduje, da se mora znojenje vrniti v normah)' tir al' popolnoma prenehati. Odpravi potenja na nogah ne škodi našemu zdravju na noben način, kakor mislijo stare tete. Čitafte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Bela lastovka Neki letoviščar poroča iz Diirnsteina, da je videl belo lastovko, ki se je izvalila v lastavičjem gnezdu poleg štirih drugih la-stavičjih mladičev, ki so bili normalno črnega perja. Dokler se niso mladiči razpeljali, je bila bela lastovka stalno pri gnezdu, pozneje pa si je prebrala bivališče. Pendreki pod ključem Pruski notranji minister Goring je izdal odredbo, da mora policija odložiti gu-movke, s katerimi je zadnje čase ob vsaki priložnosti opletala po glavah in hrbtih svojih žrtev. Pendreke so spravili in zaklenili in ostanejo spravljeni samo z\ izredne priložnosti. Pustili so jih samo napadalnim oddelkom, policija pa jih v vsakdanji rabi ne nosi več. Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpolentnih osebah, sati-karjih in hemoroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. V dobi industrije si mora tale orangutan služiti vsakdanji kruh s tem, da kotali avtomobilske obroče iz gume Okus krompirja in gnojenje V zadnjem času so izvršili mnogo poskusov, da ugotovijo učinek umetnih gnojil na okus krompirja. Nemški poljedel. strokovnjak Throm, ki se bavi s takšnimi poskusi sistematično že 5 let, pravi, da slab okus nikakor ni posledica gnojila, temveč njegove napačne rabe. Problem je le v tem, da posamezna hraniva v gnojilu — naj si bo naravno ali umetno — v pravem razmerju pomešamo. Vsako bistveno neupoštevanje tega pravila ima lahko za posledico poslabšanje okusa. Glavna hraniva so, kakor znano, dušik, fosforna kislina, kalij in apno in če jih posamezno in enostransko dajemo rastlini v preveliki meri, se mora to maščevati s slabšim okusom. Tega tedaj ne zagreši gnojilo samo, temveč naše lastno napačno postopanje. Vsak poljedelec in vrtnar bi se moral potruditi, da najde pravo razmerje v hranivih za svojo zemljo. Potem lahko brez skrbi uporablja tudi umetno gnojilo, ki bo okus prej izboljšalo nego poslabšalo. V letalu skozi polarno noč Ruska vlada bc osnovala na rtu čelju-skinu, najsevernejši točki Azije, postajo za letalski promet. To bo najsevernejša letalska baza na svetu, ki bo razpolagala s tremi težkimi letali najmodernejšega tipa. Nje namen bo v prvi vrsti raziskovanje Aktide, za kai se bodo poleti vršili vse leto. Poleg proučevanja meteorologičnih posebnosti Arktide bo postaja skušala najti tudi primerne poti za pomorsko plovbo v teh krajih, ki so posebno ogroženi po ledu. Poleti se bodo vršili redno tudi v noči; za primer zasilnih pristankov bodo letala opremljena s primernimi svetlobnimi signalnimi pripravami in seveda z radtom. Konec Eremitaže Ruska vlada že več let prodaja posamezne umetnine iz petrograjske Eremitaže, zdaj pa je sklenila, da se popolnoma opusti ta zgodovinska zbirka ruskih ljubiteljev umetnosti. Londonska galerija pravkar razstavlja slovito Tiepolovo sliko »Banket pri Kleo-patri«, ki je spadala med standardna dela Eremitaže, katero si je pridobil muzej v Melbourneu. Povod za prodajo te umetnine je dalo ruski vladi pomanjkanje deviz, zadeva, ki dela Moskvi velike preglavice. 15 let je živel od tekočin V londonskem predmestju je umrl 72-letni Edvard Booth, ki ni poslednjih 15 let svojega življenja zavžil nobene trde hrane. Popil je vsak dan 4/5 1 mleka in pol steklenice whiskija. ANEKDOTA Bogat francoski marki je imel lepo srebrno posod je ,med drugim kupo v podobi tigra. Eden njegovih prijateljev si je to kupo izposodil, da bi dal podobno napraviti tudi zase, a jo je potem pozabil vrniti. Čez več mesecev si je hotel izposoditi tudi srebrno solnico v podobi raka. Marki mu je odgovoril; »če se ni tako brza žival, kakršna je tiger, vrnila po toliko mesecih, se bojim, da bo trajalo pri dosti počasnejšem raku še več let. Zato mi oprostite, če vaši prošnji ne morem ustreči.« VSAK DAN ENA »Očka, pojasni ml, ali je cebra prav za prav bela žival s črnimi progami, ali črna žival z belimi progami?« Žične vloge po 109 Din žične vloge lz izvanredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. „WEKA", MARIBOR 9* Rabljene avtomobile tovorne in osebne, nekoliko zadnjih komadov po ponovno znižanih cenah proda JUGOŠKODA D. D. ZAGREB Zastopstvo: E. ROSA, Ljubljana, Poljanska cesta 69. 8376 Specijelnl en tel oblek, ažurlranje, predtLsk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo prt Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela štrukeL Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, Izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79 FOTO AMATERJI ! Neobhodno potrebna vam je ravnokar izišla FOTOKNJIGA (Din 40) Dobi se v vsaki knjigarni, foto-trgovini ali pri Foto-Reviji, Zagreb, Dalmatinska 6. 217 TOVARNA KANDITOV IN ČOKOLADE išče mlajšega, toda dobro vpeljanega PREDDELAVCA za fourre, dragee i. t. d. Natančne ponudbe pod »Popolnoma zanesljiv 1000—1200« na oglasni oddelek »Jutra«. PLANINSKI DEKLIŠKI POČITNIŠKI DOM Reichenau a. d. Rax (Semmering) šport, (tenis, plavanje), dopomočni pouk v jezikih, cene času primerne. Pojasnila: VilJenpen-sionat B. Freylers Nfg. A. Metzger. VVien XIII. (Alt Hietzing), Maxingstrasse 6. Telef. R 35-2-75. 211 mvmttmmm* Visokospoštovanemu gospodu Dovoljujemo si tem potom izreči našo najprisrčnejšo zahvalo gospodu pri-mariju dr. Rihardu Ju^u, ki nam je rešil s spretno operacijo našo nadvse ljubljeno mater, katero smo že kot izgubljeno objokovali. Za velikodušno in požrtvovalno rešitev ostanemo vedno hvaležni 8414 otroci Nežike Kukmanove. SPOLNE BOLEZNI sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih Injekcij, brez živega srebra in salvarzana, priprostim, toda radikalnim potom. Tisoči žen in mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! Pišite nam in mi Vam pošljemo zastonj razpravo, kako se iznebite bolezni. In tako se bo3te šteli med srečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nusle, Božetechova ulica 10, J. 17. CSR. 162 Z balzamovim delovanjem kisikove kopeli se Vam bosta povrnila v 4 dneh zdravje in lepa oblika noge. h„ Z'J'Va eosp" 1'ZS'"^ zv 'IS.- « Havojske gitare. kromalicne harmonike, trube. saksofoni Ltd. po najnižjih cenah. ZAHTEVAJTE bpesplačni poučni eje/vj-jFC- Umrl nam je danes ob 15. uri po daljšem bolehanju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, zlati mož in oče, predobri brat, stric in svak, gospod nadučitelj v pok., ljubljanski meščan in občinski svetovalec, podpredsednik Učiteljske tiskarne, odlikovan z redom sv. Save 57. stopnje i. t. d. Pogreb bo v ponedeljek, dne 24. julija 1933, ob 17. uri lz hiše žalosti, Prečna ulica št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo ga v častnem in trajnem spominu. V Ljubljani, dne 22. julija 1933. Globoko žalujoča rodovlna Likozarjeva. f UPRAVNI SVET in NADZORSTVO UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI javljata, da je zaslužni in spoštovani tovariš in sotrudnik, gospod Anton Likozar nadučitelj v pokoju, podpredsednik upravnega sveta, ljubljanski meščan in občinski svetovalec, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje danes ob 15. uri po daljšem bolehanju umrl. Pogreb preblagega pokojnika bo v ponedeljek, dne 24. juliia 1933, ob 17. uri iz hiše žalosti. Prečna ulica št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Časten mu spomin! V Ljubljani, dne 22. julija 1933. Kastaly-jin dekliški počitniški dom, veliko lastno posestvo tik ob jezeru, v Unterach am Attersee (SolnograSko). Vsak šport, dopomočno poučevanje v jezikih. Pojasnila: Tochterpensionat v. Kastaly, Wien VIII., Langegasse 65. Telef. A 27-4-22. 210 BORZA ROBE, DELA IN POSESTI »Jutrov« mali oglasnik donaša vsakomur velike koristi. Najcenejše in najprijetnejše počitnice uživate v toplicah Medija - Izlake Penzija Din 40*— 8428 Uran krema - idol kopalke Z Uran kremo namazana kopalka in kopalec se lahko izpostavi najhujšim solnčnim žarkom; koža postane temno zažarje-na, lepe bakrena-ste barve, toda se ne opeče, niti ne razpoka. Bakrena-'a barva domini-ra danes vsepovsod. Bela, bleda kaže bolehnost, bakrenasta, žarka cvetočo mladostno lepoto. Torej samo URAN krema naredi žarko, temno bakrenasto kožo. Iščite izrecno URAN kremo za solnčenje povsod! PARFUMERIJA URAN LJUBLJANA 8427 1 fnttifa* odjemalcev ima tvornica glasen Melnel A Herold, torej več ko vse drug* glasbene firme v Jugoslaviji skupaj. To gotovo nekaj pomeni In zato zahtevajte tudi vi predvsem IcataUg, od Din 69'— te tvrdke, ki ga dobite brezplačno. Nudi se vam: violin Ročna harmonike n „ 69"— Mandoline „ a 99'-» Gitare „ ,, 148" — Havajske gitare, saksofone, kromatlčne In klavlrharmonl-ke Itd. tiieutd & HecMi tvornica glazbll In har-, monlk, prod. podr. Maribor št. 101 Tkalske mojstre sposobne, za gladke in Revolver tkalske statve, vajene samostojnega dela, z večletno prakso iščemo za veliko tkalnico pisanega blaga. Ponudbe pod značko: »Pouzdano« na oglasni oddelek »Jutra«... 8406 SVETOVNO ZNANI RDECILI ZA OBRAZ Cendre de rose in rouge mandarine ln nadaljnjih dvanajst prekrasnih nljans BOURJOIS PARFUMEUR-PARIŠ pomenijo dovršenost v negovanju lepote moderne dame, ki se nikdar ne dajo doseči. Slabe potvorbe bi vam mogle povzročiti huda razočaranja. Boiir jois - ParSumeur izdelovalec modernih kreacij parfemov: SOIR DE PARIŠ, PRINTEMPS DE PARIŠ, MON PARFUM, FIANCfiE. Cene malim oglasom Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm l.