NASLOV
Priznanja vinogradnikom
V okviru prireditev ob letošnjem mednarodnem Kmetijsko-živilskem sejmu je posebna strokovna komisija prejšnji teden opravila ocenitev vin slovenskih proizvajalcev zasebnega sektoij a. Komisija, ki sojo sestavljali priznani enologi, je prejela v ocenitev 94 vzorcev vin iz vseh slovenskih vinorodnih okolišev, od tega 72 belih, 8 poznih trgatev in 15 rdečih vin. Poleg napredka na področju kakovosti se vse več
vinogradnikov odloča tudi za ustekleniče-nje vin, kar je še posebej spodbudno.
Najboljšim vzorcem poslanih vinje komisija podelila 8 velikih zlatih kolajn, prejeli pa so jih Franc Čurin s Koga (za 6 vzorcev) Ernest Novak iz Murske Sobote in Jože Protner iz Maribora. Najboljše je bil ocenjen beli burgundec Franca Čurina, ki je prejel 18,7 točk.
L. K.
Leto XXXVI Št. 32
Murska Sobota 16. avgust 1934
CENA 20 DIN
POMURSKO ZDRUŽENO DELO PO ŠESTIH MESECIH
TEŽAVE SO SE PRISOTNE
Zaostreni pogoji gospodarjenja se še vedno odražajo tudi v poslovanju pomurskih organizacij združenega dela. Stopnja rasti industrijske proizvodnje je pod načrtovano in znatno zaostaja za povprečno slovensko rastjo, likvidnostni položaj nekaterih organizacij združenega dela je težaven, porabljena sredstva naraščajo hitreje kot celotni prihodek, gospodarstvo pa se otepa tudi z izgubami. Tako bi lahko na kratko povzeli osnovne ugotovitve iz informacije, ki sojo ob polletnih rezultatih gospodaijenja v Pomurju pripravili v podružnici službe družbenega knjigovodstva.
Industrijska proizvodnja v Pomurju seje v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečala za 1,6 odstotka, na tako nizko rast pa je v največji meri vplivalo pomanjkanje reprodukcijskega materiala. To je še posebej prisotno v kovinsko-predelovalni in tekstilni industriji, kjer je poleg tega prisotno še izsiljevanje dobaviteljev, ki zahtevajo višje cene, tako da repromaterial predstavlja že 60 odstotkov cene končnih izdelkov. Zahtevam po brezobrestnih avansih, prispevkov za razširitev materialne baze in devizni participaciji so se v zadnjem času pridružili še zahtevki po pokrivanju izgub pri dobaviteljih surovin, vse to pa tudi pomursko industrijo, kije pri oskrbi s surovinami močno odvisna od dobaviteljev, postavlja v izredno težaven položaj.
To pa se odraža tudi na poslovnem rezultatu. Razkorak cen med surovinami in končnimi izdelki je še vedno prisoten, zato tudi porabljena sredstva naraščajo znatno hitreje od rasti celotnega prihodka. Če je pomursko gospodarstvo v prvih šestih mesecih ustvarilo več kot 66 milijard dinarjev celotnega prihodka ali za dobrih 64 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, so porabljena sredstva porasla skoraj za 67 odstotkov. Prav rasti porabljenih sredstev bodo morali zato v organizacij ah združenega dela nameniti največ skrbi, saj, če bi bila ta rast nižja in bi bila na primer enaka rasti celotnega prihodka, bi se dohodek povečal za nadaljnjih 11 odstotkov. Če pa bi ta sredstva namenili za poslovni sklad, bi ta bil večji skoraj za 83 odstotkov. Zaskrbljuje pa tudi podatek, da pri razporeditvi dohodka naraščajo še nekatere druge obveznosti. Dohodek pomurskih organizacij združenega dela tudi v letošnjem prvem polletju močno bremenijo obveznosti do obresti, saj so se v primerjavi z lanskim polletjem povečale kar za več kot 73 odstotkov, zanje pa je moralo pomursko gospodarstvo razporediti več sredstev, kot jih je namenilo za materialno osnovo dela in le nekaj manj, kot je znašala celotna akumulacija.
Poseben problem pa v Pomurju še vedno predstavljajo izgubarji. Število teh seje letos sicer zmanjšalo z 18 na 13, nominalno pa so zgube večje za četrtino. Zaskrbljuje predvsem podatek, da so se nekaterim že kroničnim izgubarjem letos pridružili novi, spodbudno pa je, da so v nekaterih organizacijah združenega dela izgube uspeli odpraviti.
L. Kovač
DOMOV POD RODNI KROV
NA TRADICIONALNEM SREČANJU - ŽE DEVETEM PO VRSTI — SO SE V MORAVSKIH TOPLICAH ZBRALI ČLANI SLOVENSKIH DRUŠTEV ZAHODNE EVROPE. ORGANIZATORJI SO JIM PRIPRAVILI VELIKO TAKIH MIZ KOT JO VIDITE NA FOTOGRAFIJI. POROČILO S SREČANJA OBJAVLJAMO NA PETI STRANI. FOTO: A. ABRAHAM
22. MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM
OD 17. DO 26. AVGUSTA 1984 V GORNJI RADGONI
PROGRAM PRIREDITEV
PETEK, 17. AVGUST
10	.00 — koncert godbe na pihala,
11	.00 - otvoritev 22. mednarodnega Kmetij-sko-živilskega sejma z revijo živali,
16	.00 — nastop folklorne skupine iz Ingolstad-ta,
18	.00 — zabavno-glasbeni večer — igra ansambel Jožeta Krežeta, poje Rudi Trojner.
SOBOTA, 18. AVGUST
Dan razstavljalcev iz Italije
Dan mesta Ingolstadt
1t 00 — nastop folldorne skupine iz Ingoistad-ta,
15	.00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem,
18.00 — 24.00 — zabavno-glasbeni večer -igra ansambel Vikija Ašiča.
NEDELJA, 19. AVGUST
Dan čebelarjev
8	.00 — zbor udeležencev parade kmečkih običajev in navad (na parkirnem prostoru Avtoradgone),
9	.00 — parada kmečkih Običajev in navad po mestu G. Radgona,
11	.00 — predavanje za čebelarje (v dvorani Pomurskega sejma),
13	.00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem,
15.00 — velike konjske dirke,
18-00 — 24.00 — zabavno-glasbeni večer — igra ansambel Gorenjci.
PONEDELJEK, 20. AVGUST
Dan konjerejcev
10	.00 — posvetovanje: 50 let rodovniške službe v slovenski konjereji — prof. dr. J. Jurkovičj
— Možnost in pota za izboljšanje plodnosti pri kobilah — prof. D. Petač (v dvorani Pomurskega sejma),
10	.00 — posvet drevesničarjev (v dvorani Pomurskega sejma),
11	.00 — svečana seja SIS Kmetijsko-živilskega sejma,
14	.00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem,
18.00 — 24.00 — zabavno-glasbeni večer — igra ansambel Čudežna polja.
TOREK, 21. AVGUST
Dan TPM Zagreb
Dan Ohisa
Dan IMP Panonija
Dan vinogradnikov
Dan kunčerejcev
10	.00 — predavanje za vinogradnike: Sortiment naših vinogradov — prof. dr. J. Colnarič,
—	razglasitev rezultatov ocenjevanja vin in podelitev priznanj,
,0.00 — strokovno posvetovanje: Več koruze v Sloveniji
—	Koruza v Sloveniji — J. Šilc, dipl, inž.,
—	Mehanizacijski vidiki in nega posevkov koruze — dr. R. Jenčič, dr. M. Novak, dr. J. Maček,
—	Koruza v prehrani živine — dr J Verbič,
Dosežki v selekciji novih hibridov koruze (v kongresni dvorani hotela Radin Radenci),
10.00 - posvetovanje za dobavitelje in kupce - organizator posveta Agrotehnika-Gruda, Ljubljana (v dvorani Pomurskega sejma),
10.00 - predavanje za kunčjerejce - poskuš-nja kunčjega mesa (v dvorani KZ G Radgona),
10.00 - predavanje:
-	Izvajanje kmetijsko-zemljiške politike
_	Vloga kmetijsko-zemljiških skupnosti pri izvajanju zemljiške-politike,
-	Potek urejanja zemljišč v 'tekočem srednjeročnem obdobju in razvoine možnosti do leta 2000,
-	Izvajanje novih družbenoekonomskih odnosov na melioriranih zemljiščih,
—	Vključevanje neobdelanih in slabo' obdelanih zemljišč v intenzivno kmetijsko proizvodnjo.
(v dvorani Pomurskega sejma) *
15.00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem,
18.00 — 24.00 — zabavno-glasbeni večer — igra ansambel Magnet, poje Čobi.
SREDA, 22. AVGUST
Dan Agrotehnike—Grude — Torpedo Rijeka Dan SOZD Emona
Dan inovatorjev
Dan prašičerejcev
10.00 — slavnostna seja odbora za prašičerejo pri ŽPS Slovenije ob 10-letnici delovanja (v dvorani Pomurskega sejma),
10.00 — srečanje kmetijske operative s predstavniki industrije kmetijske mehanizacije in drugimi zainteresiranimi proizvajalci,
— podelitev priznanj za inventivno-inova-cijske dosežke in za kakovost kmetijskih strojev (v dvorani Pomurskega sejma),
10.00 — predavanje: Standardizacija in tipizacija v proizvodnji kmetijske mehanizacije s poudarkom na udeležbi drobnega gospodarstva (v dvorani Pomurskega sejma),
15.00 - revija najboljših živali s strokovnim komentarjem,
18 00 - 24.00 - zabavno-glasbeni večer — igra ansambel Magnet, poje Čobi.
ČETRTEK, 23. AVGUST
Dan SOZD AGROS
Dan Radenske
Dan SOZD TIMA
Dan SOZD HP-SOZD TIMAV
Dan veterinarjev	.	..
10.00 - strokovno posvetovanje: Reprodukcija v govedoreji {v dvorani KZ G. Radgona),
10.00 - strokovno posvetovanje: Pomen namakanja za intenzivnejše pridelovanje vrtnin in poljščin - dr. B. Matičič, mr: J. Osvald (v dvorani Pomurskega sejma),	.	.	,
10.00 - strokovni posvet: Možnosti proizvodnje in plasmana plemenske živine (v dvorani Pomurskega sejma),
15.00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem,
18.00 — 24.00 — zabavno-glasbeni večer — igra ansambel Magnet, poje Alfi Nipič.
PETEK, 24. AVGUSTA
Dan ABC Pomurke
Dan madžarskih razstavljalcev
Dan živinorejcev
10	.00 — predavanje: Vsi vidiki komasacij in me-liorizacij ter njihovi vplivi na življenjske razmere male divjadi (v dvorani Lovskega doma),
9	.00 — razgovor: Obmejno gospodarsko sodelovanje z Madžarsko (v dvorani Pomurskega sejma), (
13	.00 — svečana razglasitev rezultatov ocenjevanja mesnih izdelkov (v dvorani Pomurskega sejma),
15	.00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem,
18	.00 — 24.00 — zabavno-glasbeni večer — igra ansambel Magnet, poje Tatjana Dremelj.
SOBOTA, 25. AVGUST
Dan lovcev
Dan avstrijskih razstavljalcev
8	.00 — slovensko člansko prvenstvo v tenisu za pokal Pomurskega sejma (na ŠR centru Trate),
9	.00 — streljanje na glinaste golobe in zmanjšano tarčo srnjaka za pokal Pomurskega sejma,
15	.00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem,
18	.00 — 24.00 zabavno-glasbeni večer — igra ansambel Magnet, poje Ivek Baranja.
NEDELJA, 26. AVGUST
8	.00 — slovensko člansko prvenstvo v tenisu za pokal Pomurskega sejma (na ŠR centru Trate),
15.00 — tombola AMD,
15	.00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem,
18	.00 — 24.00 — zabavno-glasbeni večer — igra ansambel Magnet, poje Alfi Nipič.
aktualno doma in po svetu
Srečanje z dr. Tonetom Ferencem
Vbolivtjskem glavnem mestu La Paz je policija aretirala Emilia Carbonija (leva slika) in Elvara de Castra, zaradi organiziranja pol vojaških skupin. Pri obeh so našli več vrst orožja in streliva ter nacistično literaturo. Znano je, da je bil de Castro eden najtesnejših sodelavcev zloglasnega vojnega zločinca Klausa Barbieja v Boliviji.
globus
TOKIO — Japonska je posodila Indiji 160 milijonov dolarjev za gradnjo štirih velikih projektov — tovarne mineralnih* gnojil, naftovoda, telekomunikacijske mreže in hidroelektrarne. Posojilo bo Indija odplačala v 30 letih po obrestni meri 3,25 odstotka.
ATENE — V prvi polovici leta je Grčijo obiskalo 2.067597 tujih turistov ali za 2,6 odstotka več kot lani v tem času. To pa je še vedno nekaj manj kot v polletju 1982, ko je do konca leta prišlo v državo več kot 5 milijonov tujih turistov.
WASHINGTON — Ameriški predsednik Reagan je izjavil, da bodo ZDA v naslednji etapi ve-soljskih raziskav zgradile stalno orbitalno postajo, ki bo stala 8 milijard dolarjev. Postaja naj bi po njegovih besedah »Ameriki v naslednjem stoletju zagotovila prednost v vesolju«. Orbitalno postajo bi uporabili kot bazo za znanstveno in trgovinsko dejavnost.
MONTEVIDEO — Urugvjajska vojaška vlada je sporočila, da bo odpravila vse prepovedi politične dejavnosti. Tako želi ustvariti ugodno ozračje pred novembrskimi volitvami.
DAKA — V poplavah, ki so prizadele Bangladeš, je umrlo skoraj tisoč ljudi, kakih 30 milijonov pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Vlada se boji, da bo zaradi poplav zmanjkalo hrane. Bangladeški predsednik sije ogledal najhuje prizadeta območja in sam pomagal deliti pomoč ogroženim družinam. '
TEHERAN — V Teheranu so prejšnji teden usmrtili 25 tihotapcev mamil. V minulih treh mesecih. odkar so v Iranu začeli akcijo proti tihotapcem in uživalcem mamil. so usmrtili več kot 100 tihotapcev.
HARARE — Poleg angleščine. ki je bila doslej edini uradni jezik v zimbabvejskem parlamentu, bodo lahko poslej poslanci in senatorji uporabljali tudi dva domača jezika — šola in ndbele.
globus
Manj političnega kriminala
Število primerov političnega kriminala v Jugoslaviji se še vedno zmanjšuje. Po letu 1981, ko se je število teh kaznivih dejanj zaradi znanih dogodkov na Kosovu najbolj povečalo v zadnjih 30 letih, se število obsojenih zaradi političnih prekrškov precej hitro zmanjšuje.
Po naj novejših podatkih zveznega zavoda za statistiko je bilo lani v J ugoslavij i zaradi političnega kriminala obsojenih 326 ljudi, kar je za 36 odstotkov manj kot leto poprej. ko je bilo 507 obsojenih. Na Kosovu je še vedno največ obsojenih zaradi političnega
MANJ
VOZIL
Neredne dobave motorjev iz beograjskega »21. maja« so vplivale na julijsko proizvodnjo avtomobilov v Zavodih »Crvena zastava«. Skupni načrt proizvodnje je v tem mesecu manjši za štiri odstotke. V primerjavi s planom, ki je predvideval proizvodnjo 15.646 avtomobilov, so jih proizvedli 64.0 manj.
Še večji izpad je pri proizvodnji vozil, ki so jih namenili za izvoz. Od načrtovanih 4.456 avtomobi-lovjihje z montažnih trakov prišlo le 3.110, kar je skoraj za 30 odstotkov manj, kot je znašal načrt za julij.
Prve tone feroniklja
Iz topilnice feroniklja v Glogov-cu so pred dnevi pritekle prve tone feroniklja in tako se je v tem objektu dejansko začela poskusna proizvodnja. Prve tone zlitine, ki so jo dobili na podlagi projekta inštituta Gipronikl iz Leningrada, so izredno kakovostne, kar je po mnenju strokovnjakov nenavadno za začetek proizvodnje. Pred dnevi so izročili namenu tudi električno peč in tako zaokrožili tehnološki proces pridobivanja niklja oziroma feroniklja. To je sad štiriletnih prizadevanj več tisoč tehnikov iz vse države. Gre za eno najdražjih naložb na Kosovu, ki je doslej znašala 20 milijard dinarjev. Pri gradnji tega velikega objekta, ki je izredno pomemben za jugoslovansko gospodarstvo, so sodelovali tudi strokovnjaki iz Sovjetske zveze, Norveške, Danske in ZR Nemčije.
Ko bo velikanka v Glogovcu začela obratovati z vso zmogljivostjo, kar naj bi se zgodilo prihodnje leto, bo zagotavlja 12 tisoč ton niklja oziroma 60 tisoč ton feroniklja na leto. Po dosedanjih napovedih bi bilo mogoče celotno proizvodnjo prodati na tuji trg, vendar bo treba najprej zadovoljiti vse domače potrebe po tej kovini.
Topilnico v Glogovcu bodo uradno izročili namenu 19. novembra, na dan osvoboditve Glogovca in Prištine.
kriminala. Lani je bilo kar 36 odstotkov kršilcev iz te pokrajine. Kar zadeva druge dele države, je treba poudariti. da seje število obsojenih zaradi političnega kriminala povečalo samo v Bosni in Hercegovini ter Črni gori. V Bosni in Hercegovini so lani obsodili 45 ljudi (leto poprej 36), v Črni gori pa je bilo lani devet obsojenih ali trije več kot predlanskim.
MOCNAVADE
Kadarkoli poslušamo poročila v televizijskem dnevniku smo nejevoljni zaradi tega, kar se dogaja po svetu in doma. Najbolj se kajpak jezimo na cene, ki venomer naraščajo, pravzaprav že kar dežujejo na nas in nas poplavljajo s svojo čezmernostjo. Še bolj se jezimo, ko p tem prebiramo v časnikih zgodbe, zaradi katerih se nam dvigajo lasje.
Taka je na primer zgodba o mesu, ki napoveduje splošni pokol živine.
»Za razliko pd prejšnjih let, ko so živino pitali z dragimi koncentrati (sojina moka iz Amerike, ribja moka iz Peruja in koruza), živinorejcem zdaj ne moremo očitati drage proizvodnje mesa. Letos so se kmetje opredelili za pitanje s silažo z dodatkom koruze in ovsa. Cenejša hrana ima za posledico cenejšo ponudbo na tržišču. Kljub temu so cene mesa v prodajalnah povečane. Tudi logika več ni tisto, kar je bila. Kakobibila, ko pa je pri nas poljedelstvo eno, živinoreja pa drugo. Povsod gradimo velike in moderne farme, ne da bi vedeli, kako in s čim bomo pitali živino. Farme gradijo tudi tam, kjer sploh ni možnosti za proizvodnjo cenene hrane. Na teh farmah morajo koruzo plačati 35 dinarjev za kilpgram. kar seveda povečuje ceno mesa. Zakaj toliko, če je proizvodna cena te žitarice znatno nižja? Zato, ker je lani šlo v izvoz okrog milijon ton koruze, in je zato na domačem tržišču nastalo znatno pomanjkanje le-te. In da bo vse še lepše, se devize, ki smo jih dobili za koruzo, ne vračajo v kmetijstvo, še manj v živinorejo. Brez deviz pa živinorejci ne morejo uvažati potrebnih sestavin za živinsko hrano. Če pa je nekaj deviz že šlo za žiyinsko hrano, jo zdaj doma prodajajo po 'znatno višjih cenah prav tistim, ki so te dolarje ustvarili s svojim delom. Kdo se lahko znajde v tem kaosu? Kmetje pravijo, da oni ne. So pa takšni, ki se znajdejo. Klavnice, na primer.
Pismo iz Beograda
Večina klavnic pripada občinam, ker so nastale zaradi- pre-skrbovanja lokalnega tržišča z mesom. Občine so torej dolžne pokrivati njihove izgube. Če ne bi bilo tako, bi se klavnice mnogo bolj zanimale za gibanja na tržišču živine in za sodelovanje z živinorejci. Lahko bi znižale cene, da meso ne bi počivalo v skladiščih, ki sp že prenapolnjena, saj ljudje meso kupujejo vse mani.
Čeprav se je ponekod meso pocenilo, je skorajda neverjetno, da bi sena področju živinoreje kaj bistvenega spremenilo, saj je v živinorejski proizvodnji preveč določanja: cene koruzi na primer določa federacija, odkupne cene živine republike in pokrajini, mesu določajo cene občine, med tem ko se cene mesnim predelavam oblikujejo svobodno. Mnogo babic — kilavo dete!
Te dni je direkcija za materialne rezerve dala tržišču cenene rezerve koruze. Toda to koruzo so dobili družbeni sektor in pogodbeni proizvajalci. Individualni proizvajalci so ostali brez nje, čeprav so prav oni najbolj vplivni na tržišču, ker jih je največ. Kaj bo storila direkcija za rezerve s ponudbo odkupa žive živine po 165 dinarjev za kilogram za svinje in 175 dinarjev za kilogram žive teže juncev? Kaj se bo zgodilo, če bo omenjena direkcija edini kupec, se pravi edini preskrbovalec našega tržišča. To pravzaprav ni več vprašanje, temveč ugotovitev: stvari se ne premikajo naprej. Stara navada — železna srajca, pravimo temu . . .«
To so povzetki zgodbe, ki jo je objavila beograjska TV revija kot odmev ustrezne televizijske oddaje, ki ste jo nemara celo videli. V živinoreji pa niso ostale samo administrativne navade! Poznamo še druge: v naši deželi pokoljejo letno okrog milijon telet težkih kakih 130 kg. Pokoljejo tudi okrog pet milijonov pujskov težkih do 15 kg, in štiri milijone jagenjčkov. Kaj takega ne počno nikjer drugje po svetu. Zadnje čase pa koljejo že tudi plemensko živino, ker manjka spodbud za živinorejce. Vse to je posledica politike cen mesa in mleka ...
