ISSN 7704-01985 9 . . ______ RADIOPTUJ 89,8-98,£-I04;3MHZ Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 14. februarja 2002 / letnik LV / št. 7 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT IJ.IAIJHJJ.M Ormoška c. 30, Ruj (Super Mesto) Tel.:02/780-61 -30 Maksimlllan Bračič s.p. TA TEDEN / TA TEDEN Pust in Valentin Letos se dopolnjujeta starodavni običaj pusta in novodobni, komercialni izum dneva zaljubljenih. Tudi Valentin, ki ima klju~ do korenin, pomeni začetek prebujanja narave in človeka ter naz-naja slovo zimi. V pustu, ki ima že iz davnine vlogo preganjanja slabih, zlih duhov in napovedovanja rodnosti, strokovnjaki najdejo tudi elemente svatovskega napoja. Gotovo ga je najti tudi v Valentinu, ki poudarja ljubezen. Cilji svatovanja in ljubezni so jasni in so bili tudi logični, ko je bil človek se del narave, v času sodobnega življenja, odtujenosti od narave in soljudi, pa nekoliko manj. Vse več ljudi, tako pravijo rezultati raziskav, ima težave pri navezovanju medsebojnih stikov. Razlog je v zaposlenosti in načinu življenja, ki se vse pogosteje dogaja med štirimi stenami službe ali stanovanja. Ob pomanjkanju druženja je tudi manj toplih pogledov in sproženih iskric ljubezni, manj novih družin in manj otrok. Slovenija na tem področju že stopa v korak z razvitim svetom in tu, tako kaže demografska slika naroda, ne moreta pomagati ne pust in ne Valentin. Dejansko stanje naroda bomo dobili z letošnjim aprilskim popisom. Tisti leta 1991 je že nakazal trend, ki se nadaljuje tudi danes. V primerjavi z letom 1981 je bilo deset let pozneje število popolnih družin manjše, povečalo pa se je število družin z enim staršem. Povprečno število otrok se je v osemdesetih letih zmanjšalo z 1,34 na 1,31 otroka na družino. Povečalo se je število družin z enim ali dvema otrokoma, število družin s tremi ali več otroki pa se je zmanjšalo za dva odstotka. Združena pust in Valentin nista mogla za rezultate letošnjega popisa narediti nič več, morda se hosta odražala L èl' v kasnejših statistikah. TRGOVI NA-INŽENIRIN6-STORITVEd.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO Tradicionalna velikonočna ponudba! Golf Rabbit že od 2.512.000 Sir Ujemite svojega Volkswagnovega zajčka! Prihranili boste do 390.000 tolarjev* / • «ni Ï Srr * infoma«™ in «Mini «I lV"J valutnih razmerij. Slevilo vozil je omejeno. Dominko d.o.o., Zodniini h^ 8,2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50 pit Kopalnice z navdihom. 20 LET TRADICIJE I FEFIUJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 J V^ KEORđ.o.o.,ZAovriMce«ta a?, 2000 Maribor ^ ^^^^^^_________d.o.o. ž^oejo boljši Supermesto, Ormoška c. 30 Valentin naj prinese ljubezen tudi v vase srce ... Foto: M. Ozmec INFORMATIVNI DNEVI NA SREDNJIH ŠOLAH Naj'vei osmošolcev želi v gimnazijo V petek, 15., in v soboto, 16. februarja, bodo na vseh slovenskih srednjih šolah potekali informativni dnevi. V petek bodo ob 9. in 15. uri, v soboto pa ob 9. uri. Po podatkih šolskih pedagogov in socialnih delavcev na nekaterih osnovnih šolah z našega področja se bo največ učencev osnovnih šol napotilo v gimnazijo ter v druge šole Šolskega centra na Ptuju, posamezniki bodo odšli v Ormož, Slovensko Bistrico, Maribor, Celje, Ljubljano ... k programom, ki jih na Ptuju ni (medicinske sestre, šivilje ...). Odločitev za poklic ni lahka. Redkim posameznikom je dano, da jim poklic, ki jim zagotavlja eksistenco, pomeni tudi zadovoljstvo. Tudi zato je informativni dan v srednjih šolah pomembna oblika seznanjanja z izobraževalnimi možnostmi. Fl itii:ii]iiiiii:i Nakupovalno središče Maribor ODPRTO TUDI OB NEDELJAH od 9. do 13. ure Novi Mobitelov prodajno-informacijski center na Ptuju. z veseljem in ponosom vas vabimo v naš novi prodajno-informacijski center na Mestni trg 1, kjer vas bomo še hitreje, preprosteje in kakovostneje seznanjali z novostmi, ki jih prinaša mobilna telefonija. Pričakujemo vas vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12.30 ure. Ptuj Mestni trg 1 telefon 02 79 80 550 ai 041 70 02 15 Stalno. Lokalno in globalno. SVOBODEN KOT PT i C A WWW.MQBITEL.Si KULTURA PTUJ: Prešerno o Prešernu ob slovenskem kulturnem prazniku STRAN 7 PO NAŠIH OBČINAH JURŠINCI: Tekmovanje v peki krofov STRAN 14 PO NAŠIH KRAJIH PTUJ: Karneval pometel z vsemi težavami STRAN 19 ŠPORT PLAVANJE: Šest medalj Matjaža Pernata STRAN 25 9770040197046 AKTUALNO OTOCEC / DRUGI VINOGRADNIŠKO VINARSKI KONGRES Tudi o oglaševanju vina Vino človek prideluje in uživa že tisočletja. Skozi to obdobje je vinogradni{tvo doživljalo vzpone in padce. [e vedno je v spominu skoraj popolno uničenje vinske trte na na{em področju pred dobrim stoletjem zaradi trsne u{i. Katastrofa je imela tudi dobro plat, saj je vinogradnike vzpodbudila k sajenju novih, odpornej{ih sort. Danes se slovensko in svetovno vinogradni{tvo otepa z velikimi zalogami vina in zmanj{ano porabo. Slovensko vinarstvo, ki naj bi se ta čas pospe{eno pripravljalo na soočenje z evropskim trgom, pa doživlja {e domače udarce. Eden takih je zadnji poskus ministra za zdravje, da z zakonom omeji ogla{evanje alkoholnih pijač, med katerimi je tudi vino. Povsem slučajno je z vrhuncem polemike na to temo sovpadal tudi drugi vinogradni-{ko-vinarski kogres na Otočcu, ki je bil od 31. januarja do 2. februarja. Na njem je sodelovalo okoli 500 udeležencev, tudi izvrstni strokovnjaki na področju vinogradništva in vinarstva iz Slovenije in tujine. Udeleženci so pod prvo točko zaključkov zapisali osnovno vizijo, ki se je kot rdeča nit vlekla vse tri dni kongresa: razvijati je treba konkurenčno vinogradništvo in vinarstvo. Z vstopom na evropski trg se bodo slovenski vinogradniki in vinarji srečali z ostro konkurenco, ki ji trenutno še niso dorasli. Zagotovo bodo najbolj prizadeta namizna vina, saj se zanje potrošniki v večji meri odločajo le na podlagi cene. Kakovostna in vrhunska vina bodo lažje konkurirala tujim tekmecem. Povečanje izvoza je postalo nuja in edini izhod. Za uspešen prodor na tuje trge, kjer ponudba daleč presega povpraševanje, bo potrebno daljše obdobje, veliko znanja, sposobnosti, boljša organiziranost in precejšnja vlaganja. Slovensko vinogradništvo pestijo zaradi slabših naravnih pogojev pridelovanja (strmi nagibi vinogradov) in razdrobljenosti visoke cene surovine. Stroške pridelave grozdja je mogoče izpopolniti samo še deloma. Slovenija se višjim stroškom pridelave, kot jih imajo nekatere vinogradniško pomembne države v Evropski uniji in po svetu, tudi v prihodnje ne bo mogla izogniti. Na drugi strani pa nam naravne razmere omogočajo pridelavo izjemno kakovostnega pridelka. Slovensko vino bi lahko ob višji kakovosti grozdja in vina prodajali tudi po višji ceni. Pogoj so večja prepoznavnost, boljše in učinkovitejše trženje ter spremembe v organiziranosti in delovanju celotne panoge. Slovenski vinogradniki in vinarji so na Otočcu sklenili, da je njihova vizija v Evropi in nasploh v svetu konkurenčna panoga. Pot do tega cilja vidijo v izboljšanju strukture vinogradnikov, kjer je potrebno preseči sedanjo razdrobljenost in majhnost vinogradov, v znižanju stroškov pridelave grozdja, boljši tehnološki opremljenosti kleti, povečanju storilnosti dela, dvigu kakovosti v kletarstvu in odločnejšem prodoru v izvoz. Udeleženci kongresa so sprejeli tudi posebno stališče do oglaševanja vina, ki zadnje čase buri duhove v Sloveniji. Podprli so predlog zakona, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila poslanka Marija Pozsonec in odločno zavrnili predloge ministrstva za zdravje, po katerih naj bi bilo oglaševanje vina oziroma komuniciranje vinarjev z javnostjo praktično onemogočeno. Zamisel, da bi bilo treba za vsak oglas o vinu pla~ati stoodstotno posebno dajatev, da naj bi na etiketah na vinskih steklenicah pisalo, da alkohol {koduje zdravju in podobne omejitve, so označili kot oviranje svobodne konkurence in svobodnega pretoka blaga. čemer je minister za kmetijstvo, Franci But, {e nekajkrat napovedal možnost usklajenega zakona, do česar na ministrstvu za zdravje niso imeli posluha. Dr. Dušan Keber očitno vidi v alkoholu, torej tudi v vinu, samo zlo, ki ga je treba izkoreniniti, ne upošteva pa gospodarske pomembnosti vinogradništva in Vinogrodništvo in vinarstvo sta pomembni gospodarski dejavnosti v Sloveniji PROTI OGLAŠEVANJU ŽE ZAKON O MEDIJIH V lanskem spomladi sprejetem zakonu medijih je v 47. členu med drugim zapisano, da je oglaševanje alkoholnih pijač prek medijev in publikacij, v katalogih, plakatih, letakih, prospektih in transparentih ter video straneh prepovedano, razen če je z zakonom določeno drugače. Po sprejetju tega zakona je torej nastala potreba po sprejetju posebnega zakona, ki bo obravnaval specifično področje oglaševanja alkoholnih pijač, med katerimi je tudi vino. Minister za zdravje in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta že nekaj časa napovedovala vsak svoj zakon, pri HAJDINA / ŠE O 25. SEJI SVETA "Dobrodošli v obiini Hajdina!" Na 25. seji sveta občine Hajdina, ki je bila 31. januarja, so svetniki razpravljali tudi o sklepu o priključitvi naselja Lancova vas pri Ptuju k naselju Draženci. Od trinajstih na seji navzočih svetnikov jih je za priključitev glasovalo enajst. V sklep so tudi zapisali, da občina Hajdina po delitveni bilanci ne zahteva ničesar razen prenosa obstoječe infrastrukture. Naselje Lancova vas pri Ptuju je bilo ustanovljeno leta 1998 z namenom, da se kot celotno naselje izloči iz naselja Lanco-va vas in iz občine Videm pri Ptuju ter priključi v takratno občino Ptuj - sedaj občino Hajdina. S tem se naselje Lancova vas pri Ptuju v celoti ukine in vključi v naselje Draženci, kar je tudi najbolj ustrezno glede na teritorialni in funkcionalni vidik. Otroci iz tega naselja obiskujejo OŠ Breg, s komunalno infrastrukturo so v celoti navezani v občino Hajdina oziroma naselje Draženci. Naselje Lancova vas pri Ptuju zajema 10 hišnih številk z 31 prebivalci, leži na levi strani ceste Turnišče - Sela. Odloka o priključitvi naselja Lencova vas pri Ptuju k naselju Draženci sta sveta občin Videm in Hajdina sprejela v letih 2000 in 2001. Pobudo za ustanovitev naselja, njegovo odcepitev iz občine Videm in vključitev v občino Hajdina je dal ter vseskozi vodil aktivnosti predsednik VO Ivan Brlek. Na zadnjem usklajeval-nem sestanku med predstavniki občin Vidma in Hajdine sredi januarja letos, vodila sta jih župana Franc Kirbiš in Radoslav Simonič, sodeloval pa je tudi direktor Geodetske uprave Ptuj Boris Premzl, so ugotovili, da v odloku o priključitvi naselja Lancova vas pri Ptuju manjkajo tri parcelne številke, ki povezujejo naselje v celoto. "Dogovorili smo se, da bova župana občinskima svetoma predlagala v obravnavo in potrditev spremembe in dopolnitve odloka, ki bodo vključile tudi te tri manjkajoče parcelne številke. Na zadnjih rednih sejah sta sveta potrdila omenjene dopolnitve. Sedaj je na Geodetski upravi, da dokument v najkrajšem času pripravi za izvedbo. Predvidevamo, da bo do tega prišlo maja ali junija," je med drugim povedal župan občine Hajdina Radoslav Simonič, ki je na 25. seji tudi izrekel dobrodošlico svojim novim občanom. Nekatere pomisleke o priključitvi tega naselja občini Hajdina - največ jih je imel svetnik Alfonz Strnad - je med drugimi zavrnil tudi svetnik Janko Merc, ki je povedal, da so bili prebivalci naselja Lancova vas pri Ptuju že od nekdaj "naši ljudje, ki če bi bili slaba občina, ne bi želeli k nam". MG vinarstva, tradicije in kulture pitja. Tako je za vinogradniško in vinarsko panogo pomembno, da je v hitri parlamentarni postopek poslanka Maria Pozsonec vložila predlog Zakona o omejevanju oglaševanja, ki vsebujejo alkohol. Njen predlog podpirajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, vinogradni-ško-vinarska stroka in tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki je v svojem mnenju ministru Kebru in nekaterim drugim ministrstvom zapisala, da je predlog Zakona o omejevanju porabe alkohola (Kebrov predlog), v nasprotju z ustavo Republike Slovenije, saj omejuje svobodno gospodarsko pobudo in uvaja diskriminacijo med gospodarskimi subjekti na slovenskem tržišču. Poleg tega gospodarska zbornica dvomi v skladnost tega zakona z Zakonom o trgovini, Zakonom o gostinstvu, Zakonom o vinu, Zakonom o varstvu konkurence, Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence ter Zakonom o varstvu potrošnikov. Zraven tega je Kebrov zakon zaradi uvajanja dodatnega davka v primeru oglaševanja v nasprotju z Zakonom o javnih financah, kot vir pa tudi ni predviden v proračunih za leta 2002 in 2003. Poglejmo raje, kaj v svojem zakonskem predlogu predlaga Maria Pozsonec. Med drugim predvideva, da se lahko v časopisih, revijah, v radijskih in televizijskih programih ter v nekaterih drugih medijih oglašujejo pijače, ki vsebujejo do vključno 15 volumenskih odstotkov alkohola. V tem oglaševanje se ne sme uporabljati pri pitju pijač mladoletnih oseb, oglasi ne smejo povezovati pitja pijač, ki vsebujejo alkohol, z udeležbo v cestnem prometu. Zraven tega oglaševanje ne sme dajati vtisa, da pitje teh pijač poveča psihične ali fizične zmogljivosti, ne sme ustvarjati vtisa, da ima alkohol terapevtske učinke- e, oziroma da deluje kot poživilo ali pomirjevalo ali da rešuje osebne konflikte; oglaševanje ne sme vzpodbujati prekomernega pitja pijač in tako naprej. V posebnem členu zakona je prepovedano oglaševanje alkoholnih pijač v medijih, ki so namenjeni predvsem mladoletnim osebam, oglaševanje tudi ne sme vsebovati simbolov, podob, junakov iz risanih filmov in drugih mladinskih oddaj. Mladoletnim osebam je prepovedano ponujanje vzorčnih pijač, ki vsebujejo alkohol. Predlog zakona o omejevanju oglaševanja pijač, ki vsebujejo alkohol je torej prehitel predlog Zakona o omejevanju porabe alkohola, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, obenem pa bi njegov sprejem odpravil prepoved oglaševanja, ki ga je prinesel Zakon o medijih in na osnovi katerega so proti nekaterim oglaševalcem že dane ovadbe. Ob številnih razpravah na to temo se spomnim knjižice, ki jo je pred dobrim desetletjem napisal dr. Dražigost Pokorn, zdravnik, strokovnjak za prehrano. V njej ugotavlja, da je vino v večini držav dovoljena in vsem dostopna pijača in da človek vino uživa že več kot štiri tisoč let. Zlasti v vinorodnih deželah je vino tako vtkano v vsakdanje življenje človeka, da bi brez njega težko živel. Knjigo je dr. Pokorn namenil kulturnim pivcem vina, potrošnikom in prav tako vinarjem in vinogradnikom ter zdravnikom, zdravim in bolnim kulturnim pivcem, ki želijo o vinu izvedeti nekoliko več, kot samo o njegovi kakovosti in nekoliko več kot le o njem kot drogi. V knjižici obravnava posamezne bolezni, ki jih pomaga zdraviti vino. Pouči nas, da je vino tudi alkoholna pijača, ki vsebuje dovolj alkohola, da ga človek po popiti zmerni količini občuti kot opoj. Opozarja tudi, da so bili vsi alkoholiki nekoč zmerni pivci in na dlani je, da bo tudi del danes zmernih pivcev nekoč končalo med alkoholiki. Tega so se ljudje zavedali že daleč nazaj v zgodovini, saj o tem priča tudi ljudski pregovor: Pij, toda uma ne zapij. Proti alkoholizmu, posebej proti alkoholizmu med mladimi bi se bilo torej potrebno boriti z izobraževanjem in osveščanjem, z uvajanjem kulture pitja. Med ljudmi je dokaj utrjeno mnenje, ki temelji tudi na izkušnjah, da mladini vino ne predstavlja velike nevarnosti. Bolj nevarne so navade mladih, ki raje segajo po močnih alkoholnih pijačah, "utopljenih" v sladkih, brezalkoholnih. Prepovedane izkušnje Amerike so negativne, saj so v splošni prepovedi uživanja alkohola Američani popili največ nakvalitetnih, na črno zvarjenih alkoholnih pijač. Prepovedan pristop očitajo tudi Kebrovemu predlogu Zakona o omejevanju porabe alkohola. Kar logično zvenijo mnenja, da bi ob prepovedi oglaševanja kakovostnih in dražjih vin ljudje v nevednosti pač segali po vinih slabše kakovosti, medtem ko bi kakovostna vina prodajali v Evropo, kjer je oglaševanje urejeno in dovoljeno. Če bomo Slovenci zmogli dovolj razuma za dogovor o oglaševanju vina, ga bomo morda tudi za njegovo kulturno in zdravo uživanje. J. Bračič TEDENSKI KOMENTAR Zanimivo pri medijih Na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je v preteklem tednu vladalo precej pozitivno vzdušje, kar se kaže v porastu vrednosti glavnega borznega indeksa SBI 20, ki je v četrtek zaključil trgovanje pri vrednosti 2247 indeksnih točk in tako v tem tednu porasel za 2,25 odstotka. Podobno sta porasla indeks prostega trga IPT in pooblaščenih investicijskih družb PIX. Na borznem trgu se je veliko trgovalo z delnicami Gorenja, Leka in Krke, katerih enotni te~aji so znatno porasli. Enotni te~aj delnice Gorenja je v primerjavi s prej{njim tednom pridobil na vrednosti kar 6,51 odstotka, Krke 2,15 odstotka, Leka pa za 1,25%. Dvig te~aja delnic obema farmacevtoma so pov-zro~ile novice o zanimanju tujega sklada za dodatne delnice slovenskih farmacevtov, dodatno pa se izid tožbe farmacevtske družbe Pfizer, ki se je zaklju~il v prid slovenskim farmacevtom. Upravno sodis~e je namre~ zavrnilo P^izer-jev predlog za za~asno odredbo o prepovedi proizvodnje za Krkini generi~ni zdravili (zdravila proti povišani ravni holesterola v krvi in za Alzheimerjevo bolezen). Se naprej se nadaljuje nihanje te~aja pokojninskih bonov, katerih enotni te~aj je po napovedi ministrstva za finance, da bo rok za spremembo pokojninskih bonov v polico pokojninskega zavarovanja najverjetneje podaljšan, v sredo zopet dosegel 68 tolarjev, na zadnji trgovalni dan v tem tednu pa ponovno padel. Zanimivo je v minulem tednu potekalo trgovanje z obveznicami, saj so se med najprometnejše uvrš~ale najvarnejše republiške obveznice, kar je bila najverjetneje posledica znižanja obrestnih mer za depozite. Zanimivo postaja dogajanje v krogih medijskih podjetji. Delo, d.d., ki je najve~ja ~asopisna hiša v Sloveniji, se pospešeno pripravlja na povezovanje s petimi lokalnimi ~asopisi, po ve~ini tedniki, ki naj bi po povezavi z Delom postali dnevniki. Delo naj bi prispevalo k nižjim stroškom s skupnimi stranmi o kulturi, znanosti in razli~nimi komentarji, ki bi jih pripravili na Delu, vendar dokon~ni program o skupnih straneh še ni dore~en. Ker projekt ne predvideva kapitalskega povezovanja, se zdi ideja mnogim precej težko uresni~ljiva. Delo se prav tako že nekaj ~asa zanima za nakup splitskega ~asnika Slobodna Dalmacija, na podlagi skrbnega pregled poslovanja pa so se odlo~ili za pogajanja s hrvaškim privatizacijskim skladom, ki bo po sanaciji Slobodne Dalmacije njen skoraj stoodstotni lastnik. Kako se bodo stvari v zvezi z nakupom odvijale, je v veliki meri odvisno tudi od pogojev, ki jih bodo postavili na Hrvaškem. Živahnost se nadaljuje tudi na ban~nem podro~ju. Belgijska banka KBC, ki je edini potencialni kupec 34-odstotnega lastniškega deleža NLB, upa, da bo do sredine februarja lahko zaklju~ila pogajanja o nakupu. Povezovanja se nadaljujejo tudi med doma~imi bankami, saj je Abanka konec januarja pridobila 64,145-odstotni kapitalski delež v Banki Vipa. Družbi s tem uresni~ujeta zavezo o poslovnem in kapitalskem povezovanju, dokon~no pa naj bi bili združeni v za~etku prihodnjega leta. Nina Pulko, Ilirika, Bph, d.d. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko RIbarIč (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-15. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.310 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO SLOVENIJA / POPIS PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ Aprila nas bodo popisali Od 1. do 15. aprila letos bo 8.900 popisovalcev popisalo prebivalce, gospodinjstva in stanovanja na območju celotne republike Slovenije. Popis je bil prvotno načrtovan že za april 2001, pa je bil zaradi finančnih razlogov prestavljen za leto dni. Za popis je bilo namreč potrebno v proračunu RS zagotoviti 3,3 milijarde tolarjev, od tega v proračunu leta 2002 2,6 milijarde tolarjev. V popisu bo poleg omenjenega števila popisovalcev sodelovalo še 1.050 območnih inštruktorjev. Kot navaja Statistični urad Republike Slovenije, ki bo izvajalec popisa, so popisi prebivalcev zelo pomembni za zgodovino vsake države, saj daje primerjava rezultatov zaporednih popisov sliko razvoja prebivalstva skozi desetletja in stoletja, rezultati popisov pa so poleg države pomembni tudi za celotno svetovno skupnost. Po priporočilih Organizacije združenih narodov izvede večina držav popise prebivalstva na vsakih 10 let, saj so popisi najobsežnejša in najdražja metoda statističnega raziskovanja. Rezultati popisov so državam temeljna pomoč za odločanje na številnih področjih in za napovedovanje prihodnjega razvoja oziroma gibanj. Podatke popisov tako države uporabljajo za načrtovanje števila socialnih ustanov, kot so šole, vrtci, bolnišnice, domovi za starejše in njihove lokacije. Služijo tudi za ocenjevanje prihodnjih potreb na področju javnega prometa, gradnje cest, načrtovanje zneskov, ki bodo v prihodnje potrebni za pokojnine, stanovanja, programe zaposlovanja mladih in podobno. Številčno stanje prebivalstva vsakega območja je odvisno od naravnih, gospodarskih in socialnih razmer, ki bistveno vplivajo na podatke o številu rojenih, umrlih, priseljenih in odseljenih ljudi, prav tako pa na spolno, starostno, narodno, jezikovno, versko, izobrazbeno, gospodarsko stanje. Prvo štetje prebivalstva je bilo v Sloveniji sredi 19. stoletja (1857), od tega obdobja so znani tudi zaneslivi podatki o številu prebivalstva. Zanimivi so podatki, da je sredi 19. stoletja na območju današnje Slovenije živelo milijon ljudi in da se je njihovo število do sredine 20. stoletja povečalo samo za pol milijona. Med letoma 1961 in 1991 se je prebivalsto Slovenije povečalo skoraj za četrtino, v povprečju 7 promil letno, v zadnjih 20 letih prejšnjega stoletja pa je rast prebivalstva že začela stagnirati. Slovenski škofje so v začetku februarja v svojem pismu vernike pozvali, da naj na popisu povedo svojo veroizpoved. Namen takega priporočila je jasen, saj želi Cerkev s tem pridobiti podatke o "svojih članih", kar bo nadvse pomemben podatek za bodočo vlogo Cerkve v državi; danes so namreč podatki o veroizpovedi Slovencev pavšalni. Matevž Krivic, nekdanji ustavni sodnik, in Edvard Kranjec pa sta konec lanskega leta vložila ustavnemu sodišču v presojo nekaj členov Zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji. Po mnenju Kranjca sta z Zakonom kršena 7. in 41. člen ustave, ki med drugim govorita o ločenosti države in verskih skupnosti. Nihče se namreč ni dolžan opredeliti o svojih vrskih in drugih prepričanjih. Po mnenju Matevža Krivica bodo preprosti ljudje popis doživeli kot nekaj obveznega in od oblasti ukazanega. Vprašanja jim bodo postavili uradni popisovalci, zato pri tako intimnem opredeljevanju, kot je versko, ni mogoče izključiti hotenega ali nehotenega vpliva popisovalcev na izpraševance. Ker pa odgovor na vprašanje o veroizpovedi ni obvezen, se Krivic sprašuje, ali ga sploh ima smisel postavljati, saj podatek o tem, koliko ljudi se je bilo pripravljeno izjasniti o veroizpovedi, za potrebe statistike nima nobene vrednosti. Krivic opozarja tudi na dejstvo, da ni jasno, kaj pomeni prištevanje k neki veroizpovedi; zadošča, da je bil posameznik krščen ali da se je cerkveno poročil ali je potrebno kaj več. Poudarja, da bolj ko je vprašanje nejasno, manj zanesljivi so podatki in bolj je mogoče z njimi manipulirati. Morda nas bo dilem o tem vprašanju rešilo ustavno sodišče, sicer pa imamo do aprila še čas, da se odločimo, ali bomo nanj odgovarjali ali ne. POTEK POPISA Letošnji popis bo potekal tako, da bodo nekateri podatki že prevzeti iz podatkovnih baz države, del podatkov bodo popisovalci popisali na terenu z metodo popisa ali samopopisa, kar velja predvsem za popis stavb, stanovanj in gospodinjstev. Popis bo potekal z neposrednim anketiranjem ali samopopisovanjem na območju celotne države, tako da bodo popisne vprašalnike izpolnili popisovalci ali pa državljani sami. Zbiranje izpolnjenih popisnih vprašalnikov po pošti bo namenjeno osebam, prebivalcem Slovenije, ki so običajno odsotni iz kraja prebivališča ali pa bodo odsotni v času popisa. Na njihovo željo, ki jo lahko izrazijo Državni popisni komisiji pisno ali po telefonu, bodo prejeli po pošti popisne vprašalnike, jih sami izpolnili in jih po pošti tudi vrnili. To velja za prebivalce Slovenije, ki so odsotni zaradi dela, šolanja, zdravljenja ali drugih razlogov. Vsa gospodinjstva v državi bodo v času od 1. do 15. april obvezno obiskali popisovalci ter v osnovne in pomožne popisne vprašalnike vpisali zahtevane podatke. Ce bodo gospodinjstva želela, jih bodo popisovalci popisali v celoti, če pa se bodo gospodinjstva odločila za samopopis, jim bo popisovalec posredoval osnovne popisne vprašalnike in navodila za izpolnjevanje ter se ponje vrnil na dogovorjeni dan. KAJ VSE ZAJEMA POPIS 2002 Letošnji popis bo zajel vse državljane Republike Slovenije s stalnim ali začasnim bivališčem v državi, ne glede na to, ali bodo v času popisa v Sloveniji ali ne. Zajel bo tudi tujce z dovoljenjem za začasno ali stalno bivanje v Republiki Sloveniji in osebe z začasnim zatočiščem v Sloveniji. Poleg tega bo popis zajel vsa gospodinjstva, stanovanja in druge naseljene prostore ter stavbe, v katerih so stanovanja in drugi naseljeni prostori. Za osebe bodo s popisom zbrani številni podatki: poleg osnovnih podatkov o rojstvu in prebivališču tudi o izobrazbi, zaposlitvi, viru preživljanja, zakonskem stanu, narodni pripadnosti in maternem jeziku ter po noveli zakona še o veroizpovedi, če ne bo ustavno sodišče na osnovi pritožbe odločilo drugače. Prav tako bo popis zajel značilnosti gospodinjstev, od števila članov do lastništva ali najema garaže in o pridelavi hrane za lastne potrebe ali prodajo. Pri popisu stanovanj in stavb bo popisovalce zanimalo predvsem vrsta in uporaba stanovanja oziroma stavbe, lastništvo, površina, načini ogrevanja, pri stavbah pa še število nadstropij, material nosilne konstrukcije, leto zgraditve ter vrsta kritine na stavbi in leto zadnje zamenjave. OBVEZNOST DAJANJA PODATKOV Zakon določa, da mora vsaka popisana oseba brezlačno posredovati pravilne in popolne odgovore. Zagotavlja pa tudi tajnost podatkov; ti se lahko uporabijo zgolj za potrebe državne statistike. O odsotnih članih lahko da podatke tisti član gospodinjstva, ki so mu podatki najbolj znani, o otrocih do 15 let pa starši ali posvojitelji. Zakon prinaša tudi določilo, da se popisani osebi ni potrebno izreči o narodni oziroma etnični pripadnosti ter veroizpovedi. Za člane gospodinjstva, stare nad 14 let, se lahko v primeru njihove odsotnosti podatki o veroizpovedi in narodnosti posredujejo le na osnovi njihovega pisnega soglasja. T Rrnříř IL^IWl I V-»-J - --UTiïïm-- PTUJ / KAJ PRINAŠA NOVI SOCIALNI SPORAZUM Nadziranje delodajalcev -pravica in dolžnost sindikata Slovenski sindikati so s predstavniki gospodarstva in vlado januarja dosegli pomemben dogovor, da pri~nejo izdelavo novega socialnega sporazuma za obdobje od leta 2002 do 2004. Predlog sporazuma, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je sestavljen iz ve~ poglavij, njihovo bistvo pa povedo že naslovi. Gre za pomemben dogovor o uravnoteženem social- no-ekonomskem razvoju, doseganju stabilnih gospodarskih razmer, doseganju nižje ravni inflacije, za konkurenčnost slovenskega gospodarstva, socialni dialog, plačno politiko, socialno varnost, družinsko politiko ter stanovanjsko politiko. Kot je povedal predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl, nasprotujejo vlogi sindikatov, kot jo opisuje ta dokument: "Dolžnost gospodarstva in njegovih lastnikov oziroma delodajalcev je, da zaposlene informira o varstvu pri delu, zdravju in drugih materialnih pogojih pri delu. To predpisuje zakonodaja z delovnega področja. Tudi informiranje o tekočem poslovanju podjetja je v pristojnosti delodajalcev, sindikati pa smo se pripravljeni vključevati v vse te aktivnosti in seveda nadzirati, ali delodajalci izvršujejo vse svoje obveznosti." Katera so bistvena področja predvsem za delojemalce oziroma delavce? "Posebej zanimiva je plačna politika, kjer bomo sindikati pričeli pripravljati nov plačni model, saj je sedanji sistem zaradi neusklajene politike cen zastarel ali bolje rečeno neuporaben." Zakaj? Ste lahko konkretne-j{i? "Vsekakor. Ce primerjamo današnji zaslužek okoli tisoč nemških mark in zaslužek delavca leta 1990, ugotovimo, da je njegova kupna moč bistveno nižja predvsem zaradi spremembe po- litike cen oziroma višjih cen. Danes je recimo povprečna najemnina stanovanja okoli tristo mark, kurjava okoli sto mark in skoraj toliko elektrika. Leta 1990 so bili ti zneski bistveno drugačni, predvsem mnogo nižji. Zaradi stalnih mesečnih stroškov postaja situacija za tiste z nižjimi dohodki že nevzdržna." In kako boste v korist delavcev ukrepali? "Naše aktivnosti bodo usmerjene v to, da dosežemo dvig izhodiščnih plač na nivo minimalne plače, tako da se ne bo upošteval linearni dvig." Marsikaj pa je v novem predlogu socialnega sporazuma vendarle pozitivnega ... "Vsekakor to, da se spet uvaja socialna služba, skrb za zdravje in varnost pri delu, socialno varstvo, dodatno pokojninsko zavarovanje, družinska in stanovanjska politika ter boljša pravna varnost zaposlenih." Kak{en pa je va{ odnos do članstva v Evropski uniji? "Tako kot drugi sindikati se tudi v Neodvisnih sindikatih strinjamo, da polnopravno članstvo v Evropski uniji ni predmet socialnega sporazuma, zato tudi na{i sindikat ne more dati soglasja k temu podro~ju. Tudi pri nas so eni za ~lanstvo v EU, drugi proti, precej pa je tudi nevtralnih. Na{e mnenje je, da se o pristopu v Evropsko unijo in v evropske ekonomske tokove razpravlja lo~eno kot o samostojnem projektu, ki ni vezan na socialni sporazum." M. Ozmec Izvedeli smo SRČKI ZA BOLNIKE Ob svetovnem dnevu bolnikov in invalidov, 11. februarju, so v slovenskih bolni{nicah potekale {tevilne aktivnosti. V ptujski so vsakemu bolniku podarili srček z najbolj{imi željami po hitrem okrevanju. LETO INVESTICIJ V ptujski bolni{nici bodo letos izvedli {tevilne pomembne investicije. Ob največjih - ureditvi novega dializnega centra in fizioterapije - bodo celovito prenovili operacijsko dvorano, oddelek za intenzivno nego, ambulanto otro{kega oddelka, sedanje prostore dialize in polovico II. nadstropja kirurgije, kjer bodo po novem sobe z nadstandardom. Nova fizioterapija bo opremljena do konca aprila. Odpiranje ponudb za opremo nove dialize pa bo 18. februarja. DANES ALI JUTRI NOVI DIREKTOR LTO predvidoma danes ali jutri bodo izbrali novega direktorja javnega zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj. Do roka je vloge oddalo deset kandidatov, v ožji izbor pa jih je pri{lo pet. Med kandidati je tudi sedanji v.d. direktorja Tadej Bojnec, ki bi sicer lahko vedejevstvo ""razvlekel"" na celo leto, a je naloge do razpisa direktorja opravil že v dobrih štirih mesecih. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV v - Ce t' ob 21. uri v filmskem kotičku: kriminalka ""Sovražnik po krvi". Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Informativne oddaje s posnetki najpomembnejših dogodkov zadnjih dni zaradi tehnične okvare ne bo. Tudi prispevek o letošnjem ptujskem kurento-vanju bo na programu prihodnjo soboto in nedeljo. Tokrat bosta na programu le glasbena oddaja Videomeh in poljudna oddaja ""Kako biti zdrav in zmagovati"". H/f/Z KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / PRISPEVEK K SLOVENSKEMU KULTURNEMU PRAZNIKU Slovenska duhovna pesem Ob slovenskem kulturnem prazniku bo Društvo sv. Vikto-rina predstavilo novo slovensko antologijo: Slovenska duhovna pesem: Od Pre{erna do danes. Delo je ob koncu lanskega leta izdala založba Logos, izbor in spremno besedo pa je napisal profesor France Pibernik. Iz 18. stoletja srečamo v zbirki poleg Prešerna še Simona Jenka, Simona Gregorčiča, Dragoti-na Ketteja, Josipa Murna, Ivana Cankarja, Frana Levstika, Antona Medveda, delno Ivana Tri-nka, Ljudmilo Poljanec, zlasti pa četverico okrog Ivana Cankarja, generacijo med obema vojnama (Srečka Kosovela, Mirana Jarca, Stanka Majcna ...), zamolčane pesnike, ki so bili ubiti 1941-1945, prevladujejo pa moderni avtorji vse do živih (Edvard Kocbek, Jože Udovič, Jože Snoj, Lojze Krakar, France For-stnerič ...). Urednik pojasnjuje svoj izbor, vendar bi med 81, kolikor je izbranih, imel verjetno vsak zbiralec slovenske duhovne poezije še drugačne kriterije. Upamo lahko, da avtorja niso vodili ozki, že udomačeni pogledi na krščanstvo v stilu literarnih zgodovinarjev iz druge polovice 19. in 20. stol., temveč le strokovni utemeljeni vidiki, čeprav že sam podnaslov (Od Prešerna do danes) zveni malce čudno, saj je skoraj neverjetno, da je bilo v 19. stoletju tako malo domačih duhovnih pesnikov. Recimo, ali naj med odsotne zapišemo Slomška, ki ima vendar nekatere take pesmi, ki bi jih lahko šteli tudi med oseb-noizpovedne (primerjaj Slodnja-kove ali Kidričeve poglede na Slomška), in vsak dober poznavalec tega prvega novodobnega slovenskega svetnika čuti to odsotnost kot vedno znova ponavljajočo krivico, ki se ponavlja do današnjih dni, ali pa obetavnega Janeza Dragotina Samper-la, Stanka Vraza, ali na primer Josipa Stritarja, Jakoba Gomilša-ka, Antona Aškerca, čeprav pri zadnjem prevladuje epika, nekdanjega ptujskega župana Alojzija Remca, poeta Slovenskih goric Frana Ksaverja Meška, Frana Ellerja (npr. pesem Salutant mo-rituri, 1928) idr. ali kot negativi-stičen ali zanikovalen, v 70. letih skoraj pornografski, primer pe- smi Vladimirja Gajška, dalje vrste "katoliških" pesnikov, ki so delovali v revijah ali kakšnih zbornikih v širokem razponu 20. stoletja in marsikatera objavljena pesem, skrita med drugimi, zaleže morda več kakor številne zbirke objavljenih avtorjev. Hvalevredno pa je, da urednik odkrije oziroma prikaže vrsto tistih, ki jih je komunistični režim popolnoma zanikal, pa čeprav bi se morda tako na desni kot na levi našlo še marsikaj, kar bi spadalo po pravici v tako vseslovensko antologijo, zlasti pa številni za- mejski pesniki, čeprav jih nekaj objavlja, vendar je bil urednik verjetno omejen tudi s strani založbe (npr. Lev Detela, Milena Merlak-Detela ...). Predavatelj France Pibernik (rojen v Suhadolah pri Kamniku 2. 9. 1928) je sam pesnik in literarni zgodovinar. Mimo profesure je izdal več pesniških zbirk, vodil številne intervjuje po literarnih revijah z znanimi slovenskimi pesniki ter pisatelji, se ukvarjal z zamolčanimi pesniki (tako na primer z Balantičem, Hribovškom) ter je med uredniki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Iz njegovih pogovorov in del vemo, da pozna tematiko, se zna v njo poglobiti, vendar kot sem že zapisal, vsaka antologija je tudi izraz urednikovih pogledov; računalniške, umetniško popolne zbirke ali izbora ni. Bo pa njegovo predavanje v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika 15. februarja ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana Ptuj, izbira pesmi iz antologije, ki jih bosta brala Andreja Črešnje-vec ter Frenk Muzek ob glasbenem utrinku Daniela Tementa na klavirju, priložnost za izmenjavo mnenj, dopolnjevanje pogledov na slovensko kulturo in literaturo. Viktorinovi večeri so postali v veliki meri velika ljudska tribuna in poln izraz tistega dela Ptujčanov, ki se ne zadovoljujejo le za lovom za materialnimi dobrinami, temveč segajo globlje in višje. Jakob Emeršič PTUJ / RECITAL S FLAVTISTKO KLAVDIJO FEGUS Polna dvorana glasbene šole v soboto, 2. februarja, je bil v organizaciji Glasbene šole Ptuj recital mlade flavtistke Klavdije Feguš, ki je ob klavirski spremljavi Blaža Pu-ciharja izvajala dela Franca Schuberta, Carla Reinecke-ja, Roberta Kampleta, Ed-garja Vareseja in Otarja Taktakisvilija. Klavdija Feguš je po končani nižji glasbeni šoli na Ptuju obiskovala srednjo glasbeno šolo v Mariboru. Že kot dijakinja se je udeleževali različnih tekmovanj in dosegala odlične rezultate, kar ji je omogočilo sprejem na glasbeno akademijo v Ljubljani, kjer je 28. januarja diplomirala z odličnim uspehom. Na Ptuju se je predstavila s podiplomskim koncertom. Z zelo veliko mero muzikalnosti je izvedla zelo zanimiv in težek program. Kot domačinka je v dvorano Glasbene šole Ptuj pritegnila številno občinstvo, kar je sicer redek pojav. Klavdija sodeluje tudi v komorni zasedbi tria flavt Klavdija Feguš Sonček, njenih solističnih nastopov pa si lahko samo še želimo. Mladi umetnici je ob koncu koncerta čestital ravnatelj glasbene šole Štefan Petek. Fl GLEDALIŠČE PTUJ 2lT(jeqje je komedqa za tiste, ki razmiiU^jo, in tragedija za tiste, Id iatíjit. Horace Wdpole v GLEDALIŠČU PTUJ PROGRAM 14.2.28.2. 2002 NA GOSTOVANJIH TA PRESNETA LJUBEZEN Predstava za šole in izven 9.30, 11.00 in12.30 14. ietrtek TA PRESNETA UUBEZEN Predstava za âole in izven 9.30 15. petek VDC SONČEK MARIBOR KRAUI IN LOPOVI 18.00 16. sobota Kulturni dom Spansitl trarci KRIVICA BOLI 19.30 19. torek MARJETKA, STR. 89 Gostamnje v Mengšu, 20.00 20. sreda MARJETKA, STR. 89 Gostovanje v Zegorfu, 19.30 21. četrtek MARJETKA, STR. 89 (Sostomnje v Sbvenskih Konjicah, 19.00 22. petek MARJETKA, STR. 89 Gostovanje v Črna na Koroškem, 20.00 27. sreda MARJETKA, STR. 89 Gostovanje v Mestnem gledališču ljubljanskem, 19.30 28. ietrtek MARJETKA, STR. 89 Gostovanje v Mestnem gledališču ljubljanskem, 19.30 PTUJ / USTVARJALNE DELAVNICE CENTRA INTERESNIH DEJAVNOSTI Za krajšanje poiitnic V Centru interesnih dejavnosti bodo med letošnjimi zimskimi počitnicami potekale ustvarjalne delavnice, v katere so vabljeni srednje{olci in drugi mladi, ki jih zanimajo naslednje vsebine: 1. začetni tečaj italijanščine - od 18. do 22. februarja vsak dan med 10.00 in 11.30 v CID 2. delavnica kreativnega pisanja, predstavitev ustvarjanja sloganov Loesje - 18. in 19. februarja od 11. ure dalje - dolžina je odvisna od velikosti skupine in delovne vneme udeležencev 3. oblikovanje spletne strani - od 18. do 22. februarja v dopoldanskem času 4. foto delavnica za začetnike - začetek 18. februarja ob 10.30, nato terensko delo in delo v temnici po dogovoru z mentorjem 5. gledališka delavnica - od 18. do 22. februarja med 11. in 14. uro v Stari steklarski delavnici Podrobnejše informacije o vsebini, mentorjih in urnikih dobite v CID telefonsko (02 780 55 40) ali po elektronski pošti (cid@cid.si). Prijave zbira CID med 11. in 14. februarjem od 14. do 15. ure. Ob prijavi je potrebno poravnati tudi kotizacijo, ki znaša 1000 SIT in je enaka za vse delavnice. Nevenka Gerl PTUJ / GIMNAZIJCI IN KULTURA Že tretje leto kulturna priznanja V dvorani Gimnazije Ptuj so pred kulturnim praznikom pripravili proslavo v počastitev slovenske kulture. V integralnem programu so se predstavili člani gledališkega studia, ki ga vodi Branka Bezeljak Glazer, in mešani mladinski pevski zbor, ki ga vodi Jožica Lah Lovrenčič. Nastopila sta gimnazijski pevski zbor in gledališki studio Igrani recitatorski del je vsebinsko zajel dela Franceta Prešerna, Frana Levstika, Dra-gotina Ketteja, Ivana Minattija, Ervina Fritza, Borisa A. Novaka in Edvarda Kocbeka. Zbor je predstavil ljudski Jaz pa vrtec bom kopala in Zvedel sem nekaj novega. Izbor pesmi je opravila Alenka Plohl. Proslavo je z likovno razstavo popestril dijak Mito Gegic pod mentorstvom Estere Jelenko. O prazniku je spregovorila ravnateljica šole Meta Puklavec ter tokrat že četrtič podelila kulturna pri- znanja Gimnazije Ptuj za kulturne dosežke. Priznanja so prejeli: Eva Mi-lošič za zlato Cankarjevo priznanje in za 2. mestu v državi, Ana Dobaja za zlato Cankarjevo priznanje, Mito Gegič za likovno opremo Prebliskov in razstavo ob kulturnem prazniku, Mihaela Medved in Rebeka Pšajd za pripravo razstav, scen in za sodelovanje na natečaju Lepše okolje, lepša Evropa in šolski pevski zbor za širjenje ljubezni do pesmi. Franc Lačen TEDNIKOVA KNJIGARNICA Astrid Lindgren v spomin (1907-2002) Knjige potrebujejo domišljijo otrok, To je res. A {e bolj res je, da potrebuje otro{ka domi{-ljija knjige, da živi in raste. Astrid Lindgren, 1958 Le malo je ljudi, ki bi za življenja dosegli mitološke razsežnosti. Astrid Lindgren je med njimi. Očarljiva "zvezda Severnica", kakor jo je poimenoval njen oboževalec in avtor imenitne avtoričine biografije Marjan Marinšek. Njena Pika Nogavička je od leta 1945 obredla domala ves svet in svet bo Pikin še naprej. Branje Pikinih dogodivščin ne navdušuje le mlade bralne publike, marveč je to knjiga za vse čase in vsa starostna obdobja. O priljubljenosti Pike Nogavičke govori tudi štirinajsti natis slovenskega prevoda, kar je izjemno za tako majhen knjižni trg. Seveda pa je Astrid Lindgren podarila življenja tudi mnogim drugim literarnim junakom, ki prav tako osvajajo srca bralcev. V slovenščino so bile prevedene naslednje knjige: Pika Nogavička, Erazem in potepuh, Nevarno življenje Kalleja Blomkvista, Bratec in Kljukec s strehe, Kljukec spet leta, Najboljši Kljukec na svetu, Brata levjesrčna, Detektivski mojster Blomkvist, Ronja, razbojniška hči, Emil iz Lonnenberge, Emi-love nove vragolije, Že spet ta Emil, Božič v hrupni vasi, Po-begnimo s Piko Nogavičko, Ali poznaš Piko Nogavičko?, Pika Nogavička v Sončnem parku, Lotino kolo, Lota zna skoraj vse. Vendar ostaja obsežen knjižni opus Astrid Lind-gren, ki bi si ga slovenski bralci želeli: izmed petinštiridesetih slikanic je prevedenih le pet, tudi mnoge njene zgodbe za mladino še čakajo na prevod. Slovenci pa se lahko pohvalimo z izvirno knjigo o življenju in delu Astrid Lindgren, ki jo je avtor Marjan Marinšek podaril pisateljici ob njeni devetdesetletnici in je izšla v sodelovanju založbe Karantanija in Pozoj. Avtor je biografijo napisal izčrpno in z veliko mero osebnega navdušenja nad osebnostjo in delom Astrid Lindgren. Knjiga je poznavalski prerez vsega literarnega opusa pisateljice ter slika njene življenjske poti. Hkrati ponuja pogled v pisate-ljičino literarno delavnico, da bralec spozna vzgibe za literarne karakterje in dogodivščine. Liljana Klemenčič KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / V PETEK INFORMATIVNI DNEVI Na strojni šoli ne bodo omejevali vpisa Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj, ki deluje v okviru Šolskega centra Ptuj, bo v šolskem letu 2002/03 vpisovala v programe strojništva v šolskem in dualnem sistemu izobraževanja. Potrebe na trgu dela so za poklice v strojništvu izredno velike, saj je samo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - območna enota Ptuj, v letu 2001 razpisal 340 delovnih mest za smer preoblikovalec in spajalec kovin — poklicni varilec, konstrukcijski ključavničar, 237 za monterje in upravljalce energetskih naprav, 89 za strojne mehanike. Prav tako je v dualnem sistemu razpisanih veliko učnih mest v Sloveniji za kleparje-krovce, avtokle-parje in avtomehanike. Starši in učenci osnovnih šol vedno bolj spoznavajo dejstvo, da je možnost zaposlitve in nadaljevanje poklicne kariere v strojništvu izjemna, zato se vedno bolj odločajo za te poklice. Z ministrstvom za šolstvo so Ptujčani dosegli dogovor, da ne bodo omejevali vpisa v proizvodne programe na ptujski šoli. Kot nam je povedal ravnatelj Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj, Milan Cimerman, bo dovolj vpisnih mest za učence osnovnih šol, ki se želijo vpisati v naslednje programe: strojni tehnik po štiriletnem programu in po programu 3 + 2, pre-oblikovalec in spajalec kovin (varilec, konstrukcijski ključavničar), strojni mehanik, monter in upravljalec energetskih naprav, mehanik vozil in voznih sredstev, to je triletni šolski sistem. Za triletni dualni sistem (vajenci) predvidevajo programe; avtomehanik, avtoklepar, klepar-krovec, za dvoinpolletni program pa oblikovalec kovin. V tem šolskem letu obiskuje enaindvajset oddelkov Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj 438 učencev, ki jim predava 40 strokovnih delavcev. Šola intenzivno sodeluje z gospodarskimi organizacijami. Pred časom so organizirali prestavitev najnovejšega programskega paketa CATIA V5 za računalniško podporo oblikovanja in proizvodnjo, ki jim ga je doniralo podjetje LC Mycron iz Ptuja. Tako bodo lahko v prihodnje organizirali izobraževanje za strokovnjake v gospodarstvu, ki nujno potrebujejo novo znanje iz sodobnih tehnologij. Z gospodarstvom sodelujejo tudi poslovno pri proizvodnji sklopov za orodja, kovaških in Najsodobnejši računalniški program omogoča precizno oblikovanje ključavničarskih izdelkih. V sklopu dualnega sistema šolanja sodelujejo s petintridesetimi podjetji in obrtniki s področja Spodnjega Podravja in Prlekije. Lani so bili poskusna šola za poklicno maturo in njihovi dijaki so dosegli zelo dobre rezultate. Franc Lačen SPODNJE PODRAVJE / MOŽNOSTI DUALNEGA ŠOLANJA Kje dobiti uino mesto Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je objavilo tudi ponudbo učnih mest v Republiki Sloveniji. Iz ponudbe smo pripravili pregled za Spodnje Podravje za vse tiste, ki se bodo odlo~ili za dualni sistem {olanja (vajenci) OBRTNA ZBORNICA LENART Avtoklepar in avtoličar (Zlat-ko Oman, Lenart), avtomehanik (Dumida, Lenart), frizer (Frizerski studio Trend, Lenart), klepar — krovec (Srečko Pečar, Lenart), krojač — šivilja (Sabina Žvajker, Lenart), kuhar (Petelinova klet, Benedikt, Švarc, Lenart, Šiker, Pernica, Črni les, Lenart, Kmetič, Vo-ličina, Žaba Sv. Trojica), mizar (Jože Rajšp, Lenart, Bogomir Zarnec, Lenart), natakar (Petelinova klet, Švarc, Šiker, Črni les, Kmetič, Žaba, Perko, Sv. Ana), slikopleskar (Miroslav Puhner, Lenart), tesar (Gradbenik, Benedikt, Dominik Rajšp, Jurovski dol, Franjo Kocmut, Cerkvenjak), zidar (Gradbenik, Dominik Rajšp, Franjo Koc-mut, Janez Lipnik, Bemedikt) OBRTNA ZBORNICA ORMO@ Avtomehanik (Danilo Zida-rič, Ormož), kuhar (Marjan Novak, Ivanjkovci), mizar (Avgust Ozmec, Velika Nedelja), natakar (Marjan Novak, Ivanjkovci), pečar-keramik (Mirko Plohl, Velika Nedelja) OBRTNA ZBORNICA PTUJ Avtoklepar (Anton Domin-ko, Ptuj, Alojz Turnšek, Ptuj, Avtohiša Hvalec, Kidričevo), avtoličar (Dominko, Turnšek), avtomehanik (Dominko, Aleksander Korenjak, Ptuj, ANVI, Ptuj, Avtohiša Hvalec, Franc Toplak, Podlehnik), cvetličar (Natalija Šenkiš, Ptuj), elektri-kar-energetik (Otmar Arnuš, Destrnik), frizer (Klavdija Kmetec, Videm pri Ptuju, Marta Kaučič, Destrnik, Brigita Pu-šnik, Ptuj, Marija Janžekovič, Ptuj, Dragica, Ptuj), instalater strojnih instalacij (Stanko Do-naj, Gorišnica), klepar-krovec (Franc Trčko Pragersko, Martin Kokol, Ptuj, Milan Dreve-nšek, Videm pri Ptuju), kuhar (Rozika, Ptuj, Amadeus, Ptuj, Boris Šegula, Ptuj, Dolinca, Majšperk, Deta Ptuj, Majolka, Videm pri Ptuju), mesar (Marija Kokol, Cirkulane), mizar (Franc Benko, Ptuj, Miran Žlah-tič, Ptuj, Franc Kukovec, Jurš-inci, Zdenko Čeh, Ptuj, Franc Kuharič, Polenšak, Anton Vuk, Majšperk, Deta, Ptuj, Franc Cep, Majšperk, Branko Karne-ža, Pragersko, Vojko Tajhmaj-ster, Kidričevo, Janez Fošnarič, Markovci), natakar (Rozika, Ptuj, Nada, Zg. Leskovec, Boris Šegula, Ptuj, Slovenski hram, Ptuj, Dolinca, Majšperk, Deta, Ptuj, Majolka, Videm pri Ptuju, Ambiente, Markovci), slikople-skar (Danilo Tavzelj, Gorišni-ca. Moler, Markovci, Franjo Tolič, Cirkulane, Konrad Strelec, Markovci), tapetnik (Deta, Ptuj). OBRTNA ZBORNICA SLOVENSKA BISTRICA Avtoklepar (Avtocenter Pu-šnik, Slovenska Bistrica, Stanko Marovt, Poljčane), avtoličar (Avtocenter Pušnik, Štefan Tajnikar, Zg. Ložnica), avtomeha-nik (Milan Ačko, Zg. Polskava, Branko Pušnik, Sl. Bistrica, Darko Jurič, Sl. Bistrica, Avto Golec, Sl. Bistrica, Avtocenter Pušnik, Sl. Bistrica, Miroslav Korošec, Zg. Polskava, Avto Aleš, Oplotnica, Avto Motaln, Zg. Polskava), frizer (Breda Bru- mec, Poljcane, Milena Breznik, Zg. Ložnica, Metka Juhart, Sl, Bistrica), klepar-krovec (Anton Štern, Sl. Bistrica), konstrukcijski mehanik (Mihael Rajh, Sl. Bistrica), kuhar (Kalan, Zg. Polskava, Pem, Oplotnica, Lara, Sl. Bistrica, Ruška koca, Pohorje, Dominik Golob, Zg. Polskava), mesar (Gregor Štein-felser, Sl. Bistrica), mizar (Marjan Sadek, Oplotnica), natakar (Kalan, Zg. Polskava, Pem, Oplotnica, Lara, Sl. Bistrica, Ruška koca, Pohorje, Dominik Golob, Zg. Polskava), orodjar (Mihael Rajh, Sl. Bistrica), pek (Hlebček, Pragersko), sla{~i~ar-konditor (Hlebček, Pragersko), slikopleskar (Vilko Rampre, Pragersko, Srečko Ogrizek, Zg. Polskava), tesar (Monte, Zg. Ložnica). GOSPODARSKA ZBORNICA avtomehanik: Dumida Lenart; strojni mehanik: Impol Kadring Slovenska Bistrica; prodajalec: Ko-Co Poljčane; instalater strojnih instalacij in zidar: Komunalno podjetje Ormož; orodjar in obdelovalec kovin: Lesnina Emmi Slovenska Bistrica; tesar: Monte Zgornja Ložnica; avtomehanik in avtoklepar: Petovia avto Ptuj; prodajalec: Polje dom Pod-lehnik; prodajalec: Prodajalna Nada Lenart za Gornjo Radgono; kuhar in natakar: Škofijsko gospodarstvo Rast Slovenska Bistrica; elektrikar-energetik, prodajalec in instalater strojnih instalacij: Tames Ptuj Povzel iz razpisa Franc Lačen Zahvala Bolnišnice Ptuj Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potr~a Ptuj so darovali: Kemofarmacija, d.d., Cesta na Brdo 100, LJ 5.480.642,70 SIT Bayer Pharma, d.o.o., Ljubljana, Celov{ka 135, LJ 1.000.000,00 SIT namesto cvetja ob smrti gospe Vere Jan~i~ ZSSS -sindikat podjetja Perutnine Ptuj 13.000,00 SIT. S podarjenimi prispevki se izbolj{uje nivo oskrbe bolnika v na{i bolni{ni-ci, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splo{ne bol-ni{nice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da {e naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na {tevilko ŽR bolnišnice 52400-763-50711. SPODNJE PODRAVJE / KAJ PONUJAJO RAZPISI ZA SREDNJE ŠOLE Nekaj pogojnih vpisov Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije je 4. februarja objavilo razpis za vpis v srednje {ole, prosta mesta v dijaških domovih in ponudbo učnih mest. Pobrskali smo po razpisu, da za na{e podro~je olaj{amo kandidatom iskanje in pomagamo pri izbiri programov. PTUJ: Poklicna in tehniška kmetijska šola Dvoinpolletni program: pomo~nik kmetovalca - 1 oddelek pomočnica gospodinje - oskrbnice - 2 oddelka Triletni program: kmetovalec - 1 oddelek cvetličar - 1 oddelek Pri teh dveh programih je s strani ministrstva postavljen pogoj, da bo šola vpisala učence v program kmetovalec in cvetličar, če se bo do 6. marca 2002 prijavilo dovolj kandidatov za oblikovanje enega oddelka prvega letnika. Vpisanih mora biti najmanj 25 učencev. Če ne bo dovolj prijavljenih, bo šola do 12. marca učence obvestila, da prenesejo prijave drugam. Štiriletni program: kmetijski tehnik - 1 oddelek PTUJ: Ekonomska šola Triletni program: prodajalec - 2 oddelka poslovni tajnik - 2 oddelka Štiriletni program: ekonomski tehnik - 4 oddelki poslovni tajnik - 2 oddelka PTUJ: Poklicna in tehniška elektro šola Triletni program: elektrikar elektronik - 2 oddelka Štiriletni program: elektrotehnik elektronik - 1 oddelek računalniški tehnik - 2 oddelka PTUJ: Poklicna in tehniška strojna šola Dvoinpolletni program: oblikovalec kovin - 1 oddelek Triletni program: oblikovalec kovin - 2 oddelka avtomehanik - 1 oddelek avtoklepar - 1 oddelek klepar - krovec - 1 oddelek Štiriletni program: strojni tehnik - 1 oddelek PTUJ: Gimnazija Ptuj 6 oddelkov in dodatni oddelek športne gimnazije Dijaški dom Ptuj: v dijaškem domu bo 80 prostih mest, 40 za dekleta in 40 za fante. ORMOŽ: Gimnazija Ormož: 2 oddelka SLOVENSKA BISTRICA: Srednja šola Slovenska Bistrica Triletni program: prodajalec - 2 oddelka Štiriletni program: ekonomski tehnik - 2 oddelka Iz razpisa povzel Franc Lačen MARKETING Kako oglaševati trgovino (3. del) V prejšnji številki Tednika smo si na kratka ogledali različne medije in okvirne lastnosti oglaševanja v njih. Izbira medija je zelo odvisna od ciljne publike in tudi navad drugih oglaševalcev. Če na primer v nabiralniku vsak dan najdete nekaj letakov, je zelo verjetno, da so se jih ljudje naveličali. Ali je smiselno v nabiralnik nabasati še naš letak? Presodite sami. Za povečanje prodaje v trgovini pa lahko uporabimo tudi druge pristope. Popularna metoda je pospeševanje prodaje. Ta način veča ugled in sloves trgovine in je tudi na videz cenejši od oglaševanja, v resnici pa je še vedno vezan na oglaševanje. Pripospeševanju prodaje imate proste roke in ste lahko pri privabljanju kupcev ustvarjalni, zadeva pa funkcionira približno takole: z reklamo skozi različne medije prenesite sporočilo svojim kupcem, s pospeševanjem prodaje pa to sporočilo zapolnite s privlačnimi aktivnostmi, ki bodo vaše stranke prepričale, da obiščejo vašo trgovino. Zelo učinkovite so gverilske tehnike pospeševanja prodaje: - izložbe, tla, panoji naj spomnijo kupce na določen izdelek in pomagajo k impulzivnemu nakupu - tekmovanja: stranke naj tekmujejo za nagrado, lahko odigrajo kakšna igrico, kot na primer sestavljanko ali pikado, in nato dobijo nagrado - nagrade: podobno tekmovanjem, vendar dobi nagrado vsak kupec, ki izpolni obrazec, nato se nagrajenec žreba - kuponi: v časopisne oglase lahko dodate kupone, ki prinašajo popust pri nakupu v vaši trgovini; uporabno je, če jih morajo kupci zbrati več - redni program za kupce: Mer-catorjeva pika kartica je očitno dober primer - cene: kupi 4, plačaj 3 - brezplačni vzorci, ki jih lahko kupec poskusi v trgovini (na primer parfumi) - demonstracije, pokušnje in predstavitve artiklov - motiviranje strank: če vam na primer stranka pripelje novega kupca, dobi nagrado - reklamni svinčniki, majice, kape, vrečke, ki jih delite kupcem ob nakupih - posebni dogodki: modne revije, delavnice za otroke ... Po premisleku postane jasno, da tudi tak način pospeševanja prodaje ni brezplačen, ampak nekaj stane. Plačati je potrebno izvajalce, priskrbeti je potrebno materiale, kot so kape in podobno, natiskati marate letake, kupiti nagrade ... Ob organizaciji dogodka v trgovini pa ne smete pozabiti na klasično oglaševanje v medijih, s katerim boste kupcem povedali, kaj se dogaja pri vas. Izjemno pomembno pa je, da ste ob izbiri pospeševalne akcije tudi izvirni in nikakor ne uporabite istega pristopa, kot ga je vaš konkurent že pred vami. Knjiga pripomb in pritožb: zlato.ogledalo @radio-tednik.si Božidar Dokl PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / TAMES V NOVI POSLOVNO-TRGOVINSKI ZGRADBI Do zaupanja kupcev s strokovnostio in kvaliteto Ormoško cesto v Ptuju že dobra dva meseca krasi velika, sodobna poslovno-trgovinska stavba podjetja TAMES iz Ptuja. Podjetje, ki je svojo pot pri~elo pred 12 leti s tremi zaposlenimi, se je uspešno razvijalo in širilo svojo dejavnost, tako da jih danes zaposlujejo že 65. Ustanovitelj in direktor podjetja Franc Šegula iz Dornave, ki se je po 25 letih dela v takratnem IMP-ju leta 1990 odlo~il za samostojno pot, je od ptujske ob~ine odkupil propadajo~o stavbo nekdanje žveplarne, jo popolnoma prenovil in si v njej uredil trgovino ter poslovne prostore. Stavbe, v kateri so bili celih 11 let, sedaj ni ve~, saj so jo ob preselitvi v novo poslovno-trgovinsko zgradbo porušili. Direktor Franc Šegula je povedal, da je odlo~itev za gradnjo nove zgradbe dozorela v letu 2000, ker so se pravi ~as zavedali, da je to ena od poti, ki vodijo v Evropo: "Po Evropi sem veliko poslovno potoval, zato dobro vem, da dajejo že od nekdaj velik poudarek prvemu vtisu oziroma podobi firme. In vedno sem želel, da bi tudi v našem podjetju zgradili estetski in sodoben poslovni objekt, ki bo zadovoljil tudi zahtevnejše kupce in poslovne partnerje." Idejno zasnovo za zgradbo je izdelal arhitekt Branko Kraše-vec, projekt je delo TMD Inve-sta, gradnjo betonskega skeleta so zaupali mariborskemu Stav-barju, ostala gradbena dela pa so opravili delavci ptujskega Gra- disa. Investicija je zelo obsežna in jo ocenjujejo na ve~ milijonov tolarjev. Dobrih 50 m dolga in 30 m široka zgradba premore v dveh etažah več kot 2100 kvadratnih metrov prostorov. V pritli~ju je velika trgovina s skladiš~nimi prostori ter z elektro in strojno delavnico, v prvi etaži so poslovni prostori, ob objektu pa imajo še nekaj pokritih pomožnih prostorov. Ko bo vreme ugodnejše, bodo dokon~no ure- Nova trgovina je nekajkrat večja in sodobnejša od prejšnje STOJNCI / OBČNI ZBOR ZDRUZENJA PRIDELOVALCEV SLADKORNE PESE Sladkorni pesi vei površin Jutri se bodo na ob~nem zboru v Stojncih zbrali ~lani Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slkovenije. Ker je minilo prvo leto organiziranje delovanja združenja, so ~lani toliko pozornejši na rezultate, ki jih je to doseglo. Kot so zapisali v poro~ilu, so si na ustanovnem zboru zastavili široke cilje, saj je združenje nastalo v ~asu najve~je krize v pridelavi sladkorne pese na Slovenskem. Združenje se je takoj za~elo pogovarjati s Tovarno sladkorje Ormož in ministrstvom za kmetijsko gozdarstvo in prehrano z namenom skupnega iskanja poti iz krize. Aktivno se je vklju~ilo v obravnavo izhodiš~ za kmetijska pogajanja z Evropsko unijo, predvsem kar se ti~e dogovorjenih kvot sladkorja, obenem pa so se predstavniki združenja s kmetijskim ministrstvom dogovarjali o predlagani ureditvi trga za pomembnejše kmetijske pridelke. S tovarno sladkorja so se pogajali o splošnih pogojih odkupa sladkorne pese, sodelovali pri kontroli prevzema sladkorne pese ter opravili primerjalne vzorce vsebnosti sladkorja pri nevtralni instituciji v Avstriji. Posebno pozornost je vodstvo Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije namenilo pogajanjem o splošnih pogojih odkupa pese v letu 2002. Pri tem so sledili ciljem, da ceno sladkorne pese standardne kakovosti približajo ceni mešane pese v Evropski uniji. Prizadevali so si za dogovor, da proizvajalci pla~ajo seme sladkorne pese z zapadlostjo na dan MlMK Postanite novi naročnik Tednika v/^e štajerske kronike in izkoristite priložnost: NAROČILNICA: \ Naročam časopis Tednik, pri čemer ga bom prvi mesi ^prejemal(albrezplačno. Celoletna naročnina znaša lOilûÛÈÎàrjev, zaí^jiflD 22.310 tolarjev. Naročnino bom poravnal(a) v trimesečnih obrokih. o z >u 3 D. ď Bi Dû U LU ïï S NOV NAROČNIK: Ime In priimek: Naslov: Pošta: _ DŠ:_ _,Tel.: i Datum naročila in podpis:_ Naročilnico pošljite na naslov; Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6,2250 PTUJ. Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNiK doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 90 dnevi. prvega pla~ila oddane sladkorne pese, da bi imeli pridelovalci pravico do nakupa sladkorja po tovarniški ceni, da bi se stroški tehtanja razdelili med pridelovalca in tovarno sladkorja in da je razdalja prevoza sladkorne pese, ki stroškovno bremeni pridelovalca, ~im krajša. Prizadevali so si tudi, da bi bili pesni rezanci last pridelovalca sladkorne pese. V pogajanjih je združenje doseglo, da je cena standardne kakovosti sladkorne pese 8,30 tolarja, skupaj z direktnim pla~-ilom države pa 9,50 tolarja za kilogram v primeru pridelave 50 ton pese na hektar. Uspelo je dolo~iti roke premiranja ranega roka dobave, ki se za~ne 20. septembra in kon~a 30. septembra, in poznega roka dobave sladkorne pese, ki se za~ne 20. novembra in kon~a 10. decembra. Uspeli so tudi v tem, da bo pla~ilo semena sladkorne pese zapadlo šele na dan prvega pla~-ila sladkorne pese posameznega pridelovalca. Pridelovalci bodo lahko sladkor kupovali po to- varniški ceni. Dosegli so tudi dogovor, da bo v primeru nakladanja sladkorne pese prek ~istilne samoprekladalne rampe pridelovalec oproš~en pla~ila tehtanja, ki se izvaja v tovarni, stroške nakladanja s ~istilno napravo pa krije tovarna v višini 33,3 odstotka. Pridelovalci bodo nosili stroške prevoza sladkorne pese do tovarne v razdalji 5 kilometrov, doslej je bila ta oddaljenost sedem kilometrov. Žal v pogajanjih s tovarno sladkorja niso uspeli dose~i dogovora, da bi bili pesni rezanci last pridelovalcev, kar bo predmet letošnjih pogajanj. Z doseženimi rezultati v prvem letu delovanja so v Združenju pridelovalcev sladkorne pese Slovenije zadovoljni, saj se ponovno vra~a ekonomska zanimivost pridelovanja. Pridelovalce pozivajo, da sladkorni pesi namenijo ve~ površin v kolobarju, kar bo pripomoglo k pridobitvi 10-tiso~-hektarske kvote v pogajanjih z Evropsko unijo. J. Bračič dili in olepšali tudi okolico novega objekta, pred njim pa bodo za svoje stranke uredili velik parkirni prostor. Dejavnost podjetja je zajeta že v njegovem imenu. TAMES so namre~ za~etnice za trgovino, avtomatizacijo, meritve, elektro-instalacije in servis. V novi, bistveno ve~ji in sodobnejši trgovini ponujajo poleg tehni~nega materiala vse za ogrevanje, elektriko, vododovod in plin, vse za centralno kurjavo in tudi klimatske naprave. Poleg tega sami izvajajo vse instalacije v stanovanjskih in poslovnih objektih, elektroinstalacije, vodovode, hišne kanalizacije, centralno ogrevanje, vse plinovodne instalacije in montažo klimatskih naprav. Ponosni so, da so v sodelovanju s švicarskim podjetjem Boschung na avtocesti Ho~e -Arja vas vgradili pet cestnih vremenskih postaj za zgodnje javljanje poledice na kriti~nih to~kah, kot so mostovi in viadukti. Gre za avtomatsko javljanje temperature voziš~a in zraka, hitrosti vetra in vidljivosti, Franc Šegula, ustanovitelj in direktor TAMES-a Instalacijska dela izvajajo tudi v 9-nadstropnem domu starejših na Pobrežju pri Mariboru, pri~eli pa so tudi zelo zahtevne instalacije v poslovnem objektu Ljubljanske banke ob hotelu Slavija v Mariboru. Gre za tako imenovano "inteligentno hišo", saj je vse avtomatsko nadzirano in regulirano - od toplote do zraka in svetlobe. V hišo so vgrajene razli~ne naprave za gretje, svetlobne in klimatske naprave in vse so vodljive ali avtomatsko nastavljive iz enega ra~unalni-ško vodenega centra. Nova Tamesova lepotica, sodobna poslovno-trgovinska zgradba ob Ormo{ki cesti v Ptuju. Foto: M. Ozmec kar je možno spremljati prek daljinskega nadzora. V 12 letih so v Tamesu opravili instalacije na ve~ tiso~ individualnih hišah, posebej pa so ponosni na instalacije, ki so jih opravili na velikih in zahtevnih objektih. Omenimo instalacije v novi valilnici in klavnici Perutnine ter v njihovi gostilni na Novem trgu. Njihovo naj-ve~je gradbiš~e je trenutno v kidri~evskem Talumu, kjer poteka gradnja nove elektrolize. Franc Šegula rad poudari, da je vodilo njihovega uspeha v njihovem odnosu do kupca, ki je zanje vedno kralj. Naj bo velik ali manjši, vsakemu se posve~-ajo z najve~jo pozornostjo. In k temu cilju je usmerjena tudi njihova razvojna vizija, saj si želijo ve~je zaupanje kupcev in poslovnih parnterjev zagotoviti predvsem s še ve~jo strokovnostjo kadrov in kvaliteto dela. Prepri~ani so, da jim bo uspelo. M. Ozmec PTUJ / AKTIVNOSTI DRUŠTVA UPOKOJENCEV Pestre dejavnosti za tretje Uvljenjsko obdobje Društvo upokojencev Ptuj, ki mu že deveto leto predseduje Andrej Fekonja, ima v svojem delovnem programu vrsto aktivnosti na vseh podro~jih, ki omogo~ajo ~lanom aktivnejše in pestrejše življenje v tretjem življenjskem obdobju. Na Ptuju živi okrog dva tisoč upokojencev, od tega jih je v društvo vklju~enih 1300. Kot nam je povedal predsednik društva Andrej Fekonja, je cilj društva pomagati pri nekaterih aktivnostih tistim članom, ki ne najdejo stika z drugimi združenji in asociacijami delovanja na najrazličnejših področjih. V društvu delujejo številne sekcije, od katerih so najaktivnejši pevci upokojenskega zbora, ljudske pevke, likovniki, fi-letalisti, kegljači, ribiči, šahisti in strelci. Društvo je uspešno tudi pri organiziranju najrazličnejših izobraževalnih vsebin in pri izvedbah enodnevnih izletov ter omogočanju sorazmerno ugodnih tedenskih in desetdnevnih letovanj za svoje člane. Bistvo delovanja društva je druženje, posebno skrb pa po-sve~ajo starejšim ~lanom, ki jih ob novem letu oziroma v za~-etku leta posebej povabijo na klepet in jih ob skromnem prigrizku obdarijo. Vsako leto obi-š~ejo svoje ~lane v domu upokojencev ter se pogovorijo o težavah. Ce je le mogo~e, poskušajo skupaj z najrazli~nejšimi institucijami reševati posamezne so- Andrej Fekonja, predsednik Društva upokojencev Ptuj. Foto: Fl cialne in stanovanjske probleme svojih ~lanov. V zvezi s stanovanji so na Ptuju problemi za starejše ljudi, ki stanujejo v stanovanjskih blokih, saj ptujska blokovska gradnja ni predvidela hišnih dvigal, kar pomeni za starejše prebivalce, ~e stanujejo v višjih nadstropjih, resen problem. Hišnim svetom bodo predlagali v prou~itev možnost, da se takšna dvigala, kjer je le mogo~e, naredijo. Društvo upokojencev Ptuj ima svoje prostore v Ašker~evi ulici, z vzdrževanjem stavbe pa so problemi, saj društvo razen ~lanarine, prihodkov to~ilnice, ki deluje za potrebe ~lanov društva, ter najemnine od Desusa za prostore nima drugih prihodkov. Kljub vsemu s pomo~-jo sponzorjev vsako leto izdajo društveno glasilo Naš sel, ki je eno najboljših tovrstnih glasil v Sloveniji. Franc Lačen PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / PREŠERNO O PREŠERNU OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Praznik slovenske besede Mestna občina Ptuj, območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj in Zveza kulturnih dru{tev Ptuj so pripravile leto{njo osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v mestni ob~ini Ptuj. 6. februarja je bilo v dvorani Narodnega doma nadvse slovesno, zbranih je bilo lepo {tevilo kulturnih ustvarjalcev, predstavnikov kulturnih organizacij, dru{tev in občinskih mož, zaslužnim kulturnikom pa so ob tej priložnosti podelili priznanja, plakate in oljenki. Z izborom Pre{ernovih zabavljivih pesmi sta nastopila dramska igralca Alenka Tetičkovič in Miha Nemec, kulturni program pa je obogatil {e violinist Klemen Bračko. Ob kulturnem prazniku je zbrane nagovoril Franc Lačen, predsednik Zveze kulturnih dru{tev Ptuj. O kulturi v dneh praznovanja slovenskega kulturnega praznika razmišljamo mnogo bolj kot ponavadi, prihajamo do novih spoznanj, ocenjujemo njen pomen za naš vsakdanjik, še posebej ljubiteljske kulture, ki ima ne samo tradicijo, temveč ogromen pomen za kulturo naroda nasploh. Tudi Franc Lačen je razmišljal v tem smislu - o kulturi kot širokem pojmu, o kulturi, ki je pri Slovencih bogata in cenjena. Spomnil je tudi na praznovanje 120-letnice Narodnega doma, kjer je nekoč delala čitalnica in delovala ljubiteljska kultura. Dotaknil se je tudi vprašanja odnosa Slovencev do kulture, poskušal razložiti, kakšen je nasploh odnos Slovencev do kulture, o čemer se lahko že sami prepričamo skozi dnevno časopisje in medije nasploh. "Lepo je, da imamo Slovenci kulturni praznik, da se vsaj enkrat na leto spomnimo dogajanj, povezanih s kulturo in kultur-nostjo naroda. Na splošno bi lahko porekli, da smo Slovenci kulturni kot mnogo drugi, bolj razviti evropski, pa tudi narodi v svetu nasploh. Ljubiteljska kultura pa nas Slovence uvršča v sam evropski vrh. Hvalevredno je, da je naša država ljubiteljski kulturi omogočila delovati; na mnogih področjih, v mnogih lokalnih skupnostih je kultura še pridobila. Treba je tudi vedeti, da je ljubiteljska kultura eden od pogojev za bodočo profesionalno kulturo. Z ljubiteljsko kulturo se na širšem ptujskem območju ukvarja blizu 3000 ljudi, ki so člani kulturnih in prosvetnih društev, združenih v Zvezo kulturnih društev Ptuj," je še povedal F. Lačen. 18 PRIZNANJ IN TRI PLAKATE Priznanja Zveze kulturnih društev Ptuj za pomembne dosežke na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti (podelil jih je predsednik zveze Franc Lačen) so prejeli: Jožica Raca, DPD Svoboda Kidričevo, Sre- čko Zagoranski, pihalni orkester KD Podlehnik, Janko Vindiš, KD Kungota, Elizabeta Bac, ženska pevska skupina Spominčice, Andrej Polanec, komorni moški zbor Ptuj, Štefka Arnuš in Adolf Mihelač, oba mešani pevski zbor DU DPD Svoboda Ptuj, Genevefa Vučak in Darinka Žnidarič, obe članici PD Ruda Sever Go-rišnica, Zdenka Flajšman in Alenka Simonič, obe članici KD Destrnik, Ivan Glažar in Alojz Zabav, člana moškega zbora PGD Hajdoše, Konrad Šmigoc, Ivan Bezjak in Ivan Ropič, člani KD Alojz Štrafe-la Markovci, Miran Urih, PD Cirkovce, in Ludvik Krajnc, KD Trnovska vas. Plakete Zveze kulturnih društev Ptuj so letos prejeli: Marija Rojko in Janez Rojko, oba člana Kulturnega društva Trnovska vas, ter Kulturno društvo Kun-gota ob 50-letnici obstoja. Predsednica sveta območne izpostave Sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj Lidija Majnik je priznanji za posebne zasluge in prizadevnost v kulturi podelila Nevenki Gerl, do nedavnega vodji ptujske obmo~ne izpostave sklada za kulturo, in Mariji Černila, članici KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju letos dopolnilo 50 let delovanja. Društvo je eno najaktivnejših v občini Kidričevo in je v petih desetletjih pripravilo več kot 100 prireditev, proslav in srečanj. Aktivna je dramska sekcija, deluje mešani pevski zbor, recitacijska skupina in knjižnica, delati je pričel spet tamburaški orkester. Oljenki mestne občine Ptuj sta prejeli Liljana Klemenčič in Viktorija Dabič Marija Rojko si je plaketo zaslužila za več kot štiri desetletja dela v kulturi domačega kraja - v gledališki skupini, pevskem zboru, pri ljudskih pevkah in v vodstvu društva. Janez Rojko iz Trnovske vasi je s svojim prizadevnim delom na gledališkem in pevskem področju, pri ljudskih pevcih ter pri organizacijskem delu eden od stebrov domačega kulturnega društva. Kulturno društvo Kungota je Franc Lačen (na levi), predsednik Zveze kulturnih društev Ptuj in slavnostni govornik na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku v mestni občini Ptuj, je podelil zaslužnim kulturnikom 18 priznanj zveze. Foto: Langerholc PRIZNANJI SKLADA ZA POSEBNE ZASLUGE V Območni izpostavi Sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj so se letos odločili podeliti dve priznanji za posebne zasluge in prizadevnost v kulturi. Predsednica sveta območne izpostave Lidija Majnik je priznanji podelila Mariji Černila, članici KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, in Nevenki Gerl, do nedavnega vodji ptujske območne izpostave sklada za kulturo. Marija Černila je s kulturno tesno povezana že vrsto let, za sabo ima dolgoletno režisersko delo v gledališki skupini in pri gledališki vzgoji mladine. Je so-ustvarjalka mnogih kulturnih prireditev v domačem društvu in občini. Nevenka Gerl pa je priznanje prejela za pomembne organizacijske in ustvarjalne dosežke na področju kulture. Kulturi je zapisana že od srednješolskih let naprej, kasneje kot nadvse uspešna mentorica najmlajših plesalcev in gledališ-čnikov, pa kot tajnica zveze kul- turnih društev in nazadnje še vodja ptujske območne izpostave sklada. OLJENKI LILJANI KLEMENČIČ IN VIKTORIJI DABIČ Mestna občina Ptuj pa ob kulturnem prazniku podeljuje najvišje občinsko priznanje na področju kulturnih dejavnosti veliko oljenko in oljenko. Letos velika oljenka ni bila podeljena, župan Miroslav Luci pa je na proslavi oljenki podelil Liljani Klemenčič in Viktoriji Dabič. Liljana Klemenčič je zaposlena v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. Njene ideje in projekti so ne samo vzbudili zanimanje za knjigo v domači knjižnici, ampak segli veliko dlje, pa naj gre za sorodne institucije ali povsem neformalne skupine, v katerih zna in hoče širiti bralno kulturo na svojstven način. Li-ljana pravljičarka pa je segla do srca tako otrokom kot odraslim. To svojo strast je lani okronala s pravljico Kurent, ki je izšla pri Slovenski ljudski založbi. Lilja-na Klemenčič je redna sodelavka rubrik, namenjenih knjigi, v številnih slovenskih časopisih in revijah, med drugim tudi v Tedniku, kjer je avtorica Tedni-kove knjigarnice. Tudi Viktorija Dabič, zdaj že upokojena profesorica slovenskega jezika, je izredno aktivna na področju kulture. V zadnjih štirih letih je kot voditeljica študijske pohodniške skupine upokojenk in upokojencev, združenih v skupini Zreli vedež, in v krožkih Ptujske kulturne poti ter Naša pokrajina v Potrčevih delih, veliko prispevala k poznavanju kulture in njenih posebnosti na Ptuju in okolici. S tem je pomembno vplivala tudi na odnos do kulturne dediščine in hkrati k osveščenosti o sodobnih kulturnih tokovih. Še posebej je Dabiče-va s svojimi akcijami prispevala k ohranjanju spomina na pisatelja Ivana Potrča in prav njena zasluga je, da je lani njegova rojstna hiša v Štukih dobila spominsko ploščo. Tatjana Mohorko ... PA BREZ ZAMERE Pust Žalostnih ust VSI SMO ENAKOPRAVNI -AMPAK ENI MALO BOLJ KOT DRUGI Ptuj naj bi bil prestolnica. V času fašenka, seveda. Drugače pa ne. Kakorkoli si sicer želite, ali pa upate, da je Ptuj neko veliko mesto, dejstvo je, da je naše malo mesto, hm, recimo temu, malo večja vas. Kar samo po sebi ni nujno slabo. Sploh ne. Če živite v nekem takem naselju, kot je naše mesto, tu in tam ugotovite, da ima majhnost tudi svoje prednosti. Seveda pa tudi tukaj obstaja tista druga, bolj črna plat kovanca. Kot povsod v življenju, ne? Ne sicer, da bi zdaj tukaj hoteli reči, da pa res vse stvari v življenju imajo tudi negativno konotacijo, kar hočemo poudariti, je, da hkrati z odraščanjem človek začne dojemati, da stvari niso samo bele ali črne, kot se mu je zdelo v otroštvu, ampak da so bolj ali manj sive. No, dobro, kot smo rekli, tudi ta ptujska majhnost zahteva svoj davek. Sicer ne nekega krvavega, je pa vendar čisto dovolj, da človeka tu in tam zapeče glava. Včasih celo zelo zapeče. Pravkar se je končalo pustno obdobje, čas, ko vsaj na Ptuju zadeve tečejo malce bolj veselo. Ali vsaj naj bi. Zato so si pametne glave omislile karnevalski šotor. In s tem avtomatično za nekaj let ubile pustno dogajanje v samem mestnem jedru. Sicer smo zadnje čase priča nekim poskusom, da bi mestnemu jedru v času pusta vrnili nekaj dogajanja, a še vseeno na prvem mestu rajaških prostorov veselo kraljuje karnevalski šotor. Ki pa je sam po sebi sila čudna mešanica več stvari hkrati. Na zunaj zgleda s svojimi stolpiči kot nekakšen - čeprav ne ravno pisan - cirkus. Ko si pa enkrat noter, se ti zdi, kot da si v kakšni ne ravno preveč lepo dehteči savni. Le tisti z zelo veliko mero sreče pridejo iz tega famoznega rajaškega prostora nepocurljani z znojem (ne nujno svojim). Kaj drugega se vam notri skoraj ne more zgoditi, saj je ponavadi takšna gneča, da bi se človek lahko onesvestil, pa kljub temu zagotovo ne bi padel po tleh, ker za to enostavno ni prostora. Ker je to karnevalski šotor, bi človek pričakoval, da bo v njem srečal same zamaskirane glave. Pa tudi to ni najbolj res. Ker pač v času obratovanja šotora (kakšen teden ali malo več) vsak dan gode kakšen drug muzikant, dobiva karnevalski šotor bolj neko obliko vsakodnevnih koncertov, ki jim je skupno pač samo to, da so vsi v istem prostoru. In na koncerte pač ni nujno iti maskiran, pa četudi je pust, ne? Kar hočemo reči, je, da se ta karnevalski šotor v bistvu ne more odločiti, ali bo karnevalska dvorana ali pa zgolj nek koncertni prostor. Saj ne, da je s tem, da v pustnem času lahko prisluhnete kakšnim vam všečnim melodijam (če vam je sploh kaj od tega, kar gode v šotoru, všeč), ampak zdi se, da v karnevalskem šotoru karneval stopa na stranski tir ter daje primat pop-kulturi, ki s pustom samim kot takim nima kaj dosti zveze. Vendar pa pravi problem tiči nekje drugje. Če hočete uživati pust v karnevalskem šotoru, potem morate, jasno, najprej sploh priti noter. Kar pa se lahko izka- že za sila zahtevno, če ne že skoraj nemogoče početje. Se posebej, ker se tako imenovanim varnostnikom, ki jih je najel organizator, očitno ne zdi popolnoma nič narobe, če si svoje komplekse malce pozdravijo s tem, da se igrajo boga. Zgodba je naslednja (in v celoti avtentična). Skupinica najstnikov si je želela ogledati in naposlušati se enega izmed godcev, ki jih je ponujal karnevalski šotor. Ker, vsaj uradno, organizatorji niso objavili, da imajo eni pač več pravic do vstopa kot drugi, se je mladež upravičeno nadejala, da pri zadovoljitvi te svoje želje ne bi smelo biti težav. Se posebej ne zato, ker so s svojim denarjem popolnoma pošteno in po pravilih kupili vstopnice. Pri čemer niso imeli niti najmanjšega problema. Denarja se nihče ne brani, ne? Malo so še postali pred vhodom, potem pa se, nič hudega sluteč, skušali odpraviti v notranjost te magične dvorane. Seveda se niso mogli bolj zmotiti. Medtem ko sta prva dva, gneči navkljub, brez problemov lahko vstopila, je tretjega samooklicani gospodar dvorane (beri: uradni redar in varnostnik, ki ga je najel organizator) dvignil v zrak ter ga odstavil iz vrste. Izločil. Povedano bolj direkt, ni mu pustil vstopiti v dvorano, čeprav je mladec imel legalno kupljeno vstopnico, ni bil alkoholiziran in tudi kako drugače ni kazal nobenih znamenj zmanjšane prištevnosti ali agresivnosti (za razliko od nekaterih drugih, starejših in vsaj po definiciji zrelejših obiskovalcev). Se več, temu gospodarju dvorane se je zdelo mladcu odveč tudi karkoli pojasnjevati v zvezi z njegovim ravnanjem. Nič. Ne moreš noter in konec! Je morda njegovo ostro oko odkrilo, da je karta ponarejena? Ne, saj je fant potem karto prodal drugi osebi, ki pa je za razliko od njega v dvorano s to isto karto prišla brez problema. Tako da odpade tudi vsako izgovarjanje na prenabito dvorano ali kaj podobnega. Sicer pa, tudi če bi dvorana bila tako polna, da bi ljudje viseli še s stropa; če organizator proda karto, potem je dolžan kupca le-te tudi spustiti v dvorano, pa če je le-ta polna do zadnjega kotička! Tukaj gre za pravni posel, ki je sklenjen med organizatorjem in obiskovalcem v trenutku, ko slednji kupi vstopnico. Kar pomeni, da se organizator ob prodaji vstopnice zaveže k določenim obveznostim. Ki so pravzaprav, če dobro pomislimo, tudi iztožljive. Očitno se organizatorjem ni ljubilo potruditi in tega preprostega dejstva razložiti svojim vrhunskim redarjem. Glavno, da narod plača za vstopnico, drugo potem ni več naša skrb! Glavno, da je keš! Navadna raja ni naša skrb! Si morda predstavljate, da v šotor ne bi spustili predsednika državnega zbora (ki je bil častni pokrovitelj letošnjega kurentovanja) in ptujskega župana, če bi, seveda tako kot drugi smrtniki, kupila karti? Nepojmljiv škandal. Eh, ampak saj gre itak samo za nekega najstniškega mulca, ne pa za kakšno visoko živino, ne? Gregor Allé PUST 2002 MARKOVCI / 11. FASENK V ZNAMENJU SONCA IN LEPEGA VREMENA Okoli 6000 obiskovalcev in vei kot 1000 maškar Tradicionalni, že 11. fašenk v Markovcih je uspel nad pričakovanji, saj si ga je na mastno nedeljo, 10. februarja, v lepem in sončnem vremenu po oceni organizatorjev ogledalo okoli 6.000 obiskovalcev, med njimi tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič. V organizaciji etnografskega duštva Korant so v dopoldanskem etnografskem delu na stari Runarjevi domačji v Zabovcih prikazali nekdanje običaje ob fašenku, v popoldanski pustni povorki od Zabovcev do Markovcev pa je sodelovalo več kot 1000 maskiranih udeležencev s 16 motoriziranimi pustnimi skupinami. Čeprav je zjutraj še deževalo, je v dopoldan pred staro Ru-narjevo domačijo in na obraze zaskrbljenih organizatorjev vendarle posijalo sonce in v hipu razblinilo vse skrbi. Tudi letoš- nji enografski del je potekal v avtentičnem okolju, na dvorišču ene najstarejših in zagotovo najbolje ohranjenih domačij ob zvokih skupine ljudskih godcev Veseli batači. Tudi tokrat Etnografski del fošenko je potekal pred Runarjevo domačijo v Zabovvcih Prvonagrajena občinska kura je s piceki prikokodakala iz Bukovcev. Foto: M. Ozmec so ob domiselnem komnentira-nju Karoline Picerko prikazali, kaj se je nekoč dogajalo ob fašenku pred sleherno doma~i-jo ter v kmečkih izbah, v skednjih (in za njimi). Številni udeleženci, med katerimi je bilo tudi 20 fotografov, članov Fotokluba AT Canon iz vse Slovenije, pa so z zanimanjem spremljali etnografske in nekatere pustne skupine. Tako so prikazali skrivnosti izdelovanja korantovih "čak" in korantij, izdelovanje kopja z živopisani-mi svilenimi trakovi, spretne roke domačink so izdelovale papirnate rože in duhe, brez ka- DORNAVA / SEDMI FASENK PO DORNAVSKO Razposajene maškare, zadovoljni obiskovalci Ljubki semaforji iz vrtca V Dornavi že po tradiciji na pustni ponedeljek prevlada veselo pustno vzdušje. V organizaciji turistično-etnografskega društva Lukari je letos potekala že sedma pustna prireditev Fašenk po Dornavsko. Ogledalo si jo je veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Na čelu kolone je bila konjenica in pihalna godba iz Dorna-ve, za njo se je zvrstil etnografski del, v katerem so bili orači, po-kači, ruse, lukarji in drugi tradicionalni pustni liki, tudi tokrat je bilo veliko ciganov, zelo domiselno pa so se tudi letos našemili najmlajši iz dornavskega vrtca, ki so bili semaforji. Tudi osnovnošolci in varovanci zavoda dr. Marijana Borštnarja so pokazali precej inovativnosti. Med karnevalskimi skupinami so bili eskimi iz Bukovcev, suhi, debeli, mladi in stari klovni iz Bukovcev, stujnski dimnikarji, številni so uprizorili nekatere aktualne dogodke iz domače občine in sosednjih krajev. Za veselo vzdušje sta poskrbela tudi Slavica Bratuša in Lojze Matjašič, ki sta v središču vasi na izviren način predstavila vse skupine. Komisija, v kateri so bili Marija Belšak, Slavica Bratuša, Tone Velikonja, Franc Žgeč, Jože Hojnik, Jože Munda in Jože Petršič, je imela težko delo. Med etnografskimi maskami so nagradili orače iz Kicarja, v karnevalskem delu pa so bili najbolj všečni pingvini iz Stojncev, na drugem mestu so bili člani Turističnega društva Polenšak Slovenija gre naprej, na tretjem mestu pa je bila številna skupina Racmani iz Mezgovcev. Med najmlajšimi so bili na prvem mestu želodi, na drugem mestu semaforji iz vrtca, na tretjem pa skupina Noč in dan iz zavoda dr. Marijana Borštnarja. Tudi letos so domačini poskrbeli za jedačo in pijačo. MS terih se včasih niso dogajale gostije. Žal letos niso prikazali izdelovanje palic za male pice-ke. Poleg nepogrešljivih koran-tov so na dvorišče priskakljali orači in piceki, medvedi so se spravljali nad nežnejši spol, zapele so vile, kopanje in kurike, da o rusah, gamelah in poskočnih kopjaših, gostuvanjcih, po-kačih in ciganih ne govorimo. Po krepki opoldanski domači južini, ki so jo v dvorani gasilskega doma ponudili vsem nastopajočim in gostom, so nekaj po trinajsti uri v popoldanski pustni povorki pred številnimi obiskovalci iz raznih krajev Slovenije in nekaterih sosednjih držav nastopili izvirni etnograf- Med domiselnimi skupinami je bilo veliko šolarjev ski in pustni liki. Več kot 1000 maskiranih udeležencev se je peš ali na 16 motoriziranih pustnih skupinah predstavilo v povorki od gostišča Ambiente v Zabovcih do centra Markovcev. Naj dodamo, da so se tudi ob letošnjem fašenku v občini Markovci potrudili vsi domačini, saj ni bilo hiše, ki ne bi bila okrašena z barvnimi trakovi, duhi in rožami. Etnografsko društvo Korant pa je presenetilo tudi z izdajo multimedijske predstavitve fašenka na kompaktni plošči, ki so jo skupaj z izdelki turističnega društva in društva podeželskih žena, razglednicami in turističnimi izdelki ponujali obiskovalcem na več stojnicah. Popoldanski karnevalski del so tudi letos ocenjevali, komisija organizatorjev pa je prvo mesto prisodila orjaški občinski kokoši s piceki iz Bukovcev, 2. mesto nogometašem iz Markovcev, 3. hišici v preriji in konjeniškemu klubu iz Nove vasi, 4. night klubu Borovci, 5. pa klovnom iz Bukovcev. Med osnovnošolskimi skupinami so za najlepše maskirane izbrali miki miške, 2. mesto so prisodili ansamblu Bejži, 3. pa skupini Valentinovo. Kot je v navadi, so vesele dogodke zaokrožili s pustno veselico v vaški dvorani z ansamblom Poetovio do jutranjih ur. M. Ozmec CIRKULANE / DEVETI FASENK Okoli tri tisoi gledalcev Izredno veliko gledalcev se je zbralo v soboto na devetem fašenku v Cirkulanah, ki ga je organiziralo doma~e turi-sti~no društvo. Po podatkih predsednika društva Antona Bratuška je bilo gledalcev več kot 3 tisoč, nastopajočih pa kar 850 v 35 skupinah. Toliko gledalcev je v Cirkula-ne privabila tradicija in izredno toplo vreme v soboto popoldan. Gledalci so dodobra napolnili središče Cirkulan in za nastopajoče skupine je skoraj zmanjkalo prostora. To je malce motilo celotno podobo priredi t-ve in gledalcem v ozadju otežilo ogled pustnega sprevoda. Nastopile so številne tradicionalne pustne šeme in skupine, množično so se odzvali tudi učenci osnovne šole in malčki iz vrtca, izkazale pa so se tudi motorizirane skupine, ki so bile še posebej zanimive, ker so se v Cirkulanah predstavile prvič, naslednje dni pa se udeležile še drugih pustnih prireditev v Ptuju in okolici. Največ skupin, kar šest, je pri- šlo iz Stojncev, poleg tega pa iz številnih drugih krajev z leve in desne strani Drave. Komisija ki je izbirala najbo- ljše skupine, je imela precej težko odločitev, saj so se vse po vrsti odlikovale z dobrimi idejami in dodelano predstavitvijo. Med otroškimi skupinami so prvo mesto namenili žabicam iz vrtca, drugo šolski haloski konjenici in tretje navijačem Ferarija. Med motoriziranimi skupinami je bil po oceni ko- Najbolje so ocenili Titanik iz Stojncev Najboljša etnografska skupina so bili orači, rusa in baba nosi deda (na sliki) iz Okiča misije najboljši Titanik iz Sto-jncev, na drugo mesto so uvrstili graditelje gradu iz KTD Klo-potec Soviče, tretje pa ob~inski kuri iz Bukovcev. Med tradicionalnimi etnografskimi skupinami so nagradili skupino iz Okiča, v kateri so bili ora~i, rusa in baba nosi deda. Domiselna je bila odločitev organizatorja, da je gledalcem za simbolično vstopnino razdelil papirnate krone z napisom Turistično društvo Cirkulane. J. Bračič PO NAŠIH KRAJIH VIDEM / USPEL SEDMI FASENK Prav toliko kot občina je star tudi Videmski fašenk, ki je v ponedeljek popoldan privabil na glavno ulico množico gledalcev. Ti so bili ob vsej razmeroma dolgi poti pustne povorke, od parkirišča pri pokopališču na eni do občinske stavbe na drugi strani Vidma. Organizatorji so na osnovi dosedanjih izkušenj prireditev organizirali in izpeljali za najboljšo oceno. Vse je potekalo tekoče, brez gneče, tudi ozvočenje, ki je bilo vsa dosedanja leta slabša stran prireditve, je bilo tokrat v profesionalnih rokah. Videmskega fašenka se je udeležil tudi princ karnevala Zlat-ko don tretji, na ~elo povorke pa se je postavil tudi del ob~inske uprave. Med nastopajo~imi je bilo najve~ korantov, ora~ev, najštevil~nejši skupini sta bili iz O[ Leskovec in Videm, prišli so tudi tradicionalni gostje, maškare iz hrvaškega Ivanca. Seveda so nastopile vse tradicionalne skupine iz haloškega in ravninskega dela videmske ob~-ine, skupaj okoli 30 skupin z blizu tiso~ udeleženci. Najve~ zanimanja so vzbudile skupine, ki so na hudomušen Del občinske uprave na sedmem fašenku v Vidmu. Po mnenju večine je bila {katla za sejnine ob~utno premajhna. Voja{nica Apače je burila duhove tudi v Vidmu na~in opozorile na aktualne probleme sedanjosti: sodobni tla~-ani pri gradnji gradu iz KTD Sovi~e-Dravci, kuharski te~aj KD in Društva žensk Sela, vojašnica Apa~e in prvo bojno vozilo Titanik iz Stojncev, bio-energetska elektrarna iz Pobre-žja, zanimiv je bil tudi prikaz "življenja v Pobrežah" tamkajšnjega Društva žensk in še bi lahko naštevali. Komisija, to so sestavljali predstavniki podjetij, ki so prispevala nagrade, je prvotno predvidene tri nagrade razdelila na šest delov, saj je bilo po njenem mnenju toliko dobrih skupin, da nagrad nikakor niso mogli razdeliti na tri. Prva nagrada je pripadla KTD Klo- potec Sovice-Dravci za njihov grad, gospodo in tla~ane, drugo nagrado je komisija namenila Društvu žensk iz Pobrežja, tretjo Titaniku iz Stojncev, ~etrto KD in Društvu žensk iz Sel za kuharski te~aj, peto vojašnici Apace in šesto bioenerget-ski elektrani Pobrežje. Omenimo še to, da se je del nastopajo~ih z obmo~ja Haloz in Hrvatske pred tem predstavil na mini fašenku v Leskovcu. Po uspelem sedmem fašenku pa se je pustno dogajanje, kot že štiri dni prej in dan pozneje, preselilo v Lancovo vas, kjer je velik šotor vse dni tako reko~ pokal po šivih. J. Bračič MAJSPERK / SEDMI FASENK Pustne delavnice z osrednjo povorko Učenci in učitelji osnovne šole Majšperk si že vrsto let prizadevajo, da bi pustna povorka in pustno rajanje postala osrednji del javnega življenja v občini Majšperk. In to jim očitno uspeva, saj od leta 1996 iz leta v leto uspešneje organizirajo tradicionalno pustno povorko. Kot je povedala vodja pustne povorke Mira Marinic, zadnji dve leti na majšperški osnovni šoli uspešno izvajajo tudi pustne delavnice, na kateri u~enci ob pomo~i svojih staršev izdelujejo skupinske pustne like. Z njimi se potem skupaj predstavijo v povorki, kjer se jim pridružijo še mal~ki iz otroškega vrtca in številni krajani. In tudi letos je bilo tako, pustno povorko pa so izvedli v lepem in son~nem vremenu na pustno soboto, 9. februarja, po 14. uri. Okoli 500 maskiranih udeležencev, med katerimi je bilo najve~ šolske mladine, se je zbralo na avtobusni postaji na Bregu. Povorka, ob koncu katere je bilo tudi nekaj motoriziranih pustnih skupin, je potekala mimo tovarne volenih izdelkov prek mostu ~ez Dravinijo in mimo gostilne Dolinca do sre-diš~a Majšperka, kon~ala pa se je v prireditvenem šotoru na šolskem igriš~u. V prireditvenem šotoru so se udeleženci povorke malce okrep~ali in odžejali, zatem so se ob komentarju voditeljice vsem še enkrat predstavili, ob koncu pa so vsi skupaj zaplesali in se veselili tja do ve~era. M. Ozmec Tudi načelu majšperške pustne povorke so bili koranti CVETKOVCI / DRUGI FASENK Se uspeSnejSi Obiskal jih je maršal Tito Po lanskem uspelem začetku so letos člani športnega društva Korant pripravili že drugi fašenk po cvetkovsko. Letos so bili še posebej veseli, saj jim je poleg lepega vremena obiskalo okoli 400 maskiranih udeležencev, ki so v povorki krenili z Otoka na začetku vasi ter se podali do gasilskega doma vasi, kjer so se skupaj poveselili po sistemu: prinesi, kar imaš, in snedi, kar zmoreš. Cvetkovčane je v »titomobilu« obiskal tudi maršal Tito s številnim spremstvom. Foto: M. Ozmec Drugo pustno povorko je ob cesti, ki vodi skozi vas, predvsem pa ob vsaki hiši spremljalo okoli 1000 obiskovalcev, med katerimi je bilo najve~ doma~-inov. Presenetilo je predvsem izredno veliko korantov, ki so prišli tudi od drugod, sicer pa so se do solz nasmejali 22 maskiranim skupinam, ki so se na šaljiv na~in lotili aktualnih dogodkov. Izstopala je skupina sežigalnica kostne moke, skupina Bin Laden s haremom, pa skupina maršal Tito s spremstvom, tudi nindje iz Osluševcev, Pike Nogavi~ke, klovni razli~nih velikosti in starosti, da ne govorimo o nepogrešljivih ciganih in o zagorski svadbi. Čeprav vstopnine ni bilo, so namen organizatorji vsekakor dosegli, saj so se družili in zabavali, oboje pa je še kako pomembno za dobro delovanje vaške skupnosti. Zato se že sedaj veselijo tretjega fašenka po cvetkovsko. Prepri~ani so, da bo še lepše in še bolj množi~no! -OM Brezplačna sežigalnica kostne moke Med najzanimivejšimi in najbolj žgečkljivimi je bila zagotovo motorizirana skupina majšperških gasilcev, ki je prikazala svoj "razpadajoči avtomobil z odpada" in pod njega zapisala: "Že novi farof stoji, denarja za gasilski avto pa še ni." Foto: M. Ozmec ROGOZNICA / 90 LET MARIJE CRGULJ Sreča je v razumevanju in zdravju Predstavniki Društva upokojencev primestne četrti Rogoznica so v imenu petsto članov društva obiskali ter zaželeli vse najboljše Mariji Črgulj ob njeni 90-letnici. Marija se je rodila 31. januarja 1912 v kraju Kingerg v Avstriji, kjer je takrat kot železni~ar služboval njen o~e Mihael Kram-berger, rojen v Rogoznici. O~e se je z družino vrnil na Ptuj leta 1919. Po kon~anem šolanju je Marija ostala doma. Leta 1934 se je spoznala s svojim bodo~im možem Karlom Črguljem s Kapele pri Gornji Radgoni, s katerim sta se poro~ila leta 1935. Mož je odprl trgovino v Spuhlji, v kateri mu je ob~asno prisko~-ila na pomo~ pri strežbi, sicer pa je gospodinjila doma in vzorno skrbela za družino. Marija živi na svojem domu ob Dornavski cesti 19 s sinom Dragom in vnukom Sergejem z družino. V veliko veselje ji je predvsem pravnuk Sergej~i, ki obiskuje drugi razred OŠ Mladika. Z zdravjem ni imela nikoli ve~jih težav, je zdrava, se dobro po~uti in le malokdaj obiskuje zdravnika. Zmeraj rada veliko bere in rešuje križanke, saj ji vid kar dobro služi. Z zanimanjem spremlja radijske in televizijske programe, vsa leta pa je tudi zvesta naro~nica in bralka ~asopisa Tednik. Pogovor z njo je bil prijeten in zanimiv. Poudarila je, da je razumevanje v družini in zdravje njeno naj-ve~je bogastvo. Oboje ji želimo tudi v prihodnje. Feliks Bagar Odbornik Joško Kralj, sin Drago in njegova mama Marija Črgulj, predsednik Feliks Bagar in tajnik Društva upokojencev Rogoznica Stanko Menoni. Foto: Langerholc PO NAŠIH OBČINAH ORMOŽ / OB KULTURNEM PRAZNIKU Nagrade za delo v kulturi V Ormožu so v minulem tednu proslavili slovenski kulturni praznik. Proslavo so pripravili v domu kulture Ormož v četrtek ob 19.30 uri. Organizirala jo je Občina Ormož, stekla pa je v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, izpostava Ormož. Nastopili so kulturniki iz ormoške občine. Slovesnost se je pričela že pred domom kulture, ko so obiskovalce pozdravili ~lani pihalnega kvarteta Glasbene šole Ormož, ki deluje pod vodstvom Slavka Petka. V programu so nato izzvenela dela največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki so se prepletala s poezijo mladega ustvarjalca iz Savcev pri Svetem Tomažu Primoža Ki-riča. Zvonko Bešvir je predsta- vil dela Prešerna, Primož Kirič, Anton Žumbar in Mateja Hržič pa so gledalcem predstavili pogled na svet in ljubezen skozi oči mladega pesnika. Poezijo, ki je v soju sveč izzvenela še toliko prijetneje, je dopolnila tudi pesem pevk dekliškega pevskega zbora Cabaletta iz Ormož pod vodstvom Helene Polič Kosi, zapela so dekleta kvarteta Deteljica s Koga, ki jih vodi Darja Utrinek s proslave ob kulturnem prazniku. Foto: Hozyan ORMOŽ / AKTIVNI LJUTOMERSKO-ORMOŠKI VINOGRADNIKI Širijo vinsko kulturo člani Društva vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric Jeruzalem so nenehno zelo aktivni, saj se udeležujejo številnih prireditev, vsako leto sodelujejo na prazniku vina v Podgorcih in še kje. Kot nam je povedala predsednica društva Lidija Ruška, bo tudi letos dela še veliko. Zagotovo ga bodo z veseljem opravili, saj jih v prvi vrsti vodi ljubezen do odlične vinske kapljice. Pred štirinajstimi dnevi so se srečali na občnem zboru društva, pregledali potek zastavljenih nalog v minulem letu in že načrtovali nove dogodke. Od 31. januarja do 2. februarja pa se je pet vinogradnikov udeležilo 2. slovenskega vinogradniško-vinarskega kongresa na Otočcu, kjer se je zbralo nekaj več kot 500 vinogradnikov in vinarjev ter tudi tržni-kov, ki so z vinom kakorkoli povezani. Dobitniki kulturnih priznanj. Foto Hozyan Vinogradniki in vinarji ter ljubitelji dobrega vina, ki so povezani v Društvo vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric Jeruzalem ter tudi v Klub šipon, bodo zagotovo še naprej skrbeli za širjenje kulture vine, prav gotovo pa bodo tudi v prihodnje gostje na različnih prireditvah ter na tak način delili svoje znanje in izkušnje z drugimi. MH Žganec Horvat, program so popestrili tudi glasovi moškega pevskega zbora iz Dobrave, ki jih vodi Jože Barin Turica, ter pevci Ormoškega okteta, ki nastopajo pod taktirko Mirka Preloga. Program je s svojimi fotografijami popestril še fotograf iz Vičancev Ciril Ambrož. Dvorano so obiskovalci skoraj popolnoma zapolnili. Domači ustvarjalci so jim pripravili lepo proslavo, ki je z glasbo, besedo ter prelepimi fotografijami, skozi katere je moč videti največje lepote tega konca Slovenije. PRIZNANJA ZA DELO NA ODROČJU KULTURE V okviru praznovanj ob kulturnem prazniku so v Ormožu podelili tudi priznanja s področja kulture za leto 2001. Zlate značke Frana Ksavra Meška so prejeli Anica Kova-cic, učiteljica od Svetega Tomaža, ki je s svojim delom prispevala k razvoju na kulturnem področju, Štefka Mi-klasič, vodja ljudskih pevk od Svetega Tomaža, ki je s svojim delom s prepevanjem in delovanjem v Društvu upokojencev pomagala pri ohranjanju kulturne dediščine, Ivan Ku-pcic od Svetega Tomaža, dejaven v Društvu upokojencev Sveti Tomaž, Danijel Canjko, ki prav tako prihaja od Svetega Tomaža in je ljudski godec, ki s svojo dobro voljo, glasbo in delovanjem pri domala vseh prireditvah v krajevni skupnosti pripomore k ohranjanju ljudskega izročila. Zlato značko Franca Ksavra Meška je prejel tudi Anton @umbar iz Velike Nedelje, amaterski igralec pri kulturnem društvu Simon Gregorčič iz Velike Nedelje, obenem pa sodeluje na številnih prireditvah v občini in drugod. S rebrno značko Frana Ksavra Meška je prejela Nevenka Korpič, etnologinja pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je v minulem letu sodelovala pri postavitvi številnih razstav v občini Ormož ter ob številnih drugih prireditvah. Srebrno značko pa je prejel tudi zborovodja Stanko Pšak, ki je z vztrajnostjo in voljo pomagal številnim pevskim zborom in drugim skupinam v občini. Dobitnikom je čestital tudi župan občine Ormož Vili Trofe-nik, ki je za vse nagrajene pripravil sprejem. M. Hržič ORMOŽ / RAZSTAVA V AVLI OBČINSKE STAVBE Maliki in knjiga Minuli torek so v avli občinske stavbe v Ormožu slovesno odprli novo razstavo. Tokrat sta jo pripravila Pokrajinski muzej Ptuj in oddelek male šole Vrtca Ormož. Postavila jo je etnologinja Pokrajinskega muzeja Ptuj kustosinja Ne-venka Korpič ob pomoči mentoric v oddelku male šole Frančiške Sagadin in Valerije Vnuk. Malčki so tokrat delali na knjižnem projektu. Poimenovali so ga: "Kako je škrat Škrip — ORMOŽ / KONČUJEJO USTVARJALNE DE^VNICE Tokrat likovna delavnica Na gimnaziji Ormož se te dni iztekajo delavnice, ki so potekale že ves december in januar. Namenjene so predvsem dijakom, vendar jih lahko obiščejo tudi drugi. V minulem tednu so lahko dijaki in drugi obiskovalci sodelovali v ustvarjalni delavnici, ki jo je vodil Bojan Oberčkal, slikar iz Središča ob Dravi. Še pred delavnico pa so v avli gimnazije odprli razstavo del omenjenega slikarja. mh Dijaki ustvarjajo v likovni delavnici z Bojanom Ober~kalom Škrap snedel črke A, E, I, O, U". Projekt, v katerem so malčki z veseljem sodelovali, je potekal na treh mestih. Podali so se raziskovat v knjižnico, v knjigarno, kjer jim je na pomoč priskočila Petra Pleh, ter v Galerijo. Izdelali so knjigo in se naučili pisati. Njihovo delo je še uspešnejše predvsem zato, ker so se ga lotili z veseljem in se ob tem še zabavali skupaj s svojima mentoricama. Razstavo so odprli v torek, na ogled pa bo do 10. marca. Na otvoritvi je zbrane pozdravila Frančiška Sagadin, razstavo pa je predstavila Nevenka Korpič. Govoril je tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, predstavili pa so se tudi za razstavo najbolj zaslužni - malčki iz oddelka male šole v ormoškem vrtcu. Otvoritev zanimive razstave je obiskalo veliko obiskovalcev. MH Ob odprtju razstave v avli ob~inske hi{e. Foto Hozyan irflii/Ojtiimi KIDRIČEVO / PRVIČ NESKLEPČNI Svetniki občine Kidričevo naj bi na svoji 26. redni seji v torek, 5. februarja, sklepali o 11 pomembnih točkah dnevnega reda, žal pa se je prvič pripetilo, da se je seje udeležilo več gostov kot svetnikov. Po skoraj tričetrturnem čakanju in klicanju je župan Alojz Šprah ogorčen ugotovil, da je na seji le šest svetnikov, sedem gostov in štirje uslužbenci občinske uprave. Zaradi nesklepčnosti naj bi se v najkrajšem času - takoj po pustnih dogodkih - sestale posamezne svetniške skupine, poskušale poiskati vzroke in jih odpraviti. (-OM) PTUJ / RIBIČI ZA KORANTOV POKAL Tradicionalnega pustnega tekmovanja Ribiške družine Ptuj v lovu rib s plovcem za Korantov pokal se je na pustno soboto, 9. februarja, udeležilo rekordnih 66 tekmovalcev oziroma 22 ekip. Posebnost tekmovanja je bilo 24 našemljenih ribičev, ki so trnke namakali ob obeh ribnikih v Ro-goznici. Največ ribiške sreče je imela ekipa Medvedov pred dru-gouvrščeno ekipo Študentje in ekipo Maribor I. Za najbolje maskirano ekipo so organizatorji izbrali ekipo lukarji iz Dornave pred indijanci iz Ptuja in doktorji s Koroške. (-OM) MARKOVCI / O DELU KULTURNEGA DRUŠTVA V petek, 15. februarja, ob 18. uri se bodo sestali v društvenih prostorih na 34. letni konferenci in občnem zboru člani Kulturnega društva Alojza Štrafela Mar-kovci. Prisluhnili bodo poročilu predsednika o dosedanjem delu, zatem pa bodo zaradi izteka mandata opravili volitve novega vodstva ter upravnega in nadzornega odbora. Ob koncu se bodo dogovorili še o planu aktivnosti v letošnjem letu. (-OM) KICAR / 29. OBČNI ZBOR GASILCEV V soboto, 23. februarja, se bodo sestali na 29. letnem občnem zboru člani prostovoljnega gasilskega društva Kicar. V tamkajšnjem gasilskem domu se bodo posvetili oceni dela v lanskem letu in se dogovorili o letošnjem programu aktivnosti. Izvolili bodo delegata za občni zbor Gasilske zveze Mestne občine Ptuj, preden pa se bodo prepustili veselemu delu z ansamblom Odmev, bodo v svoje vrste sprejeli nekaj novih članov, zaslužnim gasilcem pa izročili jubilejna priznanja. (-O^) HAJDINA / OBČNI ZBOR GOJITELJEV MALIH ŽIVALI V Društvu gojiteljev malih živali Ptuj bodo oceno dela v minulem letu in letošnje programe aktivnosti postavili pod drobnogled prihodnjo soboto, 23. februarja, ko se bodo ob 18. uri sestali v gasilskem domu na Hajdini na letnem občnem zboru. O aktivnostih in načrtih bo govoril predsednik društva Anton Lesjak. (-OM) POPRAVEK V poročilu s srečanja ljudskih pevcev in godcev, ki je bilo na Selih 26. januarja, smo pri naštevanju skupin pomotoma "preskočili" vrstico in združili ime ene skupine z voditeljico druge. Pravilno bi moralo pisati, da so selske pevke nastopile pod vodstvom Antonije Kavcevic, pevke s Pobrežja pa pod vodstvom Terezije Šimenko. Za napako se opravičujemo. (Uredništvo) PO SLOVENSKIH GORICAH LENART / 11. TRADICIONALNO PUSTOVANJE Župan konjenik, poslanec Bedanec V soboto, 9. februarja, je Zveza kulturnih društev Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana organizirala že tradicionalno 11. pustovanje s sprevodom po lenarških ulicah. Pustna povorka, v kateri je bilo nekaj izvirnih slovensko-goriških likov, je ob 11. uri krenila izpred Centra za socialno delo po Maistrovi in Partizanski ulici do ploščadi pred gasilskim domom ob mestnem parku. Tam je bilo po končanem sprevodu veselo pustno rajanje. V Bedanca maskirani poslanec DZRS mag. Janez Kramberger Herbersteinova konjenica; med konjeniki tudi lenar{ki župan mag. Ivan Vogrin Obiskovalci so v sprevodu lahko videli gusarje pihalnega orkestra KD MOL Lenart, le-narške mažoretke kot indijanke kavbojke in Herbersteinovo konjenico, v kateri je jezdil tudi lenarški župan mag. Ivan Vogrin. Najmlajši pa so uživali ob pogledu na Kekca in njegove prijatelje, v katere se je maskirala družina poslanca državnega zbora mag. Janeza Kramber-gerja, sam pa je bil našemljen v Bedanca. V nadaljevanju so obiskovalci lahko videli korante z Destrnika in iz Dražencev, po-kace iz Njiverc, male in velike orače iz Partinja, orace iz Goco-ve, pribežnike iz Amerike, čarovnice od Svete Trojice, skupino koloradskih hroščev iz turističnega društva Radehova, reševalno postajo Rešilko od Svete Trojice in druge manjše skupine. Iz "papamobila" pa je papež iz kulturnega društva Rupert prebral Slovenjegoričanom posebno poslanico. V sprevodu je bilo še veliko posameznih mask, kjer smo lahko opazovali čarovnice, policaje, Rubikovo kocko, telefonski imenik, klovne, mistra Beana in mnoge druge. Na osrednjem prireditvenem prostoru so se še enkrat predstavile vse skupine in posamezniki. Najboljše maske so bile nagrajene. Med skupinskimi je zmagala skupina koloradskih hroščev TD Radehova pred papežem iz TD Rupert in reševalno ekipo Rešilko od Svete Trojice ter evropskimi čarovnicami od Svete Trojice. Med etnografskimi maskami so prvo mesto osvojili orači iz Partinja pred pokači iz Njiverc in mladimi orači iz Ju-rovskega Dola ter orači iz Gočo-ve. Med posamezniki pa je prvo nagrado prejel Mr. Bean. Posebno nagrado so prejeli tudi Ke-kec in njegovi prijatelji. Za zabavo je poskrbel ansambel Alfi in njegovi muzikantje. Kot je povedala predsednica Zveze kulturnih društev Marija Šauperl, so organizatorji zelo zadovoljni z nastopajočimi in tudi obiskovalci, ki so se zbrali v tako velikem številu. Zahvalila pa se je tudi vsem za pomoč pri izvedbi pustovanja, posebej še lenarškim gasilcem in policistom ter številnim sponzorjem. Zmago Šalamun Koloradski hro{či TD Radehova BENEDIKT / OSREDNJA PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU Kulturnikom dvajset priznanj V četrtek, 7. februarja, je bila v kulturnem domu v Benediktu osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, ki sta jo organizirala Zveza kulturnih dru{tev ob~in Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana in kulturno dru{tvo Benedikt. Zbrane je pozdravil predsednik kulturnega dru{tva Benedikt Janez [ijanec. V kulturnem programu pa so nastopili ~lani recitatorske skupine in pevski zbor kulturnega dru{tva Benedikt, ki ga vodi Marina Juran~i~, in u~enci O[ Benedikt. Nagrajenci Zveze kulturnih dru{tev Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana Trojice, Danica Elbl iz Trsteni- OtftatfMifam, CERKVENJAK / IZOBRA@EVANJE ZA VINOGRADNIKE V četrtek, 7. februarja, je enota Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj v Lenartu organizirala v Cer-kvenjaku predavanje in prakti~ni prikaz rezi v vinogradu. Kljub slabemu vremenu se ga je udeležilo 20 vinogradnikov. Predaval je Roman Štabuc iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Kot je povedala Cvetka Bunderla z enote za kmetijsko svetovanje Lenart, bodo za vinogradnike ob koncu maja pripravili še izobraževanje o zelenih delih v vinogradu. (Zmago Šalamun) LENART / IZBOR [PORTNIKA LETA 2001 V petek, 15. februarja, Občinska športna zveza Lenart organizira izbor športnika leta 2001. Izbor bodo popestrili učenci glasbene šole iz Lenarta. Kot je povedal predsednik Občinske športne zveze Lenart Peter Kramberger, so imena nagrajencev skrivnost do prireditve. (Zmago Šalamun) RADIOPTUJ , 89,8-98,e-l04;3MHz LENART / KONEC LETA RAZPIS ZA NEPROFITNA STANOVANJA Naiveiii dolguje dolžnik 1,7 milijona Občina Lenart trenutno razpolaga z 99 stanovanji. Dobra tretjina je socialnih, ostala so neprofitna. Vsako leto nekaj stanovanj obnovijo. Tako so lani v celoti prenovili dve stanovanji, v več zamenjali okna in inštalacije ter opravili razna vzdrževalna in obnovitvena dela v stanovanjih in v skupnih prostorih. Tudi letos so že pričeli obnovo dveh stanovanj v Spodnji Voličini. "Letos je Gradbeno podjetje Radlje začelo gradnjo sedemnajst novih stanovanj v Gub~evi ulici. Pri~akujemo, da bodo ta na razpolago za nakup konec leta. S Stanovanjskim skladom RS sklepamo pogodbo o skupnem nakupu dvanajstih neprofitnih stanovanj, pet pa jih bo prostih za tržno prodajo. Konec leta bo izšel razpis za neprofitna stanovanja in s tem možnost, da dvanajst družin ali posameznikov dobi stanovanje v Lenartu," pravi Brigita Čeh, svetovalka za stanovanjsko dejavnost in stavbna zemljišča na občini Lenart. Povpraševanje po stanovanjih v Lenartu je veliko, saj vsak teden prejmejo eno do dve prošnji. Prevladujejo vloge za socialna stanovanja. Na vprašanje, Brigita Ceh, svetovalka za stanovanjsko dejavnost in stavbna zemlji{ča na občini Lenart kako najemniki plačujejo najemnine, pa Brigita Čeh odgovarja: "Pred dvema letoma smo začeli bolj spremljati plačevanje najemnin. Ugotovili smo, da skoraj polovica ni plačevala. Nekateri so imeli zelo velike zaostanke. Po dveh letih ugotavljamo, da se je stanje normaliziralo. Imamo še pet do deset najemnikov, ki ne plačujejo redno, ostali pa so pričeli plačevati najemnino in obratovalne stroške. Zoper večje dolžnike redno vlagamo tožbe za prisilno izterjavo. Vložili pa smo že tudi tožbo za odpoved najemnega razmerja in jo dobili. Za odpoved najemnega razmerja bomo vložili še kakšnih pet tožb, ker se z nekaterimi najemniki ne moremo dogovoriti, tako da ne moremo drugače kot vložiti odpoved. Dolg iz naslova najemnin znaša kar nekaj milijonov brez zamudnih obresti. Največji dolžnik nam je ob koncu lanskega leta dolgoval -brez zamudnih obresti - okrog 1,7 milijona tolarjev." Zmago Šalamun Zbranim je ob prazniku čestitala in se zahvala za delo na področju kulture Marija [au-perl, predsednica Zveze kulturnih društev Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. Nato so za dolgoletno delo na področju ljubiteljske kulture podelili dvajsetim članom priznanja. Prejeli so jih kulturno društvo Ernest Golob Peter od Sv. Trojice, Marjetka Senekar iz Lenarta, Jože Horvat iz Lenarta, Janez Perko, član vokalne skupine Završki fantje, Stanko Fir-bas in Milan Rajh, oba iz Cer-kvenjaka, Miroslav Breznik in Roman Črncec, iz Jurovskega Dola, Hilda Kukovec iz Oseka, Maksimiljan Dvoršak od Svete ka, Roman Kager iz Benedikta, Bernarda Potočnik od Svete Ane, Stanislav Klampfer od Svete Trojice, Ludvik Purgaj iz Cerkvenjaka, Franci Skrbinšek iz Benedikta, Marko Lipič od Svete Trojice, Branko Gosak od Svete Ane, Jože Pintarič iz Benedikta in Mirko Rožman od Svete Trojice. Zbrane pa je pozdravil in jim čestital ob prazniku župan občine Benedikt Milan Gumzar. Po proslavi je bilo v OŠ Benedikt tradicionalno srečanje kulturnih delavcev iz osrednjih Slovenskih goric. Zmago Šalamun Zbranim je govorila predsednica Zveze kulturnih dru{tev Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana Marija Šauperl OD TOD IN TAM RAZMIŠLJAMO Slovensko kmetijstvo in Evropska unija O tem, kako danes živi in predvsem kako preživi slovenski kmet, se ni veliko pisalo. Nam potrošnikom je bilo pomembno predvsem to, da smo na krožniku dobili kos mesa, od kod je ta prišel in preko koliko zgaranih rok je moral iti, da je priromal do naših lačnih ust, se do nedavnega ni spraševal nihče. Ob pojavu bolezni norih krav pa je tudi Slovenijo zajela panika. Predvsem govedina je bila tista, ki se je vse redkeje pojavljala na naših krožnikih. Postali smo pozorni na to, od kod meso prihaja in kdo ga je priredil. Tako so tudi kmetje stopili iz anonimnosti. Pa je pri tem vprašanje, ali smo jih ljudje bolj opazili in za~eli razumeti samo zaradi tega, ker se je pojavila bolezen norih krav, ali pa morda in predvsem zaradi tega, ker smo se v prvi vrsti bolj zbali zase in za svoje zdravje, šele potem smo pomislili na kmeta, ki bi mu ob morebitnem odkritju bolezni trda predla. @al odkritje bolezni norih krav še zdale~ ni edina, niti prva kaj {ele zadnja stvar, ki bi oziroma še bo prizadela slovensko kmetijstvo. Zdaj so aktualni tujci, natan~neje re~eno Evropska unija, Bruselj, ki dirigira v svojem zna~ilnem slogu. Pri tem se zdi, da se ne pusti motiti. Ima svoje zahteve, pri katerih nima niti najmanj{ega namena popu-š~anja. Ce bo kdo moral po-puš~ati ali se podrediti, bomo to zagotovo mi, števil~no majhna Slovenija, katere povpre~na kmetija je štiri do petkrat manjša od povpre~ne evropske. Slovenski kmet se že danes bori za golo preživetje in vprašanje je, kakšen smisel ima riniti v unijo, ~e je že na prvi pogled jasno, da je ob njihovih zahtevah nemogo~e živeti, kaj šele preživeti. Sladke obljube niso "meso postale", v tej zgodbi ni ni~ oprijemljivega. Ni ni~esar, kar bi zbujalo upanje na bolje. Pogoji, ki nam jih postavlja Bruselj, so nesprejemljivi. Predlagane kvote in referen~ne koli-~ine so nižje od sedanje ravni proizvodnje. To dejansko pomeni, da kmet sicer lahko pridela ve~, vendar za tovrstne presežke ne bo dobil ni~esar. Pri kvotah za sladkor je na primer namesto zahtevanih 75.000 ton skupnega pridelka komisija dolo~ila le 48.000 ton. Pri tem je vredno povedati, da je koli~ina 75.000 ton usklajena tudi z minimalnimi zmogljivostmi tovarne sladkorja v Ormožu, in ~e bi Slovenija pristala na tovrstno kvoto, bi to lahko bil za~etek konca ormoške tovarne. Prav tako je povsem nesprejemljiv tudi predlog kvote za mleko, saj bi morala Slovenija za 12 do 15 odstotkov znižati letno prirejo mleka, kakršna je bila dosežena lani. Ce bi torej pristali na vse to, bi lahko mirno rekli, da kle~epla-zimo in moledujemo za tistim, kar nam imajo "ponuditi" Evropska unija in njene ~lanice. Sedaj so na vrsti trda pogajanja, in ~e jih bo kmetijska politika vodila v nasprotju z interesi kmetov, je nedvomno, da bodo kmetje naredili vse, da bi prepre~ili vstop v unijo. Po besedah kmetijskega ministra mora Slovenija v naslednjih korakih opredeliti svoje prioritete in jih utemeljiti, pri tem pa mora biti klju~no, da se dohodkovni položaj kmetov po vstopu v unijo ne sme poslabšati oziroma mora biti pla~ilo subvencij enako pla~ilu, ki ga bodo dobili pridelovalci v EU na dan vstopa Slovenije. Klju~ pogajanj je torej iskati v kombinaciji razmerij med pla~ili EU, doma~imi pla~ili iz prora~una kmetom in subvencijami za te namene ter manjšim pla~ilom obveznosti Slovenije do Bruslja. Tudi v kmetijsko—gozdarski zbornici poudarjajo, da se pogajanja vsekakor morajo nadaljevati, od vlade in kmetijskega ministrstva pa zahtevajo, naj ne privolita v predstavljena iz-hodiš~a EU. Financni okvir širitve Evropske unije je 40 milijard ev-rov, evropska komisija pa se pri tem sklicuje na Agendo 2000, ki je bila sprejeta na berlinskem vrhu. Takrat je bila na-mrec pričakovana raz{iritev na največ šest držav. Zdaj je pogajalska pozicija za poglavja kmetijstva, regionalno politiko in proračun odmerjena na pričakovano vključitev kar desetih držav. EU se je tako odločila, da razširi krog kandidatk, finančni okvir pa je ostal isti. Slovenija bi potrebovala vsaj deset let znatne finančne podpore iz lastnega proračuna za razvoj kmetijstva in podeželja, da bi lahko stopila ob bok razvitim evropskim državam. Kje so zdaj vsi tisti optimisti, ki so bili prepričani, da se nam bosta z vstopom v unijo cedila le še med in mleko? Ob vseh teh zahtevah, ki nam jih postavlja Evropska unija, pa se je treba zavedati, da dela v prvi vrsti v prid predvsem sama sebi. Saj poznate tisti izrek, ki pravi, da je treba najprej poskrbeti zase, šele potem pridejo na vrsto drugi. Njihova zahteva po zmanjšanju proizvodnje hrane pri nas ne pomeni čisto nič drugega kakor odpiranje tržišča za njihove proizvode. Bronja Habjanič SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Vsak po svoje Najnovejše slovenske reakcije na predlog Evropske unije v zvezi s subvencioniranjem kmetijstva v novo sprejetih ~lanicah spominjajo na delovanje neuglašenega orkestra. Medtem ko je stali{~e Evropske unije jasno in napoveduje v bistvu neenako tretiranje starih in novih ~lanic pri prejemanju finan~ne pomo-~i, kar seveda ni zgolj finan~no vpra{anje, so slovenska odzivanja razli~na, o~itno neusklajena. Sicer se ne bi moglo zgoditi, da predsednik države govori, da so bila pri~akovanja glede denarja za kmetijstvo velika, prevelika, medtem ko ministrski predsednik izraža nezadovoljstvo nad takšnim "finan~nim razrezom", ki naj bi bil slabši od tistega, kar je upravi~eno pri~akovala Slovenija in naj tudi sicer ne bi upošteval nekaterih slovenskih posebnosti v kmetijstvu. V Sloveniji po stari navadi spet govorimo o vsem, kar je povezano s kmetijstvom, namesto da bi se tokrat osredoto~ili na problematiko finan~ne pom~i in se po možnosti poenotili v pogledih in stališ~ih do tega vprašanja. Prav tako bi morali prepre~iti, da bi zgolj na podlagi ob~utkov in polovi~nih informacij ustvarjali preplah in razpoloženje proti vstopanju v EU. Za vsako ceno najbrž ne mislimo vstopati v Evropsko unijo, prav tako pa bi bilo hudo napa~no, ~e bi zgolj zaradi razli~nih demagoških in skonstruiranih tez o propadu slovenskega kmetijstva zaradi Evropske unije prehitro sklenili, da je za Slovenijo vklju~evanja v EU bolj ali manj pogubno. S tega vidika je še posebej velika odgovornost predvsem na nosilcih razli~nih javnih funkcij, še zlasti tistih, ki so neposredno povezane z aktivnostmi v zvezi z Evropsko unijo. Vsekakor je slabo (in nerazumljivo), da zlasti vlada ne razpolaga vsak ~as z natan~nimi informacijami in analizami, ki bi lahko jasno pokazale, kaj posamezne re{itve oziroma njihove posamezne ina~ice dejansko predstavljajo za Slovenijo. Tako se zdi ~udno, da se je eden izmed glavnih slovenskih kmetijskih pogajalcev v Bruslju oglasil šele nekaj dni po tem, ko so že mnogi na veliko razglašali, da najnovejši predlog iz EU pomeni pravzaprav napoved propadanja slovenskega kmetijstva, s trditvijo, da pogajalska izhodi-š~a, ki jih ponuja Sloveniji Evropska komisija, "ne pomenijo konca slovenskega kmetijstva, pomenijo pa znatno znižanje dohodka z deset do tridesetodsto-tnim padcem cen ... " LICITIRANJE Z EU Vsak, ki vsaj malo pozna splošno kmetijsko problematiko, kmetijsko politiko EU in težave slovenskega kmetijstva, je moral pri~akovati, da bo kmetijski del pridružitvenega paketa še posebej zahteven in poln naj-razli~nejših pasti. Zato se predvsem neposredno odgovorni zdaj ne bi smeli sprenevedati in prenašati krivde za vse morebitne in dejanske spodrsljaje z enega na drugega, konkretno s kmetijskega ministrstva na vlado ali z vlade na kmetijsko ministrstvo. Zato se mnogim zdi ~udna (in nepotrebna) polemika med ministrom Butom in predsednikom vlade o tem, ali je vlada (doslej) storila dovolj ali premalo v zvezi z zaš~ito slovenskih kmetijskih interesov v EU. Vsekakor ne bi smeli politikant-sko licitirati, ko gre za slovensko ~lanstvo v EU. To pa pomeni, da bi se morali izogibati tudi pre-ve~ nena~elnega agitiranja za EU oziroma proti njej. Nevarna je tudi teza, ki jo že kar nekaj ~asa ponavljata predsednik vlade dr. Drnovšek in zunanji minister dr. Rupel, da moramo biti predvsem mi zainteresirani za vklju~itev v EU in da naše vklju-~evanje pravzaprav sploh ni interes drugih. To nas vnaprej postavlja v podrejen položaj, v vlogo nekoga, ki mora biti ponižen pred drugimi in hvaležen za tisto, kar storijo zanj. Dr. Drnovšek je te dni tako spet izjavil, da se je treba zavedati realnosti, tudi tega, da si vse ~lanice ne želijo razširitve. "Če bomo rekli, da ne bi šli v EU ali bi še malo po~akali, s tem ne bomo nikogar razžalostili." Ali se je takšni "realnosti" zares mogo~e prilagajati zgolj s pozicije njenega sprejemanja kot nespremenljivega dejstva? Seveda je zdaj najpomembnejša slovenska prioriteta prizadevanje, ki ga je napovedal predsednik vlade, da bi Bruselj prepri~ali, da sedanji predlog o financiranju kmetijstva ne bi obveljal. Hkrati bi morala Slovenija skupaj z drugimi kandidatkami za sprejem v EU vztrajati pri zahtevi, da se znotraj EU ne bi vzpostavljali dve skupini držav: tistih, ki so že dolgoletne ~lani-ce, z ve~jimi pravicami in novih, ki bi jim bile pravice znatneje pristrižene. KMETIJSKA BOJIŠČA Predsednik Zadružne zveze Slovenije je pretekli teden na proslavi 130-letnice slovenskega zadružništva v Portorožu dejal, "da pristop Slovenije k EU pod pogoji, kakršne postavlja Bruselj, pomeni propad ve~ deset tiso~ slovenskih kmetij, kar v nadaljevanju vodi k še ve~ji cen- tralizaciji. Propad manjših kmetij pomeni izgubo velikega števila delovnih mest na podeželju, ne samo v kmetijstvu, in v takšnih razmerah se ni mo~ strinjati s pristopom Slovenije v EU ... " Predsednik države Milan Ku~an je na istem slavju dejal, da "slovensko kmetijstvo zaradi vstopa Slovenije v EU ni in ne bo ogroženo. Imamo enkratno priložnost, da ob vstopanju v EU ustvarimo zdrave razmere za nujno razvojno prestrukturiranje slovenskega kmetijstva ..." O~itno Bruselj ni edino slovensko kmetijsko bojiš~e. Vse ve~ poznavalcev meni, da nekaterih "lastnih nalog" na podro~ju kmetijstva ni mo~ kar naprej odlagati. Slovenske kmetije se bodo morale v marsi~em spremeniti, posloviti se bo treba od mnogih dosedanjih navad. Tako kot je bila potrebna modernizacija oziroma