—. Po Din l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«. »Kapital«, »V najemi, »Posesti, »Lokah«, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Dm 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase ie plačati pn predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. VI ZA MORETE DOMA ne da bi zanemarili svoj redni poklic, izpopolniti svoje praktično izkušnjo s teoretičnim znanjem sodobne tehnike ali sebi zasigurati donosen položaj v industriji in tehničnih strokah z učenjem na Jugoslovenski sekciji Politehničnega instituta v Parizu, ki nudi potom pismenega (dopisnega) pouka vsaki osebi možnost, brez ozira na starost, poklic, predhodno stopnjo izobrazbe, materijelno stanje, da dobi potrebno znanje v elek-tro-strojni in arhitektonsko-stavbeni stroki in to: monterja, risarja, nadzornika, pomočnika inžeujerja in inženjerja. Tečaji so pisani razumljivo in v jugoslovenskem jeziku. Po dovršitvi študija in položenih izpitih dobe učenci odgovarjajoče diplome. Vpis v posamezne sekcije se vrši stalno. Za vsa potrebna pojasnila o programu »B« itd., ki jo damo brezplačno, se obrnite na Institut Polytechnique, 53-ter, boule-vard Suchet, Pariš (16-e), 94 Službo dobi Vsa-ka beseda 50 par; za da>anie naslova ali za šifro M 3 Din. (1) Glavne zastopnike xa Trebnje, No^io mesto, Črnomelj * in Metliko ter lokalne zastopnike za ves teritorij Dravske banovine išče znana domača zavarovalnica. Os<-be z_ veli-k:m poznanstvom naj viole ponudbe [>od »Dober zaslužek 13« na oglasni oddeiek »Jutra«. 21442-1 Milarski mojster ve?« izdelave vseh vrst mila. a specialno pralnih, dobi mesto. Ponudbe na og!asai oddelek »Jutra« pod »Sapunar«. 2'.570-l Ožen»en poljedelski par »prejmemo takoj. — Žena mora znat.! moiztii in ne kaj kuhati. Plača po do-givo n. Isov3,k. Zagreb, Mskslmiiska c. 64. 21492-1 Frizerko pe-fp-kt-no dpiavtko v železni in vodni ondu'ac:iji z večlet/no pommčniško prakso sprejmem takoj ali po dogovoru tudi pozneje v »talno službo. — 5*ffan Doihaj. Maribor. Gos/poska u!. 38. 2-1700-1 Otroško varuhinjo boljšo, sprejmem k dveletnemu dekletcu. Samo f-edna dekleta z letnimi »pričevali i.„ vešče nem-šč.ine pridejo v poštev. Vprašar.i: Dr. M"wt:novid Vi R-adivoievič, Vukovar 21602-1 Dekle mojoče revnih staršev, iščf.m Z3 varuhinjo odras-l'h otrok in ki bi znala nekoliko kuhati pri vdovcu na deželi, z vso oskrbo: zraven bi fe lahko iziič:'a d-~b-e obrti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >Obrt-nlk«. 21567-1 Prodajalca a^i-lneja in v sadi. stro izurjenega. iščem za razprodajo štajerskega sa d 3 na t-rgu v Ljubi ja »e dostavi franke in v komisijo. Kavcija 4—5000 D'n. Ponudbe na o?'asni oddelek »Jut-a« p.-.i »Sadje«. =>:.im-i Natakarica pridna in poštena, z do brimi spričevali, dobi službo takoj na deželi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21677-1 Prodajalka mešane stroke, starejfa moč, marljiva in poštena. do-bi službo. Vse v hiši. Ponudbe z navedbo službovanja in zahtevki na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »ono«. 21705-1 Gospodinjo čedno, pridno pošteno išče samostojen boljši gospod. Cenjene oferte na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ta-k3jien nastop«. 21735-1 Služkinja dobi službo na gostilni, po £ro j poštenost in prikup-ljiva zunanjost. Ponudbe na ojlas. odd. »Ju-tra« pod šifro »Mladost«. 21712-1 Starejšo kuharico piprejmem 7-a žand. stani-co v Loki pri 2usmu. 21711-1 Prodajalko mleka izvežbano. pošteno in snažno sprejmem 30. julija. — Ponudbe na o g'a sni odde-l°k »Jutra« pod »30. Milij«. 21753-1 Praktikanta absolventa trgovske ali meščanske šole, z nekaj denarja proti garanciji, rabim takoj. Izvenredna prilika in vsestranska Iz ii-rienost za dobro bo-dočinost. — Pon>ud!bp pod »Stalno« na podružnico »Jutra«, Celje. 21728-1 Kuharico Zanesljivi ženski nudim takoj v Ljubljani pospravljanje lokala in i« ka=:ranje dopoldne. Potrebna srotovina 2500 D;n, začetna p'«ča 400 D;n. — »Frizer«, Mlinska 8. M ari bor. 21761-1 Gosoodinia mlajša. pridna, vajena fino kuhati, likati i samostojno opravljati vsa hišna d<-la — razen perila — se išče za malo gospodinjstvo za 1. avgust v Sevnici. Ponudbe s sHko in točno navedbo dose-dan::h službovanj na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sevnica«. 21624-1 G. Th. Rotman: Nove prigoda g*?spoch d-užabnioo za dobro-idočo slaščičarno sprejmem. Ponudbe s topnimi podatki in razpoložljivim kapitalom na oglasni oddelek »Jutru, pod »Kuharica-družabnif«« 21661-1 Strokovnjaka event. družabnika rabim za večjo dnevno Izdelavo pivovarniških sodov pri objektu s parno silo. Ponudbe na osi. odd. »Jutra« pod s>Sodi 10«. 21820-1 Iščem varuhinjo k 15 mesečnemu fantku za čez dan. brez hrane. Fača po dogovoru. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21842-1 Izučen vrtnar išče službo, star 33 let, marljiv in trezen, z znanjem srbohrvaškega in nemškega jezika. I. Jak Ič, Mestni trg 8/U. 211663-2 Šiviljska pomočnica s krojno izobrazbo. dobrimi spričevali, želi za pos!en:a v Celju. Naslov v podružnici »Jutra« Ce fcje. 12 703-? Indust. knjigovodja bil-ancist, blagajnik in nemški kiorespondenit, z dolgoletne prakso, išče službe. Ponudbe na po družnico »Jutra« v Celju r>od značko »Bilancist«. 21883-2 Vajenca za čevljarsko obrt sprejmem. Prednost tisti, ki se je že učil. Travnik, Trebnje. 21566-14 Vajenca poštenih staršev sprejmem za pekovsko obrt z vso oskrbo v hiši, drugo po dogovoru. Naslov v o*'., oddelku »Jutra«. 2.1669-44 Službo tekača raznašalca z lastnim kolesom. opravljal bi tudi vsa domača dela. iščem. Po poklicu sem strojnik. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21710-2 Več gospodinjskih pomočnic priporoča gospodinjam posredovalnica v Selenbur-govi ulic-i 7/1. Brezposel na dekleta dobe službe in prenočišče. Naroča se list »Gospodinjska pomočnica«. 21758-2 Služkinjo iščem za vsa gospodinj s.ka dela. Zglaeki se po 15. uri. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21841 1 Mlado postrežnico ki zna kuhati Iščem. — Miklošičeva c. 34 2. levo. 21897-1 Gospodinjo izobraženo sprejmem k gospodu z otrokom. Samo res zmotne naj pošljejo ponudbe, če mogoče s sliko na o70 Travnovaščanov, ki so se zmedeni .u.i iaza«.. Pekov, vajenca in pomočnika sprejmem takoj. Vajenec ima oskrbo v hiši. Ponudbe na podr. »Jutra« Jesenice pod »Pošten«. 21859-1 Izurfeno nletilio »p-ejmem. Naslov v ogl oddeku »Jutra«. 21936 1 Čevljar, pomočnika ki mi posodi v gotovini 2000 Din proti dobri garanciji za 2 meseca sDre.imem v stalno službo. Ponudbe je noslat.l na osi. odd. »Jutra« ood značko »200H Pin« 21871-J Službe išče Vsaka beseda 50 par: za dajenje naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) Pekov, pomočnik zmožeD kavcije, vojaščine post. išče stalne službe Cenjene dopise je poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod znač-ko »Priden«. 21393 2 Mesarski pomočnik mlad. vojaščine prost, trezen in pošten, s šoferskim lzp:tom. želi kakršnokoli nlnžbo. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Ce-■vu pod značko »Marljiv« 21611-2 Pletilja išče mesta. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 21614-2 Mlinar, pomočnik vajen valjčnega in navadnega mlina, išče službo. Nastopi takoj. Ponudbe pod »Mlinar« na podružnico »Jutra« Maribor. 31542-2 Mizar. dobro pomočnik zučen v pohištvu :n stavbi, išče službo. — Br-ečko Aiojiz, Jurklošter 7, Laško. 216S9-2 Gospodična-Nemka ki zna ku-hati in šivati, išče službo kot pomoč sospodinji pri boljši rod b;ni. »re tudi k enemu otroku. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma-i. boru t>od zuačiko »G. H.« 21604 2 ' Plinski kuhalnik prima. dvoplemenski. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ku hainik«. 21752-7 Trgov, pomočnik mešane stroke. obenem tudi šofer, bi želel sprejeti službo. Najraje pri trgovskem, potniku ali karkoli sličnega. Zanesljiv v vseh ozirih. Reflek tanti na i pišejo na na Ivan Sa-tler, Gornja Radgona. 21601-2 Lesni manipulant z večletno prakso, verzi-ran v prevzemanju in oddaji lesa ter vseh pisarniških poslih, razpolaga s prvovrstnimi referencami, želi stalnega nameščenja. Cenj. vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lesni manipulan-tc. 21627-2 Samo 600 Din mesečno želi za mesto in-kasanta, sluge, moški srednjih let z znanjem nemščine: lahko položi kavcijo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21782-2 Mesto sluge ali skladiščnika iščem. — Položim kavciio. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21780-2 Fotografi, drogerije Fotoamat-er z večletno prakso išče kakršnekoli službo. Ponudbe pod značko »Sppci;aliist« na osrlasni oddelek »Jutra«. 21779 2 18 leten fant išče službo za raznaša-nie paketov, peciva ali ka.1 primernega. M. Si-monio, Zavrče 16 pri Ptuju. 21850-2 Gospodično vajeno knjigovodstva, gospodinjstva ln šiva-nia želi službo za takol, tudi k gospodu z enim ali dvema otrokoma. — Ponudbe ood »Marij 1"!»* na o^iistil odd. »Jutra«. 21840-2 Kuharica - gospodinja srednjih let, pridna, poštena. iš*e mesta k kakim gospodom ali k orožnikom itd. Ponudbe D od »Skrbna gosno-dfnia« na ogl. odd »Jutra«. 