PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini nn .. Abb. postale I gruppo " L6D3 “U lir Leto XXVni. Št. 296 (8389) TRST, petek, 15. decembra 1972 V Govcu pri Gorenji TrjbuSi, od l^^sepIembS lOMd? LmajfK Vo^skta^ri Mriji, doTSajamJ pH tev^a. Bil je DNEVNIK v SSnj^E^opi! BESEDO IMAJO SEDAJ SODNIKI V CA TANZARU Parlament odobril spremembo zakona ki omogoča Valpredovo osvoboditev Odobren tudi nov zakon o uvedbi civilne službe za vojaške zavezance, ki iz razlogov vesti nasprotujejo uporabi orožja RIM, 14. — Pravosodna komisija Poslanske zbornice je danes odobrila na zakonodajni stopnji spremembe nekaterih členov zakonika o kazenskem postopku, med njimi tudi člen o preventivnem priporu. Novi ukrep naj bi med drugim omogočil osvoboditev Valprede in njegovih tovarišev. Obrambna komisija senata pa je prav tako na zakonodajni stopnji odobrila važen zakon, ki uvaja v italijansko zakonodajo možnost, da osebe, ki iz razlogov vesti nasprotujejo uporabi orožja, nadomestijo služenje vojaškega roka s civilno službo. Oba zakona bosta takoj vstopila v veljavo, saj sta ju' odobrila že oba domova parlamenta. Glavna sprememba zakonika o kazenskem postopku zadeva člen 217. Po 'novih določbah bo možno 'zp istiti na svobodo tudi obtoženca zločina, za katerega zakonik Predvideva obvezni zaporni nalog. Začasno svobodo bo moč preklicati, če bo medtem nastopila razsodba sodnika prve stopnje ali priziva. Druge spremembe zadevajo med drugim sodna sporočila in določitev branilca, nekatere značilnosti preiskovalne razsodbe ter možnost provizije v kazenskem postopku. Za zakon so glasovali predstavniki Vseh strank razen misovcev. Pravosodni minister Gonella si je v kratki izjavi za tisk prizadeval dokazati, da ukrepa niso sprožili samo zato, da bi omogočili Valpredovo osvoboditev, ampajj da spada v okvir splošne reforme kazenskega postopnika. Nov zakon — je dejal minister — je splošnega značaja in zadeva vse pripornike, katerih koli barv. To pomeni, da ne rešuje nobenega konkretnega sodnega postopka iz enostavnega razloga, ker zakonodajalec ne more nadomestiti sodnika ter sklepati o nedolžnosti ali krivdi nekega obtoženca. Gonella je tudi poudaril, da vladni zakonski osnutek ni sprejel zahtev levice o odpravi obveznega zapornega naloga in o znižanju roka preventivnega pripora, kar bi imelo hude posledice. Vsekakor pa bodo sedaj lahko Valpre-dovi branilci vlpžili pri sodnikih v Catanzaru prošnjo za osvoboditev anarhista, kar doslej po zakonu ni bilo možno glede na dejstvo, da je bil za zločin, katerega je Valpreda obtožen, predviden obvezni zaporni nalog. Tudi zakon, ki ga je danes dokončno odobrila obrambna komisija senata, vnaša novo načelo v italijansko zakonodajo. Po novih določbah bodo vojaški zavezanci, ki bi se izrazili proti uporabi orožja zaradi važnih razlogov vesti, lahko služili neoborožen vojaški rok, ali pa nadomestno civilno službo, ki pa bo trajala osem mesecev več od vojaške službe. Nov zakon predvideva ustanovitev posebne komisije, ki bo marala preučiti «globoka religiozna, filozofska ali moralna prepričanja* kandidata za civilno službo. Komisiji bo predsedoval sodnik kasaeijskega sodišča, ki ga bo imenoval sodni svet, njegovi člani pa bodo general ali admiral, ki ga bo imenovalo obrambno ministrstvo, univerzitetni profesor, ki ga bo določilo ministrstvo za šolstvo, ter končno državni odvetnik in izvedenec za psihologijo, ki ju bo imenoval ministrski predsednik. Z zakonom se ne bodo mogli okoristiti izdelovalci ali prodajalci orožja. V času vojne bodo osebe, o katerih govori zakon, lahko izvrševale vojaško neoboroženo službo, tudi če gre za nevarno dejavnost. Končno zakon predvideva tudi možnost osvoboditve vseh vojaških zavezancev, ki so sedaj v vojaških zaporih, ker iz razlogov vesti niso hoteli obleči vojaške suknje. Teh je trenutno 162. Vsi bodo lahko naslovili posebno prošnjo na obrambno ministrstvo, ki bo lahko ukazalo njihovo osvoboditev, čas, ki so ga preživeli v zaporu, bodo odšteli od nadomestne civilne službe, tiste pa, ki so bili v zaporu več kot eno leto. bodo odpustili iz vojske. Predstavniki levičarskih strank so izrazili zadovoljstvo zaradi odobritve zakona, čeprav so poudarili, kot na primer poslanec Anderlini, da je v njem še vedno preveč pa-ternalizma, f . toritarizma in zapletenih ter neustreznih mehanizmov. Tudi demokristjan Fracanzoni je izrazil mnenje, da je zakon preveč restriktiven in zatiralen, da pa bo vsekakor omogočil delno izpraznitev vojaških zaporov. Senat .je danes odobril zakone o ratifikaciji treh mednarodnih pogodb, poslanska zbornica pa je odobrila predlog o začasnem upravljanju državnega proračuna. ZA PODALJŠANJE KONVENCIJE Z RAI - TV Danes seja vlade RIM, 14. — V palači Chigi bo jutri zjutraj seja vlade. Ministrski svet bo pooblastil ministra za pošte, da za eno leto podaljša konvencijo med državo in RAI-TV, ki zapade jutri. Prav danes pa je skupina demo-kristjanskih poslancev, med katerimi Donat Cattin, Granelli, Belci, Vittorino Colombo in Galloni, predložila zakonski osnutek, po katerem je treba konvencijo podaljšati z zakonom, ne pa z administrativnim ukrepom. 1* Saigona je viden velik stolp dima, ki se dviga nad skladiščem •nunicije v Cat Laiju, kjer je eksplodiralo več tisoč ton letalskih bomb in topovskih granat Peron se je odrekel kandidaturi na predsedniških volitvah v Argentini BUENOS AIRES, 14. — Juan Peron je danes zvečer uradno sporočil, da ne bo kandidiral na argentinskih predsedniških volitvah, ki bodo marca prihodnjega leta. Sporočilo je bivši argentinski predsednik dal ob odhodu iz Buenos Airesa na daljše potovanje, med kate-_ rim bo obiskal Paragvaj, Peru in ! Španijo. DANES BO PRISEGLA NOVA VLADA Willy Brandt ponovno izvoljen za kantlerja Liberalcem kar pet ministrstev - Scheel zunanji minister Willy Brandt (desno) ko polaga prisego predsedniku Heinemannu BONN, 14. — Willy Brandt je bil ponovno izvoljen za kanclerja Zvezno republike Nemčije. Za Brandta je volilo 269 poslancev, proti 223, eden pa se je vzdržal. V prvem trenutku so sporočili, da je za kanclerja volilo kar 289 poslancev, kazalo je torej, da je dobil tudi 20 opozicijskih glasov, kar so potem, po natančnejšem štetju, demantirali. Za Brandta so volili socialdemokrati in liberalci, proti pa demokristjani, ki nasprotujejo predvsem njegovi politiki do Vzhoda. Izid volitev v parlamentu je bil jasen še pred začetkom, saj ni nihče verjel, da bi nekdo iz vladne koalicije volil proti kanclerju. Izvolitev so prisotni pozdravili z burnim ploskanjem, ki so se mu pridružili tudi nekateri predstavniki opozicije. Brandt je danes že prisegel ter se je nato udeležil seje socialdemokratske parlamentarne skupine, ki ji | je predstavil v odobritev seznam no-■ vih članov vlade. Kaže, da bodo li-| beralci v novi vladi dobili kar pet IIIIIIIIIIIIMllllllllllllllll|||||||||||||l|||||||||||||l||„,|,inf|,|,|„1|m||m|||M||„|„M|„|„||,||m„||1||||||||t||||,||||M||||||1|||||m||||,1||||)|||||||||||I||||||||||||||||||||||||||||t||)||I|M||||||||||||||||||||||||||||||||||1|||||M||||||||||||Mn NESPREJEMLJIVE TRDITVE PREDSTAVNIKA DUNAJSKE VLADE Za zunanjega ministra Avstrije Kirchschlagerja so osnovna vprašanja manjšine že zdavnaj rešena Minister je napovedal, da ho Avstrija odgovorila na jugoslovansko noto o vprašanju koroških Slovencev ministrskih mest, namesto treh, ki so jih imeli v prejšnji. Vest vsekakor še ni potrjena, kaže pa, da ni bilo pri ključnih ministrstvih nobene večje spremembe. Zunanji minister bo ostal Walter Scheel, notranji bo Dietrich Gen-scher (liberalec), obrambni minister bo socialdemokrat George Le-ber. V prejšnji vladi je Brandt združil obe gospodarska ministrstvi, se pravi gospodarskega in finančnega, katerih šef je bil najprej Schiller in nato Schmidt, sedaj ju bo zopet ločil: minister za gospodarstvo bo po vsej verjetnosti liberalec Hans Friedrichs, finančni minister pa bo ostal Schmidt. Ehm-keju bodo poverili ministrstvo za znanstveno raziskavo, Egon Bahr, ki je vodil pogajanja z vzhodnimi Nemci o osnovnem sporazumu med obema državama pa bo minister brez listnice s posebnimi pooblastili. Liberalci, ki so na zadnjih volitvah dosegli pomemben uspeh bodo tako imeli poleg treh ministrstev, ki so jih že imeli v prejšnji vladi, se pravi zunanje, notranje in ministrstvo za poljedelstvo, še gospodarsko ministrstvo in pa ministrstvo za posebne naloge, ki ga bodo poverili Wemerju Meinhofer-ju, ideologu liberalne stranke. Nova vlada bo prisegla jutri pred predsednikom Heinemannom. (Poseben dopis) CELOVEC, 14. — Na nedavni goje jugoslovanskega predsednika Tita glede položaja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter medsebojnih jugoslovansko - avstrijskih odnosov sta reagirala tudi avstrijski zvezni kancler dr. Krei-sky in avstrijski zunanji minister dr. Kirchschlager. Medtem ko se je kancler Kreiskj’ v svojem stališču do govora predsednika Tita omejil v glavnem le na ponovno trditev, da v Avstriji ni fašistične dejavnosti, ki bi bila politično pomembna in na obljubo da bo Avstrija temeljito proučila jugoslovansko noto in nanjo tudi odgovorila, je avstrijski zunanji mi nister dr. Kirchschlager v svojem stališču do govora postavil nekaj trditev, ki so povsem nesprejem ljive. Dr. Kirchschlager * Ipjal, da Avstrija ni nameravali konflikta okrog dvojezičnih krajev:*.! napisov uspavati, in da bo it noto odgovorila. Dejal pa je tudi, lV/V »V« £jCA V OU4W j--- ----- J- — -----I-------- cijo posebej in je bila z večino | čelo demokracije, tj. kar pomeni dejansko sodelovanje in soudeležbo delavskih množic in sploh prebivalstva pri sklepih in izvajanjih načrtov za socialni, gospodarski in kulturni napredek. Pri tem morajo imeti krajevne ustanove večjo avtonomijo in pooblastila. Zaradi sedanjih političnih razmer in usmeritve sredinsko - desničarske vlade se upravičeno pojavljajo zaskrbljenost in dvomi glede resnične volje glasov odobrena resolucija levo sredinske večine. Pokrajinski svet je med drugim tudi soglasno odobril sklep o kreditnem jamstvu pokrajine za Slo vensko stalno gledališče v Trstu (100 mil. lir). Z večino glasov je odobril ustanovitev mesta slovenskega prevajalca in tolmača na pokrajini ter razpis zadevnega natečaja. Proti so glasovali misovci, češ da to ni potrebno. Soglasno ali pa z večino glasov so odobri li razne druge sklepe pokrajinskega odbora, med temi prispevke raznim ustanovam in združenjem, razpis natečajev za službena mesta v umobolnici itd Ob začetku seje je predsednik pokrajine Zanetti počastil spomin pokojnega sen. Antonija Segnija, nekdanjega predsednika republike, nato pa je podčrtal pomen zadnjih upravnih volitev in uveljavitev strank levega centra v Trstu, kar ima veliko politično važnost, ker so bile postavljene ob stran nacionalistične in revanšistične sile. Resolucija, ki jo je odobril pokrajinski, svet pozitivno ocenjuje sklicanje deželne konference o krajevnih upravah, da se določijo jasne smernice v odnosih med deželo in pokrajinami ter občinami. V okviru konstruktivnega sodelovanja je treba valorizirati in definirati funkcije dežele ter krajevnih ustanov, ki morajo dobiti večje pristojnosti in zadostna sredstva. Za to, pripominja resolucija, je nujno potrebna splošna reforma pokrajinskih in občinskih zakonov ter krajevnih financ. Potrebna je tudi ustanovitev deželnega finančnega zavoda, ki bi dajal posojila po niz kih obrestih krajevnim upravam za uresničitev javnih del in drugih pobud. Razširiti in izpolniti je treba tudi sistem pooblastil krajevnim ustanovam ter pospeševati ustanavljanje področnih konzorcijev. V resoluciji je tudi poudarjena zahteva, naj bi deželni svet čimprej odobril urbanistični načrt in ga izpopolnil na podlagi predlogov in pripomb področnih odborov. Med razpravo je pokrajinski svet tudi odobril pravilnik deželnega združenja pokrajin v Furlaniji -Julijski krajini, ki bo imelo svoj sedež v tržaški pokrajini. Glavni namen združenja je skupna diskusija o upravnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih, o organizacijskem ustroju pokrajin in njihovih pristojnosti, kakor tudi koordinirani nastopi za spremembo in izpopolnitev dosedanjih zakonov in upravnih predpisov, da bodo pokrajine lahko bolj učinkovito delovale. Vodja svetovalske skupine KP Colli je med diskusijo o prihodnji deželni konferenci poudaril, da je to važen in zelo pomemben dogodek, ki lahko znatno prispeva k preusmeritvi stremljenj deželne u-prave. Kreniti je treba po drugi poti, da bomo lahko napredovali, odpraviti pa je treba birokracijo in dežela mora dajati tako pokrajinam kot občinam večja pooblastila in seveda tudi potrebna sredstva. Tako se bo uveljavljali a demokracija in se bo zajezila ofenziva konservativnih sil, ki prihajajo vedno bolj do izraza s sedanjo sredinsko desničarsko vlado. V tem okviru, je še dejal Golli, je treba ocenjevati prihodnjo konferenco ter osrednje oblasti za uresničitev avtonomij krajevnih ustanov in funkcij ter pristojnosti dežel. Tako je značilno tudi naslednje dejstvo: čeprav ima naša dežela posebni statut prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine in ji je bilo zato določena naloga »zaščite etničnih in kulturnih značilnosti*, ji je država preprečila možnost avtonomne in prav gotovo tudi hitrejše ter ustreznejše rešitve problematike, ki jo nalaga prisotnost slovenske narodne skupnosti. Z razsodbo ustavnega sodišča si je država pridržala pristojnosti glede manjšin, in s tem razvrednotila člen 3 posebnega statuta, toda ne da bi konkretno izvajala teh svojih pristojnosti, kot narekuje tudi ustava, čeprav so bili že predloženi tozadevni zakonski osnutki. ANPPIA — Združenje bivših antifašističnih preganjancev, AN Pl — Vsedržavno združenje partizanov Italije in ANED — Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih prirejajo v nedeljo, 17. t.m. ob 15. uri na strelišču pri Opčinah SPOMINSKO SVEČANOST ob 31. obletnici mučeniške smrti Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnjala, ki jih je posebno fašistično sodišče obsodilo na smrt. Govorila bosta senator Paolo Šema m občinski odbornik Dušan Hreščak. Predsedovala bo doma činka Stanka Hrovatinova. Dva zakona v razpravi deželnega sveta Deželni svet je na včerajšnji seji najprej obravnaval zakon, ki predvideva nadaljnjih 115 milijonov lir za gradnjo šolskih poslopij in ki je v bistvu samo izpopolnitev že obstoječega zakona. Nato so dalj časa obravnavali zakonski predlog, ki se nanaša na prispevek 50 milijonov lir za razvoj manjše industrije na področ- „«,1 ,i, ___ _____________ . ju dežele. . mini, niiiii„iii„iii„ni„iiiii,iiiimiiiiif mn, imiimilli* SREČANJE S SLOVENSKIMI KOMUNISTIČNIMI SVETOVALCI V celoti naj se uresniči enakopravnost Slovencev Ocena pogajanj za obnovitev levosredinskega odbora ■ Pereča vprašanja Krasa - Delavski boji in interes slovenskih delovnih ljudi Krožek «Pinko Tomažič* je sinoči priredil zanimivo srečanje s tremi izvoljenimi slovenskimi komunističnimi svetovalci: Stojanom Spetičem, Jurijem Caneianijem in Dol-fetom Wilhelmom, Lucijan Rončelj pa se srečanja ni mogel udeležiti zaradi obolelosti. V uvodu je dolgoletna slovenska občinska svetovalka Jelka Gerbec dejala, da je za KPI vprašanje pravic Slovencev neodpovedljivo, ker gre za idejni in tudi formalni program partije. V ospredje je postavila globalno zakonsko rešitev, za kar so komunistični parlamentarci vložili ustrezni zakon, nato pa je prešla na obravnavo delovanja občinske uprave v okviru njenih pristojnosti Spetič Stojan je podčrtal, da je dozorel čas, ko se morajo krajevne uprave spoprijeti z vprašanji slovenskega prebivalstva in njego-■ ve zaščite na vseh ravneh i- jezi--kovni, kulturni in družbeno - gospodarski. Danes je v mestu vzdušje med italijanskim in slovenskim prebivalstvom zaradi skupnega antifašističnega boja. zaradi odprte meje in novih pogledov mlade generacije takšno, da ni več nobenih preprek, da se v celoti uresniči enakopravnost Slovencev, medtem ko vodi vsaka odpoved v asimilacijo in nazadovanje. V tem okviru je Spetič tudi ocenil sedanja pogajanja za obnovitev levosredinske uprave v palači Diana in dejal, da za KPI ni bistvena razdelitev mest v upravi, temveč načelna politika, ki mora sloneti na reševanju gospodarskih in socialnih vprašanj, ki mora reševati vprašanja Slovencev in ki mora biti dosledno antifašistična. V tem okviru se bodo vsi komunistični svetovalci v občinskem svetu — je dejal Spetič — zavzemali za dosledno uveljavitev dvojezičnosti, postavitev dvojezičnih napisov in podobno, za zaščitne ukrepe za slovensko prebivalstvo, ki jih vsebuje program KPI za občinske volitve. Spetič je podčrtal veliko vlogo, ki jo lahko ima občina kot pobudnica in da bi morala to vlogo izpolniti tudi glede splošnih vprašanj Slovencev ter predvsem pri zahtevi za zaščitni zakon. . im, >„"■•> MIK,„11 DIJAKI ZAVRAČAJO ŠKVADRISTE Stalno izzivanje fašistov pred tržaškimi šolami Fašist Vatta se je moral zateči v bolnišnico - Signalni revolver za rakete: zadnje napadalno sredstvo pretepačev šanja Krasa, ko je javna uprava vedno izkoriščala okolico in se pri tem ni prav nič brigala za potrebe domačega prebivalstva. Z levim centrom se to ni izpremenilo. 