PoStnlna plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V SObOtO, dne 20. aVSUSta 1927 St. 186. Posamezna številka 2Db Naročnina ^^^ A __ Ceneoglasor - SLO VENEC za državo SHS mali oglasi po 130 la Z D.veCfl oglasi mesečno 20 Din la^M BB MB jBHf M JUSiHM tfVHk M MHBM HH nad 45mm vlUne polletno 120 Din ^Pfflgl^ jBBff Mgf Mttžg BMM M MŽ9K g ^t^^^M HBgm KOM po Din 230. veliki po 3 ln 4 Din, V uiednlikem delu celoleino 240 Din za inozemstvo __ - __ ,-,.— ---- __ _ .,._..,, _ „„ mesečno 35 Din J^^^^^D ^flTll vrstica po 10 nn nedeljska izdala - M ^ ^ Mn^^MV o Pn veC>em HSS S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« S5SS58 Uredništvo /e u Kopitarjevi ulici št. 6 III Rokopisi se ne vračalo. nelranHlrana pisma se ne spre/ema/o ^ Uredništva telefon št. 2050. upravnlštva št. 2328 Političen lis/ sa slovenski narodi Uprava le vKopltarfevl ul.št.e - Celcoval -- - lana štev. 10.650 ln 10.34» račun: C/ubl/ ia lnserate. Šaralevošt. 7363, Zagreb št. 39.011. Vraga ln liunaf št. 24.797 Na provokacije. Glasilo, katero si g. italijanski ministrski predsednik navadno izbira, kadar hoče vreči v svet kakšno svojo idejo, je objavilo te dni članek, ki more globoko vznevoljiti ne samo našo državo, ampak ves svet, v kolikor je in-teresiran na mirnem razvoju povojnih razmer. V času, ko skušajo Madjari po znanem lordu Rothermeru delati razpoloženje za popravo madjarsko-čeških meja, se je »Popolo d'Italia« spomnil, da »milijon Albancev živi pod srbskim imperializmom« in da meje njihove države kriče za primerno korekturo pred vsem kulturnim svetom. To neodgovorno pisanje, ki jarko razodeva mentaliteto sedanjega režima v Italiji nasproti nam, zasluži primeren odgovor, da ne bo vodja Italije mislil, da si sme njegovo časopisje dovoliti napram naši državi vse, kar se mu zljubi. Italija je kot članica velike antante so-podpisala mirovne pogodbe, ki urejajo teritorialne meje po svetovni vojni prizadetih držav in je zato moralno obvezana, da to po njej soustvarjeno stanje čuva tako v lastnem interesu kakor v interesu splošnega miru. Kajti jasno je, da se zmaje tudi podlaga, na kateri je ustvarjeno sedanje teritorialno stanje Italije, ako se načne vprašanje revizije mirovnih pogodb. Če misli Italija spraviti v diskusijo meje med Albanijo in Jugoslavijo, bo Jugoslaviji kaj lahko prepričati forum evropskih narodov, oziroma velikih sil, da je veli-kobolj aktualno začeti razpravo o mejah med njo in Italijo, ki gotovo neprimerno bolj kričijo po korekturi nego meje albanske republike. Saj živi pod Italijo nad pol milijona Jugoslovanov, ki so zgolj po pravici močnejšega prišli proti svoji volji pod njeno oblast v zasmeh načelu samoopredelitve narodov, za katero so šle države velike antante v boj. To tembolj »kriči za popravo pred vsem kulturnim svetom«; ker se je s tem prizadela ekla-tantna krivica narodu, oziroma državi, ki se je za vzpostavo pravice borila na strani velikih sil antante. Velika predrznost — milo rečeno — je tedaj, če se oficijelno glasilo edinovla-dajoče fašistovske stranke sklicuje na principe, na katere se Italija sama ni niti naj-menj ozirala, ko se je ustvarjalo njeno sedanje teritorijalno stanje, ki ji daje v resnici položaj, kakršen ji ne gre. Zato ne bo težko pred Evropo dokazati, da je velikobolj opravičeno govoriti o italijanskem imperializmu, ki tlači toliko kulturno na najvišji stopnji stoječih Jugoslovanov, katere je oropala vseh, pod drugimi režimi v stoletni borbi priborjenih narodnih pravic. Italija se bo lahko prepričala, da bo v tem slučaju moralna zmaga pred vsem svetom na strani Jugoslavije, in če je glasilo ki ga urejuje brat g. Mussolinija, hotelo doseči, da se Evropa začenja baviti s problemi, ki »kriče po rešitvi pred vsem kulturnim svetom«, si je izbralo najboljšo pot, da se otvori mednarodna diskusija o barbarskih metodah fašizma napram Slovanom v Italiji in, če treba, tudi o politiki g. Mussolinija napram visokokulturnemu avtolitonskemu nemškemu življu v južnem Tirolu. Saj skrbijo zadnje čase izvrševalci ducejeve politike v Primorju, prefekti puljski, tržaški in goriški, dovolj zato, da se predloži svetu potreben ma-terijal ,ki bo neizpodbitno dokazal, kako današnjega režima v Italiji, »zibelki svobode«, ni sram zatirati zasebna slovanska izobraževalna društva, potem ko je uničil slovansko šolstvo, deželno in občinsko samoupravo in vsako sled slovanstva v javnem življenju. Gospod Arnaldo Mussolini naj v svojem glasilu le svobodno izziva, nam je le prav, če izzove z svojimi nesramnimi izbruhi tisti odmev, ki bi ga brezčloveška nasilja fašizma v izobraženem svetu že davno morala! Italja išče pod g. Mussolinijem očividno prilike, da izzove z nami konflikt. Toda Jugoslavija se po prostaškili napadih kakega »Po-pola« ne bo dala spraviti iz ravnotežja. Mi ee zavedamo, da je ves kulturni svet z nami in da se mirno lahko zanašamo tako na svojo moč kakor na prijatelje, ki so pomagali k stavbi naše narodne in državne svobode. Dočim gledamo s polno upravičenostjo mirno na nadaljno utrditev naše države, vidimo v izbruhih f;.šistovskega italijanskega časopisja na našo adreso samo znak notranje slabosti vladajočega režima v Italiji. Voditelj usode italijanskega narcda naj bo prepričan, da Jugoslavija popolnoma mirno opazuje ta razvoj in da le obžaluje italijanski narod, ki ga tira vrtoglava politika fašizma na rob brez-dna. Gotovo je, da bo danes vsak, kdor namenoma skuša rušiti mir, ki ga je svet za dolgo dobo let toliko potreben, postal sam žalostna žrtev svojega brezumja. Predsednik vlade v Liubliani. DOLG SESTANEK Z DR. KOROŠCEM. — SESTANEK Z VODITELJI SLOVENSKIH RADIKALOV. — VELIKA ŽUPANA PRI G. VUKICEVIČU. - NAVODILA PREDSEDNIKA VLADE PROTI VSAKEMU VOLIVNEMU TERORJU. r Bled, 19. avgusta. (Izv.) Predsednik vlade Velja Vukičevič je bil danes gost kralja, ki je njemu na čast priredil lov. l^ovu so prisostvovali kralj Aleksander, bivši grški kralj Jurij, predsednik vlade Vukičevič in ntajor Pogačnik. Po uspelem lovu sta bila predsednik vlade in vojni minister skupaj na kosilu. Zvečer sta skupaj odpotovala v Belgrad. Kakor smo zvedeli, bo predsednik vlade že jutri zvečer odpotoval iz Belgrada v Liko, kjer bo imel več shodov, da tam prebivalstvu pojasni škodljivost Pribičevičeve politike. r Ljubljana, 19. avg. (Izv.) Z Bleda je prispel v Ljubljano predsednik vlade Velja Vukičevič. Na kolodvoru so predsednika vlade in vojnega ministra sprejeli general Ka-lafatovič, veliki župan dr. Vodopivec, predsednik oblastne skupščine dr. Natlačen. V Ljubljani je imel predsednik vlade dolg sestanek z načelnikom SLS dr. Antonom Korošcem. Poleg tega se je predsednik vlade sestal z voditelji slovenskih radikalov, ki so dobili pri tej priliki potrebna navodila za nastop v volivni agitaciji in zadržanje pri volitvah samih s posebnim ozirom na dejstvo, da je bila radikalna lista v ljubljanski oblasti razveljavljena. Dejstvo, da je bila radikalna lista v ljubljanski oblasti razveljavljena, se v nekaterih krogih smatra kot sporazum med dr. Žerjavom in dr. S a j o v i c e m. Z ozi- rom na to je dobil dr. Sajovic »posebna navodila«. r Ljubljana, 19. avg. (Izv.) Po sestanku z dr. Korošcem in slovenskimi radikali je predsednik vlade pozval k sebi oba slovenska velika župana na referat. V lo svrho se je iz Maribora pripeljal v Ljubljano mariborski veliki župan dr. Schaubach. Oba velika župana sta poročala ministrskemu predsedniku o vseh zadevali. Poudariti je treba, da povsem soglašata v mišljenju, da so volitve tokrat v Sloveniji povsem svobodne. Teror, ki so ga skušali vprizarjati radičevci z znano okrožnico, kakor tudi teror, ki so ga hoteli vprizoriti znane teroristične organizacije, je bil kmalu udu-šen. V kolikor je prišlo na nekaterih mestih to teroriziranje do izraza, jo dal predsednik vlade in notranji minister Velja Vukičevič obema velikima županoma natančna navodila, da so krivci pokličejo na odgovor in da okusijo vso moč zakona. r Ljubljana, 19. avg. (Izv.) Dejstvo je, da ni v Sloveniji o terorju kot takem, kot je bil pod zloglasnim Pribičevič-Žerjavovim režimom, niti govora. Državne oblasti puščajo v vsakem oziru vsem državljanom popolno svobodo udejstvovanja v političnem življenju. Želeti je samo, da bi takšna votivna svoboda vladala po celi državi, da bi končno vendarle prišla ljudska volja do prave veljave. Terorizem radicevskih band. Ljubuški, 19. avg. (Izv.) Snoči so vodje tukajšnje radičevske krajevne organizacije napadli hišo odličnega pristaša ljudske stranke v vasi Radešiči. Več oseb so radičevski razgrajači težko ranili. Radičevci vrše strašen teror nad pristaši IIPS. Vodstvo HPS se je nujno obrnilo na dr. Korošca in ministrskega predsednika Vukičeviča, da izposlujeta svobodo volitev in volivnih priprav. Ta brzojav znova potrjuje naše dosedanje vesti, da so radičevci začeli s silo in terorjem nastopati proti volivcem, ki jih zapuščajo. Veliki propovednik svobode, miru in kmetovske sloge je padel tako nizko, da v obrambo svojih mandatov mora uporabljati iste metode, kakor se jih je proti njemu posluževala pred zadnjimi volitvami SDS in Or-juna. To je pač znamenje najhujše dekadence in pa degeneracije radičevskega gibanja sploh. Kinetskemu narodu se vsako nasilje studi in bande, ki jih radičevci pošiljajo v volivni ogenj, bodo zakurile radičevsko kulo samo in ne bo dolgo, ko bomo imeli pogorišče. Poročali smo že, da so radičevci organi- zirali posebne volivne bande, ki imajo nalogo, da s kamenjem, koli in dejanskimi napadi onemogočijo zborovanja drugih strank. Posebno je ta terorizem naperjen proti hrvatski pučki stranki. V Križevljanih so radičevci dejansko napadli dr. Šimraka in kmeta Bosančiča, ki sta prišla na zaupni sestanek svojih somišljenikov. Razvil se je polurni pretep, v katerem so se radičevci poslužili kamenja in kolov, pa so končno morali s pobitimi nosovi bežati, ker jih je množica volivcev ljudske stranke le iztisnila in pregnala z zborovalnega prostora. Pozivamo oblast, da zavaruje volivno svobodo tudi proti napadom od spodaj! Radičevski teror se jo na Hrvatskem tako razpa-sel, da so potrebni takojšnji in najodločnojši ukrepi proti vsem kalilcev miru. Treba je, da oblasti store vse, da radičevci ne bodo svojih terorističnih poizkusov nadaljevali in stopnjevali, čim bliže je dan volitev. Kajli dognano je, da so ta nasilja sistematično pripravljena in organizirana ter je zanje vodstvo radičevske stranke v polni meri odgovorno. Sacco m Vanzetti bosta usmrčena. v Nevvvork, 19. avg. (Izv.) Danes ob 9 je bila objavljenia razsodba vrhovnega sodišča države Massacliussets. Na petih s strojem pisanih straneh so podani argumenti za odklonitev pritožb zagovornikov Saccoja in Vanzettija. Sodišče je odklonilo ugovor glede ne-pristranosti sodnika Theyerja. Sicer so odvetniki obeh Italijanov vložili nov ugovor, toda ta pritožba nima praktičnega pomena in fantastično je mnenje, da se bo spet odgodila izvršitev obsodbe. v Newyork, 19. avgusta. (Izv.) Jutri pride sem na parniku »Aquitania« sestra Vanzettija in se bo takoj udeležila demonstracije ne\vyorškega delavstva v prilog obema obsojencema. v Newyork, 19. avg. (Izv.) Izvršitev obsodbe Saccoja in Vanzettija se izvrši v noči od ponedeljka na torek. v Pariz, 19. avg. (Izv.) Odklonitev pritožbe odvetnikov je povzročila v širokih masah veliko konsternacijo. Policija pričakuje radi tega novih demonstracij. v Newyork, 18. avg. (Izv.) Sacco je odločitev vrhovnega sodišča sprejel mirno, Vanzetti pa je zbesnel, pri čemer so se zopet pojavili znaki duševne zmedenosti. Oba obsojenca so že prepeljali v celico smrtne hiše. Vanzettijeva sestra, ki je danes dospela v Ne\vyork, je takoj odpotovala dalje v Boston. Jutri bo obiskala brata v smrtni hiši in pri guvernerju Fullerju prosila za avdijenco, da bi ga prosila za pomiloščenje. v Newyork, 18. avg. (Izv.) Zadnje upanje zagovornikov je to, da se obrnejo na vrhovno sodišče Združenih držav, katero pa radi sodnih počitnic sedaj ne zaseda. Zagovorniki hočejo vložiti primeren predlog in potem pri sodniku Taylerju, pri guvernerju Fullerju ali pri vrhovnem sodišču zahtevati, da se smrtna kazen še dalje odgodi. v Pariz, 18. avg. (Izv.) Pariški komite za rešitev Sacca in Vanzettija je pariškim listom poslal obvestilo, v katerem pravi, da navzlic odločitvi vrhovnega sodišča še ni vse izgubljeno. V vsej Franciji se mora zbuditi javno mnenje, da se izsili rešitev obeh nesrečnikov. Amerika bi se z usmrtitvijo obeh obsojencev za večno onečastila pred človeštvom. Slovaki In akcija Rothermera. v Praga, 19. avg. (Izv.) Tudi tukajšnji politični krogi živahno komentirajo gibanje Slovakov proti akciji lorda Rothermera. Slovaški zastopniki v praški vladi zahtevajo, da se ukrene vse potrebno v obrambo Slovaške in da se v ta namen zgrade na meji trdnjave. To idejo zlasti zastopa Hlinka. v Budimpešta, 19. avg. (Izv.) Budimpe-štanski občinski svet je po zunanjem ministru poslal Rotlntrmeru v znak priznanja za njegova prizadevanja za madjarske zadeve zlato pero. Jutri na Brezje! V strnjenih, strumnih falangah, tovariši, v nedeljo na Gorenjsko, kjer ajda zori! Naša stara pravda še ni dognana; dobršen del naše zemlje, ki nam jo je dal Bog in naši predniki, ječi pd tujim robstvom in doma pri nas se obupno bore naši pohabljeni vojni tovariši za svoje pravice. Dognati jo moramo ne s potoki dragocene človeške krvi, temveč s čebelično pridnostjo, jekleno vztrajnostjo in neomahljivo voljo. Zato na Brezje, da se spet okrepimo, poživimo! Služba božja pod milim nebom je dovoljena; vrli tovariši železničarji od Sloge nam zaigrajo, kot oni znajo, pevci pa nam spet razvesele dušo in srce. V bratski slogi nam poteče dan ljubezni in slovenske zvestobe. Polovična vožnja velja od 19.—23. avgusta. Izkaznice se dobe na Brezjah. Najhujše poletje je minilo, najnujnejše delo na polju tudi, zato: »jaz pa pojdem na Gorenjsko«! Da zarje vidove zagore nad združenimi, svobodnimi rodovi Jugoslavije od Gospesvete do Carigrada, tovariši, v to pomozi tudi dan 21. avgusta! Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani. Zasedanje Društva narodov. a Ženeva, 19. avg. Letošnje zasedanje Društva narodov se prične 5. septembra. — Prva posvetovanja pa se prično s 1. septembrom. Na dnevnem redu so sledečr. vprašanja: Predlogi gospodarske konference, razširitev in preosnova gospodarske organizacije D. N., poročila časopisja, prometne konference, konference o pomoči po katastrofah oškodovanim. Ponovno prideta na dnevni red gdansko vprašanje in madjarsko-romunski spor. Plenum bo izvolil tri nove svetnike. Potem je cela vrsta upravnih vprašanj, kakor tudi gospodarskih. a Dunaj, 19. avg. Zvezni predsednik dr. Seipel se bo pričetkom septembra podal na zasedanje D. N. v Ženevo. a Bukarešt, 19. avg. Finančni minister Bratianu se nahaja v francoskem kopališču Roya, odkoder se bo v kratkem podal v Pariz, odtam pa v Ženevo, kjer se bo sestal z nem-škim zunanjim ministrom Stresemannom, Predmet njunih razgovorov bo vprašanje ureditve izdaje nemškega denarja v Romuniji med svetovno vojno. Razširjenje češke vladne koalicije. v Praga, 19. avg. (Izv.) »Lidove Noviny« poročajo iz Karlovih Varov, da je v kratkem pričakovati razširjenja vladne koalicije. Kakor vse kaže, bodo narodni socialisti vstopili v vlado meseca novembra tekočega leta. Držanje češkoslovaških socialnih demokratov je neodločeno, vendar računajo politični krogi, da bodo oni stopili v vlado spomladi prihodnjega leta. Narodni demokrati pa hočejo imeti v vladi za trgovinskega ministra Ma-touška, kar bo pa težko sprejeto. Ali je Zagorski v Parizu? Varšava, 19. avg. Varšavski listi vedo poročati, da so preiskovalna oblastva ugotovila bivališče ubeglega generala Zagorskija. Zagorski naj bi se nahajal v Parizu pod imenom Poplavvskij. »Gazelta Poranna Warszaw-ska« doznava, da se bodo njegovi spomini iz svetovne vojne, ki vsebujejo i odkritja o delavnosti poljskih politikov med svetovno vojno, objavili v mnogih inozemskih jezikih. Italija in nemško-francoska trgovinska pogodba. v Rim, 18. avgusta. (Izv.) Odkrito se pri. znava, da nemško-francoska trgovinska pogodba zanima Italijo v dveh ozirih. Vsekakor bo lokarnska politika s tem pridobila ojače-nje, sporazum pa se bo bistveno olajšal. V gospodarskem pogledu se Italija boji hujše konkurence in s tem zmanjšane možnosti prodaje, posebno za italijanske agrarne produkte na nemškem trgu. Dalje računajo z možnostjo, da bi Francija in Nemčija prej ali slej utegnili znižati svoje carinske postavke. Ta okol-nost pa se z ozirom na klavzulo o največjih ugodnostih ne smatra za resno. v Atene, 19. avg. (Izv.) Zunanji minister Mihalokopulos je brzojavno obvestil francosko vlado, da je imenovan za grškega poslanika v Parizu Politis. Dr. A. Gosar: Gospodarska kriza ln parlament. V sedanji volivni borbi se veliko govori o gospodarskih ali bolj točno o gospodarsko-politienih nalogah našega bodočega parlamenta. Časnikarska želja po senzacijah je kajpak speljala razpravo o tem kaj kmalu na čisto politično polje ter jc potisnila v ospredje vprašanje gosposke zbornice in revizije ustave. Vendar jc bilo lo le za trenutek tako in danes se morda že lahko zopet povrnemo k stvarni razpravi o lem vprašanju. Da je treba na polju naše gospodarske politike zares nekaj izdatnega ukreniti, to jc jasno. Gospodarsko vprašanje, vprašanje pametne in res smotrene gospodarske in socialne politike je za nas življenjsko vprašanje. Gotovo pa je tudi, da nimamo v našem državnem življenju, kakor je sedaj organizirano, nobenega organa, kateremu bi mogli z uspehom poveriti vodstvo naše gospodarske politike. Parlament, kakršnega pri nas imamo, je čisto politična ustanova ter ni in vobče ne more biti kos mnogobrojnim gospodarskim in socialnopolitičnim nalogam naše dobe. — (Kdor je prečital mojo razpravo »Kriza moderne demokracije« v letošnjem »Času« št. 3, bo to lahko razumel ter mi bo gotovo tudi pritrdil.) Zato opažamo v naši državi sicer mnogo