21828-2 Kuharica stara 50 let. išče mesta v Ljubljani. Zna tudi šivati Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kuharica«. ai846 2 Deček 15-leten. poštenih staršpv. s 3 razredi meščanske š>!e. prosi za mesto kot vajenec v trgovino meša n^ga baga. kjer bi imel hrano in stanovanje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »CeJje ali okolica«. 21928--? Vajenca za avto kieparstvo sprejmem. Dudek Aio-jz. Glin-ška d. 316M-44 Pekovskega vajenca z vso oskrbo sprejmem takoj. — Ant. Smrekar, Mokronog. 21714-44 Trgovski učenec s primerno šolsko izobrazbo, priden, zdrav in močan se sprejme. Ponudite na tv-rdko: Ivan Rojnik, Sl-ovenjgradec. 21716-44 Učenke sprejmemo za strojno vezenje. »Juljana«, Sv. Petra cesta 55. Istotam se entla po 50 para. 21836-4'! Tri vajence sprejmem iz Ljubljane za mehaniko. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mehanika«. 21847-44 Tesarski mojstri tesarska dela oddaja Craa-Kaoliln, Tavčarjeva 13. 21750-3 Agilne akviziterje sprejmemo za razpečava-nje vsem pridobi tnrlkom po-t.rehne knjige v vseh mestih. Dober zaslužek v gotovini. Ponudbe na Pu-blieiitas, Zagreb, Ilica 9 pod »br. 34Š07. 21621-5 Potnik modne stroke, v Slovenji dob-o vpeljan, išče počno kolekcijo proti proviziji. Ponudbe na og:asn: oddelek »Jutra« pod »Provizija«. 21810-5 Inozem. tovarna patentiranega aparata za konserviranje sadja Itd. s skladiščem v Ljubljani ^>če po vsej Jugoslaviji zastoonike proti visoki proviziji. — Prednost, kateri razpolaga i o z kavči 1 o in pod-za-stopnlkl. Obširne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Saxonla« 21885-5 Pisalne mize pult, stelaže in drug inventar proda Petan. Dalmatinova 10. 21587-o dinjstva in kuhe. ponudbe na oglasni oddelek »Ju tra« pod znač.K.0 »Vzorna in snažna« 21935-2 Prodajalka mešane stroke, stara 25 let, želi menjati mesto, šla bi ttidl na gostilno, ker je vaiena vseh hiš-n'h del. Nastop do 15. aveus^a. Ponudbe na vodm^nlco »Jutra« v TvbtvUah pod Sifrn »Prodajalka«. 2860-2 Mesfo gosno^inie išče m\ada izobražena sro-spa. ki zna izvrstno kuhati. šivati in voditi gospodi n;s.?v.o. v mesto ali na graščini. Cenj. ponudbe na oglasni oddelpk »Jutra« pod šifro »Pridna moč«. 21947-2 Izobražena gdčna želi mes'ta k otrokom k bo!:ši družini. Ponudbe pod »Ljubim otroke« na oglasni oddelek »Jutra«. 21591 2 50 para entlanje vezenje zaves, monogra-mov. gumbnic. zastav izdeluje 'ndustrija »Ju-l^an"«. Sv. Petra enc-ta št- 55- 21883-3 Kdiiw išče mesto pot nlka, plača za vsako besedo 50 |>ar: ia da lanje naslova ali za ! šifro 3 Din. - Kior I sprejema pomike, pla ča besedo po i Din; ! za dajanje naslova ali ; sa šifro pa 5 Din. f5vj Tražim zastupstva ali pidzastujisrva za giad Osijek i okolinu, dobro »•am uveden kot špeceraj-skih i pomednih radnia. Oijenj. ponude »lat,i na Armin SzegS, Osijek I., Ilirska 18. 21416-5 Otmena dama išče zastopstva. Ima 5-letno pr«k«o. Zagreb in okolica. Govori sloven,-ko. srbohrvatsko in nemško! Ponudbe pod »Praksa« na ogasni oddelek »Ju:-a«, 21729-5 Pozor! Ne preglejte! Našo novost potrebuje vsakdo. posebno v tpm bolestnem času. Prilika, da si zaslužite premoženje. 50%ni zaslužek. Zastopniki in taki. ki hoč.e-'o pos at.i. naj pišejo na Pioo, Tyrševa 36. 21909-5 Potnice (znojnice) bele, črne in poza naj boljše kakovosti priporoča Osvald Dobeic, Ljub ijana. Pred Škofijo 15. 21509 6 Opeka zidna in strešne. poceni najirodaj. Kominv. Ljubljana - Šiška, Medvedova 28. 21427-6 Mesarski puli z blagajno, voz zaprav-Ijlvček, plinsko peč za kopalnico ter novo re-gtstrir - blagajno »An-ker« prodam po ugodnih cenah. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 21202-6 Otroški vozički in gaibice z'ožJ jivfi s"o'čkil. igralni vozički najcenejše pri M. Tomšič. Sv. Petra c. 52. 21673-6 Za turiste! šatore, vreče za spavanje, športne plašče v najino dernejši in na'cenejši izdelavi Makso Salgo K. D. Osijek. 220-6 1 m3 suhih drv sekan;h. bukovih. 105 D!n. Sekana bukova drva vezana v kolobarje po 6 Din. sekana mehka drva veza na v kolobarje po 5 Din nudi v skladišču St. Krže Siard. Trnovski pri»'an 12. Trsovci popust! Dostavi tudi na dom. 212-6 Kino-aparat kompleten, za predvajanje nemih filmov, prodam za M sodno cenilne vrednosti. — Natančnejša pojasnila daje plačilni na takar hotela »Uaion« Celiu. 21607-6 Paviljon za gostilno ali delikateso, pripraven na veselič-nem prostoru na velesejimu prodam po ceni 7000 Din. Pismene ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod »7000 Din«. 21736-6 Kartotečna skrinjica ogTijavarna, se ugodno proda. Ogleda »e pr; tvrdki Drago Schweb Ljubljani. 21760-6 Klavir (Stutzflflgel) znamke »ohištva. dne 25. Juliia 1933. «/<14. uro. Dol. Lendava, Oiavna ul. 97. 21802-6 Gramofoni 250.—, damastni namčz,™' prti 40.— Din; modni aumbi (gro«) 10 Din, !i-kerm servisi 35 Din. Ser-viitor pasta za t.'a 10.— Din. Chcpero Tyrševa 36-21910-6 Eksistenčno obrt prodam radi bolezni. Potrebno 10—20 tisoč Din. Znatje nepotrebno. Pišite A. PustOisiemše-k, Celje. Ljubljanska 10. 21929 6 Vrtne stole zložljive proda Trlbuč, Glince. Tržaška 6. telefon 2605. 21903-6 Staro pohištvo ln jedilnico poceni prodam. Vprašati v Gosposki ulici, trafika. 21912-6 Izredna prilika Store (zavese), fllet ročno delo, samo 300 Din komad, proda iz pri;azno-sti pri »Korošici«, Po! lanska 5. 21945-C Sedežno banjo novo, po c pni prodam za 220 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21930-č Pozor ženini in neveste! Kraine hrastove češnjeve spalnice Din 4000, jedilnice Din 400U, kuhinje Din 800. Vam nudi in jamči za solidno delo tvrdka Golima .'er. Ljubno Podnart, Gorenjsko. Tam prodam motor s prikolico »Ariel«. 21568-12 Pohištvo Na obroke. Na hranilne knjižice, šperane orehove polltl-rane spalnice, češnje ve masivne politirane spalnice, šperane spalnice 3000 pleskane spalnice 1800 kuh. oprave 850 Kuh. kredence 450 postelje 200 Vse drugo pohištvo dobite najceneje pri mizarstvu »Sava«. Kolodvorska 18. Miklošičeva 6. Telefon 2780. 21819-12 Odprt avtobus prodam. — Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod »19 62dežev«. 21797-10 Motorno kolo proda tudi za knjižice Grašek, Masarjrkove 12. 21865-30 Avto ▼ najboljšem stanju, Itt-ri-sedežen, z nov* pnevmatiko ^'tftsno takfo, E malo vporabo bencina, prodam pod povoljnijns no goji. Ogledati v ge-eži šojman v" Ceiju. 21926-10 Rezervne dele za laške vozove najhitreje dobavi Lučič. Ljubljena, Florijaruska ulica »t. 4. — Trst, garaža S. Fran-etiesco. 20958-10 Prehrana Pohištvo Vsakovrstno politlrano, pleskano v različnih lesovih. spalnice, jedilnice. gosposke sobe. kuhinje ln razne tapetniške izdelke Vam nudi na hranilne knjižice in na obroke Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani. Vegova 8. 21837-12 Železen štedilnik dobro ohranjen, prodam. Robbova ul. 21, za Sv. Krištofom. &1963-6 Malinovec limonado, oranžado, marmelado ter novo kislo zelje nudim vsako množino najceneje. Ho-man. Sv. Petra cesta 83. Ljubljana. 21954-6 Trodelno omaro ln pis. mizo ugodno prodam. A. Prelog, Marijin trg 8. 21955-9 Kupim Ogla-si trg. zaačaja po 1 Din beseda; ia dajanj« naslova ali za šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega »nagaja vsaka beseda 80 par; za dajanje naalova lit za šifro ps 3 Din. (7) Modele za izdelovanje cementnih cevi v premeru 15, 30, in dr. kupim. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 21564-7 Dve omari dobro ohranjeni, kupim. Ponudbe pod »Omara« na iglasni oddelek »Jutra«. 21660-7 Vinsko posodo zdravo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Ju.tTa« pod šifro »Vinska posoda«. 21625-7 Sliko pokopališča na Cima Dodici iz leta 1916, bivšega 16. avstrijskega pešpolka. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pokopališče«. 21746-7 Plahte dobro ohranjene kupi Špedicija Turk, Ljubljana 21637-7 Pozor ženini in neveste! zaradi pomanjkanja prostora imam naprodal več modernih spalnic ln kuhinj iz trdih ln mehkih lesov, po konkurenčnih cenah. Mizarsko Ličen. Dunal-ska 35 in 69 21882-12 Kdor nudi prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor i£č« prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifro 3 Din, oairoma 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 Din Otroka epreiimem v dobro oskrbo k 4 letni deklici, (ki je tudi v oskrbi). Več se izve pni Je.nežič,' Ktriževnrl3ka 2, Ljubljana. 21788-14 Vsaka beseda 1 Din: za lajanje naslova ali »a šifro pa 5 Din. (16) Kdo posodi za dva meseca »tare pohištvo (spalnico) proti odškodnini. — Ponudbe na oela-smi oddelek »Jutra« pod »Slaro pohištvo« 2i9il9-12 Spalnico kompletno zaradi preselitve zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 21854-12 Hranilne knjižice Hranilnice kmečkih občin la Din 5000, Hranilnice in posojilnice v Komendi Din 3400 prodam. »Material«, trgovska družba z o. z. Dunajska e. 36. 21515-16 Hranilne knjižice kupite, prodaste. lombardi-nate na-jkulantneje pri: Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška uiica št. 6/II. Telefon 38-33. 20917-16 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (16) Prvovrstne deske smrekove ter parjena bukva kupim. — Ivan Kacin, tvornlca glaso-vii-4ev, Domžale. 21892-15 Avto, ni&to Vsaka beseda 1 Din: Za dajanje naslora ali za šifro pa 5 Din. (10) Kamnovrtalna naprava kompletna, z bencin m o tor-jem 16 k. s. prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kompresor«. 