Taka je zgodba o živinoreji na televiziji in v TV reviji, pa tudi v vsakdanjem življenju. Če je dramatizirana, ni po zaslugi televizijskega režiserja, saj je življenje najboljši režiser in najboljša drama. Lahko pa se vse skupaj spremeni tudi v komedijo. Odvisno je pač vse od tega, kako kdo gleda na to. kar se dogaja okrog njega. Kmetom kajpak ni do smeha, zlasti če se preživljajo z 'živinorejo. Porabnikom tudi ne. Uradnikom? Kdo ve. Humoristom vsekakor. Vse je kajpak odvisno od nadaljevanja, ki ga bomo šele doživeli.
Viktor Sirec
Deset naj večjih izvoznikov
Deset največjih jugoslovanskih izvoznikov je v prvem letošnjem polletju izvozilo blago v vrednosti 573 milijon dolatjev. Po podatkih Instituta za zunanjo trgovino je izvoz te deseterice znašal 12 odstotkov celotnega jugoslovanskega izvoza. Hkrati so ti »veliki« izvozniki bili dokaj skromni pri nakupu blaga na tujih trgih, saj so ga uvozili za 197 milijonov dolarjev, kar je le tri odstotke celotnega jugoslovanskega uvoza. In kdo so ti »udarniki«? To so: »Ši-pad« in »Uniš« iz Sarajeva. »Prvapetoletka« izTrstenika.
ZGODOVINAR NI DUŠEBRIŽNIK, NE TOŽILEC,
NE ODVETNIK
Ena njegovih najznačilnejših osebnostnih potez je prizadevanje: biti vedno nad povprečjem. »Zame je tisto sivo povprečje, ki žal danes prevladuje, zelo moreče; izogibam se mu in hočem biti vedno nad njim. Tako je bilo že pri učenju v osnovni in srednji šoli, v mladinski organizaciji na soboški gimnaziji — vedno je bila med boljšimi — v mladinski delovni brigadi Štefana Kovača, ki sem jo trikrat vodil kot komandant, pri vodenju študentske organizacije na filozofski fakulteti v Ljubljani m tako je tudi v Institutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, kjer sem bil štiri leta ravnatelj.”
Sicer pa smo na pot nedavnemu srečanju z našim rojakom iz Veržeja pri Ljutomeru, dr. Tonetom Ferencem, zastavili vprašanje, kaj bi kazalo še posebej poudariti v njegovi tridesetletni raziskovalno-historični biografski skici. Ce smo ga prav razumeli, je bil pri odločitvah za študijske (u)smeri(tve) in kasneje samo stroko razpet na več strani. Temu sam pravi ,,salto mortale” drug za drugim: od želje po študiju čiste matematike do namena študirati na visoki novinarsko-diplomatski šoli, ki so jo kasneje ukinili. Nato je po daljšem premisleku padla odločitev za zgodovino, a ne, da bi bil zgodovinar-razisko-valec, marveč profesor zgodovine na soboški gimnaziji. Okraj Murska Sobota ga je v ta namen tudi štipendiral. Ko se je jeseni 1953 naključno, honorarno zaposlil — še kot študent — na vojaško-zgodovinskem inštitutu, je začel spoznavati zgodovinske vire za najvidnejše obdobje naše narodne zgodovine, to je za zgodovino NOB. ,,Pregovorili so me, naj bom arhivist v bogatem muzeju narodne osvoboditve. Pa sem bil samo nekaj časa, saj so me neustavljivo pritegovale zgodovinske teme. Začel sem se ukvarjati z raziskovalnim delom in sčasoma postal poklicni raziskovalec v Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, kjer delam še danes, predavam pa tudi na Filozofski fakulteti.”
DVOJE SKRAJNOSTI
Približno tako je — namreč v smislu preseganja šive povprečnosti — njegovo iskreno prizadevanje pri proučevanju zgodovine NOB. ,,Širše zbiram vire. Iskal sem jih in precej tudi našel v vseh evropskih arhivih, ki hranijo gradivo o novejši zgodovini delavskega gibanja. Dobil sem tudi veliko mikrofilmov z zgodovinskim gradivom iz obdobja NOB iz ZDA. Drugo moje prizadevanje gre v smeri poglobljene, monografske obdelave temeljnih problemov NOB. Mednje sodijo že nastala dela o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji, okupacijskih sistemih, NOB po kapitulaciji Italije — ta gotovo pomeni vrh v razvoju NOB na Slovenskem — in nenazadnje, kar zdaj obravnavam, o ljudski oblasti ter prehrani . in poljedelstvu v Sloveniji med drugo svetovno vojno.”
Dr. Ferenc se ta čas veliko ukvarja s sodobno oziroma najnovejšo zgodovino, kar je razumljivo, saj hočejo ljudje zvedeti čim več o ozadju dogajanj, ki so mu bili priče, o vzrokih za tak ali drugačen potek dogodkov, o možnostih za morebitne drugačne rešitve problemov v tistem času in podobno. Vendar — kot ugotavlja — sta v pojmovanju zgodovine navzoči dve skrajnosti. »Nekateri menijo, da se je zgodovina začela šele takrat, ko se je začelo njihovo zanimanje zanjo. Tako imajo nekateri posluh zgolj za zgodovino svoje dobe; zdajšnji rod recimo največ za zgodovino NOB in nekatere probleme povojnega obdobja. Drugi pa — na žalost moram ugotoviti, da celo nekateri zgodovinarski kolegi — sodijo, da se zgodovina konča 1918. ali 1941. leta in da je vse, kar je po teh dveh datumih, samo še politika in da še niso dane možnosti za znanstveno obravnavo zgodovine tega obdobja.
Kar zadeva izbor zgodovinskih tem za proučevanje menim, naj bi bilo zgodovinarjevo prizadevanje' usmerjeno predvsem k zaključnim, končanim zgodovinskim procesom, kajti tam so že vidne posledice in so tudi zgodovinarjeve ugotovitve lažje, zanesljivejše in trajnejše. Pri izbiri zgodovinskih tem ie seveda
pomembna afiniteta raziskovalca. Ce ima veselje do proučevanja neke teme, bo prav gotovo imel boljše rezultate, kakor če bi ga kdo k temu prisilil. Včasih se ta afiniteta ujema z družbenimi potrebami, ki pa so lahko trenutne, kratkoročne, lahko pa temeljne, dolgoročne. Sedaj je pri zgodovinarjih precejšnje »povpraševanje” po krajših temah, ki naj bi pokrivale razne obletnice, proslave in podobno. Sam sem že nekajkrat povedal ali zapisal, da sem proti pretiravanju pri proslavah, saj ne gre, da bi na primer za obdobje enega človeškega rodu imeli desetkrat in več proslav kot za vse obdobje slovenskega naroda. Tudi nisem za proučevanje zgodovine po osebnostih, čeprav tu včasih pridem v nasprotje z nekaterimi politiki, ki bi radi gledali na zgodovinska dogajanja skozi delovanje posameznih oseb. Moralo bi biti ravno narobe: da se delo posameznih osebnosti vidi v zgodovinskem dogajanju. Druga nevarnost pri proučevanju osebnosti je njihovo idealiziranje, ko je videti samo pozitivna dela z ugodnimi, pozitivnimi učinki, zamolčijo ali ne vidijo pa se tiste odločitve in ukrepi, ki so imeli za družbo neugodne posledice.”
Naveživa se zdaj na vaše zgodovinsko-raziskovalno delo, saj ste glavni urednik redakcije slovenske izdaje zbranih del Josipa Broza-Tita, sodelujete pri projekti zbranih del Edvarda Kardelja, Borisa Kidriča in še pri katerem. Bi hoteli pojasniti pristop, kako ste se s kolegi lotili teh izjemno pomembnih in zahtevnih projektov?
Kar zadeva zbrana dela Josipa Broza Tita sem že ves čas v osrednji redakciji, ki jo vodi dr. Pero Damjanovič v Beogradu. Kar pa zadeva glavno uredništvo za ta zbrana dela v Sloveniji, je to uredništvo za slovensko objavo Titovih zbranih del. Tu je moja naloga nekoliko lažja, ker gre le za prevod, dopolnitve nekaterih pojasnil, zlasti glede dogodkov in biografskih podatkov pri slovenskem prevodu in seveda skrb za nemoteno prevajanje; to je iz matične, hrvaško-srbske v slovensko izdajo. Večina nalog je še pred nami, kajti doslej je izšlo samo 15 knjig, medtem ko bo za obdobje do novembra 1945 izšlo skupaj 29 knjig. Pri zbranih delih Edvarda Kardelja je moja vloga nekoliko večja, saj sem napisal 'idejno zasnovo za njihovo objavljanje za čas od 1928 do 1978 leta. Sem tudi član glavne redakcije, ki jo vodi dr. Anton Vratuša v Beogradu kot glavni in odgovorni urednik, hkrati pa sem skupaj z magistrom Borisom Mlakarjem z našega inštituta tudi glavni urednik za obdobje 1941—1945. Predvidevamo, da bodo za to obdobje izšle štiri knjige. Pripravil sem tudi dve knjigi zbranih del Borisa Kidriča iz vojnega obdobja.”
Iskalec resnice
Recepti za pisanje zgodovine so težko predstavljivi in zgodovinar kot nekak dušebrižnik takorekoč nemogoč.
Receptov za pisanje zgodovine ni. Zgodovinska veda pozna samo nekatera določila za kritično obravnavanje zgodovinskih virov. Zgodovinar ni dušebrižnik, ne tožilec, ne odvetnik, temveč je iskalec resnice, ki so mu podlaga zgodovinski viri. Te vire uporablja, jih razlaga ali pojasnjuje, dogajanja med seboj povezuje v času in prostoru in potem pride do ustreznih ugotovitev. Zgodovinar dela po do.ločeni zgodovinski kritični metodi, po zgodovinskih virih in pri tem ni mogoča nikakršna fantazija. Gre samo za sposobnost, prodornost pri pojasnjevanju zgodovinskih
STRAN 2
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
virov, vendar je tudi on lahko zmotljiv. Vseh zgodovinskih virov ni mogoče niti zbrati niti preveriti njihove zanesljivosti. Trudim se, da delam tako, da se ne bi bilo treba kdaj sramovati niti meni niti mojim potomcem. Seveda imajo prednost zgodovinarji, ki so dobo doživljali, a je to samo neka prednost. Lahko so namreč za svoje proučevanje sam sebi vir, lažje razumejo nekatera dogajanja in procese, neugodno pa je to, da so preveč podvrženi nekritičnemu gledanju. Ko sem se lotil proučevanja zgodovine NOB, je pri nekaterih ljudeh še prevladovalo mišljenje, da to lahko uspešno počne samo tisti, ki je nosil partizansko puško, torej sodeloval v NOB. S svojim delom sem to — vsaj pri sebi — ovrgel. Sicer pa, kako bi bilo drugače razumljivo, da še danes proučujemo zgodovino kmečkih uporov, antiko in tako dalje.
Kar se tiče zgodovinske distance, mislim, da ni nepomembna, vendar ne morem soglašati s tistimi, ki jim je strogo merilo: do sem se lahko, naprej pa ne more proučevati. Pri nas smo zgodovino NOB začeli proučevati že takorekoč v samem NOB. Prvi je bil Boris Kidrič, ki je vsako leto napisal zgodovino Osvobodilne fronte preteklega leta. Tako sta nastali njegovi brošuri Dve leti Osvobodilne fronte in Tretje leto Osvobodilne fronte. Še pomembnejše pa je njegovo poročilo, ki ga je leta 1944 napisal za Moskvo in na nekaj deset straneh prikazal razvoj OF. Tudi moj predhodnik na univerzi, prof. dr. Metod Mikuž, je prvi na neki jugoslovanski univerzi začel že takoj po osvoboditvi predavati zgodovino NOB. Mislim, da je bolj kot zgodovinska distanca pomemben dostop do zgodovinskih virov. Tu smo zgodovinarji včasih v zelo neugodnem položaju. Nekdo bi rad, da bi odgovarjali na kakšno pisanje, bodisi slovenske politične emigracije bodisi koga doma, toda za odgovore nimamo zgodovinskih virov; smo nemočni. Nekateri arhivi se odpirajo šele v poslednjem času. Kar se tiče zgodovine Slovencev v obdobju NOB, zlasti še zgodovine slovenske Štajerske ali Gorenjske, sodim, da so pomembni viri v Celovcu in Gradcu. Toda tam so še danes nedostopni. Do njih ne morejo niti avstrijski zgodovinarji, kaj -šele mi. Prav tako je z zgodovinskim gradivom za obdobji med obema vojnama in druge svetovne vojne v arhivih v Trstu in Gorici. Italija in Avstrija odpirata vrata svojih arhivov šele po 5O-letih.
Dachauski procesi in Goli otok
Čedalje večje je zanimanje za spomine in spominsko literaturo ter politično zgodovino. Kakšna so vaša videnja in presoje objavljenega gradiva o dachauskih (lagerskih) procesih — na -primer Igorja Torkarja Umiranje na obroke ali Ivana Krefta Spori in spopadi tretji del — in dogajanjih na Golem otoku, na primer Branka Hofmana Noč do jutra? Kot je dejal Lado Ambrožič-Novljan: „Tu politika ni imela potrditev za svoja stališča! ”
Kar zadeva memoarske, spominske vire, so to zgodovinski viri, ki niso nepomembni. Včasih so — ko ni drugih — edini zgodovinski vir. Kadar pa imamo dokumente, poročila in drugo, so le eden od zgodovinskih virov. Do njih je treba imeti — kar se tiče njihovega razčlenjevanja, proučevanja-enak odnos kot do drugih zgodovinskih virov, brez precenjevanja ali podcenjevanja. Seveda so toliko bolj v ospredju, ko obravnavajo nekatere probleme kot so dachauski procesi ali do
Dr. Tone Ferenc (roj. 1927 v Veržeju) je znanstveni svetnik na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja in redni profesor za najnovejšo zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Iz zgodovine je diplomiral leta 1956 v Ljubljani in bil v letih 1956-61‘arhivist v Muzeju narodne osvoboditve in Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. y letih 1971—75 je bil tudi ravnatelj Inštituta. Za doktorja zgodovinskih znanosti je bil promoviran leta 1965 na beograjski univerzi z disertacijo Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941—45 (izšla v slovenščini 1968 in v srbohrvaščini 1979). Poleg omenjene disertacije je objavil več kot 220 razprav in člankov in knjige: Kapitulacija Italije m narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni: 1943	Akcije
organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940 (1978), Satan, njegovo delo in smrt (1979), Quellen zur nationalsozialistischen Entnatio-nalisieningspolitik in Slowenien 1941 —1945 Viri o nacistični razna-redovalni politiki v Sloveniji 1941-1945 (1980) in Primorska pred vseljudsko vstajo 1943 (1983). Viden je tudi njegov delež prt nekaterih skupnih delih, na primer Slovenci v zamejstvu ( 974), Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945 (1976), Krško skozi čas (1977) Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovenskem 1868—1980 (1981) uredništvih objavljanja zgodovinskih virov ter prirejanju razstav (urednik Muzeja slovenskih izgnancev v Brestanici). Bilje tudi predsednik zgodovinskega društva za Slovenijo, sedaj je predsednik Jugoslovanskega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne in član biroja Mednarodnega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne. (Povzeto po Naših razgledih, štev. 11(754). 10. junija 1983, in zapisu na ščitnem ovitku knjige Primorska pred vseljudsko vstajo 1943).
gajanja na Golem otoku in morda je še nekaj takih tem, ker drugi zgodovinski viri niso ohranjeni ali dostopni. Teh problemov se zato lotevajo tisti, ki so to sodoživljali, mi, mlajši zgodovinarji, ki pa nismo bili priče temu dogajanju, o njem ne moremo kaj pomembnejšega povedati. Kot človek, ki te spominske vire prebiram ali tisto, kar zvem iz časopisja tistega časa, moram reči, da so dachauski procesi žalostna zadeva, da ne gre samo za lepotne napake nekega sistema in da me kot zgodovinarja niti ta poslednja izjava predsedstev CK ZKS in RK SZDL Slovenije popolnoma ne zadovoljuje, čeprav pomeni velik napredek v primerjavi s tistim, kar je pred nekaj leti o njih
— ,,Zgodovinar ni dušebrižnik, ne tožilec, ne odvetnik, temveč je iskalec resnice, ki so mu podlaga zgodovinski viri,” poudarja dr. Tone Ferenc.
objavilo sodišče. Poudarjam pa, da dachauskih procesov ne gre enačiti z Golim otokom. Medtem ko gre pri procesih za globlje stvari, gre pri Golem otoku bolj za vprašanje odnosa do ljudi, ki so bili,pač na njem internirani ali Zaprti, gre za nečloveški postopek, ki so ga morali utrpeti v internaciji oziroma zaporu.
Delež Pomurja k NOB
V Pomurju so še vedno živi pomisleki o dejavnem deležu tega območja k NOB, posebej od konca 1941 do srede 1944 leta. Vendar je to prej iztočnica kot gotova presoja za širše vprašanje, kako je sploh z dosegljivostjo zgodovinskih virov za posamezne pokrajine v naši republiki in v tem okviru tudi za Pomurje?
Zgodovinarja NOB na Slovenskem spremlja ta srečna okoliščina, da noben narod v Jugoslaviji ni ohranil toliko pisnih zgodovinskih virov iz tega obdobja kakor slovenski. Seveda se vse gradivo ni ohranilo ali ni zbrano v Sloveniji. Nekaj, vendar manjši del, ga je v Beogradu, nekaj tudi v tujini, seveda ne gradiva narodnoosvobodilnega gibanja. Tam je predvsem okupatorjevo gradivo in zgodovinar ima nalogo, da za raziskovanje določenih zgodovinskih tem to gradivo zbere.
Pri tem pa ugotavljamo, da je bilo veliko gradiva, predvsem okupatorjevega, uničenega, posebej nemškega ob koncu vojne in takoj po njej, manj italijanskega, madžarskega pa imamo pri nas malo, samo posamezne dokumente. Kar se tiče Pomurja, sta bila na desnem in levem bregu Mure dva različna okupacijska sistema. Gradiva je ohranjenega več za desni breg — ljutomersko in radgonsko občino — a še vedno precej manj kot recimo za celjsko ali trboveljsko območje ali za Gorenjsko. Žal se ni ohranilo gradivo okrožnih organov nemškega okupatorja iz Ljutomera ali iz Gornje Radgone. Od gradiva narodnoosvobodilnega gibanja so ohranjeni nekateri dokumenti iz
let 1944 in 1945. Iz prvih dveh let narodnoosvobodilnega gibanja se pisno gradivo ni ohranilo in smo navezani samo na okupatorjevo ali spominsko gradivo. Slabše je za levi breg Mure, Prekmurje. Uspelo mi je dobiti nekaj gradiva iz madžarskih arhivov —. priskrbeli so mi ga kolegi iz Beograda in Novega Sada — in sem ga objavil v Borcu 1970. ali 1971. leta. V njem se zrcali široka frontovska dejavnost Štefana Kovača in v njem so tudi izjave štirih slovenskih duhovnikov iz Prekmurja, ki jih je Štefan Kovač pridobival za snovanje Osvobodilne fronte. Nekaj gradiva je še za jesen 1941, imam pa ga tudi nekaj iz kasnejših let, in prav tako z enega ali dveh sodnih procesov proti aktivistom NOB v Prekmurju iz leta 1941. Iz naslednjih let je zgodovinskega gradiva manj. Kolikor vem, ga še noben zgodovinar NOB iz Slovenije ni iskal v ustreznih madžarskih arhivih. Zanimivo bi bilo dobiti okupacijsko gradivo iz Prekmurja, ki je danes v madžarskih arhivih, baje v Szombathel-yju in Zalaegerszegu. Iz let 1944—45 je že nekaj partizanskih dokumentov. Večino tega ohranjenega in pri nas shranjenega zgodovinskega gradiva je uporabil Ferdo Godina za prvo in še več za drugo izdajo zgodovine Prekmurja v letih 1941—45. Neugodno je to, da tisti, ki so se lotili pisanja zgodovine narodnoosvobodilnega gibanja v Prekmurju, ne znajo madžarščine in so jim zaprte poti do gradiva madžarskega okupatorja in celo do podatkov v madžarskem časopisju tistega časa.
Zgodovinar — priča na sodišču Prav gotovo vam je znan proces v Heidelbergu zoper gestapovskega častnika z Jesenic Cle-mensa Druschkeja, kjer nastopajo številne priče, med njimi tudi zgodovinarji. To nam je spet izhodišče za vprašanje, da se zgodovinarji ne ukvarjate zgolj s pisanjem in raziskovanjem, marveč tudi sodelujete na takih procesih.