intenzivnega političnega življenja in delovanja, pa malo ali skoraj nič prave, resnične gospodarske in socialne politike. Vprašanje jc torej, kaj storiti? SLS je v svojem ustavnem predlogu o ustanovitvi posebne socialno-ekonomske zbornice, ki naj bi bila politični zbornici koordinirana, to se pravi njej enakopravna, razvila načrt temeljite, prav do korenin demokratičnega parlamentarizma segajoče in vsem najrazličnejšim potrebam modernega socialnega življenja ustrezajoče reforme. Teoretično je s tem predlogom problem modernega demokratičnega parlamentarizma tako temeljito rešen, da si o njem pač ni treba mnogo več beliti glave. Tega ne morejo danes nič več zanikati niti naši najizrazitejši nasprotniki. Toda za uresničenje tega našega načrta je potrebna izprememba ustave. Na to pa trenutno in tudi ne v doglednem času skoraj ni misliti. Zato pomeni naš načrt posebne socialno-ekonomske zbornice le idejo, ki se bo mogla šele s časom uveljaviti. Ustava predvideva za »izdelavo socialne in gospodarske zakonodaje« poseben gospodarski svet, ki pa bi bil le nekak posvetovalen organ parlamenta in vlade. Pridobitni krogi v državi se seveda zelo zavzemajo, da bi se gospodarski svet čimprej ustanovil. Ker pa se ti krogi tudi dobro zavedajo, da bi gospodarski svet, ki bi imel zgolj le posvetovalno pravico, le malo koristil, zahtevajo, naj bi bila vlada in parlament v gospodarskih stvareh vezana na sklepe gospodarskega sveta. Ta misel se utegne zdeti, vsaj na prvi pogled, marsikomu simpatična in modra, čeprav je v resnici precej naivna. iZakaj dveh gospodov tudi v državi ne more biti. Ali odločuje v gospodarskih in soc. vprašanjih parlament ali pa gospodarski svet, ali pa oba skupaj kot celota. (Prim. naš predlog o dveh zbornicah, ki tvorita šele obe skupaj parlament, to je tisti organ, ki v slučaju nesoglasja med njimi končnoveljavno odloča.) Nemogoče pa si je misliti parlament, ki bi nosil pred ljudstvom odgovornost, obenem pa bi bil navezan na sklepe gospodarskega sveta. Sicer pa bi bila tudi za izvedbo tega načrta potrebna revizija ustave. To se pravi, da je tudi ta zahteva brez ozira na svojo teoretično nepopolnost za enkrat praktično brez pomena. Preostaja nam torej še gospodarski svet, kakor ga predvideva ustava. Od tegii pa si, kot že rečeno, pač ne moremo mnogo obetati. Zlasti je izključen o tem vsak dvom v današnjih razmerah, ko nima niti parlament s svojimi odbori tiste veljave, ki bi mu po ustavi pristojala. Če se razne vlade pri nas tolikrat ne menijo niti za sklepe parlamenta in njegovih odborov, tedaj bi se pač še mnogo manj ozirale na predloge in zahteve gospodarskega sveta. Kljub temu pa se ne da tajiti, da bi tudi glas gospodarskega sveta, ki bi končno vendarle veljal za nekakega predstavitelja gospodarskih krogov v državi, vsaj nekaj izdal. Zato se razume samo ob sebi, da moramo vztrajati na lem naj se gospodarski svet čimprej ustanovi. Toda to ni nikakor edino in najvažnejše, kar moremo storiti za to, da zadobijo aktualna in važna gospodarska vprašanja v našem političnem življenju mesto, ki jim gre. Nasprotno, tudi brez revizije ustave, z enostavno izpremembo skupščinskega poslovnika bi se dala izvesti reforma, ki bi po svojih koristnih posledicah prav nič ne zaostajala za vplivom in važnostjo gospodarskega sveta. V mislih imam tu, naj bi se ustanovil v parlamentu za gospodarska in socialno-politična vprašanja poseben socialno-ekonomski odbor, kakor imamo n. pr. za finančna vprašanja finančni odbor. Sedaj jc položaj v parlamentu namreč takle: Finančni odbor oziroma njegovi člani namreč nikakor ne morejo vsemu kaj. Tudi sc fiskalni interesi, ki jih mora imeti finančni odbor v prvi vrsti pred očmi (uravnoteženje proračuna), mnogokrat ne krijejo z gospodar- sko in socialnopolitičnimi interesi države. Često si to dvoje vsaj navidezno in trenutno naravnost nasprotuje. Posledica jc, da prevladujejo v finančnem odboru skoraj redno fiskalni vidiki. Za razne gospodarsko- in socialno-poli-tične zakone se volijo sedaj v parlamentu vedno posebni odbori. Posledica je pomanjkanje kontinuitete in s tem vsake zares smotrene gospodarske in socialne politike. Tudi zadobi vsako, še tako važno gospodarsko ali socialno vprašanje v takem ad hoc, to je od vsega začetka predvsem pod političnimi vidiki sestavljenem odboru pretežno, če ne izključno političen značaj. Stvarni gospodarski in socialni politični vidiki pa stopijo popolnoma v ozadje.' (Primerjaj n. pr. zakon o poljedelskem kreditu!) V stalnem odboru bi sc to brez dvorna polagoma in deloma izboljšalo. Tudi so danes poslanci, ki se razumejo na gospodarska in socialna vprašanja, v parlamentu le redka prikazen, enostavno zato, ker jih stranke odnosno parlamentarni klubi izrazito niti ne potrebuje/; Zato imajo v parlamentu ogromno večino čisto politične osebnosti. Če ima p.v umentarni klub par strokovnjakov, ki jih lahko pqšlje v zakonodajni in pa v finančni odbor, je danes pri nas s tem pravzaprav že vse v redu. Če bi se pa volil v parlamentu še poseben stalen socialnoekonomski odbor, bi bile stranko primorane postaviti na sigurna mesta tudi take kandidate, ki bi ji služili v prvi vrsti kot člani tega odbora. To bi brez dvoma dobro vplivalo na kvalifikacijo parlamenta za reševanje gospodarskih in socialnopolitičnih vprašanj. Finančni odbor bi se lahko v tem slučaju omejil predvsem le na finančna vprašanja, kar bi brez dvoma pripomoglo k temu, da bi se tudi ta vprašanja mnogo bolj vestno in stvarno obravnavala. Šli bi pa lahko še dalje. Nobenega razloga n. pr. ne vidim, zakaj ne bi ministri v socialnoekonomskem odboru odgovarjali tudi na gospodarsko- in socialno-politična vprašanja in interpelacije poslancev. Vse to naravno le s pristankom dotičnega poslanca. S tem bi bilo namreč omogočeno, da bi taki odgovori tudi v resnici prišli na vrsto, kar se danes navadno ne dogaja. Mislim tudi, da ne bi bilo napačno določili, da morajo ministri gospodarskih resorov na določeno dobo poročati socialnoekonomskemu odboru o politiki, ki jo izvajajo vsak v svojem resoru. Na ta način bi se ustvaril tisli kontakt med vlado in parlamentom, ki ga danes najbolj pogrešamo. Pomanjkanje tega kontakta je glavni vzrok, da vlade delajo, kar hočejo in da za svoje delo stvarno največkrat nikomur ne odgovarjajo. Naj pripomnim še to: Svoj čas sem na konferenci z voditelji Demokratske zajednice prvič sprožil to idejo ter so jo vsi z odobravanjem' sprejeli. Zlasti jo je simpatično pozdravil sedanji zunanji minister dr. Voja Marinkovič. Pozneje sem isto misel ponovil v naši vladi, ki jo je tudi sprejela ter jo celo prevzela v svoj znani delovni program. Iz teh dejstev sklepamo, da ne bi bilo nobenih posebnih težav ta načrt tudi uresničiti. S to reformo našega parlamentarizma, ki bi se omejevala zgolj na izpremembo skupščinskega poslovnika, bi stvarno storili znaten korak k onemu, kar je Slovenska ljudska stranka hotela doseči v idealni obliki s svojim predlogom o dveh koordiniranih zbornicah. nih. Kljub krvavemu terorju se ni posrečilo radičevceni razbiti shoda, ki je potekel do konca iu zaključil s prisego mirnih aboroval-eev: Proč od Radiča, ki je posegel v onemoglosti ne po mirotvorni, ampak batiuaški re- publiki! Kandidat dr. Šimrak bo znal po voh litvah zaupati javnosti marsikatero, kako so se izkazali radičevci ravno pri teh volitvah na mnogih krajih za hujše teroriste nego so bili pod P. P. režimom Pribičevičevi orjunaši, Zakaj gre. Ker se je posrečilo z raznimi intrigami SDS preprečiti samostojno uradniško listo, stoji javni uslužbenec pred vprašunjem, kako naj voli. Mnogo je tovarišev, ki sploh ne marajo na volišče. Taki se meni zde kakor užaljeni Španec, tako zadržanje ni pravilno. Človek, ki ne gre na volišče, se izloči iz parlamentarne družbe. Ta izgubi pravico do kritike in presojanja dnevnih političnih vprašanj. Tak nima pravice zahtevati kaj od parlamenta, ker mu je itak vseeno, kako gre državna politika. Mož je izpustil voz na strmini in nima pravice javkati, če se mu razbije. Pasivna rezistenca v tem pogledu je najslabša vizitka javnega nameščenca pri političnih strankah. Zato je dolžnost vsakega državljana, da gre na volišče. Koga bo volil javni nameščenec? Javni nameščenci se hvalimo, da smo cvet naroda, Dosedaj smo se trkali na prsa in trdili, da smo napredni. Vsa naša naprednost obstoja pa v tem, da slepo ponavljamo jutrovske fraze in se nam silno imenitno zdi, da smo napredni. Mislim, da ni bolj bedaste fraze in da tudi ni bolj bedastega prepričanja, kakor je to o naši naprednosti. V čem tiči ta naprednost? V tem, da slepo in neumno drvimo za ljudmi, ki so se z vsem svojim delovanjem in mišljenjem postavili v diametralno nasprotje z interesi naroda, o katerem ne more nihče več trditi, da je nazadnjaški. Poglejmo samo cveloče zadruge, hranilnice, posojilnice, kon/.ume, prosvetno gibanje med narodom, ki se ne omejuje več samo na plehke igre, vse to je živo v narodu in nas je to gibanje potisnilo v stran, ker smo bili »napredni«. Ta naprednosti nas je potisnila na nivo vaških oštirjev in mešetarjev in če hočemo eksistirati v naši napredni družbi, moramo pač misliti s tem slojem. Narod nam pravi »škric«, ker j nismo njegovi, ker smo mu tuji, četudi imamo ' morda še brata ali sestro, kj gre mimo nas in preko nas na red dnevne politike. Ves narod ve, zakaj gre, samo mi javni uslužbenci, ; njegovi izločeni sinovi tega ne vemo. Ves narod ve, da tisti, ki mu je izglasoval ustavo tako, kakršna je, ni glasoval po ■ njegovi želji. Le javni uslužbenec, ki ga centralistični bič prav posebno tepe, ta tega ne 1 razume in voli še zmerom kliko, ki je v kri-i tičnem momentu za Judežev groš oblasti svoj ! narod izdala. Ves narod ve, da bi bila po programu SLS javna uprava združenu s samoupravo, da bi ne bilo treba za vsako tipknrico ministrskega dekreta, da bi se nam bila vojna leta drugače štela, da bi bili naši prejemki drugačni — glej prejemke uslužbencev slovenskih samoupravnih teles! — ves narod to ve, samo javni uslužbenec tega no ve in voli kli-ko, ki jo to onemogočila in jo voli radi toga, kor je »napreden«. Ves narod ve, da ni tisti kriv, ki išče ugrabljenega konja in ga vzeti ne more, ampak tisti, ki je konja pomagal ukrasti, samo javni uslužbenec tega ne ve in1 voli po svoji »naprednosti«. Ves narod ve, da ni protidržaven, da Je državotvoren, ker razume, da mu gre spričo prijaznih sosedov za zemljo, samo javni uslužbenec tega ni vedel in je tulil za kliko, ki. ji "je šlo le za oblast in denuncijanstvo in klečeplazenje, da je njegov narod protidržaven. Vse to iz gole naprednosti. Zakaj gre pri teh volitvah? Pri teh volitvah gre zato, kdo bo tolmačil v parlamentu mišljenja slovenske inteligence? Ali naj ga tolmačijo gg. dr. Kramer, dr. Žerjav ali dr. Pivko? Kaj so ti gospodje storili tekom osmih let za sloves slovenskega imena? Ali so to voditelji naroda? Od ustave dalje zasledujemo, kako zdravi narodov organizem izloča vse tuje ,kar se je ob vr.venju, vrenju in kipenju prevratnih dni vrinilo vanj. In pri toin vrenju in kipenju je ostal in se uveljavlja vedno bolj kot voditelj naroda dr. Korošec. Narod mu zaupa instinktivno kot more samo priroden, nepokvarjen narod — le slovenska inteligenca stoji ob strani. Postavimo si vprašanje, koga si slovenski inteligent želj po sposobnostih, < osojbi, delu in široki izobrazbi aa voditelja: (lr. žerjava ali dr. Korošca. Mislim, da odgovor na vse to, kar je slovenski narod pretrpel zadnjih osem let, kar je doživel od SDSarske klike, ni težak. To je vprašanje, ki si ga mora staviti vsak slovenski inteligent, kj si je kljub svoji »naprednosti« želel iu si želi spremembe v slovenskih razmerah. Kdo bodi voditelj slovenskega naroda? Mi vemo, kaj bo rekla velika narodova večina. Ali se bo javni nameščenec tudi to-pot postavil proti tej ljudski sodbi? Napredni uradnik. Vodice. Shod SLS bo ža občino Vodice v nedeljo '28. avg. ob 3. uri pop. v veliki dvorani Doma. V okraju Gornji grad so se vršili li. in 15. avgusta štirje dobro obiskani shodi SLS v Goni jem gradu, Sv. Frančišku, Lučah in v Solčavi. Na vseh zborovanjih je poročal g. poslanec Pušenjak o delu poslancev Jtl-goslov. kluba in o delu za bodočnost. Zborovalci so sledili pozorno izvajanjem govornika in odobrili delo v prid ljudstva. Po shodih so se razpravljale razne krajevne zadeve, volivci so izražali svoje želje in zahteve. V gornjegrajskem okrožju bo dobila SLS kakor pri vseh dosedanjih volitvah tudi pri teh tri četrtine vseh oddanih glasov. Volivrsi teror radlčevcev. Radičevci se vedno pritožujejo po časopisju o nasilju, katerega morajo trpeti njihovi pristaši. Vukičevič kot notranji minister je izjavil že parkrat, da se ravno radičevci nikakor ne smejo pritoževati radi terorja, katerega vršijo sami. Kako mirotvoruo znajo nastopiti Radičevi zaslepljenci, naj nam služi zgled iz župnije Križovljani, ki je soseda naše štajerske fare Zavrč ob hrvatsko-štajer-ski meji. V Križovljanih sta zborovala zadnji praznik koj pri cerkvi za ograjenim prostorom ugledna pučkaša> dr. Janko Šimrak in še en kmeteki kandidat. Radičevci so hoteli shod preprečiti in onemogočiti za vsako ceno. Ko ni šlo z medklici in ugovori, so enostavno navalili na nijrne zborovalce s kamenjem. Kot toča na gosto se je usjpalo kamenje po pučkaSih, od katerih je bilo več lažje ranje- ICaSdrmina In ljubljanska mestna občina. Ker uganja »Slovenski Narock v svojih člankih zoper predstavnike SLS kljub pojasnitvi v Slovencu še nadalje politično demagogijo z edinim namenom škodovati ugledu SLS, v prvi vrsti ugledu poslanca in kandidata g. ministra na razpoloženju dr. Korošca ter bivšega ministra za gradbe g. ing. S e r n e c a , smo se obrnili v zadevi kaldrminskega fonda na strokovno informirane kroge in dobili od njih sledečo izjavo: Po zakon uo kaldrnvini z dne 31. dec. 1911, dalje po pravilniku k temu zakonu glede uporabe kaldrininskega fonda z dne 1. jan. 1912 ter po navodilih za jrobiranje kaldrmine z dne 12. jan. 1912, katerih veljavnost je bila razširjena na vso državo z razglasom ministrstva z dne 24. jan. 1922, C. br. 550 v Uradnem listu za Slovenijo iz leta 1922.. je kaldrmina taksa, ki jo carinarnice pobirajo po določbah zakona o obči carinski tarifi na uvozno in izvozno blago v korist tistim občinam, katerim carinarnice po nazivu pripadajo (čl. 1. kald. zak.). Carinarnice morajo pošiljati koncem vsakega meseca, in siccr najkesneje do dno 5. naslednjega meseca upravi fondov v Belgradu nabrane kal-drminske prispevke (51. 3 kald. zak. in 51. 1. pravilnika). Občine, ki imajo pravico do prispevkov iz kaldrminskega fonda, smejo trositi te vsote samo 7.a Sledeča dela: n) za napravo in vzdrževanje tlaka na ulicah in cestah, ki vodijo neposredno do carinarnic, carinskega razkladališča in dvorišča; b) za gradnjo in utrjevanje pristaniščne obale pri carinarnicah ob rekah in morju; c.) 7.a gradnjo ograj okoli carinskih razkladali«! (čl. 4. kald. zak.). Točka c) kald. zakona je izpremenjena s 51 e-103 finančnega zakona za leto 1927.-28. ta- ko-le: »c) za postavljanje in vzdrževanje carinskih zi gradbenih del v interesu carinarnic in prometa. Ker je torej za odločanje o uporabi kaldrminskega fonda pristojen minister za finance, nc pa minister za gradbe, je bil izdelan zakonski predlog čl. 103 finančnega zakona v stvarno pristojnem finančnem ministrstvu, ker more le resorni minister staviti zakonske predloge, odnosno amandmane. Ugotavlja se dalje, da je minister za gradbe ;,v*. S orne c pač pripravljal osnutek za izpremembo kaldrminskega zakona v celoii s tem vodilnim načelom, da bi se mogel iz kaldrminskega fonda uporabljati ves dohodek za zgradbo in za vzdrževanje samoupravnih cest vobče, tako da bi * M od I oh prispevkov polecr občine korist tudi širši teritorij. Na ta način bi bilo zajamčeno, da bi ostnl v Sloveniji plačani denar doma in bi se potrošil za našo javne cestne namene, s čimer bi bilo ukinjeno stokanje prihrankov v korist samo mestni občini helgrajski. Da bi se mogel ta projekt čim prej izvesti, je izposloval minister iner. Sernec sporazumno s finančnim ministrom pooblastilo v čl. 107 finančnega zakona, po katerem sc more z uredim izpro-mcnili in izpopolniti obstoječi knldrminski zakon. 2. Ne glede na to. da minister ing. Sernec ni stavil predloga za izpromembo čl. 4/c zakona o kaldrmini v smislu čl. 103 fin. zak., se v interesu stvari ugotavlja, da mestna občina ljubljanska z giadnjo carinarnice na stroške kaldrminskega fonda ne ho v ničemer oškodovana, ker more v zmislu 7. in 8. kald. zak. najeti pri upravi fondov posojilo iz občega kaldrminskeag fonda, kl se bo amortiziralo iz letnih dohodkov carinarnice. To bo ljubljanska mestna občina nedvomno tudi napravila, da se ceste, za katere je nujna po'roba. takoj tlakujejo. Ljubljana bi od kaldrminskega fonda kljub temu, da bi se ne zgradila carinarnica, ne imela nikakc koristi, kakor hitro bi bile tlakovane vse ulice, ki vodijo neposredno .lo carinarnice, kar se bo itak zgodilo v doglednem času, ker bi se po dovršitvi s kaldrminskitn zako- no m predvidenih del začel avtomatično ste'; iti ne-potrošeni denar v fond za mestno občino belgraj-sko. Tako bi Ljubljana ne imela ne carinarniške palače niti dohodkov iz kaldrmine. Milijonsko oškodovanje Ljubljane z določbo navedenega člena finančnega zakona, ki jo vidi »Slovenski Narod«, izvirajoče deloma iz nepoznanja zakona o kaldrmini, deloma pa iz drugih prozornih nami enov. 3. »Slovenski Narod« poučuje nadalje ing. S orne ca, kako bi bil moral kot minister razpolagati s kaldrminskim fondom in tlakovati ljubljanske ulice. Konstatira se, da je minister Scrnec storil več kot jo bila njegova dolžnost. On ni samo odobril načrtov za tlakovunje cest in ulic v Ljubljani (Masarvkova ulica in prostor pred carinarnico, daljo lia Jesenicah, Rakeku, Mariboru in Celju) v tehničnem pogledu, za kar jc bil v smislu zakona o kaldrmini koinpetcuten, marveč jc tudi osebno opetovano interveniral pri ministru za fi naiiee, da jo tudi ta minister v svojem delokrogu odobri! izvršene licitacije v načelnem pogledu, ki je merodajno za dotacijo iz kaldrminskoga fonda. Razen tega je minister Sernec dosegel, da se na Jesenicah in Rakeku grade iz prispevkov kaldrmine tudi cestno kanalizacije, ki so bile že izločene iz gradbenega programa kot dela, katerih kaldrminski fond nc finansira. Vrh tega je ukrenil vse potrebno, da se prepreči oškodovanje domačih podjetnikov po neslovenskih karteli-ranih družbah, ki so nameravalo dobiti kaldrmin-ska dela kot monopol. Zakaj se pa še ne more pričeti s tlakovanjem Masarykove ulice v Ljubljani, more dobiti »Slovenski Narod« najboljša pojasnila pri mestnem g ra d b e n e m u r a d u v Ljubljani. 