tranzicija industrije in drugih gospodarskih dejavnosti, tako je potrebna tudi prenova kmetijstva. Storiti je treba vse, da bi to potekalo ~im bolj normalno in nebole~e, da bi bili pretresi ~im manjši, vendar pa to ne sme pomeniti ohranjanja sedanjega stanja. Sicer pa podatki, na katere je v Portorožu opozoril predsednik države Ku~an, govorijo sami zase: povpre~na slovenska kmetija meri le 4,6 hektarja in je štiri- do petkrat manjša od povpre~ne evropske. V Slovenije obdelujemo samo polovico toliko zemlje, kot smo jo obdelovali pred 100 leti. Hkrati še nikoli ni bilo toliko zemlje v državni lasti, kot je je prav zdaj - okrogla petina. V Sloveniji imamo približno 80 tiso~ kmetij, od katerih je le 22 tiso~ poklicnih, kar dve tretjini od njih bo moralo najpozneje v desetih letih najti naslednike sedanjih gospodarjev, sicer bodo propadle ... Jak Koprive PO SLOVENIJI Regionalni razvojni program Do letošnjega junija naj bi ptujske in lenarške občine dobile in tudi že potrdile svoj regionalni razvojni program. Programski odbor je na Ptuju za svojega predsednika izvolil direktorja Perutnine Ptuj dr. Romana Glaserja, za podpredsednika pa direktorja Tovarne bovdenov iz Lenarta Bogdana [avlija. Devetnajst občin, ki so v okviru statisti~ne regije Podravje oblikovale funkcionalno zaključeno enoto, pa bo svoj razvojni program moralo še poprej uskladiti s celotnim regijskim in državnim razvojnim programom. Samo Podravje ima tri razvojne agencije (Mariborsko razvojno agencijo, Ekonomski inštitut Maribor in Znanstveno-raziskovalno središče Bistra s Ptuja), vsaka od teh pa bo dve leti nosilna razvojna agencija. Ta mreža agencij je lansko leto kandidirala na razpisu ministrstva za gospodarstvo in na njem dobila 56 milijonov tolarjev za pripravo regionalnega razvojnega programa za celotno Podravje. Za že omenjenih 19 občin s ptujskega in lenarškega območja bo razvojni program pripravljala ptujska Bistra. Programe bo potrebno pripraviti za pet osnovnih področij: gospodarstvo, človeški viri, okolje in prostor ter kmetijstvo in turizem z dediščino. Zavrnjena tožba Pfizerja Ameriški farmacevtski družbi Pfizer oziroma njeni ljubljanski podružnici ni uspela tožba proti slovenskemu uradu za zdravila, saj jo je upravno sodišče zavrnilo. Ljubljanska podružnica Pfizerja je urad za zdravila tožila, ker je Leku in Krki registriral šest generičnih zdravil, katerih originalni proizvajalec je Pfizer, in jim tako omogočil prodajo zdravil na slovenskem trgu, na katerem Pfizer ponuja tudi svoja originalna zdravila. Sodišče je zavrnitev tožbe utemeljilo s procesnimi razlogi. Pravi postopek bi namreč moral teči preko drugostopenjske pritožbe, in sicer najprej na ministrstvo za zdravje in šele potem kot tožba na upravnem sodišču. Zaradi te napake in zaradi zamujenih rokov, predvidenih za pritožbo na ministrstvu, je sodišče sklenilo tožbo zavrniti. To pomeni, da bo Krka z generičnim preparatom za zniževanje holesterola in blaženje alzheimerjeve bolezni lahko prišla na domači trg po načrtih, to je v letošnjem drugem četrtletju. Normalno pa bodo lahko tekli tudi postopki za registracijo v tujini. Vpis v srednje šole Informativna dneva za osnovnošolce bosta v petek, 15., in v soboto, 16. februarja. Učenci bodo morali prijave za vpis oddati do 6. marca. Ministrstvo za šolstvo bo do 13. marca objavilo število prijav za posamezne šole. Tisti, ki bodo želeli že po vpisu prijavnico poslati na drugo šolo, lahko to storijo do 26. marca. če bodo imele šole po 26. marcu preveč prijavljenih, pa bodo vpis omejile. Šolarji bodo o tem obveščeni do 23. aprila. Učenci, ki bodo izbrani v prvem krogu, bodo 19. junija že vpisani, vsi drugi bodo počakali na dodatna prosta mesta (10 % jih bo) in po vrstnem redu do 21. junija našteli deset šol, kamor bi se želeli vpisati. O razvrstitvi bodo izvedeli 24. junija. Odprava administrativnih ovir za upokojence Od 4. februarja bodo bodoči upokojenci imeli manj poti od vrat do vrat za pridobitev tega statusa, saj bodo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) sami pridobili izpiske iz uradnih evidenc za pokojninsko vlogo — dokazila o stalnem in začasnem prebivališču ter dokazilo o državljanstvu. Registracija novega Marša Mariborski študentski radio Marš je spet pravna oseba, vpisana v sodni register. Po zapletih z mariborsko univerzo in ukinitvijo radia je to po besedah urednika Bojana Golčarja nov korak pri oživitvi radia, edinega nekomercialnega in neprofitnega elektronskega medija v tem delu Slovenije. Nov zavod so ustanovili mariborska študentska organizacija (ŠOUM) in sodelavci Marša, v svetu zavoda pa bodo poleg njihovih predstavnikov sedeli še predstavniki zainteresirane javnosti, kar naj bi omogočalo neodvisno uredniško politiko. Do razveljavitve radijskega dovoljenja za oddajanje bo program potekal kakor doslej, nato pa bodo do ponovne pridobitve dovoljenja (odločitev je odvisna od agencije za telekomunikacije) gostovali na mariborskem radiu Center ter na ljubljanskem radiu Študent, oddajali pa naj bi tudi v živo iz prostorov mariborske Pekarne. Zakon o prekrških Slovensko sodstvo čaka letos še ena pomembna reforma - sistemski zakon o prekrških, s katerim naj bi odpravili pomanjkljivosti sedanje ureditve. Ta ni učinkovita, kar se kaže tudi v tem, da so sodniki za prekrške leta 2000 rešili 212.000 zadev, 44.000 pa jih je zastaralo. Toda še od teh, ki niso zastarali, je bilo izterjanih manj kot 10 % odstotkov denarnih kazni in stroškov postopka. Bistvena novost naj bi bila ta, da bi o prekrških odločali organi, kot so policija, carina, inšpekcije, ki so doslej le pisali predloge sodniku za prekrške, po novem pa naj bi v enostavnejših primerih odločali kar sami. Storilcu prekrška bi tako lahko izrekli za najblažje oblike prekrškov opomin ali opozorilo, za malo hujše pa denarno kazen kot nekakšno globo. Ce bi jo bil storilec pripravljen plačati takoj, bi imel pri tem popust oziroma bi bil kaznovan z izrekom nizke kazni. Tako naj bi prispevali tudi k spreminjanju pravne kulture. Pripravila: Bronja Habjanič rDlOPTtO^— ^98,g'l043MH»--- Drvižba za časopisno in radijsko dqavnost RADiO-TEDNiK, d.o.o,, RADiO-TEDNiK p.p. 95, Raičeva 6,2250 Ptii tel,: 02/74934-10, PO NAŠIH KRAJIH SPODNJE PODRAVJE / LIKOVNIKI OB KULTURNEM PRAZNIKU Podobe na ogled na Ptuju, Ptujski Gori in v Markovcih V času praznovanja slovenskega kulturnega praznika so bile na našem območju odprte številne likovne razstave. Nagrajenci markovskega ekstempora: Zoran Ogrinc, Bojan Puklavec in Igor Somrak PTUJ / FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V MIHELIČEVI GALERIJI Črno-beli svet Borisa Fariia V Miheličevi galeriji na Ptuju je te dni na ogled razstava črno-belih fotografij Borisa Fariča, profesionalnega fotografa iz Pokrajinskega muzeja Ptuj. Na slovesnosti ob odprtju v torek, 5. februarja, so o mladem obetajočem fotografu in njegovih ljudeh z ulice, figurah v prostoru, strukturah, hrbtu kobile Livije, ateljejskih portretih, portretih fotografov in avtoportretu razmišljali direktor muzeja Aleš Arih, dr. Marjeta Ciglenečki in mojster fotografije Stojan Kerbler, ki je razstavo tudi odprl. Ob odprtju razstave, ki so jo posvetili slovenskemu kulturnemu prazniku, je direktor Po- krajinskega muzeja Aleš Arih izrazil veselje nad prijetnim kulturnim dogodkom v prepri~- Ob odprtju razstave, od leve: Stojan Kerbler, Marjeta Ciglene~-ki, Boris Fari~ in Ale{ Arih. Foto: M. Ozmec SLOVENSKA BISTRICA / [TEVILNE PRIREDITVE OB KULTURNEM PRAZNIKU Podelili Romihova priznanja Ne samo v zunanjih krajevnih skupnostih, tudi v samem mestu Slovenska Bistrica so minuli konec tedna potekale kar tri odmevne prireditve v po~astitev slovenskega kulturnega praznika. V Slomškovem domu je v nedeljo, 10. februarja, KUD Slomšek izvedlo recital z naslovom Kjer hodi, mu je s trnjem pot posuta v režiji prof. dr. Janka Čara. Zveza Svobod Slovenska Bistrica pa je na praznični večer pripravila Prešernov večer z odprtjem razstave Staneta Bačarja iz Ajdovščine pod naslovom Podobe okamenele-ga življenja, v nadaljevanju pa slavnostno akademijo, kjer je govoril državni sekretar na ministerstvu za kulturo Božo Zorko, v kulturnem programu pa so sodelovali ženski pevski zbor DPD Svobode pod vodstvom Vinka Godca ter člani dramske, literarne in glasbenih skupin DPD Svoboda Slovenska Bistrica. Slavnostni govornik na osrednji občinski proslavi v viteški dvorani gradu je bil župan dr. Ivan Žagar. Poudaril je vez med izobraževanjem in kulturo. V kulturnem programu so sodelovali tamburaši Kavkler KUD Janko Živko Poljčane ter gledališka skupina KUD Spodnja Polskava z dramatizacijo Prešernovega Povodnega moža in Železne ceste. Program je povezovala Jana Jeglič. Ob tej priložnosti je Zveza kulturnih društev Slovenska Bistrica vročila Romi-hova priznanja za delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Slovenska Bistrica. Zlato Romihovo plaketo z listino za življenjsko delo sta prejela Vojko Gal (DPD Svoboda Slovenska Bistrica) in KUD Koruzno zrno za izjemne mednarodne dosežke na področju lutkarstva. Priznanja Štefana Romiha so prejeli še: Jože Bizjak, KUD Štefana Romiha Črešnjevec, Lenart Tušek, Folklorno društvo Košuta Poljčane, ljudske pevke KUD Janko Živko Poljčane za desetletno delo, KUD Andreja Stefancioze Studenice za uvedbo živih jaslic in Vaberški fantje z mentorico Birgito Hreh, KUD Šmartno na Pohorju. VT Najprej je bilo odprtje likovne razstave mariborskega slikarja Zdravka KokanoviCa — Kokija, člana Društva likovnih umetnikov Maribor, v galerija Drava v Vošnjakovi ulici na Ptuju. Umetnik razstavlja risbe, akvarele, ikone in kipe. Razstavo je odprl Ivan Vidovič, referent za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj. V Mestni hiši razstavlja ptujska slikarka Rozina Sebetic sli- anju, da gre za dan muzealcev. Vesel je bil tudi, da v zadnjem ~asu razstavlja vse ve~ mladih in da so med njimi tudi uslužbenci Pokrajinskega muzeja Ptuj. Dr. Marjeta Ciglenecki, ki je prispevala besedilo v priložnostnem razstavnem katalogu Fari~evih del, je med drugim dejala, da se mesto Ptuj se ponaša z bogato fotografsko tradicijo, ki je doživela najve~ji vzpon sredi šestdesetih let 20. stoletja. To je nedvomno povezano z osebnostjo Stojana Kerblerja, ki je Fari~a, danes profesionalnega muzejskega fotografa, takrat opazil v ptujskem fotoklubu. Boris Fari~, rojen leta 1974 na Ptuju, sodi med mlajšo skupino ptujskih fotografov. Leta 1992 je kon~al ptujsko gimnazijo, v letu 2001 pa še ljubljansko šolo za oblikovanje - smer fotografija. Bil je med zadnjimi in najmlajšimi aktivnimi ~lani ptujskega foto kluba. Fotografija ga spremlja sleherni dan, saj je od leta 1995 zaposlen v Pokrajinskem muzeju kot muzejski fotograf. Veliko fotografira, saj je to del njegovega dela, rad pa se posve~a figuri v prostoru, upodobitvi najrazli~nejših struktur, posebnost so posnetki njegove kobile Livije, presene~ajo pa predvsem njegovi ateljejski posnetki in avtoportret. Fari~eve fotografije, ki so tokrat prvi~ javno predstavljene, so posnete in izdelane v ~rno-beli tehniki, odlikuje pa jih bogata tonska lestvica, od popolnih belin do globokih ~rnin. Njegova dela so po mnenju dr. Marjete Ciglene~ki rezultat premišljeno dolo~ene kompozicije, tehtnega izbora svetlobnih pogojev, skrbno nadzorovanih priprav pri fotografiranju v ateljeju in natan~no vodenih postopkov v temnici. Mojster fotografije Stojan Kerbler, ki je o~itno navdihnil tudi ustvarjalnost mladega fotografskega umetnika, je povedal, da pozna Fari~evo ustvarjalno pot, predstavil njegovo fotografsko izražanje in pri tem dodal, da tako kvalitetnih fotografij, kot jih je razstavil v Miheli~evi galeriji, še ni izdelal. Prva razstava Fari~evih ~rno-belih fotografij je na ogled do 3. marca. M. Ozmec Veronika Raku{ Zdravko Kokanović — Koki z galeristom Jožetom Petrovičem ke v olju na temo Voda. O slikarki je govorila Stanka Gac-nik, razstavo pa je odprl ptujski podžupan Ervin Hojker. V kulturnem programu sta nastopila Doroteja Kotnik s flavto in Aljaž Kotnik s harmoniko. V Markovcih je pod vodstvom ravnatelja šole in slikarja Jožeta Foltina potekala že četrta slikarska kolonija eks-tempore na temo pustni čas. Sodelovalo je več kot sedemdeset slikarjev iz Slovenije in Italije. Rozina [ebeti~ pred svojimi slikami Slike je ocenjevala umetnostna zgodovinarka Stanka Gačnik. Na odprtju razstave je uvodoma ubrano zapel sekstet Kor iz Markovcev pod vodstvom Danija Tementa. Navzoče je pozdravil župan Franc Kekec, razstavo pa je odprl Jože Foltin ter župana opomnil, da bi se spodobilo, da tudi občina prispeva kakšno nagrado h kulturnemu dogodku, kot ekstempore v Markovcih je. Nedvomno bo to spodbudilo župana in občinski svet, da tudi slikarjem prisluhnejo pri proračunskih sredstvih. V počastitev praznika je spregovorila Karolina Pičerko, predsednica odbora za kulturo pri občini Markovci. Nagrade so prejeli: Bojan Puklavec iz Domžal, Igor Somrak, Ljubljančan s Sp. Pol-skave, svobodni kulturni delavec, in likovni pedagog iz Slovenj Gradca Zoran Ogrinc. Na Ptujski Gori pa razstavlja v svoji galeriji domačinka Veronika Rakuš. Tema tokratnih njenih olj so kurenti. Franc Lačen TRNOVSKA VAS / KULTURNI PRAZNIK V ZNAMENJU NOVE KNJIGE Anton Ferš, ljudski ustvarjalec V petek, na kulturni praznik, so v Trnovski vasi predstavili novo knjigo z naslovom Pesmi, reki in izreki Antona Ferša, ki jih je zbral in uredil dr. Slavko Krajnc (vnuk Antona Ferša). To je že druga knjiga Ferševih zbranih spisov. Dr. Slavko Krajnc. Foto: Fl Anton Ferš se je rodil leta 1903 na Pobrežju pri Mariboru, kjer je z odliko končal nemško ljudsko šolo. Zaradi revščine šolanja ni mogel nadaljevati, zato se je poskusil v mnogih poklicih. Leta 1919 je prišel v Biš kot hlapec, kasneje je podedoval posestvo in se 1930 leta poročil. V svojem življenju se je petnajstkrat selil, zadnje do- movanje pa je našel v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah, kjer je tudi pokopan. Opravljal je različne poklice in opravila. Bil je pismonoša, trgovec, uradnik, tajnik občine, gasilcev in prosvetnega društva, dramski igralec, cerkovnik, vojni referent, prevajalec, sestavljalec kupoprodajnih pogodb, knjigovodja, rubežnik ... Kot je zapisala Marija Holc, ki je knjigo tudi jezikovno pregledala, je bil Anton Ferš ljudski ustvarjalec in veri predan človek. Vsebinsko se tudi vse njegove pesmi navezujejo na Biblijo. Ferš je skrbno preučeval Sveto pismo in nabožne spise, prav tako pa je bral verski tisk. Pesmi v knjigi so razdeljene v tri sklope. V prvem so pesmi o troedinem Bogu, v drugem duhovne pesmi liturgičnega časa in v tretjem pesmi na temo svetopisemskih dogodkov. V knjigi so tudi verzi, reki in izreki o smrti ter splošne duhovne misli v verzih. Knjigo je izdala družina Krajnc iz Sovjaka. Predstavitev knjige je bila v okviru praznovanja kulturnega praznika; o prazniku in Prešernu je govoril župan Karel Vurcer, kulturni program pa so izvedli učenci osnovne šole Trovska vas pod vodstvom Milene Meznaric ter ljudski pevci iz Trnovske vasi. Program je povezovala Barbara Drumlič. FL REPORTAŽE JURSINCI / TEKMOVANJE V PEKI KROFOV Najboljše od Svetega Jurija V gospodinjskem domu v Juršincih so se na kulturni praznik srečale članice Dru{tva kmečkih žena in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici, Društva kmečkih žena občine Dornava, Društva žena in deklet občine Hajdina, Društva gospodinj Draženci, Društva podeželskih žena občine Markovci in Društva gospodinj Juršinci. Tokrat so se pomerile v peki najslajše pustne dobrote - krofov. Kot je povedala pobudnica tekmovanja Marta Toplak, tudi predsednica Društva gospodinj Juršinci, si želijo, da bi tekmovanje oziroma srečanje ob peki krofov postalo tradicionalno. Surovine so bile za vse tekmovalke enake, le recepti, po katerih so krofe izdelovale, so bili različni. Tudi za krofe velja, da so najboljši in najlepši takrat, ko so narejeni z ljubeznijo, je glasno razmišljala ena od udeleženk srečanja oziroma tekmovanja. Komisija, ki so jo sestavljale Slavica Strelec iz Kmetijske svetovalne službe na Ptuju, Ma- rija Rosar, upokojena učiteljica slaščičarstva Srednje živilske šole Maribor, Marta Toplak, predsednica Društva gospodinj Juršinci, in Edita Benko, je pri izdelkih ocenjevala zunanji videz, videz sredice ter vonj in okus izdelka. Ocenila je tudi pripravo surovin in zamesitev. Največ točk in s tem najboljše krofe so spekle članice ekipe Društva kmečkih žena in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici, vse druge tekmovalke so se uvrstile na drugo mesto. Članice društev žena in deklet petih občin je na njihovem prvem srečanju pozdravil tudi rektor mariborske univerze dr. Ludvik Toplak. Društvo gospodinj Juršinci, ki deluje sedmo leto, je od nedavnega mednarodno - pridružila se jim je tudi profesorica iz Nemčije, častne članice društva pa so Edita Toplak, Mira Geč Korošec in Nada Pignar. MG V strogi ocenjevalni komisiji je sodelovala tudi Edita Toplak, žena rektorja mariborske Univerze. V družbi članic komisije tudi juršinska kraljica gospodinj. Foto: Črtomir Goznik V peki krofov brez nadeva se je pomerilo sedem ekip žena in deklet iz šestih občinskih društev (Dornavčanke so tekmovale z dvema ekipama) PTUJ / SREČANJE UPOKOJENCEV BOLNIŠNICE Razveselili bivše sodelavce Kako malo dobre volje, a množico drobnih in domiselnih dejanj je potrebno, da vzradostiš bivše sodelavce, danes upokojence, je pokazalo srečanje, ki ga je pripravilo vodstvo bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj v torek, 5. februarja. Direktor Lojze Arko je bivše sodelavce nagovoril z izbranimi besedami. Udeleženci so prav pozorno prisluhnili tistemu delu njegovega nagovora, ko je predstavljal načrte razvoja zavoda v tem letu. Kar nekako so bili ponosni na planirane investiciji v dializni oddelek, fizioterapijo, adaptacijo operacijskega bloka, intenzivne nege, obnovo ostrešja, zlasti še porodniškega trakta. S ponosom je povedal, da zavod od leta 1991 še ni bil v deficitu, da smelo načrtujejo program v korist vsem, ki so njihovih storitev najbolj potrebni. Sledilo je druženje, ki ga je popestrila folklorna skupina Klo-potec. Najstarejša upokojenka, ISCETE SVOJ STIL / IŠČETE SVOJ STIL Amanda si želi med manekenke Amanda Grmič obiskuje 8. razred OŠ Olge Meglič na Ptuju, v jeseni pa se želi vpisati na ekonomsko gimnazijo na Ptuju. V prostem času se rada rola, veliko časa pa preživi tudi z mamo. Privlači jo delo manekenke. Amanda je prvič obiskala kozmetični salon. Kozmetičarka Neda Tokali~ jo je pred tretmanom podrobno seznanila s postopkom nege mastne in mladostno aknaste kože. Po temel ji-tem površinskem in globinskem čiščenju ji je kožo najprej dezinficirala, zatem pa nanesla preparate, ki uravnavajo delovanje žlez lojnic. Po njenih nasvetih si bo kožo negovala tudi doma, Amanda prej ... od tega bo v največji meri odvisno stanje kože v kasnejšem obdobju. Ce se ji stanje kože ne bo izboljšalo, ji je priporočila obisk dermatologa. V frizerskem salonu Stanka je frizerka Stanka Peršuh Aman-do najprej postopno in resasto postrigla, zatem pa je za njeno novo barvo poskrbela frizerka Minka Feguš. Po vrhu glave ji je najprej naredila živo rdeče pramene s tehniko, ki omogoča z različnimi prečkami vedno drugačen videz frizure, hkrati pa tudi poudarja način striženja. Preostale lase ji je pobarvala s črno barvo. Posušila jih je gladko, oblikovala pa z izdelki Wella za večji sijaj in obstojnot. Za make up je kot ponavadi poskrbela Nina Skerlak. Za podlago je uporabila tekoči puder, ki ga je rahlo niansirala s suhim. Očrtala ji je veki in jih osenčila. Poudarila je obrvi in trepalnice, na ustnice ji je nanesla barvni glos. JL Ji- Hl^ . C j ■om-i f Amanda v modnem jeans kompletu iz prodajalne Naf Naf v Murkovi ulici. Fotografije: Črtomir Goznik V modnem studiu Barbare Plavec so za Amando izbrali moden in privlačen najstniški komplet iz jeansa, h kateremu je oblekla pisano majico. Glede na mladost ji tudi sicer svetujejo športno-elegantno oblačila, v katerih se bo dobro počutila tako v šoli kot v prostem času. Pristojijo ji živahne mladostne barve. V Športnem studiu Olimpic so tudi za Amando izbrali program Olimpic, v okviru katerega bo nekajkrat tedensko brezplačno vadila en mesec. Strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš je povedal, da je v okviru programa poudarek na vzdrževanju telesne kondicije in oblikovanju želene postave. MG 93-letna Marija Ranfl - sestra Modesta, je ob pomoči mladega folklornega para in Marjana Štolfe izročila direktorju Lojzetu Arku posebno priznanje in zahvalo za skrb, ki jo posveča upokojencem, opremljeno z zdaj že zgodovinskimi posnetki in več kot 230 imeni bivših sodelavcev. S šopki so se zahvalili tudi glavni sestri Olgi Krajnc, vodji kuhinje Jelki Krajnc in dr. Lidiji Trop. Ta je pred 25 leti na pobudo sindikata znala in zmogla v sindikalni akciji pod parolo Kultura delavcem biti mentorica dramski, pevski, folklorni in plesni skupini. In na srečanju je poskrbela še za humoresko o položaju bolnišnice nekoč in danes. Poleg otroške folklorne skupine so kulturni program popestrile pevke skupine Spominčice. Stanko Lepej Srečanje upokojencev. Foto: Langerholc PTUJ, MARIBOR / KRVODAJALSKA AKCIJA SLOVENSKE VOJSKE Vojska za humane namene V organizaciji Slovenske vojske poteka v februarju velika krvodajalska akcija za vojake na služenju vojaškega roka in pripadnike stalne sestave. Sočasno jo izvajajo na transfuzijskih oddelkih ptujske in mariborske bolnišnice. Prvega odvzema 1. februarja se je na transfuzijskem oddelku ptujske bolnišnice udeležilo več kot sto mladih vojakov. Kri so darovali, ker želijo pomagati vsem pomoči potrebnim. Zavedajo se, da bodo s svojim humanim dejanjem rešili marsikatero življenje. Sicer pa so krvodajalske akcije mladih vojakov že tradicionalne, v vsaki generaciji se jih udeleži večina. Za mnoge prvi odvzem ni tudi zadnji, prav organizirane krvodajalske akcije med mladimi vojaki so svojevrstna oblika spodbujanja mladih, da krvodajalstvo nadaljujejo tudi po odsluženju vojaškega roka. MG V tem mesecu bo kri v ptujski in mariborski bolnišnici darovalo več kot 900 mladih vojakov. Posnetek je s prve krvodajalske akcije na transfuzijskem oddelku ptujske bolnišnice, ki je bila 1. februarja. Foto: Črtomir Goznik 14. - 20. februarja 2002 • 104,3 FM Četrtek, 14. februar SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Mostovi. 9.10 Male sive celice, kviz. 10.00 Zgodbe iz {koljke. 10.35 Risanka. 10.40 Slovenski magazin. 11.10 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Svetovni izzivi. 15.30 Oddaja o filmu. 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV. 16.30 Poročila. 16.40 Va{ tolar. 17.00 Dosežki, pon. 17.20 Resnična resničnost. 17.50 Na liniji, oddaja za mlade. 18.25 Zaple{imo, dokum. nanizanka. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Va{ kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi. 23.00 Zgodbe o knjigah. 23.10 Milan Jesih: Zrcalo, izvirna TV igra. 0.10 Alica, evropski dokum. film - Pal Toth-Paja. 0.35 Resnična resničnost, pon. 1.05 Osmi dan, pon. 1.35 Tednik, pon. 2.30 Človek ni ptica, srbski Čb-Hlm. 3.45 Zrcalo, izvirna TV igra, pon. 4.45 Evroliga v ko{arki. SLOVENIJA 2 10.00 Salt Lake City: ZOI 2002, posnetki. 14.00 Polnočni klub: Skoki čez plot, pon. 15.15 Videospotnice. 16.00 Salt Lake City: ZOI 2002. 20.25 Evroliga v ko{arki: Union Olimpija - Barcelona, PAU - Krka. 22.15 ZOI 2002. 1.40 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 36. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 86. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 28. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 18. dela. 13.10 Tretja izmena, pon. 4. dela. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Power Rangers, nanizanka. 15.30 Diagnoza: Umor, 8. del. 16.25 Esmeralda, 19. del. 17.20 Tri sestre, 29. del. 18.15 Vsiljivka, 87. del. 19.15 24 ur 20.00 Seks v mestu, 6. del. 20.30 Valentinov večer z Janom Plestenjakom, koncert iz Slovenske filharmonije. 21.30 Bolnišnica upanja (VI.), 1. del ameriške nanizanke. 22.20 JAG, 37. del. 23.10 M.A.S.H., 110. del. 23.40 24 ur, pon. KANAL A 10.00 Felicity, pon. 13. dela. 11.15 Prijateljska nogometna tekma, prenos. 13.15 Hughleyevi, am. nanizanka. 14.20 Obala ljubezni, 234. del. 15.10 Mladi in nemirni, 100. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity, 14. del. 17.40 Fant zre v svet, 17. del. 18.10 Filmske zvezde, zadnji del._18.40 Korak za korakom, 19. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Sov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Nogometna arena. 20.15 Zgodovina nogometa, dokum. serija. 21.15 Legende nogometa, dokum. serija. 21.45 Prijateljska nogometna tekma, pon. 23.30 Sov Jer-ryja Springerja, pon. 0.20 Rdeče petke, erotična serija. TV 3 7.00 Pokemoni, pon. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Macarena - ples sanj, romantična komedija. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, pon. 14.45 Videalisti. 15.15 Vera in čas. 15.45 Na{ vrt, pon. 16.30 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 48. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Vroči veter: Taksist, 2. del. 21.00 Na poti v Katango, jugoslovanski film. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. 0.15 Videostrani. HTV 1 7.00 Dobro jutro. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Ženske v srednjem veku. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Brazhilski akvarel, serija. 13.20 Nori konj, am. film. 14.50 Risanka. 15.00 Novice. 15.05 Dokumentarna serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Magazin. 21.00 Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport. 23.15 Znanstvenost. 0.20 Onkraj zvezd, am. film. 1.50 Sodnica Amy, serija. 2.35 Svet mode. 3.00 Na zdravje!, serija. 3.25 Od prijema do sojenja, serija. 3.50 Transfer 4.35 Remek. 4.45 Nori konj, am. film. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 10.15 Gilmoreice, serija. 11.00 Nikita 3., serija. 11.45 Govorimo o zdravju. 12.15 Trenutek spoznanstva. 12.45 Globalno mesto. 13.15 TV interview. 14.05 Euromagazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Molly, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Brazilski akvarel, serija. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Na zdravje!, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Sodnica Amy, serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Film. 22.45 Seinfeld, serija. 23.10 Zmešnjave, serija. 23.40 Življenje na severu 2., serija. HTV 3 16.20 ZOI 2002. 16.25 Hokej, posn. 17.25 Biatlon, posn. 18.00 SKI kombinacija, prenos. 19.05 Pregled ZOI 2002. 19.30 Hokej, posn. 20.55 SKI kombinacija, pr. 1. vožnje. 21.35 Cross 10 km, posn. 22.25 Nordijska kombinacija, posn. 23.00 SKI kombinacija, pr. 2. vožnje. 23.25 Biatlon Ž, posn. 23.45 Svet mode. 0.10 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.00 OI, magazin. 8.25 Korak za korakom, serija. 8.45 Komisar Rex, serija. 9.35 Melrose Place, serija. 10.20 V kraljestvu srebrnega leva, film. 11.50 Confetti tivi. 14.25 Risana serija. 14.50 Korak za korakom, serija. 15.15 Melrose Place, serija. 16.00 OI, poročilo. 16.20 Oi, poročilo. 16.45 OI: tek na smučeh (m), 10 km, klasično, posn.; nordijska kombinacija, posn.; smuk (ž), kombinacija, posn. 19.50 OI: tek na smučeh (m); deskanje na snegu (ž), posn. 20.55 ZOI. 22.00 OI, poročilo. 22.30 OI: slalom (ž), kombinacija; hokej: A3-B3, prenos. 0.30 OI, poročilo. 0.45 OI: hitrostno drsanje (ž), 500 m, prenos; hokej, prenos. 3.55 OI: umetnostno drsanje (m), obvezni program, prenos. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.10 TV kuhinja. 9.35 Bogati in lepi, serija. 9.55 Zlata dekleta, serija. 10.20 Operacija San Gennaro, krimi komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Po{tna loterija. 12.30 Magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, dokumentarec. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Tanka modra črta, serija. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Univerzum: Mrtvo morje, dokumentarec. 2.10 Talkshow. 3.10 Euroaustria, magazin. 3.35 Pogledi s strani. Petek, 15. februar SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Prisluhnimo ti{ini. 9.10 Nina in Ivo, otro{ka nanizanka. 9.25 Fračji dol, lutkovna nanizanka. 9.50 Risanka. 9.55 Zaple{imo, dokumentarna nanizanka. 10.10 Na liniji, oddaja za mlade. 10.45 Dosežki. 11.05 Resnična resničnost. 11.35 Dokumentarna oddaja. 12.05 Dr. Quinnova, nanizanka. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Prvi in drugi. 15.20 Osmi dan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.40 Va{ tolar 16.50 Mladi virtuozi. 17.00 V medvedovi koži, dokumentarna oddaja. 17.55 Marko, mavrična ribica, risana nanizanka. 18.10 Iz popotne torbe: Psi~ka Pika - boli jo uho. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Va{ kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Ema 2002 - predizbor. 22.00 Odmevi. 23.00 Polnočni klub. 0.10 V medvedovi koži, pon. 1.05 Ob zori, angle{ki film. 2.40 Ema 2002 - predizbor, ponovitev. 4.25 Salt Lake City: ZOI 2002, posnetki. 6.15 Vsakdanjik in praznik, pon. 7.00 Povabilo na ples, ponovitev. SLOVENIJA 2 10.00 Salt Lake City: ZOI 2002, posnetki. 15.15 Videospotnice. 16.00 Salt Lake City: ZOI 2002. 2.30 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 37. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 87. dela nanizanke. 10.55 Tri sestre, pon. 29. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 19. dela. 13.10 Bolni{nica upanja, pon. 1. dela nanizanke. 14.05 Dragon Ball, otroška risana serija. 14.30 Power Rangers, mladinska nanizanka. 15.30 Diagnoza: Umor, 9. del. 16.25 Esmeralda, 20. del. 17.20 Tri sestre, 30. del. 18.15 Vsiljivka, 88. del. 19.15 24 ur. 20.00 Akcija v petek: Eraser, ameri{ki film. 22.00 Privid zločina, 16. del. 22.50 JAG, 38. del. 23.40 M.A.S.H., 111. del. 0.10 24 ur, pon. KANAL A 10.00 Felicity, pon. 13. dela. 11.15 Prijateljska nogometna tekma, prenos iz Hong Konga. 