Kot priča-zgodovinar sem sodeloval na sodni obravnavi proti zločincem in tako imenovanega akcijskega oddelka Reinhard v tržaški Rižarni. To je imelo pri nas, v Italiji in drugod velik odmev. Sodba nekajkrat navaja moje ime in mojo dokumentacijo, ki sem jo takrat vil zvezkih predložil sodišču. Kar se tiče sodne obravnave proti gestapovskemu časniku Clemensu Drus-chkeju z Jesenic, sem gradivo, ki sem ga poznal, dal na voljo našim sodnim organom, pomagal pa sem jim tudi z nasveti in pojasnili. Dodati pa moram, da je tega gradiva razmeroma malo, da se gradivo Druschkejeve izpostave gestapa z Jesenic ni ohranilo, da se je ohranilo zelo malo gradiva z Bleda, kjer je bil sedež Druschke-jevih nadrejenih organov, se pravi komandanta varnostne policije in varnostne službe za Gorenjsko, in žal se ni ohranilo vse gradivo iz begunjskih gestapovskih zaporov.
Kdor je spustil psa z verige . . .
Zgodovinopisje je postalo velika tema in je v središču zanimanja. To smo že ugotovili. Tudi vi se kanite — kot ste nam zaupali — javno oglasiti, posebej spričo nekaterih del kot so Enigma Kopinič ali nekatera dela Vladimirja Dedijerja.
Z nekaterimi, ki sedaj na veliko objavljajo, sicer ne mislim polemizirati. Tako nisem šel v polemiko z Dedijefjevo drugo knjigo. Po Beogradu in Ljubljani — in to je bilo celo objavljeno — kroži moj izrek: kdor je spustil psa z verige, naj ga še lovi. Nekaj takšne literature namreč služi političnemu obračunavanju. Boli pa me, ko se včasih v časopisih pojavi obtožba, kako zgodovinarji potvarjajo zgodovinsko resnico in hočejo doseči neke temne namene. Rad bi vprašal, kdo so ti zgodovinarji, saj cela vrsta ljudi, ki se ukvarja s pisanjem zgodovinskih tem ali spominov ali pojasnjevanjem drugih zgodovinskih virov, niso poklicni zgodovinarji. Lahko bi jim kvečjemu rekli, da'so publicisti. In kakšne temne namene naj bi imeli zgodovinarji? Že po etiki smo zavezani k iskanju resnice, zato moramo dostikrat molčati, kadar nam razmere glede zgodovinskih virov ne omogočajo takšne ali drugačne opredelitve. Kot ni vsak padar zdravnik, tako ni vsak o preteklosti pišoč človek zgodovinar. Premalo se zavedamo za današnjo rabo morda nesodobnega izreka, da lahko zgodovino dela kdorkoli, pišejo pa jo lahko le izbranci.
BRANKOŽUNEC
LENDAVA
Premalo premoga
Trgovsko podjetje Univerza! Lendava je zadolženo za preskrbo z gorivi, premogom in drvmi. Občani že sedaj povprašujejo po premogu, da bi se lahko pravočasno oskrbeli za zimo, žal pa premoga ni toliko kot bi želeli. Podjetje dobi mesečno po 100 ton, povpraševanje pa je veliko večje. Podobno je z drvmi. Trgovci ugotavljajo, da je tudi cementa dovolj, le cene so takšne, da se ljudje le redko odločajo za uvoženi cement. Najbolj pa primanjkuje kritine, čeprav je tudi tu problem cena. Trgovci, ki se ukvarjajo s prodajo premoga sodijo, da bodo s premogom in drvmi, do zime oskrbeli vse občane, posebej še, ker premog prodaja tudi kmetijska zadruga v Lendavi.	jani D.
LENDAVA
Odpovedala solidarnost
Od obstoja delovneorganizacije INA-Naftaje ta kolektiv glede solidarnosti veljal za zgled drugim. Pred nedavnim pa je ta solidarnost odpovedala, saj referendum o znižanih osebnih dohodkih v strojnem obratu ni uspel, tako da bo imela nižje osebne dohodke TOZD Petrokemija, kije poslovala z izgubo. Zakon o omejitvi osebnih dohodkov delovnih organizacij, ki poslujejo s izgubo, je prizadel Petrokemijo, čeprav vzroki za nelikvidnost, oziroma za izgubo, niso krivda te temeljne organizacije. Le-ta sije nakopalaveliko dolgov za gradnjo nove rafinerije, ki pa se ne gradi.
V delovni organizaciji so imenovali skupine, ki bodo analizirale vzroke za neuspel referendum, ki je vrgel slabo luč na celotno delovno organizacijo.	janj q
TEKMOVANJE RADGONSKIH TRAKTORISTOV
Najuspešnejši iz TZO Videm—Ivanjci
Pred regijsko preizkušnjo traktoristov — bila je včeraj v Lendavi — so se na občinskem tekmovanju na poljih tozda Kmetijstvo Črnci v Apačah pomerili traktoristi in traktoristke iz radgonske občine. Sodelovalo jih je 15, ki so tvorili 4 ekipe TZO in edino poklicno — KK Radgona. Med prvimi je bil najuspešnejši v oranju, spretnostni vožnji in v teoretičnem delu Ivan Belec iz TZO Videm-Ivanjci, med ženskami kolegica iz ekipe Marija Gašparič, med poklicnimi pa Janko Rožman. Tekmovanje sta dobro pripravili na OK ZSMS in KZ Gornja Radgona. vp
Taborništvo tudi
v ljutomerski občini
Da bo mladinski turizem, ki si v zadnjem obdobju uspešno utira pot tudi v Pomurju, dosegal še večje uspehe, je nujno, da se organizacije, ki se ukvarjajo z življenjem mladega človeka v naravi in s potovanji, še tesneje povežejo. Tako je pred kratkim Počitniška zveza Pomuija v sodelovanju z ljutomersko občinsko zvezo, oddelkom za ljudsko obrambo in osnovnimi šolami organizirala demonstracijo taborniške dejavnosti. Dejavnosti so prikazali odredi tabornikov iz Gornje Radgone. Poudariti velja, da so v ljutomerski občini, kjer še ni organiziranega taborništva, stekle že vse priprave. V nekaterih ljutomerskih osnovnih šolah so odredi že formirani in jeseni naj bi bil sklican razširjen dogovor za uvajanje tovrstne dejavnosti in formiranje občinskega vodstva. Organizacijo teh zadev bo PZP poverila OK ZSMS Ljutomer.
Po besedah sekretarja MS ZSMS za Pomurje Stanka Poljanca bodo taborniški odredi iz občin, kjer je taborništvo že uveljavljeno, Ljutomerčanom nudili vso potrebno pomoč.
Zanimiv posnetek z demonstracije nam je poslal Srečko Jagrinec, tekst pa	STRU
Solidarnost za telefonijo
Dela pri razširitvi in posodobitvi glavne avtomatske telefonske centrale v Murski Soboti so v končni fazi. Delovna organizacija za PTT promet zato namerava v kratkem začeti tudi s postavitvijo medkrajevnih, telefonskih povezav in zvez za prenos računalniških podatkov do medkrajevnih telefonskih central v posameznih pomurskih občinskih središčih.
Gre za nadvse pomembno investicijo. za kar so pokazale veliko zanimanja tudi številne druge delovne organizacije v Pomurju.
Pri tem zlasti spodbuja dejstvo, da seje kar 39 delovnih organizacij iz regije s svojimi gmotnimi sredstvi odločilo prispevati k hitrejšemu razvoju telefonije na tem področju. Z njihovo pomočjo bo delovna organizacija za PTT promet v Murski Soboti dobila okrog 50 milijonov dinarjev, kijih potrebujejo za uresničitev načrtov v prihodnjih osmih letih. Približno 18 milijonov dinaijev pa bodo potrebovali že v kratkem, česar pa soboška ptt -organizacija ne bi mogla zagotoviti naenkrat.
Tako se je v praksi znova potrdila solidarnost delovnih organizacij iz pokrajine ob Muri, ki si prizadevajo za kakovostnejši
Kaslelčeva
Ni je na našem podeželju vasice, kjer ne bi poznali prizadevne zdravnice Anice Gregorc-Kastelčeve iz Murske Sobote, ki te dni praznuje svojo 60-letnico.
Rojena Sobočanka je s svojim študijem, družbeno aktivnostjo in poznejšim vedenjem in dostopnostjo utrdila svoj ugled ter tako nadaljevala že oboževano delo pokojnega očeta, ki je svoj čas generacijam pred nami ostal še v prijetnem spominu.
Kramljati z zdravnico Anico, specialistko dela, je kot uživati srečo. Mnogi hodijo k njej v stiski, drugi iščejo o sebi novico, ki je lahko pozneje boleča resnica. Prav zato je postala pojem prekmurskega zdravstva in delovnemu človeku nepogrešljiva prizadevna pomoč.
S svojo vitalnostjo in nemirnim duhom je garač, ki ga ni treba posebej predstavljati. Po svoji formalni plati si še mladostno prizadeva biti delavna in zvesta poklicu. Njena vztrajnost v enem kraju je v bistvu osnovno načelo, da živi pošteno in delovno za domačine, med katerimi se je uveljavite.
Želimo ji še veliko zdravja in delovnih uspehov! -ini-
telefonski promet v naslednjem obdobju. Poleg tega so za ureditev 12Q medkrajevnih telefonskih zvez s svojimi kreditnimi sredstvi poskrbele tudi poštna hranilnica, območna samoupravna interesna skupnost za ptt promet, nekaj finančnih sredstev pa bi naj zagotovili proizvajalci opreme. Precejšen del pa so seveda lastna sredstva delovne organizacije za PTT promet v Murski Soboti.
M. Jerše
Gasilsko društvo Murska Sobota
objavlja
po sklepu upravnega odbora prosta dela in naloge za nedoločen čas
HIŠNIKA - ŠOFERJA
Pogoj: voznik tovornih vozil (C kat.) z enoletnimi delovnimi izkušnjami
Posebni pogoji: Za zasedbo delovnega mesta je pogoj tudi, da zakonec izbranega kandidata pogodbeno opravlja čiščenje prostorov gasilskega doma.
Hišniško stanovanje, je na razpolago v gasilskem domu.
Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na Gasilsko društvo Murska Sobota.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi del in nalog.
LENDAVA
Izvozili bodo kabine
Temeljna organizacija Gorenje Varis bo že v tem letu začela izvažati sanitarne kabine na francosko' tržišče. Gre za okoli 600 kabin, kar pomeni za delovni kolektiv veliko priznanje. Sicer pa se v Varisu sedaj dobro dela, ni več prejšnjih problemov zavoljo kakovosti kabin, proizvodnja pa poteka normalno. Sanitarne kabine so novost, ki prihrani veliko časa saj se vgrajujejo v stanovanja, za kar imajo v kolektivu posebne ekipe.
Delavci Varisa upajo, da bodo v prihodnjem letu še povečali izvoz, predvsem na konvertibilno tržišče, da pa bi to lahko dosegli, morajo kakovosti svojih izdelkov posvetiti kar največ pozornosti.
Jani D.
MORAVSKE TOPLICE
45 tisoč gostov
Sedemmesečne nočitve tujih gostov v Radenski so presegle tudi najbolj optimistične napovedi. V juliju je bilo kar 61 tisoč nočitev, kar je čez 40 odstotkov več kot tega meseca lani in za petino več od planiranega. Največ tujih gostov je obiskalo Moravske Toplice — 45 tisoč — ostali pa v glavnem Naravno zdravilišče. Skupaj je bilo v prvih sedmih mesecih leta v Radenski 189 tisoč nočitev, to je za skoraj polovico več kot lani in 8 odstotkov več od plana. vp
DODATEK K ČLANKU
Problem komunalnega giganta
Na zgoraj omenjeni članek v prejšnji številki se je odzval inženir Franc Flegar, ki nas opozarja na nekatere pomanjkljivosti, ki pa niso argumentirane, saj so vse navedbe v članku napisane na osnovi zbrane dokumentacije in izjav posameznikov, vsa dokumentacija pa je pri avtorju članka. Kot dopolnilo k članku dodajamo le to, da je čištilno napravo v Beltincih projektiral SOZD Združena komunalna podjetja Maribor, TOZD za projektiranje, odgovorni projektant pa je bil prof. dr. inž. Mitja Rizmal. Ob tem se nam poraja tudi vprašanje ali ne pomeni to kazanje s prstom drug na drugega in s tem abstrahiranje odgovornosti, pod znano pretvezo, da je to širši družbeni problem, v katerem odgovornost ni definirana. Vprašajmose, ali bo potemtakem nosila odgovornost institucija, ki je podelila zgoraj omenjene naslove.	j y
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
STRAN 3
VZDRŽEVALCI POMEMBNO PRISPEVAJO H GOSPODARSKEMU USPEHU PODJETJA
Manj nenačrtovanih zastojev
Ko govorimo o polletnem in letnem gospodarjenju, o uspehih in zastojih, le malokdo omeni službo vzdrževanja in remonta. Vendar je uspeh nekega podjetja v največji meri odvisen ravno od ' dobrega vzdrževanja, pa naj gre za strojno ali tekstilno tovarno, za avtobusno podjetje ali hotele. Povsod je najpomembnejše, da proizvodnja nemoteno teče, da se stroj ne ustavi, da so vsi avtobusi usposobljeni za vožnjo in vse sobe pripravljene za sprejem gostov. Vzdrževalci so v različnih delovnih organizacijah različno organizirani — ali kot poseben tozd, kot obrat, ali po tozdih — in tudi njihova izobrazbena struktura je različna. Skupna nalo-
ga vseh pa je nadzorovati zastoje in imeti čim manj nenačrtovanih zastojev, ki so najdražji, če pa že so, jih čim prej odpraviti. Za pravočasno ukrepanje je nujno, da imajo register rezervnih delov, vsaj najnujnejše pa zmeraj v zalogi. Jugoslovanska industrija je opremljena večinoma z uvoženo tehnologijo. Uvoza nadomestnih delov zanjo največkrat ni (ali pa ni deviz zanjo), za to je še kako dobrodošlo, če lahko vzdrževalci sami izdelajo kake rezervne dele.
Tokrat bomo predstavili le INA-Nafto iz Lendave in Muro iz Murske Sobote. Borut Ošlaj je tehnični direktor v tozdu strojna dejavnost, ki je sestavljen iz obrata proizvod-
PRENOVLJEN TRG ZMAGE — V Murski Soboti so pred kratkim končali z obsežnimi deli pri ureditvi okolice spomenika na Trgu zmage v središču mesta. Asfaltiranje poti v parku in dela pločnika na ulici Alija Kardoša so po pogodbi opravili delavci TOZD Gradbeništvo Sobota. Finančna sredstva so v celoti zagotovile mestne krajevne skupnosti; vrednost opravljenih del pa znaša okrog 1,7 milijona dinarje'/. Tekst in foto: M. Jerše.
nje in obrata vzdrževanja. Ta obrat opravlja vzdrževanje za vse tozde. Okrog 150 vzdrževalcev ima različno izobrazbo, so inženirji, tehniki in pomožni delavci, vsi pa so izvajalci del v proizvodnji. Tovariš Ošlaj je še poudaril, daje za dobrega vzdrževalca sicer nujno, da ima neko teoretično osnovo, vendar je pomembnejše usposabljanje na samem delovnem mestu. Dober vzdrževalec mora poznati celoten delovni proces. Ravno med remonti izboljšujejo kakovost ali zmogljivost proizvodnje. Velikokrat pride pobuda za prenavljanje in izboljšanje s strani delavcev v proizvodnji, veliko je tudi manjših, a pomembnih posegov, ki bi jih lahko uvrstili med inovacije, spadajo pa k remontom. V Ina-Nafti imajo register rezervnih delov, nekaj jih sicer manjka, zalo pa so kritični deli vedno na zalogi. Remonte imajo planirane na jeto ali dve. Veliko dragih rezervnih delov naredijo sami vzdrževalci. Na leto imajo približno eno okvaro, ki jo lahko odpravi le proizvajalec stroja. Želijo si seveda, da bi bilo takih zastojev čim manj, saj so zelo dragi. Vsaka napaka stane lendavsko tovarno veliko, saj je to kompleksna proizvodnja, kjer potrebujejo nekaj dni, da se tovarna ustavi, da najdejo napako, ki jo odpravijo v desetih minutah ali v enem mesecu, in potem potrebujejo spet nekaj dni, da tovarna normalno nadaljuje z delom.
V tovarni oblačil Mura v Murski Soboti imajo vzdrževalno službo razdeljeno na tekoče in preventivno vzdrževanje, na remontno vzdrževanje in izdelavo rezervnih delov in pripomočkov za proizvodnjo. Janez Šarotar, ki je vodja centralne
manjši stroji in tudi okvare n;> njih niso tako velike (šivalne igle spadajo med potrošno blago). Večji problem je v skupni mehanični delavnici, ker če se pokvari kotlarna, čutijo to v celotni proizvodnji. Večje remonte in popravila opravijo v času letnih dopustov, tako da zmanjšajo zastoje med proizvodnjo na najmanjšo možno mero. Tovariš Šarotar je poudaril, da je v primeru neplaniranih napak njihova vzdrževalna služba pripravljena popraviti napako, ne glede, če je to ponoči ali v nedeljo. Registra rezervnih delov sicer nimajo, vendar so zaradi dobro opremljene delavnice in dobrih delavcev sposobni izdelati vse od enostavnih do kompliciranih rezervnih delov.
Štefan Novak je vodja vzdrževalne službe v tozdu Perilo. Tozd ima skupaj osem mehanikov in dva električarja, ki delajo v izmenah. Vzdrževalci so v skupinah z nazivi mehanik 1, mehanik 2 in mehanik 3. Mehanik 1 mora imeti visoko kvalifikacijo in najmanj deset let delovnih izkušenj ter obvladati vsa popravila. Če dobijo v proizvodnjo kak nov stroj, žrtvujejo vzdrževalci tudi soboto in nedeljo, da ga natanko proučijo in predvidijo morebitne napake na njem. Rezervne dele dobivajo tekoče, do zastoja pride le, če zmanjka deviz. Imeli so že primer, da jim je Pik Maribor posodil rezervni del, ali pa oni njim. Štefan Novak je tudi menil, da se ne splača kupiti novega stroja samo zaradi tega, da zgoraj in spodaj odreže sukanec. Ne naredi namreč toliko več, kolikor je dražji. Danes je to vzdrževanje trikrat dražje (računano v markah) kot pred petimi leti.
Planirani stroški vzdrževanja v
Še dobra dva tedna počitnic in spet se bo začela šola. In te dni je zaradi nje kar precej skrbi tako pri starših, otrocih kot učiteljih, kakor tudi tiskarnah in knjigarnah. Kljub pomanjkanju papirja skoraj vsako leto izidejo novi učbeniki, delovni zvezki... Nobene novatarije več ne moremo obiti. Marsikoga, najbrž tudi kakšnega sestavljalca, srce boli, ko meče iz predalov tako dragocene knjige, ker niso več uporabne. Kje so torej tisti časi, ko je ena vadnica zdržala več deset let?! In če že mora biti vse novo, predvsem to velja za delovne vadnice (beri zvezke, kot se uradno imenujejo), zakaj jih ne bi tiskali na navadnem papirju?
Teh nekaj misli se nam je porodilo, ko smo se lotili današnje ankete na temo pred začetkom novega šolskega leta. Odgovorov žal nismo dobili, le kje naj jih bi (?), marveč nas je zanimalo, kakšne skrbi in kakšno delo imajo nekateri v teh dneh v zvezi s pripravami na šolo.
ZORA ZEMLJIČ, vodja knjigarne Dobra knjiga v Murski Soboti: »V vseh knjigarnah je zdaj res veliko delo. Pri nas smo celo morali začasno namestiti dva nova delavca: Sicer smo se na prodajo učbenikov in šolskih potrebščin pripravili podobno kot v minulih letih. Tako smo že začeli s knjižnimi sejmi oziroma prodajami po
nekaterih osnovvnih šolah, in to v Beltincih, Turnišču, Crenšov-
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE M. SOBOTA
zbira interesente za
nakup poslovnega prostora
(39 kv. m koristne površine), primernega za trgovino, pisarno, delavnico, na Lendavski 15 v M. Soboti.
Prijave pošljite na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost, Trg zmage 4, Murska Sobota, v 10 dneh od razpisa.
cih, Bistrici, pri Gradu, na Kuzmi in v Bogojini. Za 8 osemletk pa bomo pripravili posebne pakete šolskih potrebščin. Kar se tiče oskrbe, lahko povem, da je letos boljša kot lani, saj imamo tako rekoč vse, razen tistih učbenikov in delovnih zvezkov, ki so še v tisku. Podobno velja tudi glede potrebščin za srednješolce.«
Bogata kulturna tradicija
Po razpoložljivih podatkih je cerkvenjaška kulturna tra-
dicija stara najmanj 90 let. Še zlasti je bilo vsa ta leta najbolj opazno delo na gledali-
JEKLO TEHNA
SMO TRADICIONALNI OSKRBOVALEC INDUSTRIJE, GRADBENIŠTVA IN OBRTI Z REPRODUKCIJSKIMI MATERIALI, STROJI IN ORODJEM. NAŠA PONUDBA OBSEGA PREK 80 000
ARTIKLOV, IMAMO PREK 3000 DOBAVITELJEV, MED NJIMI SO VSI ZNANI PROIZVAJALCI KOVINSKE STROKE V DRŽAVI. PONUDBO D0-
škem področju. Miklova Zala, Velika puntarija in številna druga dramska dela. Za pestro gledališko dejavnost imata največ zaslug dolgoletni predsednik in režiser kul-turnoumetniškega društva »Jože Lacko« Cerkvenjak Vlado Tušak, ki ima za seboj nad 50 let dela na kulturnem področju, in Vlado Lorber, ki je skrbel za scenografijo.