1969. leta je bil odobren regulacijski načrt in od takrat si Kraševec ne more postaviti niti kopalnice, ker še vedno ni podrobnih načrtov, čeprav je občinska uprava sprejela točne obveznosti. Wilhelm je kritiziral KD, ker bi hotela Kras spremeniti v vrt Tržačanov in ne upošteva, da gre za zemljo Kraševcev in da je treba prvenstveno zaščititi kraškega človeka. Jurij Canciani je dejal, da so Slovenci delovni ljudje in da je njih interes tesno povezan z delavskimi boji za boljše delovne pogoje in za reforme. Ko govorimo o zdravstveni reformi, moramo upo Poročali smo že, da se tržaški akvaristi večkrat pojavljajo pred šolami i napadajo dijake, katerim ne more-o oprostiti, da so prejšnji teden zdru-eno demonstrirali in vzklikali skup-emu boju Slovencev in Italijanov. Posebno pogosto se taki incidenti onavljajo v drevoredu XX. septem->ra, kjer je prisotnost policije še redno preveč mlačna, poleg tega pa red nekaterimi šolami, kot so »Dan-e», »Petrarca*, »Leopardi* in druge. Povsem razumljivo je, da so dijaki ašiste večkrat nagnali, marsikdaj pa e vmes posegla policija, čeprav smo meli občutek, da so agenti tržaške ivesture posegli tedaj, ko se je zde-o, da bo reakcija srednješolcev pre-[azila nadutost črnih pretepačev. Tako se je zgodilo, da je predvče-•»jšnjim moral v bolnišnico 18-letni 'asist Furio Vatta, član »Avanguar-Ue nazionale*. Marsikdo se tega go-obradca spominja, ker je zelo živahno metal kamenje in gnila jajca moti pacifistom na Goldonijevem triu, ko je sredi julija krenila iz našega mesta protimilitaristična kolona. Vatta obiskuje navtični zavod, kjer je skušal strgati dijakom iz rok le-ake, s katerimi so levičarske organi-sacije vabile na manifestacije proti fašizmu, policijskemu priporu in za Dsvoboditev Valprede. Vatta trdi, da je bil sam. čeprav to ni v navadi ravanguardistov* in da so ga njegovi sošolci napadli s pestmi. Da je v resnici šlo za napad fašistov, katerega žrtve naj bi bili dijaki, ki so delili letake, dokazuje celo letak »Avanguardie nazionale*, v katerem kolovodja Sussich ugotavlja, da je policija priprla nekega drugega člana škvadre. Pri tem, seveda prisega na njegovo »nedolžnost*. V resnici je šlo za napad skupine škvadristov na dijake, ki so se vračali z manifestacije na Goldonijevem trgu. Ob vhodu v drevored, pri obokih »Chiozza*, so škvadristi dijake napadli, ko se jim je približal policijski avtomobil. Agenti so enega izmed napadalcev prijeli in ga potisnili v avto. Tedaj je iz skupine škvadristov priletela petarda. Tako vsaj pravijo na kvesturi. Tu pa smo izvedeli tudi, da so se škvadristi zadnje čase oborožili z zelo nevarnim orožjem: revolverji za izstreljevanje svetlobnih raket. Gre za sredstvo, ki je v prosti prodaji, ker velja predvsem kot »signal*, če pa nekdo strelja signalne rakete vodoravno na bližino, lahko tak izstrelek tudi hudo rani. Agenti političnega oddelka kvesture, ki so opazili, da se člani »Avan-guardie nazionale* poslužujejo tega sredstva, skušajo sedaj ugotoviti, kdo je lastnik tega posebnega samokresa. Čudno se le zdi, da jim to doslej ni uspelo, čeprav gre tu za zelo omejeno skupino pretepačev. Dolfi VVilhelm je obravnaval vpra- števati, da je ta za Kraševca še zlasti važna. Ko obravnavamo promet, se moramo spomniti, da pre bivalci Bazovice ali Križa izgubljajo včasih tudi ure na poti na delovno mesto. Osnovno Pa je vprašanje razvoja tržaškega gospodarstva, ko prihaja do resnične in najostrejše raznarodovalne politike prav z načrti, da se ukine ladjedelniško in ošibi pristaniško dejavnost. Canciani je ugotovil, da občnska uprava do sedaj nikoli ni odločno podprla delavske boje. Tudi za Slovence je torej bistveni splošni gospodarski in socialni napredek na osnovi odločnih delavskih bojev in pri tem je Canciani pozval na skupni nastop vse Slovence ter se izrekel za sodelovanje s slovenskimi kulturnimi, gospodarskimi in drugimi organizacijami. V NEDELJO V KRIŽU Počastili bodo spomin rojakov Alberta Sirka in Justa Košute Ločeni prireditvi v organizaciji prosvetnega društva «Vesna» V Križu se bodo v nedeljo, na pobudo domačega prosvetnega društva «Vesna», z dvema ločenima prireditvama spomnili dveh zaslužnih rojakov - umetnikov, slikarja Alberta Sirka in gledališkega igralca Justa Košute. Prvi je s svojimi slikami, zlasti marinami in upodo-bitvami kriških ribičev ovekovečil kriško preteklost in postavil svojim ljudem in svojemu morju trajen spomenik v slovenski likovni umetnosti; drugi je kot gledališki igralec in režiser razdajal s slovenskih odrov umetniško slovensko besedo in z njo pomagal krepiti narodno zavest. Oba sta umrla mnogo prezgodaj, ko bi še lahko bogatila našo narodno skupnost s svoio umet nosijo, oba pa sta še vedno živa v spominu ne le starejše temveč tudi srednje generacije v Križu, na Primorskem sploh in tudi v ostalih predelih Slovenije, kjer sta pred povratkom v Trst po osvoboditvi živela in delovala. V počastitev 25. obletnice Sirkove smrti, bo prosvetno društvo »Vesno* v nedeljo odprlo v prosvetni dvorani Albert Sirk razstavo umetnikovih del, pri čemer je kriškim prosvetarjem priskočila na pomoč umetnostna galerije v Piranu, ki je tudi pripravila v svojih prostorih res lepo in obsežno razstavo Sirkovih del, o kateri smo tudi obširno poročali. Na otvoritvi razstave, ki bo ob 11 uri, bo govoril ravnatelj piranske galerije kipar Janez Lenassi, nastopil pa bo tudi domači pevski zbor »Vesno*. V počastitev 10. obletnice smrti Justa Košute pa bo prireditev popoldne ob 17. uri v Ljudskem domu. Spominskemu govoru bo sledil nastop članov Slovenskega stalnega gledališča in nekdanjih Košutovih soigralcev Zlate Rodoškove, Silvija Kobala, Danila Turka Joca in Livija Bogatca, nastop moškega pevskega zbora »Vesna* in pa znana Knšutom veseloigra »Na kriški osmi-ci», ki jo bo uprizorila dramska skupina prosvetnega društva «Vesna». odprl društveni predsednik Mario Magajna, ki je na kratko poudaril važnost proslave, nakar je predal besedo mladim članom društva Tinci Samsi, Bruni Mahne in bratoma Sergiju in Ivanu Verču, ki so občuteno prebrali nekaj odlomkov iz raznih pisateljevih del. Poslušalce je posebno ogrel dialog iz Kralja na Betajnovi med župnikom in Kantorjem, ki sta ga s precejšnjo izkušenostjo podala brata Verč. Magajna je nato pokazal nekaj čmobelih diapozitivov z obiska članov društva na Vrhniki in na Rožniku ob. priliki 30-letnice Cankarjeve smrti. Diapozitive je Magajna pripravil z negativov, ki jih je sam posnel leta 1948 v Cankarjevem rojstnem kraju. Druga serija diapozitivov pa je prikazovala drugi množični izlet prosvetnega društva «Cankar» na Vrhniko ob priliki 20-letnice ustanovitve društva. S tem retrospektivnim prikazom delčka društvene dejavnosti, ki je v marsikomu iz starejše generacije obudil prijetne spomine na nekdanje bogatejše prosvetno življenje, se je zaključil večer šentjakobske ga prosvetnega društva. Nadaljevanje pogajanj za obnovitev uprave levega centra Danes ob 12. uri se bodo nadaljevala pogajanja za obnovitev levosredinske tržaške občinske uprave, ki so se pričela v torek na vabilo KD v palači Diana. Že na prvem sestanku so se dogovorili za tako imenovani «politični okvir*, danes pa bodo pričeli obravnavati konkretno tematiko občinskega programa. Za sedaj še ni znano, če bodo danes pogajanja nadaljevali tudi popoldne, vse pa kaže. da se bodo razvijala dokaj hitro, ker med strankami prevladuje želja, da bi jih zaključili in podpisali sporazum še pred božičnimi prazniki. Cankarjev večer v društvu «1. Cattkan Prosvetno društvo tlvan Cankar* je sinoči s kratko a prijetno slovesnostjo počastilo 54-letnico smrti enega največjih slovenskih umetnikov Ivana Cankarja, katerega ime društvo tudi nosi. Večer, ki se ga • Ministrstvo za turizem in predstave je izdalo okrožnico za leto 1973 o pomoči združenjem in ustanovam, ki se ukvarjajo s filmsko kulturo. Interesenti se lahko obrnejo na ustrezni urad vladnega komisariata v Ul. Giarizzole 22, tel. 817-310. >uiaiairau iotiuii „„, ........... .je udeležilo kar precej članov, je %||fj||||g|||||(|||l||||||||||HUIIHIII|||llllll|ltlll Hilli limillllilllllltUIHIII II IIIIIHtlllllllllllMHIllIlllIlIllllllllllMIHilMMIHIIIHIIIIIIIIJIIIIIHIHIItllimilllillllllllllHIIIM* ZARADI KRIZE ZAPIRAJO MANJŠA KOVINARSKA PODJETJA 150 delavcem grozi brezposelnost En dan stavke tržaških kovinarjev Likvidacija grozi podjetjem «0ren», AFA in «Socomar» - V glavnem gre za obrate, ki so dopolnjevali delo ladjedelnic - Celodnevna stavka v miljski ladjedelnici, «Telettri» in SMT - Razčlenjene stavke v «Sv. Marku», GMT, CNN, «Taurus», «0urissini», «Cipci» in skupini «Aquila» Vsedržavna federacija kovinarskih delavcev bo danes odločala o novih stavkovnih nastopih po dejanskem »zamrznjenju* pogajanj za nove delovne pogodbe saj delodajalci vztrajajo na svojih nepopustljivih stališčih, medtem ko vlada ne mara sprejeti stvarnih obvez o južnem gospodarstvu, novih investicijah, predvsem pa se noče obvezati za dejansko zaščito ravni zaposlenosti v tem sektorju, kjer skušajo gospodarji na koži delavcev izpeljati reorganizacijo proizvodnje. Še huje se vprašanje zaposlenosti postavlja v Trstu, kjer raven stalno upada, čeprav ni očitnega pojava nezaposlenosti. Temu je delno vzrok visoko število upokojencev med starejšimi delavci, med mlajšimi pa visoki odstotek izseljevanja v bližnje kraje, od Tržiča in Pordenona do Milana in tujine Na to so nas te dni opozorili tudi sindikalisti, ki so nam sporočili, kako propadajo v Trstu razna industrijska podjetja, predvsem o-na, ki so včasih opravljala pomembno vlogo v ladjedelniškem sektorju. Konec novembra je prenehalo delati podjetje OREN (nekdanja »Si-demar*) v Skednju. Ukvarjalo se je predvsem z demontažo ladijskih delov. Povsem razumljivo je da je obstoj takega podjetja skorajda nepotreben v Trstu po likvidaciji ladjedelniške vloge. V podjetju OR EN je delalo približno 50 delavcev, katerim se je večkrat pridružilo večje število »vozačev* iz sosednjih krajev jugoslovanskega področja. V dejanski likvidaciji je podjetje »Acciaierie Ferriere Adriatiche*. ki je v lastni režiji izdelovalo kovina-ste dele za posamezne industrijske obrate. Ker je gradbena dejavnost v našem mestu (pa tudi delo arzenala) tako upadla, je tudi obstoj tega podjetja postal vprašljiv Manjkajo mu naročila, režijski stroški so čdalje bolj težki, zato je uprava podjetja sklenila, da vseh 60 zaposlenih preda dopolnilni blagajni z ravnjo «nič ur*. To je namreč zadnji poskus pred odpustom delavcev. Štiri uradnike namerava odpustiti podjetje »Dilfi*, kar 24 pa podjetje «Socomar». Tudi v teh primerih gre za očitno krizo vsega lad jedel -niškega in kovinarskega sektorja. Znano je, da je okoli ladjedelnic in arzenala gravitiralo večje število manjših obrtniških ali maioindustrij-skih obratov ki so izdelovali posamezne dele ali opravljali dela po naročilu. Po dejanskem zaprtju ladjedelnice in krizi arzenala, se pravi po načrtu CIPE iz oktobra 1966, je večina teh podjetij že propadla ali spremenila svojo dejavnost. Druge so ostale pri življenju, dokler je bilo še kaj dela. Vprašali smo sindikaliste, kakšne ukrepe nameravajo podvzeti. Odgovorili so nam, da so likvidacije nekaterih obratov neizogibne. Zato bodo sindikati zahtevali predvsem, da se odpuščenim delavcem zagotovi zaposlitev drugod,v nekaterih primerih pa, da jim uprave omenjenih podjetij izplačajo, pred odpustom, vse, kar jim pripada po delovni pogodbi in zakonu. Odločno oa se bodo sindikati u-prli odpustom v tistih primerih, kot je «Socomar» ko obstajajo še določene možnosti, da se njihova dejavnost ohrani. * * * V kovinarskem sektorju v Trstu je danes stavkalo kakih 1500 delavcev v različnih podjetjih. Gre za zadnji val razčlenjenih stavk pred sestankom kovinarske federacije, ko bodo odločali o novih stavkah. Zadnjič je kovinarska federacija določila, naj delavci opravijo do 15. decembra 20 ur razčlenjenih stavk. Ker niso vsi tržaški kovinarji dopolnili »mero*, so delavski sveti vrste manjših in srednjih podjetij oklicali za včerajšnji dan celodnevno stavko (8 ur). Tako so, poleg drugih, stavkali delavci tovarn »Cantieri Alto Adriatico* v Miljah (teh je 600), nadalje prav toliko delavcev elektronske tovarne «Telettra» v industrijski coni in nad 200 delavcev podjetja »Stabi-limenti meccanici triestini VM». V ostalih podjetjih, kjer so delavski sveti razdelili teh dvajset ur proporcionalno, so stavkali po dve, po tri ure ali pol dneva. Tri ure so stavkali v boljunški tovarni »Grandi motori*, nadalje v ladjedelnici «Sv. Marka*, eno uro pa v podjetju «CMI» (nekdanja Ponti e Gru). Pol dneva, se pravi štiri delovne ure, so stavkali delavci podjetij »Taurus*. »Durissini*, »Cipci* in kovinarji skupine «Aquila». V industrijski coni so se prav zaradi stavke vrstile pred vsemi tovarnami skupine delavcev, ki so svoje tovariše seznanjali z vsebino boja. Naj za kroniko navedemo pogumno zadržanje skupine dvajsetih deklet, u-službenk podjetja »Telettra*. ki so »piketirale* vhod v tovarno od 6. ure zjutraj do 14. ure. Njihovo zadržanje je prepričalo tudi omahljivce, da je stavka v tej tovarni uspela stoodstotno. • • » Pekovski delavci, ki so se predvčerajšnjim sestali na sedežu CGIL, so negativno ocenili potek pogajanj za dopolnilno delovno pogodbo. V ponedeljek začetek pismenega izpita za učitelje osnovnih šol Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da bo v ponedeljek 18. decembra ob 8.30 pismena naloga natečaja za učitelje osnovnih šol. Vse kandidate so že pismeno obvestili o dnevu, uri in kraju pismene preizkušnje. V kolikor bi kandidati ne prejeli pisma, se lahko zglasijo na šolskem skrbništvu, kjer bodo dali vse potrebne informacije. Upokojenec umrl zaradi močne gripe Gripa je pokosila življenje 62-let-nega upokojenca Carla Zorzenona, ki je sicer že dalj časa imel srčne motnje. Truplo je odkrila včeraj popoldne žena 58-letna Pia Peteani por. Zorzenon. ko se je po opravkih vrnila v stanovanje v Ul. Gatteri 22. Zdravnik Rdečega križa dr. Russi ni mogel nuditi nobene pomoči, ker je bil Zorzenon že mrtev in je samo podpisal potrdilo o smrti, v katerem ugotavlja, da je smrt nastopila zaradi srčnih motenj med gripo z visoko vročino. PROSVETNO DRUŠTVO »VESNA* V KRIŽU V nedeljo, 17. t.m. ob 11. uri v dvorani Albert Sirk 25-letn!ca smrti slikarja ALBERTA SIRKA Ob 17. uri \ Ljudskem domu 10-letnica smrti gledališkega igralca JUSTA KOŠUTE MLADINSKI KROŽEK TRST Vabi jutri, 16. t.m. ob 18. uri v svoje prostore. Ul. Ginnastica 72, kjer bo predvajal svoje filme priznani amater ALJOŠA ŽERJAL Prosimo za točnost! Vabljeni! Sporočilo A.C.E.G.A.T. za inštalaterje plinskih naprav Vsi inštalaterji, ki jih vpraša nje zanima, so vabljeni na sestanek, ki bo v torek. 19 t.m. ob 18. uri na glavnem sedežu ACEGAT (vhod iz Ul. Bellini l/c). Ob tej priložnosti bodo orisane odredbe zakona št. 1083 z dne 6.12.1971, ki se nanašajo na »norme za varnost pri uporabljanju gorilnega plina*. Kot znano te norme — podobno kot je bilo svoj čas določeno z zakonom za varnost pri upor abljanju električne energije — določajo. da morajo od 20. dec. letos aparati, inštalacije in naprave na gorilni plin za domačo uporabo, ustrezati pravilom dobrega delovanja: ta ustreznost se ocenjuje na osnovi norm UNI - CIG. Praktično se s temi odredba mi — ki so izdelane na osnovi izkušenj izvedencev in specializi ranih tehnikov — doseže bodisi formalno popolnost zadevnih norm, bodisi nujno poenotenje ustrezne discipline za vso državo, z ob veznostjo strogega spoštovanja norm samih in ustrezno odgovor nostjo izvrševalcev naprav. ACEGAT v splošnem interesu meščanov in z namenom, da da nadaljnji prispevek za popolnej šo kvalifikacijo nameščevalcev naprav — ki morajo skrbeti za pravilno izvedbo notranjih naprav — prireja zato v torek sestanek z glavnim namenom, dla bi inštalaterje seznanil z značilnostmi omenjenega zakona in za izpopolnitev tečaja za ažumirano st in izpopolnjevanje inštalaterjev, Id je bil med 30. avgustom in 10. septembrom 1971. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom SAŠA ŠKUFCA JANKO IN METKA otroška spevoigra v treh dejanjih Dramaturška predelava in pesmi MIROSLAV KOŠUTA Scena DEMETRIJ CEJ Kostumi MARIJA VIDAU Glasba IVAN MIGNOZZI Režija MARIO URŠIČ Premiera: V torek 19. t.m. ob 15.30 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trs« Kulturni dom FILIBERT BENEDETIČ PRAVILA IGRE Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost) Razpored predstav glej pod rubriko »Gledališča*. GLASBENA MATICA - Trst Sezona 1972-1973 Četrti abonmajski koncert Danes, 15. decembra 1972 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KLAVIRSKI RECITAL DUBRAVKE TOMŠIČ-SREBOTNJAK Spored: Scarlatti, Beethoven. Chopin, Liszt Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Prosvetno društvo Ivan Grbec v škednju vabi k uprizoritvi mladinske igre S. MARŠAKA MUCIN DOM ki bo v ponedeljek, 18. t.m. ob 20. uri v kinodvorani v škednju. Igro predstavi otroški odsek domačega društva. Danes, 15. decembra ob 17. uri CIRIL KOSMAČ ALOJZ REBULA Ob izidu novih knjig u-glednih slovenskih pisateljev, ki bodo priložene Jadranskemu koledarj'u za leto 1973, vas vabimo v Tržaško knjigarno na SREČANJE z avtorjema in predstavniki založb: Mohorjeva družba v Celju, Mladin ska knjiga in Založništvo tržaškega tiska. Uiaika l6*tic0aina TRSI Ul sv Frančiška 20 Tel 61-792 Gledališča KULTURNI DOM Danes, 15. t.m. ob 15.30 za abonma red H - Filibert BenedetJČ »Pravila igre*. Scena — Sveta Jovanovič, slikarska izvedba — Demetrij Cej, kostumi — Anja Dolenc, glasba — Marjan Vodopivec, režija - Andrej Hieng. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734.265. Danes, 15. t.m. ob 20.30 četrti abonmajski koncert Glasbene matice Klavirski recital Dubravke Tomšič Srebotnjak. V nedeljo. 17. t.m. V mali dvorani Občni zbor SKGZ. V torek, 19. t.m. Saša Škufca «Janko in Metka* premiera. VERDI Z Mozartovo opero «Figarova svatba* se zaključuje prvi del operne sezone gledališča Verdi. Današnjo predstavo, ki se začne ob 2E30, b° dirigiral Luigi Toffolo, režiser pa Je Giancarlo Del Monaco. V glavnih vlogah nastopajo solisti dunajske Staatsoper: Wilma Lipp. vera Miljakovič, Agnes Blatza, Ernst Oustein, Heins Holeček in še Nucft Condo, Angelo Nosetti, Mario Cug-gia. Giuseppe Botta, Dario Zerial in Gianna Jenco. Scene Camillo Parravicini, koreografija Anna Brillarelli, orkester ffl zbor gledališča Verdi. Zborovodja Gaetano Ricitelli. Predstava za A v vseh prostorih. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 31948). AVDITORIJ Danes ob 20.30 izredna predstava »Noi delle vecchie provincie, maldo-brie di terra e di mare* Carpinten-ja in Faragune. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 »Kralj Lear*. P°' novitve bodo do 23. t.m. Vodstvo d !išča opozarja abonente, da si sedeže pravočasno rezervirajo. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V organizaciji Slovenske prosvete bo gostovalo na Tržaškem Prešernovo gledališče iz Kranja s Cankarjevo igro Za narodov blagor. V soboto. 16. dec. ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah, v nedeljo, 17. dec. o, 16. uri v Marijinem domu v UnCl Risorta 3, in ob 20.30 prav tako v nedeljo, v Kinodvorani v Bazovici. Kino Capella Underground 19.00 in 21-9® »Strategia del ragno*. Bernardo Bertolucci — Italia 1970. Igr*!0, Alida Valli in Giulio Brogi. Barv-ni film. , Nazionale 15.00-18.30-22.00 »H Pad* no*. Barvni film. Marlon Brando-Fenice 15.30 »Shaft colpisce anco-ra». Richard Roudtree in Mos«s Gunn. Prepovedano mladini pod 1 letom. Eden 15.30 «L’awentura č Tavven-tura», Johnny Holliday in Lino Ven-tura. Barvni film. Grattacielo 16.00 Agatha Cristie-»Champagne per due dopo il J™' nerale*. Hayley Mills, Britt land. Detektivka. Excelsior 16.00—22.15 «La prima not- Včeraj-danes Danes, PETEK, 15. decembra KRISTINA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 12.32 in zatone ob 1.28. Jutri, SOBOTA, 16. decembra ALBINA Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,5, najnižja 5,2, ob 19. uri 6 stopinj, zračni tlak 1034,3 stanoviten, veter sever 16 km s sunki 38 km na uro, vlaga 60 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. decembra 1972 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo je 15 oseb. UMRLI SO: 76-letna Emilia Fab-bro. 64-letni Francesco Lipolt, 86-letna Maria Piorar, 95-letni Italo Bonazzi, 82-letaa Anna Paulovich vd. Bratanich, 78-letna Lucda Tri-par vd. Giacomin, 66-letna Vera Vida por. Salonicchio, 23-letna Fla-via Mavelli, 75-letni Giuseppe Šego lin, 60-letna Valeria Rossi par. Vatta, 69-letna Adele Gambino vd. Guercio. 31-letni Sergio Bastiani, 69-letni Giovanni Del Piccolo, 51-letna Emma Zamer vd. Vidoni, 69-letni Emesto Pischianz. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAlabarda. Istrska ulica 7: Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 6: Miz-zan. Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gretta. Ul. Bonomea 93; Godina A11T. GEA, Ul. Ginnastica 6: S. Luigi, Ul. FeUuga 46 (Sv. Alojzij). te di quiete». Barvni film. Ala'B Delon, Sonia Petrova. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Quando le leggende muoio" no*. Richard VVidmark. Barvni *“in’ Aurora 16.00 «L'arancia meccanica*; Barvni film. Prepovedano mladi™ pod 18. letom. . Impero 16.30 «11 mascalzone*. “ chard Burton. Barvni film. Capitol 16.30 »...e poi lo chiamarono il magnifico*. Barvni film za vse_ Cristallo 16.30 »Ma papa ti l®sCl sola?* Barvni film za vse. Filodrammatico 16.30 «1 sette de*1 deri di una vergine*. Barvni f’*rn-Prepovedano mladini pod 18. Iet0 ' Moderno 16.00 «E continuavano fregarsi un milione di dollari*. G** Van Cleef in Gina Lollobrigida-Vittorio Veneto 16.00 »Omicidio Pe vocazione*. Ivo Garrani in ria Ciangottini. Barvni film. ”r povedano mladini pod 14. letorn-Ahbazia 16.00 »Per pochi dollari * cora*. Barvni westem. Igra: G liano Gemma. Ideale 16.00 »Prega Dio e scavati fossa*. Robert Woods in Jeff meron. Barvni film. Astra 16.30 «11 leone di Pietroburg®' Mark Damon in Ema Schorer Barvni film. S P D T vabi na 3. predavanje sezone 1972-73. inž. Milana Ciglarja, ki bo opisal in prikazal diaP0-zitive PO GOZDOVIH IN PLANINAH SUTJESKE Danes, 15. t.m. ob 20.30 v Ul. Geppa 9/1. 1 Demetrij Cej razstavlja v nem društvu Ivan Grbec v do 17. t. m. Razstava je odpr™ delavnikih od 17. do 20. ure. ^ deljah od 10. do 13. ure. j, V galeriji Barisi, Ul. RossetO razstavlja slikar Jože Cesar. bf<. Razstava bo odprta do 23. deC V galeriji »La Lantema* ra gjjjč, jugoslovanske slikarke Jagode po rodu iz Splita, sicer pa 'z $e\ greba. Istočasno bo tudi razstava Marije Pospišilove. finitš V občinski galeriji na Trgu ^ razstavlja tržaški slikar lrenf*L«i)fr valico svoje figure, marine, kr*J cvetje in tihožitja. j„i V Tržaški knjigami razstavlja matinski slikar Ciril Mihanovič- V Galeriji modeme umetnostl^^.ja Italija 9. je Čira Russa. razstava Prispevki Ob 31. obletnici smrti dragega ^ Pinka Tomažiča daruje mama P’’ff lir za Dijaško matico. 5000 pp Glasbeno matico In 5000 Ur ** »Ivan Cankar*. POMEMBEN DELOVNI USPEH V TRŽiŠKI LADJEDELNICI Splavitev cisterne-velikanke z nosilnostjo 253 tisoč ton Ladjo «Agip Sardeglta» so zgradili v samih 90 dneh - Naročila jo je družba SNAM SMERNICE SPLOŠNEGA SVETA CISL ZA GORIŠKO GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA OSNOVNO VODILO ORGANIZACIJE Uprizoritev Jurčič-Robovega JE BOJ ZA SINDIKALNO ENOTNOST g" Organizacija poudarja, da se sedanji boji delavcev za nove pogodbe združujejo z bojem za reforme V tržiški ladjedelnici so včeraj spla-vUi cistemsko ladjo - velikanko, ki zmore kar 253 tisoč ton nosilnosti. Ladjo, ki nosi ime «Agip Sardegna* jo je tržiška ladjedelnica zgradila Po naročilu družbe SNAM, je iz zidanega doka zdrsela v morje po no-vem sistemu, po katerem dok napolnijo z vodo in se ladja na ta način dvigne na raven morske gladine. Včerajšnja splavitev je za tržiško ladjedelnico poseben dogodek, ker Predstavlja nekakšen dvojni rekord v tržiški ladjedelniški proizvodnji. S to ladjo so v letošnjem letu dosegli zavidljivo številko v tonah splavljenih ladij. Skupno so namreč splavili nad bilijon ton, kar postavlja tržiško ladjedelnico na četrto mesto v Evropi Pp proizvodnji. Drugi rekord pa je ladjedelnica dosegla s časom proizvodnje. Ladjo «Agip Sardegno* so Pa " cč zgradili v 90 dneh. Ti rekordi bodo, kot kaže, v bližji bodočnosti še izboljšani, kajti ko-'Paj so splavili eno ladjo, so v zibani dok že postavili ogrodje za dru-®>, ki jo je naročila neka sardinska brodarska družba. Naj ob tem omenimo, da so v Istem trenutku, ko je «Agip Sarde-®ia» zdrsela v morje, v genovskem Pristanišču izročili brodarski družbi ladjo »Agip Sicilia», ki ima iste značilnosti kot »Agip Sardegna* in so jo šale pred slabim mesecem splavili v tržiški ladjedelnici. Pa še nekaj tehničnih podatkov o ^Plavljeni ladji. Prostornina rezervoar-iev znaša 320 tisoč kubičnih metrov, hitrost 16 vozlov s polno nosilnostjo, Piotor fiat diesel pa razvija 38.600 l®njskih sil. UMESTITEV POD PREDSEDSTVOM ODBORNIKA GIUSTA JADRANSKI KOLEDAR • priloženimi knjigami je v prodaji na Goriškem. Dobiti ga je mogoče pri raznašalcih Primorskega dnevnika, v Gorici pa na upravi Primorskega dnevnika, na sedežu Slovenske prosvetne zveze, v Katoliški knjigami in knjigami «Carducci». Odbor za popis kulturnega in naravnega bogastva v deželi V deželnem odboru Je tudi prof. Rener iz Gorice, ki bo skrbel za slovensko kulturno imovino Deželni odbornik za šolstvo in kulturo Giust je včeraj predsedoval v vili Manin pri Passarianu uradni umestitvi deželne komisije, ki bo nadzorovala in usmerjala delovanje središča za popis kulturnega in naravnega bogastva Furlanije - Julijske krajine. Poleg predsednika odbornika Giusta sestavljajo komisijo še nadzornica za umetnine Treh Benečij prof. Fogola-rijeva. nadzornik za spomenike in galerije naše dežele arh. Degani, ravnatelj središča v vili Manin prof. Bergamini, prof. Bogomil Rener iz Gorice, ki bo skrbel za slovensko kulturno imovino v deželi in drugi. Odbornik Giust je imel daljši uvodni govor, v katerem je poudaril napredno stališče naše dežele do vseh vprašanj kulture, še zlasti pa do bogastva na tem področju, ki nikakor ne sme izginiti. V tem je smisel vseh deželnih ukrepov za varstvo umetnin in narave, še zlasti pa popis, ker bo katalogiranje vseh pričevanj umetnosti, kulture in sploh lepote iz naše preteklosti dovolilo tudi boljše spoznavanje, ovrednotenje in obrambo tega dela bogastev našega področja. Potrebno bo sodelovanje vseh organov, zlasti pa velik napor dežele, ki prednjači pred državo, saj niso še odobrili vsedržavnih zakonov za varstvo narave in kulturnega bogastva, ki vsak dan bolj propadata. Odbornik je tudi omenil vlogo deželnega urbanističnega načrta in dosedanje delovanje središča samega. VČERAJ V PORTOROŽU Zaključeni razgovori o turizmu med Jugosluvijo in Madžarsko Vedno več madžarskih turistov v jugoslovanskih obmorskih središčih - Olajšave za turiste na Madžarskem Dva natečaja pokrajinske uprave Tržaška pokrajinska uprava je razpisala dva natečaja za službeni mesti na pokrajini. Prvi natečaj se nanaša na mesto upravnega uradnika druge stopnje. Rok za vlaganje prošenj zapade dne 6. februarja 1973 ob 12. uri. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani, ki so izpolnili študije na katerem koli zavodu druge stopnje. Nadalje lahko vložijo prošnjo le tisti, ki so že dopolnili osemnajsto leto starosti. Poleg tega bo na tržaški pokrajini na razpolago mesto asistenta na zdravniško - mikrografskem oddelku tržaškega pokrajinskega laboratorija za higieno in preventivno zdravljenje. Tudi rok vlaganja prošenj za to mesto poteče 6. februarja 1973. Natečaja pa se lahko udeležijo le tisti italijanski državljani, ki so dovršili medicinsko in kirurško far kulteto in so že opravili habilitacijski izpit za opravljanje zdravniškega poklica. V poštev pridejo tudi asistenti na medicinski fakulteti ter tisti, ki so že uslužbeni v laboratorijih za higieno drugih državnih ali javnih ustanov. Starostna mt • je 35 let razen za izjeme, ki j m ,-.^dvideva zakon št. 201 z dne 5. 3. 1961. Podrobnejša obvestila v zvezi z obema natečajema daje urad za osebje tržaške pokrajine v Ul. Gep-pa 21 in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Splošni svet pokrajinske organizacije CISL na Goriškem, ki se je sestal prejšnje dni pod vodstvom Ezia Gandinija, je poslušal obsežno poročilo pokrajinskega tajnika Padovana ter sprejel več važnih sklepov, ki zadevajo politiko sindikalne enotnosti, enotnost same CISL ter boi delavcev za reforme in gospodarski napredek. Splošni svet je zaskrbljen zaradi razhajanja določenih ljudi v organizaciji in bodo zato podvzeli po trebne korake, da vzpostavijo enot nost v pokrajinskem vodstvu Več uspeha v tej smeri pa pričakujejo od predkongresov in od samega pokrajinskega kongresa CISL. Osnovno vodilo dokumenta organizacije je opredelitev za sindikalno enotnost, kakor izhaja iz osnovne zamisli organizacije. V federalnem paktu vidi organizacija poskus združevanja, katerega končni cilj je organska enotnost na temelju širokega in enotnega sodelovanja bi trčil v vojaški tovornjak, ki je prihajal z nasprotne strani. Od zadaj pa je prihitel Cosolo, ki ni pravočasno zaustavil fiata in trčil. Costan-tinija so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili le, da se je močno ustrašil. V Ul. Carducci se je ponesrečila upokojenka Veronica Marconi por. Brunzin, ki je s kolesom trčila v vrata avtomobila. Z rešilcem so žensko prepeljali v bolnišnico, kjer se bo zdravila pet dni zaradi udarcev na nogah in rokah. Vittorianu Rossiju, 19-letnemu mladeniču iz Majnice, in študentu Dariu Sbogartu iz Gorice — Ul. Cave 13, so v mestni bolnišnici nudili prvo pomoč zaradi lažjih prask. Mladeniča sta se ponesrečila s fiatom 600 na Tržaški ulici. Pri vojašnici sta hotela zaviti na levo v Ul. Cipriani, vendar se je zaradi hitrega ovinka avtomobil prevrnil. Na križišču med ulicama XXIV. maja in Duca d'Aosta, je prišlo do trčenja avtomobilov, pri katerem sta se ponesrečila 23-letna uradnica iz Ronk Lucia Zanolla in 33-letni Dome-nico Zinghini iz Ul. Nievo 2. Uradnico bodo držali na zdravljenju tri dni, medtem ko bo Zinghini okreval v desetih dneh. 16-letni študent iz štarancana Fa-bio Chiolo se je s svojim mopedom vozil po cesti, ki iz Tržiča pelje proti Gradežu, ko je s stranske ulice privozil fiat 850, ki je zadel fanta. V bolnišnici, kamor so ga takoj prepeljali, so študentu zdravniki ugotovili možganski pretres, verjeten zlom stegnenice in razne druge udarce Zdravil se bo 30. dni. Zaradi bolezni nekaterih članov mladinske dramske skupine PD «0. Župančič* iz štandreža sta odložena nastopa v Dijaškem domu v Gorici in v župnijski dvorani v štandrežu. Izjemoma so bili gledalci na odru, igralci pa v dvorani Po predstavi debata o gledališkem delu in domači prosveti V Kulturnem domu v Sovcdnjah je v sredo zvečer gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z Jurčičevim «Desetim bratom*, ki ga je v sodobnost prestavil Ivan Rob. Predstava je privabila izredno veliko domačinov, ki so napolnili dvoranico ter prijetno uživali ob sočni govorici, ki je imela nekoliko arhaičen in severnoprimorski nadih. Bolj razumljiv za široko občinstvo je bil Jurčičev, kot pa Robov tekst, ki se je pojavljal vzporedno in nas je iz klasike prestavil v čas, ki ga živimo. Sploh je gledališko delo kakor tudi sam roman, hvaležna zgodba, ki s svojo enostavno in vendar aktualno zgodbo, občinstvo priteguje, navdušuje in zaskrbljuje, da prizadeto podoživlja dogodke na odru. Beseda oder za sovodenjskega «Desetega brata* morda ni umestna, ker je nastopal gledališki ansambel v dvorani, medtem ko so bili gledalci na odru. Zaradi tehničnih potreb so se torej vloge nekoliko zamenjale. Ker je bil prostor za občinstvo kalne Zmotnosti ^ izgradn'i sin<^" ! ..............................."""".......liimiiiiiiitmiiiiiim.1111111111,1.mmin................................................................... Razhajanja v organizaciji po sodbi tega dokumenta niso posledica osebnih stališč, niti zunanjih vplivov. V veljavi ostaja demokratična metoda, ki urejuje odnose med večino in manjšino, ki nastajata na podlagi obstoječih vprašanj in ne na podlagi pritiskov, ki s sindikalizmom nimajo nikakršnega opravka. Pomemben je nadalje poudarek, da se sedanji boj delavcev za obnovo delavnih pogodb združuje z bojem za reforme, in obveza organizacije do svojega članstva, da bo razčistila vprašanja kot so tovarniško predstavništvo, pogodbena dejavnost boj za reforme in popolna zaposlitev ter sindikalno usklajevanje. Splošni svet nadalje opozarja na resno gospodarsko krizo na Goriškem, ki zmanjšuje zaposlenost, ter hkrati podpira boj delavcev za nove delovne pogodbe in za opravo tovarniških zborov. t Portorožu so se sinoči kon-li tridnevni razgovori predstaviu-v turističnega gospodarstva Ju-slavije in Madžarske. Jugoslo-nsko delegacijo je vodil sekretar turizem zvezne gospodarske Jrnice Milorad Nešič, madžarsko sef sekcije za turizem v nacio-Inem komiteju Madžarske dr. ula Nagy. Na tiskovni konferen-so seznanili predstavnike tiska radia z vsebino razgovorov, ki Posekali vseskozi v prijateljskem ‘ačju. Osnovna ugotovitev je bila, se zanimanje madžarskih deiav-> ljudi za turistični obisk Jugo->vije iz leta v leto veča. Lani je primer obiskalo Jugoslavijo v fetih mesecih 121 tisoč turistov, os v enakem razdobju pa 140 oč, medtem ko se je število noč-1 povečalo za 13 odst. Značilno da je večina madžarskih tulov • posameznikov avtomobili->v in da jih predvsem zanima ajši odmor na morju. Njihovo poučno bivanje v Jugoslaviji je zna- 0 letos devet dni. Ti turisti so odstavljali okrog 30 odst. vseh idžarskih turističnih obiskov v Ju. slaviji. Prav zato je jugoslovan- 1 delegacija v Portorožu sklenila, bodo skupaj z Avtomoto zvezo Boslavije posvetili vso pozornost Kitarskim turistom - avtomobili-rn, s tem, da jim bodo pomagali de servisnih uslug, glede infor-»rij, avtokart in podobnim. Po bRi strani pa bodo tudi jugoslo-hski turisti na Madžarskem debi enake pozornosti, saj bo med Ugim Madžarska prihodnje leto fadila 12 najmodernejših servis- * delavnic zn razne avtomobile. 