4. Predbaci vanje, da minister ing. Sernec ni poskrbel tekom meseca februarja in marca za to, da dobe slovenske občine ves razpoložljivi denar iz kaldmlinskega fonda, je zopet izraz naivnosti ali zlobe in nepoznanja zakonskih predpisov. Da ne bo /Slovenski Narod« še nadalje v nevednosti o tem, se ugotavlja, da jc denar za vsa navedena dela iz kaldrminskoga fonda žc o Ve,ion, glede izplačila pa se opozarja na sledeči tekst v izvirniku pravilnika o uporabljanju kaldrniinskih prihodkov, čl. 6.: »Po pregledu svih dokumenata, u Ministar-Btvu Gradjevina i usvajanju radova i odobrenju okončanog računa, isplatu naredjuje Miniitar Fi-nansija. isplata izvršenih radova, ako su ovi ma-nji, vršiče se tek otida, pošto se izradjeni posao pregleda i primi, kod večih radova isplata če se vršiti u ratama, pošto se izrndieni deo pregleda i utvrdi. Kako če se i kada vršiti isplata, zavisiče i od ugovora, koji se sa preduzimačem zaključi. U svakom slučaju za svaku isplatu potrebno je odobrenje Ministra Finansija.« Prav tako kot navedeni očitki, ki jih ponavlja »Slovenski Narod« dan za dnem, so tudi ostale njegove trditve brez stvarne podlage ter namenjene le za slepilo volivcev. Ta ugotovitev naj zadošča. ne da bi se spuščali v analiziranje ostalih tendencijoznih trditev. A Volivci razmotrivajo. »Jutrov« uvodnik včeraj se začenja s stavkom: »Povodom volitev * volivci posebno kritično premotrivajo preteklost in zasluge političnih strank.« — Če bodo dosedanji SDSarski volivci to pot poslušali »Jutro« in bodo posebno kritično pre-motrili preteklost in zasluge SDS, potem je že danes gotovo, da se bodo te stranke ustrašili celo njeni kandidatje. Dosedanji volivci pa bodo ušli. Preteklost: od nacionalizacij do svinčenih fondov. Zasluge: 200 milijonov Sla-venske banke v Savo vrženih. Kdor to mirno prenese, na tega se celo g. dr. Žerjav lahko zanese. Kajti tak že davno nima več tistega inštrumenta, s katerim drugi ljudje mislijo in premotrivajo preleklost in zasluge. A Junaška SDS. V včerajšnjem uvodniku »Jutra« beremo novo hvalo o SDS. Posebno je lep ta le stavek: »Ko je šlo za obsodbo korupcije, je SDS vodila najodločnejšo borbo...« Seveda glasovala je proti obtožbi dr. Laze Markoviča, dr. Žerjav je branil pred obtožbo dr. Lukiniča. V obtožbi proti R. Paši-ču in drugovom pa se je držala tako junaško, da bi bila sprejela v odboru radikalno prvotno resolucijo, če bi ravno dr. Hodžar tega ne bi bil preprečil. Tako izgleda ta »najodločnej-ša borba« SDS proti korupciji. A Izseljeniško kredite je črtala SLS — pravi »Jutro«. Ti krediti so bili v fin. odboru črtam proti glasovom poslancev SLS. Ko je SLS prišla na vlado, je dr. Gosar znal denar za izseljeniško službo rešiti. To je resnica. Res pa je tudi, da je škoda denarja iz iz-seljeniških kreditov za vzdrževanje Etbina Kristana in drugih »Jutru« prijaznih korifej. Izseljenci od dosedanjih kreditov niso imeli nič več kot od Jutrovega zabavljanja. A Oddelki za zaščito dece so se pod SLS ukinili — toži »Jutro«. Re.s. Zanemarjeni in revni otroci ue potrebujejo oddelkov, ampak skrbne vzgoje in ljubeznjive oskrbe. Te pa bodo deležni brez »jutrovskih« oddelkov. Pa bo država mnogo manj plačevala ko na dosedanji »jutrovskih način. In zaleglo bo več! A Davek na ročno dolo je vpeljala SDS, ko je bila na vladi. »Jutro« seveda trdi, da je to bila SLS. A Posebno kruto dohodnino je SLS uveljavila za privatne nameščence,< kriči »Jutro«. Torej je greh SLS v tem, da je zbila davek na zaslužek zasebnih nameščencev od od 8 na 3.5 odstotka — torej toliko, kolikor »krute dohedarine je SDS naklonila delavcem. A Staroupokojencem in invalidom je SLS naložila davke — hinavsko zavija oči glasilo tiste SDS, ki se niti za staroupokojen-ce niti za invalide nikdar ni nič brigala, ampak je po svojih močeh svoj čas nedolžne ljudi metala med staroupokojence in invalide reducirala. Resnica je, da se niti od staro-upokojencev niti od invalidov ne pobira vinar davka! Odkrila o sovjetskem rovarenju v francoskih kolonijah. v Pariz, 19. avg. (Izv.) Današnji »Matin« objavlja pod velikanskimi naslovi odkritja o akciji berlinskega sovjetskega poslanika Kre-stinskega ter sovjetskega vojaškega atašeja pri pariškem poslanstvu. List objavlja originalne spise in pisma, iz katerih je jasno razvidno, da sta moskovska vlada in III. inter-nacionala hoteli uvesti desorganizacijo v francoskih kolonijah. S :eti so podpirali Ri-fance z denarjem, muni ijo in orožjem. Tako eksistira pismo iz Pariza v London z dne 4. januarja t. 1., v katerem se naroča, da se pošlje koncem januarja Rifancem 2500 karabink in 1500 pušk. Dne 16. januarja t 1. je pisal poslanik Krestinski iz Berlina v Pariz sovjetskemu atašeju, da je že ukrenil potrebne korake za pridobitev nemških oficirjev za upornike in sta bila dva oficirja že odposlana, da vršita rekrulacijo. Dne 29. januarja t. 1. je javil neki angleški komunist v Pariz, da je prejel od družbe »Arcos« 10.000 pezet in da je za to vsoto nakupil 50 zabojev ročnih gra- nat. Dne 31. januarja javlja predsednik Ka-menjev iz Moskve španski podružnici 111. iu-ternacionale v Parizu, da naj se potrudi pod-minirati sedanji španski režim ter navaja natančen operacijski načrt za Maroko. Priporoča pa ji, da naj ne napadajo Francozov, ker bi potem Francozi pomagali Špancem. Dne 18. marca t. 1. je poročal ruski zastopnik Ar-katov iz Maroka o tamošnjem političnerti položaju sovjetskemu voj. atašeju v Parizu. v Pariz, 19. avg. (Izv.) Dokumenti, ki jih objavlja »Matin« o delovanju ruskega poslanika v Berlinu in vojaškega atašeja v Parizu so po zalrdilu informiranih popolnoma avtentični in so vzbudili vsesplošno zanimanje in pričakovalo se je celo,' da bo prišlo do preloma z Rusijo. Zanimivo pa je ugotoviti, da večerni listi o tem absolutno molče. Splošno se ugotavlja, da to pisanje ni oporluno. O stvari je sklepal tudi ministrski svet, ki ni prinesel nikake odločitve. Ugoden ootek raogašan"' med Pra^o in Vatikanom. v Praga, 18. avg (Izv. Te dni se je vrnil iz Rima Krofta, ki je vodil pogajanja z Vatikanom. Po njegovem poročilu, ki ga je podal ministru za zunanje stvari, teko pogajanja ugodno ter se bodo najbrže prihodnje dni nadaljevala. Konferenca v ICovnu in Rusija. v Moskva, 18. avgusta. (Izv.) Konferenco v Kovnu med estonskim in lališkim ministrom za zini. stvari zasledujejo v Moskvi zelo pozorno, vendar jo komentirajo zelo rezervirano. Šele uspeh konference mora pokazati, koliko bo prizadetim državam mogoče, zavzeti stališče napram Angliji brez osti proti Rusiji. Odločilno je vprašanje, kako se dajo z neutralltetno izjavo napram Rusiji združiti določbe čl. .16 pogodbe Zveze narodov. Heimwehr ~ redna vojska ? a Dunaj, 19. avg. Po avstrijskih deželah se dalje ustanavljajo novi odbori Heimvvehra. Na Tirolskem ima že vsaka občina svojo organizacijo. Enako je v Vorarlbergu in drugod. Deželne vlade ta pokret povsod podpirajo, tako da se zdi, da bo Heimvvehr deželna vojska v rezervi. To organizirano ustanavljanje novih organizacij je obrnilo nase pooz.rnost vojaških zavezniških krogov. Ti se predvsem zanimajo, odkod so Heimwehri pri julijski revoluciji dobili toliko orožja. Znižanie zavezniških čet v Porenju. London, 18. avg. »Daily Chroniele« do-znava, da je predlagala angleška vlada znižanje okupacijskih čet v Porenju od 70.000 na 60.000. Soglasja med zavezniki ni v tem, v Na glavobol sem že pozabili Našel sem sredstvo, katero zvesto uporabljam. Čim začutim predznake glavobola, takoj zoužljem neprekos-ljlve ln me glava sploh ne prične boleti. Kupujem pa samo pristne „Bayerove-ta-blete" v originalnih zavitkih z modro-belo-rudečo garancijsko znamko. kakem razmerju naj bodo posamezne države na tem zmanjšanju udeležene. Francija predlaga, da od 10.000 mož pride 5000 na njene, 5000 pa vkupno na Belgijo in Anglijo. List pravi, da bi tako zmanjšanje pomenilo za Francijo 9 odstot., za Belgijo in Anglijo pa 35 odstot., česar Anglija ne more sprejeti. v London, 18. avg. (Izv.) O vsebini francoske note glede zmanjšanja posadke v Porenju se čuje, da zastopa Francija v tej noti dve tezi: 1. Posadka v Porenju je ukrep, ki služi v prvi vrsti za varnost Francije; 2. zato se mora število francoskih čet določiti v prvi vrsti po vojaških strokovnjakih, ki so odgovorni za varnost Francije. Ti pa so soglasno prišli do sklepa, da se udeležba Francije pri sedanji posadki sme zmanjšati kvečjemu za 5000 mož. Če ostala zaveznika hočeta, da se celokupno zmanjša število posadk za 10 do 12.000 mož, se morata Belgija in Anglija sporazumeti o tem, kako nameravata ostalih 5 do 6000 mož razdeliti na svoj kontingent. Fašisti krote svoje žurnaliste. Rim, 19. avg. Osebna polemika med nekaterimi fašislovskimi novinarji je dala generalnemu tajniku Turatiju povod do naslednjih odločitev: Emilio S e 11 i n e 11 i, direktor lista »Impero« se izključi iz stranke; »Impe-ro« preneha izhajati; Curzio Sukert, direktor revije »Conquista dello ltalo« izgubi mesto predsednika univerzitetne sekcije italijanskega alpskega društva; Mariju Carli in direktorju lista »Tevere« Interlan-d i j u se izreče — ukor. OBSTRELJEVANJE NANKINGA. v London, 18. avg. (Izv.) Ob.-Lx.jevanje Nankinga se je danes nadaljevalo. Predaja mesta severnim četam se pričakuje danes zvečer. 36 turistov na Tirolskem našlo smrt. Inomost, 19. avg. »Insbrucker .Nachricb. teti« objavlja statistiko letošnjih turistovskih nesreč. Smrt je našlo skupno 36 oseb v gorah, kar znači — rekord. PRED PRI ČET K O M ČESKOSLOVAŠKO-JUG0SL0V. TRGOVINSKIH POGAJANJ, v Praga, 18. avg. (Izv.) Priprave za 6e« škoslovaško-jugoslovanska trgovinska pogajanja so že tako daleč, da se bodo pogajanja mogla začeti že začetkom septembra. ČEŠKO ODLIKOVANJE JUGOSL. POLKOV. NIKA. v Praga, 18. avg. (Izv.) Danerf je bil v av-dienčni- dvorani ministrstva za narodno obrambo jugoslovanski vojaški ataše general-štabni polkovnik Peter Nedeljkovič, prejšnji poveljnik 40. pešpolka v Ljubljani, odlikovan z redom češkega leva drugega razreda. SPOPADI DELAVSTVA S POLICIJO V PARIZU, v Pariz, 19. avg. (Izv.) Danes je prišlo o priliki demonstracij komunističnih stavbin-skih delavcev do spopadov s policijo. Okoli 700 komunističnih gradbenih delavcev je napadlo delavce pri podzemni železnici, ki se nočejo udeležiti štrajka. Razvil se je pretep in poseči je morala vmes policija, kateri se je šele po eni uri posrečilo razpršiti demonstrante. Veliko delavcev in policistov je težko ranjenih. O LETALU »DORAN« NI SLEDU, v Newoyrk, 18. avg. (Izv.) Vsa poročila o tem, da se je našlo letalo »Doran«, so se izkazala kot neresnična. Doslej niso našli niti najmanjšega, sledu obeh strojev ali posadke. PREPOVED HAZARDNIH IGER V NEMČIJI v Berlin, 19. avg. (Izv.) Danes je izdal notranji minister policiji ukaz, s katerim se prepoveduje večina iger. Tako so prepovedani po tem ukazu Ecarte, Rome, 66 in Domino. S tem so uničeni igralski klubi. Berlinski klubi boclo najprvo opozorjeni od policije, potem jih v slučaju, da se igre ponavljajo, zapro iu bo proti njihovim lastnikom uvedena kazenska preiskava. Ponoči so se zbrali zastopniki vodilnih klubov ter iskali načinov, da bi se obdržali. 800 km VOŽNJE POD VAGONOM, v Praga, 19. avgusta. (Izv.) Pod nekim vagonom brzovlaka Pariz—Praga so našli poljskega državljana Eljasinskega, ki se je na progi 800 km od Strassburga do Prage vozil skrivaj ležeč na oseh koles. Kakor je sam izpovedal, se je on že večkrat tako vozil. Romsnie na Veiehrad. (Od našega poročevalca.) POLOŽITEV VENCA NA SPOMENIK SV. VACLAVA. — PRISRČEN SPREJEM PRI PRAŠKEM ŽUPANU. Praga, 16. avgusta. V. O našem prihodu v Trago in sprejemu so poročali praški katoliški in nevtralni listi zelo iskreno. »Pražsky večernik« je prinesel slovenski uvodnik, v katerem nas nad vse prisrčno pozdravlja. V torek 16. avgusta smo se zbrali romarji v Tynski cerkvi v starem delu mesta. Ljubljanski škof dr. Jeglič je imel nagovor, v katerem je poudaril naloge in težavo kat. cerkve v sedanjem času s posebnim ozirom na cirilmetodijsko idejo. Nato je inaševal. Med sv. mašo so pevci-romarji peli slovenske ntaš-ne pesmi. Kakor povsod doslej, so tudi tukaj številni romarji skupno prejeli sv. obhajilo. Po končani službi božji smo v sprevodu odšli k spomeniku sv. Vaclava na trgu sv. Vaclava položit venec, katerega so nosile ro-marice gospodične. Sprevod je korakal v strnjenih vrstah po praških ulicah in je vzbujal veliko pozornost občinstva. Pred spomenikom je govoril znani praški katoliški organizator dr. Hrouek. V izbranih besedah je pred tem spomenikom češke vere in driave pozdravil voditelje Jugoslovanov. Naglasil je, da smo Jugoslovani s tem, da smo prinesli venec na Vaclavov spomenik, zadeli najnežnejše strune njih srca in si zagotovili njih večno hvaležnost. Tega Čehi ne bodo pozabili. Vodja potovanja dr. Grivec se mu iskreno zahvaljuje za pozdrav. Na triumfalni poti iz Velehrada v Prago smo se prepričali, kako globoko je zvezana cirilmetodijska misel z zgodovino češkoslovaškega naroda, kakor je bila zve::ana že pred tisoč leti. Znano je, da je sv. Ljudmila dala svojega vnuka Vaclava poučevati v slovenskih knjigah cirilmetodijskih. Tako združuje ta spomenik v sobi cirilmetodijsko idejo in slavni spomin sv. Vaclava. Nato je bil položen venec s slovenskima trakovoma, na katerih se blesti napis: »Slavnemu spominu sv. Vaclava v bratski ljubavi češkemu narodu katoliški Jugoslovani. 16. 8. 1927.« Pevci so ubrano zapeli »Lepa naša domovina« in »Hej Slovani«. Okrog spomenika se je na trgu zbralo praško prebivalstvo in navdušeno vzklikalo Jugoslovanom. Po položitvi venca smo se podali v cerkev sv. Ljudmile poleg muzeja. Tu je bilo ravno izpostavljeno sv. Rešnje telo. Romarji so pomolili k Bogu in zapeli slovensko evlia-ristlčno pesem. Na gornjem koncu Vaclavskega trga stoji veličastna muzejska zgradba. Mogočne stopnice, olKiane s kamenitimi ograjami in kipi, vodijo proti glavnemu vhodu, odkoder je im-pozanten pogled na trg. Vstopili smo v dvora- no Pantheon. Tu sem pripeljejo pred pokopom vse velmože. V dvorani so doprsni in celotni kipi slavnih čeških mož in velike sliko iz slavne češke prošlosti. Ogledali smo si bogate muzejske zbirke v obeh nadstropjih. Odtod smo odšli ua magistrat. Pot nas je vodila skozi ulico, kjer so centralne pisarne čeških katoliških organizacij in tajništvo li-dove stranke. Na trgu pred magistratom se dviga ogromen Husov spomenik. Desno je Tynska cerkev. Stopili smo na pločnik ob magistratu pred magi.stratno kapelico, v kateri je grob neznanega junaka. V tlakovana tla so vdelani križi v spomin čeških plemičev, katere so dali Habsburgovci 1. 1621. na tem mestu ob-glaviti in katerih glave so potem navezali okoli stolpa. Spominska plošča na zidu podrobno opisuje ta dogodek. Druga plošča pod kapelico z grobom neznanega junaka pove, da se v zidu nahaja zemlja z. vseh bojišč, koder so se borili češki junaki v svetovni vojski. Ob 11 smo vstopili v magistratno poslopje. V veliki posvetovalnici so krasne slike zgodovinskih prizorov iz češke minulosti. Ob straneh so velike vaze, darila raznih evropskih glavnih mest. V kapelici smo položili venec na grob neznanega junaka. Na trakovih je umetniško uvezen napis: »Junaškim borilcem za svobodo češkoslovaškega naroda — katoliški Jugo-^ slovani 16. 8. 