21617-10 Plinski rišo kupim. Ponudbe pod »Rišo« na oglasni odde'ek »Jutra«. 21792-7 Reso na eno ali dive luknji kupim. Ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod »Na vesti ceno«. 21784-7 Plinski reso na dva velika ln en mali plamen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Rešo« na ogl. odd. »Jutra«. 21829-7 Perje 8 Dn kg. gosje. puh. t" volno in žimo za madrace na;reneje pro daja S ara. VVoifova ul. 12 (dvorišče) 207 6 Zlato, srebro, platin kupuje po najvišrh -Inev nih cenah Mariborska onfi neri'a zla->a. Maribor. P« povičeva ulica 9. 186 6 »Anker« registrir blagajno popolnoma novo. prodam po zelo usodni ceni. Na slov v oglasnem odd"'ku »Jutra«. 21579 6 Ferkel tehtnica v dobrem *tatvu nap-n da1'. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod -Rp-kel«. 21807-6 Mlin za sadje in prešo v prav doh-em stanju njodno prodam. — Hotel Bellevue, Ljubljana. 21582-6 Otro«ki voziček moder, ugodno prodam Ulica na grad 8. 21826-6 Otročki voziček na peresih. dobro oh-a n:en. prodam. Trnovo. Vo. lili stradon 7. 21799-6 Inventar za mlekarno, vinotoj. tudi omaro za led. skoraj nov. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 21873-6 Rabljene avto^ume uporabne 5.00—19.4.75— '9.6.00—20 za osebne in 30X5 ter 32X6 za tovor ne avtomobile proda J. Zirovnik. Lj-ubljana. Tavčarjeva 6. 21875-6 Za narodno nošo« moško, proda za 100 Din klobuk, čt-pico. vierižiico in piplco Grašek. Mas«-v kova li. 21867-6 ženski šivalni stroj dobro ohranjen, se proda. Trnovo, Staretova št. 17. 21899-b Otroško posteljo lepo. Iz medenine prodam. Vprašati v hot^u Tratnik. 21895-6 Fotoanarat 9 krat 12 in 9 kaset poceni prod P "o. Grablov-Ig. Od 6. do 7 ure. 21887-6 Oglasa trg. značaja po I Din beseda; za da anje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi »omalnega inač-aia p« r*aka beseda 50 par; m dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (8) 200 knjig od teh polovico iger, pr» dam za skrajno nizko ceno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21868-S Francoska pisma (metoda Lengenscheidt) »elika izd3ja, kupim. Ponudbe pod »22« na oglas, oddelek »Jutra«. 21962-8 /J Vsaka beseda 1 Din-za dajanje naslova ali » ftifro pa 5 Din. (12) Pohištvo Naprodaj ima več različnih spalnih in kuhinjskih oprav po zelo znižanih cenah Josip Kurnik. mizar. Zgornja Šiška pod hribom. 21288-12 Jedilnico češ-njevo. črno. polStira-no. prodam za 3800 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21668-1? Lepa spalnica is trdega lesa. furnirana, naprodaj. Lev6tik«>v» 95. IV. nds.tr. Veseltč. 21793-12 Avto »Ford« v brezhibnem stanju, in več dobro ohranjenih vrat prodam. Naslov v ogas. oddelku »Jutra«. 2142-3-10 Posojilo 4000 Din ieii trgovec in posestnik na deželi proti -'Wnes.eč«nemu vra0:lu, za obresti da 400 Din. po-sojdlo se labko vtojflži na prvo mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovec in posestnik«. 21670-16 Hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke, do 20.000 D;n. kupim. Ponudbe na podružnico s-.Iut.Ta« v Novem mestu pod »Plačam najugodneje«. 21720-16 Kot družabnik sodelujoč, pristopim z 40 do 6O/1OO Din gotovine k boljšemu rentabilnemu podjetju; stavbna podjetja imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Poiir«. 21756-16 Družabnika z gotovino 4—500.000 išč^m za seriozno podjetje. Za sodelovanje samo sposobna sila. Obresti in mesečna plača. Garancija v ne-kretninah. Ponudbe na og!asnl oddelek »Jutna« pod »Vodja pisarne«. 21795-16 Motorno kolo s prikolico, znamke Ariel 549 com, bi zamenjal za solo približno 300 ceni. Babič, strugar, Rečica, Laško. 21415-10 Puch motorje 250 ocm z električno razsvetljavo, prodajam po 4000 Din. Davek plačam. Gregorio, Sent Vid pri Ljubljani. 21633-10 Nov vodni motor na čolnu, 4 do 8 vodnih koles, zgradim. Naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra« 21353-10 Avto-limuzino ki je stala 75.000 Din, prodam za 10.000 Din. — Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Malo vožen«. 21687-10 Dirkalno kolo dobro ohranjeno. prodam. Naslov v oglasnem oddeliku »Jutra«. 21680-10 Fiat 503 Torpedo, rdeč, dobro ohranjen, za vočnio pripravljen. odda ©skrbništvo graš&lne Neukloster. Sv. Peter v Savinjski dolini pri Celju. 21690-10 Tovorni avto eniotonski, v dobrem stanju kupi Gasilno društvo Moste pri Ljubljani. 21760-10 Motor malo rabljen, nemške znamke, 2/3 k. s. na bencin, bencol ali petrolej za vsako uporabo, posebno na deželi prodam. Kunci na1 se oglasijo pod št. »1932 Deut*« na ogl. oddelku »Jutra«. 21815-1P Avtomobile in motocikle svetovnih znamk, naj-noveiše modele, nove, pa trudi rabllene. kupite lahko proti hranilnim kn"*icn»n P'1 ovf.ri-tvrdvi ua, Tavčarjeva r'W 11. 21833-10 Iščem posojilo 300.000 Din pnotj vknjižbi na pr o mesto posestva v vrednosti Din 700.0-";0. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvo mesto 37« 21794 16 Kdo posodi 250.000 Din »/4 knjižic« mestne hranilnice. Vknjižba na prvo mesto milijonskega premoženja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Premožen:e« 21806-16 Kot družabnik pristopim k manjšemu podjetju z Din 20.000. — Ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod »November«. 21796-36 V poslovnih težavah konkurnnih. poravnalnih, posredovalnih in trgov-sko-informa.t.ivinih zadevah se zaupno obrnite na r>£-. oddelek »Jutra« pod šifro »Polletni moratorij«. Priložite znamko! 2187740 Ponujam posojila! Prijave prizadetih ss>r&-jeana »Mar&tan« Maribor, Sovenska 22 (Vpisnin« JO Din vnaprej). 21923-16 Družabnico s kapitalom ali posestnico išče posest-nitk in induetrijec z večjim premoženjem, vdovec bre* otrok. 47 let star, trezen in dober gospodar. Ponudbe na podr. »jutra« Maribor pod »Zeaitcv ni iikljoičena«. 21921-16 Kdo posodi S000 Din za dobo 6 mesecev, vknjižba na prvo mesto. Obresti po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju tra« pod »Na prvo me etn«. 21918 16 Dobičkanosno podjetje v Ljubljana išče kapital do 50.000,. lahko v knj-tici in nekaj gotovine ie •ooiems-ko blago. Tudi so udeležba mogoča. Ver 00st in velik dobiček zs *iznran. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« ood »Tu di manjše sv o te«. 21961 '( Naš bančni oddelek se priporoča za sledeče po6le: Nakup in prodaja vložnih knjižic, krediti vsake vrste, posebno na vlcžne knjižice, Konvertacija bančnih dolgov z vložnlrol knjižicami, placiramo gotovino naj bo'.le ln absolutno varno, lnkaso vsake vrste ln povsod, lombard na vzkladišče-no blago. Poslovni zavod d. d. Zagreb. Naš zastopnik za dravsko banovino, na katerega rc je obrniti je: Rudolf Zore. Ljubljana. Gledalska ulica 12. 21856-16 Praštediono vsak znesek ugodno prodam. Vprašati pod xPraštediona« na oglas, odd. »Jutrar. 21855-16 Veleposestnika - veletrgovca dobavitelja ev. družabnika za trgovino b lesom - kurivom sprejmemo za Ljubljano. — P.azDolagamo z lastnim voznim mrkom, odkla-dalnl prostor ln liiriu-Rtrii^klm tirom. — Ponudb? na ogl. oddelek »Jutra« t>od 21907-16 Vsaka beseda 1 Dinj ta dajanje naslova aJi iifro pa 5 Din. (18) Vinotoč Makovec V!neki dol, Maribor, otvor-jfcu. 216»8-1S Kam pa kam? v Savski Tivoli (•*ez Črnuški mo^t, levo) .n.* pečene račke im pohane piske. Cene zmerne. 21742-18 Kam pa gremo danes? Na Golovec, kjes se bo pekel janček na ražnju ln točila se bo dobra kapljica. Točna postiež-ba. Se priporoča gostilničar.. 21911-18 Hotel »Tivoli« te priporoča. Iz ho m a vina! Konkurenčne cene! 21857-18 Trgovino na prav dobri točki dam v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zaradi bolezni«. 81824-8 Trgovski lokal in skladišče primerno tudi za delavni eo. oddam v naj-em. Naslov v oglasnem oddelku »Jutro«. 21811-19 Mesarijo in prekajevalnico v industrijskem kraju oddam s stanovanjem * 1. avgustom. Naslov v podružnici »J-utra« v Celju. 3:930-19 Brivnica v Celju naprodaj. Ponudbe n« podružnico »Jutra« v O Titu .nt*! Iju pod značko St"«. »V me 3:525-19 Trgovina z mešanim blagom n« I>a vek pni polju ugiodno naprodaj. Potreben ka.pi-tsl 30.000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod iifro »Ugod oc»M«. 21934-10 Gostilna vpeljana na prometnem mestu poleg tržnice se zaradi bolezni proda. Potrebno 35.000 Din. — Zagreb, Pejačevlčev trg 3. poleg Iliee. 21861-19 Za hranilno knjigo Posojilnice Maribor, Narodni dom ali Mestne hranilnice Ljutomea ali za gotovino prodam gostilno sredi Zagreba. — Obrat takoj mogoč. — Prilika točilcem lastnega vina. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« t>od »Gostilna«. 21915-10 V a beseda 1 Din; a dajanj« naslova aH xa iifro pa 5 Din. (30) f-llT ti mm\ j Vsalsa t>, Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Savski«. 21898-20 Posestvo v Sr v;'Ti>ki dolini naprodaj. NaeJov ▼ podružnic' »Jutra« r Celju. 21901-20 Enodružinsko hišo novo, podkleteno, z ogr« jeni m vrtom prodam na Zg. Hudimi it. 48 pri C«1 ju. 21927 20 Brivnico oddam takoj v najem Kranju. Naslov v oglat«. I družnico oddelku »Jutra«. 21371-17 Hišo z vrtom prodam tudi na knjižice v okolici Ljubljane. K«, slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21647-20 Hišo novo »dam za 5 strank blizu tekstilnih tovarn na Gorenjskem prodam zaradi .druži nekih razmer. Potreben kapital aH hranilne knjižice samo 60.