1 sestanku v Portorožu so tudi Otovih, da se ie jugoslovanski Etični obisk na Madžarskem le-1 nekoliko zmanjšal in da bo jetrno posvetiti večjo pozornost *lstični propagandi in delu agen- • Na sestanku so nadalje raz-avljali tudi o vrsti praktičnih rašanj. kot so na primer priza-v.anje, da bi v obmejnem pod-oju Jugoslavije in Madžarske lah- ko plačevali naši in madžarski državljani v svojih valutah, nadalje, da bi prišlo do širše izmenjave na področju delavskega turizma, do povečanja avtobusnih in železniških zvez med obema državama, in o tem kako pomagati tranzitnemu turistu, saj sta obe državi tudi turistično tranzitni in podobno. Vsa ta in druga vprašanja bodo skušali rešiti za prihodnje leto in bodo tudi predmet razgovorov na prihodnjem sestanku v S^gedinu na Madžarskem. L. O. Prometni ukrepi V Ul. Conti in Ul. Matteotti bo gradbeno podjetje Comelli v kratkem začelo z rušenjem starih poslopij. V ta namen bo poslopja obdalo z zaščitno ograjo, ki bo zavzela pločnik in del cestišča. Da ne bi prišlo do občutnih prometnih zastojev in da bi obvarovali pešce, ki ne bodo mogli do konca gradbenih del uporabljati pločnik, je tržaška občinska uprava določila vrsto ukrepov. V prvi vrsti bodo namestili štiri zebraste prehode za pešce. Poleg tega pa bodo uvedli prepoved parkiranja za vsa vozila vzdolž zaščitne ograje. Zaradi prehitre vožnje trčil v obcestni drog V poznih urah prejšnje noči se je 30-letni pomorski natakar Gior-gio Negretti iz Ul. Cancellieri 9 vozil z vso brzino po predoru, ki pelje od Senenega trga proti S v. Soboti. Ob izhodu predora zavije cesta na levo, zaradi hitrosti pa Negretti ni utegnil zavreti vozila ali ga usmeriti na levo. Avto znamke opel manta novejše registracije je z vso silo trčil ob drog na desni strani ceste. Voznik pri tem k sreči ni utrpel hudih poškodb: z rešilnim avtom Rdečega križa so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarce in rane po čelu In nogah. Pridržali so ga z 10-dnevno prognozo v oddelku za prvo pomoč. Trije lažje ranjeni pri prometnih nezgodah Včeraj so sprejeli v glavni bolnišnici dva pešca, ki so ju podrli pri neprevidnem prečkanju cesti-sca. Oo 8.10 so v nevrokirurškem oddelku sprejeli 25-letno Mario Vito Rubino iz Ul. Besenghi 27, ki se bo morala zdraviti 10 dni zaradi udarcev po glavi, desni rami in levi nogi. Malo prej pe prečkala Ul. S. Giacomo in Monte izven prehoda za pešce, ko jo je podrla s svojo mini moriš z evidenčno tablico TS 146190 57-letna Maria Poliliani vd. Piccini iz Ul. Ciamician 28. Rubinovo so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa. Ob 9.45 pa so v ortopedskem oddelku sprejeli 60-letnega upokojenca Giuseppeja Chermaza iz Ul. Cancellieri 5, kateremu so ugotovili močan udarec pa desni nogi z verjetnim prelomom kosti, zaradi česar se bo moral zdraviti vsaj mesec dni. V bolnišnico ga je prepeljal s svojim fiatom 1500 z evidenčno tablico TS 49118 27-letni O-livo Delise, ki ga je podrl v Ul. del Rivo, ker ga je sonce zaslepilo. Brez hujših posledic je bilo tudi trčenje med avtomobilom in motornim kolesom, ki se je pripetilo ob 9. uri na križišču med Ul. Bat-tisti in Ul. Gatteri. Iz te ulice je privozil s svojim fiatom 500 TS 74746 28-letni Roberto Bossi iz Ul. Gridelli 9, ki je bil namenjen po Ul. Battisti v mestno središče. Po Ul. Battisti pa se je privozil z vespo 50 kub. 19-letni Marco Bal-dacci iz Vicolo Castagnetto 11, ki je trčil ob bok avta, kateremu bi moral dati prednost. Pri padcu si je vespist ranil levo koleno, zaradi česar se bo moral zdraviti v nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice vsaj 10 dni. ------- Zastrupila se je zaradi uhajanja metana Kmalu po 17. uri so sprejeli na zdravljenje v bolnišnici 42-letno gospodinjo Liliano Bellini por. Odari. Med opravki v kopalnici v svojem stanovanju v Miramarskem drevoredu 29 se je delno zastrupila, ker je zaradi okvare na ogrevalniku začel uhajati plin. K sreči, da metan ni tako strupen kot plin, ki je bil v rabi do pred časom. Ravno temu se Bel-linijeva mora zahvaliti, da je ostala pri življenju in da bo ozdravela v 4 dneh. Urnik javnih lokalov za prihodnje praznike Goriška kvestura je izdala odide, v katerem pravi, da bodo za božične in novoletne praznike ter za sv. tri kralje vsi javni lokali lahko zaprli tri ure kasneje. Odlok bo veljal v naslednjih dneh 24. 25., .26. in 31. decembra ter 1., 2., 5u in 6. januarja prihodnje leto. Lastniki bodo lahko imeli odprte javne lokale 3 ure več ne da bi jim bilo to treba javiti pristojnim oblastem. Iz goriške bolnišnice Na Majnici, pri Gradišču, sta trčila avtomobila opel record last 24-letnega Franca Costantinija iz Palmanove, in fiat 110, v katerem se je vozil Adriano Cosolo iz Pierisa. Nesreča se je pripetila, ker je šofer opla naglo zaustavil vozilo, da SPET BO SIJALO SONCE V C0TICEVI DRUŽINI Teden dni po uspešni presaditvi ledvice se Vojkovo zdravje vidno izboljšuje Zahtevno operacijo so izvedli kirurgi kliniškega centra v Ljubljani - Mati darovala ledvico sinu Včeraj je potekel prvi teden, odkar ima Vojko Cotič, naš 24-letni fant iz Sovodenj, novo ledvico. Podarila mu jo je njegova mati, Gabrijela, soproga našega družbenopolitičnega delavca Janka Cotiča. Operativni poseg, eden izmed najtežjih, kakršnih se danes lotijo v svetu, je povsem uspel. Nova ledvica je začela normalno delovati takoj po presaditvi, ko je bil pacient še na operacijski mizi, ter nadaljuje z opravljanjem svoje funkcije, kar daje zdravnikom najboljše upanje, da bo mladi pacient povsem ozdravel. O operaciji, ki je tako globoko posegla v življenje Cotičeve druži- ne, smo se včeraj pogovarjali z Jankom, ki je v sredo v Ljubljani obiskal sina in mater. Bil je zadovoljen zaradi uspešnega izida zdravniškega posega in zaradi optimizma zdravnikov, ki ne prikrivajo zadovoljstva nad uspešnim posegom in zlasti nad izredno normalnim delovanjem presajene ledvice. V tem tednu se je Vojkovo zdravstveno stanje vidno popravilo. Živi v hermetično zaprtem prostoru, da bi zunanje okolje ne povzročilo komplikacij v sedanji,_ izredno občutljivi fazi vraščanja organa v novo okolje. Tudi mati se počuti dobro in je preostala ledvica docela prevzela vlogo odstranjene. Zdravniki so izjavili, da bo lahko zapustila bolnišnico konec tega tedna, ali prve dni prihodnjega. Za zdravstveno stanje obeh bolnikov, zlasti pa za Vojkovo, se je v torek zanimala tudi Jovanka Broz, soproga jugoslovanskega predsednika, ki je obiskala novi klinični center. Preko zastekljene stene se je pogovarjala z Vojkom ter mu že- ne iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiimniniiiii,min,l,i,rn,li NOVOLETNO ZNAMENJE hm faifc -#»**<■* **’ >4 vm iL»>' -ite* Komaj smo se za silo oddahnili, (ker se je polegel trušč Andrejevega sejma) že zajema naša čutila nov, nekoliko manj vsiljiv zunanji pritisk, ki naznanja bližino božičnih in novoletnih praznikov. Bolj kot na naša čutila pa je pritisk posvečen našemu žepu, trinajsti plači, ki jo bomo prejeli prihodnje dni. Vse je tako napeljano, da bi potrošili čimveč, še preden bomo prišli v dosego tiste «grozne IVA*, s katero nas plašijo, in se plašimo. že tako dolgo. Ne glede na te skrbi pa nas vendarle navdajajo okraski, ki jih nameščajo občinski delavci po glavnih središčnih ulicah, z zadovoljstvom in neučakanim pričakovanjem bližnjih praznikov, ki vsakomur nekaj obetajo, če drugega ne vsaj prostost in zabavo. Znanilcev prazničnih dni bo poslej vsak dan več; okrašene izložbe, filmske reklame, smrečice na Travniku in v Ljudskem vrtu — zlasti pa psihoza počitnic, ki se nam bližajo, in vsega kar je z njimi v zveri. lela hitro in popolno ozdravljenje. Priprave za operacijo so bile dolge, naporne in zelo natančne. Po ugotovitvi bolezni so Vojku najprej odstranili obe ledvici. Takšen poseg je bil nujen, ker sta popolnoma odpovedali in ker so zdravniki spoznali, da je rešitev samo v presaditvi materine ledvice, ki ima največje sorodnosti in zato tudi sposobnosti, da se bo prilagodila novemu organizmu. Skoraj ves mesec je Vojko preživel z umetnimi ledvicami. Po dvakrat ali- trikrat na teden ga je oče vozil v Ljubljano, kjer so mu prečistili kri na oddelku za dializo v novem kliničnem centru. Ko je ležal na postelji ter bil po 12 ur povezan z umetno ledvico, je želel, da bi bila operacija izvršena čim-prej. Trdno je veroval v njen u-speh. Prejšnji teden sta dve kirurški ekipi — prva za urološki poseg in druga za poseg na ožilju — presadili zdravo ledvico bolnikove matere bolnemu sinu. Operacijo sta izvršili ekipi primarija dr. Ludvika Ravnikarja in prof. dr. Mirka Košaka. Oboleli ledvici je odstranil dr. Ravnikar, d0 druge operacije pa je bil bolnik v oskrbi primarija dr. Saše Luzarja in dr. Jožeta Drinovca na oddelku, kjer so bolniku pomagali z umetno ledvico. Vest o uspešno izvršeni operaciji je spodbudna tudi za vse tiste, ki imajo težave z ledvicami zlasti če sta organa povsem odpovedala in je trajna rešitev samo v uspešni presaditvi zdrave ledvice. Ob tem je treba povedati tudi to, da sodi operacija, ki so jo izvršili ljubljanski zdravniki, med najtežavnejše, kar jih danes opravlja svetovna kirurgija. Zato je uspeh tudi spričevalo visokih znanstvenih dosežkov v matični domovini. niiiiimiiiiiiiiiimtmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimniiii Predavanja Vsi, ki spremljamo stiske Cotičeve družine ob bolezni prvorojenca, sočustvujemo z njo ter ji želimo, da bi z uspešnim zdravljenjem sina in matere bilo to razdobje hitro mimo in da bi v družini, ki jo odlikujejo kar trije fantje, zavladala vedrost kot poprej. G. V. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE — JOSIP JURČIČ -—-IVAN ROB Deseti brat Priredba A. Inkret-A. Stojan režija: ANDREJ STOJAN scena: VLADIMIR RIJAVEC kostumi: MILENA KUMAR glasba: IVAN MIGNOZZ1 V nedeljo, 17. t. m. ob 17.30 v župnijski dvorani v DOBERDOBU. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti. Travnik 14, tel. __________ št 2972. ................ VAŽNO ZA PARTIZANE IN ZAPORNIKE premajhno odmerjen, bi kazalo v prihodnje poiskati kakšno drugačno rešitev, da bi zadostila potrebam igre in tudi občinstvu, k; si jo je prišlo ogledat. Tako si dovolimo predlagati da bi imeli ob takšnih priložnostih po dve predstavi, eno pozno popoldne drugo pa zvečer. Ob zaključku naj zapišemo tudi to, da je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice nastopilo pod okriljem kulturno - prosvetnih organizacij, ki na Goriškem že vrsto let prirejajo uspele stalne slovenske gledališke sezone. Po zaključku se je v zgornjih prostorih društva razvila razprava o gledališkem delu in o domači prosvetni dejavnosti. Ker so za to priložnost dvorano in tudi zgornje prostore namenjene društvenim potrebam, prvič ogrevali (prižgali so novo grelno napravo, ki dobro deluje) so s tem ustvarili pogoje za uspešno srečavanje mladih in njihovo sodelovanje pri vsestranskem oblikovanju domačega življenja. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU; SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice FILIBERT BENEDETIČ PRAVILA IGRE Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost) V sredo, 20. t.m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v Gorici ABONMA RED A, B, C. SAŠA ŠKUFCA JANKO IN METKA otroška spevoigra v treh dejanjih V četrtek, 21. t.m. ob 10. in 16. uri v Katoliškem domu v Gorici V priredbi Mladinskega krožka v Gorici bo danes, 15. decembra, ob 20.30 v dvorani kluba «S. Gregorčič*, Verdijev korzo 13, predvajanje odličnega filma S. M. Eisensteina OKLOPNICA POTJOMKIN (1925) Delo bo predstavil kritik Sergij Grmek. Po filmu bo sledila diskusija. PD «0. Župančič» iz štandreža sporoča, da bo danes, 15. t.m. na sporedu predavanje o temi «Splošno o raku*, ki ga bo imel dr. Prijatelj iz Nove Gorice. iiiiimiiiiminiiiHiiiiiiHiiiinimiimiHiinHminimiMutiuiiiuniinmiiuiiiiiniHiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiii ZGRADILI GA BODO V INDUSTRIJSKI CONI V novem obratu v Tržiču bodo zaposlili 150 delavcev Izdeloval bo kovinsko pločevino - Obratovati bo začel leta 1974 teri bodo nudili glavno surovino, to je pločevino, za izdelavo velikih vodovodnih in naftovodnih cevi. Material, pretežno iz železa bodo novi tovarni dovažali po morju. Končani izdelki bodo v glavnem napravili isto pot. To se pravi, da bodo ladje letno dovažale in odvažale približno 500 tisoč ton materiala. Kovinske izdelke pa ne bodo dajali samo tovarni v Cervignanu, ampak tudi manjšim industrijskim obratom, ki so včlanjeni v skupino jeklarn »Alto Adriatdco*. Ob koncu seje je odbornik za industrijo in trgovino Dulci povedal, da bo dežela nudila čimvečjo pomoč za izgradnjo tako važnega objekta, ki bo pomagal k ekonomskemu dvigu naše dežele in k večji zapo slitvi. Tržiški župan je v imenu občinskega odbora z zadovoljstvom pozdravil to važno pobudo in izrazil upanje, da bo tovarna začela čim-prej obratovati. Ponovno odprtje roka za partizansko priznanje Doslej je zakonski osnutek odobrila senatna komisija - Predviden je samo šestmesečni rok Senatna obrambna komisija je I za obvezno invalidsko ali starostni sprejela zakor/ki predlog sociali- zavarovanje, stičnega poslanca Lepra in drugih njegovih strankarskih tovarišev, ki ponovno odpira rok za partizansko priznanje. Osnutek podaljšuje rok za nadaljnjih šest mesecev, in bo veljal od tistega dne dalje, ko bodo zakon odobrili. Leprov zakonski osnutek dovoljuje nekdanjim deportirancem ter civilnim in vojaškim internirancem, da odkupijo razdobje bivanja v koncentracijskih taboriščih, zavezniških ali sovražnih, (1940 -1946) Industrijska cona v Tržiču bo imela novo kovinarsko tovarno, ki bo začela obratovati leta 1974. Tovarna, ki bo sprva zaposlila približno sto petdeset delavcev, bo izdelovala samo kovinske valje, katerih bo vsako leto izdelala 250 tisoč ton. Veliki objekt, ki bo zavzel 300 tisoč kvadratnih metrov površine, bodo zgradili med pristaniščem Portorosega in cono Si-®on in bodo vanj vložili osem milijard lir, la bodo zadostovale samo za gradnjo tovarne in skladišča. u graditvi nove tovarne so poročali prejšnji dan na seji deželnega odborruštva za industrijo in trgovino. Na seji je bil prisoten tudi član sveta jeklarn »Alto Adriatico*. ki si bodo prevzele to nalogo. Po prvo dobi bodo novi industrijski objekt razširili in v njem zaposlili še večje število delavcev ter bodo tesno sodelovali z že obstoječo tovarno iz Cervignana, ka- Predlog bodo sprejeli tudi v po slanski zbornici. Zanima predvsen tiste številne partizane in politični preganjance iz naše dežele, ki ni so dobili partizanskega priznanji v poprejšnjih rokih. Da bi mogl pravočasno — predvsem pa v pred pisanem roku šestih mesecev -vložiti prošnje, naj zainteresiran že sedaj pričnejo zbirati predpisa ne dokumente. Kino Gorica VERDI 15.45—21 45 »H padrino*. ti. Brando m A. Pacino. Barvni filn CORSO 17.00 22.00 »Ma papa ! manda sola?* B. Streisan in B 0’Neal. Barvni film. CENTRALE: 17.15—21.30 «Lo chia mavano il sergente blu». W. Stre ge in G. Stochvvell. Kmemaskopsl film v barvah. MODERNISSIMO 16.30-22.00 «Ha sbagliato, dovevi uccidermi subi to*. R. Wood in S. Scott. Barvi: film. VITTORIA 17.15-22.00 »E si salv soltanto 1’aretino Pietro con um mano davanti e 1’altra dl dietroi C. Brert in G. Favretto. Barvn film. mladini pod 18. letom pr« povedan. I rži č AZZURRO: 17.30 *H decamerone m ro». Barvni film. EKCELSIOR: 16.00 «Alfredo, Alfr« do*. Dustin Hoffman. Barvni film PRINCIPE: 17.30 »Jus primae noc tis*. Barvni film. Nova Gorim SOČA »Sled maščevanja*, italijansk barvni fiim ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Džangov sin* italijansk barvni film ob 18.00 in 20.00. RENČE Prosto. DESKLE Prosto. KANAL Prosto. PET DESETLETIJ IN VEČ JE OD TEDAJ, IN VENDAR SO DOGODKI ŠE ŽIVI ^ Za binkoštne praznike je bilo, ko je zagrmelo Sestava avstrijske vojske po narodnostih - Velike izgube v Srbiji in Galiciji Odnos Vatikana do Slovencev - Priznanje je sicer prišlo, vendar zelo pozno Ob tem so prišle prve omejitve glede živil, hkrati pa so prišle prve nove dajatve za vojno. Ljudstvo še ni vedelo, kaj bi počelo. »Vse misli so vtaknile glavo pod perot...* je nato zapel Oton Župančič. Nismo vedeli »ne kod ne kam...