Po uspešnem delu je leta 1978 začela kulturna dejavnost stagnirati in je do jeseni 1982 vladalo v kraju kulturno mrtvilo. V kulturnem društvu zdaj delujejo dramska in folklorna sekcija, pevski zbor, knjižnica in kino. Vse sekcije so tudi upravičile svoj obstoj.
Tako je dramska sekcija lani uspešno postavila na odrske deske Partljičevo komedijo Tolmun in kamen, pevke in pevci ter . folklorna skupina pa popestrujejo razne proslave in druge prireditve. Uspešno je tudi delo kino sekcije.
DANICA VOLF iz Korovec: »Tudi zame so se letos začele šolske skrbi. Sin bo namreč začel obiskovati 1. razred osnovne šole. Medtem smo mu kupili že večino potrebnih učbenikov in potrebščin — od torbe, knjig in zvezkov do svinčnikov in radirke. Ko sem prejela račun, skoraj nisem mogla verjeti, da bo treba tako globoko
seči v žep. Plačati je bilo treba okrog 7.200,00 dinarjev! In to še ni vse. saj bo treba kupiti še copate in telovadke. No še bolj kot to. me skrbi otrokova pot v šolo. Je namreč edini prvošolec iz naše vasi, avtobusnega prevoza ni, zato bo moral vsak dan pešačiti okrog 2,5 kilometra do Cankove in nazaj.«
NATAŠA BOLČIČ iz Murske Sobote: »Čaka me 3. letnik ekonomske šole. Te dni si bom morala tudi jaz kupiti učbenike in ostalo za 3. letnik ekonomske šole. Čimveč bom poizkušala dobiti od lanskih tretješolcev, da bo ceneje. Sicer pa si s tem ne delam preveč skrbi, ker sem si v Jugobanki našla priložnostno zaposlitev in bom lahko
tudi sama kaj prispevala. Obenem je to zame dobra praksa. Če ne bi delala, bi mi bilo med počitnicami tudi preveč dolgočasno«.
CILKA HORVAT, učiteljica: »Poučujem na osnovni šoli Prežihov Voranc na Srednji Bistrici. Učenci sicer dva meseca nimajo rednega pouka, vendar pa za učitelje to še zdaleč ni v celoti namenjen čas za počitnice. Več dni po koncu pouka je bilo treba urejati šolsko dokumentacijo in še kaj drugega je bilo treba postoriti,
POLNJUJEMO S PROIZVODI IZ UVOZA IN Z LASTNO PROIZVODNJO V SODELOVANJU Z DROBNIM GOSPODARSTVOM.
NA RADGONSKEM SEJMU SE VAM PREDSTAVLJAMO S PROGRAMOM TUJIH FIRM HOLDLER-PLATZ IN KLEMENS, KI JIH ZASTOPAMO. IZ NJIHOVEGA PROGRAMA KMETIJSKE MEHANIZACIJE RAZSTAVLJAMO: - SPECIALNE TRAKTORJE ZA HRI-
BOVITA OBMOČJA
- NAPRAVE ZA IZPIRANJE DRENAŽ
— OSTALO DROBNO KMETIJSKO MEHANIZACIJO
- ŠKROPILNICE Z VERTIKALNIM TURBOLATORJEM
- VINSKE POLNILNE LINIJE TER RAZLIČNE FILTER PLAŠČE
- V SODELOVANJU Z NAŠO ZNANO DELOVNO ORGANIZACIJO ISKRA PA VAM PREDSTAVLJAMO ELEKTRIČNE PASTIRJE IN POLNILCE AKUMULATORJEV
V društvu veliko skrbi namenjajo tudi vzdrževanju kulturnega doma. Kljub precejšnjemu vlaganju in prostovoljnemu delu se ubadajo z neprimernimi prostorskimi težavami. Dom je namreč načel zob časa in je potreben temeljite obnove.
Ob koncu naj še dodamo, da so člani cerkvenjaškega kulturno-umetniškega društva pretekli mesee razvili tudi društveni prapor.
Franc Bratkovič
vsak četrtek
VESTNIK
zdaj pa si je treba pripravljati delovne načrte; v kratkem se bo začel dopolnilni pouk, izpopolnjevanje (aktivi in seminarji), treba bo urediti učilnice in ... Veliko in odgovorno delo zame
je bilo tudi priprava podrobnega učnega načrta za slovenski jezik v 4. razredu, saj sem bila vodja skupine, ki je tak načrt pripravljala za naš aktiv.«
MARTA KOVAC, vodja knjigarne v Lendavi: »Tudi pri nas se že kar pozna bližajoče se šolsko leto. Pravi naval pričakujemo ravno te dni. Doslej smo prodali približno eno četrtino učbenikov in šolskih potrebščin. Naša knjigama je sicer na dvojezičnem območju, vendar pri nas nimamo na zalogi dvojezičnih učbenikov, ampak si jih šole
same direktno kupujejo. Imamo pa samo madžarske in slovenske knjige, ki jih učenci potrebujejo v šoli. Za osnovni šoli v Lendavi in Genterovcih imamo tu pripravljene potrebščine, za Veliko Polano. Dobrovnik in Kobilje pa organiziramo knjižne sejme na šolah.«
JOŽE GRAJ
STRAN 4
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
PRIŠLI SO DOMOV POD RODNI KROV
Na tradicionalnem srečanju — že devetem po vrsti — so se v Moravskih Toplicah zbrali člani slovenskih društev Zahodne Evrope
Tako kot se pač spodobi, je Slovenija tudi letošnje poletje sprejela člane njene skupnosti, ki so na začasnem delu v tujini, z dolžno pozornostjo — na počitnice, in še posebej kot gostiteljica 9. srečanja slovenskih društev. Pokroviteljica srečanja, republiška konferenca socialistične zveze, in organizatorica, občinska konferenca v Murski Soboti, sta želeli, da naj bo srečanje v domovini (tokrat že drugič) resnična manifestacija narodne zavesti. pripadnosti domovini in bratske povezanosti Slovencev na tujem.
Dogajanje se je začelo odvijati v nedeljo'zgodaj dopoldne. saj so cicibani in pionirji že ob osmih vadili za nastop na radijski oddaji Veseli tobogan, po katerem so se potem »zapeljali« ob enajstih v soboškem kinu. Med tem časom so predstavniki slovenskih društev obiskali Radensko in se tam zapletli v zanimive in koristne pogovore o vračanju in zaposlovanju doma. Ker gre v veliki meri za kulturna društva naših delavcev. je bil program veselega tobogana bogat in prav tako popoldanski nastop v Moravskih Toplicah.
Organizatorji so poskrbeli, da so udeleženci srečanja bili »zaposleni« in da jim je bilo prijetno. Med tem ko so starejši imeli resne pogovore, so svoje otroke zaupali vzgojiteljicam. ki so imele v Moravskih Toplicah takorekoč pravi vrtec. Cicibanov program, kakor so imenovali ta del dejavnosti. se je odvijal na posebnem. mirnejšem kraju toplic. Na zeleni trati in v velikanskem šotoru je bilo dovolj prostora, igrač in časa, da je zamišljeno delo potekalo nemoteno.
Problemi in naloge društev
Razgovor s predstavniki društev je pokazal, da ta našim ljudem veliko pomenijo. Zlasti je njihov pomen v tem, da jih povezujejo, pomagajo ohranjati narodno zavest in jim lajšajo življenje na tujem.
Sevedaj e nj ihova dejavnost odvisna od sposobnosti in delavoljnosti vodstev, ki z več ali manj uspeha rešujejo društvene probleme. Tako denimo v Ulmu še vedno nimajo svojih prostorov. Sestajajo se po domovih. Kljub

SVINČNIKI
NALIVNA PERESA, RAVNILA
TRIKOTNIKI, RADIRKE
COPATE IN ŠOLSKE TORBICE TER OTROŠKA KONFEKCIJA
STARŠI IN UČENCI 1
OBIŠČITE NAS PRAVOČASNO v BLAGOVNICI
Murska Sobota
temu pa so delavni in pritegujejo številne rojake. Druš-
Franc Šetinc: Skozi vašo in našo dejavnost moramo širiti mostove prijateljstva in spoštovanja ... foto: A. A.
tvo in njegova aktivnost pomeni tudi njihovo uveljavitev v tujem okolju; na njihove, prireditve prihaja čedalje več domačinov (Nemcev), kar pomeni, da jih želijo spoznati tudi z druge, kulturne plati.
Naši delavci na tujem si želijo čim več stikov z domovino. Ti so zlasti potrebni mladim ljudem, za katere je velika nevarnost, da se matični domovini za vedno odtujijo. Veliko jim pomenijo izmenjave šolarjev, športna srečanja, udeležba na mladinskih delovnih akcijah v domovini. Žal na tem področju nismo vedno dovolj uspešni, ker ne upoštevamo posebnosti tuje dežele ali njenega šolskega koledarja.
Kulturna društva in športni klubi bodo skupaj z domovino
v prihodnje morali posvečati veliko več pozornosti šolanju mladih. Premalo vedo o možnostih šolanja doma, zato bodo društva in klubi morali sčasoma prevzeti tudi naloge, ki niso ozko kulturne ali športnega značaja. Več skrbi bo treba za razvoj socialnega dela.
PRIPADNOST DOMOVINI
Ob treh popoldne je zbranim na moravskem kopališču govoril predsednik republiške konference socialistične zveže Franc Šetinc. Po krajšem uvodu, v katerem je opozoril na patriotično zavest in poslanstvo miru ter prijateljstva, je tovariš Šetinc dejal:
»S svojo kulturno tvornostjo v tujini dokazujete, da nismo manj vredni, temveč, da smo narod med narodi, bogat z duševnimi dobrinami, ki prinašajo človeštvu vredne darove.
Z domačo pesmijo in plesom dokazujete, da živi v teh krajih narod s silno voljo do življenja in svobode. Naš veliki pesnik Oton Župančič bi zanosno rekel: pesem. to je dih duše,to je strast in trepetanje, bolečine in radosti, to je čustvo, polno koprnjerija in sanj, zanos misli. .. Ples in pesem: večen nemir, večen zagon, večno opotekanje in iskanje novega ravnovesja za nov zalet. Hočem teči, da vam pesem pomaga, da se spomnite domače strehe in
Razstava knjig in občinskih glasil je pritegnila marsikaterega udeleženca srečanja, foto: A. A.
KOMPLETNA PONUDBA KNJIG IN ZVEZKOV ZA OSEM LETKO
rojstne vasi, dehtečih travnikov. poželenih gozdov, kijih je slišati kakor klic materin iz' domovine.
Večkrat sem bil med vami v tujini in vsakokrat sem se prepričal. da ljubiti svojo domovino. samo enkrat dano, ni z ničemer nadomestljivo. Na sestanku društva v Nurnbergu smo na primer govorili, da je Slovenija velika in majhna
Naš mladi rod v tujini se uči materinščine, noie in nleše tako kot so to delale njihove babice in zato ohranja svojo kulturno dediščino, foto: A. A.
dežela, velika po tem. kar hoče ip kar tudi mora postati, majhna pa zato, ker nas je na zemljevidu, kot pravi pesnik, komaj za drobno otroško dlan. Zgodovinska usoda je hotela, da nikoli ne bomo postali veliki po številu prebivalstva in v tem
TER
BOGATA IZBIRA OSTALIH ŠOLSKIH POTREBŠČIN
tudi ni nobena nesreča. Važno je. da lahko premagamo našo majhnost z veličino svobodnega ustvarjanja in svobodnega duha, z uresničevanjem drznih idej, s čimer se lahko povzpnemo med velike narode tega sveta. Tudi v preteklosti smo bili veliki, ko smo se tako rekoč golih rok dvignili v upor proti do zob oboroženemu sovragu in si. čeprav majhni, priborili
svobodo. To je bilo takrat, kose je slovenskemu narodu pisala smrtna obsodba, takrat, ko je slovensko in jugoslovansko ime, prej skoraj neznano, nenadoma dobilo v svetu bogato vsebino in lep zven, o kakršnem prej nismo niti slutili, takšna žilava volja in pogum sta nam potrebna tudi sedaj, ko z največjimi napori premagujemo nestabilnost gospodarstva in zastoj v razvoju socialističnega samoupravljanja. Kajti za uspeh stabilizacije in samoupravljanja nam je bolj kot kdaj potrebna trdna odločenost, da vztrajamo na začrtani poti, ker tja, v stari svet, ne gre več naša pot. Naš pogled mora biti odprt v prihodnost, kjer se nam odpirajo perspektive graditve še bolj demokratične, še bolj humane, vsestransko sodobne družbe.
Uresničitev teh ciljev pa ni mogoča brez velikega napora vseh in vsakogar, brez strnjenosti naših vrst ter čuta za odgovornost in disciplino.
Predvsem pa uspeh ni mogoč brez zmage dela nad nedelom.
N šotoru in okrog njega na posebnem kraju v toplicah se je odvijal cicibanov program. V objektiv smo ujeli najmlajše »zdomce« med lutkovno predstavo, foto: J. Š.
tem popačkom. ki se še vedno kot rakasta rana bohoti v našem življenju. Veliko težavo predstavlja poplava administrativnih predpisov in ukrepov, ki bore malo prispevajo k večji učinkovitosti in kakovosti našega dela, zato pa močno grenijo naše življenje in nas vrh tega še obremenjujejo z visokimi družbenimi stroški. V tem je -na naj več j ih ovir samoupravljanju in stabilizaciji. Žal je med nami še vedno veliko ljudi, ki mislijo, da je mogoče graditi socializem samo s produkcijo predpisov, nad katerimi na koncu ni več pregleda, namesto z delom, z znan jem in
-V samoupravnim redom, temelječim na zavesti ljudi.
Tovariš Šetinc je govoril tudi o nalogah domovine, da opozarja države, kjer so naši delavci zaposleni, na dolg, ki ga imajo do njih, saj je njihov hiter razvoj tudi delo naših delavcev.
GONJA PROTI SLOVENCEM
»Skozi vašo in našo dejavnost«, je dejal predsednik Šetinc. »moramo širiti mostove prijateljstva in spoštovanja — brez šovinizma in brez občutka podrejenosti. J n ko že govorim o mostovih prijateljstva, si ne morem kaj, da ne bi omenil, da se tak most pne tudi med A v-strijo in Jugoslavijo. Bili bi ga še bolj veseli, če ne bi bilo v večinskem narodu sil, ki žele skaliti to prijateljstvo. 'Naravnost trudijo se, da bi pokazali, kako je manjšina samo zlo. Z nekakšnim referendumom želijo izsiliti ukinitev dvojezičnih šol, v katerih v istih klopeh sede slovenski in nemški otroci.
Radi bi uveljavili sistem šolskega geta kot najprimernejšega načina pospeševanja asimilacije Slovencev. Sklicevati se pri tem na ustavo in se izgovarjati, da je to pač avstrijsko notranje vprašanje, je licemerstvo, kajti notranje vprašanje bi bilo, če bi bil izpolnjen 7. člen avstrijske državne pogodbe in če bi bila uresničena ideja bratstva vseh narodnosti Gonjo proti Slovencem prikazujejo malodane kot vrh demokracije, češ. v demokratični državi je vse dovoljeno, kar je cinizem, kajti, kakšna je to demokracija. ki hoče odmeriti večinskemu narodu vse. medtem ko naj hi slovenska in hrvaška manjšina izginili s prizorišča. To ni v nasprotju samo z državno pogodbo, temveč tudi z nedotakljivo idejo človečan-stva. To velja tudi za srdite napade na Jugoslavijo, ki so jih nekateri avstrijski časniki polni. Vprašujemo se, zakaj ne pride močneje do izraza glas tistih sil, katerih predstavniki v vladi vedno znova poudarjajo prijateljstvo med državama.
Zakaj ne povzdignejo glasu proti tistim, ki na mesto prijateljstva sejejo strup?«
Nagovoru predsednika je sledil bogat kulturni program prireditelja in zdomskih društev. Prisotni so bili veseli vsake točke — od domolj ubno folklornih do sodobnih plesnih izrazov. Prav program nam je povedal, da društva na tujem gojijo in ohranjajo kulturno izročilo naroda, da pa tudi sledijo novostim.
Srečanje je minilo, rojakisc se več ali manj že vrnili na delovna mesta v ZR Nemčiji Švedski. Švici . . .. kjer boe1 še dolgo pestovali vtise z ■ iška v domovini in tiste z srečanja. .1. Š.
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
STRAN !
V PETROVEM SELU
Muzikantje sami mladi fantje
Rot nas pripelje v PETROVO SELO, to je večje krajevno središče ob meji z Avstrijo med Kormendom in Szombathelyem. in ne da bi to vnaprej vedeli, sta naša prva sogovornika kar dva Ratra (Temel in Veseiovič). Obema še kar dobro teče hrvaška (Gradiščanska) govorica, zgovornejši pajeTemel. Pove nam, da v vasi živi okrog tisoč pripadnikov hrvaške narodnosti in da s ponosom ohranjajo svoje kulturno izročilo, hkrati pa tudi svoj materin jezik. Najbolj se navdušujejo nad ljudskimi pesmimi in plesi, imajo lastno kulturno društvo, v okviru katerega delujeta folklorna skupina (40 članov) in narodnozabavni ansambel (6-članski). Oba Petra sta muzikanta.
VIKTOR KOHUT pa je vodja kulturnega društva v Petrovem selu in kajpak se pogovorimo tudi z njim.
-V društvu je okrog 40 članov. Vsi so mladi, stari od 20 do 25 let, in vsi so po rodu Hrvatje. Večinoma so šolarji in delavci v Szombathelyu. Hrvaške pesmi in plese se učijo že v osnovni šoli, kjer delujeta dve folklorni skupini,
GARAM, DA SPLOH LAHKO ŽIVIM
ZAKULISJA „STA TISTICNE KOŠARICE"
Na vprašanje, zakaj pravzaprav delam, je 46,7 odstotkov anketirancev slovenske raziskave javnega mnenja odgovorilo: da sploh lahko živim . . . Hrana postaja vse bolj tista „grozeča pošast”, ki požira večji del družinskega proračuna. Vedno več je živil, ki si jih poprečna slovenska družina ne more privoščiti v tolikšni meri kot pred leti. Meso je na krožnikih ponavadi ob koncu tedna, zelenjava in sadje na tržnicah in v trgovinah sta čedalje dražja, banane jedo samo otroci. Ljudje zategujejo- pasove, kolikor jih je sploh še mogoče zategniti. Podražilo seje tudi vse drugo — od lokomotive do šivanke.
INVENTURA SPOZNANJ — V PREMISLEK
Že lep Sas bijemo plat zvona ob skrb zbujajoči resnici, kako standard, vidno kopni v odjugi cen in kako življenska raven že peto leto zapored drsi nizdol. Hkrati se socialne razlike poglabljajo in priče smo očitnemu gmotnemu (in še kakšnemu!) razslojevanju v tej naši srenji, ki ji je prepričanje ,,imeti, ne biti” poglavitno merilo pri presoji kakovosti življenja. Lok je v zdajšnjih kriznih razmerah v tolikšni meri napet, da utegnejo nadaljnje neodgovorno trošenje družbenih sredstev, gospodarski kriminal, naraščanje cen, inflaci-
1 kg jabolk 15» »o
1 kg jabolk 119,4? din 1
(Fotoarhh V v ika)
prav tako pa v šoli delujeta tudi pevski zbor in dramska skupina. Otroci igrajo na odru v hrvaškem in madžarskem jeziku.«
— Pamogoče sodelujete tudi s kakšnim društvom v Jugoslaviji?
»Da, imamo stike s kulturnim društvom Ivo Mikac v Varaždinu, ft-ed tremi leti smo gostovali pri njih, oni pa so že nastopili pri nas.«
— Kaj pa sodelovanje s Slovenci v Porabju?
Tudi muzikantje so sami mladi fantje (Foto: J. G.)
ja, špekulacije, goljufije, nedisciplina, nedelavnost, prožiti plazove težko predvidljivih razsežij in posledic.
Za vse to je več kot dovolj argumentov in ne gre za nikakršno nalaščno črno-belo posploševanje, marveč dovolj resno spraševanje: kako pomagati tistim, ki res težko živijo? Načelen odgovor se glasi: preudarna strategija v socialni politiki, posebej glede vseh vrst pomoči (otroški dodatki, štipendije, denarna pomoč za brezposelnost, varstveni dodatek k pokojnini, delna nadomestitev stanarine, denarna pomoč kot edini in denarna pomoč kot dopolnilni vir za preživljanje) in zagotavljanje takih delitvenih razmerij, ki bodo najprepričljiveje presegala
Komentar k ceni košarice živil (zgoraj) iz leta 1981 in (spodaj) iz leta 1984 bržčas ni potreben.