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-fra«. 21370-20 Stavbeno mesto v centru industrijskega mesta na' prodaj ali se zamenja proti hranilni knjižici. Ponudbe na Jutra« v Celjij Gostilno dobro idočo, pri g'avni esti in cestni železnic', nddcim v najem z vsem inventarjem. Najemnina nizka. Nasov v oglas, oddelku »Jutra«. 21762-17 Trgovino dobro vpeljano, vzamem v na j m s 1. a W 15. avgu fom z inventarjem ali Vez v okolici Ljubljane. Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra«. 21791-1' Gostilno oddam v najem aH na račun pod ugodnimi po stoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21806-17 Gostilno na deželi ali v mestu vzamem v najem. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 21857-17 Lokali Vsaka. beseda 1 Din; za dajanje naslov« ali ia šifro Pa 5 Din. (19) Brivski salon Vomplet za dve slugi radi bolezni ugodno naprodaj. Dopise pod šifro »Bodočnost 1S3S« na oglasni od-('alek »Jutra«. 2:463-19 Trgovino z meš. blagom »taro, dobro vpelja.no, s stanovanjem in po želji tudi z gospodarstvom, glavno tobačno zalogo, maloprodajo tobaka, in velikoprodajo »olii oddam v najem s 1. 1. 1934. Po trebnl kan:tal 600—800 tisoč Din. Ponudbe pod šifro »Dravska dolina« na o g asni oddeitk »Jutra«. 21414 19 Kompletno žago tnalo rabljetio, polsta-bllno lokomobllo Lanz, VVolf ali Esterer 90 PS tn dva, polnojarmenika. premer 65 in 90, kupim. Ponudbe na Josip Tavčar, Han Pijesak. Bosna. 21304-19 Lokal na Starem trljn. Mdaj ▼(-notoč, oddam. Naslov v o.g'asnem ofldelku »Jutra« 31635-19 Lokal Tyr5eva (Dunajska) 36 ■e odda. 21858-10 »od značko »Letovišče« 21704-20 Stavbni prostor z vrtom in hiša v dobrem stanju, oboje sredi na mesta, poceni na prodaj. Vprašati: Židovska «!. 8, Zidanšek. 21701-žd Nove hiše od 20.000 Din naprej posestva — vile, gostilno prodaja Posredoval««, Maribor, Frančiškanska 21. 21724-20 Posestvo s bi So in gospodars-kim posl-epjem za tri živine, sadni vrt, njive, travnike in gozd z dvema užltiar-iema prodam četrt ure od škofje Loke. Cena 60.000 dinarjev proti g-otovini. — Kupec se lahko takoj vseli. — F-anc Sifrer, trgovec z ui.. Skofja Loka. 21713-20 DvostanovanJ. hišo v bližini centra kupim. — Prevzamem hipoteko. — Ponudbe na oglasni odde-ek »Jutra« pod »Kopalnica«. 21744-20 Nova hiša ali vila enonadstropna. takoj naprodaj. Podrožnik c. IX-"28 21755-20 Odvetn. pisarno v manlšem mestu biv Štajerske oddam 1. septembra. Ponudbe pod »Uvedena pisarna« na ogl. odd. »Jutra*. 21816-19 Lokal 7 ooravo oddam. Ponudbe na ottl. oddelek »Jutra« pod -o Dobro vpeljan«. 21823-1B Hiša tvposobna za razli-ftne obrti z gospodarskim poslopjem in njivo, 10 minut od Brežic naprodaj. Točasno go »tllna. Informacija na ogl. odd. »Jutra« pod »Ugodno prodam«. 31727-20 2 parceli prodam ob Linhartovi ee sti. Naslov v oglasnem oddelku »J>utra«. 21790-20 Tri stavbne parcele zelo !epe, ceno prodam v Mostah na najlepšem kraju v centru: poieg narcel j* že upeijan vodovod, elektrika in plin, v tere-reu tndi pesek za gradnik. Po-tiudbe na Ivan Raiine. trgovec, Moste, Clglerie. Ta 26. 21783>0 Lepo hišo na Viču vsa novo preslikana ln pleska na zunaj in znotraj — 3 sobe, kuhinja in pni tik line (lahko eta tudi 2 enoeobna stanovanja), elektrika, nova pralnica z vodo in 2 drvarnice, velik vrt, približno 900 m1, posebno prikladno za čebelarje. takoj oddam za 500 Din mes»čno stalni s.tr«n- k,j. _ Po.iasnila: Spodnja SiŠka. Goriška ul. 31. po jaliišek Podli m barske ga ul. 21319-20 Kmečko posestvo hiša. velik vrt, travniki ln njive v površini 5 oralov, vse v ravnini ptulske okolice, oropam gotovino 60.000 r>ir Stavbeno parcelo 6W) mJ za Bežigradom, krasna lega. ugodno pro dam. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »110 m!«. 21960-20 Hišico ali de! dvosta.niovanjske biše kupim v predmestju ali bližnja periferiji. Prevzamem tudi večjo hipoteko. Ponudbe pod značko »H. Z. 33.« na oglas, oddelek »Jutra«. 21959-20 Dve veliki hiši ob glavni cesti v Ljubljani. obstoječi iz 18 stanovanj, veliko dvorišče, vrt, delavnico, lokal, pripravne za vsako podjetje, zelo doblčka-nosni, naprodaj. Pismene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Kupčija«. 21932-20 Stanovanje Solnčno stanovanje I Trisob. stanovanje cen.tra.lna lega v 2. in 3. sončno, pa-rketrlrano, I nadstropju. 6 ali 5-sobn«, oadstr., krasna lega, sonč-4 ali 3*obno, krasne so- rrat vrt, oddam takoj, — be, kopalnice, popolnoma Stare tov a 14, Trnov« preurejeno, del stanovanja | 21942-21 uporabljiv za pisarne, po I Enosob. stanovanje oglasni oddelek »Jutra«. oddam odrasli družini. •'1748-^ Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 21955-21 Stanovanje i v. . . pritlično, 3 sobe • priti Kletno stanovanje kllnami oddam takoj ■» obstoječe iz dveh »ob Dravljah ob tramvajski ln pritlklin oddam na postaji. VpraSati v ogla«. Vodovodni c. 11 za 1. oddelku »Jutra«. 21«i.'-ii avgust solidni odrasli družini. 21952-21 Dve dvosobni stanovanji oddam > 1. avgustom za 400 Din na Vodnikovi cesti. Pojasnila daje Sag meiater, Celovška 78. 21707-21 Stanovanja Vsaka bes? d« 50 par: a dajanj« naslov« ali u Hlr« S Din. (21-«) Enosob. stanovanje oddam takoj. Naslov v :del Suho stanovanje eno, odnosno dvosobno, oglasnem oddelku »Jutra«. e kabinetom in pritikli-21742-21 | nanij točen plačnik. Enosob. stanovanje s kuhinjo in drvarnico oddam takoj oz. 1. avgusta v najem. Poizve se Černe-tov« 26/1. 21730-21 Mansardno stanovanje obstojleče iz dveh sob io separatnim vhodom in ku hiinjio, parket, elektrika, se odda 2 osebama ali zakoncema brez otrok z 1. avgustom v Siškii, Lepo-dvorska u-1. 23. Ponudbe a navedbo cene je vpos'ati: Trafika, pasaža Nebotičnika. 21645-21a Dvosob. stanovanje iščem v centru. Ponudbe pod »Najraje za avgust« na oglasni oddelek »Jutra«. 21597-21» Stanovanje enosobno, prostorno, lepo. oddam. Podrožnik, Večna pot 5. 21763-21 Dvosob. stanovanje s kiu.hinjo in pritnlMna-mi išče državni upokoje-^ neo brez otrok samo 31740-21 I f>l>dročj>u ljubljanske ob čine za september ali po zneje. Ponudbe z naved bo cene na oglasni odde lek »Jutra« pod »Samo v Ljubljani«. 4:479-21 a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektrik«, parketom, tekočo vodo, centralno kurjavo, ▼ »redind mesta ob Tirše-vi cesta t prvim avgustom oddam. Naslov v oglas, oddieltku »Jutr««. 21485-23 Sončno sobo lepo, visobo pritlično, posebnim vbodom, oddam boljSi osebi na Vrtači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 216Mn23 Kabinet dobro opremljen, oddam t elektriko in postrežbo za Din 800 mesečno s 1. avgustom Og'edatš Knafljeva 13/n. 21574-23 Veliko sobo 10X6, primerno ta atelje ali pisarno, v najlepši legi, oddam. Pismene ponudbe pod »Redka prilika« na oglašaš odflelek »Jutra«. 81672-23 Mesečno sobo zračno, oddam takoj. — Janševa 10, Ljubljana 7. 21679-23 Sostanovalca sprejmem takoj ali 1. avgusta. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 2733-23 Stanovanje Trisob. stanovanje 8 kopalnico in kabinetom dvph sob in kuhinje od- išče za november družina dam v novi vili. Celje, I odraslih. Ponudbe na ogl Jenkova ul. 9. 21696-31 oddelek »Jutra« pod »Tr novo«. 21709-21a Dvosob. stanovanje [ oddam s kuhinjo v vili zra ven hotela Belevue. Cena 600 Din. 217v v oglas. forom iščejo mladi za konci brez otrok. P on ud ne pod »September 12« na oglasni oddelek »Jutra«. 21811-21i Enosob. stanovanje oddelku »Jutra«. 21789-21 | e kuhinjo išče mirna, stal na stranka za 1. ali 15. Dvosob. Stanovanje »vgast Ponudbe z opisom • , na oglasni oddelek »Ju oddam 6 1 avgustom v trac d ,Z[ajU0 in čisti hiši, Selo, Predovi- 1 čeva ul. 19. 21787 31 21800 21a Dvosob etanovanie °vosob. stanovanje uvosoo Stanovanj« v st m centru n. visokopritlično. v vili. nom lgč Ponudb£ 6 oddam s 1. avgustom c . » boUši družini. Postojn- ^ ^^ ska 20. 21827-21 j 1933<. 21834-21a Dvosob. stanovanie malo oddam maločlan- EnOSOb. Stanovanje skl snažni družini za Išče bančni uslužbenec avgust v novi hiši. Na- za september. Pismeno sproti tramvajske po- na ogl. odd. »Jutra« staje »Kosovo«, Zgornja pod »Točen plačnik 22« šiška. 21821-21 | 21832-21a Vsaka boseda 1 Din-, «a dajanje naslova ali z« Šifro pa 5 Din. (31) Trisob. stanovanje g pritiklinami oddam s 1. avgustom v vili TBnnies. Koseze it. 25. Več se izve io ogled« ietotam pn oskrbniku aH v Ljubljani. Dvofak"va nJ. 3. pisarna - dvorišče. 20484-21 Večje stanovanje v moderni vili, 5 v>b ln 1 kaivl.net, s priitiklino. visok parter, sončno lega — ta Narodnim dumnim. i upo rabo vrta odda.m a 1. a v srnstoim. Dopise na oas'ov M St.irn. Ljubljana. Pnhar jeva 141. 18804-3! Stanovanje s 3 sobnmi, kabinetom, kopalnico in vsemi pritiklinami oddam v I. nadstropju s 1. avgustom v centru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21464-21 Stanovanje 3 sob in pritlklin — ev. 5 so>b — se odda v cen-kru tik pošte za 1. november. Posebno pripravno za odvetniško ali slič-no pisarno. Podrobnosti pri »Posest«, Miklošičeva i. 21668-21 Dvosob. stanovanje sončno, parketi, plin, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21636-21 Družin, stanovanje I Zakonski par s trem« sobami, kabine- starejši, miren, brez otrok, tom, kopalnico in ostaii- išče na severni periferiji mi pritiklinami oddam za blizu tramivaja m»'rno sta-avgust. Moderen komfort no vanje brez mrčesa S - center. Pojasnila: Kon- sončne suhe sobe s priti-zoroij, Gajeva 9 — pisar- Minami, lastnim strani-21801-21 I ?