* In kaj se je dogajalo v slovenskih političnih vrhovih, v političnih strankah, nam danes prvič strnjeno prikaže že omenjeni dr Janko Pleterski (Prva odločitev l.c.). Treba je brati. Pregledal je vse dostopne vire, vso literaturo. Sam se dobro zaveda, da je šele začel z zgodovinsko obdelavo. Njegovo delo še noče in ne more biti »zgodovina vojne dobe 1914 - 1918», marveč le «pogled na snovanje, zamisli, pobude, dejanja... tistih, ki so si lastili vlogo nosilcev politične volje». Iz zime 1914 - 1915, ko se je I-talija odločila, da stopi v vojno, nam Pleterski v svojem delu (1. c. str. 51 do 54) omenja »spomenico papežu konec marca 1915, ki je bila skupna akcija s klerikalnimi Hrvati (škof Mahnič) in obeh smeri ljudske stranke*, namreč slovenske ljudske stranke, v kateri je bila vodilna smer še avstrofilska šusteršičeva, ki ga je tedaj še podpiral škof Jeglič, proti tej pa je že nastopala linija Janeza Ev. Kreka, ob katerem je bil tedaj manj izrazit dr. Anton Korošec, ki je že računal z morebitnim porazom avstro - ogrske monarhije. Pleterski si ni mogel ali ni hotel naložiti naloge. da bi priznal vse okoliščine širšega izvenslovenskega položaja. V zvezi s tem je vredno omeniti le nekaj dejstev: avstro - ogrska monarhija je že jeseni in nato v zimi 1914 doživela hucfe vojaške poraze, tako na ruskem kot tudi na srbskem bojišču. Že prej smo pisali o padlih. Avstrijska publikacija iz leta 1963 (»Unser Heer», Dunaj 1963) navaja, da je bilo od 1(10 avstrijskih vojakov 44 Slovanov, 25 Nemcev. 23 Madžarov, 7 Romunov in po en Italijan. Te podatke zasledimo na str. 272 že omenjene knjige. Že leta 1914 so bile izgube na bojiščih porazne. Med drugim je padla tudi že »elita* nižjega oficirskega kadra, kjer so bile narodnosti kar dobro zastopane. V Galiciji so celotne izgube znašale že 400 tisoč mož v Srbiji 200 tisoč. Pri tem ni rečeno, da so vsi ti bili mrtvi'. V gornji dve števili spadajo mrtvi, ranjeni in ujeti avstrijski vojaki. («Un-ser Heer», 1. c. str. 274, 278 in 295). Spomenica papežu, ki smo jo o-menili zgoraj, je bila napisana konec marca. Omenili pa smo že, da je 23. marca padla trdnjava Pr-žen.vsl. Vse to, številne žrtve, porazi na bojiščih, padec trdnjave, vse to je vplivalo na zadržanje ljudstva. Nič čudnega torej, če spomenica govori (podatki so znani le iz dnevnika škofa Jegliča) »ako bi pa na žalost Avstrija propadla: potem naj bi Slovenci in Hrvati tvorili posebno hravško kraljestvo*. Jeglič nato pribija, da je to »strogo zaupno* (Pleterski 1. c. str. 51). Pleterski nam iz drugega vira (str. 54) prinaša še eno važno dopolnilo: spomenica je vsebovala zahtevo, da «če avstro - ogrska monarhija ostane, terjajo Hrvati in Slovenci svojo vlado v Zagrebu, neodvisno od Dunaja in Pešte. Če pa propade, volijo... prosto svojega vladarja*. To omenjam, ker se mi zdi, da je vendarle važno dejstvo, da se pojavi zahteva, ki zahteva zrušenje nadvlade Nemcev in Madžarov. Mudilo se je. Samo dva hravška (dalmatinska) frančiškana, eden je bil predstojnik s Cresa, in brez zastopnika Slovencev sta izročila spomenico papežu Benediktu XV. Nič čudnega, če papež v odgovoru zagotavlja, da bo storil vse kar bo mogel za hrvaški narod. Slovenci v odgovoru se ne omenja jo. Mimogrede pa je papež še omenil, da »Rusija je izdala Hrvate*. Pleterski pravilno sodi (1. c. str. 5), da je ta pripomba rimskega papeža imela namen, »preprečiti morebitne simpatije za Srbe*, za pravoslavce. Zdi pa se mi, da bi bilo vredno še nekaj dodati. Gre za »igro bogov*. Ti pa so vedno »skrivnostni*. Aii ni za papeževo pripombo, da je Rusija Hrvate izdala že tudi na-m g, da nai ne bodo preveč »slavi*, preveč slovanski. Prav v tem času je bila namreč akcija kneza Bulovva na vrhuncu. Vatikan je bil močno angažiran, da reši »obstoj monarhije*, da prepreči italijanski poseg v vojno, da pa hkrati Italijani morajo vendarle nekaj dobiti... Tu dodajmo še, da če je kdo, ki ima svoje skrivnosti, ie to prav gotovo Vatikan, ki skrbno varuje svoje arhive. In vendar imamo že resna dela, ki nam marsikaj razkrijejo. Dva zvezka En-gel - Janosi (Oesterreich und der Vatikan 1848 - 1918, Dunaj 1958 in 1960) nam razkrijeta, da Vatikan po papežu Leonu XXni. ni imel smis la za avstrijske »Slovane*, niti za Slovence. Naj na kratko omenimo še da avtor prinaša pisma in, dokumente kjer se zlasti jugoslovanska duhovščina z večino škofov prikazuje kot »nacionalistična*, kot »politikantska*. Še pri papežu Pi-ju X. najdemo celo proti Mahniču neko »nerazpoloženje*. O tem priča dnevnik Lodovica Rizzija »At-ti e memorie della societš istri ana* 6. knjiga 1958). Mnenja smo, da so slovenski škof- je pod Avstrijo živeli tudi v neki utvari, ko so menili,. ko so računali na »pomoč svetega očeta*, na njegovo »razumevanje*. Odkrito povejmo, da je Vatikan s svojimi konkordati upošteval predvsem državo, državno oblast. Narodnosti in narodi mu niso bili simpatični, že zaradi tega ne, ker mu je eden velikih narodov italijanski, razbil cerkveno državo in vzel Rim. In prav ta Italija je v Londonskem paktu vsilila zahodnim zaveznikom člen, ki je predpisoval, da papež ne bo sodeloval pri mirovnih pogajanjih. In tako je prišel maj 1915. leta. Bilo je za binkoštne praznike, ko je ob Soči zagrmelo. Od Viša, do Rombona in Krna, vse dol do morja. Vse Posočje je skoraj brez ljudi. Prebivalstvo je moralo ali v Avstrijo ali v Italijo, kjer so jih celo internirali. Vse Posočje, spodnja Vipavska dolina in Kras, vse to področje je dočakalo konec vojne v ruševinah in sprejeti je moralo tudi italijansko vojsko. Čas naglo teče: onega iz sedanjosti v bodočnost čutijo mladij Pogled v preteklost, tako vsaj pravijo. pa obračajo le stari. Toda iz preteklosti se rojeva sedanjost. Vse to delo pa je prepuščeno zgodovini in liistoriografiji. In vrnimo se k Homerju. Že ta je nad bogove in nad njihove muhavosti postavil mojro - usodo. Soditi, kritično presojati ni lahko. To je delo zgodovinarja. Letos je v italijanski reviji »Ras-segna storica del Risorgimento* (januar - marec 1972) mlad italijanski zgodovinar ocenjeval delo tedanjega predsednika italijanske vlade Salandre in njegovega zunanjega ministra Sonnina, namreč Londonski pakt in ostro obsodil njegov anarhizem, ki ni predvideval razsula avstro - ogrske monarhije in rojstva novih držav, kar je po njegovem »usodno pomanjkanja političnega realizma*. Mladi italijanski zgodovinar je šel tako daleč, da je zapisal, da bi bilo za Italijo bolje »iskati ekonomsko pomoč* kot pa »povečanje ozemelj*, k čemur bi dodali, da Italiji zares ni bilo treba seči do Triglava, do Snežnika do Butoraja pri Reki. Obsodba »bogov nacionalizma in imperializma* je v oceni jasna, toda žal pozna. IVO JUVANČIČ KONEC Na današnji dan pred 31 leti Viktor Bobek Simon Kos Ivan Vadnjal •lllll■■llllllllllllllllllllllllllll■■ll■l■lll■llll■ll■l■lll^lIllllll■■llllll■lll■lllllllll■llllllllll■l■llll■llllllllll■llllllHllllllIlllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■ll■lIlllllllllllllll■llllll■■ltllllllllllllll■lllll■lllll■llllll■llll■llllllll■llllll■ SEDAJ KO SE PROGRAM »AP0LL0* BLIŽA SVOJEMU ZAKLJUČKU Dovčerajšnji junaki danes: od misticizma do poslovnosti Prvi človek, ki je stopil na Luno, se je umaknil iz javnega življenja v svoj mir Sopotnik je iz zavisti izgubil živce - Prvi ameriški kozmonavt pa je posloven človek Ceman in Schmitt sta opravila svojo nalogo na Luni in njun tovariš Evans ju bo varno pripeljal spet na Zemljo. Tu bodo tri astronavte, tri pogumne ljudi sprejeli z vsemi častmi, predsednik Nixon jim bo verjetno priredil v Beli hiši sprejem, skoraj gotovo bodo vsi trije odlikovani in bodo nato v službi še napredovali, nakar bodo šli — v pozabo. Podobno kot že marsikateri ameriški kozmonavt. Prav zares je to čudno in vendar je teko. V dneh, ko je nekdo na Luni ali v vesolju, ga kujejo v zvezde, še nekaj dni po opravljeni nalogi mu posvečajo izredno pozornost, nato pa ga potisnejo ob stran ali se zanj ne zmenijo, ker je pač svojo nalogo odpravil in ni več vreden pozornosti. Od tod tudi marsikatera čudna zgodba dovčerajšnjih herojev. Saj ni res, da so šli vsi kozmonavti v pozabo, toda zgodba marsikoga izmed njih je čudna. Neil Armstrong, torej človek, ki je prvi stopil na Luno. je sedaj profesor na univerzi v Cincinnatiju. Njegov sopotnik Aldrin piše spomine in zbira TV-reklamo, Richard Gordon je trener nogometnega moštva v klubu »Svetniki iz New Orleansa*, Donn F. Eisele je na Tajskem in vodi skupino »prostovoljcev miru*, mnogi drugi njihovi kolegi, dovčerajšnji junaki, so »izginili*, nihče se jih ne spomni, postali so anonimni državljani, neznanci med 205 milijonov državljanov ZDA. Za Neila Armstronga moremo reči. da se je kar znašel in da se je tudi ponovno normalno vključil v življenje. Živi s svojo družino v predmestju Cincinnatija, na u-niverzi pa vodi kar dve katedri: predava o dinamiki ter o eksperimentalni aeronavtiki. Čeprav je že več let, odkar je pustil prve sledove na Luni, se tu pa tam še kdo spomni nanj in posebno ob novih vesoljskih poskusih, ob novih odpravah na Luno, se kdo oglasi pri njem. Toda Armstrong ne da od sebe niti besede. In tudi v javnem življenju ga ne bomo srečali, celo ne na sicer zelo pogostnih' univerzitetnih prireditvah. Tudi med univerzitetnimi profesorji ima bolj malo prijateljev. Mnogi so mu nevoščljivi zaradi slave, od katere pa sam nima veliko. Včasih ga povabijo, naj bi spregovoril v javnosti. Armstrong je prvi človek, ki je stopil na Luno in tudi če vodstvu NASA to veliko ne pomeni, je pri množici vendarle to velik človek. Toda Armstrong ne mara nastopiti v javnosti in če ga vendarle pregovorijo, da naj ima javno predavanje, mu morajo to pošteno plačati: 3.000 dolarjev ali 1 milijon 800 tisoč lir za polurno predavanje. Neil Armstrong se je torej u-maknil v tišino, ker »edino, kar si želim, je moj mir, je moje razmišljanje, je moj poklic vseučilišč-nega profesorja*. Njegov sopotnik na poti osva-jajna Lune Buzz Aldrin m teko srečen kot je Neil Armstrong, kolikor bi o Armstrongu mogli govoriti, da je normalno srečen, če se je umaknil v strogo zasebno in tiho življenje. Aldrina je namreč hudo prizadelo dejstvo, da so Armstronga določili kot tistega, ki bo prvi stopil s stopničk z lunarnega modula na Lunino površino. Saj je res, da je bil on drugi človek na Luni, toda ni bil prvi in to ga je tako prizadelo, da je imel hudo živčno krizo, od katere se baje ni povsem opomogel. Sedaj Aldrin piše spomine in zbira reklamo za neko televizijsko mrežo. Njegovi spomini bodo izšli prihodnje leto spomladi in kdor je imel možnost jih prelistati, meni, da se Aldrin ne bo nikoli povsem opomogel od že o-menjenega šoka. Po njegovem «o-snovni element pri izbiri astronavta je njegova psihična stabilnost. V času misije moramo imeti glavo na mestu. Toda pozneje... Stvar je v tem, da se nihče od nas ne more sprijazniti s tem »po- zneje*. Tistega dne, ko sem moral v kongresu politikom razlagati o svojem sprehodu po Luni, sem bil skoroda paraliziran. V primerjavi s tem je bilo spuščanje na Luno že skoroda otroška igra. Sovražim vse vrste mikrofona, razen tistih v kabinah vesoljskih ladij. Razen tega je moj jezik med leti postal siromašen, ker se je zreduciral na strogo določeno terminologijo... Za mene sta vesoljsko raziskovanje in tehnologija postala življenje. In tedaj me, kar teko, od danes na jutri, pošljejo okoli sveta na konference, na sprejeme. Mi, astronavti, nismo na to pripravljeni... In nato sem med nekim javnim nastopom občutil ono staro, tradicionalno, globoko živčno izčrpanost. Želel sem prekiniti to svoje novo absurdno življenje in spoznati samega sebe in sem v največji tajnosti odšel v bolnišnico*. Temu je sledila odpoved in zatem so se začeli vrstiti njegovi oglasi za nemško vozilo «volkswa-gen*. Nastopal je v belem plašču kot tehnik te družbe... Ed Mitchell je bil v posadki «A-pollo 14». Kaže, da je tudi tega človeka polet v vesolje močno prizadel. Sedaj se »poklicno* ukvarja z intergalaksijsko telepatijo, z metafiziko ter z misterioznimi proučevanji, ki naj bi bili »priprava za prihodnje stoletje*. Odprl je v tem smislu svojo pisarno, kjer sprejema kliente, ki se pa morajo prej oglasiti pri njegovih dveh tajnicah. V predsobi kra- Marthe in Jacques v Bressonovem TV-filmu «Quattro notti di un so-gnatore*, ki bo na sporedu v nedeljo zvečer na prvem kanalu ..............................................................................................................................m1,11,1 Ijavitev. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zaupana vam bo rešitev težavnega problema. Sporazum s prijatelji bo omogočil izvedbo nekega načrta. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Delen napredek pri dolgoročnima delu. Diktatorski značaj neke osebe vas bo spravil v slabo voljo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaši tekmeci bodo ostali brez argumentov. Če boste ravnali hitro, vam je uspeh zagotovljen. Verjetna sentimentalna zadovoljstva. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zaplet v zadnjem trenutku bo preprečil popoln uspeh. Prijeten večer kljub diskusijam v družini. RAK (od 23.6. do 22.7.) V tekmi s konkurenti boste ostali brez uspehov. Verjetno potovanje z radostnim zaključkom. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaše pobude bodo upoštevali. Nova prijateljstva bodo povečala upanje, ki ga doslej ni bilo mogoče realizirati. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neko srečanje bo predstavljalo izhodišče za osebni program. Skupni spomini bodo preprečili ločitev od drage osebe. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Poenostavljanje organizacije utegne pospešiti zaključek nekega posla. Srečne ure z osebo, ki jo ljubite. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Danes vam sreča v poslovnih zadevah ne bo naklonjena. Jasnost idej lahko omogoči osebno uve- KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V razgovoru upoštevajte obučutljivost sogovornika. Odločno boste morali reagirati zaradi nekega besedičenja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nag njeni boste k raztresenosti in napakam. Obvladati bo treba eksplozivni značaj. Nekaj težav z ljubljeno osebo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nekoli ko zaskrbljenosti zaradi ekonomske nestalnosti. Pozabite na žalitve, če je to v interesu ljubljene osebe. ljuje na steni Mitchell v veliki povečavi, seveda v astronavtski tuti. Na stenah so tudi razni simboli, značke ter odlikovanja. Poleg slike je ob drugi steni dokaj bogate knjižnica, ki pa je založena izključno s knjigami, ki govorijo o telepatiji, astrologiji in podobnih »znanstvenih* materiah. Mitchell nerad sprejema časnikarje. Kadar nekoga sprejme, mu hkrati toži in se mu hkrati hvali. Rad poudarja, da «veliko raziskuje*, seveda še vedno na področju vesoljske telepatije, saj je znano, da je to svojo »veščino* preizkušal celo med samim poletom. Sedaj živi od sredstev, ki mu jih dajejo »razna podjetja in razne ustanove, ki finansirajo moja raziskovanja*, od sredstev »komercialne uporabe proizvodov in uslug, ki izhajajo iz teh mojih raziskovanj*, ter »od pisanja*. Pri tem Mitchell pravi, da »v Sovjetski zvezi takšna raziskovanja i-menujejo bioenergetiko*. James E. Irwinl ki je spadal v posadko »Apollo 15», je šel «dlje» od Mitchella. Vtem ko se Mitchell ukvarja s telepatijo, ki jo nekateri še vedno uvrščajo med znanosti, se je Irvvin posvetil mistiki in je v Coloradu Springsu ustanovil celo združenje z naslovom »Polet v višino*. Ker je sam visoko, zelo visoko letel, je bil naslov združenja lahko povsem logičen, toda bistvo Invinovega združenja »Polet v višino* je za kozmonavta nekaj nerazumljivega, kajti to združenje si je zadalo nalogo, pripraviti človeštvo za »največje vesoljsko poslanstvo*, za — srečanje z Jezusom Kristusom. Misticizem, ki nima nobene zveze z vero, s krščanstvom, pač pa gre mimo tega v »neznano smer*. Zanimivo bi bilo nadaljevati z navajanjem sedanjih razmer drugih kozmonavtov, toda prostor nam tega ne dopušča in se bomo ustavili le še pri Sheppardu. Kaže, da je ta bil najbolj »srečen*, seveda na ameriški način. Sheppard je bil prvi Američvi, ki je poletel v vesolje. Iz vesolja ni prinesel s seboj nobenega kompleksa. Imajo ga še vedno za nekakšnega »šefa* vseh ameriških kozmonavtov. Svojo slavo je Sheppard dobro vnovčil. Pravijo, da »je lastnik polovice Houstona*, milijarder in se marsikaj. Postal je admiral ameriške vojne mornarice in služi na vse mogoče načine, tako da se mu bogastvo neverjetno naglo kopiči. V par letei je mogel prihraniti in ponovno naložiti nad milijon dolarjev, torej 600 milijonov lir. Do njega je težko priti. In tudi ko se človeku to posreči, mora paziti na vsako svojo besedo, kajti Sheppard je zelo muhast Njegova razlaga o tem uspehu je zelo preproste: »Astronavt je človek, ki mu je uspeh zagotovljen, ker ima dva izrazite talente: metodičnost in hladnokrvnost... če k temu dodamo nadaljnjo njegovo karakterizacijo, da namreč «astronavt je prav tako človek, ki pozna veliko važnih ljudi*, potem ni nič čudnega, da je svojo »metodičnost in hladnokrvnost* ter svoje »poznanstvo mnogih važnih ljudi* izkoristil že v Houstonu, centru ameriške kozmonavtike, kjer je tudi »nafta, gradbeništvo, mnogo industrije v razvoju* itd. Zato je povsem logično tudi to, da poznajo Shepparda tudi na borznem trgu v Houstonu. Pinko Tomažič Na današnji dlan pred 31 leti so na openskem vojaškem strelišču v zgodnjih jutranjih urah odjeknili streli. Fašistični svinec je pokosil pet mladih življenj. Pod streli so padli Viktor Bobek Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnjal in Pinko Tomažič, ki jih je fašistično posebno sodišče dan prej obsodilo na smrt. Tržaški antifašisti se bomo njihove velike žrtve spomnili v nedeljo, 17. t.m. na spominski svečanosti, ki jo za 15. uro sklicujejo na openskem strelišču Združenje bivših antifašističnih preganjancev .Vsedržavno združenje bivših partizanov ter Združenje bivših deportirancev v nacistična taborišča. V počastitev spomina teh naših prvoborcev pa objavljamo danes doslej še neobjavljeno pismo, ki ga je prav na drugo obletnico ustrelitve — 15.12.1944 — Pinkova zaročenka Ina pisala iz partizanov junakovi materi tov. Emi Tomažičevi. Pismo se glasi: 15. 