1 kg kroispirja 8,4o din
1 kg krompirja 40,00 din
»Z njimi se srečujemo na raznih narodnostnih prireditvah. Kulturne skupine iz Sakalovec, Gornjega Senika in Števanovec so že nastopile v našem kraju, mi pa jih bomo obiskali letos oktobra. Tako se spoznavamo med seboj, si izmenjujemo izkušnje in navezujemo prijateljske stike.«
JOŽE GRAJ
zdajšnji navidezni socialni mir, ki v bistvu nikomur ne koristi. Lahko se vprašujemo še drugače: smo postali razvajeni ali pa nas draginja v resnici neusmiljeno pritiska ob zid? Smo zares prisiljeni razmišljati o tem, da pravzaprav delamo (garamo!) le še za to, da sploh preživimo? Prav gotovo so bili zadnji valovi podražitev leden tuš za marsikoga in ne preseneča, če je ponovno slišati argumente za in proti uvedbi draginjskega (varstvenega) dodatka oziroma socialnih kartic, le da so tokrat uokvirjeni v tako imenovan ..program ’14” ali drugače: gre za 14 točk, v katerih svet Zveze sindikatov Jugoslavije natančno našteva, kaj vse je treba storiti, da bi naposled ustavili nenehno zniževanje živi jenske ravni.
REVŠČINA IZBIRA KRAJE IN IMENA
Ponekod pušča globoke korenine, moč in volja izruvati jo nista povsod enaki. Tudi dru-
Prejeli smo:
MATERINŠČINA
Slovenci, ki smo delali ali še delamo v slovenskih društvih na tujem, se pogosto pogovarjamo o maternem jeziku, o našem odnosu do njega, in še posebej o tem, kdo nosi odgovornost za to, da številni otroci naših ljudi materinščine ne obvladajo. V pogovorih največkrat pridemo do ugotovitev, da smo krivi starši sami. Saj smo kar nehote pozabili, da so naše koreni-. ne nekje v Jugoslaviji, Sloveniji.
Podobno se dogaja tudi priseljencem drugih narodnosti. Večina izmed nas se sploh ne zaveda, da bo prišel čas, ko nas bodo otroci vprašali, zakaj nekomu rečejo tujec, pa čeprav tekoče govori jezik dežele, v kateri je bil rojen. Takrat bomo v zadregi mi, svojim otrokom bomo morali priznati, da smo bili lažnivci, da smo jim praktično brez pravega vzroka prikrivali resnico o njihovem poreklu. Otrok pa. ima brez dvoma pravico do pravega odgovora, ker noče in ne more živeti brez pravih korenin.
Pred leti sem srečal znanca, s katerim sva se včasih pogovarjala o vsakdanjih zadevah. Moram pa priznati, da ga do tistega dneva ni-
sem prav poznal. Vedel sem le, da je tudi on tujec, priseljenec, nikoli pa nisem ne spraševal ne razmišljal kaj več o njegovem poreklu. Tistega dne, ko sva se ponovno srečala, pa se mi je približal s solznimi očmi. Vedel sem, da ga nekaj teži, da bi mi rad nekaj povedal. Prisluhnil sem mu, saj sem se zavedal, da mu bo laže, ko bo nekomu razkril svojo bolečino. Njegova zgodba me je pretresla, zato si ne morem kaj, da je ne bi na kratko zapisal, saj je tako podobna številnim zgodbam naših ljudi.
Leta 1939 je vojna vihra zajela svet. Nacistična nevarnost je zajela številne dežele. Vrstila so se izdajstva, poboji, zapiranja, ubijanja nedolžnih ljudi, preganjanja in izseljevanja, uničenja ljudi v koncentracijskih taboriščih. V enem izmed takih taborišč sta se znašla tudi dva mlada človeka, fant in dekle. Srečno sta dočakala osvoboditev. Fant je ob koncu vojne nekako pristal v Skandinaviji, za njim pa je prišlo še dekle. Poročila sta se in začela novo življenje v novi deželi.
Rodi! se jima je sin, za njim pa še dve hčerki Starša sta sklenila, da
gačna je od včerajšnje. Ne samo po imenu, marveč tudi sledeh v ljudeh. In po odzivih, ki jih v ljudeh sproža, pa najsi ji rečemo materialna ogroženost ali kar po starem revščina. Kot že zapisano — ta izbira kraje in imena. Preverimo!
Za iztočnico postavljamo domnevo, da gre pravzaprav za svojski nesmisel, ko na eni strani zatrjujemo, kako je Pomurje še vedno manj razvito, v isti sapi pa razpolagamo z več podatki, ki prejšnjo trditev v dobršni meri spodbijajo. V mislih imamo, ne morda položaj gospodarstva, družbenih dejavnosti ali kaj podobnega, ampak ravno standard ljudi. Tu je že na oko vidno — gradnja zasebnih stanovanjskih hiš in hišic, vikendic in kleti, nakup vsakovrstnih, tudi jako razkošnih vozil, elektronskih naprav in sistemov ter še mnogokaj — da imamo opravka s slojem precejšnjega števila izredno petičnih ljudi (obrtniki, kmetje, nekateri najbolje plačani vodilni ali vodstveni kadri po tovarnah in ustanovah), ki jim draginja sploh ne more do živega. Sledi sloj revnih delavcev, a bogatih občanov, kar z drugimi besedami pomeni, da gre za tiste, ki se na delovnem mestu praviloma ne razdajajo, pač pa to počno v popoldanski dopolnilni dejavnosti. Posredi je torej „siva ekonomija”, ki se je tudi prvi sloj tu in tam poslužuje. O resnejši bojazni pred ogroženostjo življenske ravni pri teh še ne more biti govora. Končno so tu še trije tipi prebivalstva: pol-kmet-poldelavec, čisti kmečki (proletarec) in čisti kmečki proizvajalec. (V izogib nesoglasjem: posredi je problematika, s katero so se začeli načrtneje ukvarjati v sociološkem inštitutu v Ljubljani, posebej v zadnji raziskavi o kakovosti življenja na Slovenskem, ki jo še pripravljajo.) Prezahtevna, a tudi preobsežna bi bila razčlemba statusa zadnjih treh tipov, nesporno pa drži, da se čistemu proletarcu, .čigar družina je odvisna zgolj od tistega, kar dobi 15. oziroma L v plačilni kuverti, najslabše ali vsaj zelo slabo godi. To se da razmeroma preprosto, a dovolj nazorno preskusiti na znani statistični košarici živil.
KOŠ DENARJA ZA KOŠARICO ŽIVIL
Konec januarja 1981 je bilo treba zanjo odšteti — kot je mogoče razbrati s preglednice na sliki (objavljeno v Vestniku, 27. januarja 1981) — natanko 435,85 dinarjev, konec julija 1984 pa že 1599,40 dinarjev. Računsko je mogočih več variant, vsekakor pa je treba ob tem upoštevati rasti osebnih dohodkov, socialnih pomoči in vseh vrst dodatkov, vključujoč dejstvo, da v košarico živil ne
sodi zgolj devet, marveč nekajkrat po devet živil. Le kaj bi se zgodilo, če bi mesečnim stroškom za prehrano prišteli še druge nujne izdatke: za pijačo in tobak. obleko in obutev, stanovanje, vodo, kanalščino, odvoz smeti, ogrevanje, kurjavo in razsvetljavo, stanovanjsko opremo, osebno higieno, kulturo in razvedrilo ter promet in PTT. Dobili bi zares srhljivo številko, ki poprečno, recimo štiričlansko delavsko družino kje v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Ljutomeru ali Lendavi, da večjih industrijskih središč ne omenjamo, pride bogastvo v malem. A da ne bo ugibanj ali govorjenja na pamet, kaže spomniti na poprečne osebne dohodke — žal je poprečje v prispodobi še vedno kot merilo, po katerem si eni lahko privoščijo meso, drugi samo zelje, za vse pa je to v poprečju segedin golaž — kakršni so v šestmesečju veljali za regijo, to pa je med 24 in 26 tisoč dinarjev, Menda se ve, da jih je v tem poprečju par sto, ki dobivajo le nekaj nad 12.200 dinarjev, kolikor ta čas znaša zajamčena mesečna plača in prav tako par sto, ki so deležni 40, 50 ali še več tisoč dinarjev mesečno. (Koliko je takih, ki so pb polletju dobivali le zajamčene osebne dohodke ali pa š.e teh ne..
TRPEŽNO IN PRIDNO DELAVSTVO
Sindikalni in sicer politični delavci sodijo, da večjih socialnih pretresov . ali nemirov y pokrajini, kljub draginji, ni zaznati, če seveda odmislimo več predčasnih prekinitev dela oziroma izsiljenih sestankov, nekaj prisilnih uprav in porast pojavov tako imenovanih ,,belih stavk”, kamor strokovnjaki uvrščajo vse vrste odsotnosti z. dela, začenši z bolniškimi in vse tja do začasnih izhodov ' iz tovarn. Skratka zdi se, da imamo trpežno in pridno delavstvo, ki tudi veliko daje za skupne potrebe, za solidarnost, ki pa hkrati veliko dd na zveze, poznanstva, posredovanja. Nekaj malega navržejo različne ugodnosti (privilegiji), ki so jih sicer delavci samoupravno — ali pa tudi ne! — izglasovali po organizacijah in skupnostih, na primer bolj poceni blago, razne storitve in podobno. Morda je odveč omenjati, pa vendarle: dokler bodo naši gostinski lokali sorazmerno polni, veselične in podobne prireditve dobro obiskane, dokler si bodo tudi ,.navidezni reveži” lahko- privoščili razkošna svatovska piro-vanja, skratka, dokler bo, kot je, je zaman pričakovati korenitejše spremembe. Največ problemov je namreč v nas samih, zato vprašanje, koga pravzaprav slepimo^ še malo ni retorično.
Branko ŽUNEC Angela VARGA
bosta otrokom zatajila domači jezik in bosta z njima govorila samo v tujem jeziku. Mislila sta si: v naši rojstni domovini sva preveč pretrpela, nazaj se ne bomo več vrnili, dovolj je bilo vsega. Življenje se pač začenja znova. In tako so otroci odraščali, hodili v šolo, živeli v okolju, ki jim je bilo dovolj domače, saj so bili tam rojeni. Sin je končal osnovno šolo in ker je bil priden, se je v veselje staršev odločil, da bo nadaljeval šolanje. Želel je, da bi postal zdravnik. Tudi starša sta bila ponosna, da bo njun sin nekoč nekaj postal, si uredil življenje, ki bo veliko dostojnejše k od tistega, ki sta ga imela sama.
Sin je že študiral na univerzi, ko je srečal sošolca, ki je z nekaterimi od kolegov govoril v jeziku, ki ga ni razumel. Sin se je zdrznil, saj mu je bil ta jezik tako prijeten, lepo mu je zvenel, razumel pa vendarle ni nečesar. Prijatelja je vprašal, v katerem jeziku govori. Povedal mu je, da je to jezik njegovih staršev, ki ga govori že od zgodnjih let. Doma, je rekel, so vedno govorili v jeziku njegove matere, ki je v tej deželi priseljenka. Sinu, ki je tedaj že vedel, da tudi njegovi starši niso bili rojeni v tej deželi, je bilo pri srcu hudo. On jezika staršev ni znal. Takoj se je pozanimal, ali je kje kaka šola, kjer bi poučevali jezik njegovih dedov. Uspelo mu jo je najti in vpisal se je v večerni tečaj. Bil je srečen, našel je svojo materinščino, ki se je je željno učil. Z radostjo se je seznanjal s skrivnostmi tega jezika, se učil te pojoče govorice. Staršem tega ni povedal. Oče in mati sta nenadoma opazila, da se jima sin odtujuje. Zvečer je začel odhajati ven, ne da bi jima povedal, kam gre. Iz dneva v dan je bil bolj zamišljen, oče pa ni imel moči, da bi ga vprašal, kaj ga teži, ker ga je vse bolj mučila laž. Približali so se cerkveni prazniki, ki so v družini povezani s strogim postom. Sin je vedel za te običaje in zato je izkoristil priložnost in si nakupil hrano, seveda mesne izdelke, za katere je vedel, da se jih ob postu ne je. Posedli so za mizo in mama je prednje postavila postno hrano. Sin pa je odšel po svojo torbčpvzel iz nje hrano, ki si jo je kupil, ter začel brez besed jesti.
Oče, mama in sestri so se samo spogledali. Oče je poblede! od jeze in rekel: „Tega se danes ne sme jesti. V naši hiši smo se vedno držali podedovane tradicije, strogega posta, česar me je učil že oče!” Nastala je tišina. Sin je brez odgovora jedel naprej. Potem mu je rekla še mama: „Sin moj, ali ne slišiš, kaj ti je rekel oče? Ali res hočeš uničiti naše tradicije, naše lene navade?
Tedaj je sin vstal in v mirnem tonu rekel: ,,So vas tega res naučili vajini starši? Ali so vaju naučili še česa? Gotovo so vaju naučili tudi , maternega jezika! Zakaj sta mi zatajila svoj jezik? Me nista imela dovolj rada? Ne bom vaju sovražil zaradi tega, dala sta mi življenje.
Toda zavedajta se, da tudi jaz ne bom spoštoval drugih vajinih tradicij, na primer tega vajinega posta!” Nasprotja doma so bila vse večja. Prepad med sinom in starši je bil čedalje globlji. Teden dni za tem si je sin našel stanovanje in se odselil od doma. Nadaljeval je študij in ga uspešno končal in res je postal to, kar sta si starša ves čas želela. Ponosna sta bila nanj. Sin je starše obiskoval vse redkeje.
Odločil se je, da si bo ogledal svet. Popotoval je *po različnih državah in med drugimi državami je obiskoval tudi domovino svojih staršev. Ogleda! si je številne znamenitosti, si izpopolnjeval znanje jezika in bil ponosen, na deželo, iz katere izvira njegov rod, čeprav sta mu oče in mati to ves čas zatajevala. V tej svoji davni domovini je našel tudi življenjsko družico in se oženil. Pripeljal jo je s seboj v državo, kjer je bi! rojen, vendar pa se z ženo nista naselila v rojstnem kraju, temveč skoraj 600 km stran od staršev. Odločila sta se, da bosta otroke sama učila maternega jezika. Mati in oče sta ostala sama.
Zdaj jima je žal vsega, kar sta zagrešila. Zdaj bi rada učila, a nimata več koga. Le ob poletnih počitnicah jima sin dovoli, da za nekaj dni vzameta k sebi malega vnuka.
Igrata se z njim, veselita se in ga učita tudi nekdaj tako zanemarjene materinščine.
Ivan Pucko
STRAN 6
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
kmeUiska panorama
Marija Skledar, dipl. ing. agr.
Pridelovanje semenskega blaga
Vzroki za osipanje vinske trte
S pridelovanjem semenskega blaga ali semenarstvom se ukvarjajo semenarska posestva in zasebni semenarji. Semenar mora biti strokovno usposobljen, vesten, natančen in pošten. Za pridelovanje kakovostnega semena mora izbrati za semenarstvo najboljšo, nezaplev-Ijeno in dobro kultivirano njivo. Tuje prašnice naj bodo v predpisani razdalji (200—800 m) od sorodnih sort, da se seme ne križa. Posevek mora skrbno oskrbovati, odstranjevati primesi, pri nekih poljščinah (krompir) pa tudi bolne rastline.
SEMENSKA SLUŽBA
V prodaji spremlja vsako ■seme atest. Ta je na vsaki vreči. Vsakemu računu je dodana še deklaracija.
Iz atesta je razvidno ime pridelovalca semena, stopnja množitve, vrsta in sorta semena, podatek ali je seme razkuženo ali ne.
Deklaracija vsebuje še podatke o kalivosti, čistoči, vlagi in uporabni vrednosti semena. Deklaracija in atest imata isti zaporedni številki.
POTRJEVANJE SEMENSKIH POSEVKOV
Z uradnim pregledom semenskih posevkov na njivi ugotavljamo: sortno pristnost semena, čistost, bolezni, plevele in predvideni pridelek.
Sortno pristnost ugotovimo na podlagi pismenih potrdil in posevka samega. Mnoge sorte so si zelo podobne, in je zato na samem posevku težko vedno z gotovostjo določiti sorto.
S čistoto sorte označujemo primesi drugih sort.
Bolezni. Pri pregledih semenskih posevkov smo strogi zlasti za bolezni, ki se prenašajo s semenom npr. razne žitne smeti, ječmenovo pro-gavost, virusne bolezni krompirja itd.
Plevel. Pri presojanju zapleve-Ijenosti smo posebno strogi pri takih plevelih, katerih semena pri čiščenju ne moremo odstraniti ali jih le težko odstranimo. Posevkov še posebej ne moremo potrditi, če je v njih plevel, ki se lahko križa s posevkom.
Posevke pregledamo enkrat ali dvakrat, in sicer:
— žita: v mlečni ali voščeni zrelosti
— krompir: ob cvetenju in pred izkopom
— oljno repico: ob cvetenju in pred zrelostjo
— detelje in trave: ob cvetenju in zorenju
— vrtnine: dva do trije pregledi
DODELAVA SEMENA
Semensko blago, ki je požeto in pospravljeno, še ni dovolj pripravljeno za setev. Kombanj očisti zrnje dovolj dobro za trg, ne pa za seme. Semensko blago je treba še pripraviti in dodelati, in sicer:
— Očistiti prahu, plev, plevelne-ga semena in vseh ostalih neželje-nih primesi.
— Prebrati, to je odstraniti iz semenskega blaga medla, natrta, slaba ali celo nekaliva zrna.
— Razbrati, to je odstraniti vse vrste drugega zrnja, npr. ovsena zrna iz pšeničnega semena.
— Odbrati ali sortirati, to je ločiti semensko zrnje od nesemenske-ga. Za seme odberemo najlepše, običajno tudi najdebelejše zrnje.
— Razkužiti s pripravki, ki uničijo kali bolezni, ki bi se sicer prenesle s semenom.
Razen navedenih priprav so pri nakaterih semenih potrebne še druge dodatne priprave.
Vsa ta dela opravijo različni posamezni stroji ali pa en sam sestavljen stroj — selektor.
Po teži se seme čisti in sortira tako, da močni sesalni ali tlačni zračni tok odnaša pleve, prah, lahka in medla zrna. Dobra težja zrna pa že delno sortira v frakcije.
Po velikosti se seme sortira s pomočjo ravnih ali vrtečih se sit in rešet različne oblike in velikosti luknjic, kar je odvisno od vrste semena ali celo letine. Po potrebi se sita menjavajo. Najdrobnejše zrnje pri presejavanju je izbirek ali presevek. V neugodnih letinah znaša tudi 30 in več odstotkov. V očiščenem in dodelanem semenu ga ne sme biti nad 1 odstotek.
Po obliki očistimo seme s trierji. Ti imajo v pločevinastem valju vtisnjene ali izvrtane satju podobne okrogle celice. V njih ostajajo pri vrtenju valja okrogla in razbita semena tako, da jih valj pri vrtenju odlaga na brezkončni vijak, ki je vzdolž po sredini valja.
Okrogla semena sortira po obliki tudi polžasti trier. Ta loči semena po načelu centrifugalne sile,
Semena ločimo po specifični teži na razbiralni mizi s pločevinastimi nastavki. Miza se rahlo stresa, zato se lažje seme dviga med nastavki navzgor (kot na rešetu) in pade prek gornjega roba mize, dočim težje zrnje cikcakasto drsi navzdol.
Moderni čistilni stroji združujejo vse navedene načine čiščenja in razbiranja ob istočasnem razkuževanju.
Za posebne namene pa se uporabljajo specialni stroji npr. razpre-deničniki, ki odstranjujejo prede-nico iz semena detelje, luščilci za seme detelje, prebiralniki za krompir itd.
Razkuževanje semena
Razkuževanje semena je lahko suho, mokro in termično. Sodobni čistilni stroji imajo navadno vključeno napravo za suho razkuževanje.
Sami lahko seme razkužujemo z vrtljivim sodčkom, katerega napolnimo do treh četrtin s semenom in dodamo ustrezno količino (200 do 300 g na 100 kg), razkužil-nega praška. Sodček nato vrtimo od 3 do 5 minut s 50 do 60 obrati na minuto.
Mnogi zasebni vinogradniki se letos pritožujejo, da se jim je osipalo nadpovprečno število trt. Naslednji sestavek ima namen osvetliti možne vzroke osi-panja in slabše oploditve.
Cvetenje vinske trte se začne, ko prašniki, ki se iztegnejo, odvržejo venčne lističe (kapice). Pri nas začne vinska trta cveteti od' konca do srede junija, odvisno seveda od vremenskih razmer. Temperatura zraka nad 15 °C je primerna za cvetenje in oploditev.
Cvetovi pa se že lahko odprejo pri 13 °C. optimalna temperatura za cvetenje pa je okoli 25 °C. Previsoka temperatura in relativna vlažnost zraka pod 40 odstotkov zavirata cvetenje. Prav tako velika relativna vlažnost zraka ‘in mnogo padavin, kljub optimalni temperaturi, negativno vplivata na cvetenje in oploditev. Vsi cvetovi na trti iste sorte se ne odprejo istočasno, fe več. niti cvetovi na istem socvetju ne zacvetijo naenkrat. Cvetenje enega socvetja traja od 4 do 9 dni, vseh socvetij iste sorte pa od 8 do 14 dni. Staro vinogradniško izrc"1<. na pravi, da lahko trta v lepem vremenu odcveti v enem dnevu. Trajanje cvetenja je v neposredni odvisnosti od srednje dnevne temperature zraka in je toliko daljše, kot je temperatura manjša in obratno.