13.15 Hughleyevi, mladinska nanizanka. 14.20 Obala ljubezni, 234. del. 15.10 Mladi in nemirni, 100. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity, 14. del. 17.40 Fant zre v svet, 17. del mladinske nanizanke. 18.10 Filmske zvezde, zadnji del._ 18.40 Korak za korakom, 19. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Sov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Nogometna arena. 21.30 Prijateljska nogometna tekma, pon. 23.30 Sov Jerryja Springerja, pon.0.15 Rdeče petke, erotična serija. TV 3 7.00 Pokemoni, pon. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Na poti v Katango, jugoslovanski film. 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev. 14.15 Pokemoni, pon. 14.45 Videalisti. 15.15 Risanke. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 49. del risane serije. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Raketa pod kozolcem, glasbeno-razvedrilna oddaja. 21.30 De~ek iz džungle, ameri{ki pustolovski film. 23.30 Kuharski dvoboj, pon. 0.15 Videalisti. 0.45 Videostrani. HTV 1 7.00 Dobro jutro. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.20 Kanzas, am. film. 14.50 Risanka. 15.00 Novice. 15.05 Izobraževalni program. 16.15 Televizija o Televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Velikani hrvaške znanosti. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 20.55 Morsko pleme, angleški film. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport. 23.15 China Girl, ameriški film. 0.50 Smrtonosna prevara, ameriški film. 2.40 Begunec, serija. 3.25 Dokumentarni film. 4.25 Kanzas, am. film. HTV 2 10.35 Poslovni klub. 11.05 Sodnica Amy, serija. 11.50 Znanstvenost. 12.50 Izbrisani prostor, magazin. 13.40 Svet mode. 14.05 Željka Ogresta z gosti. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Mowgli, otroška serija. 16.40 Hugo. 17.10 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Tretji kamen od sonca, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Begunec, serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Mesečina. 21.55 Svet zabave. 22.25 Cafe Cinema. HTV 3 17.50 ZOI 2002. 18.25 Drsanje, posn. 18.55 SKI kombinacija Ž. 19.05 Hokej, prenos. 21.30 Nordijska kombinacija, prenos. 22.30 Cross Ž, posn. 23.10 Hokej, posn. 0.30 Košarka NBA Action. AVSTRIJA 1 6.30 OI, magazin. 8.25 Korak za korakom, serija. 8.50 Komisar Rex, serija. 9.35 Melrose Place, serija. 10.15 Robin Hood, serija. 11.00 Na jug, serija. 11.45 Confetti tivi, otro{ki program. 14.25 Rožnati panter, risana serija. 14.50 Korak za korakom, zabavna serija. 15.15 Melrose Place, serija. 16.00 OI, poročilo. 16.20 OI, poročilo. 16.45 OI: tek na smučeh (ž), 5 km, posnetek; sankanje, dvojice, posn.; deskanje na snegu (m in ž), posnetek. 20.15 OI, poročilo. 21.00 OI: nordijska kombinacija, 4x5 km, ekipno, prenos. 22.45 OL poročilo. 23.00 23.00 OI: hokej, Rusija-kvalifikant; hokej: Kanada-Svedska, prenos; tek na smučeh (ž), zasledovanje, prenos. 2.25 OI: umetnostno drsanje, pari, prenos; hokej, Če{ka-kvalifikant, prenos. 4.40 OI: hokej, Fin-ska-ZDA, prenos. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.10 TV kuhinja. 9.35 Bogati in lepi, serija. 9.55 Zlata dekleta, serija. 10.20 Klic divjine, pustolovski film, 1972 (Charlton Heston). 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Siska, krimi serija. 21.20 Prizori{če sodi{če, reportaža. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Tanka modra črta, serija. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Prizori{če sodi{če, reportaža. 2.10 Modern times, magazin. 2.45 Talkshow z Barbaro Karlich. 3.45 Pogledi s strani. Sobota, 16. februar SLOVENIJA 1 7.50 Olimpijska kronika. 8.00 Zgodbe iz {koljke. 8.35 Male sive celice, kviz. 9.25 Na liniji, oddaja za mlade. 10.00 Erazem in potepuh, otro{ka serija. 10.35 Prigode Huckleberryja Finna, 1. del. 11.30 Lingo, TV igrica. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila. 13.15 Videostrani. 13.35 TEDENSKI IZBOR. 13.35 Mostovi. 14.05 Ema 2002 - predizbor 16.00 Grdi raček Tine, nanizanka. 16.30 Poročila. 16.45 Alpe-Donava-Jadran. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 17.45 Zapu{čina davnine, dokum. serija. 18.15 Piki gre z dedkom in babico na karneval, risanka. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Utrip. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 EMA 2002 - IZBOR. 21.25 TV Poper 21.55 Potopis -Zambija: Sončni mrk. 22.30 Poročila. 23.05 Oz, nadaljevanka, 10. del. 0.00 Mimik, pon. filma. 1.45 Zapu{čina davnine, pon. 2.10 Alpe-Donava-Jadran, pon. 2.40 Nasilje na igri{ču, pon. filma. 4.30 Liga prvakinj v rokometu, posn. 5.35 TV Poper, pon. 6.05 Mario, nedeljski večer v živo, pon. SLOVENIJA 2 9.15 Raymonda imajo vsi radi, 22. epizoda. 9.35 Frasier, nanizanka. 10.00 ZOI 2002, posnetki. 13.30 Igrani film. 15.15 Videospotnice. 16.00 ZOI 2002. 20.40 Liga prvakinj v rokometu, prenos. 22.15 Klemperer, nadaljevanka. 23.05 Sobotna noč. 0.40 ZOI 2002. 3.00 Videospotnice, pon. POP TV 8.20 Oliver Twist, serija. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Power Rangers, nanizanka. 10.00 Možje v črnem, serija. 10.30 Godzila, serija. 11.00 Glavca, 5. del. 11.30 Fejst fantje, 1. del. 12.00 SKL. 13.00 Preverjeno, pon. 13.45 Še vedno sanjam o Jeannie, ameri{ki film. 15.30 Na{a sodnica, 8. del. 16.30 Dragi John, 12. del. 17.00 Blažen med ženami, 17. del. 17.30 Kongresnica, ameri{ki film. 19.15 24 ur. 20.00 Sobotni filmski hit: Dan neodvisnosti, ameri{ki film. 22.30 Prebujenja, ameri{ki film. 0.40 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Obala ljubezni, ponovitve. 14.45 Nogometna arena, pon. 15.00 Zgodovina nogometa pon. 16.00 Legende nogometa, pon. 16.30 Matlock (IX.), 1. del ameri{ke nanizanke. 17.20 Goodyear liga: Krka - Triglav osiguranje, ko{arka. 19.30 Domače kraljestvo, 21. del. 20.00 Temna strast, italijansko-angle{ko-ameri{ki film. 21.40 Ledeno hladni, 20. del. 22.30 Vrnitev Umazanega Harryja, ameri{ki film. 0.35 Punce v uniformi, erotična oddaja. TV 3 7.30 Wai Lana joga. 10.00 Risanke. 11.00 Videalisti. 11.30 Stiri tačke, oddaja za ljubitelje živali, pon. 12.15 Kuharski dvoboj, pon. 13.00 Deček iz džungle, pon. filma. 15.00 Knjiga, oddaja o kulturi. 15.30 Motor show report. 16.00 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 16.15 Avtodrom. 16.30 Risanke. 17.30 SQ Jam. 18.30 Spidi in Gogi show, otro{ka oddaja. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Ekskluzivni magazin: ferrari F50. 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos. 22.30 Na{ vrt. 23.00 Koncert. 0.00 Videostrani. HTV 1 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 14.00 Glas domovine. 14.35 Oprah Show. 15.25 Hruške in jabolka. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, serija. 16.35 National Geographic. 17.35 Turbo Limach Show. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Conspiracy Theory, ameriški film. 22.20 Serija. 23.10 Novice. 23.20 TV dvoboj. 23.45 Dalziel & Pascoe 4., serija. 1.15 Moške svinje, serija. 1.45 Naenkrat Susan, serija. 2.10 Obstanek, pz. serija. 3.00 Od prijema do sojenja, serija. 3.20 Oprah Show. 4.05 Madigan, ameriški film. 5.45 Koncert. 6.55 National Geographic. HTV 2 11.50 Madigan, am. film. 13.30 Glasbena matineja. 15.00 Hišni ljubimci. 15.45 Življenjska šola, serija. 16.35 Beverly Hills 9., serija. 17.25 Briljanteen. 18.20 Dekeleta v trendu, serija. 19.05 Naenkrat Susan, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Obstanek, pz. serija. 21.00 Novice. 21.10 Hit HTV-ja. 22.00 Glamour Cafe. 23.05 Moške svinje, serija. 23.35 Koncert. HTV 3 13.35 Košarka NBA, posn. 15.30 ZOI 2002. 16.10 Hokej, posn. 19.30 Drsanje, posn. 20.10 PH v vaterpolu, prenos 21.20 Biatlon, posn. 22.15 Šport. 22.35 Film. 0.05 Amerika - življenje narave. 0.35 Remek. 0.45 ZOI 2002.: Hokej, prenos. AVSTRIJA 1 6.00 OI, magazin. 8.25 Rokomet (ž). Liga prvakov: Hypo-Budimpe-{ta, posnetek. 9.00 Confetti tivi. 10.00 Tabaluga, otro{ki program. 11.15 Disneyjev festival, risanke. 12.10 Drew Carey, serija. 12.35 Sredi življenja, serija. 13.15 Fant zre v svet, serija. 13.40 Simpso-novi, serija. 14.00 Dvojčici, serija. 14.25 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.15 Roswell, serija. 16.00 OI, poročilo. 16.15 OI, poročilo. 16.30 OI: biatlon (m), 12,5 km zasledovanje, prenos. 17.45 OI: superveleslalom (m), prenos. 20.15 OI, poročilo. 21.00 OI: hitrostno drsanje (m), 1000 m, prenos; freestyle, prenos; biatlon (ž), 10 km, zasledovanje, prenos. 22.45 OI, poročilo. 22.45 OI: bob, dvosed, prenos; freestyle, prenos. 0.30 OI, poročilo. 0.40 OI: bob, dvosed, prenos; hokej, Finska-kvalifikant, prenos; podelitve medalj, prenos. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.10 TV kuhinja. 9.35 Njenih dvanajst mož, komedija, 1954 (Greer Garson). 11.05 Prijateljici, drama, 1988 (Bette Midler). 13.00 Čas v sliki. 13.10 Gora kliče, domovinski film, 1937 (Luis Trenker). 14.45 Na svidenje, Franziska, drama, 1957 (Ruth Leuwerik). 16.25 Dežela in ljudje, magazin. 16.55 Religije sveta: Prazniki novega leta. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.45 Enaka pravica za vse, magazin. 18.20 Bingo, TV igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Zimski praznik narodnozabavne glasbe, show, prenos iz Chemnitza. 22.15 Čas v sliki. 22.25 Ruperjev zadnji dan, kriminalka, 1997 (Eva Kryll, r: Ralf Gregan). 23.55 Čas v sliki. 0.00 Nenadoma lansko poletje, drama. 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Dežela in ljudje, magazin. 2.25 Enaka pravica za vse, magazin. 3.00 Prijateljici, drama, 1988. Nedelja, 17. februar SLOVENIJA 1 7.50 Olimpijska kronika. 8.00 Živ žav. 10.00 Orkester slovenske policije. 10.25 Med valovi, oddaja TV Koper. 10.55 Pravljične živali, angle{ka dokumentarna serija. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper. 13.00 Poročila. 13.15 Videostrani. 13.30 Ema 2002 - izbor 15.00 Obsojena, drama. 15.55 O ljudeh in živalih, oddaja TV Maribor. 16.30 Poročila. 16.45 Regionalna kronika. 17.10 Vsakdanjik in praznik. 18.00 Erazem in potepuh, otro{ka serija. 18.35 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Zrcalo tedna. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.55 Pod preprogo. 22.50 Poročila. 23.25 Odkrivajmo znanost, angle{ka pz. serija. 23.55 Okupacija v 26 slikah, jugoslovanski film. 1.55 Umori, pon. 2.35 Avto{ola, {vicarska dokumentarna oddaja. 3.25 Tugo Stiglic: Nebotičnik, pon. 4.20 Regionalna kronika, pon. 4.50 Vsakdanjik in praznik, pon. 5.45 ZOI 2002, posnetki. SLOVENIJA 2 9.10 Komisar Rex, 8. epizoda. 10.00 ZOI 2002, posnetki. 13.50 Komorni zbor Ave. 14.25 Osamljeni planet: Vodnik po Parizu, pon. 15.15 Videospotnice. 16.00 ZOI 2002. 21.30 Homo turisti-cus. 21.50 Frasier, nanizanka. 22.15 Portret: Lojze Bratuž. 23.05 Resna glasba. 0.00 ZOI 2002. 2.20 Videospotnice, pon. POP TV 8.20 Oliver Twist, serija. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Power Rangers, nanizanka. 10.00 Možje v črnem, serija. 10.30 Godzila, serija. 11.00 Glavca, 6. del. 11.30 Solska ko{arkarska liga, pon. 12.20 Valentinov večer z Janom Plestenjakom, pon. 13.20 Ženina služba, ameri{ki film. 14.50 Na drugi strani ulice, ameri{ki film. 16.30 Dragi John, 13. del. 17.00 Blažen med ženami, 18. del. 17.30 Dokazi zločina, ameri-{ki film. 19.15 24 ur 20.00 Nedeljski film: Doktor Dolittle, ame-ri{ki film. 21.35 Športna scena. 22.20 Pot navzgor, ameri{ki film. 0.30 24 ur, pon. KANAL A 10.10 Mladi in nemirni, ponovitve. 14.15 Prijateljska nogometna tekma, pon. 16.15 Divja Amerika, dokumentarna serija. 17.15 Jack in Jill, zadnji del. 18.10 Beverly Hills, 25. del. 19.05 Melrose Place, 25. del. 20.00 Miss Universe Slovenije 2002, prenos finalnega izbora. 22.00 Dosjeji X, 20. del nanizanke. 22.50 Goodyear liga, pon. ko{arke. TV 3 7.30 Wai Lana joga, 10.00 Risanke. 11.00 Spidi in Gogi show, otro{ka oddaja, pon. 12.00 Dunlop motorsport magazin. 12.30 Vera in čas. 13.00 Vroči veter: Taksist, pon. 2. dela. 14.00 Sijaj. 14.30 Ekskluzivni magazin. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 Raketa pod kozolcem, pon. 17.30 Ježek show, glasbeno-razvedrilna oddaja. 18.30 Stiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 19.00 Knjiga, oddaja o kulturi. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 To je Bush, 8., zadnji del. 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos. 22.30 Automobille, pon. 22.45 Avtodrom, pon. 23.00 Popotovanja z Janinom: Rusija, kontaktna oddaja, pon. HTV 1 8.00 Novice. 8.05 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 15.45 Dramska serija. 16.50 Gino, film. 18.25 Klemperer, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dramski program. 21.05 Ciklus "James Bond": Dah smrti. 23.15 Novice. 23.30 Film. 1.35 V nedeljo ob dveh. 2.35 Klemperer, serija. 3.25 Od prijema do sojenja, serija. 3.45 Untamed Africa, pz. serija. 4.10 Amerika - življenje narave. 4.40 Film. 6.10 Glasbeni program. HTV 2 9.00 Biblija. 9.15 Dokumentarna oddaja. 9.45 AGAPE. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Sveta maša. 12.05 Film. 13.25 ... 14.45 Dalziel & Pascoe 4., serija. 16.20 Ksena, serija. 17.05 Skrinja. 17.35 Untamed Africa, pz. serija. 18.05 Opera Box. 18.35 Oddaja o kulturi. 19.05 Risanka. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Koncert. 21.15 Novice. 21.20 Šest od šest miljard, dokumentarna serija. 21.50 Triler. HTV 3 5.30 ZOI 2002.: Hokej, prenos. 7.50 Od prijema do sojenja, serija. 9.45 Ti si moja usoda, serija. 11.05 Brazilski akvarel, serija. 13.05 Nogomet. 14.00 ZOI 2002. 14.40 Hokej, posn. 16.40 Vaterpolo, prenos. 18.00 ZOI 2002., prenos. 19.30 Cross, posn. 20.25 Nogometna liga. 22.20 Šport. 22.35 TOP DJ MAG. AVSTRIJA 1 8.00 OI, magazin. 8.25 Confetti tivi, otro{ki program. 9.05 Ena, dva ali tri, kviz, otro{ki program. 11.15 Tom in Jerry, risanke. 12.00 Sport. 12.30 Izgubljeni svet, serija. 13.10 Neskončna zgodba 2, fantazijski film, 1990 (Jonathan Brandis). 14.35 Vitez v Camelotu, komedija, 1998. 16.00 OI, poročilo. 16.20 OI, poročilo. 17.00 OI: tek na smučeh (m), 4x10 km, prenos; superveleslalom (ž), prenos; smučarski skoki, ekipno, trening, prenos. 20.15 Peti element, znanstvenofantasti~ni film, 1997. 22.15 OI, poročilo. 22.25 OI, poročilo. 22.55 OI:_ bob, dvosed, prenos; hitrostno drsanje (ž), 1000 m, prenos; hokej, Sved-ska-Če{ka, prenos. 2.55 OI: umetnostno drsanje, pari, prenos; hokej, Kanada-kvalifikant, prenos; podelitve medalj, prenos. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.10 Pianist Rudolf Buchbinder, dokumentarec. 9.50 Otto Tausig-borec za bolj{e življenje, dokumentarec. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Pogledi s strani. 14.20 Univerzum: Go{čavski demon, dokumentarec. 15.05 Policijska postaja 1, serija. 15.30 Sin brez dežele, domovinski film, 1955. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lep{e življenje, magazin. 18.00 Po{tna loterija. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Klarina poroka, drama, 2001. 21.45 Čas v sliki. 22.00 Zadeva, pogovor. 23.15 Čas v sliki. 23.20 Berlinale 2002, poročilo. 23.30 Ludwig Van beethoven-Missa Solemnis, posnetek koncerta. 0.55 Mož, ki je ujel Eichmanna, drama, 1996. 2.55 Kulturni tednik. 2.50 Pogledi s strani, revija. 3.10 Pogledi s strani. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE MALA VAS, BUKOVCI, PTUJ, KIDRIČEVO / SLOVESNOSTI ZLATIH POROK Predpustni ias - ias porok ZLATA POROKA ZAKONCEV VESELIC 27. januarja 1952 sta se v Go-rišnici poročila Jožefa in Anton Veselic. Na svečnico, 2. februarja 2002, pa sta slavila zlato poroko in skupno življenje še enkrat potrdila pred županom občine Gorišnica in nato še pred domačim župnikom. Zlata nevesta Jožefa (rojena Veršič), se je rodila 25. februarja 1929 v vasi Falinič Breg v sosednji Hrvatski, ženin Anton pa 13. maja 1932 v Mali vasi. Jožefa je nekaj časa delala kot šivilja v domu starejših občanov, potem pa je službo pustila in se posvetila obdelovanju zemlje ter vzgoji otrok. Anton je delal na Cestnem podjetju kot zidar, pozneje pa vse do upokojitve v Perutnini Ptuj kot delovodja v vzdrževanju. Njuno skupno življenjsko pot, ki je tekla v Mali vasi 1, so obogatili štirje otroci, tri hčerke in sin, danes pa se zlatoporočenca veselita tudi desetih vnukov in dveh pravnukinj. Na slovesnosti zlate poroke so ju spremljali številni sorodniki in prijatelji ter se jima tako zahvalili za vso skrb, ljubezen in dobroto. JE ZLATA POROKA ZAKONCEV PETROVIČ Zlato poroko sta proslavila tudi zakonca Marija in Franc Zlatoporočenca Marija in Franc Petrovič iz Bukovcev. Foto: Tone Petrovič iz Bukovcev. Franc je rojen 3. avgusta 1928, Marija pa 17. avgusta 1926. Skupni dom sta si ustvarila v Buko- vcih 2/a. Franc je bil zaposlen na Perutnini Ptuj kot šofer vse do svoje upokojitve, žena Marija pa je doma gospodinila. V Zlatoporočenca Marija in Vincenc Čuš. Foto: Langerholc zakonu so se jima rodili trije otroci, hčerki Marija in Marta ter sin Franc. Sedaj ju razvesesel-jujejo trije vnuki in tri vnukinje ter tudi že štirje pravnuki. In vsi skupaj so se poveselili ob zlatem jubileju. ZLATA POROKA MARJETE IN JOŽETA PETROVIČA Natanko 50 let po prvi poroki sta si 2. februarja prstane ponovno izmenjala zlatoporo-čenca Marjeta in Jože Petrovič iz Ptuja, Na Tratah 10. Po obredu v poročni dvorani ptujske Mestne hiše je sledil še cerkveni obred z mašo v kloštru župnije sv. Petra in Pavla na Ptuju. Zlata nevesta je bila gospodinja na kmetiji, zlati ženin pa je opravljal različne poklice, pred upokojitvijo je bil zaposlen v Agisu. V zakonu sta se jima rodili hčerki, danes ju razveseljujeta vnukinji in vnuk. Zadovoljstvo najdeta v svoji družini, prijateljih in v številnih drobnih op- ravilih na vrtu, v stanovanju, okrog hiše. MG ZLATA POROKA MARIJE IN VINCENCA ČUŠA Po 50-letih zakonskega življenja sta na pustno soboto, 9. februarja, pred kidričevskega župana Alojza Špraha stopila zlatoporočenca Marija in Vincenc Cuš iz Kidričevega, Ulica Borisa Krajgerja 19. Zlati ženin Vincenc je bil rojen 16. januarja 1927 v Bodkovcih in je bil vsa leta zaposlen v takratni TGA Kidričevo, zlata nevesta Marija, z dekliškim priimkom Himel-rajh, pa 27. junija 1924 in je vse življenje gospodinjila ter skrbela za otroke in moža. Zakonsko zvestobo sta sklenila 27. januarja 1952 pri Svetem Tomažu. V zakonu so se jima rodile štiri hčerke, danes pa ju razveseljuje tudi šest vnukov in ena pravnu-kinja. Na praznovanju zlate poroke se je zbralo 35 svatov. -OM REPORTAŽE JUŽNA AMERIKA / V OSRČJU PRAGOZDA (III.) Zlata pošast (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Kulturo mestnih naselij so prinesli v zeleno katedralo prišleki od drugod. Tiso~letni mir, krhko ravnotežje med naravo in ~lovekom se je pod razkošnim zelenim baldahinom kon~al v trenutku, ko so na južnoameriško celino stopili prvi Evropejci. Njihove zakladnice so se za~ele polniti z zlatom in srebrom podjarmljenih Aztekov in Inkov. Ni ~udno, da so se zdele dežele Amerike okoli ekvatorja konkvistadorjem kot bujne ženske dojke, polne slastnega mleka. Na svojih roparskih pohodih so prihajali na rob zelenega morja. V njihovih glavah se je za~elo motati vprašanje, ki je vse bolj preraš~alo v gotovost: ~e že obstajajo zlata cesarstva, azteško in inkovsko, zakaj ne bi obstajala še druga, skrita v globini južnoameriškega pragozda. Rodil se je mit o El Doradu. Beseda je s svojo usodno priv-la~nostjo obljube slave in bogastva vedno znova zvabljala ~ete in ~ete mož, ki so se prebijale preko visokih gora Andov, surove puš~ave severne Mehike in bole~e razsežnosti zelenega pekla Amazonije. Pla~ilo za tiste, ki so se dali zapeljati ~aro-bnim zvokom sireninih piš~ali, so bili ne~loveški napori, bolezni, vojne rane, lakota in naj-ve~krat tudi smrt. "Nobenih vzklikov, ne hrza-nja konj, ne zvon~kljanja orožja niso slišali prebivalci Quita. Kot da bi se odprlo grobiš~e. Pred meš~ani so vstajali okostnjaki. Možje so bili peš in njihove roke in noge so bile posejane z ranami od trnjev. Bili so skoraj nagi, kajti od neprenehnega dežja so njihova obla~ila že davno razpadla. Od orožja so jim ostali le od rje objedeni me~i brez nožnic. Blede in popa~ene prikazni se je dalo komaj pre- poznati," je zapisal kronist ob vrnitvi odprave Gonzala Piz-zara, najve~je odprave v zeleni pragozd tistega ~asa. Bedna desetina je ostala od velike ~ete vojakov in indijancev, ki so pred letom in pol, leta 1540, s svojimi konji, ~re-dami lam in praši~ev v sijajnem slavju zapustili Quito. Odprava je prekora~ila vzhodne andske Kordiljere in se spustila v gosto džungelsko rastje amazon-skega pore~ja. Le kaj je zvabilo na stotine mož v zeleni pekel, skozi katerega so si morali iz-sekavati pot z me~i? Na njih je »Kultivirani« indijanci so danes blede prikazni ponosnih gospodarjev zelenega pragozda prežala neznosna vro~ina, sopara, neprestan dež, tropske bolezni, mo~virja, ka~e, strupene žuželke in sovražni indijanci. Na koncu pa jih je za~ela kositi lakota. El Dorado je ~arobna beseda, ki pomeni marsikaj. To~en prevod je zlati mož in se nanaša na bajeslovnega južnoameriškega kralja, ki naj bi si vsako jutro telo posul z zlatim prahom in ga vsak ve~er izmil v jezeru. Legenda temelji na resnici. Izro-~ila plemena Muisca podrobno poro~ajo o obredu uvedbe, ki so ga opravili z vsakim novim plemenskim vladarjem. Kaže, da so bodo~ega vladarja na jezerskem bregu slekli in premazali z lepko rastlinsko smolo, nato pa ga potresli od temena do pet s ~istim zlatim prahom. Prestolonaslednik se je vkrcal na splav in z njim še štirje nižji poglavarji, prav tako nagi. Ob spremljavi glasbe z obrežja so odrinili na sredino jezera in tam darovali bogovom. Pripeljane dragocenosti so spustili v jezerske globine. Ob vrnitvi na obrežje je pozla~enec postal novi vladar. To presenetljivo zgodbo podpira odkritje na bregu jezera Siec-ha. Našli so upodobitev splava. Cudoviti umetniški izdelek iz zlata prikazuje verski obred, v katerem nastopa prav takšna skupina oseb. Španci pa so z El Doradom poimenovali fantazijsko kraljestvo, ki naj bi ležalo nekje ob Amazonki. Pod tem imenom so si predstavljali zlate rudnike, izgubljena mesta, v katerih so hiše pokrite z zlatimi ploš~ami, obširne gozdove cimeta. V~asih je objekt iskanja spremenil svoje ime. V severni Velika bobnarica je iztegnila vrat in zanihala skupaj s trsjem Mehiki je raziskovalce preganjala legenda o sedmerih mestih Cibole. V Južni Ameriki je bil to Patiti, skrivnostno inkov-sko mesto. Osvajalci so iskali El Dorado, trpeli in umirali in med tem odkrivali Ameriko. El Dorado je zlata pošast, ki se hrani z življenji svojih iskalcev. Kriva je za smrt tiso~ev in tiso~ev mož in žena. Na stotine izgubljenih mest je bilo že najdenih. Vendar se zlata pošast vedno znova izmuzne. Zmagoslavje osvajalcev je kratko in že se pojavi nova vest o resni-~nem El Doradu tam nekje v globinah zelenega pekla. Zrno resnice je obdano s številnimi legendami, tako da EL Dorado neprestano spreminja svojo podobo in mesto obstoja. Meja med fantazijo in resni~nostjo je popolnoma zabrisana. Velike izgube in popolna od- sotnost dobrin, za katere so Španci ubijali in umirali v tiso~-ih, so prekinili prva raziskovanja zelenega pekla. V goš~avah je zavladal navidezni mir. Raziskovanje skrivnostnega ozemlja, ki so ga obdajale legende, je postalo v 19. stoletju spet intenzivnejše. Misijonarji in znanosti predani raziskovalci so potrdili govorice o bogastvih Amazonije, ki so jih njeni prebivalci koristno uporabljali. Te so krožile po evropskih mestih že v 17. stoletju. Raziskovalci so vse bolj spoznavali, da je resni~no bogastvo Amazonije v neskon~ni raznolikosti rastlin in živali. Iskanje zlata je nadomestilo iskanje dobrin, ki jih ni nikjer drugje na svetu. Za~el se je lov na kinin, kakav, mahagonij, vanilijo in druge za-~imbe. Najve~ji razmah v svetu pa je predstavljalo odkritje kav-~uka. Ponedeljek, 18. februar SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Utrip. 8.55 Zrcalo tedna. 9.15 Risanka. 9.20 Bisergora, oddaja za otroke. 9.35 Iz popotne torbe: Psi~ka Pika -boli jo uho. 9.55 Marko, mavri~na ribica, 10. epizoda. 10.05 Pravljične živali, dokum. serija. 10.30 V medvedovi koži, dokumentarna oddaja. 11.20 Na vrtu. 11.45 Zapuščina davnine, dokum. serija. 12.15 Odkrivajmo znanost, pz. serija. 13.00 Poročila. 13.10 Videostrani. 13.20 Dobro jutro. 15.05 Ljudje in zemlja. 15.55 Dober dan, Koroška. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar 17.00 Dober večer 17.50 Telebajski, 66. oddaja. 18.15 Radovedni Taček: Klobuk. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Julija, nanizanka. 20.55 Gospodarski izzivi. 21.20 Pisave. 22.00 Odmevi. 23.00 Sveto in svet: Položaj muslimanov v Sloveniji. 23.50 Branja. 23.55 Dober večer, pon. 0.50 Pisave, pon. 1.15 Gospodarski izzivi, pon. 1.45 Homo turisticus, pon. 2.05 Milan Jesih: En sam dotik, posn. predstave. 3.40 Gore in ljudje. 4.30 Šport. SLOVENIJA 2 10.00 Salt Lake City: ZOI 2002, posnetki. 13.45 Sobotna noč, pon. 15.15 Videospotnice. 16.00 Salt Lake City: ZOI 2002. 21.45 Hladna vojna, dokumentarna serija. 22.35 Brane Rončel izza odra. 0.05 Salt Lake City: ZOI 2002. 2.25 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 38. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 88. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 30. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 20. dela. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Power Rangers, mladinska nanizanka. 15.30 Diagnoza: Umor, 10. del. 16.25 Esmeralda, 21. del. 17.20 Tri sestre, 31. del. 18.15 Vsiljivka, 89. del. 19.15 24 ur. 20.00 Sedma nebesa, 2. del. 20.55 Urgenca, zadnji del. 21.50 Providence, 7. del. 22.40 JAG, 39. del. 23.30 M.A.S.H., 112. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 9.00 Težka kategorija, ameriški film. 10.40 Felicity, pon. 14. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 235. del. 15.10 Mladi in nemirni, 101. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Felicity, 15. del. 17.40 Fant zre v svet, 18. del. 18.10 Roseanne (VI.), 1. del. 18.40 Korak za korakom, 20. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Superfilm: Neprespane noči, ameriški film. 21.40 Veronikine skušnjave, 12._del. 22.10 Cybill, 11. del. 22.40 Noro zaljubljena, 3. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, serija. TV3 7.00 Pokemoni, pon. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Italijanska nogometna liga, posnetek. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, pon. 14.45 Videalisti, slovenska glasbena lestvica. 15.15 Automobille, oddaja o avtomobilizmu, pon. 15.30 Avtodrom, pon. 15.45 Reporter X, pon. 16.30 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 51. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja. 21.00 Reklamni predah. 21.30 Magazin. 22.00 Hokej hokej. 22.30 Motor show report. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. HTV 1 7.00 Dobro jutro. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.20 Film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Ljubezen je nenavadna, izobraževalna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Divja naselja, dokumentarna oddaja. 20.40 Latinica 67. 22.15 Odmevi. 22.35 Šport. 22.50 Ameriški film. 0.20 Zopet znova, serija. 1.05 Becker 2., serija. 1.25 Normal, Ohio, serija. 1.50 Od prijema do sojenja, serija. 2.10 Dokumentarni film. 3.00 Film. 4.35 Dokumentarni film. 5.45 Planet Internet. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 8.55 Prizma, magazin. 9.50 Svet zabave. 10.20 Mir in dobro. 10.50 Klemperer, serija. 11.40 Oddaja o kulturi. 12.10 Cafe Cinema. 13.35 Hruške in jabolka. 14.05 Glamour Cafe. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Ansur, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Normal, Ohio, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Zopet znova, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Becker 2., serija. 21.40 Dokumentarni film. 22.30 Seinfeld, serija. 22.55 Zmešnjave, serija. 23.25 Življenje na severu 2., serija. HTV 3 15.20 Planet Internet. 15.50 ZOI 2002. 16.00 Hokej, posn. 17.00 ZOI 2002. 17.30 Skoki, prenos. 19.30 Drsanje, posn. 20.10 Petica. 21.20 Hokej, posn. 22.20 Biatlon, posn. 23.10 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.00 OI, magazin. 8.30 Korak za korakom, serija. 8.55 Komisar Rex, serija. 9.40 Melrose Place, serija. 10.25 Vitez v Camelotu, komedija, 1998. 11.50 Confetti tivi. 13.25 Maček Billy, risana serija, otroški program. 14.25 Rožnati panter, serija. 14.50 Korak za korakom, serija. 15.15 Melrose Place, serija. 16.00 OI, poročilo. 16.20 OI, poročilo. 17.00 OI: smučarski skoki, ekipno (120 m), prenos. 20.15 OI, poročilo. 21.00 OI: freestyle (ž), prenos; biatlon (ž), 4x7,5 km, prenos; hokej: Rusija-Finska, prenos. 0.05 OI: hokej, Ceška-Kanada, prenos. 2.25 OI: umetnostno drsanje, pari, prenos; podelitev medalj, prenos. AVSTRIJA 2 6.05 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Cas v sliki. 9.10 TV kuhinja. 9.35 Bogati in lepi, serija (1456). 9.55 Zlata dekleta, serija. 10.20 Gora kliče, domovinski film, 1937. 12.00 Cas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Cas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Cas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Cas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Julia, serija (Christiane Harbiger). 21.05 Tema, magazin. 22.00 Cas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Cas v sliki 3. 0.30 Beg na boljše, drama, 1996 (Kevin Bacon). 2.05 Pogledi s strani. 2.10 Kraj srečanja kultura. 3.40 Dobrodošli v Avstriji. Torek, 19. februar SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Mostovi. 9.10 Oddaja za otroke. 9.30 Radovedni Taček: Klobuk. 9.45 Carobni šolski avtobus, risana nanizanka. 10.10 Oddaja za otroke. 