12. 44 Predraga! Lansko leto na 15. sem bila pri vas, žal mi je, da ne morem tega storiti tudi danes, da bi si skupno obujale spomine. Velika razlika je letos, posebno za vas Včeraj in danes mi uhajajo misli le k vam tem bolj. ker sem včeraj bila že prepričana, da bom ravno na obletnico Pinkove smrti tudi jaz zapustila ta svet. Bila sem v eni vasi še v postelji, o-ziroma v senu, ko so mi prišli povedat, da gredo Švabi. Prebila sem kakih 5 ur precej hudih, obkoljeni smo bili. streljali so na nas in eden naših kurirjev ie tudi padel. Mlad fant, 18 mesecev v partizanih. Tako je pač partizansko življenje. V zadnjem pismu sem vam pisala, da bom prišla do vas, ko se vrnem. Ni mi bilo mogoče. Komaj sem prišla na Vipavsko, je bila ofenziva, hajkala sem S dni in potem sem morala takoj naprej. Sedaj se nahajam že dva meseca v Zapadno - Primorskem okrožju. Tu že gazimo po snegu. Sem že enkrat padla da sem si spahnila roko v ramenu in me še vedno boli. Drugače pa ni slabega. Slišala sem, da so po Trstu precej aretirali, kako pa z Z.? Kako je z vami? Prav nič ne vem, ali ste še v Trstu ali ne. Nisem niti gotova če vam pride to pismo v roke, na vsak način vas prosim, da mi brez drugega pišete na Zapadno - Primorsko okrožje — Vera. Pišite mi. kako vam je. Ne vem ali ste mi poslala kaj ali ne. kot ste omenila v zadnjem pismu, ampak dobila nisem ničesar. Od sestre tudi nisem dobila še nič pošte od kar sem tu — ne vem ali mi ne piše iz nemarnosti ali zakaj. V upanju, da bom dobila v najkrajšem času vaš odgovor vas poljubljam Ina NOCOJ NA RECITALU DUBRAVKE TOMŠIČ Srečanje z mojstri klavirske literature Nocoj je v Kulturnem domu na vrsti četrti abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopila bo znana pianistka Dubravka Tomšič-Sre-botnjakova, ki je za to priložnost pripravila svoj klavirski recital, ki ga sestavljajo dela Domenica Scar-lattija, Ludwiga van Beethovna, Frederica Chopina in Franza Liszta. Oglejmo si pobliže avtorje del, s katerimi bo nastopila nocojšnja koncertantka. Italijanska klavirska glasba se je razvila — prav tako kot v ostalih deželah — iz plesov in pesmi za lutnjo. Frescobaldi je ustvaril vrsto del za orgle ali čembalo, torej za instrument s tipkami. Njegovo delo so nadaljevali Pasquini, Zipoli in A. Scarlatti, vrh pa je doseglo v kakih 600 sonatah Ales-sandrovega sina Domenica Scar-lattija (1685-1757). Ta jih je skromno imenoval Esercizi per gravicem-balo. Njegove sonate predstavljajo vrh italijanske cembalistike, hkrati pa so tudi med najpomembnejšimi stvaritvami klavirske literature. Oblikovno so enostavčne, dvodelne skladbe, zgrajene navadno na eni sami, jasni, preprosti in zelo izvirni melodični ideji, ki ji pogosto botruje ljudska italijanska, španska ali celo arabska melodika. Scarlattijeve sonate, ti drobni biseri pa zaživijo v pravem poetičnem blesku šele na čembalu z različnimi registri. Ludvvig van Beethoven (1770 -1827) je v sonatni kompoziciji izvršil velike spremembe v obliki in vsebini. Zlasti sonate, ki jih je veliki mojster napisal v drugem obdobju svojega ustvarjanja, označuje odklon od dotedanjega spoštovanja klasične oblike, ki ga nadomesti vedno večja izrazna svoboda. Sonate opus 31. št. 2 v d-molu (napisana leta 1801), imenovana tudi »Vihar*, je globoko dramatično delo, katerega silna, skoraj demonska imvencija odseva razočaranje, notranje boje umetnika in njegovo telesno trpljenje. Umirjen, razložen akord uvede allegro prvega stavka, ki se po nekaj taktih razvije v zanosno melodijo. Adagio se izpoje v meditativno umirjeno razpoloženje. Vedri, osnovni motiv finala, ki je grajen v značilni rondo obliki, zaključi sonato s širokim dinamičnim razponom. Frederic Chopin (1810-1849) je kot umetniška osebnost edinstven pojav v zgodovini evropske glasbe. Ta veliki glasbeni ustvarjalec, največji poet klavirja, je obogatil glasbeno literaturo z u-melninami, ki danes prav teko kakor v dobi nastanka najdejo pot do slehernega poslušalca, saj so privrele iz srca. Njegov Scherzo v b-molu op. 31, ki je samostojna skladba širokih dimenzij, bi prej mogli imenovati klavirsko pesnitev, saj je vsebina strastna, silovita, pa tudi temačna ter nima prave zveze z naslovom. Franz Liszt (1811- 1886) je bil najbolj bleščeč pojav klavirskega virtuoza, organizatorja, skladatelja in borca za nov glasbeni izraz v preteklem stoletju. Z njim je klavirska tehnika dosegla neslu-ten višek ter utrla pot moderni klavirski tehniki. Sonato v h-molu je Liszt komponiral 1. 1853 v Weimarju. Za razliko od njegovih simfoničnih pesnitev nima nobenega programa, temveč je eno od redkih skladb s področja absolutne glasbe. Podobno kot oba Lisztova klavirska koncerte, je oblikovno zgrajena v enem samem stavku. Na začetku, v sredini in na koncu stoji odstavek lento, vmes pa so v prvo po- TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Sodobna ital. glasba; 19.10 Literarna oddaja; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Koncert; 21.35 V plesnem ritmu; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Kulturni pregled; 15.20 Koncert. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija; 10.00 Melodije; 10.45 Pisana glasba; 11.15 Orkester; 11.30 Glasba in pesem; 11.45 Poje Arsen Dedič; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Tretja strem; 14.50 Juke box; 15.00 Slavne klavirske skladbe; 15.45 Pevci lahke glasbe; 16.00 Deželni spored; 17.00 Tops - pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni koktajl; 19.00 Zborovsko petje; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.30 Simf. koncert; 22.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00. 13.00 15.00, 20.00 Poročila; 6.50 Zakaj in kako?; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; J0.00 Posebna reportaža; 12.10 Plošče: 13.15 Poje Y. Montand; 13.27 Strnjena komedija; 15 10 Glasbeni spored za mladino; 17.05 Pisan spored; 19.10 Gospodarsko -sindikalna panorama; 19.25 Operna glasba po željah; 20.20 Poslušajmo spet; lovico vstavljeni allegro energico, grandioso in cantando espressivo, v drugo pa allegro, guasi adagio, fuga in andante sostenuto. Sonate zares ne moremo uvrstiti v tradicionalno klasično smer toda Liszt gotovo ni grešil s tem, da je najprej razvijal obliko, ki se je do njega že sto let neprestano razvijala. NA FILMSKIH PLATNIH Valerio Zurlini: «La prima notte di quiete» Italijansko - francoska proizvod n ja režiserja Valeria Zurlinija prima notte di quiete» je prem pozitivno presenečenje. Zurltntjcv filmi nas doslej niso prepričali, tudi ko so vsebovali nekaj zada tih psiholoških razglabljanj (*La ra-gazza con la valigia*, «CronflC familiare»), so radi težili k zQ°‘ formalnemu lepotičenju. «La prima notte di guiete* V? je predvsem formalno dosledna * funkcionalna uprizoritev prav tam doslednega pogleda na realnost, ne glede na to, da se nam lahko pesimizem in dekadentnost J1, zdita preveč osebno poudarjena ' aprioristična. Preko filma sameg pa sta prepričljivo izražena, « ostaneta zgolj predpostavljena. Film je bogat detajlov, ki J‘n ob prvem gledanju lahko sPre&"L damo. Tudi zaradi tega se nam film zdi v celoti dober. Hvalevr* dno je tudi vodenje igralcev: A’ lain Delon je povsem drugačen ° svojega običajnega klišeja. Prepričljiva je lepa in mlada Som Petrova, prav tako Giancarlo Gtan-ni ni, Renato Salvatori, Lea Mas-šari. Alida Valli, Salvo Randone, Adalberto Maria Merli itd. Barvna fotografija Daria Di Palme 1 zelo lepa, vsebinsko produktivna m dosledna s filmsko poanto. Ob tem filmu se pojavi zanimiv problem. Večkrat smo poudaru, da je umetniško (filmsko) ustvarjanje odvisno od avtorjeve praK se (izkušnje), da je torej zanimivo, predvsem kolikor odseva pristno izraženo in bogato izkušnjo. Nedvomno pa je vsak avtor deležen neke prakse, že j* tavtološkega razloga, ker je IX Ali je torej kvaliteta prakse ina* ferentna? Mislimo da ne. Mislimo pa tudi, da je predvsem V°' memben subjektivni pristop b katerikoli praksi. Če kdo česa"» doživel, tega ne more prikazan< prikaže pa ga lahko «per negativi nem» v prikazovanju realnosti brez tega doživetja. Umetniške napake se torej začenjajo lahko že tukaj, razvijajo P se predvsem na nivoju «interpret cije, ko avtor prehaja v abstrahira nje posploševanje doživete realnosti Kar se tiče npr. Zurlinija, je rta vomno v njegovem posploševanj neka subjektivna pomanjkljivos, neka težnja k izoliranju določfnm prvin. Naša kritika je torej * vedno bolj umetniška kot «ideoio ka*, zato se nam zdi upravičen > kar je Zurlinizjavil v nekem im tervjuju, da njegov film marks' stom nujno ne bo ugajal. S. G- Prejeli smo »BARBA NERA - 1973 - Un an' no di felicitš - Čampi Edifore - 06034 Foligno, S. S. Flamca-km 148. g 55445555 ^ 5445555! 1 PETEK, 15. DECEMBRA 1972 II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.35 Orkestri; 9.50 Wallace: «Ben Hur»; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 »Nikoli ne veš*; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pozivi 3131; 20.10 Italijanska folklorna glasba; 20.50 Plošče resne glasbe; 22.43 A. Hope: «H pri-gioniero di Zenda*; 23.05 Nove ital. pesmi. III. PROGRAM 10.00 Jutranji koncert; 11.40 Baročne skladbe; 12.15 Brahms, Chopin; 14.30 Cimarosa: «Judith»; 16.00 Na sporedu je Villa Lobos; 16.15 Sodobna ital. glasba; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.15 Izvenzemeljske civilizacije. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Lisztovi simfonični poemi: 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.20 Plošče resne glasbe: Wagner in Ravel; 12.30 Stari in mladi interpreti. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Col-dijska šola: »Snežec*; 9.35 Col-lodi — I. Petrič: Ostržek; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Bravničar: Iz opere «Hlapec Jernej*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Otroške pesmi!; 14.30 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 Pianist J. Lovše: 16.00 »Vrtiljak*; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Aktual- nosti; 18.50 Ogledalo našega časa: 19.00 Lahko noč. otroci!, 20.0U Madžarski zbori; 20.30 »Top pops 13»; 21.15 O morju in P0-morščakih; 22.15 Iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.1® Jazz pred polnočjo. ITAL TELEVIZIJA 9.30 šola; 12.30 Obisk v m* zeju; 13.00 človek pri mizi; Dnevnik; 14.00 Francoščina; Ip; . Šola; 17.00 Spored za najmlaise’ 17.30 Dnevnik; 17.45 Programja mladino; 18.45 Glasbeni spol*®/ 19.15 Vohuni v odporniškem flj' banju; 19.45 Šport in ital. kron1' ke; 20.30 Dnevnik: 21.00 Nastane« neke diktature 22.00 Mladi jalci Rossinijeve glasbe; 23. Dnevnik. II. KANAL 18.40 O novih pedagoških P0' jemih; 21.00 Dnevnik; 21.15 Oscar Wilde: »Una donna senza imP°r tanza*; 22.40 Velikonočni otoki-JUG. TELEVIZIJA 9.30 in 14.40 TV v šoli; Angleščina; 16.10 Splošna iaob** ba: Literatura; 17.50 Druščin Jakca Kaveljčka, glasbena Pr®v ljica; 18.15 Obzornik; 18.30 kreacijska odbojka; 18.40 Ekonom sko izrazoslovje: Emisija; ljj-j« Recital Antona Dermote; 1-j-L Profesor Baltazar, risanka; 1®-*; Enotnost po dubočansko, reP°tef. ža; 20.00 in 22.55 TV dnevni*1 20.25 Reportaža: 20.40 Žurav« ška — film; 22.05 Sredozems*0 morje KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila' 20.30 Krivična obsodba; 21.20 “ venski slikarji: Božidar J8*8 ' 21.30 Poje Robert Young. ŠPORT ŠPORT ŠPORT Z OSMINO FINALA POKALA UEFA Zaključen prvi del nogometnih pokalov V vseh treh evropskih pokalnih tekmovanjih bo spomladi nastopalo 24 ekip *» v sredo so se zaključile zadnje osmine finala za pokal “EFA. Do presenetljivih rezultatov ® Prišlo, posebno ne po izidih prvih ®**anj. V četrfinale so se uvrstili “Ofussia Moenchengladbach in Kai-ijfslautem (ZRN), Liverpool in ‘ottenham (Anglija), OFK Beo-(Jugoslavija), Twente (Nizoma), Dinamo Dresden (NDR) ® Mtoria Setubal (Španija). | oorussia je z veliKo lahkote odkrila Koto, saj je dosegla kar •* Solov, potem ko je v prvi tekil1 igrala neodločeno 0:0 Čeprav * oil poražen v Beogradu z 1:0, Tottenham po predvidevanju v četrfinale, čeprav je skuri8.napraviti Crvena zvezda vse, 5 mu prekrižala račune. Prav p*0 Je spoštoval predvidevanja rv**Pooi, ki je s 3:1 odpravil Di-iz Berlina. Z lahkoto pa je *^šla oviro druga vzhodnonemška r*P® Dinamo Dresden, ki je prerisala portugalsko enajsterico ri*ta . Vseeno je uspelo Portugalcem, da ® napredovali z eno izmed svojih ?P; Vitoria Setubal je izločila planski Inter, potem ko je že ..prejšnjih kolih premagala drugo : plansko moštvo, Fiorentino. No-/^težav ni imel Twente, ki je i (k»na zmagal s tremi goli razli-I 111 ga ni zaustavil niti poraz z J: Proti Las Pilma.su. Nizozem-| jf* Nogometaši so tako potrdili, da * njihov nogomet trenutno med ^boljšimi v Evropi. ri®K Beograd je v Bolgariji jtol predvsem zaradi svoje večje J*®arodne izkušenosti in je tsko » lahkoto premagal ekipo Beroe. J/ Sari so sicer prvi prišli v vod-; v v°' kar pa ni oviralo jugoslo-nskih nogometašev, ki so v dru- polčasu popolnoma pregazili j j^Protnika. Nemški Kaiserslautern i J? je napredoval šele po streljali enajstmetrovk, potem ko je v 7Vl tekmi zmagal Arafat z 2:0, Vratno srečanje se je knočalo z ?aSf Nemcev prav tako z 2:0, stanje je bilo izenačeno tudi po ri^jških. Sovjeti ,>o zgrešili eno rijjhnetrovko, medteifl ko je bilo j/Jško moštvo točnejše. Gotovo .Pila pot nemške enajsterice zelo I^Pcrna, vseeno pa je zmaga za •tak, znano ekipo zaslužena. ■ri osminami finala turnirja za UEFA se je zaključil izločil-vseh treh evropskih pokal-jriprvenstev. četrtfinalna srečanja j?** na sporedu šele marca pri-/rijfe leto, po zimsKem počitku c^erih enajsteric, imena 24 ekip, 1 So se uvrstila v četrfinale so: P POKAL PRVAKOV J^Vern Miinchen, Spartak Trna-^ Derby County, Ujpest Dozsa, Kijev, Juventus, Real Mari, to Ajax. i°KAL POKALNIH PRVAKOV J^iid Bukarešta, Leeds, Schal-Spartak Moskva, Hibernian, jjjria Praga, Milan in Hajduk I k POKAL UEFA i^jriissia Moenchengladbach, Kai-ri^autem, Tottenham, Liverpool, brijta Setubal, Twente, Dinamo ^hi in OFK Beograd. • « • povratnih nogometnih sre-jri osmine finala za pokal UEFA: ‘JirP°ol — Dinamo Berlin 3:1 ia Moenchengladbach — Ararat Porto 5:0 2:1 2:0 2:1 1^ Koto Palma s — Twente y Kaiserslautern - ‘ v^evan °*too Dresden — * * * t^KlZ, 14. — V prijateljski med-nogometni tekmi je Bayern k "hinchna premagal 01ympique ^Ue z 1:0. ! * # * J^NDON, 14. — Trener angleške jj*Oftietne reprezentance je izbral pralcev iz Vehke Britanije, Danijo to Irske, ki bodo 3. januarja nastopili proti izbrani vrsti risjtoetašev iz držav evropske go-itri^ske skupnosti. S tem hočejo Irci in Britanci počastiti skupno evropsko KOŠARKA MILAN, 14. — Italijanska ženska košarkarska ekipa Geas je v povratnem srečanju osmine finala tekmovanja za pokal prvakinj premagala grški Iraklis s 124:35 in se je uvrstila v četrtfinale. * * ★ SPLIT, 14. — V povratnem srečanju košarkarskega turnirja za pokal pokalnih prvakov je Jugo-plastika iz Splita premagala nemško peterko Giessen in se je uvrstila v četrtfinale tega tekmovanja. * * * BEOGRAD, 14. — Crvena zvezda je v tekmovanju za pokal evropskih prvakov tudi v povratni tekmi premagala albansko peterko Partizani z 99:74. V prvi tekmi so Jugoslovani zmagali s 94:83. Crvena zveza se je po tej zmagi uvrstila v 3. kolo tega tekmovanja. | Eugenio Monti aretiran CORTINA D’AMPEZZO, 14. -Danes so v Cortini aretirali Euge-nia Montija, večkratnega italijanskega. olimpijskega in svetovnega I prvaka v vožnji z bobom. Varnostni organi so ga zalotili, ko je s svojim traktorjem ponoči z zastr-, timi lučmi prevažal večjo količino razstreliva. To mu je služilo za razstreljevanje skal na neki novi smučarski progi. Ker pa so karabinjerji opravili v zadnjem času v Cortini več preiskav, se je zbal in se je skušal razstreliva skrivaj znebiti, kar mu pa ni uspelo Skupno z njim so aretirali tudi nekaj drugih oseb. ki so imele posla okrog gradnje nove vzpenjače in smučarske proge. NOGOMET TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV Kras je v moški C ligi v soboto v Nabrežini premagal Scaiolo s ciSc.ni izidom 3:0 V ANKETI ČASOPISA .