Vzroke osipanje bi lahko razdelili v 4 skupine:
1.	Napake v zgradbi cveta vinske trte
Sorte s funkcionalno ženskimi cvetovi se ne morejo same
X
FARMIN
TITOVO VELENJE
oprašiti. zato potrebujejo pelod drugih sort, sicer se ob cvetenju osinlieio. Naše sorte (naor. ši; pon. laški rizling, sovinjon. beli pinot, modra frankinja in druge) ne potrebujejo drugih opraše-valcev. ker imajo skoraj vse dvospolen, morfološko in funkcionalno hermafroditen cvet. Eden od možnih vzrokov za osip sta tudi slaba kalivost peloda in nezadostna razvitost semenskega mešička itd.
2.	Slaba ali neustrezna prehrana trte
Predvsem pomanjkanje fosforja in tudi drugih glavnih elementov povzroča, da je pelod neploden in zato se cvet osiplje. Fosfor in kalij je pri gnojenju priporočljivo vnesti v globlje plasti, ker se počasi spirata. S tem povečamo njuno delovanje. Tako nam naprimer I kg čistega fosforja poveča pridelek grozdja za3kg. Razmerje med fosforjem in dušikom naj bi bilo 0.7:1 do 1:1. Če je dušika preveč, posebej če nezadostno gnojimo s fosforjem in kalijem, se nam trte osipljejo. Največ dušika in fosforja rabi in izkoristi trta do cvetenja. Dušik najbolj vpliva na povečanje pridelka. 1 kg čistega dušika poveča pridelek od 15 do 24 kg. Z dušikom gnojimo tik pred brstenjem trtespomladi, tik pred cvetenjem ali takoj po cvetenju, najkasneje do sredine junija, če ga dodajamo kasneje, nam les slabše in kasneje dozori. Od mikroelementov je najpomembnejši bor. kije neobhoden pri kalitvi peloda.
3.	Podnebne razmere
Neugodne podnebne razmere
Farme in mini farme po najsodobnejši tehnologiji za:
-PERUTNINO
-PRAŠIČEREJO
-KUNČEREJO
-GOVEDOREJO
Obiščite nas na našem razstavnem prostoru v podaljšku rdeče hale na Kmetijsko-živilskem sejmu v G. Radgoni o J 17. 8. do 27. 8. 1984.
v času razvijanja cvetov in cvetenja lahko dosti vplivajo na osipanje. Hladno vreme z mrazom zaustavi razvitje cvetov. v času cvetenja pa zmanjša kalivost peloda. V deževnem in vlažnem vremenu izgubi pelod svojo kalivost že tretji dan po odprtju cveta. Deževje zmanjša koncentracijo in izpira prašnike, suh veter pa posuši brazdo pestiča. Nekatere šbrte (šipon, modra frankinja) so še posebej občutljive na deževno vreme med cvetenjem in se rade osipljejo ali slabo oplodijo (prestreljeni grozdi).
4.	Napad bolezni in škodljivcev med cvetenjem
Ko je vreme toplo in vlažno pred in med cvetenjem in je nezadostna zaščita pred peronos-poro. okuženi cvetovi odpadajo in s tem se pridelek zmanjša. Zato je priporočljivo (obvezno) pred cvetenjem poškropiti s sis-temičnimi fungicidi (ridomil ali” mikal), ki kurativno in prven-tivno delujejo in trto obvarujejo za daljše obdobje, kar je posebej ugodno v vlažnih letih, ko se cvetenje ponavadi zavleče. Tudi gosenice grozdnega sukača in prva generacija grozdnega molja lahko povzročijo cvetnim nastavkom in cvetovom veliko škodo.
Za letošnji prekomeren osip lahko krivimo predvsem hladno in deževno vreme med cvetenjem in pri posameznih vinogradnikih nezadostno in ne-•ustrezno gnojenje.
E Novak dipl. inž. agr.
Tibor Titan, dipl, ing.
SPODBUDNI
DOSEŽKI
V ŽIVINOREJI
Ob dnevu kmetijskih proizvajalcev Kmetijske zadruge Panonka, ki so ga pripravili v Murski Soboti ob koncu meseca junija, so prikazali tudi rezultate, ki so jih rejci v zadnjih desetih letih zabeležili v živinorejski proizvodnji. Najboljše rejce predstavljamo tudi bralcem našega časopisa.
PROIZVAJALCI Z NAJVEČ PITANE GOVEDI V KZ PANONIKA IN VTZO
Največ govedi v KZ PANONKA je v l. 1980, 1981. 1982 in 1983 spital FRANC LUKAČ, BAKOVCI, Partizanska 1, kije v teh letih spital skupaj 544 goved.
Kmetija je specializirana za pitanje govedi. Živali pita v novozgrajenem hlevu, kjer je prostora za 100 govedi in v adaptiranih prostorih. Skupaj za pitanje ima 220 stojišč. Ima tudi 600 m3 silosa.
Za pitanje je dobival teleta težka okrog 105 kg in v razmerju bikci: teličke 55:45. Živali so bile v pitanju 14 mesecev in so dnevno priraščale za 1.180 gramov. Pri pitanju so dobivale koruzno silažo po volji in 2 kg sena, ter zbaiansirani obrok krepke krme po normativu. Tega pripravljajo iz domačega koruznega zdroba z dodatkom superkoncentrata. Za začetek dobijo teleta okrog 100 kg TL starterja za kos. V štirih letih pitanja ni bilo nobenih večjih problemov kar se tiče zdravja pitanih živali. Pogin telet ni vreden omembe.	.	.
Za pitanje govedi pridelajo dovolj osnovne krme, skupaj z vzetim v najem obdelujejo skoraj 40 ha obdelovalne zemlje. Poleg koruze za silažo in zrno pridelujejo Še 3 ha pšenice in 2 ha sladkorne pese.
Kmetija ima dovolj lastne mehanizacije za spravilo pridelka. Imajo žitni kombajn, linijo za spravilo silaže, linijo za spravilo sena, več traktorjev in priključkov za obdelavo zemlje in pripravo^za setev.
Najboljšo kakovost pri pitanju iste za izvoz v KZ 1 ANONKAje dosegel MARTIN KUZMA, Skakovci 36.	.	.
V Štirih letih je skupaj spital 153 goved, posebej za izvoz pa je v letu 1983 spital 34 goved in vključil v pitanje, prav tako za izvoz, 70 goved.
Posebej pomembno je. da se je Martin Kuzma oprijel posebne tehnologije, ki se zahteva za izvoz, in daje v preteklem letu v ta namen spital vseh 34 živali in vključil za isti namen v pitanje še 70 telet, tako, da bo v zadnjih petih letih od vseh spitanih živali kae 47 /o spital za izvoz.
Kmetija Martina Kuzme redi 80 goved, od tega 6 krav in 3 plemenske telice, usmerjena je v najintenzivnejšo rejo pitanih goved v kooperacijski reji. Dnevni prirastek, spitanih živali doseže preko l.zOO gramov.	,	, .
Za pitanje pridela dovolj kakovostne osnovne krme, dokopuje samo TL starterje in beljakovinske koncentrate. Z zemljo, vzeto v najem, ima v kolobarju naslednje poljščine:
9,00 ha koruze.
1,50 ha pšenice.
1,50 ha sladk. pese, 0.50 ha soje. 0,50 krmne mešanice, 4,50 ha travnik.
Skupaj: 17,50 ha.
Za poletno pitanje ima vpeljan zeleni trak. Prvi odkos trave v celoti silira, letno ima 3 — 4 košnje.
Koruzno celo rastlino in travo silira v silosih 450 m3 prostornine, posebej silira tudi 40 m3 koruznih storžev.
Ernest Kočar, Skakovci 15, TZO Cankova, ki je v 4 letih spital skupaj 233 goved, seje specializiral za pitanje goved. V novozgrajenem hlevu redi 100 goved in ločeno še 6 krav in 4 plemenske telice. Obdeluje 24 ha kmetijskih površin, od tega ima 4,5 ha travnikov. V kolobarju seje 10 — 12 ha koruze, 3 — 4 ha pšenice, 3 ha sladk. pese.
0,50 ha soje, ostalo odpade na krmne rastline.
Ima 420 m3 silosov, silira prvi odkos trav in koruzo, prav tako silira 42 m3 koruze v zrnu.
Ima ustrezno mehanizacijo za spravilo koruze, za spravilo sena ter pese.
ŠTEFAN CIGUT, NORSINCI, ima redi največ pitanih goved v TZO Martjanci, saj je v 4 letih spital skupaj 118 goved. Zgradil je sodoben hlev, v katerem bo lahko redil 50 goved. Sedaj redi 29 goved, od tega 10 krav in 3 plemenske telice.
Krmna baza za večjo govedorejsko proizvodnjo je podana, saj obdeluje 29 ha obdelovalne zemlje, od tega ima 6 ha travniškega sveta. Prideluje naslednje:
Koruzo na 19.00 ha,	»
pšenico na 1,20 ha, ječmen na 1.70 ha.
sladk. peso na 1.20 ha. ostalo odpade na vrtnine.
Osnovna krmna baza je koruzna silaža in prvi odkos trave. Za to ima ustrezno linijo za spravilo koruze in travne silaže. Hlev ima na odpla-kovanje.
JOŽEF KUČAN, IVANJŠEVCI ima največje število spitanih goved v TZO Prosenjakovci, saj je v štirih letih spital 94 goved. Poleg pitanih goved še ima 3 krave ali vsega skupaj 32 goved.
Skupaj obdeluje 10 ha kmetijskih površin, od katerih odpade na travnike 3 ha. Silira koruzo — celo rastlino, in prvi odkos trave. Ima ustrezno mehanizacijo za spravilo trave in koruzne silaže.
ALEKSANDER KERČMAR, PESKOVCI 41, je najboljši rejec pitanih goved v TZO Petrovci. V 4 letihjespital 27 goved. Redi 18 goved, od tega 5 krav. Poseduje 8 ha obdelovalne zemlje, poleg koruze prideluje 0.80 ha pšenice in ječmena, ima urejen pregonski pašnik na 0.60 ha, silira prvi odkos trave in pridelano krmo na njivi (inkarnatka + trava) in ladberško zmes. Krmo silira v 150 m3 silosih.
Iz zgornjega je razvidno, daje 7 najboljših gospodarstev v petletnem poprečju in v letu 1983 na gospodarstvo in na kravo doseglo naslednjo prirejo mleka:
Pri pitanju govedi je z največjo prirejo v KZ in v TZO 7 proizvajalcev doseglo:
Povpr. na gospod. Štev. Odkup	1	f	1 kom. povpr. — kg
	Živ. t. mesa %' mesa
gosp, kos kosov Živ. t. kg	mesa kg	
skup.	
7	1.226 175 91.179	53.465	519	363	58.3
Kontrola proizvodnosti in selekcija govedi, ki ga z osemenjeva-	
njem opravlja ZVZ za Pomurje v M. Soboti	v zadnjih letih, izkazuje
znaten napredek, kar je razvidno iz primerjave:	
Štev.	Kg	Kg	%
Leto	krav	mesa tolšče	tolšče
1975	1603	3149	119	3,77	105
1982	4880	3512	133	3,78	122
1983	6194	3478	• 138	3.96	131
Poseben kakovostni, napredek nam je pokazala tudi ta razstava. Podobna razstava govedi je bila tudi leta 1975. Na njej je bilo razstavljeno 62 goved. Sicer so takrat razstavljali svojo živino le rejci iz TZO Murska Sobota in Martjanci, vendar je bilo pravzaprav tudi takrat v teh dveh TZO najkakovostnejša rodovniška živina na področju KZ PANONKE. Takrat je najstarejša krava Lipa R 3794, roj. 3/5-59, v življenju dala 40.484 lit. mleka, 1.946 kg tolšče s 3,84 % tolščo. maksimalno pa 3.954 litrov. 149 kg tolšče in 3.76% tolščo.
Skupina starejših kravje v večletnem povprečju dala 3.836 litrov mleka z 3.82% tolšče. Kolekcija mladih kravje v povprečju dala 3.658 lit. mleka z 3,84% tolšče. Na letošnji razstavi je bilo razstavljenih 64 goved. Krava z največjo življenjsko proizvodnjo je bila Rožika 158729, roj. 22/11-1973, ki je v 9-letnem povprečju dala 5.324 lit. mleka z 203—3.79% tolšče, max. pa 6.220 lit. z 234—3,77%tolšče. Življenjska proizvodnja pa je bila 52.525 lit. mleka z 1.818 kg in z 3,79% tolšče.
Kokekcija ostalih rodovniških živali pa so dosegle naslednjo prirejo mleka z % tolče:
„ ’ 1		kg	%	lit.	mlečnost mater
diev.	mleka	tolšče		mleka	tolšče
6 bikov, mater * 5.383	211	3.78 -	kg	%
8 starih krav	5.276	150	3,70 -			
9 starejših krav 4.408	179	3,76 -	—		
13 mlajših krav	5.192	181	3,79 -	—		
11 prvesnic L kontr. 20.2 9 brejih telic	—			4.397 —	4.697	165 183	3,75 3,76
8 brejih za izvoz —	—	—	4.196	164	3,85
Št. gosp.	Krav	Petlet. povpr. lit. let.	Max. lit. mleka 1983	Lit. mleka na kravo 1983	Max. lit. mleka na kravo 1983
7	52	26.749	42.250	3.914	5.636
Izredno kakovostne so bile starejše in stare krave. Vse živali so bile ocenjene v La in I. kakovostni razred. Posebna zanimivost je med bikovskimi materami krave Regina 379367, last Alojza Omarja iz Rankovec. ki je v L laktaciji dala 5.143 kg mleka z 199 kg in 3,87% tolšče. Med mlajšimi kravami je najbolj obetavna krava Zinka 384947, last Štefana Domjana, Šalamonci 17, kije v I. laktaciji dala 5.422 lit. mleka z 210 kg in 3,87% tolšče. Prvesnica Šala 529116. last Štefana Ciguta iz Noršinec 62, pa je v 1. kontroli dala 26,7 lit. in v II. kontroli 25.0 litrov mleka.
Na razstavi je bila prikazana tudi kolekcija lepih mladih pitanih bikov za izvoz Martina Kuzme iz Skakovec. Prav tako je bila razstavljena kolekcija krav Vlada Kuharja. Košarovci 26.
SEMENARSKI KOMBINAT
semenarna
LJUBLJANA. GOSPOSVETSKA C. 5, JUGOSLAVIJA
— semena vrtnin in cvetlic
-- semena poljščin
— semena trav in specialnih mešanic za trate, parke in igrišča
— semenski krompir
—	cvetlične gomolje in čebulice
—	sadike vrtnic in okrasnega grmičevja
—	akvarije, akvarijsko opremo in pribor
—	vse za ljubitelje ptic
—	pripomočke za nego vrta
OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE!
POSLUJEMO POD GESLOM: NAŠE SEME VAŠ USPEH!
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
STRAN
naši kraji in ljudje
KO BO PRITEKLA VODA...
Prišlo je povabilo, naj obiščemo krajevno skupnost Radoslavci. Torej na pot! Le-ta nas je najprej pripeljala v Precetince, kjer je tudi najbolj „vroče”. Namreč, čeravno so že pred več meseci skopali jarke in položili cevi, vode ni in ni. Zato je prvotna navdušenost, zagnanost zdaj med domačini prerasla v nestrpnost. Kaj tudi ne bi, ko so morali veliko delati in treba bo zbrati še denar! Računali pa so, da bodo dobili zdravo pitno vodo že v začetku leta. Nekateri valijo precej krivde za to na predsednika grad benega odbora Franca Severja, češ da so se del lotili ne dovolj načrtno in strokovno. So tudi nasprotna mnenja, ki Severja hvalijo. Na njem res leži največji del bremena.
,,Moja želja je bila, da bi vodovod čimprej uredili in da bi bili čim manjši stroški. Mislim, da bi bilo vse drugače, če bi uspeli nabaviti vodovodne črpalke, ker je vode v zajetku dovolj. Razumem, da so nekateri nestrpni, ker smo vsi skupaj predvidevali, da bo šlo hitreje, pa se je zataknilo tam, kjer ni odvisno od nas,” nam je med drugim dejal Franc Sever.
V Precetincih pa smo tudi zvedeli, da tamkaj hkrati urejajo še en vodovod, ki sicer deluje že več kot 16 let (nanj je priključenih okrog 15 hiš), vendar večkrat zmanjkuje vode, zato so skopali novo zajetje. Kot kaže, pa se bo tudi tu zataknilo, ker je pretok
Tule pa bo zrasla nova hiša. Življenje se torej seli nazaj v Precetince.
(Foto: I. R.)
Taborniška demonstracija v Ljutomeru
POL STOLETJA GD TRDKOVA Visokjublej so gasilci v Trdkovi proslavili v nedeljo. 5. avgusta. Vzorno izveden kulturni programje za to priložnost pripravila in povezovala Milena Lang. Kroniko GD Trdkova, vse od ustanovitve leta. 1934 pa do danes, ko krasi vas nov (sicer še nedokončan) vaško-mladinski gasilski dom, je podal tov. Žampar. Fbdpredsednik IS SO Murska Sobota inž. Edo Perhavec je ob tej priložnosti predal predsedniku GD Karlu Langu diplomo za uspešno delo v minulih desetletjih, v imenu občinske gasilske zveze pa je spregovoril inž. Ernest Ori. Na proslavi so poleg domačih gasilcev in gostov sodelovali tudi gasilci iz sosednjih društev.
Srečko Kalamar
vode'preslab, sicer pa prav tako ne morejo dobiti ustreznih črpalk. Velja omeniti, da je to skupinski vodovod, ki so ga uredili z lastnimi sredstvi in delom. Že prej omenjeni vodovod z zajetjem v Gretah (pri mlinu) pa gradijo v okviru referendumskega programa in nanj naj bi se priključila vsa ostala gospodinjstva (okrog’30).
DRUGE AKCIJE
V krajevni skupnosti Radoslavci pa potekajo letos še nekatere druge akcije. Tako so tudi v Godemarcih začeli z gradnjo vaškega vodovoda, v Radoslavcih pa urejajo večnamenski vaški dom. Predvsem bi radi uredili dvorano tako, da bi v njej lahko prirejali razne kulturno-zabavne prireditve. To je še posebej želja mladih. Le-ti namreč zadnja leta v vse večjem številu ostajajo na kmetijah ali pa pomagajo pri kmečkih delih svojim staršem. Da jih to veseli, so dokazali tudi na nedavnih kmečkih igrah na Vranskem, kjer so sodelovali tudi Radoslavščani.
V Sitarovcih so že v prejšnjem srednjeročnem obdobju dobili asfaltno prevleko, zato zdaj svoja referendumska sredstva vlagajo za skupen dom v Radoslavcih."
Poteka pa tudi skupna akcija za razširitev telefonije. Krajevna skupnost je pretežni del sredstev v ta namen že zagotovila, zatika pa se menda v Bučkovcih (centrala), kjer
Tule (v Precetincih) je bil nekoč studenec, iz katerega so domačini nosili vodo tudi po več sto metrov daleč. Potem je skupina 15 gospodinjstev sofinansirala izgradnjo lastnega vodovoda. Ker včasih ni dovolj vode, so skopali novo zajetje. Sicer v kraju gradijo tudi vaški vodovod. (Foto: Igor Ružič)
ne morejo zbrati dovolj interesentov za priključke. Za krajevne skupnosti Radoslavci je predvideno 25 telefonov.
Poleg vseh del pa morajo vzdrževati še blizu 25 kilometrov vaških cest, ki peljejo večinoma po hribovitem območju, zato jim de.lajo še toliko večje skrbi.
Pionirska brigada v Istro
Ob koncu tedna so člani pomurske pionirske delovne brigade Štefan Kovač-Marko odpotovali na zvezno mladinsko delovno akcijo Istra 84. ki ima svoj sedež v zadružnem domu Vanganel, oddaljenem 7 kilometrov od Kopra. Naslednje tri' tedne bodo sodelovali v tretji izmeni zvezne akcije, v kateri so še mladinske delovne brigade iz Krškega, Bitole, Šabca in zagrebške občine Trnie. Pomigali bodo pri gradnji^višin-skega vodovoda, agromelioracijah in kmetom kooperantom. Organizator pionirske brigade Stefan Kovač-Marko je medobčinski svet zveze socialistične mladine za Po7 muije. pokroviteljstvo nad
MAČKOVCI
ŠOLO ŽE
GRADIJO
Konec julija je bilo končno vse urejeno za .začetek gradnje podružnične osnovne šole (4 razredi in ostali potrebni prostori) z dvema oddelkoma otroškega vrtca v Mačkovcih. Na gradbišče so se tako preselili delavci gradbenega podjetja Konstruktor—Pomurje, ki bodo poizkušali dela končati v enem letu, predračunska vrednost pa znaša okrog 60 milijonov di-naijev. Gre za objekt iz referendumskega programa soboške občine. Domačini pa so se posebej obvezali' da bodo zbrali več lesa in pomagali pri urejanju okolice.
J. G.
Ob našem obisku pa smo se prepričali, da je med domačini velika želja za napredkom in da so k temu tudi sami pripravljeni marsikaj prispevati.
JOŽE GRAJ
brigado pa so prevzele delovne organizacije Mura. ABC Pomurka Gozdno gospodarstvo in splošna obrtna zadruga . Prekmurka. Medtem pa je na delovišču republiška mladinske delovne akcije Trebče 84 že 44 mladih iz soboške občine, ki sestavljajo mladinsko delovno brigado 17. oktober.
