Vasko Popa Iz cikla Zeh nad Zehi Vaško Popa (1922) POZABLJIVA ŠTEVILKA Bila nekoč je neka številka Čista in okrogla kakor sonce Toda sama zelo sama 1188 1189 Pesmi Začela je računati s seboj Delila se je in množila Odštevala seštevala In zmerom sama ostajala Potem je nehala računati s seboj In se zaklenila v svojo okroglo In sončno čistost Zunaj so ostali razbeljeni Sledovi njenega računanja Začeli so preganjati se po temi Se deliti med množenjem Med seštevanjem odštevati Tako kot se v temi to pač počne In ni nikogar ki bi ga prosila Naj sledove ustavi In jih zbriše OHOLA NAPAKA Bila nekoč je neka napaka Tako smešna tako majhna Da nihče je ne bi opazil Ne gledati ne čuti Sama sebe ni hotela Kaj vse si je izmislila Da bi morda le dokazala Da v resnici ne obstaja Izmislila je prostor Da dokaze svoje vanj bi spravila In čas da te dokaze bi ji čuval In svet da bi dokaze videl Vse kar si je izmislila Bilo ni niti tako smešno 1190 Vaško Popa Niti tako majhno A bilo je kajpada zgrešeno Mar bi lahko bilo drugače MODER Bil je nekoč neki trikotnik TRIKOTNIK Imel je tri stranice Četrto pa je skrival V svojem razbeljenem središču Čez dan se vzpenjal je na svoje tri vrhove In se čudil svojemu središču Ponoči se je odpočival V enem od treh svojih kotov Ob zori opazoval je svoje tri stranice V tri razbeljena kolesa spremenjene Kako se v modri nepovratnosti gubijo Ven jemal četrto je stranico Jo poljubljal trikrat zlomil In znova jo na staro mesto skrival In spet imel je tri stranice In spet čez dan se vzpenjal je Na svoje tri vrhove In se čudil svojemu središču In ponoči odpočival se V enem od treh svojih kotov OKAMENELI ODMEVI Nekoč bilo neskončno je odmevov Služili nekemu so glasu Svode mu gradili Svodi so se rušili Gradili so jih nepravilno Njihov prah jih je zasul 1191 Pesmi Zapustili so nevarno službo Od lakote so okamneli Okamneli poleteli so Da bi našli da bi raznesli usta Iz katerih je izviral glas Leteli so bogvedi koliko In niso slepci videli Da letijo tik ob ustih Ki so jih iskali ZGODBA Bila nekoč je neka zgodba O NEKI ZGODBI Končavala se je Že pred začetkom In začenjala Po svojem koncu Junaki njeni stopali so vanjo Po svoji smrti In iz nje izstopali Pred svojim rojstvom Junaki njeni govorili so O neki zemlji o nekem nebu Govorili so o vsem mogočem Le o tistem niso govorili Česar niti sami niso vedeli Da so samo junaki iz zgodbe Iz neke zgodbe ki končuje se Že pred začetkom In ki se začne Po svojem koncu ZEH NAD ZEHI Bil nekoč je neki zeh Ne v ustih ne pod nebom v ustih Ne pod klobubom ne v ničemer 1192 Bil je večji od vsega Večji od svoje veličine Kdaj pa kdaj tema Mu topa je tema obupana Od obupa tu pa tam zablisnila Mislil bi si človek zvezde Bil nekoč je neki zeh Dolgočasen kot vsak zeh In še kot kaže traja Vaško Popa Prevedel Ciril Zlobec