ŠPORT. Parlov športnik leta V letošnji anketi za najboljšega jugoslovanskega športnika v letu 1972 katero je organiziral časnik «Sport». je osvojil prvo mesto boksar Mate Parlov. Na letošnjih olimpijskih igrah v MUnchnu je Parlov osvojil zlato kolajno. KOŠARKA V sinočnjih prijateljskih tekmah v Trstu so dosegli take izide: mladinci: Italsider — Bor 76:60 minibasket: (letnik 1963 in mlajši) Polet — Bor 35:9 in (letnika 1961 in 1962) Polet — Bor 37:32. Mladinci Vesne, Uniona in Primorja so z dobro tehnično igro zadovoljili Med naraščajniki se je Breg uvrstil v finalno kolo, pri začetnikih pa je osvojil zaslužen remi MLADINCI A SKUPINA V petek in v nedeljo je bilo na sporedu četrto povratno kolo prve skupine mladinskega prvenstva, poleg tega pa so odigrali še nekaj zaostalih tekem. Na vrhu lestvice sta tokrat ostala Cremcaffe in Ro-sandra. Prvi je kar s 7:0 premagal Roianese, Rosandra pa se je prebila do prvega mesta z zmagama nad Demacorijem in Roianesejem. Giarizzole bi se morale spoprijeti z Demacorijem, vendar je sodnik tekmo ponovno odgodil zaradi blatnega igrišča. Izmed slovenskih enajsteric je igrala le Vesna. Tekmo med Gajo in Libertasom od Sv. Marka so prestavili. Križani so remizirali s Campanellami. Njihov nastop je bil brez dvoma pozitiven, če upoštevamo, da so se predstavili na igrišču v desetih. Nedeljski nasprotnik Križanov bo NAMIZNI TENIS V DRŽAVNEM DRESU S. Miličeva bo imela jutri v Grčiji zelo težko nalogo Tudi celotna italijanska reprezentanca ima le malo možnosti za zmago nad Grki Jutri bo italijanska namiznoteniška državna reprezentanca nastopila v Atenah proti Grčiji. Italijanske barve bodo branih Bosi, Male-sci in Sonja Miličeva. Tekma bo veljavna za evropski pokal narodov druge kakovostne skupine. Delo «azzurrov» bo tokrat zelo težko. Predvsem moramo upoštevati možnosti, da poškodovani Bosi ne bo nastopil in ga bosta zamenjala Gionteila ali Bisi. V tem primeru ge Italiji obeta hud poraz. Če pa bo odpotovala v Atena popolna ekpa, ima Italija le nekaj možnosti, za zmago. Trener reprezentance Ugo Luccio ceni to možnost na 30 odstotkov. Grčija je namreč zelo močna ekipa, ki meri naravnost na prvo mesto.* Njen najboljši igralec je Kristodokiatos, ,«penholder» (ima japonsko držo loparja), za njim-pa Kakakis in Ko-stopulos. Vsi so zelo nevarni vendar pa premagljivi. Italijanska moška reprezentanca je doslej igrala z Grčijo le enkrat in je zgubila s 5:2. Drugače pa je pri ženskah kjer bo delo Sonje Miličeve nemogoče, saj ima Grčija dve zelo dobri igralki. Prva je Scrivanok, obrambna igralka, z zelo staro a še vedno učinkovito igro, druga pa Lou-ka, napadalna igralka, s sodobnejšim načinom igre. Ne vemo, katero bo trener vključil v ekipo. Za Sonjo bi bilo bolje, če bi nastopila Louka, kajti proti njej bi prišla Sonjina igra bolj do izraza. Sicer pa to ni edini nastop italijanske državne reprezentance. Moški so se udeležili mednarodnih prvenstev v Parizu in v Innsbrucku. kjer so dosegli poprečne rezultate. Poznala se je odsotnost Ma-lescija in poškodovanega Bosi ja. Za njima je velika praznina in Bisi, Franchini ter Gionteila niso bili kos močnim nasprotnikom Ekipno so premagali Luksemburg zgubili pa so s Kitajsko in Zah. Nemčijo. V ostalih nastopih je zadovoljila uigrana dvojica Bisi Franchini. Ta je po petih borbenih setih klonila madžarski dvojici Rozazs-Gor-gely, ki sodi v sam evropski vrh. Tudi Jugoslovani so na teh turnirjih igrali precej slabo. To velja predvsem za Innsbruck, kjer se je najbolje uvrstil Korpa, ki je osvojil peto mesto. Res je, da sta manjkala Šurbek in Stipančič, vendar pa to ni opravičilo za tako slab uspeh. Vsa prva mesta so na obeh turnirjih osvojili Kitajci, ki so tako dokazali, da so že dobro pripravljeni za bližnje svetovno prvenstvo. S. J. KOŠARKA Z NOVIM LETOM Slov« Žeravice od jugoslovanske reprezentance BEOGRAD, 14. — Ob koncu leta bo Ranko Žeravica menda zapustil vodstvo jugoslovanske košarkarske reprezentance. Takrat namreč zapade njegova pogodba z jugoslovansko košarkarsko ’ Zvezd in trener nima nobenega namena, da bi jo še podaljšal. Na to njegovo odločitev naj ne bi vplivali slabi rezultati z letošnjih olimpijskih iger, pač pa kritike, da ni nepristranski pri izbiranju igralcev za reprezentanco. Žeravica trenira namreč tudi beograjski Partizan, ki je trenutno med najboljšimi peterkami v Jugoslaviji. Ne ve se še, kdo mu bo sledil v vodstvu ekipe. Nekateri omenjajo Nikoliča, katerega Pa veže dveletna pogodba z italijanskim Igni-som in zato ne pride v poštev. Možno je, da bo tako napredoval Mirko Novosel, sedanji pomočnik Žeravice, ostaja pa tudi Ivo Daneu, na katerega mnogi računajo. Žeravica je vodil jugoslovansko košarkarsko reprezentanco sedem let, na svetovnem prvenstvu je o-svojil enkrat prvo in enkrat drugo mesto, dvakrat je bil drugi na evropskem prvenstvu, enkrat pa srebrn na olimpijskih igrah. BARCELONA, 14. — Juventud iz Barcelone je premagal 01ympi-que iz Antibesa s 78:72 in se je uvrstil v četrfinale košarkarskega turnirja za pokal pokalnih prvakov. OBVESTILA SPDT bo priredilo v nedeljo, 17. t.m. predsmučarski trening. Zbirališče ob 10. nri pri spomeniku v Bazovici. ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR Med našimi tremi ekipami zmagali le Krasovi fantje V moški A ligi je tržaška Are linča na presenetljivem petem mestu Preteklo peto kolo je bilo za naše tri ligaše spet neuspešno. Kljub temu, da so bile dane možnosti za osvojitev vseh šestih točk, je bila dosežena samo ena zmaga. B LIGA — čanice Prav v petem zavrtljaju sta obe naši šesterici letos prvič ostali praznih rok. Za največje razočaranje so to pot poskrbele borovke. Serija slabih tekem je preteklo soboto v Brescii dosegla svoj višek. Do tega srečanja nepremagane Tržačanke so prepustile točki poprečni domači ekipi Libertasa, ki ni več tako nevarna kot v preteklosti. Vzrok krize Borove ekipe je kaj težko ugotoviti. Našim odbojkaricam pa lahko mirne duše očitamo, da ne poznajo prave športne zagrizenosti, ki je nujno potrebna za uspeh v športni areni. Včasih tudi podcenjevanje nasprotnic lahko doprinese svoj delež in je tako poraz neizbežen. Našemu drugemu zastopniku Bregu pa ni mogoče nič očitati. Odbojkarice iz Doline so v nedeljo zaigrale dobro in so prevedle v setih z 2:0. V nadaljevanju tekme pa je pomanjkanje treningov (in še v večji meri menjav) napravilo svoje. Samo s šestimi igralkami je praktično nemogoče uspešno končati tekmo, ki traja več kot dve uri. Tako prestaja preložaj Brega vse bolj kritičen, ker se druge e-kipe, ki so bile med kandidati za nazadovanje, vse bolj oddaljujejo od repa lestvice. Na vrhu lestvice je ostal Lo-vable iz Bergama sam. Sesterka Bora je še vedno na drugem mestu, toda sedaj zaostaja za dve točki. Trije tekmeci imajo enako število 6 točk: Alzano, Iibertas Brescia in Vignoni. Po zadnji, dragoceni zmagi nad AGI ima Prima-vera Marzotto 4 točke. Na začelju p>a sta Breg in AGI brez točk in sta s tem skoraj zanesljiva kandidata za selitev v nižjo ligo. IZIDI 5. KOLA: Lovable - Alza no 3:2, Primavera Marzotto - AGI 3:2, Breg — Vignoni 2:3, Liber-tas Brescia — Bor 3:1. LESTVICA: Lovable 10, Bor 8, Alzano, Vignoni in Libertas Brescia 6, Primavera Marzotto 4, Breg in AGI Gorica 0. PRIHODNJE 6. KOLO: AGI — Breg, Alzano — Primavera Marzotto, Libertas Brescia — Lovable, Bor — Vignoni. C LIGA — člani Kraševci so v soboto izbojevali svojo letošnjo najbolj prepričljivo zmago. Ta uspeh so si Zgoničani iz srca želeli in so ga tudi dosegli. Če bedo slovenski fantje tudi v prihodnjih nastopih stopili na igrišče s takim zagonom in s tako veliko željo pw uspehu, zmag gotovo ne bo še konec ne glede na nasprotnika, ki bo stal na drugi strani mreže. Po sobotnem uspešnem nastopu je Kras na četrtem mestu razpredelnice in ima enako število točk kot drugouvrščeni Libertas iz Padove. Po šest točk imata še Caldini iz Gorice ter Gasilci iz Trevisa. Na vrh lestvice se je prenovno prevzel Libertas iz našega mesta. IZIDI 5. KOLA: Libertas Padova — Libertas Trst 2:3, Kras — Scaiola Mantova 3:0,. Dall’Acqua — ACEGAT 3:0, Caldini - ACLI Mon tecchio 3:0. LESTVICA: Libertas Trst 8, LK, bertas Padova, Caldini Gorica, Kras in Dall’Acqua 6, ACLI Mon-tecchio in Scaiola 4, ACEGAT 0. PRIHODNJE 6. KOLO: Scaiola -DaU’Acqua, Libertas Trst — Kras, Caldini — Libertas Padava, ACLI Montecchio — ACEGAT. A LIGA — člani Po desetih zavrtljajih je še vedno nepreražen samo Lubiam iz Bo logne, Panini je že enkrat pretegnil krajši konec, Ruini pa celo dvakrat. Tržaška Are Linea je doma zmagala s težavo, pa čeprav je gostila letos šibko ekipo Minellija iz Modene. Po zadnji zmagi v Ca-tanii se Casadio vse bolj bliža trem velikim. Odbojkarji univerzitetnega športnega krožka iz Parme igrajo iz tekme v tekmo slabše. Kljub slabim nastopom je Are Linea na odličnem petem mestu lestvice. IZIDI 10. KOLA: Lubiam — Gar-gano 3:0, CUS Turin - Virtsu 3:1, Brumi — Casadio 2:3, Are Linea — Minelli 3:2, CUS Parma — CUS Piša 3:1, Panini — Ruini 3:2. LESTVICA: Lubiam 20, Panini in Ruini 16, Casadio 14, Are Linea 10, CUS Piša, Gargano, Brumi in CUS Parma 8, CUS Turin 6, Virtus Ancona 4, Minelli 0. Jutri zvečer bo igrala Are Linea v Bologni z Lubiaimom. B LIGA člani — skupina A V tej skupini ni prineslo niti deset« kolo nobenih novosti. Odlična ekip>a Petrarce iz Padove nima resnejših tekmecev. Tudi SPEM, čeprav je igral doma, ni izbojeval v treh setih več kot 13 točk. Kljub temu, da mora Gramsci iz Reggio Emilie igrati pri zaprtih vratih štiri tekme, je premagal slabo še-sterko Bumorja iz Ancone. Kandidatov za izpad je še vedno precej. IZIDI 10. KOLA: CUS Venezia --Olimpria 3:1, Gramsci — Bumor 3:1, Alessandria — Ferroni 3:1, CUS Milano — La Torre 3:1, Uni-prel — Gritti 1:3, SPEM — Petrar-Ca 0:3. LESTVICA: Petrarca 20, Alessandria 18, Ferroni 14, Unipol 12, Gritti in Gramsci 10, SPEM in CUS Venezia 8, CUS Milano in La Torre Termoshell 6, Bumor in Olim-pia 4. B LIGA člani — skupina B V tej skupini je Ariccia iz Rima še vedno nepremagana. Kandidati za selitev v nižjo ligo,pa so: Ca-rabinieri iz Palerma, Cuel Norman-ni' iz Averse, Padula iz Neaplja ter Lancia iz Rima. Izven te nevarnosti p»a je Esercito iz Neaplja, za katerega uspešno igra naš Uršič. IZIDI 10. KOLA: Cuel Norman-ni — Padula 3:0, CUS L’Aquila — Grassi 3:0, San Gabriele — Palermo 3:2, Lancia — Ariccia 0:3, E-sercito — Falchi 3:0. LESTVICA: Ariccia 18, San Gabriele 16, Falchi 14, Palermo 12, Esercito 10, Grassi in CUS L’Aqui-la 8, Lancia, Padula in Cuel Nor-manni 4, Carabinieri 2. G. F. Demacori. Tržačani so predzadnji na lestvici, zato bi morala Vesna brez večjih težav osvojiti celotni izkupiček. Težjo nalogo bo imela Gaja, M bo gostovala pri vodeč-i Rosandri. Nasprotniki so dokazali, da so trenutno v izredni formi, zato Padričarji nimajo velikih možnosti. IZIDI: Giarizzole — Demacori odg., Cremcaffe — Roianese 7:0, Gaja — Libertas Sv. Marko odg., Vesna — Camprenelle 0:0, Rosandra — Demacori 3:0, Rosandra — Roianese 2:1. Giarizzole so preči-vale. LESTVICA: Cremcaffe in Rosandra 20, Giarizzole 18, Gaja, Libertas Sv. Marko in Campanelle 11, Vesna 10, Demaoori 6, Roianese 5. PRIHODNJE KOLO: Demacori — Vesna, Cremcaiffe — Libertas Sv. Marko, Giarizzole — Roianese, Rosandra — Gaja. Počitek: Campanelle. B SKUPINA Nedeljsko kolo je bilo za naši enajsterici uspešno, čeprav sta o-svojili le točko. Union je klonil Opicini Supercaffe, Primorje pa je remiziralo s tržaškim Libertasom. Obe ekipi sta prikazali zrelo in tehnično dobro igro. Union bi skoraj pripravil veliko presenečenje, saj je v prvem polčasu vodil proti prvemu na lestvici. Zaradi neodločnosti napadalcev in neoprez-nosti vratarja pa so morali položiti orožje. Z remijem je Primorje ob držalo solidno četrto mesto. Prose-čani so zaigrali zelo borbeno, vendar so tudi pri njih odpovedali napadalci. Union bo v nedeljo prečiva!. Primorje bo gostovalo pri Opicini Supercaffe. Tekma bo za Prosečane izredno važna. Poraz bi jih oddaljil od prvih mest, remi pa ne bi služil ne eni, ne drugi ekipi. Zmaga bi pomenila za Prosečane korak proti vrhu lestvice. «Rdeče-rumenio so brez dvoma v odlični formi, saj so v zadnjih šestih tekmah osvojili devet točk. Zato bo nedeljska tekma izredno izenačena. IZIDI: Libertas TS — Primorje 0:0, Union — Opicina Supercaffč 1:2, S. Giovanni — Libertas Sv. Sergij odg., Don Bosco — Libertas Rocol 0:0, Libertas Sv. Sergij — Costalunga 1:1. LESTVICA: Opicina Supercaffe 18, S. Giovanni 16, Libertas TS 14, Primorje 13, Libertas Rocol 11, Don Bosco 10, Costalunga 7, Libertas Sv. Sergij 5, Union 4. PRIHODNJE KOLO: Costalunga — S. Giovanni, Opicina Supercaffč — Primorje, Libertas Sv. Sergij — Don Bosco, Libertas Rocol — Libertas TS. Počitek: Union. NARAŠČAJNIKI Z zmago nad Stockom so se naraščajniki Brega uvrstili v finalni del turnirja za «Pokal Paceo». Nedeljska tekma, kot mnoge druge prej, je bila za naše predstavnike formalnost, saj so bili stalno v premoči. V dvanajstih odigranih tekmah so Brežani desetkrat zma- gali, enkrat remizirali in enkrat zgubili. Dosegli so 52 golov, vratar Ota pa je le štirikrat prebral žogo iz lastne mreže. Če bodo zaigrali tako dobro tudi v finalnih spopadih, jim zmaga prav gotovo ne bo ušla. IZIDI: Stock - Breg 0:2, Giarizzole — Cremcaffe 6:0, Rosandra — Edera 0:1. Costalunga je počivala. LESTVICA: Breg 21, Giarizzole 17, Edera 12, Rosandra 11, Costalunga 8, Cremcaffe 7, Stock 2. PRIHODNJE KOLO: Costalunga — Rosandra, Edera — Cremcaffe, Stock — Giarižzote. Počitek: Breg. ZAČETNIKI V začetniškem prvenstvu so odigrali dvanajsto kolo. Triestina je prepričljivo premagala Fortitudo in ohranila prvo mesto, saj so tekmo med S. Giovannijem in Opicino Supercaffe odgodili. Breg je zasluženo remiziral z močno Muggesano. Jutri se bodo Brežani pomerili s Fortitutiom, ki je zadnji na lestvici. Zato pričakujemo od dolinskih predstavnikov zmago. IZIDI: Breg — Muggesana 0:0, Rosandra — Giarizzole 0:1, Espe-ria Pio XII — Libertas Rocol 2:1, S. Giovanni — Onicina Supercaffč odg., Libertas TS — Zaule 1:2, Tergeste — Ponziana 1:1, Triestina — Fortitudo 2:0. LESTVICA: Triestina 19, S. Giovanni 16, Zaule 13, Giarizzole 12, Opicina Sup>ercaffč 11, Libertas Rocol 9, Libertas TS 8, Rosandra, Ponziana, Breg in Esperia Pio XH 7, Muggesana 5, Tergeste 4, Fortitudo 3. M. K. DANES OBČNI ZBOR NK «ADRIE» Po krizi največji uspehi Danes se bodo na redni skupščini kluba zbrali igralci, odborniki in navijači NK Adria iz Mirna ter prevabljeni gostje. Skupščina bo v prostorih mirenske osnovne šole ob 19. uri. Na dnevnem redu bo izvolitev delovnega predsedstva, poročilo o delu kluba v preteklem obdobju, razprava o poročilu, volitve novega upravnega odbora ter razne slučajnosti. Svoj zadnji občni zbor je Adria imela pred dvema letoma. Zanimivo je, da sta si bili ti dve leti po dosežkih in uspehih kluba precej različni. Medtem ko je leta 1971 klub preživel svojo - ihujšo in, najdolgotrajnejšo krizo, odkar je v ZCNL, pa je letos dosegel svoje največje uspehe, in to tako s člansko kakor tudi z mladinsko pionirsko ekipo. P. B. ATLETIKA NEW YORK, 14. — švedski skakalec s palico Kjell Isaksson, ki je prvi preskočil 5,50 metrov, je menda podpisal pogodbo s profesionalno atletsko skupino iz New Yorka. Doslej niso teh vesti ne potrdili, ne zanikali. 2. amaterska nogometna liga: Inter SS v napadu pred vrati Zarje flHlUJM Bini) Ip0Af//V/ PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA 04. St. 3m Komisar IX. korpusa zaščitne čete. Vuln. chrotn. reg. glut. dex. V kelen etru discisio et excohelatio. X. Akcija proti Opčinam in Trstu, 30. 4.-5. maja 1945. ^®esto KE Dutovlje. Sestav: dr. Edi Pohar, Danilo Šuligoj, Jože, Klanjšek, Zoro, Francelj iz «Pavle», pomagal je dr. Možina, dr. Rovatti. *lra Dea iz Trsta in polno ljudi iz Dutovelj, kirurško ekipo pasi ralo 163 ranjencev. večjih operacij. . , Protokol operacij sc nahaja v Dutovljah, kdo ga ima, nc vem. fomajsike sestre? V arhivu SVPB «Pavla»? Statistika v grobem. Ranjencev Primarnih operacij ^ bolnišnico poslanih Umrlih Prišli v roku 24 ur •j-epamedje •vanje odprtega pneumothor. 163 55 (33,7<>/o) 156 7 163 3 6 laparatomija 1 (živi) kirurška obrabot. mehkih delov 38 amputacije 2 mavčeve imobiliz. 5 B. OPERACIJE OPRAVLJENE V SVPB «PAVLA», KOLIKOR SO VPISANE V PROTOKOL KIRURŠKE EKIPE IX. KORPUSA 1. 7. 9. 1944, SVPB «Pavla» I. Fabjan Leopold, ung. incamat. hali. dex. Oba robova nohta inkamirana. V lokalni anesteziji operacija sec. Kurtzahn. Mesto Balsamum per. in vazelina, uporabim kot mazalo angleški preparat Gentiana Violet. jelly. Po 4 dneh je rana popolnoma suha, brez najmanjše sekrecije. Po 7 dneh gre bolnik iz bolnišnice, sposoben za krajše marše. 