čem. vrtom, za november. Ponudbe na oglasni Dvosob. stanovanje *Ii;tr<" pod"?ifro dvoriščno, pritikiine, I >Toino PIafan"- 21872-21a oddam s 1. avgustom. Naslov v ogl. odd. »Ju- tra«. 21839-21 Enosob. stanovanje oddam. »Juljana«, Rožna dolina cesta 8 23. 31835-21 Hišni posestniki prijavite prosta stanovanja in lokale v brezplačno posredovanje pri Rea-litetni pisarni Grašek Jože, Masarykova 12. 21864-31« Enosob. stanovanje I eno ^^me takoj ^dam. Rožna doH- na V/22" 21876-21 Mlrju. Taboru. Sv. Jo- 0, . žef ali Bežigrad. Ponud Stanovanje be na ngi. ood »Zakonski onr bre7 kopritllčno, solnčno, | otrok«. 21884-21» parket, oddam za avgust. Kodellevo ob L1ub-ljanici 33/1. 21896-21 Dvosob. stanovanje Stanovanje oddam z dvema soba- I »Dvosobno«, ma, kuhinje, pritikiine. Poizve se v št. Vidu nad Llubljano 9S, nasoroti Došto 21894-21 na Mlrju aH na Viču se išče. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod 21913-21a Sobo in kuhinjo ali veliko sobo in shrambo v Mostah ali mestu iščem takoj aH pozneje. Ivan Kapan. Detelova 6. Moste. 2!!>44-2la Sončno stanovanje dveh sob in pritik'in v podpritličju vile oddam takoj. Vprašati: Knafljeva 13/11. 21573-21 Pristopajte k DruStvu stanovanj. »» emnikov. G«iev« ulica — Nebotičnik III. 373 21 V bližini gostilne Jelačin na Dolenjski cesti v novo zgrajeni hiši št. 85 v Rudniku oddam lepo in svetlo dvosobno stanovanje v pritMčru. Ietotam o Idam v najem klet, ki je pri pravna tudi za skladišče, ker je izven mesta Liub-;ane. Vprašati je v Rudniku št. 18. 31628-21 Dvosob. stanovanje T. nadstropju, lepo. sončno, s pritiklinami od dam i. septembra v Kav-škovi ul. 26. Informacije Pod Trančo 2/II levo. od 1.1.—12. 21691-21 2 trpovska lokala, 1 4-sob. stanovanje tn pisarn, prostore __________. oddam v palači Grafika Pojasnila* Kokoll. Ro^- i Poizve se: Uprava nalafe na dolina, cesta | Grwfikr. M«saryknva c.e Ljubljana. 21831-20 sta 14/IV. 21639-21 Trisob. stanovanje fr-keHra.no, s predsobo. '-■opa'nico in pritiklinami . m. nadstropju v bin,i- Dvosob. stanovanje ni glavne pošte, s 1. a v- po možnosti s kopalni-gust.om oddam. Reflek co ln pritikiine Iščem v Mirti naj oddajo 6voj na- mestu za september ali ,ov na og asn| oddelek pozneje. Ponudbe pod Jutra« pod »sončna le »Državni uradnik 60« 2:920-21 | na ogi. o^, xJl,tra<<. 21950-218 Stanovanje kom.fortmoi oddam. Zele na iama,- Prešernova 15. Stanovanje 910.1- -->1 i Clst0' z eno ali dvema .ivu-.i gobama išče miren za-_ ... bonski par brea otrok Lnosob. stanovanie Ponudbe poslati na oel oddam takoj ali pozneje, odd. *Jutr>« pod šifro tudi sobo s štedilnikom. »Nedaleč od Nebotičnt- NapJ-ov v oglas, oddelku ka«. 21951-21» »Jutra«. 211933-21 Trisob. stanovanje s pritiklinami za 1. september na Smartlnski c. 24 oddam. Pojasnila i-i Kregar. Ljubljana ,7TT., Me^-edova c. P Telefor. 2444. 21908-21 dvosob. stanovanie odda za avgust Tribuč, Glirae. Tržaška P telefon 2605. 21904-2) Sobo odda Vsaka beseda 50 par: t« dajanj« naslov« ali iifro 3 Kn. (23) 2 stanovanji moderni, en "sobno in dvosobno oddam poceni n 1. n verne tom p1' nozneje. Ižanska »». 159 21852-21 Dvosob. stanov*«*'«? v bližini rem!ze ndd.nrn. \Tn«iiw v oglasnem od delku »Jutra«. 21943-»1 "enter. *ončn.o. oddpm 1 -jpo*p.mhra. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 21941 Sobo t rajtr*om in perilom oddam za 250 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31664-23 Čisto sobo lepo, sončno, v strogem centru mesta pri boljši mirni družini oddam po nizki ceni samo mirnemu, solidnemu gospodu. Naslon v ogasnem oddelku »Jutra«. 21615-23 V Splitu oddam sobo z balkonom, in kopa'nico ter t raz jded-om na morj« 2—3 osebam za «vgust «ep 'envber. Cena nizka. Po nudbe na og'.isni oddelek •Juitra« pod »Siplit« 21678-23 Sobo takoj oddom. Stari trg št. 9./II. 21731-23 Lepo sobo opremljeno, solnčno in « posebnim vhodom oddam gijspodični v vili pri Tivoliju. Skrabčeva ul. 6-1. 21743-33 Sončno sobo lepo, zračno, oddam stalnem« gospodu na mirnem kraju ob vodi. Grubarje vo nabrežje št. 16. 2!738-23 Sobe išče Vseka beseda 80 par; m dajanj« naslova ali ta iifro 3 Dia. (23-«) Prazro sobo iSčem za 1. avgust. Po nudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod »Posebni vbod«. 31734-23« Prazno sobo r strogem centru mesta iščem. Ponudbe pod »15 avgust« na oglasni oddelek »Jutra«. 81809-23» Prazno sobo 18če študemt. Ponudbe e ceno na oglasni oddelek »J uitra« pod »Študent«. 31843-23a Sobo išče miren gospod od kasarne Vojvode Mlšl-ča — Miklošičeva cesta Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Svoboda«. 21893-23a Opremljeno sobo elegantno, s strogo se-parlranlm vhodom in uporabo kopalnice centru (Miklošičeva ul.) Išče gospod. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »BroJ 66«. 21905-23a Dijaške sobe Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za iifro 3 Din. (22) Čisto sobo solnčno, z vhodom s stop nišča oddam. — Prisojna 3/1., levo. 21768 23 Opremljeno sobo z elektriko, parket, e posebnim vhodom poceni od dam. Ko.rytko.va ul. 28. 21751-23 Sobo s posebnim vhodom oddam gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21786-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta, oddam solidni gospodični. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 21818-23 Sobo lepo opremljeno, na ulico, parket, električna luč, vhod s stopnjlšča, oddam. Rimska c. 2, levo. II. nadstr. 21817-23 Opremljeno sobo lepo, v centru oddam solidnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 21838-23 Sobo dobro domačo hrano oddam dvema osebama, s 1. VIII. Sprejmem na hrano neka i oseb. Gregorčičeva 12/1 desno. 21871-83 Sobo posebnim vhodom in v*o oskrbo v hiši oddam. Cena 550 Din. Medvedova c, 25, Sp. Šiška. 218H5-23 Sobo novo opremljeno, s posebnim vhodom, poceni oddam. Prešernova 2, Zelena Jama. 21900-23 Ooremljeno sobo veliko. lepo, solnčno. oddam mirni osebi. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21889-23 Prazno lepo sobo za Bežigradom oddam boljši stareiši gospe ali gospodu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Miroljubnost 7«. 21902-23 Ooremljeno sobo oddam takoj za dve osebi pri eni osebi. — Gradaška ulica 8. 21881-23 Sobo epo opremljeno, s souporabo kopalnice, v sredini mesta oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 21948-23 Sobo t eno, dvema posteljama oddam poleg ma orle trat« Ns*'nv v oglasnem oddelku »Jutra«. 2HH0-2S 2 mlajši dijakinji ki obiskujete nižje razre de srednjih šol, sprejme v centru Celja boljša rodbina na hrano in stanova nje. — Klavir in nemška kionverzacija na ra spola go. — Obilna im tečna meščanska hrana. Cena zmerna. Cenj. ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod značko »Ljubitelji otrok«. 20961 22 Dijaka nižješolca iz boljše dru žine sprejmem v vso oskrbo. Uspeh siguren. Naslov da ogl. oddelek »Jutra«. 21901-22 Letovišča Kopališče in letovišče naravno, se prip^oča. — Sorli, Gorenja vas nad Skofj-o Loko. Celodnevna oskrba 32 Dia. 19I25-3S Najboljša okrepitev po hripi aH živčni bolezni — Hote! pension »Triglav« Bohioj-ska Bistrica. Slove nija. 10 dnevno bivanje 400 Din. v seziji 450 Din. 204-38 Dekliški penzijonat Schoss H ubertus, Amtstet-ten, Avstrija: gospodinjstvo, dunajska fin« kuhinja. šivanje, vrtnarija, reja perutnine, jeziki, glasba, umetna obrt, ples, tenis. jahanje, sabljanje, ziiim»'ki aport. Mesečno: avsir. šilingov 200. 21608-38 Samo bežno .. Vračam. — Energična. 2172M4 Odkritosrčnost 50 Dvignite pismo v podružnici »Jutra« Maribor. — Z________21719-24 Gospa Revanža prosi gospoda, ki jo je povabil za torek zvečer pred Mestni dom, da pride na isto mesto v nedeljo zvečer. 21754 24 Katera gospodična ali gos^pa želi iti k morju za 10-doevno bivanje z nekim gospodom. Ponudbe po možnosti e sliko je poslati na ogl. oddeiek »Jutra« pod »Morje«. 21098-24 Gdčna želi znanja z boljšim gospodom, najraje železniškim uradnikom. starim do 38 let. — Ponudbe pod šifro »Zvesta na oglasni oddel+% »Jutra«. 21776-24 Tujina Zaradi pomanjkanja znan sfiva želimo dopisovati iz tujine v domovino z dvema gospodi<*iama, kateri imasta veselje iti v tujino. Dopise s sliko in pol-nim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tujina«. 21775-24 Gospod 37 let star, srednje postave, želi znanja v Ljubija ni z dobro, skromno in vi.tko damo. — Dopise na oglasni oddelek. »Jutri« pod »Zaupanje«. 21812-24 Osamlj. Primorka v provinci želi poznanstva i nad 30 let starim gospodom. Ceni. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sokolica«. 21862 24 Samostojen gospod srednjih let, želi poročiti gospodično, vertirano i mešani ali Špecerijski tr govini. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« poa šifro »Sreča 28«. U1630-i5 Želela bi prijateljstva simpatičnega. previdnega gospoda s-ednjih let. Dopise prosim pod »Met« na oglasrni oddelek »Jutra« 21S04-25 Profesor 29 let išče simpatično gospodično z odgovarjajočo doto v svrho ženitve. Ponudbe na oglasni odrelek »Jutra« pod »Sam«. 21934-25 Simpatična gdčna žeU spoznati dobro sl-tulranega starejšega go-s*>oda. Resne ponudbe pod »38 letna« na ogl. odd. »Jutra«. Anonimno v koš. 21851-25 Kateri gospod srednjih let bi preskr-bel dobro sltulranl vdovi, dobri gospodinji stanovanje. Nudim nagrado. Zenltev ni Izključena. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Primorka«. 21946-25 Vsaka btaeda 1 Din: za dajanje naslova ali za iifro pa 5 Din. (27) Pekineze (chimesisehe Palasthunde) čistokrvne. 6 tednov stare, prodam od Din 500.— naprej. Pauline Suppanz. Poljčane. 21603-27 Izjava Ezja,v3jamo, da naš potnik gospod Josip Zemljič ni opravičen v naše ime in za noš račun delati dolgove in najsibode to z nabavo benoina a'i z izposojevanjem denarja, ker takih dolgov nikakor ne priznavamo in tudi nismo plačniki za take dolgove Imenovanega gospoda. »Hubertu«« Celišks miiarna d. z ». z. Celit, dne 22. julija 1933. 31609-3! Svarilo! Opozarjam, da bom vsakogar, ki bi trošii neresnične govorice o meni, eodnij-skim potom zasledovala. — Frances Tauchar. 12206-3! Uči digni odmah pismo 21936 24 Glasbila Vsaka beseda I Din: za dajanj« naslova afl »Domačija« 31766-25 Vdova z malim posestvom in dvema obrtoma bi poročila 57 do 65 let starega gospoda z gotovino. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod iifro »Vdova«. 21770-25 Ženitev! Mlad gostilničar, simpatičen začetnik, star 30 let, želi spoznati gospodično, katera ima veselje do gostilne in da takoj poata-ne gospodinja. Dopise na og':isn: oddelek »Jutra« pod »Srečna bodočnost«. 218(70-25 Dobermane mlade, črne in rjave, čistokrvne, z etrtiov-ftkom, prodam. Siarši na mednarodnih razstavah večk-at. premirani. Ivan Grilc, go-jitelj Dobermanov, Ljubljana. 21585-27 Istrijanske brake 4 m'ade, 8 tednov stare (psice) nudi naprodaj uprava posestva Lepi Dob, pošta Krmelj, Dolenjsko. 21715-27 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali M iifro m 5 D>o. (29) »Valvasor« in pisalni stroj prodam, tudi proti odplačilu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21571-29 2 čevljarska šivalna stroja levoro&na io cilinderoa t dobrem 6tanju prodam. — Franc Sifrer, trg. z usnjem Skofja Loka. 21718-29 Pletilni stroj »Regent.in«, nov, zamenjam za dober šivalni stroj Slnger ali Pfaff. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31626-29 Dražbe Vsaka fteseda 1 Din, aa dajanje naslova ali »a iifro pa 5 IM«. (32) Javna zahvala Tem potom se najlepše zahvaljujem gosp. dr. Jože Muisterju, bivšemu zdravniku bratovske skladnice v Krmelju, da me je z izvanredno posrečeno operacijo v nosu reši! težav, katere so mi bile že več let neznosne. Želim mu tudi kot zobozdravniku. sedaj b:vaj.o-čemti v Ljubljani, Kre kov trg 10. podobti'1) uspehov. Jože Ka-'ič, rud. paznik. 21605-31 Preklic! Podpl»ana Ca jok o Ignpc in Antolič preklicujeva neresnične vesti o gospo du F'der5ek Antonu v Viča nci h in gospodu Benin-ger Avgusiu, finančnem podpregledmiku v Ormožu ter se zahvaljujeva, da sta odstopila od tožbe. Senik, dne 8. julija 19->3. Cajnko Ignac in Antolič Vrednote • < Ka Oeeeda 1 Din; ta dajanj« naslova ali ta iifro pa 5 Din. (35) Srebrne krone staro zlato in srebro k o p u j e rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica štev. 36 — vbod !t Vidn-vdanske ceste, pri gostilni Možna. 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eeoab ČERNE — juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3 Vsaka be«eda 1 Din: ia dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din, (87) Lep gorski lov na G-orenjskem (gamsi, srnjaki in ruševoi), dobro prenočišče in \Veekend. Vprašanja pod »Lov 1933« na ogasni oddelek »Jutra« 21563-37 Za izlete z odprtim avtobusom fe priporoča telefon št. 24-72. 31798 37 V vročini se dobro spi Fotograf, material razne vrste, naprodaj n« javni dražbi dne 24. t. m. ob 16. na Dunajski (Tyr-ševi) cesti 20. 21805-32 Informacije Vsaka beseda 1 Din: aa dajanj« naslova ali «a iifro pa 5 Dm. (31) Invalidi pozor! Trafika v Grosupljem bo v kratkem razpisana. 21642-31 Zahvala Tem potom se javno zahvaljujem gospodu psihogra-fologu Karmahu, kateri mi je « svojo psihografološko izjavo pripomogel, da sem dosegel oilj in uspehe, kateri so bili za mene že izgubljeni. — Vek oel a v Vukovič, puk. 'V pokoju, Kragujevae. 21723 31 na .MASA' poljski postelji Patentirana, stabilna, zlot-ljiva, z močnim platnom Din 300.—, k temu zavoj Din , 80.—. Makso Saigo k. d. Osijek. 220-37 Med mestom In deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. □□□□□□□□□□□□□D KADAR POTUJETE, vzemite s seboj BOTOT MILO za zobe praktično je, ker je v nezlomljivi škatlici, in ekonomično. Pri POJAVIH STAROSTI Ogl. reg pod S- Br 11011/1933 pomagajo preparati dr. R. Vajsa, ki se izdelujejo iz učinkovitih žlez, a vsebujejo tudi vitamine, pridobljene z ultravioletnim zračenjem. Preparati VIRILINE IN FERTILINE (za moške) (za ženske) dovajajo človeškemu telesu one substance, ki manjkajo zaradi starosti, čijih nedostatek povzroča pri ženi nervoznost, depresijo, tegobo in naval krvi, pri moških pa nespanje, depresijo in druge duševne in telesne znake starosti. « FERTILINE in VIRILINE pridejo v promet posebno, in to v zavojčkih po 40 tablet (za 13 dni) in 100 tablet (za 33 dni), a se dobe v vseh lekarnah, po poštnem povzetju pa se lahko naroče v lekarni Mr. D. M. Jankoviča, Beograd, ali v lekarni S. Mitel- baha, Zagreb. 8305 Zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo: MiBRA kem farm. preparati Zagreb Maruličev tre 11 James Oltver Curwood: divjine £9 Roman Smeje se je skočil pokoncu iai ji privzdignil podbradek, da ji je videl v oči; vera ji je spet kakor val planila vanje. . »Ne, z mencj pojdete,« ji je vnovič obljubil. »Na pot! Mudi se mi videti Haucka in ,rdečo zver'!« Davidu se je zdelo čudno, da nista tisti dan nikogar srečala v dolini, in dekličino pojasnilo, da prihajajo skoraj vsi potniki s severa in zahoda in se vselej ustavijo v Gnezdu, ga ni popolnoma zadovoljilo. Čudil se je, da jima ni prišel naproti nobeden izmed iskalnih oddelkov, ki so jih b'ili najbrže razposlali; a spremljevalka mu je rekla, da gresta, odkar je Najsikus umrla, s Taro mnogokrat v gore in ostaneta čez noč, tako da ju nemara vobče niso iskali. Haucku menda ni bilo dosti do tega, ali jo vidi ali ne. Največkrat je niti ni pogrešil. Dvakrat je bila po dva dni in dve noči z doma. Zdaj se je bala zasledovanja samo zato, ker je bil Brockaw dal Haucku tisto zlato. Ce bi jo bil Brocka\v kupil-- O možnosti te kupčije je govorila tako, kakor da bi se štela za domačo žival. In nato ga je osupila z besedami: »Slišala sem, da si beli možje s severa kupujejo indijanska dekleta. Videla sem, kako so Jih prodajali za žganje. Uh!« Zdrznila se je. »Z Najsikuso sva jih neko noč poslušali. Hauck je prodajal Indijanko za majhno vrečico zlata — kakor mene. Najsikus me je tisti večer še bolj krčevito objemala. Ne vem, zakaj. Strašno se je bala tega Haucka. Zakaj je neki živela z njim, če se ga je tolikanj bala? Ali vi veste? Jaz ne bi marala. Pobegnila bi.« Zmajal je z glavo. »Tega vam na žalost ne morem povedati, dete.« Nenadoma se je ozrla vanj. _ »Zakaj me tako imenujete? Zakaj m! pravite dete?« »Zato, ker še niste ženska; zato, ker ste še tako zelo mladi, jaz pa tako zelo star,« se je zasmejal. Po teh besedah je dolgo molčala, ko sta ubirala pot proti rdeči gori. Obedovala sta v njeni mračni senci. Večino popoldneva je Marge jezdila na svojem medvedu. Solnce je že zahajalo, ko sta se ustavila in si pripravila večerjo. Do Gnezda so bile še tri milje; zvezde so že svetlo sijale na nebu, ko sta dospela na majhno gozdnato ravnico, ob robu katere je skrival Hauck svoje kupčevališče. Ko sta bila še nekaj sto vatlov od Gnezda, sta prišla na majhen grič, in David je zdajci zagledal svit ognjev. Dekle je mahoma obstalo in se oklenilo njegovega komolca. Štiri ognje je naštel na planem. Peti se je svetlikal bolj medlo, kakor da bi gorel zadaj v gozdu. Začula sta človeške glasove in počasno, votlo bunkanje indijanskega bobna. Videla sta sence, ki so se gibale okoli ognjev. Dekličini prsti so krčevito stiskali Davida za komolec. »Indijanci so prišli,« je zašepetala. Nemiren trepet je bil v teh besedah. A ne trepet strahu. David je videl, da je osupla in da se ni nadejala ne teh ognjev ne teh temnih človeških postav. Njene oči so bile mirne in svetle, ko ga je pogledala. Zdelo se mu je. kakor da bi bila zrasla in postala nekam bolj ženska. Nekaj v njenem obrazu mu je vdihnilo vprašanje: «Zakaj so prišli?« »Ne vem,« je dejala. Krenila je po griču nizdol, naravnost proti ognjem. Tara in Bari sta drug za drugim tekla za njima. Onkraj svetlobe tabornih ognjev se je začrtalo na črni steni gozda nekaj temnega, in David je uganil, da mora biti Gnezdo. Kmalu je razločil nizko, globoko zgradbo, ki je bila videti nerazsvetljena. Nato sta stopila v svetlobni krog. Ob njunem pojavljenju je nastala čudna, nenadna tišina. Bunkanje bobna je .utihnilo, glasovi so zamrli. Temni obrazi so strmeli v njiju — to je bilo vse. David je sodil, da sedi okoli ognjev kakih petdeset mož. Niti enega belca ni bilo med njimi. Vsi so bili Indijanci, zleknjeni, temnooki, mrkogledi ljudje. Čutil je, da opazujejo njega z večjim zanimanjem kakor dekle. Njihove oči so bile kar bodeče. Dekle je z dvignjeno glavo stopalo med ognji in mimo njih, ne oziraje se jie na desno ne na levo. Zavila sta okoli velike kladare, ki je bila na tej strani medlo razsvetljena, in David je tu začul druge glasove. Dekle je hitro krenilo nekam v temo in tiho zaklicalo Taro. Medved je odkoracal za njo, David ie čakal. Slišal je, kako je zarožKala veriga. Naslednji trenutek se je vrnila k njemu. »V Hauckovi sobi gori luč,« je rekla. »Imenuje jo svojo posvetovalnico, ker sklepa v njej kupčije. Upam, da sta doma, Sekivevin — obadva, Hauck in Brockaw.