1927. Pevci so zapeli -Blagor I mu.i Prof. Grafenaucr je spregovoril in po- veličeval češke junake. Nato smo pokleknili. Škof Bonefačič je opravil kratke molitve v staroslovenskem jeziku, glasno odmolili oče naš. Na župana in mestne svetovalce je to napravilo globok vtis. V sprejemni dvorani so nas pričakovali praški župan dr. Baxa, občinski svetniki dr. Svoboda, Tylinek, dr. Štula, občinska odbor-nica, članica Lidove stranke, Šmucerova i. dr. Župan dr. Baxa je člane narodne socialistične stranke. Prisrčno nas je pozdravil. Izrazil je veliko radost, da smo prišli Jugoslovani v češkoslovaško republiko in v Prago. Kol župan mesta Prage se nam najiskrenejše zahvaljuje za obisk in naglasa željo, da ostane naše prijateljstvo nerazrušno. Dekan in oblastni poslanec Anton Sku-bic se mu je prav iskreno zahvalil za vele* ljubeznivi pozdrav. Omenil je, da smo bili Slovenci in Čehi že v preteklosti v tesni zvezi. L. 1848. je prišel iz Prago klic: Nočemo biti hlapci. L. 1917. je bil Čeh prvi, ki je izrekel zahtevo po svobodi. Politično smo bili vedno pobratimi. Med nami ni samo pisanih pogodb, ampak veže nas resnična ljubezen. Naš pohod skozi Češkoslovaško je triumfalen pohod, kjer brat brata pritiska na srce. Zato izreka v imenu Jugoslavije, zlasti pa v imenu Slovenije najlepšo zahvalo. Splitski škof Bonefačič se je zahvalil < imenu Hrvatov, ki su tudi imeli tesne /.vez« s Čehi že za časa Cirila in Metoda. Danes nai veže z Čehi duhovni koridor,, ki jo ue^oružen Kaj se godli doma Katoliški shod na Limbarski gori. V nedeljo 21. avgusta se vrši za morav-Sko dekanijo katoliški sliod na Limbarski gori pri Moravčah. Ob 10 bo sv. maša in cerkveni govor, kar opravi prevzvišeni g. škof dr. Jeglič. Po sv. maši nastopita na prostem dva govornika iz Ljubljane. Govorila bosta o katoliški šoli in presv. Evharistiji, vezi narodov v kraljestvu Kristusovem. Vabljeni so vsi zavedni možje in mladeniči, posebno udje apostolstva mož in mlade-niških Marijinih družb, dalje dekliške in druge Marijine družbe, Orli, Orlice, prosvetna in druga društva, ki so na katoliški podlagi in tudi vse ljudstvo, ki je vneto za katoliško idejo. Na predvečer naj po vsej dekaniji gore kresovi. Smrtni padec. Včeraj popoldne, malo pred 16. uro se je na stavbišču mestne stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti smrtno ponesrečil ključavničarski vajenec tvrdke Martinčič, Alojzij Marinko, sin strojevodje Marinka iz šiške. Nesreča se je dogodila takole: Ključavničarska tvrdka Martinčič poklada na stav-bišou mestne hiše na Ahaoljevi cesti v podstrešju stavbe nadsvetlobna okiia. To delo opravljata dva pomočnika, pomagal pa jima je tudi ponesrečeni Marinko. Na levem delu stavbe so bili s polaganjem gotovi in so vsled toga za to potrebni oder odnašali na desno strun. Ostala je le še zadnja Matura goriškega učltelpšča. Znano je, da je pred kratkim sam prosvetni minister Fedele pohvalil goriške šole, predvsem tudi imenovano italijansko učiteljišče. Ta mešani zavod obiskujejo Slovenci in Italijani iz zasedenega ozemlja ter le nekaj Italijanov iz prejšnje kraljevine. Žalostno in usodepolno, a tudi zanimivo dejstvo je. da so letos napravili zrelostni izpit od 56 gojencev (gojenk) le štirje, t. j. on moški iz Julij. Benečije in tri ženske iz prejšnje kraljevine Italije. Značilen je ta izid tuje izpraševalne koani-sije (iz prejšnje kraljevine) ne samo zaradi gori omenjene pohvale, temveč predvsem zaradi napredujoče najnpvejše metodo potujčevnnja naših slovenskih krajev potom nameščanja mladega učiteljstva iz Spodnje Italije in Sicilije. — S tem ukrepom imenovane komisije je dobilo italijansko učiteljišče s celokupnim profesorskim zborom — nezaupnico. (Pri tem bodi omenjeno, da je letos padla pri izpraševatni komisiji celo hčerka nekega italijanskega profesorja!) Nezaupnico so dobili s tem tudi vsi starši Italijani iz zasedenega ozemlja. Prizadetim slovenskim staršem padlih kandidatov (-tinj) pa je .jasen znak, naj nc pošiljajo več svojih otrok v nikake srednje šole, posebno ne na učiteljišče. Proti tej vnebovpijoči krivici nad m .ljivimi gojenci in gojenkami, ki so s prav dobrim ozir. dobrim uspehom dovršili četrti letnik, je goriško učiteljišče vložilo, na predlog italijanskih in slovenskih prizadetih staršev, protestno izjavo, v pričakovanju, da bo najvišja prosvetna instanca razveljavila krivične -.klepe izpraševalne komisije ter uvedla takoj za pndle kandidate (tinje) IV. letnika ponovne izpraševalne izpite. Žal, sedaj se čuje, da ta protest ne bo uspel. Našega slovenskega učiteljstva je malo še tu. Kar ga je še, tava v temni bodočnosti in negotovosti... Naraščaja zanj tudi ne bo več, ker g. Mus-solini ne zaupa niti svojim lastnim italijanskim šolami v zasedenem ozemlju. Le neiz-ikušenemu mlademu učiteljstvu iz Kalabrije in češkoslovaški republiki želi uspeha in napredka, njenemu predsedniku • Masariku pa zdravja. Po sprejemu in pozdravnih besedah nas Je župan povabil na mal prigrizek. V dveh dvoranah so bile okusno prirejene štiri mize. Zastopniki občine so se pomešali med nas. Sam župan je ljubeznivo postregel gostom. V največji prisrčnosti je poteklo pol urice prijateljskega razgovora. Globok vtis je naprayilo na nas prijazno občevanje. Prijetno čuvstvo domačnosti nas je navdalo spričo tega demokratičnega nastopa. Utrjevalo nas je v prepričanju, da imamo ob Moravi in Vltavi resnične prijatelje. Zupan se je dal fotografirati v družbi odličnejših jugoslovanskih gostov. Pri sprejemu na magistratu je bil navzoč zastopnik našega poslaništva g. Gerasimovič, ki je zastopal iz Prage odsotnega poslanika Lazareviča. Vodstvo romanja je takoj na lo obiskalo poslaništvo. Pred poslopjem smo se ustavili za par minut, da si ogledamo znamenito uro na magistratu. Res po par minutah je pričela biti poldne. Oba okenca nad uro sta se odprla in po vrsti so se prikazali apostoli, se obrnili proti nam, pokimali z glavo v pozdrav in z roko v blagoslov. V restavraciji na Slovanskem ostrovu smo obedovali. Popoldne pa smo se razdelili v dve skupini. Ena je odšla na Hradčanc, druga pa z avtomobili, katere je dala na razpolago občina, v Staro Boleslavo. deska, oziroma ploh. Pomočnik Mirko Meden jc pri nošenju zadnje deske vajencu Alojziju strogo zabičal, naj bo popolnoma pri miru in naj ploha ja sam ne podira, ker je smrtna nevarnost. Komaj se je imenovani pomočnik odstranil, je prijel vajenec Marinko desko in jo hotel odstraniti. Ker je pa bila deska vsekako nad 20 kg težka, ni nesrečni dečko mogel deske obdržati, deska se je prevagala in Alojzija potegnila s seboj. Tako .je padel iz podstrešja skozi medstopnišča najmanj 25 ni globoko v betonsko klet. Pri tem padcu je zadobil na glavi, kakor na čelom telesu tako težke poškodbe, da jc že pri vožnji v bolnico na rešilnem vozu umrl. Naravno je, da se po padcu ni več zavedel. Nesrečo jo zakrivila edino prevelika korajža vajenčeva, stavbenega vodstva, kakor tudi mojstra pa ne zadene nobena krivda. Samoumor podpolkovnika 3urkovi£a. Včeraj popoldne se jc po Mariboru raznesla vest, da je g. podpolkovnik Jurkovič izvršil samoumor. Vest se je okrog po' 4. potrdila. Vojaki, ki so se vežbali pri Treh ribnikih, so ga našli nedaleč od tam ležati mrtvega s samokresom v roki. Ustrelil se je v sence najbrže ponoči ali v zgodAjih jutranjih urah. Podpolkovnik je bil v Mariboru znana osebnost. Sprva je služboval pri mariborskem vojnem okrožju. Kasneje je bil pride-Ijen kot poveljnik k 22. bataljonu v Kumanovo. Družina pa je kljub temu ostala v Mariboru. Pred kratkim je priše! na dopust. Prijatelji so opazili, da hodi okoli zelo potrt. Menijo, da ga je gnala v ' smrt neozdravljiva bolezen. Sicilije se obota v naših slovenskih krajih prednost in vsakdanji kruh. Ta nezaslišana krivica je dala nam prizadetim slovenskim staršem povod, da smo se nekateri odločili vpisati svoje otroke, ki so pri letošnji maturi po krivici padli — na slovenski učiteljišča v Jugoslaviji, pričakujoč, da jim bo milostna prosvetna uprava m da pojdejo ravnatelji učiteljišč obupanim kandidatom (-tinjam) na roko, da bedo mogli na tamošnjih zavodih dovršiti svoje študije. Zakaj se plenijo slovanski listi? Čiialcljcm je znano, da so se v zadnjem času primorski prefekti vrgli z vso silo na slovenske in hrvaške liste. Namen plenitve je očividen. Predvsem hočejo prefekti naložiti vsakemu listu določeno število zaplemb, da lahko potem »posvarijo odgovornega urednika in ga po drugi posvarit vi odstavijo ter s tem ustavijo list. Iz zanesljivega vira se doznava, da namerava fašistov-ska vlada zatreti tri slovanske liste. Ni še znano, kateri so ti listi. S pogostimi zaplembami hočejo prefekti priti do istega cilja po drugi poti. Pogoste zaplembe povzročajo listu velike izgube, ki utegnejo popolnoma izčrpati denarne vire; druga izdaja lista stane pač denarja. Na drugi str.ini pa naročniki zahtevajo po pravici list ali pa denar nazaj. Da vse to prav dobro vedo gospodje na prefekt urah in kveslurah, nam priča postopanje policijskih organov pri zaplembi. Policija v zadnjem času nalašč čaka, da se vsa naklada do-tiska. Ko je list že pripravljen za ekspedicijo, se prikaže policaj in zapleni vso naklado. Ob neki priliki je policaj ceio sam škodoželjno iz-blebetal, da je prvi namen zaplembe čim več gospodarsko škoditi listu. Če je že v namenih fašistovske vlade, da z;i!re slovanski tisk, in da je lo res, nam pričajo vsi znaki, potem moramo reči, da bi vsakomur bolj impomirala direktna pot. Navsezadnje bi morali fašistovski oblastniki vedeti, da ne bodo mogli s takimi ovinki dolgo varati ne nas ne drugega kulturnega sveta. Hovo oporišče raznarodovalne akcije na Krasu. V Trstu se je v prostorih fašistovske stranke vršilo posvetovanje o regulaciji Opčin in zboljšanju prometnih zvez s Trstom. Glavno besedo je. imel fašistovski pokrajinski tajnik. Poudaril je, da bi zboljšanje prometnih zvez med Opčinami i« Trstom pomnožilo slike med slovenskim prebivalstvom na Krasu in Tržačani in tako pospešil asimilacijski proces. >V ta namen (asimilacije) se mora Trst lako organizirati, da lahko razlije po Krasu kar največje število turistov.« Na posvetovanju so Ugotovili, da j epolitični problem na Opčinah rešen. Ko se uredi vprašanje zgradbe novih hotelov, postanejo lahko Opčine najbolj priljubljeno tržaško letovišče. Pri Obelisku je treba zgraditi nov hotel, v la namen se bo pod pokroviteljstvom opčihskega fašja ustanovila posebna družba. Na sestanku so je že osnova! odsek, ki bo vprašanje proučil. Predseduje mu tržaški fašistovski tajnik, sestavlja ga več tržaških advokatov in profesorjev. Ko dobijo Opčine nove elegantne hotele, nove lepe ulice in hitrejše zveze s Trstom, potem lahko postanejo najboljše oporišče italijanske propagande, ki jo namerava razviti na Krasu fašizem.« Mi pa mislimo, da nima vsa zadeva tako idealnega ozadja, govorimo z italijanskega stališča, kakor lo skušajo tržaški gospodje prikazali. Pod plašč narodnih problemov se da premriogokrnt skriti manj idealno želodčno vpra-sonje, posebno ko gre za ustanovitev družbe, ki bo gradila hotele. Duhovniška vest. Dosedanji župnik v Ilumu č. g. Matija Korelic je premeščen v Pazineke Novake. Službo božjo v llumu bo opravljal »ex eur-rendo« č. g. Božo Si Ivani, župnik v Koču, ki je prej služboval v Krkavcili, odkoder so ga fašisti pregnali. »Pufki Prijatelj« zaplenjen. Tržaški prefekt jo dal zapleniti zadnjo številko >Pučkega Prijatelja«, glasila istrskih kmetov, ki se tiska v Trstu. Vzroki za zaplembo še niso znani. Skoro vsaka druga številka tega lista, ki širi krščansko socialne ideje med istrskim ljudstvom, zapade cenzorju. Ne vemo, zakaj se prav proti temu listu taiko sistematično nadaljuje neizprosna gonja Dobro bi bilo, ko bi gospodje, ki imajo v rokah usodo lista, jasno povedali, zakaj jim je list tako na poli. Morda ker v Istri, ki je še vedno v rokah skvadristov, propoveduje krščanska načela miru in sprave? — Kakor doznavamo, je tržaški prefekt Fornaciari »posvaril« drugič odgovornega urednika »Novic«, * Vnobovpijoč škandal. Znano je že, da pride prihodnji teden poseben vlak naših rojakov iz Nemčije na Slovensko. Tri mesece leži v Belgradu prošnja za znižano voznino, — a čujte in strmite: danes, ko je samo še štiri dni do prihoda vlaka, kljub opetovani intervenciji, nimamo dovoljenja za znižanje! Vse kaže, da ga ne bo. Gre pri tem za dvoj-' no znižanje: 1. za skupni vlak, 2. za posamezne potnike, ki se bodo vozili po stranskih progah na svoje domove. Zdaj pa sodi slovenska javnost: Vsako društvo, vsak letoviščar, ki gre v kopelj, vsak nedeljski turist ima pravico do polovične voznine, — ti ubogi reveži, delavci, ki so si od ust pristradali, celo leto varčevali in zbirali, da bi mogli po dolgih le-Th enkrat videti domovino, ne dobijo te ugodnosti. Tako odzdravlja domača država svojim državljanom, ki jo pridejo pozdravljal! — No. tabene: Po Nemčiji in Avstriji imamo znižano voznino, po Jugoslaviji pa ne!! Pri tem imamo še ogromno škodo, ker smo znižanju primerno ceno nastavili. To mora ljudem zagreniti vse potovanje in mesto 7. ljubeznijo, jih mora to navdati le s trpkostjo do Jugoslavije. I. Kalan. ■k Smrt ugledne žene. V Selnici ob Dravi je umrla v starosti 54 let ugledna, spoštovana in občepriljubljena vcleposestnica Julijana G r u š o v n i k. Blagopokojni ostani ohranjen hvaležen in časten spomin med vsemi, ki so jo poznali! k Za kapelo v Vratih so poslali župnemu uradu na Dovjem do sedaj še neizkazane darove sledeči: Podružnica PD v Litiji 100 Din, Langer pl. Podgoro v Litiji 100 Din, Miss. I. S-Copeland 100 Din, Fanika Skumavc 100 Din, Ana Piki 100 Din, Darinka Topolovec 100 D, Fr. Pečarič 100. Din, Marija Grašič 50 Din, Jakob Kozjek 50 Din, župnik Ivan Kogovšek 30 Din, R. Abruč 27 Din, neimenovana 20 D, Jcra Skumavc 20 Din, Katarina Kvas 20 Din. — Fr. Pečarič, župnik. KUPUJTE SREČKE 31. STADIONSKE LOTERIJE Glavni dobitek vila » Stadion«, Din 160.000.— k Na državni realki v Mariboru prično jesenski ponavljaini ali razredni izpiti in naknadni izpiti (zaradi bolezni) v sredo, 24. avgusta t. 1., zjutraj ob osmih. Ta dan prično tudi dopolnilni sprejemni izpiti za one učence, ki pridejo iz drugih srednjih ali pa meščanskih šol in hočejo na realki nadaljevati študije. Taki učenci se morajo pravočasno prijaviti s pismeno prošnjo (kolek 5 Din), kateri je treba priložili letno izpričevalo 1926-27 z odhodnico prejšnjega zavoda, potem rojstni ali krstni list, domovnico in potrdilo o cepljenih kozah. — Glavno vpisovanje v I. razred in za vse nove učence v višje razrede se vrši v četrtek, 1. septembra, dopoldne. Za vse one učence, ki so že bili na zavodu, se vrši vpisovanje v petek, 2. septembra, ob osmih zjutraj. — Pismena jesenska matura (višji teč. izpit) prične v četrtek, dne 25. avgusta, ob pol osmih zjutraj. k Graški velesejem. Grcmij trgovcev v Ljubljani obvešča one interesente, ki nameravajo obiskati velesejem v Gradcu v času od 3. do 11. septembra t. 1., da ima na razpolago sejmske legitimacije z vsemi ugodnostmi, ki jih nudi obiskovalcem uprava velesejma. — Načelstvo. ^ Ne s konja, ampak s kolesa. Poročali smo, da je ponesrečil zdravnik dr. Čeh pri padcu s konja. Nesreča se mu je pripetila s kolesom, ko se je vračal od bolnišnice proti domu. k Društvo »Kum« v Radečah obhaja 25-lelnico svojega dela in ne 20lctnico, kakor je bil pomotoma poročal »Slovenec«. k Na državni meščanski šoli v Krškem se prične novo šolsko leto 1927/28 v ponedeljek, dne 5. septembra t. 1., ob 8. uri z otvoritveno službo božjo. Z rednim poukom se prične v torek, dne 6. septembra, ob osmi uri. Vpisovanje učencev in učenk je dne 1. in 2. septembra v ravnateljevi pisarni, vsakokrat od 8. do 12. ure. Razredni ponavljaini izpili se vršijo dne 31. avgusta od 8. ure dalje. — Ravnateljstvo. ~k Osebne vesti s pošte. Premestitve: Pb. ur. II/3 Danica Kobalova iz Ljubljane na Bled; pb. ur. II/4 Marija Globočnikova iz Ljubljane U Sv. Janezu ob Boh. jezeru, Albina Thaler-jeva iz Šoštanja v Slov. Bistrico, Francka Zgončeva iz Ljutomera v Pristavo za pošta- tedenskega glasila tržaških liberalcev. Obenem je bila zadnja številka tega lista zaplenjena. Do sedaj so dobili vsi slovanski listi v Italiji po eno svarilo. Ko prefekt dvakrat posvari list, lahko odstavi odgovornega uradnika in s tem vsaj za nekaj mesecev — dokler ne prizna novega urednika — taktično ustavi list. Nora cerkev. V Lanišču v Istri so farani dozidali novo cerkev. Posvetitev se bo vršila ua praznik Marijinega vnebovzetja. Za vzgojo mladine v (ašistovskem duhu. Fašizem jk>sveča vzgoji mladine največjo pažnjo. Predvsem dela na to, da privabi mladino v svoje •mladinske organizacije »Balilla«- za dečke, in »Pip-role Italiane« za deklice. Nedavno smo poročali, kako uživajo otroci, vpisani v Balillo«, prednost, da jih država pošilja med počitnicami na letovišče k morju ali v gore. V Gorici se sedaj snuje poseben ambulatorij, kjer bodo dobili oiroci iz fašistovskih organizacij zdravniško pomoč brezplačno. rico, Marija Štrukljeva iz Sv. Lenarta v Slov. goricah k Zgornji Sv. Kungoti, Vera Janova iz Pristave v Šmartno pri Litiji za poštarico, Lota Horakova iz Domžal v Lukovico, iz Ljubljane: Fr. Turk na Bled, Marica Kolarjeva v Mežico, Mara Kocjančičeva v Dobrno in Vida Kušarjeva v Kranjsko goro; Slava Rodičeva od Sv. Lenarta v Slov. goricah v Celje, pa Anica Gomiščekova iz Celja na Bled; pb. ur. Il/b Olga Senica iz Žirov v Šoštanj, Amalija Kalanova iz Šmarlnega pri Litiji v Ljutomer, Al. Jurjavčič in Ahacij Vončina iz Zagreba 1 na Ljubljano 1, L. Turk iz Zagreba 2 na Ljubljano 1, Iv. Radič iz Zagreba 4 na Ljubljano 1, Amalija Negovetič iz Brežic v Vi-dem-Dobrepoljc in Gabriela Rupret iz Ljubljane 1 na Ljubljano 5; pb. ur. III/3 Angela Holbl iz Guštanja v Prevalje; pb. ur. III/4 Me-lanija Jevnikarjeva iz Ljubljane 1 v Rogaško Slatino, Jakob Pavalec od Zg. Sv. Kun-gote k Sv. Lenart v Slov. gor., Marta Kitzler-jeva iz Lukovice v Domžale in Ljudmila Baj-čeva iz Vidma-Dobrepolje v Kočevje; zvan. 1. skup. Iv. Kristl iz Maribora h glavnemu telefonu v Belgrad in sluz. 2. skup. Fr. Urh iz ljubljanske kolodvorske pošte na Bled 1. — V 3. skupino III. kat. so pomaknjeni: Fr. Jakopin, Pavla Kavčičeva in J. Slabimi na ravnateljstvu, Al. Furlan, J. Banyai, Silvester Kavčič, J. Puntar, M. Erat pri ter. ttt.. sekciji, vsi pb. ur. III/4; zvan. 1. skup. Iv. Bczljaj pri ter. sek. in zvan. 3. skup. M. Cerkovnik pri III. ter. sekciji. — Vpokojitve: pb. ur. II/3 Marija Škerljeva na ljubljanski glavni pošti in zvan. 1. skup. Iv. Sholiber v Ormožu. — Po-i roke: pb. ur. 11/3 Josip Kumer na Vrhniki se je poročil z Albino Marinkovo. — Ostavke: pb. ur. III/4 M. Kandare na ijubljanski k^lodv. pošti in*Matilda Pogačnikova v Hrastniku. — Umrl je služ. 2. skup. Fr. Burgar v Novem mestu. ■k Našemu dijaštvu naznanjamo, da se dobe pri podpisanem naslovi naših gospodinj, ki sprejmejo na stanovanje s hrano ali brez hrane ali samo z zajutrkom naše dijake in dijakinje. Naslovi se dobe vsak dan od 8. do 9. ure Borba, Akademski dom, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana. •k Seznam občin v Prekmurju, izdaja 1927, je pravkar izšel v zalogi Tiskarne Pc.nonija v Murski Soboti. Seznam obsega po abecednem redu vse občine v okraju Murska Sobota in Dolnja Lendava s podatki o številu prebivalstva, pristojne pošte, orožniške postaje, pristojnega matičnega urada. Označeni so tudi vsi uradi in oblasti v Prekmurju, prehodi preko državne meje, ceste, sejmi. Seznam jc neobhodno potreben pripomoček za vse urade, ter večja trgovska in obrtna podjetja. Cena po pošti 14 Din. Naroča se pri Tiskarni Panonija v Murski Soboti. Seznam jc setavil po uradnih virih g. G. Lipovšek, okrajni glavar v Murski Soboti. •k Izgon iz Belgrada, V Belgradu jc zbudila precejšnjo senzacijo vest, da je mestna uprava izgnala odličnega Čeha dr. Bartuška, ki je prišel, da sc kot zastopnik lige proti terorju na licu mesta informira, kaj je resnice na vesteh o preganjanju komunistov Vujeviča in dr. Ki-sovca. Policija dr. Bartušku ni dovolila nobenih informacij in nikakih razgovorov in mu takoj ukazala, da mora s prvim vlakom zapustiti Belgrad. Dr. Bartušck je prosil za pomoč pri čehoslovaškcm poslaništvu, ker pa preklica izgona ni pravočasno dobil, jc moral odpotovati. k Stoja Markovičeva. Zanimanje za hajdu-kinjo Stojo Markovič, ki je pobegnila iz zagrebške kaznilnice, je še vedno veliko. Sicer policija nc daje nobenih informacij, ker bi te mogoče begunki koristile, vendar vse kaže, da ji jc policija na sledu in da ve za njene pomočnike. Domnevajo, da se nahaja Sloja šc vedno skrita kje v Zagrebu. k Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, shujšanju, bledici, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih — urejuje naravna »Franz-Joscf-grenčica izborno lako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Josef«- voda celo najnežnej-šim otrokom zelo ugaja. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe * Opozarja se na današnji oglas tvrdke Zenko Hribar, Celje, Slomškov trg 1 (pri žup-ni cerkvi), ki je olvorila svojo veliko tovarniško zalogo vseh vrst pletenih izdelkov. ■k Stenicnl najboljšo sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica, 1 Dnevne novice f CjuMfana Zbor zaupnikov SLS v LfubHanf. Snoči se je vršil pod predsedstvom načel- | nika mestne organizacije SLS dr. Jeričem zbor zaupnikov SLS za Ljubljano, na katerem je poročal načelnik stranke g. dr. Anton Korošec o trenutni politični situaciji. V Ljubljani se bodo vršili najprej manjši zaupni sestanki, nazadnje pa zborovanja, pristopna vsem pristašem in prijateljem stranke. Poročilo našega ljubljenega načelnika so sprejeli navzoči zaupniki z burnim odobravanjem na znanje. Nalo je bila soglasno odobrena lista za ljubljanski občinski svet. Ob zaključku zbora so prirejali navzoči zaupniki navdušene ovacije našemu načelniku in kandidatu naše stranke za državnozborske volitvo v Ljubljani. 0 Pogreb podpolkovnika Marka S. Ma-nigodiča. Pogreb pokojnega poveljnika orož-ništva v Sloveniji, podpolkovnika Marka S. Manigodiča, ki se je vršil včeraj ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Bleiweisova c. 1, je pokazal splošno spoštovanje, ki ga jc pokojnik užival v Ljubljani. Za krsto pokojnega so korakali poleg žalujočih sorodnikov in številnega občinstva zastopniki raznih oblastev in mnogih javnih korporacij. Med drugimi so se udeležili pogreba tudi veliki župan ljubljanski dr. Vodopivec, divizijski komandant general Kalafaiovič in mestni komisar dr. Mencinger. Žalni sprevod se je vršil po pravoslavnem obredu. Pred sprevodom je posebna deputacija nesla kolač s svečo. Pred in za krsto pa so korakale močne čete orožništva, vojaštva in policije. V sprevodu je korakal korporativno tudi ves častniški zbor ljubljanske garnizije. Ves čas pogreba je godba dravske divizije svirala žalostinke. Mnogoštevilno ostalo občinstvo pa je tvorilo sprevodu časten špalir. © Smrtna kosa. V četrtek, 18. t. m , zjutraj je umrl v državni bolnišnici po dolgotrajni mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti, g. Ervin L i 11 e g , vpokojeni poročnik, bral g. Maksa Lillega, bivšega predsednika organizacije državnih uradnikov in znanega trgovca s sladkorjem Liilega. Pogreb rajnika, bo 20. t. m ob 8. uri zjutraj iz drž. bolnišnice pa pokopališče Sv. Križa Naj v miru počiva! 0 Strokovno društvo javtaih nameščencev ia vpbkoje-icev kraljevine SHS v Ljubljani ima nocoj redno odborovo sejo ob 20. uri v kleti L del. konz. društva. Kongresni trg 2. Vabi se k poinoštevilni udeležbi. © Osebe, ki bi sc hotele popobioma posvetiti delu za treznost, naj se javijo Sveti vojski v Ljubljani, Poljanski nasip 10. O Na III, državni gimnaziji v Ljubljani (Beethovnova ulica) se bodo vršili ponavijal-ni, privatni, dopolnilni in naknadni izpiti od 24. avgusta dalje po razporedu, ki bo 23. avgusta objavljen na deski v veži. Vpisovanje v I. razred bo 1. sept. od 9. do 12. ure v rav-nateljevi pisarni. Vsak naj prinese s seboj šolsko izpričevalo in krstni list, iz katerega je razvidno,, da dovrši v tekočem šolskem letu 10 do 13 let. Isti dan od 10. do 12. ure se bo vršilo v učilnicah vpisovanje domačih učencev v II. do VIII. razred. Pokazati je treba zadnje letno izpričevalo. Učenci z drugih zavodov se bodo vpisovali 2. mept. od 9. do 10. ure v ravnatellevi pisarni. Pismeni višji tečajni izpit (tudi ponavljalni) se prične dne 1. scpl. ob 8. uri zjutraj. 0 II. dež. deška meščanska šola v Ljubljani, Vpisovanje za vse razrede je dne 1. septembra t. 1. od 8. do 12. ure. Ponavljalni in privatni izpili se prično 25. avgusta t. 1. — Natančnejši spored je razviden iz oglasa na deski v veži šolskega poslopja. O Opozarjamo vse naše gospodinje, ki dosedaj še niso javile svojih naslovov, da to čimprej store. Prijave dijaških gospodinj, ki sprejemajo dijake oziroma dijakinje na stanovanje s hrano ali brez hrane ali samo z za-jutrkom, se sprejemajo pismeno vsak dan in* ust.meno pa vsak dan, in sicer od 8. do 9. ure. Borba, Akademski dom, Miklošičeva c. 5. O Prepir z najemnikom. Neki posestnik male hišice na Glincah jc sklenil, da odpove svoji stranki, nekemu cariniku, stanovanje. Odpoved je cariniku sporočil ravno opoldne, ko je ta sedel pri kosilu. Carinika je odpoved tako razburila, da jc pograbil hišnega posestnika in ga vrgel ven, pri tem pa mu je strgal med ruvanjem srajco. Zadeva se bo baje zaključila še pred sodiščem. O Karambol pri Sv. Križu. K včerajšnjemu poročilu o nezgodi molociklista Jurcc Vi-lija blizu Sv. Križa smo izvedeli šc sledeče: 241ctni uslužbenec Delniške tiskarne V. Jurca, stanujoč na Poljanski cesti št. 6, se jc v četrtek ob 6. uri zvečer vozil od Sv. Križa proti Ljubljani z motornim kolesom. Nasproti mu je privozil na navadnem kolesu narednik bolniške čete Accetto Miljutin, ki pa se je Jurci nepravilno izognil na levo stran. Oba kolesarja sta sc seveda zadela drug v drugega ter sta oba padla na tla. Pri padcu sc Acccltu ni pripetilo nič hudega, dočim je dobil Jurca težke notranje poškodbe in si je pretresel možgane. Neki avtomobilisl ga je nato odpeljal v bolnišnico, kjer mu je prvi nudil pomoč zdravnik dr. Kramaršič. Slanic Jurce je zelo nevarno 0 Na tečaj »Brezalkoholne produkcije«, ki se vrši za časa kmetijske razstave dne 19. septembra t. 1., sprejmemo še nekaj oseb. Prijavite se čimpreje »Brezalkoholni produkciji« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. 0 Kamen v koleno. Neznan hudobnež )e zagnal v Prečni ulici delavcu Adolfu Ančniku velik kamen v koleno. Ančnik je siccr občutil bolečine, vendar pa je še odšepai do Masarvkovc ulice, kjer se je zgrudil na tla in omedlel. Tu ga ie našel stražnik in pozvul rešilno postajo, ki jc ranjenca prepeljala z rešilnim vozom v bolnišnico. O Tatvin ni! Svojevrsten slučaj beleži včerajšnja policijska kronika. V • okolišu policijsko direkcije ni bila namreč prijavljena, niti ugotovljena nobena tatvina. Želeti bi bilo, da bi bili taki slučaji kaj pogosti. O Izgubljeni in najdeni predmeti. V času od 1. do 15. t. m. je bilo prijavljenih policijski direkciji več izgubljenih predmetov, med njimi štiri, listnice z vsoto 2860 Din in 1 dolarjem. Zlatnine in svebrnine so Ljubljančani v tem času manj izgubili ali pa so jo manj prijavili. Nasprotno je prijavljenih cel kup najdenih predmetov manjše vrednosti ter le za okoli 100 Din denarja. Neki kmet je izgubil. v Ljubljani celo svojo lepo lisasto kravo. Dalje je najdenih večje število dežnikov, palic, klobukov, perila: cigaretnih doz in obleke. 0 špecijilna trgovina dunajskih bluz, otroških obleke. Kristofie-Bučar, Stari trg. □ Krščanska šola. Opozarjamo in vabimo vse prijatelje krščanske šole na veliko skupščino društva Krščanske šole«, ki se prične jutri v nedeljo s službo božjo ob 9 v frančiškanski cerkvi in s cerkvenim govorom jO svetih pravicah Cerkve pri vzgoji otrok« (govori veleč. g. kanonik dr. Vraber). Ob pol 11 se vrši zborovanje v dvorani Zadružne gospodarske banke z aktuelnimi govori o šolskem vprašanju z ozirom na versko vigojo. Odbor. □ Izza kulis mariborsko SDS. Iz popolnoma zanesljivega vira smo zvedeli, da si je še ta gospoda, ki je ostala zvesta SDS v Mariboru, hudo v laseh. '^Slovenec« je že poročal, kako nekaj čudnega je pri teh volitvah, da ne kandidira na Pivkovj listi oblastni predsednik SDS dr. Franjo Lipold. Ne samo to, da ni kandidat, doslej dr. Lipold ni nastopil niti na enem voiivnem shodu, dasi je beležilo časopisje pri prejšnjih volitvah" njegovo ime na vsakem shodu v Slov. goricah. Letos nismo niti enkrat čitali, da bi bil le usta ccfprl pa javnem zborovanju steber SDS v mariborski oblasti g. dr. Kari Koderman. Volivni boj je v polnem teku, a največjega in najbolj fgihiega in požrtvovalnega govornika mariborske SDS dr. A. Reismana zastonj iščemo v Mariboru, ker se mudi že dolgo nekje na dalmatinski obali. Ravnokar bele-ženo kriči po Mariboru, da v pičlih in deci-mlranih vrstah SDS ni vse v redu in da so vsi njeni stari politični delavci potisnjeni ob stran in mera jo molčati. Sam. demokratje si vedno izmišljujejo spore v SLS vrstah, a od-žaganja dr, Lipolda, dr. Kodermana, dr. Reismana in še drugih svojih najstarejših političnih delavcev nočejo videti. Pribito je čisla istiua in do 11. septembra bn najbrž ostala v mariborski oblasti prj SDS le še njena kandidatna lista. Dr. Pivko bi že sedaj lahko začel polniti po ■ Večerniku: in >Jutru« rubriko: Kako rastemo«. • □ Zakaj »Vočernik« nič več ne politizira? »Večernik« je zadnji čas čisto opustil politiko in le tu in tam je še kaka mala notic-n, da se vrši sestanek SDS. Politiko pa je opustil, ker se mu je pri številu naročnikov to zelo poznalo in ker se kljub njegovemu dosedanjemu napenjanju ni nič poznalo, da bi pisal »kako raštemo«. Za SDS bo agiliral »Večemik samo zadnji teden in sicer š tem, da bo objavil revizijsko poročilo Mestne hranilnice obenem z dekretom ministra g. Spaho, >da je zopet SDS dobila Mestno hranilnico v svoje roke.« □ Na Slomškovem grobu se opravljajo zadnji čas večkrat sv. maše. Prav bi bilo, ako bi se redno opravljale na gotovi dan in bi se javnost o tem obvestila. Obiskovanje groba je zadnji čas zelo narastlo. Č. šolske sestre so oskrbele, da je grob vedno ovenčan s svežim cvetjem." Na posebnem podstavku poleg vrat kapele zažigajo obiskovalci prošnje sreče. □ Umrl je uradnik Zadružne gospodarske tanke, g. Jakob T r č e k in sicer v vojaški službi v Piroti. Zadela ga je solnčarica. □ Zastopnik nemške manjšine na ženevski konferenci. Nemško manjšino v Sloveniji bo zastopal na manjšinski konferenci v Ženevi predsednik Nemške lige za Društvo narodov v Sloveniji g. dr. Kamilo Moroccutti, zdravnik v Št. IIju. □ Pri Arehn v nedeljo zopet ni službe božjo. Splošno pomanjkanje duhovnikov in prevelika zaposlenost ostalih je vzrok, da Aljažev klub tudi v nedeljo ne more oskrbeli služIle božje pri sv. Arehu in na Smolniku. Pač pa je v Mariboru v franč. cerkvi sv. maša za Izletnike že ob polpetih zjutraj! □ Vilko Bcrdajs — pctdcsetletnik. Danes 20. avgusta obhaja znani mariborski trgovec g. Vilko Berdaja 50 letnico. Mariborski trgovski krogi mu priredijo danes zvečer nn vrtu Narodnega doma pozdravni večer. G. Berduj-su častitamo tudi mi: Še mnoga leta plodo-nosnega delovanja za povzdigo solidnega slov. trgovstval □ Kolo jaluvfev v Mariboru ima svoj ustanovni občni zbor v torek- 510. avgusta ob pol 21 v vrtni dvorani hotela '/.umore in se k temu vsi prijatelji jahaškega športa uljudno vabijo. □ Novi šef železniške delavnice v Mariboru. Danes je nastopil svojo novo mesto v železniški delavnici v Mariboru g. Momčilo Štefanovič, bivši šef kurilnice v Belgradu. □ Ogenj na Aleksandrovi cesti. Včeraj popoldne ob pot 4 je nenadoma izbruhnil požar na podstrešju hiše trgovca p. Korajžija, ki stoji na oglu Aleksandrove in Meljske ceste. Ogenj je naglo zajel celo podstrešje in so zublji že sikali skozi streho, ko jo bil požar javljen mariborskemu gasilnemu društvu. Gasilci so takoj prihiteli s tremi motornimi brizgalnami in kmalu pogasili ogenj z vodo iz hidrantov in velike avtoturbine, tako da gasilcem iz Pobrežja in Studencev ni bilo treba stopiti več v akcijo. Kako je ogenj nastal, ni znano. Škoda je znatna, ker bo treba celo streho popolnoma obnoviti. □ Mrtvo dete na cesti. Na cesti ob mestnem parku, v bližini skladišča stavbenika Baluzer.a, so našli v četrtek zvečer okrog 6. ure mrtvo dete, kakih 8 mesecev. Policija je :ia -ledu nečloveški materi, ki je dete odložila. □ Pritožba prebivalcev Vetrinjskc ulice. Prebivalci Vetrinjske ulice so te dni vložili pismeno pritožbo na pol. komisarijat zaradi vednega nemira, ki traja v tej ulici celo noč in ki ga povzročajo razni ::pozni« gostje tukajšnjih lokalov. Celje & Za Orlovski dom v Celju. Potreba takega doma je za nadaljnji razvoj celjske mladinske organizacije tako očividna in nujna, da z realizacijo te misli v interesu naše mladine in bodočnosti naše mladinske organizacije v Celju ni bilo mogoče več čakati. Gradnja takega doma znači v današnjih težkih gospodarskih časih hudo žrtev za prijatelje orlovske mladine. Kakor vedno, tudi to pot ni dvoma, da bo ljubezen do mladine in ljubezen do krščanskega prosvetnega gibanja trfumti-rala nad vsemi težavami. Celje bo dobilo svoj Orlovski dom, ki bo oporišče orlovskemu delu v Celju in tudi daleč okoli Celja. Bo pa ta dom tudi priča, kako je krščansko slovensko ljudstvo v težkih dneh imelo vseeno sile dovolj, da ni pozabilo skrbeti za svojo mladež. — Gradbeni odbor, ki je prevzel nase odgovornost za postavitev Orlovskega doma, apelira na vse prijatelje krščanskega mladinskega gibanja, da naj se ne strašijo žrtev, ko gre za velike stvari. — Darove za Orlovski dom v Celju sprejema Ljudska posojilnica v Celju. & Državna realna gimnazija v Celju. Vpisovanje v 1.—4. razred bo 1. in 2. septembra, v 5.—8 razred dne 3. sept., vsakokrat od 8. do 12. ure. (Sprejemni izpit za prvi razred je odpravljen; k vpisovanju v 1 razred je treba prinesti: 1. krstni list (sprejemali se bodo lc učcnci (učenke), rojeni v letih 1914.—1917), 2. izkaz, da so z uspehom dovršili 4. leto osnovne šole.) Razredni izpiti, dopolnilni izpiti za 2.—8. razred in izpiti pri-vatistov se bodo vršili v dneh od 24. do 31. avgusta. Natančnejše določbe so na razglasili deski gimnazije. -O" Pasja nadloga. Neki potnik nam sporoča: Sodeč po tablicah, ki vise po vaseh, velja v celjsko-vranskcm okraju šc vedno pasji kontumac, glasom katerega morajo psi nositi nagobčnike ali pa biti privezani. Zapazil pa sem, da večina psov leta brez nagobčnika okoli. Tc pasje mrhe so izredno bojevite in potnik je po naših vaseh dejansko v nevarnosti za svojo kožo ali pa vsaj za obleko. Menda imajo orožniki tudi to dolžnost, da pazijo, da se določbe pasjega kontumaca povsod izvajajo. Sedaj v hmeljski sezoni sc nahaja v našem okraju izredno mnogo tujccv. Ali naj hodijo radi pasje nadloge oboroženi okoli? W>tuj © Smrt. Na Vičavi pri Ptuju je umrla Elizabeta Belšak v starosti 97 let; najstarejša oseba v okolišu ptujskega glavarstva. Uslužbena je bila v mladiii letih na ptujski graščini, bila jc zelo vestna ter marljiva. Naj počiva v miru! DR. KOROŠEC V TRBOVLJAH. V četrtek zvečer nas jo poseiil naš voditelj g. dr. Korošec. Kako je priljubljen ne samo med svojimi pristaši dokazuje to. da ga je hotelo poslušali vse: naši ljudje kol politični nasprotniki. In akoravno smo šelo v četrtek razglasili med našo pristaše, da pride g. dr. Korošec na članski sestanek, so je na večer zbralo poslušalcev, da je bila velika dvorana polna. Ko se je pokazal na oder, in tudi, ko je govor končni, navdušenja In radostnega vzklikanja dr. Korošcu ni bilo konca. Sestanek je vodil načelnik kraj organizacijo SLS g. Žmavr, ki je po kratkem pozdravu dal besedo g. dr. Korošcu. V skoraj dveurnem govoru jo dr. Korošec razpravljal o naši zunanji In notranji politiki in so podrobno pečal zlasti z vprašanji, ki se tičejo delavnih slojev. Opozoril je na važnost oblastnih skupščin; ko se zanje iz-vojujejo potrebna finančna sredstva, bo ljudstvo videlo, kaj se lahko vse stori. Dr. Korošec je naglasi!, da je SLS edinn, ki jo imela v skupščini nipil svojimi poslanci tri delavske ZHstopniko, ki bodo zopet i/voljoni, (ločim druge, močnejše stranko nimajo oohonega. Zn dr. Korošcem jc govoril predsednik g. Ž m n v c. Primerjal je naBegn kmeta in delavca in dokazal, kako si jc kmet, čim se jo oklenil S!.S, marsikaj izvojeval. v tem kn je delavec politično ie vedno uukroieu iu omahuje sem in IU' Pre- pričan jo, da bodo tudi delavci končno spoznali, kuj jim veleva njihova lastna korist. Predsednik jo zaključil veličastni shod s p<>-zivom, da vsak stori svojo dolžnost, da SLS častno izide i/, volivnega boja >0; Vrtna veselica, V nedeljo, 21. avgusta ob l popoldne so vrši v Društvenem domu vrtna veselica. Spored: koncert rudarske godbo, bogat iu zanimiv srečolov, domača zabava. — Vstopnina 3 Din. O Napačno poročilo »Jutruc. V sredo ji; •Jutro- poročalo, da jo izvršil rudniški vpokoje-nec Kangler Molhijor samoumor s tem, dn jo Šel pod vlak i" I" zaradi bede. — Vest jo neresnična, kar jo s pričami dokazano Imel je okoli 2000 Diu po.kojnine; v pokojen jo bil po novem pravilniku. Mrežice oliz Savi Predsedniki volivnih odborov za skupščinske volitvo v voiivnem okraju Brežic«. Po .Uradnem listu so imenovani za predsednike volišč, in sicer: zn Artičo Anton Dokler, p is oficijal v Sev-nizi; za Bizeljsko t (Gor. Sušica) Franc Sever, sodnik v Sevnici; za Bizeljsko II (Staro vas) dr. Gustav Rosina, odv. v Brežicah; za Bliuioo Srečko Brodar, prof. v Celju; zn Brežice in Za kot dr. Voj-teli Hočevar, sodni svetnik v Brežicah; za Gnbrje, Lož, Mihulovec, Mostec, Rigonci, Sela, Vel. Obrez Josip Kolšek, sodnik v Brežicah; za Globoko Alojzij Bolhar, prof. v Celju; za Gorico, Anže in Ruz-tez Anton