M. J.
GR •/
P- PiNfPP' '
MEŠANICA ZA PRESUŠENE /
KRAVE IN VISOKO
BREJE TELICE - ORVIT
ORVIT je posebej prirejen pripravek za uporabo v času 60 dni
Kako
zavarovati pomembne objekte
V sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je pomembno vprašanje zavarovanja objektov in naprav.
Tokrat se bomo pomudili pri zaščiti naftnih vrtin in objektov, ki sodijo' v petrokemično industrijo.
Znano je, da je bilo na območju lendavske občine takoj po vojni prvo naftno polje pri nas v domovini. Tu so se med drugim šolali tudi bodoči naftarji, ki delajo danes v raznih naftnih delovnih organizacijah. Naftno polje se je raztegnilo od Petišo-vec do Doline in celo dalje do Murskega gozda, kjer bodo letos ponovno vrtali. Po podatkih INA-Nafte je bilo na tem območju izvrtanih okoli 100 naftnih ' vrtin. Kako so te vrtine zaščitene? Odgovorni v delovni organizaciji pravijo, da so neaktivne vrtine zamašene že v plasteh pod zemljo, tako da do morebitnega nasilnega izkoriščanja ne bi prišlo. Tiste vrtine, ki so aktivne, torej še dajejo nafto in plin, pa so tako ali tako pod stalnim nadzorstvom delavcev, ki na njih delajo. Neaktivne vrtine,
Osnovna šola Ivan Nemec — Vojko Radenci ■ razpšsujs
prosto delovno mesto
snažilke ali snažilca -
za nedoločen čas.
Po dogovoru nudimo tudi družinsko stanovanje.
Nastop dela 1. 9. 1984.
Pogoj: Končanih 8 razredov osnovne šole.
Prošnje pošljite v roku 8 dni na gornji naslov.
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
čeprav so zamašene, si občasno ogledajo delavci, da bi se prepričali, če je vse v redu. Pri INA-Nafti menijo, da takšna zaščita ni dovolj, da bi morali organizirati pogostejši ogled vrtin, saj se z njih lahko pobere marsikaj (železo, cevi). Zavarovanje objektov petrokemične industrije, še posebej pa naftovoda in plinovoda, je pri INA-Nafti izredno dobro organizirano. Poleg tega, da imajo poklicno gasilsko enoto, imajo tudi usposobljene varnostnike, ki noč in dan bedijo nad objekti. Kompleks Petrokemije je sicer ograjen, vendar pa redna čuvajska služba kljub temu nadzoruje celotno območje.
Jani D. 1
ljubljanska banka
POMURSKA
BANKA
posluje na Kmetijsko-
živilskem sejmu
vsak dan
od 10. do 17. ure
(pri glavnem vhodu)
pred telitvijo.
Dodajamo ga krmi vsak dan 100-150 g.
Po telitvi prenehamo dajati ORVIT in ga zamenjamo s primerno mineralno vitaminsko mešanico
za molznice /KALMIN ali VITAFOS/.
Kadar dodajamo ORVIT, ni potrebna nobena druga mineralno vitaminska mešanica.
STRAN 8
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
VESTNIKOV A AKCIJA:
POMURSKA KOPALIŠČA
Že res, da smo že v drugi polovici avgusta, vendar nas koledar ne sme odvrniti od pomurskih toplic s termalno vodo, bazenov, naših jezer. Naslednji tedni so namreč obdobje, ko na kopališčih ni tolikšnega pritiska gostov kot na vrhuncu poletja, zato bodo v tem času nrišli na svoi račun vsi tisti, ki ne prenesejo »množičnega namakanja«. Z željo, da bi vas spodbudili za obisk kopališč, da bi vas seznanili s cenami posameznih vrst storitev in ne nazadnie. da bi ugotovili, kakšne so himencim-tehni^ne razmere v naših kopališčih, smo se podali na pot po Pomuiju in zbrali nekaj informacij, ki vas utegnejo zanimati.
RADENCI: TUDI NOČNO KOPANJE
Najbrž pomurska kopališča letos ne bodo dosegla več tako množičnega obiska, kot je bil v nedeljo, 5. avgusta. Tedaj so v kopališču v Radencih našteli 1.500 kopalcev, v banovskih toplicah jih je bilo 3.000, v Moravskih Toplicah 4.100, v petišovskih toplicah 2.500 itd.
Med našim popotovanjem od kopališča do kopališča oziroma toplic smo se najprej ustavili v kopališču v Radencih. Le-to je primemo urejeno, zato kopalcev, zlasti ob lepem vremenu, ne manjka. Največ jih prihaja z bližnje okolice, potem z mariborske regije, avstrijske Radgone, številni pa so tudi kopalci iz Murske Sobote. Kopališče je odprto od 10. do 19. ure. Če je zares lepo vreme pa tudi prej in dlje. Kopalcem je na voljo bazen velik 50 krat 16 metrov, ob njem pa je še otroški bazen. Karta za odrasle za kopanje ob delavnikih stane .50 dinarjev, za otroke pa 25 dinarjev. Če pa se želite kopati v soboto ali nedeljo, boste odrasli plačali 60 dinarjev, otroci pa 30 dinarjev. Doslej so dvakrat organizirali tudi kopanje ponoči. Za to privlačno obliko rekreacije je treba odšteti 70 dinarjev. V radenskem kopališču lahko pridejo na svoj račun tako plavalci kot neplavalci, saj je globok od 0,60 do4 metre. Poprečna temperatura vode pa je 24 stopinj Celzija. Ker pa človek ne more biti nenehno v vodi, se lahko rekreira tudi z igranjem košarke, odbojke, namiznega tenisa — igrišča za to so znotraj kopališča — lahko pa se poskusite tudi v golfu, igrišče je v neposredni bližini kopališča. Za igranje tenisa je treba plačati na uro 45 dinarjev, izposoja žoge za košarko in odbojko stane 20 dinarjev. V kopaliških prostorih je tudi bife, ki nudi jedila na žaru, krtih z zaseko, pomfri, sladoled... in pijače seveda.
BANOVCI: VSE VEČ NATU-RLSIK
Pred leti so v Lj utomeru posta vili vkopališču dva bazena. Globina velikega je od 1,30 do 1,80 metra, otroškega pa 0,40 do 0,70 metra. Ob lepem vremenu tudi to kopališče obišče veliko kopalcev. Odrasli plačajo za karto za kopanje 40 dinarjev, šolarji pa le 20 dinarjev, medtem ko stane vstopnica za predšolske otroke le 10 dinarjev. Če pa se odločite za kopanje kot član skupine, ki ima vodiča, boste za karto odšteli le 10 dinarjev. Tisti, ki pa so najbolj vneti kopalci in kupijo mesečno karto, morajo zanjo plačati 400 dinarjev, otroci pa se lahko ves mesec ko,pajo le za 170 dinarjev. Kopališče je lepo urejeno.
V ljutomerski občini pa so bolj znane banovske toplice. Tam so štirje bazeni. V naj večjem, ki meri 32 krat 16 metrov, je navadna voda, ki ima 24 stopinj Celzija, v bazenih 16 krat 10 metrov in 12 krat 8 metrov je termalna voda, ki ima 35 stopinj Celzija, v okroglem bazenu, ki je namenjen naturistom in ima premer 14 metrov, pa je voda še bolj topla, saj doseže 36 stopinj Celzija. Zanimiveje, da v bazenu za nagce močno prevladujejo osebe ženskega spola. Ali to pomeni, da so moški bolj sramežljivi? In če so, kaj je vzrok za to?	■	.
Kopališče v banovskih toplicah je odprto od 7. do 20. ure. Kopanje v »tekstilnih bazenih« stane za odrasle 80 dinarjev, za otroke od 3. do 14. leta pa 60 dinarjev. Ob sobotah, nedeljah in praznikih je treba odšteti za karto nekoliko več. Mesečna-karta za odrasle je 1200 din. Vstopnina za naturistično kopališče za dve osebi je 250 dinaijev. Banovske toplice obis-
Dnevi kitajske kuhinje 15.-23.8. Radenci rest VIKEND
POLETJA SE NI KONEC
kujejo predvsem kopalci iz Pd-muija, potem iz Medjimuija, Maribora in Ptuja, potem pa tuji kopalci, zlasti iz Avstrije. Tudi v bazenu za naturiste se zadržujejo predvsem Pomurci, slede Avstrijci itd. V naturističnem delu toplic je bilo naj več gos to v v maju, juniju in juliju.
Ker ste verjetno tudi vi možni obiskovalec banovskih toplic, naj navedemo še nekaj cen: izposoja ležalnika 80 dinarjev, garderobna omarica 30. kampiranje no osebi 70, prostor za avto 40, Stanovanjska prikolica 70, električni priključek 100. izposoja kolesa 100, izposoja senčnika 80, izposoja
ležalnika 80, izposoja žoge za odbojko oziroma tenis 50 dinarjev na uro. Penzion v banovskih toplicah pa stane 890 dinarjev. Ležišč v bungalovih je 31, vendar so vsa zasedena.
PET1ŠOVCI: ZABAVNE PRIREDITVE
Kopališče v Petišovcih je odprto vsak dan od 8. do 19. ure. Med kopalci prevladujejo Medji-murci. kar je seveda razumljivo, saj je v neposredni bližini Hrvaške. Zelo veliko kopalcev je tudi iz Pomurja, prav tako pa tudi tujcev. Kopališče se ponaša z dvema velikima bazenoma; v enem od njiju je navadna, v drugem pa termalno-mineralna voda. Termalna voda je tudi v otroškem bazenu. Karta za celodnevno kopanje stane 70 dinarjev. otroci, invalidi in borci pa plačajo 50 dinarjev. Če pridete s šotorom, boste za prostor plačali 100 dinarjev. Priljuček za luč stane 25 dinarjev, priključitev hladilnika in štedilnika pa 80 dinarjev. Škoda je, da v kopališču ni urejenih objektov za razne športne igre, zato seveda tudi ne iz-posojajošportnih rekvizitov. S tem pa m rečeno, da se morate le kopan; prostora v okolici bazenov je dovolj, s tem pa tudi možnosti za »spontano« rekreacijo, le domišljije ne sme manjkati. V okviru kopališča oziroma toplic imajo tudi 9 bungalovov, v katerih ie 23 postelj, vendar so več ali manj vseskozi zasedene. V petišovskih toplicah dajejo velik poudarek zabavnim prireditvam; glasba je vsako sredo, petek in soboto. Doslej so že oziroma bodo nastopili znani ansambli in pevci, kar je zlasti privlačno za mlade. Ob obisku toplic pa seveda pridejo na svoj račun tudi starejši, ki se zlasti kopajo v bazenu s termalno vodo, ki zdravi nekatere bolezni. Zunaj prostorov kopališča v teh dneh gostuje zabavni park, ki privlači mlade obiskovalce, zato razvedrila ne manjka tudi v petišovskih termah. No. tisti pa, ki ljubijo bolj mirno kopanje, lahko obiščejo zaprt bazen v hotelu Lipa v Lendavi, kjer lahko koristijo tudi zdraviliške storitve.
MORAVSKE TOPLICE: VABILO DOMAČIM GOSTOM
V Moravskih Toplicah prevladujejo sicer tuji gostje, tudi v pri
hodnje jih bo dovolj, kljub temu pa so letos z raznimi propagandnimi prijemi uspeli pripeljati v toplice tudi številne goste iz Slovenije, Hrvaške ... Ponudili so namreč zanimive 7, 10 in 14-dnevne »pakete« stontev. Le-ti so sorazmerno poceni. Marsikdo iz notranjosti Slovenije oz. Hrvaške se je odločil za dopust v Moravskih Toplicah.
V Moravskih Toplicah imajo kar 5 bazenov. V enem je navadna voda, katere temperatura je 24 stopinj Celzija, v otroškem baze-nuje mešana navadna in termalna voda, v ostalih treh pa je termalna voda, katere temeperatura se povzpne do 38 stopinj Celzija. Dnevna karta za kopanje v bazenih stane odrasle 100 dinarjev, otroke pa 70 dinarjev. Borci in invalidi pa plačajo le 50 dinaijev. Kopanje v kabinah (pol ure) stane 120 dinarjev. Za uporabo garderobne omarice je treba odšteti 30, za kabino pa 50 dinarjev. Izposoja
kopalk stane 40 dinarjev, brisače pa 20dinarjev. Kampiranje stane dnevno 220 dinarjev. Vanj sta vračunana tudi vstopnica za kopališče in turistična taksa. Priključek na električni tok stane 50 dinaijev. Sploh je v tem času velik pritisk na kamp, saj je v njem okrog 250 raznih »prenočitvenih« objektov.
V Moravskih Toplicah je veliko možnosti za šport in rekreacijo. Igranje tenisa (eno uro) in celo dnevno kopanje stane 200 dinarjev, lahko se vozite z izposojenim kolesom (1 ura 50 dinarjev), balinate (50 din na uro) oziroma igrate namizni tenis (100 din na uro). Rekvizite si lahko izposodite v recepciji. Toplice premorejo še trim stezo in trim kabinet.
MURSKA SOBOTA: PREDVSEM SOBOČANI
Veliko možnosti za kopanje je tudi v Murski Soboti. Mesto se ponaša s 3 večjimi bazeni in 1 otroškim. Kopališče je odprto od 9. do 19. ure, vstopnina za kopanje pa je naslednja: odrasli 60 dinarjev (sobota, nedelja 70 dinarjev), mesečna karta 400 dinarjev, sezonska vstopnica pa 800 dinarjev. Dijaki, študentje in vojaki plačajo za dnevno vstopnico 40 dinaijev, za mesečno 350 in za sezonsko 600 dinarjev. Kopališče pa je privlačno sev.eda tudi za otroke. Le-ti plačajo za dnevno karto 30 dinarjev, za mesečno 200 in za sezonsko 300 dinarjev. Žal v kopališču ne izposojajo športnih rekvizitov. Pač pa lahko za 30 dinaijev najamete ležalnik, za kabino je treba plačati 20, prav toliko za garderobno omarico.
Kdo so kopalci na soboškem kopališču? Največ je seveda meščanov. potem okoličanov, kopalci od drugod pa so bolj redki. Pa ne zato, ker kopališče zanje ne bi bilo privlačno! Kaže, da je svoje opravila energetska kriza, še bolj pa pomanjkanje denarja za vožnje z avtom. Svojčas je namreč to kopališče obiskovalo tudi veliko Štajercev, še zlasti Mariborčanov.
POMURSKA JEZERA: NEIZRABLJENA MOŽNOST
Pomurcem voda res ne manjka. Izjema je seveda Goričko. Imamo reko Muro, ki pa zaradi onesnaženosti ni primerna za kopanje. Imamo več potokov; nekateri od njih so sicer čisti (?), kot na primer
Črnec v dolnjem toku, vendar se v njih namakajo (z razliko od nekoč) le otroci. Premoremo tudi veliko gramoznic, vendar kopanje v njih odsvetujemo, saj se zaradi vzrokov, kijih tu ne bomo posebej navajali, v njih vsako leto' utopi več kopalcev. Ne nazadnje so tu pomurska jezera. Kopanje v njih je tudi nevarno, seveda, če ni urejeno območje, za kopanje. In žal ni.
O Negovskem jezeru smo v našem listu pred kratkim objavili kritičen zapis. V tem času je brez vode. Ko smo ga v teh dneh znova obiskali, smo se srečali z geometrom Vodnogospodarskega podjetja Maribor, kije delal »posnetek« dejanskega stanja, na podlagi katerega bo pozneje vodna skupnost začela s sanacijo. Načrti so obetavni, kajti ureditev vključuje tudi usposobitev bližnjega mlina. Za zdaj pa je ob jezeru še najbolj aktiven sosed Kramberger, ki je na svoje stroške organiziral odstranitev starega »bazena«, za kar bo odrinil 80.000 dinarjev. Sicer pa je za »funkcioniranje« jezera sam zainteresiran, saj je v bližnjem gozdiču uredil gostišče, ki bo odprto v začetku prihodnjega leta. Obeta se torej, da bo to jezero ponovno zaživelo. Nič pa ne vemo, kakšna bo usoda Blaguškega jezera. Tam sicer stoji kontejner, občasno seje tudi moč okrepčati, vse to pa je premalo. .Zdaj so oči uprte v Radensko. Upanje, da se bo stanje spremenilo. počasi ugaša. Vsaj naše mnenje je tako.
Na Gajševskem jezeru pa kraljujejo deskarji. Tam je namreč »izpostava« kluba jadralcev na deski (pa ne navadni!) Blaja Ljutomer. Trenutno izposojajo 19 jadralnih desk. Jadranje na vodi stane za nečlane kluba 150 dinaijev, za člane pa 70 dinarjev. Mladinci pa za izposojo deske plačajo 50 dinaijev. Kopanje v jezeru je sicer prepovedano oziroma ga dovoljujejo s tem, da upravljalec jezera ne nosi nobene odgovornosti. Tveganje je precejšnje, saj je jezero globoko več kot 4 metre. Ne dolgo od tegase je utopil mladenič. Kljub vsemu pa ima to jezero veliko obiskovalcev, še zlasti pa tedaj, ko gasilsko društvo v bližini priredi veselico. Gani kluba Blaja in gasilci so svojčas uredili primerne sanitarije-
Obiskali pa smo tudi Bukovniško jezero. Od lanskega leta se tam ni prav nič spremenilo, kar pa je seveda velika škoda za razvoj »kopališkega« turizma. Obiskovalcev kljub vsemu ne manjka; največ se jih zadržuje v gozdičih okrog jezera, nekateri pa tudi namakajo trnek. Jezero je polno rib in marsikoga tudi zato vleče v ta mirni del Pomurja.
POLETJA ŠE NI KONEC
Obiskali smo torej pomurska kopališča in jezera (v Domajince tokrat nismo šli, saj smo se o tamkajšnjem jezeru pred kratkim dodobra razpisali) in ugotovili dejansko stanje. Kaj naj rečemo na koncu tega popotovanja? Morda to. da imamo v Pomuiju veliko možnosti za razvoj turizma, da se tega zavedamo in da naši delavci v turizmu vse bolj obvladajo svoj poklic. Torej razveseljive ugotovitve. Seveda pa v nekaterih javnih kopališčih oziroma toplicah, da jezer sploh ne omenjamo, še niso povsem izkoriščene možnosti, zato bi se kazalo zgledovati po tistih, kjer so storili največ. Nedvomno so to Moravske Toplice. Tam, kjer je ponudba popestrena z raznimi oblikami rekreacije, izleti, prireditvami... kjerje gost prijetno »zaposlen« (se torej ne dolgočasi), si lahko obetajo še več obiskovalcev. Pa ne le sredi poletja, torej na konici sezone, ampak tudi pozneje. Zato se je treba temu primemo organizirati in ne biti nikoli zadovoljen, četudi so rezultati poslovanja v nekem obdobju nadvse ugodni.
ŠTEFAN SOBOČAN
Se in še energije
Pod petami nam gori, vest nas peče, v žilah nam vre in v glavah nam kuha. Kako neizkoriščeni energetski potenciali!
Močno ironizirana, sicer sposojena humorno-satirična ost hoče spomniti na ne zgolj neizkoriščene energetske zmogljivosti, marveč tudi na varčevanje z njimi, kar je ta čas — kot se bomo lahko prepričali — takorekoč odločilnega pomena.
TUDI 40-ODSTOTNI PRIHRANKI
Dosledno izvedena kompenzacija jalove moči v elektrogospodarstvu bi Sloveniji prinašala osem in več odstotkov energije. Stotine slovenskih tovarn proizvajajo tehnološko paro: obstaja najmanj 15 lokacij v republiki, kjer bi bilo možno združiti proizvodnjo ' pare v večjem kotlu z višjim pritiskom, postaviti protitlačno turbino in uporabljati tehnološko paro v proizvodnji. Na vsakih deset ton pare bi s tem pridobili 1200 do 1500 kilpvatov energije. V Ljubljani je pomembna energetska rezerva sežia smeti, sai predstavlja 50 megavatov. Govorimo lahko tudi o prihrankih pri toploti. Tu je treba računati, da gospodinjstva porabijo 35 do 40 odstotkov celotne energije, vštevši letala. Nekateri, sorazmerno enostavni varčevalni ukrepi bi v toplarniških sistemih znižali porabo toplote za 20 odstotkov. V bistvu gre za tri: s posebno ref-leksnofolijoje treba ločiti radiator od zidu, kar prepreči njegovo pregrevanje, saj je tu zid najtanjši, hkrati pa s tem prihranimo nekaj desetin kilogramov nafte letno pri slehernem radiatorju, ki jih je v Sloveniji že stotisoče. Drug ukrep je uravnavanje temperature z vsaditvijo termostatskih ventilov pred vsak radiator in tretji merilne cevke, kjer z enostavno tekočino odparjamo vodo ter vsako leto enkrat ugotavljamo, koliko je posamezen stanovalec oziroma gospodinjstvo porabilo toplote. Ta ukrep je v nekaterih evropskih državah uveljavljen že nekaj desetletij. Vsi govorijo o prihrankih najmanj 20 odstotkov.