« Prijela ga je za roko in čvrsto držala zatf.o, ko ga je odvedla globlje v temo. »Čudim s* odkod se vzeli vsi ti Indijanci? Nič nisem vedela, da pridejo. Ob tem letnem času navadno ne prihajajo v takem številu.« Čutil je trepet njenega glasu. Vsa razburjena je bila, o tem ni bilo dvoma. Pa ne zaradi Indijancev in njihove navzočnosti ob nenavadnem času. Tisto, od česar je trepetala v temi, je bilo zmagoslavje in blaženo pričakovanje največjega dogodka, ki se ji bil kdaj pripetil v njenem življenju. Upala je, da sta Hauck in Brocka\v oba v sobi! !Hotela j"h je postaviti njemu, Davidu, iz oči. To je bilo vzrok njenega nemira. Čutila je, da je njenega suženjstva, njenega jetništva v tem divjem kraju konec, in komaj čakala, da bi lih našla in jima povedala, da ni več sama, da se nikogar več ne boji in da se jima neha pokoriti. Vse to je trepetalo v vročem, krčevitem dotiku njene roke. Iskrilo se je v njenih očeh, ko sta šla skozi svetlobo, prihajajočo iz nekega okna. Nato sta zavila okoli drugega vogala in prišla na zadnjo stran hiše. Pred vrati sta obstala. Niti najmanjši odsev ni tukaj redčil teme. Bilo je, kakor da bi jo delale zvezde na nebu še bolj črno. Prijem dekličinih prstov se je skrčil. »Pazite,« je rekel David. »Ne pozabite, kako sva se zmenila.« »Ne bom,« je zašepetala. Mehanična opanke so najudobnejša poletna obutev in zato jih nosi najraje ves ženski svet. Zato se varujte potvorb in zahtevajte samo z gornjim zaščitnim žigom, vtisnjenim na podplatu. tovarna opank in obutve , BUMSTROV, Pančevo Prostovoljna sodna prodaja lepega vinogradniškega posestva s pritiklino v najbližji okolici Celja se vrši dne 26. julija 1933 ob 9. uri dopoldne v notarski pisarni Burgerja Franceta v Celju, kot sodnega komisarja. V notarski pisarni so vsa potrebna pojasnila glede lege, mere, donosa in najvišjega ponudka. 8319 DA LJUDI! Znamenita astrolog orot Helčn se Je odločil brezplačno Izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnost v življenju drugih, ne glede ua razdaljo, meji na fru-dovitost. Prof. Helen Vam pove po resnici vso Vašo usodo; napove Vam. kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo itd. Njegov popis minulih, sedanjih ln bodočih dogodkov gotovo vzbudi Vaše začudenje ln presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadikujte. vse se obrne na bolje. Cltajte. kaj Vam piše prof. Helčn: Spoštovani prijatelju 2e sama objava, da bom Izdeloval horoskop« brezplačno, je povzročila, da Je moj tukajšnji zavod naravnost preplavljen s takimi prošnjami. Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje Svoje sposobnosti dajem sedaj na razpolago vsem. Sporočite ml svoje naslove, poklic, dan. mesec ln leto rojstva to povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti ir. preteklosti več, nego bi VI smatrali za možno. Samo "a Izdatke priložite v pismo 10 Din. Dopise naslovite na moj zavod- Astrol. labor. K. Havelka. Praga 31 — Vlnohradv. poštni predal 28. J—350. Upam, da Vam pokažem boljšo pot v bodočnost ln ostajam Vaš prijatelj prof. Hel6n, astrol otvorjem BISER BEOGRADA" n v centru Beograda, na oglu Poincareove in Hilendarske nI. Moderen komfort, 50 elegantno opremljenih sob, apartementi, kopalnice, topla in mrzla voda, centralna kurjava, telefoni po sobah in ostala moderna oprema. Iz hotelskih sob se nudi krasen razgled na Dunav ir. banaško ravnino. Hotel razpolaga z velikimi, krasnimi dvoranami, restavracijo, kavarno, oddelkom za družabne sestanke, veliko dvorano za kino, kakor tudi z mnogimi drugimi prostori. Cene sob od 40 do 60 Din. Oddajajo se sobe tudi mesečno z vsem komfortom in znatnim popustom. ST. BELIČ IN SIN ŽIKA dolgoletna hotelirja v Vrnjački Banji. 8362 Orožarna J. PASTUOVIč ZAGREB, Zrinje- vac 15. Vodilna trgovina orožja, municije in lovskih potrebščin. Lovskim in strelskim udruženjem 5 do 15% popusta. Zahtevajte novi cenik od maja 1933. Tovarna najmodernejših VRTNIH SONČNIKOV Makso Salgo k. d., Osijek Pred nakupom zahtevajte katalog! Tudi ¥1 hrepenite PO USPEHU, toda izpostavljate svojo lepoto nevarnostim z nepravilno nego. Mi Vam nudimo olepševalna sredstva, ki Vas ne bodo razočarala, temveč nasprotno presenetila s svojim izrednim učinkom. Zakaj bi bili ravno Vi izjema? Ako imate jako mastno lice, se Vam delajo ogrel ln velike pore, ki se ne dajo prikriti tudi z najdebelejšo plastjo pudra ali šminke. Ako pa redno masirate svoj obraz zjutraj ln zvečer s Pore-mlekom. boste dobili presenetljivo naglo izredno lepo in čisto polt. Ena steklenica z navodilom Din 32.—. Mladeniško lepoto obraza ohranite s stalno uporabo dokazano fine Porenal-kreme. Mastna Porenal-krema, uporabljana preko noči. varuje, pomlajuje ln obnavlja kožo, a suha Porenal-krema kot podlega pudru, zožuje velike pore. drži odlično puder ln olepšava obraz. Porenal-kremam je odveč vsaka reklama, kajti učinkovanje - preseneča! Ena tuba suhe ali mastne Din 18.—. Najfinejši puder, ki odlično drži. a ne prepušča znoja, zelo fino parflmlran, nežen, v prekrasnih barvah, zajamčeno neškodljiv, to Je Porenal-puder. edinstven svoje vrste. Ena škatlica Din 24.—. . Olep.šavajoče Porenal-milo ustvarja blago, istoimensko penasto kremo, ki blagodejno deluje ne samo na čistočo, temveč tudi nf lepoto obraza ln rok. En komad Din 12.—. Mnoge žene so nesrečne, ker se prekomerno pote. kar povzroča neprijetnosti največjega pomena. Ako uporabljate ORonlt-vodico, se izneblte te neprijetnosti takoj, kajti znojenje in Istočasno tudi neprijetni duh potu prestaneta momentano. Ena velika steklenica Din 30.—. Dlačice izginejo za vedno z obraza, rok, nog, prsi Itd., ako uporabljate Erbol-prašek. Delovanje naglo ln zanesljivo ln ne škodi koži. En lonček z navodilom Din 15.—. Solnčne pege ln rumene madeže odstranite naglo in zanesljivo z uporabo holand-ske mlečne kreme. Uspeh preseneča, a učinkovanje je naglo. En lonček Din 15.—. Namesto mila pasta Majalis umije Vaš obraz in obenem uspešno neguje lice. Ta pasta se priporoča damam, ki ne prenesejo niti najblažjega mila, a hočejo vendar imeti sveže umito in čisto lice. Velika steklena doza Din 15.—. 2e 30. let najboljša barva za lase, zajamčena v zanesljivosti delovanja, trajna, enostavna v uporabi, prekrasne barve od zlato-rumene do črne, Je samo Oro-barva. Ens garnitura z navodilom Din 30.—. izpadanje las ln prhljaj momentano prenehata z uporabo vode od kopriv. Najstarejše ln edino zanesljivo sredstvo za uspešne nego las, ki postanejo bujni ln bleščeči. Velika steklenica Din 30.—. Ne pozabite, da so roke zrcalo vsake žene. toda ako želite, da Vam bodo lepo bele gladke ln mehke kljub hišnemu poslu al) športu ln pisarni, nadrgnlte Jih s samo malo specialno Jefals Blanc kremo. 1 tuba 10 Din Deviške grudi — ponos vsake žene za-dobe z masažo elikslrla Eau de Lahore lep« oblike ln napetost. Steklenica z navodilom Din 40.—. ZAHTEVAJTE POVSOD ALI PIŠITE GLAVNI ZALOGI: NOBILIOR PARFUMERIJA, ZAGREB, ILICA 34 TUJSKO PROMETNA ZVEZA V MARIBORU RAZPISUJE MESTO VODILNEGA URADNIKA za propagando in knjigovodstvo s primerno predizobrazbo z znanjem vsaj enega svetovnega jezika in mora biti dovršen knjigovodja-bilancist. Prosilci s prakso v tujsko prometni stroki imajo prednost. Prošnje je vložiti do 2. avgusta 1933. Nastop službe po možnosti s 1. septembrom 1933. 8400 KOKOŠJE, PURJE, GOSJE in RAČJE NAVADNO, S STROJEM CISCE-NO in ČOHANO -v PO ZNATNO NIŽJIH CENAH. VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI £. lPajdaf ((la&ovec Telefon S9, 60, 3, 4. ZAHVALA. Za izraze sočutja, sožalja, za petje, cvetje in spremstvo ob smrti naše mame POVŠE MARJETE vdove po učitelju vsem prisrčna zahvala. V Ljubljani, dne 21. julija 1933. 8412 ŽALUJOČI OTROCI. Pernate & Tako vprašujejo moški, kjerkoli se pojavi. S svojimi prekrasnimi svetlo plavimi lasmi očara vso svojo okolico Njen uspeh je istočasno tudi uspel: SPECIALNEGA SAMPONA S. V. S ki varuje svetle lase nevšečnega po-temnevanja in daje potemnelim lasen tudi brez sijaja svetel blesk in svil nato mehkobo, že prvi poskus vas b< prepričal o tem! Oprema za enkratno uporabo Din 6 Oprema za trikratno uporabo Din l? Dobiva se povsod. Najnovejši modeli dvo-koles, otroških tn igrač« nih vozičkov, prevoznih tricOtljev, motorjev tn Šivalnih strojev. Velika »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles In izbira. Najnižje ce-otro&kih vozičkov. Ljubljana, Karlovška c. 4. ne. Ceniki franka Spiegl-ov CITROPUR daje z dodatkom nekaj sladkorja in vode najboljšo in najcenejšo osvežujočo pijačo za otroke in odrasle. Nenadomestljivo pri izletih, turah na hribe in športu! Dobiva se v vseh drogerijah in boljših trgovinah. Citropur razpošilja tudi proti pošiljki 10 Din (tudi v poštnih znamkah) za 1 dozo (nadomestek za 25 citron): 187 J. V. POBERAJ, drogerija PTUJ Največja stalna razstava otroških vozičkov v Jugoslaviji. Cenik s slikami brezplačno. Naročeno blago pošljemo franko postaja naročilca, brez zaračunavanja omota in vozarine. Nepovoljno zamenjamo. »AVALA« tovarna otroških vozičkov Beograd, Knez Mihajlova 47. 219 mzoMsiN) m y