Zupan, gim. ravnatelj v Celju; za Kapelo Anton Zevnik, notar v Višnji gori; za Plšeco in Bojsno dr. Kari Zelenile, prof. v Celju; za Planino in Golobinjek dr. Ernst Močnik, fin. tajnik v Celju; za Rajheiiburg, Armeško in Stojovnik dr. Edvard Vračko, sodnik v Brežicah; za Sevnico France Orožen, sodnik v Sevnici; zn Sromlje dr. Josip Krupež, odv. karnl. v Celju; za Videm dr. France Prislnn, notar v Laškem; za Plederje dr. Anton Zdolšek, odv. knnd. v Brežicah; za Znbu-kovje dr. Srečko Goljar, odv. knnd. v Celju; za Senovo in Brezje Andrej Majcen, viš. pis. oficijal v Krškem; za Vel. Kamen in Močna Sela dr. France Koš, odvetnik v Laškem. Slovenska Ikra fina Osebna vest. V sredo dne 18. t. m. se je vrnil iz Rimskih toplic g. narodni poslanec Jožef Klekl. Iv srca mu želimo, da ga Bog ohrani zdravega, kakor se jo zdrav vrnil i/, toplic. Nesreča pri nakopavanju peska. Aleksander Peček je v Danjkiševcih nakopava! pesek. Pri Pri kopavunju se jo breg sesul in ga jo pokopalo. Izvlekli so ga z zlomljeno desno nogo. Gimnazija v M. Soboti. Vroča želja ljudstva, da bi se gimnazija spopolnila. se jo izjiolnila. Sedaj se je zopet načelo vprašanje, kaka naj bo, ali naj ostane realna ali pa so naj izpremeni v humanistično. Kakor se je narod takoj ob otvoritvi izjavil zn humanistično gimnazijo, tako so tudi sedaj mnogo dela nn to, da postane gimnazija humanistična. Mrlič v Muri, Pretekli teden so v Ižakovcih izvlekli iz Mure mrtvo žoon. Identitete niso mogli ugotoviti. Ženska je bila v kopalni obleki, na nogah jo imela gumijaste čevlje nn roki pa zlat prstan. h teh znakov se sklepa, da ie morala pripadati k boljšim krogom. Mrliča so pokopali na iža-kovskeni pokopališču. Nov® meslo Neresnična vo.st. Poročilo »Jutau št. 193 od IS. avgusta 1927 med novicami iz Novega mesta o pretepu na orlovski slavnosti v Smolenji vasi no odgovaija dejstvu. Res je le. dn je orlovsko slnvjo v Smolenji vasi dne 15. avgusta t I. poteklo popolnoma mirno brez najmanjšega incidenta, kar lahko pričajo vsi, ki so se (e slovesnosti udeležili. Zvečer v mraku, torej v času, ko jo orlovsk > slnvjo že minulo, je nastalo v Brulčevi gostilni, ki ie oddaljena do 150 m od vrtn. kjer so je vršilo orlovsko slavje, med fanti neko prerivanje, pri čemur je padel eden od teh fantov čez hodnik ter se pri tem po obrazu nekaj opraskal. To pa nima /• orlovsko prireditvijo ničesar skupnega. Pretep. V torek dne 16. t. m. okrog 11. ure ponoči je prišlo v gostilni Pri zgornji Kovučici< v Žabji vasj pri Novem mestu med Jožetom Kasto!i-cem, Antonom Vidicom in Jožetom Becelotom do prepira in končno do pretepa, v katerem jo bila Jožetu Knstelicu zlomljena leva roka v podlahti. Kastelica so oddali v bolniško oskrbo v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Zadeva je prijavljena državnemu pravdništvu v Novem mestu. Nezgoda. Cestni mojster a. Kavčič i/. Novega mesta je pretekli teden na cesti čez Gorjance tako nesrečno padel s kolesa, dn si jo zlomil roko. Zdravi se v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Mesečni živinski sejem v Kandiji No mesečni živinski sejem v Kandiji dne 18. avgustu so prignali 2(50 glav živine, po večini lepih, rejenih volov. Na sejmu samem pa je vladalo pravo mrtvilo ter je bilo le malo živino prodane. Nemško društvo Turnvorcin bo priredilo v nedeljo, 21. t. m. svoj letni javni nastop in sicer na dvorišču gostilne llarde.' Delo pri novi tovarni. Kakor smo že poročali. delo pri novi tovarni hitro napreduje. V delu je sedaj glavno tovarniško poslopje. Delo vodi stavbenik Juvančič. Zaposlenih jo dnevno že preko 70 delavcev. Delovni čns je določen nu 12 ur, včasih delajo tudi 13 ur. Delavci-so plačani na uro od 3.50 Din naprej. Davčni urad v Kočevju. Z ozirom na lo notico, ki grozi s silno izterjatvijo, ako ne bi bili davki do 15. avgusta plačani, se nam zdi potrebno, du prizadete opozorilno na tozadevni članek v »Sjovencu od dne 11. t. ni. Tam stoji, da grožnja davčnih uradov ni bila na mestu iu da jo po zakonu intabulacija davčnih zaostankov na posestvo dovoljena le tedaj, če je nevarnost, da bi država izgubila svojo terjatev glede davkov. Občni zbor Krekovo mladino v Kočevju. V nedeljo, dno 21. avgusta ima Krekova mladina v Kočevju svoj redni občni zbor. Kraj se je določil pri g. Beljimu, čas pa ob pol 5 popoldne. Kot zastopnik pride tov. Metod Hočevar iz Ljubljane. — Krekovci, udeležba je za člane obvezna! Dopisi Z BLEDA. Bled, 18. avgusta 1927. Po večdnevni odsotnosti v Nemčiji in Avstriji se je vrnil kralj Aleksander v soboto zvečer zopet na Bled. Po močni nevihti, ki je prijetno ohladila in prinesla blagoslovljene moče suhi zemlji, jo danes zopet zasijalo krasno gorenjsko solnce. Dobili smo ponovno pravo kraljevsko vreme. Tujcev jo Se vedno dost! >>Bledu, lo tu pa tam se opaža, da jo vrvenje malo popustilo. Zadnjo čase se suče število rednih iroslov okoli lepe številke 2300. Bled je letos zmagovito prebolel krizo zadnjih let. Letos je vse živo. Po vsaki sobici se povprašuje. Lahko rečemo, da bo letos zadovoljno vse, kar je udeleženo na tujskem prometu. Najlepši uspeh letošnje sezone pa je vsekakor dejstvo, da so tujci — z 80% inozemci — zadovoljni in da se jim je v srce vsilil naš Bled, čigar nepo-pačeme lepote brez umetne navlake ne morejo prehvaliti. Sloves Bleda se je iznova utrdil in naš sloviti blejski kot, ta večno lepa podoba raja, se sme upravičeno nadejati, da si je zagotovil za bodočnost stalen obilen obisk domačih in pa tujih gostov. Izprehodi so sedaj po krasni okolici in po Bledu samem ob jezeru resničen užitek. Ta lepa, sicer pač naravi sami prepuščena izprehajališča, neodoljivo vabijo in kličejo ljube goste. Našemu kralju samemu se je Bled nenavadno prikupil. Vzljubil je to edinstveno lepo zemljo na izpostavljenem našem severu. Danes ga je bilo videti oči-vidno dobro razpoloženega in vedrega na poti okoli jezera v spremstvu najvišjih državnikov, s katerimi se je živahno razgovarjal, a vendar imel ljubeznivo oko za šetalce, pa je na svojem sprehodu odlikoval s svojim nagovorom osebno mu znaine osebe. Znana je stvar, da se kralj in kraljica živo zanimata za upodabljajočo umetnost in za umetnike. Od našega umetniškega sveta se sedaj nahaja na Bledu gospa Iva Despič, slovita kiparica in slikarica iz Sarajeva. Preteklo leto je modelirala kralja in kraljico v Belgradu in prestolonaslednika na Bledu. Gospa Iva Despič je bila ponovno odlikovana s povabilom od kralja in kraljice, ki sta se ponovno zanimala za njeno delo in za njene nove zamisli. Na dvoru je po vrnitvi kralja iz Nemčije vsak dan jako živahno. Ministri prihajajo in odhajajo. Tako so bili zadnje dni na Bledu: ministrski predsednik Vukičevič, vojni minister Hadžič, zunanji minister Marinkovič, trgovinski minister dr. Spaho, ministra dr. Korošec in Sernec. Ministrski predsednik je velik športnik. Posebno se zanima za lov. Za njegovega bivanja na Bledu ga je kralj nekolikokrat povabil na lov v lovišču Krma. Vremenska napoved domačih vremenskih vedežev nam daje dobro upanje. Pričakovati smemo še krasnih dni, tako da bo tudi zadnja tretjina meseca avgusta prav zadovoljiva za tujski promet. • * * Št. .Tanž. V nedeljo, 14. avgusta je bil v Št. .lanžu orlovski tabor trebanjskega orl. okrožja, ki je napravil na vse mogočen vtis. Prireditev je bila celodnevna in za domači odsek tako rekoč praznik. Ob pol desetih so se gostje, ki simpatizirajo z orlovsko mislijo, z vseh strani pripeljali v Kr-melj, kjer se je po pozdravnem nagovoru razvil veličasten sprevod proti Št. Janžu. Ob desetih je bila sv. maša, pri kateri je imel domači g. župnik Črnilec lep. slavnosti primeren govor, po končanem opravilu pa se je pričelo pred cerkvijo mladinsko zborovanje, kjer so nastopili govorniki iz orlovskih vrst, oba poslanca, g. Kobal iz Tržiča in g. Pevec iz Trebnjega ter okrožni predsednik br. kaplan Flajnik, ki je imel globoko zasnovan govor o orlovski misli. Vse govore so zborovalci spremljali z živim zanimanjem. Nadvse dobro je uspela telovadba. Nastopilo je 70 članov telovadcev ter 40 članic s prostimi vajami, kar jim je zelo dobro uspelo; tudi naraščaj in mladenke go-jenke so dobro izvajale proste vaje. Nekaj div-nega je pa bil pogled na orodno telovadbo; občinstvo je z občudovanjem spremljalo zlasti orodne gibe br. Varšaka. Po telovadbi se je pričela živahna prosta zabava. Po lepem Št. Janžu so donele navdušene narodne popevke in glasne melodije rudniške godbe iz Krmelja, ki je nastopila v splošno zadovoljnost. Po zabavi smo šli veseli domov z željo v srcu, naj bi orlovska misel v Št. Janžu živela in se razvijala v tej smeri naprej. Rečica ob Savinji. Pri današnji volitvi občinskega starešinstva je bil ponovno izvoljen za župana dosedanji župan in oblastni poslanec Marko Blekač. Za njegovega namestnika odnosno za občinske svetovalce so izvoljeni: Alojz Jeraj, Makso Štiglic, Makso Turnšek in Anton Hribernik. Vsi imenovani so vrli pristaši Slovenske ljudske stranke. Nasprotniki, ki so se vrgli v boj zoper naše pristaše, so imenitno pogoreli! Luče. (Gor. Savinjska dolina.) Nežno lep, sveže duhteč šopek planink, to so naše Luče. Svetovna žaloigra je v ta cvet kanila 69 ognjeno-rdečih kapljic; neverjetno veliko za tako malo gorsko sosesko. In čuli smo jih ukati po Raduhi in po Savinji je priplul grmiček rdečega sleča tedaj ko so jim v soboto zvečer pretresljivo lepo zapeli v slovo zagorski zvonovi in preostali tovariši, med njimi domači g. župnik, ki je sam dobil težko rano tam na Doberdobu kot mlad branilec slovenske zemlje. Matere, sestre in žene so pa prižigale 69 svečk pred spominsko ploščo in neprestano utirale prelepi cvet rožnega venca. Naj le Amerika in drugi razkošni kraji postavljajo preminulim spomenike v vrednosti pol milijona dolarjev in več — vendar vse amerikansko bogastvo ne doseže neizmernih zakladov molitev in prisrčno-krščanskih spominov, ki so nakopičeni v srcih naših pripro-stih, vernih ljudi. Luče vse in ljudstvo en sam vzdih, ena sama molitev, en sam prelep spomin padlim ob marmornati spominski plošči. Med grmenjem topičev, ki so tisoč in tisočkrat odmevali med strmimi gorami — v slovesnem sprevodu je šel med množico potem Evharistični Kralj in on sam nam je preostalim iz vojne šepetal na uho, da naši ljubljeni tovariši niso zaman krvi prelivali, temveč da so se le iz zemskih domačih savinjskih planin povzpeli na blažene planine Večnega miru in neizrekljive sreče. Popotnik reven, ki si obupal sam nad seboj, nad življenjem, nad vsem, pridi žen se vzpenjal tudi ti po strmem klancu k svo-žeen se vzpenjal tudi ti po strmem klancu k svojemu Bogu in svojemu pravemu cilju. Nad Lučami pa vsako noč straži 69 vrlih slovenskih fantov in mož s praporom, ki nosi napis: Zvestoba za zvestobo! Kupujte srečke r korist zgradbe novega društvenega doma na Jesenicah! Žrebanje nepreklicno dne 28. avgusta) Za učitelfstvo Vabilo na prri občni zbor »Slomškov« družbe«, ki se bo vršil v sredo, dne 24. avgusta t. 1. v Akademskem domu v Ljubljani po nastopnem dnevnem redu: 1. Poročila odbora: predsednika, tajnika, blagajnika, urednika, knjižničarja, vodje podpornega in tiskovnega sklada; 2. predavanje dr. Angelika Tominca o socialni vzoji; 3. volitve novega odbora; 4. raznoterosti. Pred občnim zborom bomo imeli v cerkvi č. očetov frančiškanov ob pol 9 sv. mašo, občni zbor pa se bo pričel ob pol 10 v Akademskem domu. K udeležbi vabimo učiteljstvo, gg. profesorje in tudi laike, ki se zanimajo za krščansko pedagogiko. Dobrodošli so nam tudi zastopniki različnih naših kulturnih organizacij. Želimo, da bi naša krščanska javnost pokazala tudi »Slomškovi družbi« isto pozornost in zanimanje, kakršnegn je bila deležna bivša »Slomškova zveza«. — Odbor. Spori Jubilejni nogometni turnir SK Slovana, ki se prične jutri z nastopi Hermesa, Jadrana, Sla-vije in Slovana, bo nudil ostro borbo za darilo mestne občine ljubljanske. Vsi navedeni klubi so prilično v enaki formi. Dejstvo je, da so se vsi klubi pripravljali za ta turnir in sicer prav temeljito. Kar se tiče Hermesa smo ga imeli priliko videti v nedeljo, sicer je podlegel, toda z minimalno razliko. Jadran, ki nastopi v svoji najmočnejši postavi, bo v bodoči sezoni sigurno trd oreh tudi našima najmočnejšima kluboma Iliriji in Pri-morju. Skoro nič se ne sliši od Slavije, vendar se pa ve pozitivno, da je poletni čas dobro izrabila in zna mogoče pripraviti kako presenečenje so-tekinujočim klubom. Da je tudi jubilant SK Slovan v izredni formi, to dokazuje njegova zadnja igra proti Iliriji pretekli pondeljek, ko se je z največjim elanom uprl našemu prvaku in dosegel lep rezultat 5 : 4, četudi je igral s par rezervami. REDNI OBČNI ZBOR LNP. Včeraj se je vršil v Ljubljani v restavraciji na glavnem kolodvoru letošnji redni občni zbor Ljubljanske Nogometne Podzveze, največje športne organizacije v Sloveniji. Občnem zboru so prisostvovali delegati vseh 25 v podzvezi včlanjenih klubov iz raznih krajev Slovenije. Potek občnega zbora je bil letos miren in stvaren, delegati so v vsakem oziru varovali dostojanstvo prvega foruma nogometne organizacije v Sloveniji. Da ni ob zaključku občnega zbora delegat AS>K Primorja s svojim netaktnim nastopom provociral mučnega incidenta, bi lahko označili včerajšnji občni zbor za lepo uspelo manifestacijo našega nogometnega športa. Občni zbor je odobril delovanje dosedanje uprave podzveze na podlagi obširnih poročil predsednika ravn. Juga, tajnika Betetta in blagajnika Smoleta, soglasno podelil upravnemu in revizijskemu odboru absoiutorij ter jima izrekel priznanje za uspešno delo v pretekli poslovni dobi. Po pravilih so se izvršile nato volitve polovice Članov upravnega odbora in celega revizijskega odbora. S skoro tričetrtinsko večino so bili izvoljeni za I. podpredsednika E. Betetto (Ilirija), za I. tajnika Vlado Krameršič (Ilirija), za blagajnika P. Kovač (Svoboda) in za odbornike T. Gosar (Sla-vija), Lukežič CHermes). Novak (Krakovo). Baje (Slavija), Šircelj K. (Ilirija) in Okt. Cek (Primor-je) ter v revizijski odbor dr. J. Berce (Ilirija), fin. nadsvetnik Albin Zaje (Jadran) in Oberlintner (Ptuj). V načelu je občni zbor odobril načrt upravnega odbora za prvenstveno tekmovanje LNPa za leto 1927-28, potrdil financijelnl dogovor za jesenski del prvenstva med mariborskimi klubi, sklenjen na občnem zboru medklubskega odbora v Mariboru dne 24. m. m. za celjsko okrožje pa prepustil odločitev v prvi vrsti občnemu zboru M. o. v Celju. Predlog zastopnika SK Panonije za delitev prebitka prvenstvenih tekem v Ljubljani v enakih deležih med vse klube I. in II. razreda ni dobil večine, prav tako ne predlog delegata Atle-tik SK, da bi se ljubljanski klubi v bodoče za prvenstvo delili v 3 razrede in ne več samo v dva. Da se omeji prestopanje igralcev iz kluba v klub, je občni zbor določil 100 Din verifikacijske pristojbine za take slučaje. Povišajo se v korist fonda za poškodovane igralce vnaprej verifikacijske tiskovine od 2 Din za prijavo na 10 Din. OLIMPIJSKA ARMADA. Po informacijah holandskega olimpijskega odbora je povabljenih na olimpijske igre skupno 60 narodov, in ti bodo poslali v Amsterdam okoli 12.000 aktivnih športnikov in oficielnih zastopnikov. To število bi bilo rekordno. Kljub temu pa upa olimpijski odbor, da bo nastavitveno vprašanje zadovoljivo rešil. To mu bo tembolj možno, ker so narodi z največjo udeležbo, kot Nemčija, Francija, Anglija in Amerika, svoja stanovanja že določili ali najeli; Amerikanci bodo stanovali na ladji in Angleži najbrž tudi. Drugo vprašanje je pa nastanitev onih, ki bodo prišli igre samo gledat, iz zanimanja; in ravno teh bo prav veliko, zlasti iz sosednih visoko športnih dežel, ŽENSKA LAHKA ATLETIKA. Pod predsedstvom gospe Milliat, predsednice Mednarodne ženske lahkoatletske zveze, se je vršilo v Breslauu zborovanje te zveze; zastopane so bile Anglija, Francija, Nemčija, Češkoslovaška in Poljska. Zahtevi zveze, naj bi se vršile na olimpiadi tekme v lahki atletiki v polnem obsegu, Mednarodni olimpijski odbor ni mogel ugoditi, in so se zedinili slednjič na te-le tekme: tek na 100 m, 800 m, 4 X 100 m, skok v višino, met diska. Dalje so bili na zborovanju potrjeni sledeči svetovni rekordi zadnjega časa: Bredow 80 m lese 12.8, Edwards tek 200 m 25.2, krogla Lange 10.86 m, kopje Hangus 37.57 m, skok na daljavo z mesta Holiday 2.57 m. Predloženih je bilo v potrdilo še več drugih rekordov, smo že tudi mi pisali o njih, pa niso mogli dobiti odobrenja, ker so manjkale potrebne priloge, podpisi itd. Smo že poročali, kaj vse je potrebno za priznanje svetovnega rekorda. Pripominjamo pri tem, da ni bil še predložen v odobrenje rekord Gunnove skok na daljavo 5.575m, dalje, da je Lange medtem zboljšala svoj rekord v sunku krogle na 11.32 m. Zanimivosti PRVI TOP. Od kedaj imamo topove? Kitajski zgodovinarji trdijo, da so nastali obenem s smodnikom pred 2000 leti. Tudi Cingis-Khanovi tatari so imeli usnjene topove in kitajske topni-čarje. V Evropi je vlil prvič neki nemški mojster dva bronasta topiča za Benetke 1. 