2. 10. 9. 1944, SVPB «Pavla» 1. Bregant Matevž, 17 let, Gorenjec, ranjen 1. 9. gladek pre-strel. Krogla obtičala pod kožo hrbta nad des. scapulo. Vstrel na dorzal. strani leve rame. Kompletna paraplegia z anestezijo do višine dveh prstov izpod mamile. Retenoio alvl et urinae. 6. 9. 1944 ekstrahdrana krogla, strel gre na videz zelo površno. Laminectomia v etru. (Stanko). Vzamemo locnje in trne XII., IV. in V. torakalnega vretenca. Iz dure, ki je popolnoma prestreljena, izteče gosta masa. Na tem mestu je medula po polnoma prekinjena. 7. 10. exitus zaradi urosepse. 3. 11. 9. 1944, SVPB «Pavla» I. Skok Silva, 7-letna, Lokvanka. Pred 6 urami ji je eksplodirala bomba pod nogami. Koža obeh nog od prstov do dimelj razmesarjena, toda le koža. V lleocekalnem predelu skozi malo rano prolapsus omenti. Bleda, z zelo slabim pulzom. V etru (Stanko) desni peiektalni rez z eksedzijo rane in resekcijo prolabiranega omemtuma. V trebušni votlini feces. Ozko črevo ima dve mali ranici kakih 50 cm od cekuma. Malo dlje je kontundirano. šivi črevesa in prešitje nesigumega mesta. Revizija ostalega črevesja, ki Je polno ascarid. Primarni šiv trebušne stene. Ekscizija robov ran na nogah. 15. 9. 1944 exltusu kljub subakutnim infuzijam. 4. 14. 9. 1944, SVPB «Pavla» I. Troha Ivan, 31-letni Preridčan, ranjen 1. 9. od krogle. Vstrel na levi rami, izstrel 8 cm desno od IV. torakalnega vretenca. Kompletna paraplegija, retantdo alvi et urinae. Silne bolečine v rokah in v pasu kože, Id sega od II. do V. rebra. V etru laminectomia. 4. locenj je udrt, in ga lahko odstranimo brez klesanja. Ko ga odstranimo, vidimo, da je ranil duro, iz katere priteče likvor. Odstranimo še III. in V. locenj. Odpremo duro. Medula je ranjena v levi polovici, a ni prekinjena. Ima Cistično zadebelino, ld jo odpremo. Izteče bistra tekočina. Revidiramo ves medulami kanal. Medula in dura nikjer komprimiranl. Sivi. Bolnik je izgubil bolečine v rokah in v prsih. Povrnile so mu čez 3 dni, močne. Ima cystopyelitis. 7. 10. čuti levo in desno nogo. Je kot živ mrlič. Exitus 18. 10. 1944. 5. 15. 9. 1944, SVPB «Pavla» I. Starc Milan, 21 let, Ljubljančan. Nastreljen iz neposredne bližine s puško v levi bok. Ogromen hematom, v aksilami črti tik pod in še nad levim rebrnim lokom. Občutljiva vsa leva polovica trebuha. Imamo vtis, kot da je lien povečan. Ekscizija robov rane (v etru), evacuatio haematoma in podvez arterij, ki so ga povzročile Razmesarjeni so obliqui, toda rane ne penetrirajo v abdomen Zaradi sigurnosti levi ze-’ to visok Spremgtov rez. V trebuhu ni krvi in lien je intakten. Rane se celijo pp. 21. 9. 1944 gre že na položaj z mitraljezom ob nevarnosti za bolnišnico. 7. 19. 9. 1944, SVPB «Pavla» II. Bot Emil, 40 let, Kobaridčan. Včeraj se mu je incarcerirala desnostran. ing. kila. Inkarceracija je trajala 2 uri. Tumor je bil velik kot mandarina in silno boleč. Po trebuhu ga je vilo. V lokalni anesteziji operacija Sec. Brenner-Hackenbruch (dr. Pavla). Kilna vreča 5 cm dolga, z mogočnim brazgotinastim o-bročem ob vratu. Precejšen hematom se zagnoji. 7. 10. pa je rana čista, razen 2 cm dolgega granulirajoče-ga mesta v zgor. tretjini rane. 8. 19. 9. 1944, SVPB «Pavla» II. Vouk Edo, 16-letni Postojnčan. Zbolel pred 4 dnevi s tipično anamnezo slepiča. Prav tako ima še temp. in pulz je 96. Operacija v etru. Retrogradna appendeetomia. Retrocekalno v močnih zarastlinah ležečega slepiča. V črevesju precej ascarid. Rana pp. 22. 8. 10. 1944, «Pavla» II. Kramer Vilko, 20-letnd števerjančan. 3. 10. dobil gladek prestrel skozi vrat. Ena rana leži na prednjem robu desnega stemocleidomat. v višino car tila go thyereoid. Druga malo nižje in bolj spodaj. Iz prve piha zrak. Danes ob 20. uri začel nenadoma bruhati velike količine sveže krvi. Lokalna anestezija. Rez, ki eksoidira desno rano, M je malo krvava in ki teče poševno do srede vratu, kjer zavije v mediani črti navzdol. Prestreljen je ščitasti hrustanec, tu je votlina, ob ujej teče art. thyreoid. sup., ki v curku krvavi. Se podveže. Tampon ob hrustanec, tracheotomia sup. Rano pustimo odprto. (Nadaljevanje sledi) Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. ,4 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470 Uredništvo TRST Ul. Podružnica GORICA Uprava TRST Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 15. decembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT. DZS Ljublia^a Gradišče 10/11 nad telefon U M Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200. finančno * upravni 300, legalni 400. osmrtnice ir sožalia 200 lir »Mali 09 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije on Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska Z1T Po treh «sprehodih» v dolini Taurus-Littrow sta Cernan in Schmitt zapustita Lunina tla Pozdravni govor pred vstopom v Lem ter položitev spominske plošče ob vznožju «Chal-lengerja»: vesoljca sta izrazila željo po miroljubnem sodelovanju vsega človeštva Z ODPRAVO «AP0LLA 17» SE JE ZAKLJUČIL AMERIŠKI NAČRT RAZISKOVANJA LUNE V marcu referendum v Severni Irski LONDON, 14. — Angleški minister za ulstrske zadeve lord Whitelaw je danes sporočil, da bo referendum o razmejitvi med Južno in Severno Irsko 8. marca prihodnjega leta. Gre za referendum s katerim bi angleška vlada hotela ugotoviti če severnoirski državljani hočejo še o-stati državljani Združenega kraljestva, ali pa se želijo priključiti k Irski republiki. Ker je večina severnoirskega protestantske veroizpovedi, je zelo verjetno, da se bo večina izrekla za Ulster v okviru angleške države kljub temu, da je Irska republika poskrbela z referendumom za preklic posebnih ugodnosti za katoliško cerkev. Ko je Whitelaw sporočal sklep angleške vlade, je pristojno ministrstvo že objavilo podrobna navodila za izvajanje referenduma. Volivci bodo lahko oddali svoje glasove tudi po pošti, ker bo volišč, spričo nevarnosti atentatov, zelo malo. zvoke. Slišati ju je bilo le po radiu. Vesoljca sta izbrala poseben kamen, ki je debel komaj kot močna moška pest, ki ga bosta ponesla na Zemljo ter podarila drobce vsemu človeštvu. Ta kamen sta izbrala, ker odsevi številnih kristalov nekako simbolizirajo vse človeštvo. Nadalje sta izrazila željo, da bi vse države tega sveta lahko živele in sodelovale v miru. Kozmonavta sta obljubila, da bosta podarila drobce tistega posebnega kamna muzejem 70 držav, katere so v teh dneh predstavljali v ameriškem vesoljskem oporišču v Houstonu mladeniči, ki so zmagali na posebnem natečaju ter bili nagrajeni z brezplačnim potovanjem v ZDA. Držeč v rokah spominski kamen, sta vesoljca izjavila: «Upamo, da bo ta kamen simbol naših čustev, čustev, ki so prevevali načrt "Apallo” ter simbol vsega človeštva*. Takoj nato sta vesoljca postavila ob vznožju «Lema» kovinsko ploščo na kateri sta izrezljani obe zemeljski polobli. Poleg njih je prikazana Luna z označenimi kraji, kjer so pristale odprave načrta «Apollo». začenši od 21. julija 1969. Na plošči je tudi napis, ki so ga podpisali predsednik Nixon, in vsi trije člani odprave »Apolla 17*. Napis se glasi; «Tu je človek dokončal svoja raziskovanja na Mesecu v decembru 1. 1972. Želimo, da bi se duh miru v imenu katerega smo sem prišli, mogel odraziti v življenju vseh ljudi*. Preden je za Schmittom vstopil v lunarni modul, je Cernan še izjavil: «Načrt "Apollo” je odprl v imenu nas vseh, vsega človeštva, bodoči boj v vesolju. Vrata so sedaj priprta, toda najboljša premisa za to bodočnost je v mladini — ne samo ameriški, temveč vsega sveta — ki se pripravlja na te naloge v skupnem življenju in skupnem delu*. Ko sta vesoljca zapuščala Lunina tla, so posebno v ZDA občutili, da se je končalo prvo razdobje osvajanja Lune. Nekateri so navdušeni nad najdbami, ki presegajo vse re-na Luni ni zraka, ki bi prenašala I zultate prejšnjih odprav, drugi pa Komunisti in sindikalisti za reševanje delavskih problemov HOUSTON, 14. — Vesoljca Cernan in Schmitt se po tren «spre-hodih* po Lunini površini pripravljata na odhod z našega naravnega satelita. Tam sta preživela več kot tri dni, točno 75 ur), a od tega časovnega razdobja je odpadlo na hojo, iziroma vožnjo po lunini površini z lunarnim vozilom točno 22 ur. 5 minut in 7 sekund. To predstavlja absolutni rekord, saj sta Young in Duke, člana posadke «Apolia 16» prebila pri pohodu po Lunini površini le 20 ur in 13 minut. Najdaljši »sprehod*, ki sta ga o pravila Cernan in Schmitt je trajal 7 ur, 37 minut in 11 sekund. Posadka «Apolla 16» je zabeležila 7 ur in 23 minut. Največja hitrost, ki sta jo vesoljca »Apoila 17» dosegla s svojim vozilom pri sedanji odpravi, je znašala 11,2 milje (nekaj več kot 17 km, medtem ko je rekord »Apolla 16» znašal 10,5 milje na uro. Nadalje sta Cernan in Schmitt prepotovala s svojim lunarnim vozilom 35,8 km, vesoljca odprave »Apoila 15» pa le 27,7 km. Na zemljo bosta prinesla 125 kg kamenin (prejšnji rekord je znašal 94 kg). Tretji »sprehod* po Lunini površini, ki se je začel sinoči v poznih večernih urah, ni prinesel nobenega izrednega odkritja. To pot je bil njun cilj tako imenovani »Norih mas-sif», ki leži, kot že sam naziv pove, severno od kraja, kjer je pristal lunarni modul »Challenger*. Ko sta se vračala nazaj, so ju čakale še formalnosti zaključnega dela odprave. Te formalnosti so bile sedaj nekoliko svečanejše, saj se z odpravo «Apolla 17» zaključuje celoten načrt »Apollo*, kar da slutiti, da človek ne bo več stopil na Lunino površino morda več desetletij. Ko sta se ob povratku približala «Challengerju», sta se ustavila pred ameriško zastavo, katere drog je zasajen v Lunin pesek. Potem sta Cernan in Schmitt spegovorila nekaj besed. Njunega glasu ni bilo slišati zunaj zaščitnih šlemov, ker obžalujejo, 1 da se je načrt »Apollo* že zaključil. Pa povrnimo se k današnjemu zadnjemu sprehodu proti «North massifu*. Vesoljca sta prevozila do tja nekaj več kot šest km ter parkirala lunarno vozilo na precej strmem pobočju. Od tu naprej sta se še nekoliko povzpela, toda pobočje je bilo zelo strmo. Povsod sta pobirala vzorce kamenja, ki ga bosta prinesla s seboj na Zemljo. Danes bi morala pregledati pet področij, od katerih pa je eno odpadlo. Znanstveniki ustanove NASA so si mnogo obetali od obiska področja pri kraterju Van Serg, toda ogled je bil z geološkega stališča popolnoma negativen. Dno kraterja je prekrito z meteoriti. Pripomniti je še treba, da vesoljca nista našla nobenega sledu po slojih oranžne barve, ki sta jih včeraj izsledila na jugu. Na vsak način sta prinesla s seboj številne kamenine, katerih starost gre od 1 milijarde do 4 milijard let. Po skoraj osemurnem počitku so iz Houstona zbudili vesoljca ob 18.30. Nato ju je čakalo še dolgotrajno delo pri pripravah za odhod z Lunine površine. Točno ob 23,55 (eno minuto pred predvidenim časom) se je vžgal drugi motor lunarnega modula »Cbal-lenger* ter pognal vesoljca Cemana in Schmitta na pot proti poveljniškemu modulu »America*, kjer ju čaka kozmonavt Evans. NASA se je odločila za enominuten predhoden polet, ker je poveljniški modul krožil na nižjem tiru. Odhod dveh vesoljcev z Lunine površine je spremljala in oddajala televizijska kamera, ki je nameščena na lunarnem vozilu s katerim sta se vesoljca vozila po Luni, in ki je oddaljeno kakih 150 metrov od štirih tac Lema. Pod silnim pritiskom plinov motorja so se zaiskrili v sončnih žarkih milijoni in milijoni drobcev Luninega prahu. Preostali del »Chal-lengerja* se bo spojil z matično ladjo v zgodnjih jutranjih urah. MILAN. 14. — Danes je umrl Alfred Pinelli, oče znanega anarhista Giuseppa Pinellija, ki je umrl pred tremi leti (prav 15. decembra 1969), ko je padel z okna političnega oddelka milanske kvesture. Alfredo Pinelli se je udeležil političnih bojev v vrstah italijanske socialistične stranke še pred nastopom fašizma. Pogreba uglednega socialista, ki bo danes, se bosta med drugimi udeležili vdova Rosa Malcame in snaha Licia Regnini, vdova po pokojnem Pinelliju. Božično drevo in južnovietnamski otroci Silovite eksplozije skladišča municije, bomb, napalma in drugega eksplozivnega materiala v oddaljenosti kakih 11 km od Saigona, in ki so trajale celih 12 ur, so povzročile razdejanje tudi na izložbenih oknih saigonsktit trgovin .Na sliki: saigonski otroci, ki so gotovo najbolj potrebni miru, opazujejo razpoko na izložbenem oknu za katerim je postavljeno božično drevo simbol miru Varčevanje in stanovanja v programu ZKJ in sindikatov Strogo varčevanje na vseh področjih naj bi omogočilo rešitev stanovanjskega vprašanja BEOGRAD, 14. — Predsedstvo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in izvršni biro predsedstva ZKJ sta danes po enodnevnem posvetovanju sprejela program družbenih akcij za varčevanje in graditev stanovanj za delavce. Vprašanje sistematične graditve stanovanj za delavce je bilo dolgo zanemarjeno, oziroma ni bilo organizirane akcije za graditev stanovanj za delavce. Akcija, ki jo sedaj sprožu-jeta predsedstvo Zveze sindikatov in izvršni biro predsedstva ZKJ bi morala po sprejetem programu zajeti celotno družbo, vse delovne ljudi v gospodarskih, družbeno-po-litičnih organizacijah, v samoupravnih skupnostih in drugih organizacij. Smoter akcij je boj za vsestransko varčevanje in zmanjšanje vseh oblik potrošnje, ki je ena od glavnih vzrokov gospodarske nestabilnosti, inflacije in nelikvidnosti. Sodijo, da bi se lahko veliko prihranilo z zmanjšanjem proizvajalnih stroškov, z boljšim izkoriščanjem zmogljivosti, z boljšo organizacijo dela in da bi se privarčevana sredst\a uporabila za financiranje graditve stanovanj za delavce. Poleg tega se lahko dosežejo občutni prihranki z zmanjšanjem stroškov, ki niso neobhodni, pri organih uprave, v skupščinah, družbenopolitičnih skupnostih in drugih družbenih službah (zdravstvu, šolstvu, kulturi itd). Osnovni nosilci varčevanja morajo biti delavci, zato pa je potrebno, da de lavci sodelujejo pri sprejemu vseh sklepov v organizaciji združenega dela. S sprožitvijo te akcije se ZKJ in zveza sindikatov obvezujeta, da bosta uvedla maksimalno varčevanje pri uporabi sredstev, ki jih sprejemata od članarine, posebno tistih, ki jih prejemata v obliki dotacije. V programu se poudarja potreba, da se v vseh organizacijah združenega dela in družbeno-poli-tičnih skupnostih itd. pripravijo konkretni programi ukrepov za graditev stanovanj za delavce. Osnovne organizacije združenega dela morajo biti osnovni dejavniki pri reševanju stanovanjskih vprašanj, določiti potrebe v stanovanjih, in napraviti program za rešitev tega vprašanja. Izvršni biro predsedstva ZKJ in predsedstvo zveze sindikatov Jugoslavije ste sklenila, da se morajo v to akcijo vključiti vsi dejavniki družbeno - gospodarskega in političnega življenja. Potrebno je, da se formirajo ustrezna telesa, ki bodo operativno spremljala izvajanje te akcije. B. B. Preusmeritev letala v Kanadi MONTREAL, 14. — Brezposelni Larry Marwell Stanford je preusmeril letalo tipa »BAC 111» letalske družbe «Quebecair», ki je bilo namenjeno v Montreal in je tam tudi pristalo. Moški je zahteval, naj ga odpeljejo v Ottawo, kjer naj bi se sestai s svojim očetom, in potem v Winnipeg. Pri pristanku na montrealsko letališče .je ugrabite! dovolil izstop vsem 52 potnikom, zadržal pa je vseh 5 članov posadke. Potem ko se je letelo oskrbelo z gorivom, je odletelo proti Ottawi. N. ROČNINA za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1973 v Jugoslaviji CELOLETNA...................................din 180.°° MESEČNA....................................din 18*°° Za organizacije - usianove - podjetja: CELOLETNA............................ » . din 220,00 MESEČNA....................................din 22.°° ZA VSE NAROČNIKE: — brezplačno mesečnik DAN za leto 1973 Naročnino sprejemata: — ADIT, Ljubljana. Gradišče 10 - tel. 22 207 — Narodna banka Ljubljana, tek. rač. št. 50101 603 45361 Zavarovan je z „začasno“ polico INA. Njegova mlada družina živi sedaj zaščitena in vedra. Za vas, mladi očetje, imamo zavarovanje «po meri». Ime mu je «Začasno» in vam pomaga zaščititi vašo družino pred. neprijetnostmi v začetnih letih začasne gospodarske negotovosti. Če v tistih letih zavarovanec umre, bodo člani njegove družine dobili takoj in ves zavarovani kapital; če se nič ne zgodi, bo polica, ko bo opravila svojo nalogo, usahnila. Strošek je neznaten. Dovolj je le nekaj tisoč lir na mesec, da svojim dragim zagotovimo mnogo milijonov lir. In bolj je nekdo mlad, manj plača. Z »Začasno* niste več sami; ob sebi imate prijatelja, ki prevzame nase del vaših skrbi. Zavarujte se in živite mirno: za vašo vedrostjo, smo mi, INA. v.V Če želite »Začasno* polico lahko združite z zavarovanjem z odškodnino v primeru, ko bi zaradi bolezni ali nezgode v bolnišnico ali zdravilišče. morali za vedrostjo i r> ISTIT11T0 NAZI0NALE DELLE ASSICURAZIONI