10.40 Dober večer 11.30 Obzorja duha. 12.00 Julija, nanizanka. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Pod preprogo. 15.55 Humanitarna oddaja. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar 17.00 Evro, dokumentarna serija. 17.15 Podjem: Internacionalizacija, 5. oddaja. 17.50 Sprehodi v naravo: Majske enokaličnice. 18.05 Carovnikova hiša, nadaljevanka. 18.35 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dediščina vojne, dokumentarna oddaja. 21.05 Aktualno. 22.10 Odmevi. 23.10 Mir je čudna stvar, nemška drama. 0.45 Evro, 5/13, pon. 1.00 Podjem: Internacionalizacija, pon. 1.35 Dediščina vojne, pon. 2.40 Aktualno, pon. 3.35 Mir je čudna stvar, pon. drame. 5.05 Šport. SLOVENIJA 2 10.00 Salt Lake City: ZOI 2002, posnetki. 13.55 Portret: Lojze Bratuž, pon. 14.45 Videospotnice. 15.30 Poslanske pobude in vprašanja. 17.55 Salt Lake City: ZOI 2002. 20.35 Liga prvakov v nogometu: Real - Porto, prenos. 22.40 Salt Lake City: ZOI 2002. 1.00 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 39. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 89. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 31. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 21. dela. 13.10 Sedma nebesa, pon. 2. dela. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Power Rangers, mladinska nanizanka. 15.30 Diagnoza: Umor, 11. del. 16.25 Esmeralda, 22. del. 17.20 Tri sestre, 32. del. 18.15 Vsiljivka, 90. del. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 20.45 Resnične zgodbe: Usodna ljubezen, ameriški film. 22.30 JAG, 40. del. 23.30 M.A.S.H., 113. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 9.10 Ravnateljica, ameriški film. 10.40 Felicity, pon. 15. dela. 12.00 Beverly Hills, pon. 25. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 236. del. 15.10 Mladi in nemirni, 102. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity, 16. del. 17.40 Fant zre v svet, 19. del. 18.10 Roseanne, 2. del. 18.40 Korak za korakom, 21. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Kung fu: Gromska strela, hongkonški film. 22.00 Veronikine skušnjave, 13. del. 22.30 Cybill, 12. del. 23.00 Noro zaljubljena, 4. del. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.20 Rdeče petke, erotična serija. TV3 6.00 Videostrani. 7.00 Pokemoni, pon. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Italijanska nogometna liga: Lazio - Chievo, posnetek. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, pon. 14.45 Videalisti, slovenska glasbena lestvica. 15.15 Ježek Show, glasbeno-razvedrilna oddaja, pon. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 52. del risane serije. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Nočni lovec, akcijska grozljivka. 22.00 Naj N - nogometni studio. 23.00 Kuharski dvoboj. 23.45 Videalisti, slovenska glasbena lestvica. 0.15 Videostrani. HTV 1 7.00 Dobro jutro. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Brazilski akvarel, serija. 13.25 Kentervilski duh, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Skupaj do zvezd. 20.55 Forum. 21.55 Prostor, čas, arhitektura. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport. 23.15 Skriti srednji vek. 23.45 Film. 1.15 Glavno mesto, serija. 2.00 Prijatelji, serija. 2.25 Veronikine skrivnosti, serija. 2.50 Pravica za vse, serija. 3.35 Od prijema do sojenja, serija. 3.55 Kraljestvo divjine. 4.45 Kentervilski duh, am. film. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 9.45 Ljubezen je nenavadna, oddaja. 10.15 Planet Internet. 10.45 Zopet znova, serija. 11.30 Hit HTV-ja. 12.15 Dokumentarni film. 13.05 Hruške in jabolka. 13.35 Latinica 67. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Legenda o Skritem mestu, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreèe. 19.05 Veronikine skrivnosti, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Glavno mesto, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Prijatelji 8., serija. 21.50 Pravica za vse, serija. 22.35 Seinfeld, serija. 23.00 Zmešnjave, serija. 23.30 Življenje na severu 2., serija. HTV 3 15.20 Petica. 16.30 Košarka: NBA Action. 17.00 ZOI 2002. 17.40 Hokej, posn. 18.55 Drsanje, posn. 20.35 Nogometna liga, pr. 22.35 ZOI 2002. 23.25 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.00 OI, magazin. 8.35 Korak za korakom, serija. 9.00 Komisar Rex, serija. 9.45 Melrose Place, serija. 10.30 Neskončna zgodba 2, fantazijski film, 1990. 11.50 Confetti tivi. 13.25 Otroški program. 14.25 Rožnati panter, serija. 14.50 Korak za korakom, serija. 15.15 Melrose Place, serija. 16.00 OI, poročilo. 16.20 OI, poročilo. 16.45 OI: tek na smučeh, kvalifikacija. 18.00 OI: um. drsanje, posn. 19.00 OI, poročilo. 19.55 OI: freestyle, prenos. 20.30 Nogomet. 22.50 OI, poročilo. 23.00 Nogomet, poročilo. 23.34 OI: tek na smučeh (m+ž), sprint, finale, prenos; bob (ž), dvosed, prenos; hitrostno drsanje (m), 1500 m, prenos. 2.10 OI: um. drsanje (ž), kratki program; podelitve medalj. AVSTRIJA 2 9.00 Cas v sliki. 9.10 TV kuhinja. 9.35 Bogati in lepi, serija. 9.55 Zlata dekleta, serija. 10.20 Na svidenje, Franziska, drama. 12.00 Cas v sliki. 12.05 Magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Cas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Cas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Cas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.20 Cas v sliki. 22.30 Reportaža tedna. 23.05 Magazin. 0.00 Cas v sliki. 0.30 Tanka modra črta, serija. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Tema, magazin. 2.15 Pogledi s strani. 2.20 Univerzum, dokumentarec. Sreda, 20. februar SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Dober dan, Koroška. 9.10 Trojčice, nanizanka. 9.35 Risanka. 9.40 Grdi raček Tine, nanizanka. 10.05 Sprehodi v naravo: Majske enokaličnice. 10.25 Carovnikova hiša, nadaljevanka. 10.55 Evro, dokum. serija. 11.10 Podjem: Internacionalizacija, 5. oddaja. 11.40 Dediščina vojne, dokum. oddaja. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 14.55 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar. 17.00 Boj za obstanek, pz. serija. 17.50 Pod klobukom. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Sedmi pečat: Goya v Bordeauxu, španski film. 22.00 Odmevi. 23.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije. 0.05 Boj za obstanek, pon. 1.00 Stric Silas, čb-film. 2.40 Mef in NOB, posn. koncerta. 4.00 Šport. SLOVENIJA 2 10.00 ZOI 2002, posn. 13.30 Komorni zbor Ave. 14.05 Homo turisticus. 15.15 Videospotnice. 16.00 ZOI 2002. 21.40 Liga prvakov v nogometu. 23.15 ZOI 2002. 2.15 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 40. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 90. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 32. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 22. dela. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Power Rangers, mladinska nanizanka. 15.30 Diagnoza: Umor, 12. del. 16.25 Esmeralda, 23. del. 17.20 Tri sestre, 33. del. 18.15 Vsiljivka, 91. del. 19.15 24 ur. 20.00 TV kriminalka: Smrt za ženske, am. film. 21.45 Tretja izmena, 5. del. 22.40 JAG, 41. del. 23.30 M.A.S.H., 114. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 9.10 Predsednikov svetovalec, am. film. 10.40 Felicity, pon. 16. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 237. del. 15.10 Mladi in nemirni, 103. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Felicity, 17. del. 17.40 Fant zre v svet, 20. del. 18.10 Roseanne, 3. del. 18.40 Korak za korakom, 22. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Ekstra magazin. 20.45 Rock'n'roll, am. nadaljevanka. 21.45 Veronikine skušnjave, 14._ del. 22.15 Cybill, 13. del. 22.45 Noro zaljubljena, 5. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, serija. TV3 7.00 Pokemoni, pon. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Nočni lovec, pon. filma. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, pon. 14.45 Videalisti. 15.15 Naj N - nogometni studio, pon. 16.30 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 53. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Konjenik, am. vojni film. 22.00 Sijaj. 22.30 Reporter X. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. HTV 1 7.00 Dobro jutro. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Brazilski akvarel, serija. 13.15 Kandidat, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Serija. 20.50 Pol ure kulture. 21.20 Trenutek spoznanstva. 21.55 TV interview. 22.50 Odmevi. 23.10 Šport. 23.25 Euromagazin. 0.00 Film. 1.25 Gilmoreice, serija. 2.10 Simpsons, serija. 2.30 Nikita 3., serija. 3.15 Od prijema do sojenja, serija. 3.35 Dhuway, dokumentarni film. 4.30 Kandidat, am. film. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 10.30 Prostor, ~as, arhitektura. 11.10 Zabavni program. 13.20 Forum. 14.20 Skupaj do zvezd. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Serija. 16.40 Hugo. 17.10 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Simpsons, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Gilmoreice, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Nikita 3., serija. 22.00 Dhuway_ dokum. film. 22.55 Seinfeld, serija. 23.20 Zmešnjave, serija. 23.50 Življenje na severu 2., serija. HTV 3 15.40 ZOI 2002. 15.50 Cross, posn. 16.30 Pregled ZOI 2002. 17.00 Drsanje, posn. 18.00 Slalom, prenos 1. vožnje. 19.00 Biatlon, prenos. 21.00 Slalom, prenos 2. vožnje. 21.40 Nogometna liga, posn. 23.20 ZOI 2002.: Hokej, posn. 0.50 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.00 OI, magazin. 8.25 Komisar Rex, serija. 9.10 Melrose Place, serija. 9.50 Superman 3, akcijski film, 1983. 11.50 Confetti tivi. 13.25 Maček Billy, risana serija. 14.25 Rožnati panter, serija. 14.50 Korak za korakom, serija. 15.15 Melrose Place, serija. 16.00 OI, poročilo. 16.15 OI, poročilo. 16.30 OI: skeleton (m+ž), prenos. 17.55 OI: slalom (ž), prvi tek; biatlon (m), 4x7,5 km; hokej, četrtfinale. 20.50 OI: slalom (ž), prenos; hokej; hitrostno drsanje (ž), 1500 m, prenos. 23.00 Nogomet. 23.55 OI: hokej, posn. 2.20 OI: podelitve medalj. AVSTRIJA 2 9.00 Cas v sliki. 9.10 TV kuhinja. 9.35 Bogati in lepi, serija. 9.55 Zlata dekleta, serija. 10.20 Sin brez domovine, film. 11.50 Vreme. 12.00 Cas v sliki. 12.05 Magazin. 13.00 Cas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Cas v sliki. 17.05 Magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Cas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Pri petdesetih moški poljubljajo drugače, komedija. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Cas v sliki. 22.30 Magazin. 23.15 Jane Mansfield, dokumentarec. 0.00 Cas v sliki. 0.30 Tanka modra črta, serija. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Reportaža. 1.55 Talkshow. 2.55 Pogledi s strani. KVIZ PIRAMIDA RADIOPTUJ 89.8'>98,2°i04,3mhz Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro pripravlja in vodi: vladimir KAJZOVAR ^ Mercator ■m^: 02 / 77122 61 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri poíKoómr n ■^mr) mičmH 13. Kranjski muzikanti - Primi me za rame 12. Igor in Zlati zvoki - Poiica tanc 11. Šaleški odmev - Pet ziatili itiasov 10. Ans. Jevšek - Bodeča neža 09. Ana. Simona Legnarja - Lepotica 08. Fantje izpod Vurberka - Na Vurberšiti grad 07. Ans. Zarja - Srečna sem 06. Ana. Tineta Stareta - Bife stoji 05. Vesele Štajerke - Na Štajersico gremo 04. Ans. Grm - Neicaj lepega 03. Ana. Zreških 6 - Lovsici stan 02. Ans. Ivana Ruparja - Na Soriški pianini 01. Ana. Marjana Drofenika - Pot do prijatelja 1. IVIarinero - Pa sem postal falot 2. Helena Blagne - Nihče ne ljubi kot Slovenec 3. IVlelita Golob - Angel moj 4. Clavdija-Nihče kot ti 5. Pop art - Rad bi ti rekel 6. Evita - Pojdi z mano 7. Regina - Mama Poskočnih 13 Glasujem za: Veličastnih 7 Glasujem za:_ GUsovnice po8ljite na dopisnicah na naslov: MEOAMARKETINO d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Nagrado založbe Mandarina prejme: Marija Šeruga, Trubarjeva 13, 2250 Ptuj ČETRTEK, 14. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormo-{kega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraj v kraj: Janežovci. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). PETEK, 15. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{ič). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). SOBOTA, 16. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). NEDELJA, 17. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOCNI PROGRAM (Koroški radio). PONEDELJEK, 18. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROCILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOCNI PROGRAM (Koroški radio). TOREK, 19. febuarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROCILA. 18.00 V ŽIVO: Pomoč sočloveku. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOCNI PROGRAM (radio Triglav). SREDA, 20. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 13.10 Šport. 17.30 POROCILA. 18.00 VROCA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - Žunec). 20.00 ŠKRJANCKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOCNI PROGRAM (radio Triglav). PTUJ / izteklo se je 42. ptujsko kurentovanje Karneval pometel z vsemi težavami Lepa in sončna nedelja je na ptujske ulice in trge v nedeljo na osrednjo ptujsko pustno povorko privabila okrog 50 tisoč obiskovalcev. Med njimi je bilo tudi veliko tujcev - Avstrijcev, Nemcev, Angležev in tudi nekaj Japoncev. Imenitna družba se je zbrala tudi v ptujski Mestni hiši. Ob treh ministrih - Janezu Kopaču, Jakobu Presečniku in dr. Radu Bohincu - so prišli še poslanci Lidija Majnik, Roman Jaki~ in Tone Anderli~. Prišel je tudi mariborski župan Boris Sovi~, tradicionalno pa je gost ptujskega ku-rentovanja dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. Ptujski župan Miroslav Luci je pozdravil tudi avstrijskega veleposlanika dr. Ferdinanda Mayrhofer-Grunbuhla, ki je prišel na dvodnevni vljudnostni in delovni obisk na Ptuj. V nedeljo si je ogledal ptujski karneval, v ponedeljek pa se je srečal s predstavniki ptujskih kulturnih ustanov in minoritskega samostana. Iz Francije, pobratenega mesta Saint Cyr sur Loire, je prišla petčlanska delegaci- ja, ki jo je vodila podžupanja za mednarodne odnose in pobratenja Francine Lemarie. Avtobus gostov je prišel tudi iz prijateljskega Burghausna. Pustni konec tedna je za Ptuj pomenil tudi prvi turistični vrhunec v tem letu: s sobote na nedeljo na Ptuju ni bilo prazne postelje v turističnih nastanitvenih objektih. V soboto pa si je ptujske pustne prireditve ogledal švedski veleposlanik John Christen Ahlander, ki je bil tokrat na neuradnem obisku; uradno bo Ptuj obiskal 8. marca. S tem, kar je videl, je bil izredno zadovoljen. Kurenti so ga na začetku sicer malo prestrašili. Posebej ga je zanimalo, kako je z vzdrževanjem mesta, glede na to da gre za staro Ptujski župan je v Mestni hiši v nedeljo sprejel avstrijskega veleposlanika dr. Ferdinanda Mayrhofer-Grùnbùhla Ob obisku pustnega Ptuja je bil zadovoljen tudi minister za okolje Janez Kopa~; v nedeljo sta bila na Ptuju tudi minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc in minister za promet Jakob Prese~nik, od poslancev pa Lidija Majnik, Roman Jaki~ in Tone Anderli~ Ptujske pustne prireditve si je ogledal tudi {vedski veleposlanik John Christen Ahlander zgodovinsko mesto, ki verjetno tega težkega zalogaja ne zmore. Po njegovem bi takšno mesto, kot je Ptuj, moralo imeti v nacionalnem pogledu posebni status. Pustna podoba Ptuja in prijaznost župana in drugih meščanov je navdušila tudi letošnjo miss Slovenije Rebeko Dremelj, ki so jo poleg župana Miroslava Lucija pozdravili tudi princ karnevala 2002 don Zlatko III, v.d. direktorja LTO Ptuj Tadej Bojnec in vodja karnevalske povorke povorke Milan Gabrovec. ENA NAJBOLJŠIH KARNEVALSKIH POVORK V nedeljski karnevalski povorki, eni najboljših in najštevilčnejši v zadnjih desetih letih, je sodelovalo čez 60 skupin z okrog 1800 nastopajočimi; kar- POGLEJ IN ODPOTUJ PADOVA-BENETKE, 1=2 7.990 9.3., g Il Izlet, cena za 2 osebi (Iz Maribora, Ptuja In Celja 8.990 SIT) VIKEND V POMUBJU, 1=2 19.990 1.3.-28.4., Sonikovklub, 3'Dlana,2D,P0L, cena za 2osebl,1otrolKlo7letbrazplačno_ BAVARSKI GBADOVI 23.990 30.3., G.4., dvodnevni avtobusni Izlet, POL, vkljuiane vstopnine In vcânja z ladjico TUBČIJA,Antalih 54.250 23.2., potovanje po južni Turčiji, 8D, POL, vodenje v nemikeni jeziku_ TUaiL Hammamet 93.950 16., 23.2., 1.3., 3- hotel Le Prince, 7D, POL, vključeni trlja Izleti KITAJSKA S PeklBom 177.990 24.2., potovanje, OD, POL, vstopnina vkljuiano, slovansko vodanje SONČEK^ PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 UUBUANA, 01/234 21 55 CEUE, 03/425 46 40 www.sonchek.com • tolelekst stran 290 iPOmVAlMŒmBt Od tujih skupin so v nedeljski povorki sodelovali le zvončarji Korensko in Vlahov Breg žne poti na oglede tekem v Korejo in Japonsko. Karnevalske skupine so se letos zelo potrudile, vsako leto je več izstopajočih skupin. Še posebej so bili v prepustnem času aktivni v Stojncih, od koder so prišel tri množične skupine: Titanik, čarovnice in pingvini. Komisija v sestavi Andrej Brence, Milan Gabrovec in Majda Goznik je med karnevalske skupine razdelila pet nagrad. Prvo nagrado je prejela skupina KTD Soviče Dravci z grajsko gospodo s tlačani, ki se je s tematiko najbolj približala letošnji izbrani temi - zgodovini Ptuja in okolice. Druga je bila skupina z ladjo Titanik iz Stojncev, tretji so bili pingvini, prav tako iz Stojncev, tudi četrta skupina čarovnice je prišla iz Stojncev, peti so bili Podvinčani, ki so zbudili Martina Krpana. Ptujska podjetja, društva in ustanove (izjeme so šole) so letos zopet odpovedali. nevalskih je bilo skupaj s šolskimi 23, ostale so bile etnografske: kopjaši, orači, piceki, kurenti, niso pa manjkali tudi dornavski cigani. Od tujih so letos sodelovali le zvončarji. Karnevalska skupine, v glavnem iz okolice Ptuja, so obračunale z nekaterimi aktualnimi dogodki, kot so prenagljeno vstopanje Slovenije v Evropo, v Nato, vedno bolj utapljajočo se zgodbo o uspehu, kako v Apačah ne sprejemajo nove vojašnice, seveda pa ni šlo tudi brez nogometa, za največje navdušence so iskale tudi mo- Prvo nagrado za najbolj{o karnevalsko skupino je letos prejela skupina KTD Soviče Dravci za gradnjo gradu. S temo se je najbolj približali tematiki le-to{njega kurentovanja. Gre pa tudi za večno aktualno temo "izkori{čanja" brezpravne raje s strani vladajočih oblastnikov, ki jim ni nikoli dovolj. Pingvini iz Stojncev so prejeli tretjo nagrado Od {olskih skupin so imeli najbolj dodelan nastop učenci OŠ Olge Meglič. Predstavljali so Kelte. Opisi pričajo, da so bila keltska oblačila barvita in fina. Foto: Črtomir Goznik Po prvih ocenah so letošnje ptujske pustne prireditve uspele. Živelo je mesto in karnevalska dvorana, je povedal v.d. direktorja LTO Ptuj, ki je pripravilo letošnje 42. kurentovanje, Tadej Boj-nec. Z letošnjim pustnim dogajanjem je nadvse zadovoljen tudi programski vodja prireditve Milan Gabrovec. MG NASVETI, ZANIMIVOSTI strokovnjaki energetske svetovalne pisarne svetujejo Izbira ogrevalnega sistema pri novogradnjah in adaptacijah hiš 3. nadaljevanje Slika 1 in 2: Ogrevalni režim 75160 °C in 90/70 °C — slika 4 c,d Tudi pri temperaturah ogrevalne vode 75/60°C je možno koriščenje kondenzacijske toplote dimnih plinov, in sicer približno 90 % letnega kurilnega časa. To velja za zunanje temperature že od od -10 °C do + 20°C. Stare ogrevalne naprave, ki so bile zaradi varnostnih pribit-kov glede na predpise dimenzionirane na delovne temperature 90/70°C, praktično obratujejo danes kot sistemi 75/60°C. Čeprav so naprave dimenzionirane na režim 90/70°C, obstaja možnost kondenzacije. To pomeni, da še vedno koristijo kondenzacijsko toploto v približno 80 % kurilnega časa, kakor hitro zunanja temperatura ne preseže -2°C. Da lahko kondenzacijski kotel optimalno izkoristimo oziroma uspešno koristimo kondenzaci-sko toploto, je pomembna tudi hidravlična vključitev konden-zacijskega kotla v ogrevalni sistem. Na efektivno koriščenje kondenzacijske tehnike vplivajo še naslednji dejavniki: - povratna voda iz ogrevalnega sistema se mora s kolikor možno nizkimi temperaturami dovajati direktno v kondenza-cijski kotel. Izogibati se mora- Koriščenje kondenzacijske toplote - režim 75/60° C B - delež koriščena kondenzacijske toplote 100% B1 g-80 C s ■E-40 20 i \ Nf M ) i ! . i : i 100 80 60 1 40 20 -15 -10 -5 O 5 10 zunanja temperatura (°C) a.. krivulja ogrevanja v kurilni sezoni b.. meja kondenzacije za zemeljski plin c..predtok d..povratek 15 20 Koriščenje kondenzacijske toplote - režim 90/70°C mo ukrepom, ki povzročijo dvig temperature povratka, - smer toka kotlovne vode mora biti v nasprotni smeri toka ogrevalnih plinov (povratna voda iz sistema vstopa v kotel na mestu, kjer izstopajo dimni plini), - poraba štiropotnih mešalnih ventilov na kotlu ni priporočljiva, prav tako ni priporočljiva uporaba pretočnega ventila (bypass ventil med predtokom in povratkom povzroči dvig temperature povratka), - odsvetuje se vgradnja hidravlične ločnice oziroma vmesnega zbiralnika s primarno črpalko, - uporaba kotlovske črpalke oziroma neregulirane črpalke za primešavanje vode ni priporočljiva. Nadaljevanje prihodnjič Bojan Grobovšek, univ.dipl.ing.str. Energetska svetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 748 29 46, je odprta za brezplačno svetovanje ob~anom vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30 ure. Vsi do sedaj objavljeni članki in tudi druga poglavja s podro~ja varčevanja z energijo so dostopni na spletnih straneh: http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm Samozavest in prepri~ljivost odpirata vsa vrata Naša pokončna življenjska drža, torej samozavest in samodisciplina, temelji na na{em lastnem znanju, ki ga posedujemo in v katerega vlagamo celo življenje. Vlagajmo v naše sposobnosti, spoštujmo sami sebe in to pokažimo tudi drugim. V vsakdanjem življenju vsak dan nastopamo v javnosti. Ta nastop se začne tisti trenutek, ko zapremo vrata svojega stanovanja in iz svojega zasebnega življenja stopimo v javno sfero. Kakšno smo? Uspešni? Prepričljivi? Obvladujemo okolico? Ali pa slabši, ker ne znamo izkoristiti svojih prednosti? Vsi vemo, kako pomemben je naš učinkoviti nastop bodisi pri poslu bodisi v zasebnem življenju. Vsakodnevno komuniciramo in se sporazumevamo z drugimi, vendar pa smo razumljivi le, če so naša sporočila jasna, glasna, razumljiva in pristna. Povedati moramo samo toliko, kot je potrebno — nič več, nič manj. Najpomembnejši del naše osebnosti je govor in naš glas je njegovo najpomembnejše komunikacijsko orodje. Moč glasu je hkrati tudi orožje naše osebnosti. Imamo vedenje in znamo komunicirati, vse to že znamo in se tega zavedamo, pa vendar se včasih znajdemo v zadregi. Zagrabi nas v prsih, ne moremo govoriti, muči nas nesamozavest in ne moremo se skoncentrirati na to, kar želimo učinkovito in prepričljivo povedati. Z eno besedo, zagrabi nas trema. In kaj je trema? Trema je stopnja naše odgovornosti pred nastopom. Do tistega, kar bomo sporočali v javnosti, kakšno bo naše sporočilo in kako ga bomo sporočali. Višja kot je stopnja naše odgovornosti, tem hujša je trema. Tisti, ki ima tremo, se preveč ukvarja s tem, kako bo kaj povedal, in ne s tem, kaj bo povedal, pravi Metka Šišernik, soavto-rica projekta Učinkovito nastopanje — Merilo uspešnosti: vedno in povsod. Druga soavtorica projekta Marija Matilda Ozimek dodaja, da je prvi vtis najpomembnejši! Za prvi vtis nimamo možnosti popravnega izpita. Zato je vedno potrebna temeljita priprava. Poskrbeti moramo za svoj videz in temeljito pripravo svoje osebnosti ter nastopa, pri čemer sta pomembna elementa samozavest in samodisciplini-ranost. Obe avtorici sta projekt zasnovali na svojih več kot tridesetletnih bogatih izkušnjah. Metka Šišernik je novinarka in voditeljica v medijih ter ima več kot tridesetletne izkušnje na Radioteleviziji Slovenija. Marija Matilda Ozimek je pedagoginja, ki ima več kot petindvajsetletne izkušnje pri vodenju različnih tečajev in delavnic retorike. Obvladovanje najosnovnejših veščin nastopanja v javnosti nam okrepi samozavest, samodisci-pliniranost v javnosti in nenazadnje moč naše osebnosti. Naše največje orožje in merilo naše uspešnosti je izključno naše lastno znanje. Vedno in povsod. Kako pridobiti znanja in spretnosti u~inkovitega nastopanja? Projekt Učinkovito nastopanje — Merilo uspešnosti: vedno in povsod je zasnovan kot 21-urni trening, skozi katerega avtorici z najsodobnejšimi metodami dela udeležence vodita do zakonitosti in umetnosti učinkovitega in prepričljivega nastopanja. Program je razdeljen na več sklopov in obravnava temeljne prvine učinkovitega nastopanja: retorične elemente, temelje javnega nastopanja, temelje slovenskega jezika in javnega izražanja, program govornih vaj z elementi dihalnih in jezikovnih vaj, elemente pouka, naše ogledalo navzven in sklop elementov za odpravljanje treme. Posebej ta del programa je sestavljen iz temeljnih človekovih spretnosti in obvladovanja lastne osebnos- ti pri učinkovitem in prepričljivem nastopanju brez treme. Program je sestavljen iz temeljev teoretičnih znanj, večina časa pa je posvečena treningu. Sestavljen in prilagojen je udeležencem treninga tako, da se naučijo obvladovati govorico svojega telesa, da se naučijo uporabljati svoj glas, da odkrijejo svoje osebnostne vrednote in sposobnosti in se naučijo vse to učinkovito izrabiti sebi v prid. Delo na treningu je skupinsko in individualno, zato avtorici sprejmeta zaokroženo skupino, ki ne sme presegati idealnega števila dvanajstih udeležencev. Komu je trening namenjen? Trening je za vse vas, ki želite razvijati sposobnosti komuniciranja, ki želite lepše, jasneje in bolj artikulirano govoriti in se izražati. Vsem, ki želite obvladovati svojo osebnost in moč svoje osebnosti prepričljivo uveljaviti v javnem ali zasebnem prostoru in življenju. Trening vam bo odprl in olajšal pot do teh znanj in spretnosti. Več informacij dobite pri izobraževalni hiši LMT Production, d.o.o., Središka ulica 4, Ljubljana, tel.: 01 521 12 02, faks: 01 521 12 01, mobilni tel.: 031 371 738, 040 629 810, e-pošta: info@lmt-si.net, www.lmt-si.net. računalniški kotiček Zanimivosti iz sveta raiunalni{tva Bill Gates: 'Varnost je prioriteta.' !? V duhu večjega števila varnostnih lukenj, ki jih v zadnjem času odkrivajo v Windows XP se je Bill Gates priključil zboru podpornikov računalniške varnosti. V enem izmed memorandumov, namenjenih zaposlenim pri Microsoftu, je Bill Gates navedel varnost programske opreme kot eno izmed prioritet v prihodnjem razvoju podjetja. S tem se je priključil mnenju mnogih, ki poudarjajo, da je nujen dvig stopnje varnosti, ki jo nudijo računalniski programi. Gatesove izjave so prvi obliž na rane tistih, ki so tudi zaradi obilice varnostnih lukenj v Microsoftovih izdelkih, v zadnjih letih doživeli takšne ali drugačne varnostne težave. Mnogi računalniški virusi zadnjega časa izkoriščajo varnostne luknje MS Outlooka, podobno pa velja za hekerske napade, ki so v veliki meri izvedljivi ravno zaradi lukenj v drugih Microsoftovih izdelkih. Slednji sicer ažurno skrbi za varnostne popravke, žal pa obstaja mnogo uporabnikov, ki jih ne nameščajo dovolj ažurno. Koliko ste ta mesec že zapravili Družba Mobitel je za svoje naročnike uvedla novost, ki zagotavlja natančnejši nadzor nad porabo stroškov uporabe mobilnega telefona. Gre za storitev Monitor, ki naročnikom Mobitel GSM omogoča vpogled v stanje porabljenih sredstev, sprva na dva načina: prek Mobite-lovega WAP portala in SMS sporočil na stevilki 1919. Za izpis trenutne porabe je dovolj poslati SMS sporocilo z vsebino 'Poraba' na številko 1919. Že v kratkem bo stanje na računih možno spremljati tudi prek Mobitelove web postaje Pinkponk (www.pinkponk.com), kjer bo na voljo še več naročniških podatkov in informacij za mobiuporabnike. 1200 MHz pomnilnik RAMBUS Rambus je te dni predstavil novo različico pomnilnika RDRAM, ki teče pri delovnem taktu 1200 MHz. Pomnilniški modul dosega rekordno prepustnost podatkov - fantastičnih 4,8 Gb/s. Ker so procesorji vse hitrejši in delujejo na taktih, ki se počasi bližajo 3 GHz, bodo tudi proizvajalci pomnilnika morali slediti razvoju in izdelati hitrejše module, s katerimi je moč sestaviti optimalno delujoče osebne računalnike. Pogrešate pomladni flirt in vrote pogovore? Virgin Mobile, sestavni del poslovnega carstva Richarda Branso-na, namerava ponuditi na mobilnikih vročo seksi vsebino. Najprej bo možno flirtati s SMS sporočili in to kar s petimi udeleženci naenkrat. Premiera 'moby' flirta bo v četrtek, 14. februarja. Poleg flirta je v pripravi še vroča linija s posnetki in pogovori v živo. Virgin Mobile tako kot prvi resno vstopa med ponudnike seksi vsebine kljub opozorilom nekaterih analitikov. Slednji opozarjajo na dodatne stroške, ki bodo doleteli mnoge uporabnike. Še posebej je vprašljivo omejevanje dostopa do vroče vsebine, ki sicer ni primerna za mladoletne. S podobnim vprašanjem se ukvarjajo poslovni uporabniki mo-bilnikov, ki jim račune plačuje podjetje. Pojav tovrstnih storitev bo, kot kaže, zahteval tudi vgradnjo varnostno-omejevalnih elementov. Antrax kar na spletni avktiji Delci pošte, ki je bila v karanteni med krizo z antraksom v New Jerseyju, so bili naprodaj kar v eni izmed spletnih avkcij na Ebayu. Prodajalec pod 'umetni{kim' imenom Dr. Z je del~ke po{te prodajal za 15-40 dolarjev. Ve~ina kupcev se uvr{~a med zbiralce znamk in drugih po{tnih artiklov. Ko{~ki po{te so razkuženi in zaprti v plasti~-nih vre~kah ter ne pomenijo nevarnosti za zdravje. Mobilnik za 24.000 evrov Avstrijski draguljar Peter Aloisson se je usmeril v zelo donosno dejavnost predelave mobilnih telefonov znamk Nokia, Motorola in Sony Ericsson. Predelani mobilniki so nekaj posebnega. kar velja tudi za njihovo ceno, ki ni nižja od 24.000 evrov. Gospod Aloisson ponovno izdela ohi{je mobilnika, pri tem pa uporabi zlato in drage kamne. Na izbiro so belo ali rumeno zlato ter raz-li~ne oblike in velikost rubinov, safirjev, smaragdov in diamantov. Od zahtevnosti naro~nika je odvisna kon~na cena, ki v nobenem primeru ne pade pod 24.000 evrov. S podobno dejavnostjo se je za~ela ukvarjati tudi sama Nokia, ki je v ta namen ustanovila podjetje Vertu. Njeni izdelki so precej podobni izdelkom avstrijskega draguljarja, v podobnem rangu pa so tudi cene. Če vas denarnica preve~ ti{~i, si ga kar privo{~ite, vendar ne pozabite na jaguar, vilo z velikim bazenom, Cartierjevo ro~no uro in Armanijeva obla~ila ... in ... skoraj bi pozabili ... jahto v portoro{ki marini. Prvi in edini iskalnik lokalnega zna~aja v Sloveniji! Raziskovalec je ra~unalni{ki center, ki se ukvarja z lokalizacijo interneta v Sloveniji. V ta namen so izdelali edini spletni iskalnik lokalnega zna~aja, ki i{~e po ob~inah v Sloveniji. Iskalnik Raziskovalec ima trenutno najve~jo bazo podatkov spletnih strani, razvr{~enih po ob~inah v Sloveniji (ve~ kot 4000 lokaliziranih spletnih strani). Poleg dnevnih vpisov spletnih strani vpisujejo spletne strani tudi na podlagi raziskovanja slovenskega internetnega prostora, ki postaja vsak dan bolj zasi~en in zanimiv tudi za dejavnosti lokalnega zna~aja. Raziskave v svetu so pokazale, da potrebuje vsaka država poleg splo{ne-ga iskalnika (kot so npr. Matkurja.com, Najdi.si) tudi lokalni iskalnik, ki uporabniku omogo~a iskanje informacij lokalnega zna~aja. Zbiranje vpisov spletnih strani lokalnega zna~aja je dolgotrajen postopek, ki ga Center za lokalizacijo interneta v Sloveniji opravlja že od leta 1999. Danes je {tevilo vpisanih lokalnih spletnih strani že tako veliko, da postaja Raziskovalec vse bolj uporaben iskalnik in statistika obiskov kaže, da njegova uporaba strmo nara{~a. Če boste preizkusili uporabnost iskalnika Raziskovalec, se morate zavedati, da je pred vami iskalnik lokalnega zna~aja, zato naj bo tudi beseda, ki jo i{~ete, takega zna~aja (npr. gostilna, mizar, ...), sicer boste mogo~e nad {tevilom zadetkov razo~arani. (O !