1336. S tem orožjem je premagala republika sv. Marka sovražno Genovo. Najbolj zanimivo je, da niso povzročili prvi topovi skoro nobene izgube. Krogle se niso razpočile in so ubile človeka kvečjemu, če so ga zadele. Zato je strašno plašilo votlo bobnenje vojake in konje. Iz tega vzroka je osebno nameril Muhamed leta 1419. na Carigrad svoj edini top Metal je 150 kg težke krogle in je sprožil sedem strelov dnevno! Nato se je pričel hiter razvoj. Leta 1434. so premagali Nemci Dance edino s topovi. Leta 1443. je osvojil Karel VIII. Francoski Napolitansko kraljevino »z nevidnimi cevmi, ki so bruhale grom in strele«. General Zagorski, čigar beg je vzbudil veliko pozornost. Imenujejo ga poljskega Daudeta. POVODENJ V INDIJI. Strašno deževje je povzročilo v dneh od 8. do 10. t. m. povodenj v planinski deželi Ba-rodah. Vojni čolni in sloni so rešili več ljudi, vseeno znaša število žrtev čez 500. Tudi angleški rezident polkovnik Brooks je sedel s hčerko in 50 domačini tri dni brez hrane na vrhu nekega starega stolpa. Neki indijski pla-vač je rešil sam do 60 ljudi. Najhujše je, da so podrli hudourniki vse glinaste bajte. V mestu Ahmedabadu samem je voda uničila 20.093 hiš. Vsled tega so zdaj desettisoči ljudi brez strehe. Utonile so tudi vse živali v dragocenem planinskem zoološkem vrtu. NADLEŽNI TUJKI. Ladja »Caponia«, ki je prišla 12. t. m. iz Southamptona v Cherbourg, je izkrcala dve mali, 4 letni deklici. Jelka in Marisja Barto-njevi sta Cehinji, dvojčici. Lani sta izgubili očeta in mater. Neki sorodnik v Kanadi je včasih podpiral Bartonjeve na Češkem. Domača občina je prodala pohištvo in je poslala sirote k stricu v Kanado. Deklici sta prišli čez Ocean, a v Kanadi ju ni čakal noben so- rodnik. Obmejne oblasti so ju poslale nazaj v Evropo. Ladja se je ustavila v Southamp-tonu, toda Angleži niso dovolili, da bi se izkrcali »nadležni tujki«. Odpravili so jih v Cherbourg. Tam se je usmilil pristaniški poveljnik jokajočih dvojčic, ki nista razumeli, zakaj ju nikamor ne puste in vedno peljejo naprej? Zdaj sta pri redovnicah v Cherbour-gu, dokler ne bodo Čehi kaj ukrenili. NEBUKADNEZAROVA BOLEZEN. V Lodzi, središču poljskih predilnic, je zadela rodbino obrtnika Lipmana redka nesreča. Sedem let stari, poprej zdravi deček, je nehal govoriti, hodi po štirih, ščiplje travo in gloda skorjo po drevesih. Vsi zdravniki so rekli, da ne vedo vzrokov te čudne obolelosti, ki spominja na usodo Nebukadnezara v stari zavezi. NESREČNI RIBIČI. Parnik »Nova Scotia« je pripeljal dne 15. t. m. v Liverpool dva bretonska ribiča, katera je srečal v oceanu 600 km daleč od New-Favvnlandske obale. Bila sta napol mrtva, ker sta bila v čolnu osem dni brez jedi. Francoza sta bila na morju z jadrnico »Therese«, ki je lovila polenovke. Zgodaj sta bila s čolnom odšla, da nastavita mreže. Plima je daleč odnesla čolniček in v megli je izgubil »Thčreso«. Valovi so premetavali reveža sem in tja. Kmalu sta pojedla kruh, ki sta ga vzela za malico. Največ sta trpela na žeji, a na njih srečo je nekoč izdatno deževalo. Zadnje tri dni nista ničesar jedla, temveč samo pila dežnico. SIJAJNO IME. Prezident Coolidge bo obiskal po letovanju tudi indijanski rod Siouxe. Rdečekožci so sklenili počastiti »velikega očeta« z naslovom svojega častnega glavarja. Indijanke že šivajo krasno svečano nošo iz ovčje kože, ki bo obrobljena z orlovim perjem. Coolidge bi moral dobiti pri »kronanju« ime »Veliki Orel«. A časopisi so že vtegnili izblebetati to skrivnost. ' Radi tega so izmislili Siouxi še »bolj sijajno« novo ime in ga varujejo v najstrožji skrivnosti. ORJAŠKO LETALO. Fordove tovarne gradijo velikansko letalo, ki je preračunano na 100 popotnikov. Trije motorji bodo razvijali 1000 k. s. Prvi polet se bo vršil še tekom tekočega leta. UČENA RUSIJA. Posebni popisovalni urad prosvetnega komisarijata je naštel na Ruskem 15.66-1 učenjakov. Bivajo večinoma v Moskvi — 6491 in Petrogradu 4.113. Ostali odpadejo na deželo. Med njimi je 571 učenjakov »izjemnega ugleda« (z mednarodnim slovesom). ČUDNO ZAVAROVANJE. Neka zavarovalnica v Newyorku je sklenila pogodbo z Organizacijo prostovoljcev »Amerikanska Lega« za slučaj vojne. Izplačala bo Legiji 175 tisoč dolarjev v slučaju, da »izbruline vojna ali nastane vojna nevarnost med Zedinjenimi državami in Francijo«. DRAGE GOSLI. Ogrski umetnik Zoltan Szekelyi je kupil za 1,240.000 frankov Slradivarijevo violina. Predsednik irske vlade Cosgrave, ki se ima boriti z velikimi težkočami, ker mu nasprotuje močna opozicija; razpisati bo moral najbrže nove volitve. Spodaj, vodja delavske stranke Johnson, ki je predlagal nezaupnico irski vladi. SREČNA DEŽELA. V francoskem departementu Basses-Al-pes (Rovena) je že tretjič zaporedoma črtalo deželno sodišče poroto — ker ni zločinov. Tekom zadnjih dveh in pol let niso imeli porotniki nobene obravnave! VELIKANSKA LETALA. Britanska admiraliteta je poslala v novo singapursko trdnjavo velikanske hidroplane. Letijo 240 km na uro, lahko lete 4000 km, ne da bi se ustavili. Kmalu bodo odrinili iz Sin-gapura v Avstralijo in nazaj. Vsako letalo ima dva motorja, sidro, sireno, žaromete, čolne in slično, tehta do 9 ton in lahko pristane kjerkoli na morju. RAZTRESENI DOPISNIKI. Pariška poštna uprava objavlja, da je morala tekom 1. 1916 uničiti do 2 milijona pisem. Vzroki so odpotovanje naslovljenca, netočni naslovi ali »poštno ležeča« pozabljena pisma. Razen tega je bilo uničeno oz. na-dražbi prodano do 3 milijone paketov, vzorcev in sličnega, ki tudi niso mogli biti izro čeni na naslove, niti pošiljatelju. -f- Spor zaradi sofijske katedrale. Med bolgarskim sv. sinodom in sofijsko mestno občino je nastal v zadnjem času oster spor zaradi obnove katedrale, ki je postala 1. 1925. žrtev komunističnega bombnega atentata. Cerkvena oblast hoče, da se zgradi nova katedrala na dosedanjem mestu, mestna občina pa se temu upira, češ, da zapira katedrala pogled na goro Vitoš. Prebivalstvo je deloma na strani sv. sinoda, deloma na strani mestne občine; spor med obema taboroma se je zaostril celo do težkih groženj. 4- Ameriški mesni kralj umrl. V nekem londonskem hotelu je te dni umrl ameriški mesni kralj Ogden Armour iz Chicaga, star 64 let. Od 1. 1923. je bil predstdnik ameriškega mesnega trusta, ki ga je tudi sam ustanovil. Njegove mesne tovarne v Chicagu so orjaško podjetje, s katerim si je ustvaril res ogromne premoženje. PRETEP MED KAZNJENCI, v Rim, 18. avg. (Izv.) V jetnišnici Porto Ferrata je prišlo do pretepa med kaznjenci Neki kaznjenec je z ostrim železnim drogom ubil enega kaznjenca, dva druga pa smrtno ranil. ■ Bratianu v Parizu. ! Predsednik romunske vlade se pogovarja na pariškem kolodvoru z romunskim poslanikom Ii v Parizu Kontakuzenom (na desni! Gospodarstvo letošnja letev in carine. Belgrad, 19. avg. Včeraj je izjavil poljedelski minister Stankovid z ozirom na vesti o slabem izpadu žetve o letošnjem žetvenem rezultatu in o ukinitvi carin na žito in koruzo sledeče: Podatki o žetvi so zbrani iz celo države, manjkajo te podatki iz oblasti Skoplje ter iz 2 okrajev v Bački. Pridelali smo letos 10,845.000 met. stotov pšenice, 3163.000 ječmena, 1.534.500 rži in 3002.000 stotov ovsa. V primeri s povprečnim žetvenim rezultatom 1. 1920—1920 jo letošnji pridelek pšenice manjši za 6 odstot., ječmena za 1 odstot, rži 3 odstot. in ovsa 23 odstot. Sani smo pridelali v met. stotih: pšenice 19.410.000, ječmena 3.761.000, rži I.893.000 in ovsa 3.577.000. Donos je letos manjši kakor lani pri pšenici za 13 odstot., pri ječmenu 16 odstot., pri rži 19 cdstot. in pri ovsu 14 odstot. Nadalje jo izjavil, da fco za izvoz še ostalo pšenico. Domača potreba pšenice znaša 15 milijonov met. stotov, tako da bo ostalo za izvoz še nad 2 milijona stotov. Tudi pridelek koruze bo letos manjši za 43 odstot. Ker znaša naša domača potreba 5 in pol milijona stotov več, bomo morali koruzo uvažati. Imamo pa še velike zaloge pšenice in koruze od lanske letine. Minister je izjavil, da ne misli podvzeti korakov, da bi se prepovedal izvoz iz države, kakor tudi ne misli na drugi strani predlagati ukinjenja carine na pšenico niti na koruzo. Pridelek sliv (pridelek samo iz 9 oblasti) bo letos manjši za 52 odstoi, kakor lani, sena (nepopolni podatki, samo iz 15 oblasti) za 30 cdstot. Vendar pa še nima tozadevnih kompletnih podatkov. Ameriška reklama. Neki ameriški statistik je izračunal, da znašajo letni stroški za reklamo v milijonih dolarjev, časopisi 600, neposredni oglasi (tiskovine, listki reklamni itd.) 300. revije 156, strokovne revije 70, poljedelski listi 27, reklame na reki. stebrih 30, novosti 30. predvajanja 24, izdatki za izložbena okna 20, plakati 12, oglasi v in na cestni železnici 11, filmska predvajanja o, programi 5, skupaj 1284 milijonov dolarjev. Kaikor je iz teh številk razvidno, zavzema časopisna t. j. inseratna reklama — kakor povsod — najodličnejše mesto. Več kakor polovica vseh izdatkov za reklamo pride njej v korist. Pri časopisih zavzema reklama 40—75 cdstot. prostora, pri Newyork Times redno 75 odstot. Letno se porab iza časopise v Ameriki 2.600.000 ton papirja, od tega odpade na inserate nad 1.500.000 Ion. Statistiki so. izračunali,, da je 80 odstoi. v.;e došle pošte reklamnega značaja. Posamezna podjetja dajejo za reklamo po 10, 20. 40 in še več milijonov dolarjev na leto. Pri tem je treba upoštevati, da znaša pri količkaj pomembnejšem Časopisu cena 1 strani za inserate nad 10.000' dolarjev. Električna reklama za Wrigleyev žvečilni gumi na Times Square v Nc\vyorku porabi na leto za 108.000 dolarjev električnega toka. Zopet na drugem takem električnem plakatu je čitnti. da ti plakat porabi na leto več električnega toka kakor mesto s 30.000 prebivalci v bližini. Kako manjša je reklama v drugih državah, je razvidno iz cenitve, da je Anglija lani dala za oglase v časopisih in revijah 42 milijonov funtov. Tržna poročila. Los. Poročila o lesnem trgu v lialiji označujejo sedanji položaj s stagnacijo. Tudi o bodoči kampanji ni nič gotovega poročati. Ceno so v zadnji! 14 dneh celo nazadovale. Cene so sedaj (po II Legno«): jelka 20—60 mm, 16 cm in več Postojna II. 210. III. 150, 9—15 cm 140, morali 220. trami uso Trieste 130, Trbič konič. I. 380. 11. 235. III. 155, manjše mere 145- morali 220, okrogli les 120, dro- Nikolaj L j e s k o v : govi 10«; mecesen 20—60 mm, od 16 cm naprej Trbiž ti. 300, III. 160, smreka I„ II. 280; vse cene v lirah. Špirit. Nn zagrebški borzi so za špirit sledeče notacijo (cene se razumejo fko cisterna Zagreb, po 10.000 L % po tab. III. brez drž. trošarine): raf. za pitje ca. 96% 6.90, za ind. ca. 96% 7. denaturl-ran 90% 8, denat. 94 v cisterni 8. sirov ca. 00% 5. Jajca. Notacije za jajca so v Berlinu sledeče: inozemsko blago: ekstra velika 13.75—14.25, velika 12.75, normalna 9.25—11, manjša 8^—9, majhna in umazana 7^—8H, hladilniška 9; vreme je izpremenliivo; tendenca je čvrstejša.. Hmelj. Nurnberg, 17. avg. Dovozi na trg so slabi. Cene za halertauski in virtemberški hmelj se gibljejo med 150 do 270 mark. Cene se razvijajo v prilog kupcem. Vino. Interes 7a dalmatinska vina jo živahen. Po kvaliteti se danes plača za belo vino 48—52, za črno vino 45—52 Din. Stanje vinogradov v Dalmaciji je odlično. Iz Ban« I a poročajo, da jc grozdje lepo napredovalo. Tudi iz Srbije in Hrvatske poročajo, da bo trgatev dala dobro kvaliteto, vendar bo pridelka manj kakor lani. Vršac, 19. avg. Pričakovati je, da bo povpraševanje po banatskih vinih začelo čez 10—14 dni. Kakor vse kaže, ni misliti na nikako padanje cen. Stanie vinogradov so kljub dežju ni izpremenilo. Danes so ceno za belo vino: 9% 4.25, za 10% 4.5 in za 11% 5 Din. • • • Dvajsetletnica posojilnice v št. II,ju pri Velenju. V avgustu 1807 jebila ustanovljena v Šfent Ilju pri Velenju iz gospodarskih potreb od VI. Pu-šenjaka čisto priprosta Kmečka posojilnica. Iz majhnih začetkov in v majhnem krajevnem obsegu ter navezana samo na kmetsko prebivalstvo le dosegla v letu 1926. že promet 12 milijonov kron. Vojna ieia je premagala z lahkoto, ne da bi se pc-služila enkrat moratorija. In v največjem divjanju za visokimi obrestmi ie šla komaj eno leto do 8 in pol odstoi. za posojila. In čez vojna posojila je sio-pala z mirno nogo. ne da bi se bila le enkrat iz-podtaknila. (e bi hoteli preceniti koristi njenega 20 letnega dela za ljudstvo, bi morali izračunali vrednost vseh vsot, ki so jih prihranili vlagatelji in dolžniki; prednost vseh (letov in stroškov, ki so si jih prihranili, a vse to je nemogoče. Še manj je pa mogoče preceniti vrednost moralnega in vzgojnega dela, ki ga je vršila zadruga med ljudstvom. Videla in slišala je tekom 20 let o polomih raznih ustanov in imela je priložnost premišljevati o vzrokih in posledicah vsega tega. in vsakokratni uspeh takega premišljevanja je bilo prepričanje: poštenost, previdnost, varčnost, nesebična ljubezen do bližnjega še ni nikdar doživela poloma in ga tudi po lastni krivdi ne bo. K ponosom in samozavestna gleda lahko zadruga na svoj 20 letni obstoj nazaj in ne najde ničesar, kar bi ji kalilo veselic pri njenem lihem in btagonosnem delu. Čebelarska pr.dnižnicn pri Sv. Urbani' tiri Ptuju. Čebelarska podružnica pri Sv. Urbanu pri Ptuju priredi v nedeljo dne 28. avgusta po večernicah v šoli poučno predavanje o čebelnib boI<»z-nih, oziroma o zatiranju gnitja čebelne zalege. Ta bolezen se jo zadnje čase jako razpasla in če ,:e ne bomo zatirali z vso vnemo, grozi našemu čebelarstvu po Slov. goricah pogin. Predavat pride o omenjeni bcleznj in o zimljenju čebel znani učitelj ter strokovnjak g. Jurančič. S teoretičnim poukom bo združen tudi praktični pri čebelnjaku. Dolžnost vseh čebelarjev od Sv. Urbana in okolico .ie, da se udeležijo lega predavanja polnoštevilno- Carinjenje poštno-carinskih pošiljk Oreniij trgovcev v Ljubljani sporoča na prošnjo glavne carinarnice sledeče: Za ugotovitev pravilnega carinjenja poštnc-carinskih pošiljk je potrebno, da člani to store, še predno pošiljko dvignejo, v nasprotnem slučaju so vse intervencije zaman. To s'ore člani lahko sami pri carinarnici ali pa potom gremija. — Načelstvo. Konkurzi v Vojvodini. V konkurz so zašle sledečo tvrdke: Djordje Hacič v Somhont, pasiva 4.6 milijona (od tega 2.8 milijona bankam); Ignac Kohn in. sinovi, pasiva 7 milijonov Din (upniki iz inozemstva) v Nnvem Sadu ter Katarina Henn v Vršcu. Avstrijska in nemška kemična industrija, Z Dunaja poročajo, da se sedaj pogaja avstrijska kemična industrija z nemško kemično industrijo glede razpečavanja težkih kemikalij. Avstrijskim tvornicain se prepusti za trg Avstrija in del Balkana. £e obstoječi sporazum zh dušik in broni so razširi na Zvepleni natrij in kalijev soliter in druge produkte. Rivnolako obstoja med avstrijskimi in nemškimi Ivornicami konvencija o conah in so bo sporazum v tem oziru še bolj razširil. Norme zu izdelavo aluminijeve posodo v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da je strokovni nor-U>ni odbor zt< gospodinjstvo v nemškem normnem odboru sklenil norme za aluminijevo posodo. Norme so: 1. nebordirano posebno težko, II. nebordi-rano težko in 111. bordirano. Vsaka posoda mori nositi ime DIN ter številko norme in tovarniški znak. NAJNOVEJŠE GOSPODARSKE VESTI. v Berlin, 19. avg. (Izv.) Kakor poroča »Ber-liner Tagblatt. iz Teherana, so se začela med Rusijo iu Perzijo pogajanja o gospodarski! in političnih odnošajlh. Perzijska vlada je pripravljena ukreniti, da se bo ves trgovski promet Perzije z Evropo vršil skozi Rusijo, v političnem oziru pa se bosta obedve državi brigali zn varnost na moji ter bosta skupno postopali proti roparjem itd. Zato bo ludi prestop meje obein državam prost. v Varšava, 19. avg. (Izv.) Poljska trgovinska bilanca zn mesec julij tek. leta izkazuje uvozni prebitek v znesku 22,284.000 zlatov. Uvoz je znatno nazadoval (za 22% milijona zlatov) kljub teinu, da še niso bile uvedene nove maksimalne carine. Zlasti je nazadoval uvoz žita in surovin, Iti so potrebne za tekstilno industrijo. Izvoz se drži na stalni višini. Napredoval je izvoz oglja in bombažnih tkanin, dočim je padel izvoz sladkorja, mesa in cinka. v Moskva, 19. avg. (Izv.) Pred par dnevi so v Batumu slovesno otvorili obratovanje v novi petro-le.iski rafineriji, katere kapaciteta znaša dnevno 1500 ton in ki jo je zgradila Standard Oil Comp. Od lela 1914. sem so prvikrat prišle ameriške ladjo v batumsko pristanišče. Iz tega sklepajo, da se Rusija in Amerika gospodarsko zbližujeta. v Budimpešta, 19. avg. (Izv.) štrajk delavcev v železarski industriji traja še vedno dalje, vendar pa je pričakovati v kratkem preokreta. Še ta teden se bodo vršila ponovna pegajanja, toda odločitve ni pričakovati pred prihodnjim tednom, ker se vrši konferenca delavskih zaupnikov šele v ponedeljek in bo njen izid odločilen. v Praga. i!), avg, (Izv.) Kakor poroča Tiibti-nti<, se bodo v kratkem pričela med Francijo in Češkoslovaško pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Francija je pripravljena dati Češkoslovaški veliko več koncesij, kakor pa Nemčiji, seveda proti kompenzacijam. Zaradi tega bo francoski trgovinski minister Bokano\vsky v družbi z vodjo trgovinsko-političnega oddelka zunanjega ministra Serruysa prišel v Prago. Borsjo Dne 19. avgusta. DENAR. Na ljubljanski borzi jo bil danes Dunaj malo ■ slabši, kakor tudi Ne\vyork za 1 točko. Italija je nadaljevala svoj dvig in bila zaključena po 310.25 napram 309.75 včeraj. Promet je bil splošno slab. Narodna banka je intervenirala v devizah Curih in London in se je inleresirala za Prago. Privatno blago j;i bilo v devizah) Praga, Dunaj, Ne\vyork in liaiija. Največ prometa je bilo v Newyorku, Londonu in Curihu, v Trsiu samo 1 zaključek V nasprotju z Ljubljano je notiral Newyork v Zagrebu za 4 točke ceneje, kakor tudi Trst, ki jo bil v Zagrebu trgovan po 809, Praga ie bila čvrstejša. Mednarodno je lira v Curihu padla 2.5 na .58.26 kakor tudi večina deviz. Ljubljana. Devize: Curih 10.9&—10.805 (10.95) Funnj 7.99125—8.02125 (8.00625), London 275.85— 276.65 (276.25). Newyork 56.69—56.89 (56.79), Praga 168.20—169 (168.60), Trst 309.25-311.25 (310.25). Zagreb. Berlin 13.51—13.54, Curih 10.935— 10.935, Dunaj 799.12—802.12, London 276.85— 276.65, Nevvvork 56.75—56.95, Pariz 221.75—223.75, Praga 168.285—169.085, Trst 308—310. Curih. Belgrad 9.13 lil.. Amsterdam 207.&5, Berlin 123.35, Budimpešta 80.50, Madrid 87.80. Dunaj 73.05 London 25. 2150, Ne\vyork 518.60, Pariz 20.32, Praga 15.38, Trst 28.26, Bukarešt 3.20, So-fiia 3.755 Varšava 58. Trst. Belgrad 82.25—32.35, London 89.15— 89.20, Newvork 18.80—18.32, Pari/. 71.80—71.90. Dunaj. Devize: Bel;?rad 12.48. Kodanj 190.05, London 34.50125, Milan 88.69, Newyork 700.70. Pariz 27.82, Varšava 70.23. Valute: dolarji 707.70, dinar 12.49, češkoslovaška krona 21.03. Praga, Devize: Lira 184, Zfigpeb 59.40. Pariz 132.25, London 164.05, Ne\vyork 33:75. Dinar: deviza v Newyorku 176, v Londonu 276.20 in v Berlinu 7.40. VREDNOSTNI PAPIRJI. Na ljubljanski borzi je sledila Kranjska ind. 'Ir. gibanju na dunajski borzi Iu narasla na 3.90 d. Ostalo nespremenjeno. V Zagrebu je naraslo 7% inv. pos. in agrari, ostalo neizpremenjeno. Na Du- naju so Trbovlje čvrsteiše, Kranjska ind. dr. popustila na 48, Kušu so bile Irgovano po 33. Ljubljana. Celjska 179—11)9, Ljublj. kreditnai 142 den., Merkantilna 90, 80 bi., Praštedinona 850 den., Kred. zavod 160 den., Vevče 135 den., Ruša 260—270, Kranjska ind. dr. ftM> den., Stavbna 50 den., šunir 104 den. Zagreb. 7% invest posoj. 80.50, vojna odškodnina 351, agtfffrl 50— 30.50, llrv. esk. »1, Ilir pobanka 55—56, .lugobanka 91. Praštediona 850— 860, Ljublj. kreditna 1.42—147, Šečerana 495—500, Slavonija 15.50—16, Vevče 135—142. Dunaj. Podun.jsnvska-jadran. 79.25, Alpine 44.40, C.reinitz 6.70, Leykam 12.15, Trbovlje 59.70. Kranjska Ind. 48, Ruše 33, Slavonija •1.75. BLAGO: Ljubljanu. Les: Povpraševanje je za bukovo plohe žanuine, osirorobe, ^firal. od 40—IDO uini deb., od 20 oni šir., od 3—4 m dolgi L, II. fko vag. nakl. post. 000 den.; ponudbe: bukova drva cepa-nice fko vag. nakl. post. 19.50 bi., hrastova fko vag. nakl. posl. 18 bi., bukovi plohi nežainani od 16 cm šir. od 2.25 111 dolžino L, I L, 111. fko vag. nakl. p, •100 bi. Zaključki o vag. Tendenca lielzpremenjena. Dež. pridelki: Vse samo ponudbe: Pšenica bačka nova 78—79 kg, 1%, ml. tar., si. p., 30 dni prompt 342.50—345.50, ista za sept. »45.50— 317.50. sremska 78—79 kg. ml. tar.. si. p., 30 dni prompt 340—842.80, slav. isti pogoji 335—337.50; koruza bačka nav. vozn., si p., 30 dni prompt 262.50 —265, ista ml. tar., 257.50; moka pšenična. fko Lj. pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu 510; zaključkov ni bilo; tendenca miina. naročoiRov! Orel Odsekom in krožkom vrhniškega okrožja! Polovična vožnja je dovoljena. Kupile enosmerne vozne karte iu zahtevajte mokri žig. Potrdilo dobite na dan prireditve na lelovadišču pri blagajni. Vrhniško orlovsko okrožje. Verjani bomo sprejeli v nedeljo 21. avgusta četo vrhniško orlovsko okrožje in z njimi vse, ki spadajo poleg, ki čutijo in si želijo z nami dati duška pravemu orlovskemu razpoloženju. Teh upamo, nas bo precej. Poleg Orlov, ki bodo yolovo častno izvršiji svojo dolžnost, pričakujemo ludi častno udeležbo narodnih nos deklet, fantov, žena in mož, vsaj bližnjih vasi. Zberemo se točno ob 8 dopoldne na križpoti pred gospodarskim društvom na Vrhniki. Potom se uredimo: Orli, Orlice in narodne noše. Sprevod gre po stari poti do sv. Pavla, kjer bo sv. maša ob 9. Pri maši poje pomnoženi cerkveni zbor staroslovensko mašo. Po maši odkorakamo v versko Matjnževko (stadion ods. Verd), kjer bomo imeli skušnjo iu skupno kosilo. Bodite ločni s priglasitvami. Isto velja tudi za nečlane, ki bi želeli skupno kosilo. Priglasitve pošljite na okrožje ali pa na pripravljalni odbor za orlovsko prireditev v Verdu Janko Čepon. Kdor želi v gostilni kosilo, prosimo, da ludi sporoči. Skrbeli bomo za hitro izvršitev vsega dop. dela, da bomo imeli dovolj časa za počitek in razvedrilo. Lahko se bomo tudi kopali ob izvirku Ljubljanice, ki leži lik sla. dicna. Brez točnosti ne bo ne počitka, ne razvedrila. Sodelujeta godbi z Vrhnike in Logatca, — Bratjel Skoraj ni odseka, katerega odsek Verd no bi posetil s svojo številno udeležbo iu s svojimi najboljšimi telovadci v vrhniškem okrožju. Posebno, ce posežemo nazaj, ko smo delovali še kot vrhniški Orli. Pričakujemo, da Vas pozdravimo v polnem številu in dobrem razpoloženju. Bog živi! Nassnainila Novo gasilno društvo v Dohrnirn se je prei. kratkim ustanovilo, ima pa žc lasten gasilski doni in si je žo tudi nabavilo novo motorno brizga I no. Stroški so zelo visoki in. jih društvo iz svojih sredstev ne more krili. Dne 28. avgusta I. l.-se bo vršila blagoslovitev novega doma in nove brizgalne, nakar bo velika ljudska veselica, katere čisti dobiček je namenjen za doni in brlzgalno. Znčeiok ob 1 popoldne. Dolžnost občinstva .je, da podpre mlado, ogilno društvo s čimvečjo udeležbo! Skupščina župe Skavtov v Sloveniji se vrst v nedeljo, dne 28. t ni. ob 10 dopoldne na realki v Ljubljani. Vabljeni vsi prijatelji skavtizma. Dnevni red običajen. — Tajnik. Org. pom. bdi. zdravnikov za Slovenijo v Ljubljani ima dne 1. septembra 1027 svoj 18. red-eni občni zbor. Spored: 1. Vitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. volitev novega odbora; 3. evenluallje, 47 — No, saj te je imel rad! Kako te je ljubil! Kako ti jc poljubljal noge!... Ali pomniš, da je vselej po-kleknil pred divanom, čc si pela, in je poljnboval naokrog tvoj rdeči čeveljček zgoraj, spodaj in po podplatu ... Poslušala me je. Nato pa se je zagledala v vodo, njena črna veka so drgetala po suhih licih in povzela je z votlim, tihim glasom: — Ljubil me je, zlobnež, l jubil je in vse je zame dal, dokler ga nisem marala. Ko pa sem ga vzljubila, me je zapustil. In zakaj?... Mar ga bo bolj ljubila, bolj jj oče ona, za katero me je zamenjal?... Neumen ie in neumen! Nikoli ne bo grelo zimsko solnce bolj od poletnega. Ne bo našel v življenju take ljubezni, ki bi bila moji enaka. Le povej mu naravnost: tako ti je prerokovala G niša pred smrtjo in to ie njena zakletev. Vesel sem bil, da je postala zgovorna, in nisem odneha'. Vprašal sem jo: — Kako pa se jc lo vse z vama zgodilo in iz katerega vzroka? Gruša je ploslcnila z rokami in rekla: — Ah, saj ni biio nobenega vzroka, sama nezvestoba je vsega kriva ... Nisem mu bila več po volji, in to je vse... — Pripovedovala, veste, mi je vso to, sama pa pričela zopet požirati solze. — Naredil mi je, — je dejala, — obleke po svojem okusu, pa še take, ki niso bile za rabo v mojem stanju: ozke in urezane v pasu. Če sem jih oblekla in vse imela ubrano, se jc ujezil in rekel: . Sleči, lo ni zate., Če pa jih nisem oblekla, in sem prišla v domači noši, mi je zameril še hujše ... rekel je: »Kakšna,pa si?« Razumela som, da se nc bo več povrnil k meni in da me ne mara več... Pri teh besedah je pričela krčevito ihteti, gledala je vedno pred se in šepetala: — Saj sem že davno slutila, da me ne ljubi več. Hotela sem le pogledati., ali ga no muči vest. Mislila sem pri sebi: nič zalega mu ne bom storila, če bom videla, da se mu kaj smilim. Zdaj pa mi je pokazal usmiljenje. Povedala mi jc potem take bedarije o svojem zadnjsm sestanku in končni ločitvi od kneza, da sploh nisem razumel in še zdaj ne morem razumeti, kaj vse lahko povzroči Za vedno konec, Če ženska nasede hinavcu. Osemnajsto poglavje. Gruša mi je povedala sledeče: Kneza še dolgo ni bilo domov, ko si ti odšel in izginil. (To jc bilo, ko sem odpotoval k Makariju.1) Čuta sem govorico, da se ženi... Milo sem so jokala zavolj te govorice in tudi hujšala... Srce me je bolelo in dele se mi je premetavalo v telesu... Mislila sem, da bo umrlo, preden bo rojeno. Potem sem nenadoma začula, kako govorijo: On prihajak Vsa sem zadrbtela!... Stekla sem v svojo kamrico, da bi oblekla njemu na čast vse najboljše. Nataknila sem briljantne uhane. Pograbila sem na zidu pod rjuho obleko, katero je imel najrajši: sinjo, z barvo morske vode, s čipkami in izrezanim vratom, V naglici sem jo nategnila nase, a nisem mogla zapeti gumbov na hrbtu... Nisem jih niti zapela. Ogrnila sem nahitro povrhu obleke ma-linasto ruto, da se nc bi videli odpeti gumbi, pa sem skočila njemu naproti pred vrata ... Zadrgctala sem, vse se mi je zmešalo. Zakričala sem: — Ti, moj zlati, demantni, briljantni! — Oviia sem mu roke okoli vratu in se onesvestila. 1 Postalo ji je slabo. — Zavedela sem sc, — jc nadaljevala, — v svoji sobi ... Ležala sem na divanu in ugibala: ali sem ga zares objela ali samo v sanjah. Hudo slaba sem postala. njega pa dolgo nisem videla... Večkrat sem poslala ponj, a ni ga bilo. 1 Sejem v Nižjem NovgoroUu. EII8SM c-> .2. O) C) .O I- 'S1 m t, a o o n "i .-h. m < r* N Is S N •5. •J N ► I S -š E Q k ® S ui a .2 « 5 o SS8 Cfi f>2 g £ -2 > a 4; a £ ^ 5 m a M I $8 ° t -i Ul a) b ^ - a •< o „ Ot-j to jo «3 t-^ f x č 3 NJ >11 a >| < s 3 Xi 2J 4 D91 5 ►j < B: ; K 2 S T3 .2 u -- — os M 3 > 00 i! K s S 1 o 2 M m "3 v 5 a e e3 -g ® O O) C "S C N 9 > ^ (4 a« O ~ I D I M > ŽS jja/c/ DIJAKINJA I razr. gimn. išče hrano in stanovanje pri krščan. družini v bližini Zvezde. - Ponudbe na L. Erjavec, Medvode, i Sfanova/i/a Preselitve izvršuje najcenejše »SLO-VENIA-TRANSPORT« -sped. transport, družba -Ljubljana, Miklošičeva c. 36, tel. 2718, 6204 Lepo nemeblov. sobo oddam g. duhovniku ali si. gospodu. Jegličeva 9. Vrra/e/77 2 pisarn, sobi event. s predsobo, v sredini mesta, v pritličju ali v višjih nadstropjih, s e išče za takoj. - Ponudbe na tvrdko: I. KNEZ, Ljublj., Gosposvetska 3. Stavbene PARCELE od 410 do 550 mtr. velike, prodaja Irma Sušnik, Ljubljana, Zaloška c. 21. VILA 7 sob, 3 balkoni, 3 kleti, hlev, 5 oral zemlje, za trgov, ali gostilno, proda A. IVANC, Ptujska gora, 6245 Lepo POSESTVO na Dolenjskem, 20 oralov zemlje, v najlepši legi tik farne cerkve in ob glavni cesti, v bližini majhnega mesta, se ugodno proda. Zraven spadajo dve zidani hiši, hlev in šupa. Polovica zemljišča je me-cesnovega in borovega gozda — druga polovica njiv, travnikov in sado-nosnika. Naslov v upravi lista pod številko 6282. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča Slov. narodne pesmi IV. zvezek. Za moški, mešani in ženski zbor harmoniziral M. Bajuk. Besede zapisal dr. J. Debevec. Cena Din 16.—. Na te lahke in lepe narodne pesmi opozarjamo posebno podeželske zbore. Pesmarica je Izšla v novem natisu. OPOZARJAMO na ..Hali oglasnih" v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki I Dunaishl velesejem 4.—11. septembra 1927 Izredne prireditve: Sovjet-ruska razstava Italijanska razstava Japonska razstava Tehniške novosti in izumi: Razstava hotelskih potrebščin Reklamna razstava — Radio-razstava Dunajski krznarski modni salon Brez potniškega vizuma I Z velesejemsko izkaznico in s potnim Ustom prost prestop avstrijske meje! Vizum za potovanja preko Madžarske se dobi na obmejnih postajah proti sejmski izkaznici. Znatni vozni popusti na jugoslov., madž. in avstrijskih železnicah, po Donavi, Jadranskem morju in zrakoplovbi. Vsa potrebna pojasnila kakor tudi velesejniske izkaznice (po Din 40—) dajejo Wiener Messe Aktien-Oesellsehaft, Wien VII, Messeplatz 1 a, za časa lipskega jesenskega velesejma tudi Amkunftstelle in Leipzig, Osterr. Messhaus, Hainstrasse 16—18, dalje častna zastopstva v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4, Zveza za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova cesta 8, Josip Zidar, Dunajska ccsta št. 31. JČafo kupi? Wjljn iz lastnih goric, W lllU kakor Silvanec, Rizling, itd., prodaja po nizkih cenah A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška c. 21. SPALNICO otomano in gosposko sobo, popol. novo, radi pomanjkanja prostora zelo ugodno prodam. - Naslov v upr. lista pod it. 6433. J^i/oproda? Dobra TRAFIKA se odkupi. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Trafika« štev. 6434. //asa o M Lan ene tropine in druga krmila nudt najceneje A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24, veletrgovina iita in mlev-iskili zdeikov. Odhodi vlakov iz Ljubljane gl. kol. č.. Vrsta Šle,. t smeri ura min. .laka 1 16 bril 663 Dunaj. 1 M ekspreani S.O. Beograd, Bukarešta, Carigrad. 1 29 bril 601 Budimpešta. Trat, Pariz. 4 12 ekapreani O.i. 5 26 brii 662 Trat. Reka. 6 <3 potniški 020 Bistrica-Boh. jezero (le ob nedeljah 25 iu praznikih) 6 • 613 Maribor, Zagrob. 6 30 mešani 406« Kamnik (le ob nedeljah in prazn.). 1 61 brzi 664 Trst, Rekli 6 16 potniški 612 Trst. 6 26 m 1011 Kočevje, Karlovac, Sušak. 6 56 m 911 Jesenice, Bistrica-Boh. jezero. 7 46 „ 816 Maribor. 7 45 mešani 40.12 Kamnik. 7 60 potniški 6932 Vrhnika. 8 8 11 922 Kranj (1«.- ob nedeljah in praznikih). 46 bril 66K Trst, Pariz. 8 45 „ 4 Jesenice, Salzburg, Miinohen. » M m 1 Zagreb, Beograd. 11 40 potniški 914 Jesenice, Bistrica-Boh. Jezero. 12 08 brzi 605 Maribor, Dumi i, Praga. 13 15 potniški 617 Maribor, Zngreb 13 18 mešani 1013 Kočevje, Karlovac, Split 13 26 0034 Vrhnika. 14 10 potniški 4034 Kamnik. 14 U 620 Trst. 14 IS . 621 Celje. 14 40 m 916 Jesonice, Bistrica-Boh. jezero. 17 2« ,m 924 Kranj. 17 27 bril 606 Trst. 17 40 potniški 623 Maribor. Zagreb. Beograd. 18 16 mešani 6936 Vrhnika. 18 90 _ 4036 Kamnik. 18 80 potniški 614 Rakek. 18 65 a 918 Jesenice, Bistrica-Boh. Jezero. 20 00 bril 5 Zagreb, Beograd. 20 05 polni škl 1015 Kočevje, Karlovac, Su&ak. 21 11 bril 2 Jesenice. 8alzliurK. Miinchen. 21 12 potniški 629 Zagreb (le ob nedeljah in praznikih razen 5.V1., 28.VI. in 14.VIII. 1927). 12 10 mešani 6938 Vrhnika (le ob nedeljah in prazu.). 23 46 potniški 625 Maribor, Zagreb. Trst, Pariz. 23 15 bril 610 Prihodi vlakov v Ljubljano gl. kol. č.. ura Imln IS (K) 13 : 48 u 1 ;io io : 4o Vrsta vlaka bril ekapretni bril potniški ekspreani bi'zi mešani potniški bril potniški mešani potnliki bril mešani potnliki mešani bril mešani potniški bril potniški bril mešani bni potniški mešani potniški 603 S. 0. 601 612 o. s. m 607 6*4 6031 4031 616 911 614 1012 4 X 616 023 6033 617 913 605 4033 620 11)14 916 6035 606 4035 «24 60» 026 5 6037 2 917 4037 1016 626 625 919 li smeri Trst, Reka. Paril, Trst. Trst. Heka. Maribor, Zagreb. Carigrad, Bukarešta, Beograd, ti ud inipoŠta. Pariz, Trat. Dunaj. Vrhnika. Kamnik. Rakek. Jesenic«. Celje. Su^ak, Karlovac, Kočevje. Beograd, Zagreb. Miinchen, Kalzburg, Jesenice. Beograd, Zagreb, Maribor. Kranj (le ob nedeljah in praznikih). Vrhnika. Trsi Bistrica-Boh. jezero, Jesenioe. Trst. Kamnik. -..*I,. Maribor. Split, Karlovac, Kočevje. Bistrica Boh. jezero, Jesenice. Vrhnika. Praga, Dunaj, Zagreb. Kamnik. Maribor, Zagreb. Pariz, Trst. Kranj. Miinchen, balzburg, Jesenice. Vrhnika (ie ob nedeljah in praznikih). Beograd, Zagreb. Bistrica-Boh. Jezero, Jesenice. Kamnik (io o,, nedeljah in praznikih). Suftak, Karlovac, Kočevje. Zagreb, Maribor. Trst. Bistrica-Boh, jezero (le ob nedeljah in praznikih). »RIMSKE TOPLICE« SLOVENIJA radioaktivno termalno kopališče izborno proti rev-mi, išiasu, ženskim in živčnim boleznim. Pcnzija v pred sezoni 60, v glavni 80 Din. - Pojasnila daje ravnateljstvo. 2959 Kemična pralnica in barvanje oblek v najrazličnejših barvah izvršuje dela v najkrajšem času pri najnižjih cenali ANTON BOC Šelenburgova ulica 6/1. Tovarna Vič-Glince Priporoča se trgovina * železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. ProlfliP " Podpisani rlCMIU: Mart. Fine, kovač na Škofeljci, obžalujem in preklicujem vse razžaljive besede, katere sem izgovoril v zadnjem času pred občinskimi volitvami proti oz. o osebi Franceta Skubi-ca iz Lanišč 15. Obenem se Francetu Skubicu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja proti meni. Martin Fine. Gamaše. doholenice! Velika tovarniška zaloga gamaš, vseh velikosti in najtrpežnejšega izdelka ter lepe oblike, kakor tudi vseh vrst čevljev. Izdeluje samo tovarna „Doko". Vsak bo najceneje postrežen v trgovini „DOKO" Prešernova ulica 9, dvorišče (Ivan Čarman), ki prodaja le prvovrstne čevljarske izdelke. Inserirajte v »Slovencu"! Na novoI Na novo! Na novo otvorjena trgovina pletenin ŽENKO HRIBAR Celje, Slomškov trg 1 (pr; farni cerkvi) priporoča cenj. občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov, kot nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst i. t. d. po dnevni konkurenčni ceni. Postrežba prvovrstna! Na debelo! Na drobno! ^mamM Na 12 mesečne obrale! 99 svetovnoznani, z najmodernejšim konfortom opremljeni m o t o cikli znamke HRRLEY DRVIDSOM ž« vseh tipov in sicer; 350, 1000 in 1200 ccm z ali brez prikolice. - Nadalie špecijalni športni modeli 350 ccm O. H. V. Vam nudi promptno iz skladišča Generalno zastopstvo za kraljevino SHS Tehniška komeresja^na Ljubljana, TauCarjeua ulica Sten. 6 Telefon interurban 21—38. Velika zaloga vseh nadomestnih in opremnih delov, orig. Harley-Davidson olja ter „Firestone pneumatik". Zahtevajte cenike, katere razpošiljamo brezplačno. r * V ; gpp.. ■ ; '- : ' ! mm rf^rJjSOiSBi Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani naznanja, da je preminul njen vestni uradnik, gospod Jakob Treeic dne 17. t m. v vojni bolnici v Pirotu. R. I. P. V Ljubljani, dne 18. avgusta 1927. Llpski velesejem od 28. avgusta do 3. septembra 1927 je najugodnejši kupčijski trg in največji velesejem v Evropi. Zastopanih je nad 1600 blagovnih skupin vseh strok, ter nad 10.000 razstavljalcev. — Znižane vozne cene, brezplačni vizum. Pojasnila daje častno zastopstoo: Stegu, Ljubljana, Gledališka ulica 8, telefon 2925. V zavodu šolskih sester de Notre Dame v Ljubljani, Tobačna ulica štev. 28, se sprejme še nekaj manjših deklic v popolno oskrbo. — Cena primerna, postrežba dobra. Najboljše no l o in šivalni stroj v materljalu in konstrukciji je samo ADLER in PHtiNIX Večletna garancija. Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri Josip Peteunc-u v ljubimi ob vodi blizu Prešernovega spomenika IŠČEMO zdrave, ravne, brez skorje — in sicer: 5000 komadov 3000 komadov 1000 komadov 4000 komadov 1000 komadov 1000 komadov 150 komadov 100 komadov po 8.50 m dolge po 9.— m dolge po 9.50 m dolge po 10—m dolge po 11—m dolge po 12.— m dolge po 13.— m dolge po 14.— m dolge Dobavni rok tekom 4 mesecev, a s takojšnjim po« četkom. Plačilo takoj. Ponudbe na lesno veletrgov. Franz Mumelter — Bozen (Bolzano) — Alto Adige, Italia. Jnteresanlno broJuroos uspešnem Zdravljenju. t zolentn kamnool Vam pošlje brezplačno i lekarna pri Odrešeniku r Praga E^žehrsdska tfi NOVO ! PREPRIČAJTE SE I NOVO ! Znižane cenel Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano pfiMIŠTVfi na> si °žlcda no-: raznovrstno : vo zalogo Dri Egidiju in Karlu Erjavec, Brod (poleg tacenskega mostu — Št. Vid nad Ljubljano). Ogled tudi ob nedeljah. Za delo sc jamči. (Daje se tudi na obro! e.) Za Jugoitavaiulu tiskana v Linhlitni; Karal C*& Izdajatelj: dr. Fr. Kulovee. Urednik: Franc TerteHlav.