Í Kuharski nasveti Pustna pojedina Pustni čas ima že dolgo tradicijo, ki jo upoštevamo in gojimo ter izboljšujemo tudi v hrani. Tako v nobenem letnem času ne pripravljamo toliko ocvrtega peciva kot te dni, ko zraven krofov pripravljamo še krhke in kvašene flancate in miške s številnimi dodatki, ki jim spreminjajo okus in videz. Vendar pustna pojedina zajema tudi jedi iz svinjine. Jedi iz svinjine, ki jih najpogosteje ponudimo v tem času, so pove~ini pripravljene iz sveže ali razsoljene svinjine, različnih domačih mesnih klobas, kašna-tih klobas, zraven pa ponudimo kislo zelje in repo. Od sveže svinjine uporabljamo za pripravo pustnih jedi le nekatere kose. Tako najpogosteje pripravljamo jedi iz svinjske glave. Seveda so te jedi vseeno drugačne kot pred nekaj desetletji. Tako danes iz svinjske glave pripravimo kakšno tlačenko, odstranimo večinoma mastnega dela, okus izboljšamo z dodajanjem pustne razsoljene svinjine, lahko pa tudi na kocke narezanega kruha. Tako narejene tlačenke ne hranimo za daljši čas. Tlačenko pripravimo iz sveže ali iz razsoljene svinjske glave. Vse manj primerne del in kožo že pred pripravo na kuhanje odstranimo. Okusnejšo in po videzu lepšo tlačenko dobimo, če jo pripravljamo iz razsoljene svinjske glave. Pripravimo jo tako, da meso skuhamo v slani vodi in ji dodamo zrnca celega popra, lovor in čebulo. Voda naj vre počasi, da dobimo bistro juho, če bomo tlačenko zalivali. Pri tlačenki, ki jo zalivamo z juho in v njej ni veliko mesa, moramo skupaj z glavo kuhati tudi nekaj kože, da se pri kuhanju v juho stopi snov, ki bo kasneje juho strdila. Kuhano meso narežemo na majhe kocke in jih vsipamo v pripravljen mode. Za model lahko uporabimo poljubno stekleno skledo, model za srnin hrbet, za porcijsko serviranje pa lahko uporabimo večje skodelice za črno kavo. Ko model napolnimo z narezanimi kockami mesa, rahlo stisnemo PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 369. NAD. Duševno zdravje otrok in jnJadostnikov 81. nadaljevanje Stroke in njihovo delovanje na področju varovanja duševnega zdravja otrok -5. nad. DUŠEVNO STANJE Koriščenje službe Socialno delovanje Obremenitve zdravljenja za otroka in družino Pa si poglejmo kriterije učinkovitosti delovanja mentalno-higienskih služb SIMPTOMI Predčasna opustitev obiskov Iskanje pomoči v drugih službah Socialno vedenje Izpolnjevanje socialnih vlog Druženje Šolski uspeh KAKOVOST ŽIVLJENJA Zadovoljstvo s službo Zadovoljstvo otroka, mladostnika Zadovoljstvo staršev Zadovoljstvo učiteljev, drugih sodelavcev Časovne obremenitve Socialne obremenitve Finančne obremenitve Druge obremenitve Povezovanje službe s socialno mrežo otroka/ mladostnika/družine Pri ocenjevanju učinkov individualnih intervencij v men-talnohigienskih službah je potrebno upoštevati: - število/resnost/intenziteto psihosocialnih motenj pri otroku; - pripravljenost za sodelovanje pri otroku in družini; - obvladljivost neugodnih dejavnikov v otrokovem okolju, ki povzročajo motnjo ali prispevajo k motnji. Izide intervencij, individualnih ali programov, ki vključujejo veliko število otrok, je možno in potrebno vrednotiti v različnih časovnih točkah. Govorimo torej o kratkoročnih ali dolgoročnih učinkih neke intervencije ali programa. Dejstvo je, da obstajajo razlike (čeprav ne zelo velike) med obravnavanimi in neobravnavanimi otroki in da marsikdaj strokovne službe pomagajo otroku z zmanjšanjem njegovega gorja in z izboljšanjem njegovega delovanja. Žal pa za prvo nimamo meril in tudi ne financerjev, ki bi bili pripravljeni plačevati zgolj manjšanje žalosti. Naslednjič pa bomo govorili o sodobnem modelu delovanja mentalnohigienskih služb. in prilijemo na meso toliko juhe, da se meso navlaži. Model obtežimo, postavimo v hladilnik in strjujemo eno do dve uri, odvisno od velikosti modela. Ko se tlačenka strdi, jo vsi-pamo na krožnik (večporcijsko pa na desko, da jo razrežemo), damo na krožnik, obložimo s kolobarji čebule, rezinami trdo kuhanih jajc, pokapljamo z bučnim oljem in ponudimo kot hladno uvodno jed ali kot samostojno jed. Od ostale sveže svinjine te dni pripravljamo še pečena svinjska rebrca, ki jih lahko napolnimo s kruhovim nadevom. Posebej okusna so rebrca s hrustljavo zapečeno kožo, ki jih prav tako lahko napolnimo z nadevi. Pogosteje kot kadarkoli pa svinjino tudi kuhamo. Zraven že prej omenjene jedi kuhamo še razso-ljeno svinjino, prav tako naj bi skuhali razsoljena svinjska re-brca in druge bolj puste razsoljene kose svinjine. Razsoljeno meso kuhamo tako kot prekaje-no, torej ga damo kuhat v hladno vodo in kuhanje končamo, še preden je meso popolnoma zmehčano, saj meso v vodi tudi ohladimo, da ostane dovolj sočno, ko ga narežemo in ponudimo. Zraven kuhanega ali pečenega mesa pa te dni na mesnih ploščah ne manjkajo mesne domače klobase. Gre za klobase, ki jih pripravljamo ob domačem prazniku in jih kasneje hranimo v tunkah; v nekaterih krajih jih rahlo prekajujejo in nato sušijo ali samo sušijo. Te dni so te klobase v različnih stopnjah dozorelosti, zato jih nekateri kuhajo, spet drugi pa že praznijo svoje zaloge. Danes so mesne klobase ne- KRHLENKA Svežo repo olupimo, narežemo na kocke, začinimo s soljo in vegeto. Zraven dodamo še olupljen in na kocke narezan korenček, čebulo in peteršilj. Posebej skuhamo svinjsko glavo ali razsoljeno meso in z juho, ki je ostala, zalijemo repo. Kuhamo do mehkega. Zraven ponudimo kuhano svinjsko glavo ali razsoljeno meso. Avtorica: Anica Strmšek koliko manj mastne, kot so bile včasih, še vedno pa pripravljene iz različnih obrezlin pri razko-sovanju večjih kosov in slabših delov mesa. Po okusu so različne, skoraj vsak dom ima svojo majhno posebnost, kljub temu da jih najpogosteje začinijo z enakimi začimbami in dodatki. Na kvaliteto klobas v veliki meri vpliva tudi postopek mehanske obdelave oziroma gnetenja. Tako večina ljubiteljskih in drugih mesarjev že ve, da se pri gnetenju sestavin ne sme preveč muditi. Z gnetenjem se po masi enakomerno porazdeli beljakovinski lepek, kar je zelo pomembno za vezavo končnega izdelka. Še bolj raznovrstne in raznolike pa so po vsebini kašnate klobase, saj jih nekateri pripravljajo iz riža, ajdove kaše, ocvirkov, fino mlete drobovine, spet drugi iz riža, prosene kaše, krvi in drugih dodatkov. Tudi dodajanje začimb in dišav je pri kašnatih klobasah različno: zraven soli in popra, jih začinijo še pimentom, majaronom in pet-eršiljem. Zraven teh klobas pa ponudimo še bogato zabeljeno kislo zelje ali kislo repo. Vsekakor ne pozabite na pustne krofe, flancate in miške. Z omenjenimi mesnimi jedmi in pustnim pecivom bodo pustni dnevi zagotovo še lepši. Nada Pignar, profesorica kuharstva <3^ - priloge in prikuhe ^ ^ q> - enolončnice in goste juhe ■«t - kisle iuhe - siadice - konzerviranje Več informacii lahko dobite pri avtorjih: tel.: 02/758-41-51 au e-mail: nada.pignar@guest.arnes.si -3-g- -».tt^ * Naročam_izvod(ov) knjige NAROCILNICA sodobne domače JEDJ; cena izvoda 3.890 SJT + poStnina. Ime, priimek:. Naslov:_ Kraj/ poštna št.: . Tel. št.:_ Datum:_ Podpis:_ Izpolnjeno naročilnico izrežite in poŠLjrrE na naslov: Radio-TEDNJK, Raičeva 6, p.p. 95, 2250 l>nji. ICnjigo lahko kupite tudi v tajništvu RADIO-TEDNIKA (brez poîtnine). PISE: ing. miran glusic / v vrtu Valentin s kJju~i do korenin Ko pust prežene zimo in Valentin odklene pot koreninam, se za vrtnarja pricno predpomladanska opravila v vrtu. Do prijetne soncne in tople pomladi, ko se prične primeren čas za setev in sajenje vrtnin in cvetnic na prosto, bo poteklo še nekaj tednov. Zima v tem času še lahko prinaša vremenske nevšečnosti, zato z nekaterimi opravili v vrtu ne kaže prehitevati narave. V SADNEM VRTU je za zaškropljenje sadnega drevja s kemičnimi pripravki proti škodljivcem in boleznim še prezgodaj. Podobno kot je za brstenje in začetek vegetacije potrebno ustrezna toplota in vlaga, je to potrebno za prebujanje sadnih škodljivcev in razvoj glivičnih bolezni. V času prebujanja so rastlinski škodljivci najobčutljivejši za delovanje škropiva, pred rastlinskimi boleznimi pa moramo brste, liste in lubje zavarovati s prevleko škropiva, da preprečimo okužbe. Predpomladansko varstvo sadnega drevja se pričenja s škropljenjem koščičarjev, breskev in nektarink pred breskovo kodravostjo. Škropimo jih tik pred začetkom brstenja, ko se brsti prično napenjati, z delanom SC 750 v 0,1-odstotni koncentraciji ali z ziramom 76 WG v 0,25-odstotni koncentraciji. Lahko bi uporabili tudi enega od pripravkov na osnovi bakra, kot smo to storili pri jesenskem škropljenju po odpadanju listja, vendar so izkušnje pokazale, da baker lahko povzroči ožige na lubju enoletnih poganjkov. Tudi predpomladansko škropljenje mora biti dosledno izvedeno v mirnem in suhem vremenu, da ne ostanejo deli drevesa nepoškropljeni in da se škropivo na drevesu posuši. Toplo vreme je minule dni že privabilo sadjarje k rezi sadnega drevja in vinske trte, vzgojene na brajdah. Žvenket drevesnih škarij in žagic, ki ga je slišati iz posameznih vrtov ob lepih sončnih dnevih, potrjuje, da je to za sadjarja najprijetnejše opravilo. Za manjšo napako, ki jo bomo pri rezi storili, se nam drevo ne bo maščevalo. Opazujemo, kako se je drevo odzvalo na rez in oskrbo v preteklem letu, pa se napake ne morejo ponoviti. Čemu je potrebno rezati sadno drevje? Režemo ga zato, da dosežemo pravšnje razmerje med rastjo in rodnostjo, s čimer vzdržujemo kondicijo drevesa vso njegovo življenjsko dobo in dosegamo kakovosten pridelek sadja. Čas rezi je pri večini sadnih vrst pozimi v času zimskega mirovanja dreves in poleti kot zelena rez. Pri zimski zgodnji rezi drevesu spodbujamo moči za razvoj, s kasno pa ga zaviramo, ker smo hranila, ki so medtem že pritekla v poganjke in brste, zavrgli. Pečkarji (jablane in hruške) imajo rodni les pretežno na dvoletnih mladikah in starejših brstikah, medtem ko koščičarji (breskve, nektarin-ke, marelice in češplje) na enoletnih lanskih mladikah. Ločimo mnogo vzgojnih oblik in razvrstitev ogrodnih vej v drevesni krošnji, za vse pa velja eno pravilo: vrh krošnje ne sme zasenčevati spodnjih ogrodnih vej. Pokončni enoletni poganjki so nerodni in rastejo kot bohotovke. Če jih potrebujemo, jih upognemo, da se bodo na njih formirali cvetni brsti, sicer pa jih pri osnovi odrežemo. Ne smemo jih krajšati ali rezati na čep, ker v tem primeru zraste iz njih več močnih prav tako nerodnih enoletnih poganjkov. V OKRASNEM VRTU vrtnicam ali drugim grmovnicam, ki smo jih osipali in tako zavarovali pred pozebo, ne smemo dopustiti, da bi pred odgrinjanjem vzbrstele. Taki poganjki so brez listnega zelenila in po od-grinjanju na soncu propadejo, pa tudi zelo so krhki. V ZELENJAVNEM VRTU gredice, ki so bile v jeseni ali pozimi globoko prekopane, sedaj v predpripravi za spomladansko setev poravnamo, s čimer prekinemo rast trdovratnejših plevelov, in jih prekrijemo z vlaknasto folijo. S prekrivanjem gredic dosežemo več učinkov: preprečuje izhlapevanje talne vlage in zaradi poroznosti folije skoznjo pronica padavinska voda. Noči so v februarju še zelo hladne in vrhnja plast zemlje ob jasnih nočeh zamrzne, zaradi česar se ohlaja. S prekrivko vrtna tla v neki meri ogrevamo ali preprečujemo izžarevanje iz tal, ker bo toplota, nakopičena v sončnem in toplem dnevu, ostala v tleh. Čas je za priprave na sajenje zgodnjega krompirja. Pohitimo z nabavo ustrezne sorte zgodnjega krompirja, ker je že običajno, da ta naglo poide. Zgodnji krompir sadimo na prosto konec marca in v aprilu; prej ga sadimo v peščena rahla tla, ker so bolj zračna in se zato prej ogre-jejo, kasneje pa v nekoliko težja tla. Krompir pred sajenjem nakalimo. To storimo tako, da gomolje naložimo v plitve lesene zabojčke v eni ali največ dveh plasteh in postavimo v svetel prostor z enakomerno toploto 12 do 15 stopinj C. Nakaljevanje traja približno šest tednov, ko iz gomoljev zrastejo kratke in krepke, za posamezno sorto značilno obarvane klice. Gomolji v temačnem prostoru poženejo dolge in pre-tegnjene klice, ki se pri sajenju polomijo, in tak krompir je kot seme neuporaben. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, 18. in 19. svečana, zaradi korenine 20. in 21. svečana, zaradi cveta do 16. svečana ter zaradi lista od 15. do 17. svečana. Miran Glušič, ing. agr. avtomobilske novice: >00 o < JÇ ÍE î IX 'i: Berlingo sun -Citroen Slovenija je v teh dneh začel ponujati novo verzijo popularnega berlinga Citroen berlingo sun je nadgradnja modela multispace. Serijsko opremo so obogatili s klimatsko napravo, levimi stranskimi drsnimi vrati, kovinsko barvo, varnostno zra~no blazino za sovoznika, odbija~i in za{~itnimi letvami v barvi vozila ter oblazinjenjem iz blaga in žameta. Berlingo sun bo na voljo le z dvolitrskim dizelskim motorjem HDi, maloprodajna cena pa znaša 3.158.850 slovenskih tolarjev. Fiat povečuje proizvodnjo dobla Fiatova tovarna v Betimu v Braziliji bo podvojila proizvodnjo lahkega dostavnika doblo. Do povečanja je prišlo zaradi uspešne marketinške kampanje, v katero je Fiat vložil okoli 4,2 milijona dolarjev. Posledica je bilo občutno povečano povpraševanje po teh vozilih, tako v Južni kot Srednji Ameriki. Betimška tovarna izdeluje dva modela: osebno izvedenko s sedmimi sedeži, ki je namenjena le trgom Srednje in Južne Amerike, in gospodarsko izvedenko z zaprtim tovornim prostorom. Fiatova tovarna v Betimu bo mesečno izdelala okoli dva tisoč doblov za brazilski in okoli 600 za trge Srednje in Južne Amerike. Ford v preteklem letu posloval z izgubo Drugi največji avtomobilski proizvajalec na svetu Ford Motor Company je minulo leto pridelal 5,45 milijarde dolarjev izgube, medtem ko je leto Elektronska pošta: avtomobilizem@radio-tednik.$i Spletna stran: www.radio-tednik.$i/ avtomobilizem poprej dobiček še znašal 3,47 milijarde. Avtomobilski del je ustvaril 1,96 milijarde izgube, Ford Credit je imel 1,2 milijarde dolarjev dobička, dobiček je imel tudi Hertz, in sicer 23 milijonov dolarjev. Generalni direktor, Bill Ford, je dejal, da je za koncernom težko leto-,istočasno pa je poudaril, da bodo po reorganizaciji v kratkem spet dobičkonosni. Nick Scheele, predsednik FMC, je dejal, da bo to leto za FMC obdobje reorganizacije in nižanja stroškov. Meni, da se razmere na ameriškem trgu letos ne bodo posebno spremenile, zato napoveduje enake oziroma malenkost višje prodajne številke kot lani. Z njegovimi napovedmi se je strinjal tudi Bill Ford, poudaril pa je, da so kljub slabim lanskim rezultatom že 15 let najbolje prodajni avtomobilski proizvajalec v ZDA in da bodo letos poslali na trg več zanimivih novih modelov, kar jim bo do boljšega položaja pomagalo tako v Ameriki kot v Evropi. Lani so prihodki koncerna znašali 162,4 milijarde dolarjev, kar je pet odstotkov manj kot leta 2000. Izdelali so 6,99 milijona vozil, kar je šest odstotkov manj kot leto poprej. Prihodki od avtomobilske prodaje so znašali 131,5 milijarde dolarjev, kar je sedem odstotkov manj kot v letu 2000. Največji upad prihodkov so beležili v Severni Ameriki, kjer so imeli lani 1,96 milijarde dolarjev izgube. Največjo rast prodaje pa so dosegli v Evropi, kjer so lani ustvarili 266 milijonov dolarjev dobička. Po besedah Billa Forda sta obe veji FMC, ki se ne ukvarjata s prodajo avtomobilov, lani bili solidni. Ford Credit je leta 2001 ustvaril 1,2 milijarde dolarjev dobička, kar je približno 22 odstotkov manj kot leta 2000. V zadnjem četrtletju so imeli šest milijonov dolarjev dobička. Podjetje Hertz, ki se ukvarja z izposojo avtomobilov, je zaslužilo 23 milijonov dolarjev, kljub 58 milijonom dolarjev izgube v zadnjem četrtletju. NoviA^ Audi PORSCHE g MARIBOR g Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor 1 i LU ^ področni prodajalec: g Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 £ Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... Mercedes-Benz predstavlja novo generacijo {tirivaljnikov Pri Mercedesu so razvili novo generacijo štirivaljnih bencinskih motorjev, ki bodo premie-ro sredi letošnjega leta doživeli v razredu C. Na voljo bodo štiri različice, katerih moč bo segala od 105 kW (143 KM) do 141 kW (192 KM). Tri glavne značilnosti nove serije motorjev so nižja poraba, večji navor in večji užitek v vožnji. Postopno bodo nove štirivaljnike začeli vgrajevati tudi v ostale modele. Kot pravijo pri DaimlerChrys-lerju, se novi motorji povsem homogeno vklapljajo v koncept sodobnega Mercedes-Benza, saj so varčni, imajo povečan navor, večjo moč, so lažji in di-namičnejši od predhodnikov. Najmanjši agregat prostornine 1,8 litra razvija moč 105 kW (143 KM) in povprečno porabi le 8,4 litra goriva. Prihranek glede na predhodnika znaša okoli 10 %. Z uporabo nove tehnologije twinpulse, ki združuje kompresor, hladilnik polnilnega zraka, štiri ventile na valj z variabilnim vodenjem in Lanchasterjev samonastavljivi sistem za uravnoteženje vibracij agregata, so konstruktorji uspeli doseči, da štirivaljniki po voznih lastnostih in zvoku močno spominjajo na šestvalj-nike. Motor 200 CGI premore tudi neposredni vbrizg goriva, prvič na svetu pa je ta sistem povezan s kompresorjem. Kratica CGI pravzaprav pomeni prisilno polnjen vbrizg goriva (Stratified Charged Gasoline Injection). Prepričljivih 125 kW (170 KM) v 200 CGI povprečno porabi le 7.8 l, kar je 20% manj kot pri predhodniku. Najmočnejši agregat, 200 KOMPRES-SOR, razvija 141 kW (193 KM) in 240 Nm navora pri samo 3000 vrt/min. Družbo mu dela 230 KOMPRESSOR, ki ima enako moč, a kar 260 Nm navora. Prenovili so tudi ostale komponente, kot so kompresor, zračni filter in katalizator. Vsi novinci tako že zadoščajo bodočim strogim ekološkim zahtevam EU 4. Novi zastopnik za BMW v Sloveniji Po poteku zastopniške pogodbe med bavarskim proizvajalcem prestižnih avtomobilov BMW in ljubljanskim podjetjem Tehnounion avto, je zastopanje te znamke v Sloveniji prevzelo novoustanovljeno podjetje Avto Aktiv, ki ima svoj sedež prav tako v Ljubljani. Avto Aktiv je tako ekskluzivni slovenski uvoznik avtomobilov znamk BMW in Mini. Trenut- no potekajo pogajanja med nemškim podjetjem BMW Group in Tehnounion avtom o možnosti nadaljevanja poslovanja do konca marca letos, da bi lahko zaključili posle, ki še potekajo. Prav tako še ni znana usoda trgovca z vozili BMW, podjetja Tehnounion AS. Kljub spremembam pa trgovska mreža po državi zaenkrat ostaja nespremenjena. S predstavitvijo nove BM W-jeve serije 7 na slovenskem trgu bodo pri Avto Aktivu pričeli že čez nekaj tednov, novi mini pa naj bi k nam zapeljal prihodnje leto. Smart za prosti čas Mini avtomobilček smart bo poleti dobil brata dvojčka z imenom crossblade. Dvosedežnik brez strehe, vrat in stranskih stekel so označili kot vozilo za prosti čas. Iz MCC-ja, ki je del koncerna DaimlerCh-rysler, so še pred pričetkom izdelave sporočili, da bo na cesto zapeljalo le 2000 primerkov. "Smart crossblade je kot motocikel na štirih kolesih," je novinca opisal Helmut Wawra, šef za razvoj pri MCC-ju. Avto bo prvič predstavljen čez dober mesec na avtomobilskem salonu v Ženevi. Edina zaščita pred vetrom je majhno vetrobransko steklo, avto pa bo imel vse ostale elemente zaščite, znane iz osnovne različice smarta. Cross-blada bo poganjal že znani turbo motor, katerega moč bodo rahlo povečali. Vseh 2000 primerkov bo oštevilčenih, v prodaji pa bo od junija letos po ceni 21.000 evrov. Volkswagen ima v Severni Ameriki težave s kontrolnim sistemom izpušnih plinov Največji evropski proizvajalec avtomobilov Volkswagen bo v ZDA zaradi napake na kontrolnem sistemu izpušnih plinov v delavnice vpoklical 324 tisoč vozil modelov jetta, golf in beetle, izdelanih med letoma 1999 in 2001. Večina avtomobilov z možno napako izhaja iz Volkswagnove mehiške tovarne v Puebli. Volkswagnov predstavnik za stike z javnostjo je dejal, da bodo poleg teh avtomobilov zaradi enake napake najverjetneje vpoklicali tudi 36 tisoč vozil v Kanadi. AVTO SKRBIŠ RAZPRODAJA Prodaja in servis MODELOV Spodnja Polskava 102, PRAGERSKO "" ' Tel.: 02/845-2250, fax: 02/845-2251 2001 SUZUKI IGNIS 4x4 klíma - združuje udobnost osebnega in terenskega avta UGODNO - 2.999.000,00 SIT (letnik 2002) GRAND VITARA 2.0 TD - metalna barva gratis - možne testne vožnje AVTOPRALNICA & BAR ptoa LAGUNA Maistrova 50, 2250 Ptuj, GSM: 041 403 211 Odprli vrata v Lenarti I NOVA tehnična baza AMZS pri Lenartu v Slovenskih goricah V Industrijski ulici v Lenartu. (industrijska cona) • tehnični pregledi in registracija vozil • plačila cestnin in zavarovanj • delavnica za manjša popravila • nastavljanje geometrije podvozij in vulkonizerske storitve ODPIRALNI ČAS: • ponedeljek - petek od 9. do 16. ure • sreda od 9. do 18. ure •vsako prvo sobola v mesecu od 9. do 13. ure Telefon: 02 / 729 57 88 . Faks: 02/729 57 99 ®TOYOTA LetnikJ^02 • VHELOiA»-«'^ III nizjacena!!! Toyota Yaris letnika 2002 je v prodaji po približno 200.000 SIT ugodnejîl ceni. Tako bo najvarnejši mali avto dostopen še večjemu številu Slovencev. Velja pa poudariti, da Yaris ni ie varen, temveč tudi resnično domiselno in moderno oblikovan ter po vrsti lastnosti objektivno prekaša svojo konkurenco. YARIS NAJVARNEjSI MALI AVTO www.toyota.si Peter Furman s.p.. Rogaška 13, Ptuj, telefon: (02) 78 27 621 in vas ne bo zeblo v noge. EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66 Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov. glasbene novice Najboljše izmed opisanih glasbenih novosti lahko slišite tudi na valovih radia Ptuj v glasbenem kotičku Jutri. Vsak dan vam okrog 15.45 predstavljam glasbeno novost dneva. *** Britanski pevec GEORGE MICHAEL je kariero začel v duetu Wham, njegovo pravo ime pa je Georgias Kyriacos Panayiotu. Vse informacije o tem legendarnem pevcu najdete na internetu na spletnem naslovu www.g-michael.com. Izvrsten pevec ponuja nov klasičen, agresiven in starinski funky/pop komad FREEEK! (****), ki ima zelo sporno ter zasebno besedilo. Italijanski pevec in raper JOVANOTTI je dosegel najve~ji mednarodni uspeh s hitom Penso Positivo. Povpre~en pevec je novi komad SALVANI (***) opremil z modernim funky ritmom. Pesem je bila posebej narejena za festival v San Remu in je bila v pre- j{njem tednu na 1. mestu italijanske lestvice malih plo{č. *** Avstrijski pevec DJ OTZI je naredil "žurersko" himno za diskoteke z naslovom Hey Baby. Veliki zabavljač je tokrat v duet povabil nem{ko skupino CAPITAN JACK in skupaj izvajajo noro, vendar zabavno plesno pesem DON'T HAHA (***). O TOWN je ena izmed nove-j{ih najstni{kih atrakcij, ki ima že tri svetovne uspe{nice: All or Nothing, Liquid Dreams in We Fix Together. Kvartet izvaja novo kičasto ljubezensko popevko LOVE SHOULD BE A CRIME (***), ki glasbeno pripada čistemu srednje hitremu popu. Britanska skupina UB40 ima že več kot 50 uspe{nic, največja pa nosi naslov Can't Help Falling in Love With You. Oktet je lani izdal novi album Cover up in mali hit Since I Met You Lady. Vrhunski glasbeniki so za novi single izbrali pesem COVER UP (***), v kateri prevladuje fini ali prijeten moderni regi ritem. *** Ameri{ka disco pevka SHANNON je bila izredno popularna s hitom Let the Music Play, ki sta ga producirala asa Mark Liggett in Chris Barbosa. V tem tednu pa je iz{el remiks klasike LET THE MUSIC PLAY2002 (****), ki ima novo klaviatursko osnovno linijo in je zelo atraktiven house komad. *** Glasbena produkcija je nezaustavljiva, saj se vsak teden pojavi na kupe novih plo{~. Posebej izstopa plesna glasbena produkcija, ki nam je tokrat prinesla novo studijsko skupino 4 CLUBBERS in novo, a slabo trance priredbo hita Roberta Milesa z naslovom CHILDREN (**). *** Nem{ka skupina DIE TOTEN HOSEN nas je pred leti zabavala s hitom 10 Kleine Jagermaister. Kvintet tudi v novi skladbi KEIN ALKOHOL (***) igra na karto humoristi~nega ter delno celo idiotskega besedila in na dokaj melodi~ni rock godbi. Ameri{ki band STAIND je pri{el na glasbeno sceno s pomočjo Freda Dursta iz skupine Limp Biz-kit. Kvintet je uspel s skladbo It's Been Awhile, ki ji je sledila {e uspe-{na skladba Outside. Novovalovski band je v novi skladbi FOR YOU (***) uporabil nekaj trsih kitarskih rifov, skladbo pa najdete na njihovem dobrem albumu Break the Cycle. MICK JAGGER je pevec skupine Rolling Stones, ki od časa do časa po-sneme tudi kakSen solo projekt. TAKO je lani izdal odličen album Goddess in the Doorway. Legendarni pevec blesti v novem lahkotnem komadu VISIONS OF PARADISE (*****), ki ima tudi izvirno provokativno ljubezensko besedilo. *** Britanski pevec PETER GABRIEL je bil od leta 1968 do 1975 pevec skupine Genesis. Kot solist ima več kot 30 uspešnic in najboljše boste našli na njegovem kompilacijskem albumu Shaking the Three - Best of. Odličen glasbenik je na novo z akustičnimi instrumenti posnel pesem SOLSBURY HILL (****) za film Vanilla Sky, v katerem igra glavno vlogo Tom Cruise. David Breznik Mladi dopisniki BESEDA NA BESEDO JE KNJIGA Ob dnevu kulture so učenci 2. b razreda OS Breg skupaj z razredničarko Dragico Lon~ari~ pripravili kulturni program za svoje starše. Poimenovali so ga Beseda na besedo je knjiga. Nastopili so vsi učenci, vsak je povedal svojo besedo, ki so jih na koncu sestavili v knjigo. S skupnimi močmi so pripravili dobro uro kulturnega programa. Na koncu pa so k sodelovanju povabili še starše, saj so se z njimi pomerili v kvizu, kjer so za nekaj točk zmagali starši. Zma- pri katerem potrebna res je prava spretnost. Nazadnje se s tlemi snidejo in čakajo, dokler njihove sovrstnice ne pridejo. Le-te pa za njimi rajajo in po nebu prše, pri tem se vesele za roke drže. Urška Sojnovič, 6. a, OS Ivanjkovci SREČANJE S FRANCETOM PREŠERNOM Bil je lep sončen dan in odpravila sem se v mesto. Ko sem tiki naj sodijo politiki!" Ker pa sem radovedne narave, sem ga povprašala tudi o njegovi družini in prijateljih. Zvedela sem, da ima tri otroke in ni poročen, saj ne bo nikoli pozabil svoje Julije, ki je bila njegova velika neuslišana ljubezen. Zunaj se je začelo mračiti in ugotovila sva, da se je najin klepet že precej zavlekel. Zahvalila sem se mu za vročo čokolado in prijetno popoldne ter se od njega poslovila. Na poti domov sem veliko razmišljala o tem, kaj mi je povedal, in ugotovila sem, da je resnično dobrosrčen in prijazen Foto: Simona Krojno Povlico ga staršev je pokazala, kako zelo se trudijo s svojomi šolarčki in da vsak dan spremljajo, kaj se ti učijo. Ravnateljica Darija Radičevič, ki je podprla kulturno prireditev, pa je še enkrat dokazala, kako zelo podpira svoje učence in koliko ji pomeni, da so aktivni na kulturnem področju. Milan Krajnc Pavlica SNEŽINKE V LETU Majhne snežinke, zvezdice bele, po nebu prišle so vesele. Prekrito z njimi je nebo, zopet zdaj pozimi se jih ne brani drevo. Majhne snežinke po nebu rajajo, njihovi plesi dolge minute trajajo. Ta ples je umetnost, se sprehajala po ozkih mestnih ulicah, sem v gneči zagledala moža s črnim klobukom in dolgim plaščem. Približala sem se mu in ga pogledala v oči. Takrat sem bila prepričana, da je to France Prešeren. Pozdravila sem ga. On pa me je prijazno vprašal, kako mi je ime in ali bi se z njim posladkala ob skodelici vroče čokolade. Povedala sem mu, da mi je ime Sanja in da z veseljem sprejmem njegovo povabilo. Prijel me je za roko in skupaj sva odšla v slaščičarno. Ob vroči čokoladi mi je zaupal, da ima strašno domotožje po domači vasi, zato je tudi napisal pesem "O Vrba". Povedal mi je tudi nekaj o svoji mladosti, ki je bila zelo viharna in lahkoverna. Zelo rad ima dekleta, vendar so neusmiljene in mu ljubezni ne vračajo. Vprašala sem ga tudi, kaj meni o politiki. "Politika me ne zanima," mi je na kratko odgovoril. "O poli- the Party Starteà -^^ay it bb - ENYA eťievBr WherevEr - SHAHI 4.1 BEIÍEVB - BHD'SIS 5. Hey Baby-ND DOUBT sss □meshing Stupid - ROBBIE williamk& / NICOLE KIDMAN -9rOnB Sera Sera - HERMES HOUSE BAp 'b. Overpretected - BRITNEY SPEARS a^riness-of Heart - LENNY KHAMTZ. k. Hera - ENRIQUE IGLESI Vsakť? 5o\:>eA.o m