Po nekaterih izkušnjah sodeč so možni znatni energetski prihranki tudi v podjetjih — od 20 do 40 odstotkov. Doseči jih je mogoče pri dimnikih, kuriščih, industrijskih pečeh, z rabo odpadne tople vode in ogretega zraka, ki sicer uhaja na prosto in še kje. Skratka, ravno varčevanje z ener-gjo je eden glavnih izvorov ener-gje in v v tem smislu bi ga morali obravnavati, kot to počno v razvitih državah. Morali bi mu tudi dajati prednost pri vseh naložbenih apetitih in si zastaviti kot načelo, cb bo rast energetske porabe za polovico manjša kot rast proizvodnje. Zdaj je namreč skoraj ravno narobe,
»COPRNUE« V AGROŽIVIL-STVU
Tu je treba upoštevati dvoje: obdelovalne zemlje je tako v Sloveniji kot Jugoslaviji v družbeni lasti med 16 in 20 odstotkov, prek 80 odstotkov pa je je v rokah zasebnikov. Jasno je, da je v družbenem sektorju doseženega veliko več, saj so tja vložena neprimerno večja sredstva. A četudi bi družbeni sektor dvignili na raven, kakršno v tej zvezi dosega Holandija, ne bi mogli bistveno povečati in spremeniti kmetijske proizvodnje. Zato so tem bolj tpravičena prizadevanja kar naj
več kmetov organizirati v raznih oblikah, predvsem v kooperacijah. Se pravi, daje treba že pri malem kmetijskem gospodarstvu ustvarjati pogoje za tržno proizvodnjo; že od enega hektarja naprej.
Letos so začeli širom države na kombajne vgrajevati dodatne naprave, vodene elektronsko, imenovane monitoring, ki preprečujejo raztres žita. Prihranki, ki jih beležijo posamezniki in inštituti, so najmanj 10-odstotni. Ker v Jugoslaviji požanjemo s kombajni okrog 20 milijonovton žit letno, bi naprava, ki se v enem ali najkasneje dveh tednih izplača, na vseh jugoslovanskih kombajnih — teh je čez 40 tisoč — zagotovila dodatnih dva milijona ton žit, ki sicer obležijo na strniščih. Naslednji korak bo vgrajevanje mikroprocesorjev v vse nove kombajne, medtem ko je mogoče monitoring vgrajevati v vse obstoječe kombajne kot dodatno napravo.
Že nekaj časa je v Sloveniji iskan realizator tehnološkega postopka, po katerem bi slamo predelovali v silažo, ki služi za krmo govedi. Postopek, imenovan fermentacija z mikroorganizmi, je dokaj enostaven in ni posredi nova tovarna, marveč prej neke vrste mešalnica za močna krmila Tako napravo bi lahko imela vsaka far-■ maža govedo ali ovce in tudi vsak zadružni obrat za svoje kmete. Ker se odpadne slame nabere nekaj desetin milijonov ton letno, so odprte najširše možnosti za bistveno povečanje živinskega fonda na istih zemljiščih. Za to, da bi izdelali pilotno napravo in na ta način dobili tehnološke parametre za kasnejšo proizvodnjo takih naprav, bi rabili približno deset milijonov dinarjev.
Zanimiva »novotarija« je bioplin. V pripravi je prototip za kmeta kooperanta, ki ima 40 do 50 glav govedi, da bi proizvajal bioplin s predelovanjem gnoja, seveda vse brez smradu. Verjetno bi bilo prav, da bi se tega postopka posl uževal i na farmah, ki povzročajo okolju ne samo neznosen smrad, ampak tudi velike težave spričo onesnaževanja okolja, predvsem talnih voda
Da je mogoče bistveno povečati, s sicer sorazmerno majhnimi posegi, proizvodnjo v kmetijstvu, pričajo poskusi z ultrazvokom in magnetenjem. Tudi za deset odstotkov je več pridelka in kar ni nepomembno, tovrstni posegi sploh niso dragi.
Velika rezerva so gnojila ali z drugimi besedami: treba je spremeniti sistem gnojenja. Ali še drugače: ne pripravljati kompletnih gnojil v tovarnah gnojil, ampak na farmah in v zadružnih obratih. V ta namen bi morali 50-kratno povečati število analiz zemljišč, za vsak kompleks posebej ter določiti sistem gnojenja. S tem bi dosegli večji pridelek, nižje stroške, nwj uvoza. »Saj tako kot se mi gremo gnojenje, so v razvitih državah že zdavnaj opustili,« smo zvedeli v ljubljanskem Novumu, centruzatehnološke inovacije pri drektorju Jožetu Janu.
Povedali pašo nam še marsikaj zanimivega in koristnega, posebej še glede intenzivnega prodobiva-nja hrane v raznih oblikah na majhnih posestvih, samoizgradnje hlevov in še bi lahko naštevali. Vendar o tem morda kdaj drugič.
B. Žunec
Prihodnjič:
PONUDBE POMURJU
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
STRAN 9
NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU
V GORNJI RADGONI
ZELEN! PROGRAM
——	Q X
Molzni stroj Gorenje Fecro-Westfalia — poenostavlja delo v hlevu in ohranja kakovost mleka
Rotacijska kosilnica
Prednosti:
Cisti rez — pri vseh nastavitvah višine, učinkovita košnja ob ograjah, grmičevju in ob zidovih, enostavna uporaba in upravljanje, funkcionalna oblika kosilnice.
Korita za prašiče — jasli za govejo živino
Korita in jasli so narejena iz dolopola, ki je proizvod anorganskih polnil in umetnih smol kot veziva. Visoka mehanska trdnost in kemična obstojnost, ustrezne oblike in mere za sodobno tehnologijo prehrane govedi in prašičev so'osnovne lastnosti naših korit in jasli. Oblike in mere so nastale v sodelovanju z znanstveno-raziskovalnimi ustanovami. Gladka, neporozna površina korit in jasli in dobro tesnenje stikov omogočajo enostavno čiščenje in učinkovito vzdrževanje čistoče.
Odporna so na reakcijo osnovne hrane, silažej sline in ostalih snovi, ki so prisotne pri reji živine, kot tudi na učinkovanje dezinfekcijskih sredstev, ki jih uporabljamo ob običajnem čiščenju aji ob nastopu bolezni.
Univerzalna kosilnica UK
Na univerzalno kosilnico UK lahko priključimo enake priključke kot na motokultivator univerzal ali S, razen freze.
Prednosti:
varčen 4-taktni motor, močan menjalnik s površinsko kaljenimi zobniki iz kromovega jekla. Izredno varna košnja v strminah, lahkotnost in enostavnost upravljanja. Velika zmogljivost. Zagotovljeni servisi po vsej državi.
Obračalnik
Na osnovni stroj ga priključimo s pomočjo univerzalnega priključka. Z obračalnikom lahko zgrabljamo, raztresamo in obračamo. Zmogljivost je1 1 ha/h. Za delo na strmih terenih mu povečamo stabilnost z dodatnimi utežmi. Delovna širina obračanika je 160 cm.
GOSPODINJSKI APARA Tl
Grelniki vode — toplotna črpalka
Nova možnost za varčevanje z energijo.
Toplotna črpalka odvzema toploto iz okolice (zraka)
in prek kondenzatorja segreva vodo v bojlerju. Velika prostornina boj-lerja omogoča večkratno zaporedno kopanje, obenem pa to količino vode lahko koristno uporabimo za akumulacijo toplote, tako da vodo segrevamo v času, ko je električna energija cenejša.
Emajliranapločevinabojlerjazagotavlja toplotni črpalki dolgo življenjsko dobo.
NOTRANJA OPREMA
Kopalnice — kopališka oprema
Julia daje vaši kopalnici zaradi svoje posrečene kombinacije med obliko in uporabnostjo poseben značaj in vam omogoča, da svojo kopalnico opremite moderno, pa kljub temu poceni. Julia je izdelana iz visokokakovostnega polimernega materiala. Elementi so oblikovani tako, da so vsi robovi mehko zaobljeni
SPECIALNI PROGRAM!
Izolacijski plašči — purlen-alu
Uporabljivi za vse vrste izolacij (hladilne in toplotne) za temperaturni obseg od 243 do 403 K (od 30 do 130 stopinj C).
Zunanja plst purlen izolacijskega plašča je iz aluminijske folije. Ta preprečuje vdiranje vodne pare in povečuje odpornost proti ognju in daje estetski videz. Toplotna prevodnost je 0,033 V/mK pri 293 K. Izolacijsko jedro je iz poltrde do trde poliuretanske pene, ki ima zelo dobre izolacijske lastnosti. Notranja plast je iz specialnega natronskega papirja, ki cev ščiti pred njo.
ELEKTRONIKA - ŠIROKA P0RARA
TV in radijske antene, avtomobilske antene, mehanski In električni pribor, kabli
Skupinska antenska naprava SAN MULTI
Skupinske antenske naprave (SAN) omogočajo kakovostni spfejem TV in radijskih signalov v večjih in velikih zgradbah, pri čemer se uporablja en sam antenski sistem. S pomočjo linijskega širokpasovnega ojačevalnika je mogoče takšen sprejem razširiti v več zgradb brez dodatnih antenskih sistemov. Izbira anten je enaka kot pri individualnem sprejemu, ojačevalni sistem pa se projektira na osnovi številaTV priključkov.
PROCESNA OPREMA
Današnja industrijska proizvodnja zahteva popolnoma avtomatizirane stroje, ki dvigujejo produktivnost, izboljšujejo kakovost izdelkov, zamenjajo človeka tam, kjer so delovni pogoji najtežji in zdravju škodljivi. Pri vsem tem pa morajo izpolniti šeeneganajtežjih pogojev: biti morajo tako fleksibilni, da jih lahko prilagajamo zahtevam pogostih menjav v proizvodnji, ki so posledica tržnih zahtev.

STRAN 10
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
Obrtna zadruga „14. oktober” Gornja Radgona združuje prek 170 članov in kooperantov skoraj vseh vrst obrtnih storitev in proizvodnje. Dobro razvito poslovno sodelovanje z vrsto trgovskih in proizvodnih organizacij daje široke možnosti za prevzemanje najzahtevnejših naročil. Zadruga posreduje, organizira in izvaja preko svojih članov;
— različne vrste gradbenih in zaključnih del v gradbeništvu,
— vse vrste inštalacijskih in ostalih obrtnih storitev,
— izdelavo kakovostnih, kovinskih cistern za naftne derivate in drugih posod za različne namene ter protipožarnih naprav,
— izdelavo in montažo različnih počitniških in vinogradniških hišic,
— razmnoževanje in pripravo različnih tiskovin,
— svetuje in pomaga pri gradnji ali obnovi stanovanjskih in
gospodarskih poslopij,
Izgradnja stanovanjskih objektov v vseh fazah — Ribniško selo
Program elektronike
— sistemi za krmiljenje, spremljanje in kontrolo tehnoloških procesov v proizvodnji,
— storitve z gradbeno mehanizacijo in avtoprevozništvo,
— oruge storitve po uugovuru. Za področje kmetijskega agro-kompleksa nudimo.
Prevzemanje del za gradnjo novih objektov ali obnovo starih po načelu na ključ, od projektiranja do neposredne izvedbe:
— gospodarskih poslopij (hlevov, silosov, gnojišč idr.),
— komunalne infrastrukture (kanalizacije, odvod fekalij, dovozne poti itd.).
— proizvodnja raznih gradbenih in kovinskih izdelkov po naročilu kot so: cisterne, greznice, odtočni žlebovi oz. kanali itd.,
— opravljanje krovskih in drugih gradbenih končnih del, kot so: hidroizolacije in druge toplotne izolacije ter krovska, kleparska, mizarska, tesarska in podobna dela.
Energetski
program
— solarni sistemi,
— projektiranje sistemov,
— montaža oziroma inštalira-nje sistemov.
Gornja Radgona 69250 Gornja Radgona
Trg svobode 10 Telefon: 069/74-641
Urejanje kmetijskega prostora (širšega) — melioracije pri Ptuju
— proizvodnja mikroračunal-niške procesne opreme,
— izvajanje nalog poslovne informatike (obdelava podatkov z računalniki, oblikovanje modelov poslovne informatike . . .).
Program storitev pri urejanju kmetijskih zemljišč:
— izvajanje vseh vrst hi-dromeliorizacij in agromelioriza-cij,
— ostala zemeljska dela v zvezi s pridobivanjem kmetijskih površin (čiščenje terena, zasip starih strug in podobna dela).
OBIŠČITE NAŠ RAZSTAVNI PROSTOR NA KMETUSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RAOGONHNI
SOUR Auto Hrvutsh«
PROIZVODNJA ■ TRGOVINA • SERVIS
KMETIJSKI STROJI, KIJIH LAHKO LE V AVTOHIŠI V ČAKOVCU
DOBITE
Novakova bb, tel.: 042/812-611, 812-671
DVOVRSTNI POBIRALEC KROMPIRJA AK-125
ENOVRSTNI KOMBAJN ZA POBIRANJE KORUZE AKB-1
AKB-1 je sestavljen iz naslednjih enot:	.
podvozja, enote za pobiranje koruze, transporterja, sekalmce, luščilca m koša za polnjenje.
Namenjen je za istočasno pobiranje irT stresanje krompirja iz dveh vrst v lahkih in srednjetežkih terenih. Pobiralec odkopava krompir, s stresanjem ga očisti in ga pušča za sabo po površini zemlje v širini približno 80 cm brez vodil ali 40 cm z vodili, ki se montirajo na zadnjem delu stroja.
Tehnični podatki: dolžina širina višina teža prostornina koša za polnjenje max. višina dviganja koša medkolesna razdalja delovno število obratov delovna hitrost potrebna vlečna moč traktorja
4.100 mm 2.525 mm 2.680 mm
1.300 kg 1,5 kub. m
2,5 m 1.300 mm 540 min—1 2-6 km/h nad 18 kW
Tehnični podatki: širina delovna hitrost transportna hitrost zmogljivost pobiranja širina koloteka teža stroja
125 cm 4—8 km/h
12 km/h 0,3 — 0,6 ha/h
154 cm
850 kg
Pobiralec AK-125 se lahko priključi na traktorski pogon moči 19 kW ali več, preko kardanske gredi.
Proizvodni program
— agregat za siliranje koruze, zmogljivosti od 20 do 25 ton na uro. Možnost transporta do 20 metrov v višino,
— dozator agregata za siliranje koruze v zrnu ali storžu DK-25,
— luščilci vlažnih ali suhih koruznih storžev, zmogljivosti 3, 10, 20 ton na uro, KK-3, KK-10, KK-25,
—	puhalnik za seno ZTS „MURA",
—	dvoredni sadilec krompirja M-83,
—	linija za siliranje SILAK-25 (agregat, dozator, priko-lica-mešalnica, transportni cevovod in silos),
—	varnostne traktorske kabine za traktorje IMT 539, URSUS C-335, TORPEDO 4506.
Vse opisane kmetijske proizvode lahko kupite s posebnim sej imskim popustom do 20 %, na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 17. do 26. avgusta 1984, ali pa direktno v.tovarni AVTO-KUČA ČAKOVEC. Vse po; trebne informacije tudi po telefonu 042/812-671.
OBIŠČITE NAS NA RAZSTA VNEM PROSTORU A VT0HRVA TSKE—A VTOHISE ČAKOVEC!
VESTNIK, i6. AVGUST 1984
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
Pridelovalci in tihotapci
Zemljepisni predeli, ki se razprostirajo v višavju Burme, Laosa in Tajske, so dobili nenavaden pridevek — Zlati trikotnik. To eksotično ime zbuja zelo različne miselne zveze, za poznavalca je to pravi pekel, kjer vlada brezzakonje oziroma deli pravico smodnik, za kriminalista, ki se je specializiral proti trgovini z mamili, pa pomeni srčiko trgovine z opijem in heroinom, za uživalca mamil pa sanjski svet, iz katerega prihaja blaženost. Zlati trikotnik je hkrati posebno vojno področje, kjer se bije ostra in neusmiljena bitka med oboroženimi bandami tihotapcev mamil in borci proti temu sodobnemu zlu.
Iz Zlatega trikotnika prihaja petina vsega heroina, ki ga prevzame ameriško tržišče. To pomeni, da se je proizvodnja mamil v zadnjih treh letih povečala kar za dvakrat. Letni pridelek opija iz visokogorja Burme, skrite
Policija ameriške zvezne države Georgia je organizirala nekoliko nenavaden natečaj. Nagrado naj bi dobil voznik avtomobila za najboljši izgovor zaradi prehitre vožnje. Nagrajen je bil neki debeluh, ki je policajem povedal takole: »Ce prehitro vozim, meje strah, in zaradi strahu kalorije hitreje izgorevajo.«'
XXX
V Pekingu so prepovedali loviti žabe. Obrazložitev: žaba požre letno okoli
drugje smo prebrali
10 tisoč insektov in to je boljša obramba pred njimi kot vsi strupi tega sveta.
XXX
V tridesetih letiip*« neki William Griffin ft San Francisca izdajal prav poseben časopis. Novice so bile namreč natiskane na čokoladne ploščice 32 x 25 centimetrov. Kaj so s tem časopisom naredili. ko so ga prebrali, ni treba posebej razlagati.
XXX
Kadilec, težak 70 kilogramov, pokadi od šestnajstega do petinsedemdesetega leta starosti štiride-setkrat toliko tobaka, kolikor sam tehta, če pokadi dnevno 20 cigaret.
Največja arheološka najdba tega stoletja je prav gotovo 8 tisoč vojakov, ki so jih iz terakote naredili pred 2200 leti, da bi varovali grob prvega cesarja kitajske dinastije Qin. Nad izkopaninami v kitajskem Xianu so naredili halo, dolgo 230, široko 72 in visoko 72 metrov. Na sliki del odkopanih vojakov.
predelovalnice mamil, predelajo v heroin, ki potem na mulah, konjičkih, hrbtih nosačev pride do sodobnih cest, od koder gre pot naravnost v razviti Zahod, Ameriko in Evropo. Samo
letos so v Tajski zasegli 600 kilogramov heroina, kar . ves pridelek odkupijo z go-
predstavlja veliko vrednost na tržišču mamil, pa vendar je to le vršiček ledene gore. Najmanj 50 kilogramov visoko kvalitetnega heroina pride vsak teden iz tajnih predelovalnic na tržišče, čeprav je kontrola vse močnejša in se vlade držav, na območju katerih leži Zlati trikotnik, prizadevajo, da bi nečedno trgovino zatrle. Toda povpraševanje' je zaradi vojne na Bližnjem Vzhodu večje, dobiček zagotovljen.
Na eni strani je želja razvitih držav, ki se otepajo s problemi narkomanije, da bi proizvodnjo uničili in kmete prepričali, da bi nehali gojiti mak. na drugi strani pa so isti
Prizanesljivost
— Delikti, prekrški takšne in druge sorte . . . Nekaj ste jih priznali, zdaj pa se bova s kolegom pogovorila še z vašo materjo.
—Zakaj pa nista začela tam?. Ona bi vama povedala vse in morda še kaj več . . .
Se ena panda
V Eskilstuni, 130 kilometrov zahodno od Stockholma, seje rodil medvedek vrste panda. Kot je znano, so to zelo prisrčne živali, ki pa jim grozi iztrebljenje. Zato je panda postala simbol svetovne organizacije za varstvo narave. Mali nadebudnež se lepo razvija, imena pa še nima.
Legionarska bolezen
Italijansko pokrajino Marche, zlasti Pesaro, je zajel strah. V nekaj dneh je umrlo troje ljudi (baje so bili vsi trije blizu kanala Mazzocco), trideset pa jih je pod najstrožjim zdravniškim nadzorstvom v bolnišnici Riminija, Pesara in Ancone. Strokovnjaki še ugibajo, večina pa že meni, da gre za epidemijo legionarske bolezni ali legionarskega vnetja pljuč. Virus napade človeka skozi dihala, pljuča, potem pa še jetra in slinavko, povzroča visoko vročino in nazadnje smrt, če bolnik ne dobi pravočasno pravih antibiotikov. Zdravstvene službe zatrjujejo, da so za zdaj epidemijo omejili na občino San Leo pri Pesaru.
Seveda zdaj nihče niti ne pomisli, da bi si šel ogledovat znameniti Cagliostrov grad na enem od gričev, ki obkrožajoomenjeno občino. Grad obišče letno v po-
ekonomski računi kmetov na območju Zlatega trikotnika. ki jim gojenje maka in pridelovanje opija prinaša zanesljiv vsakoleten zaslužek. Predelovalci mamil in trgovci z mamili jih oskrbe z zaščitnimi sredstvi, gnojili in
tovino. Vsega tega jim drugi " ne nudijo. OZN in organizacije iz ZDA se tru- ■ dijo. da bi kmete kako pre- ■ usmerili h gojenju drugih poljščin, a jim ne morejo | nuditi takšne gotovosti kot I kriminalci in bande. Vozel je ■ tako zadrgnjen do konca.
Ne nazadnje pa vojna I proti mamilom vpleta Arne- ■ ričane. ki imajo težave žara- ■ di domačih narkomanov, v poseganja v tuje dežele, kjer I surovine za mamila pride- I 1 ujej o. to pa prej ali slej po- ■ meni tudi politične zaplete. Vprašanje je, ali lahko do- I bijo vojno proti mamilom na I tujih, tleh, če temu zlu na ■ domačih, kjer so končno le gospodarji, niso kos.
vprečju pol milijona letoviščarjev. letos pa jih zagotovo ne bo. Uvedli so izredno stanje in oblast si prizadeva preprečiti paniko med ljudmi.
Za legionarsko bolezen se je prvič slišalo leta 1976 v Philadephiji, ko je na kongresu Združenja ameriških vojnih veteranov (American Legion) v nekaj urah umrlo trideset ljudi, okoli 200 pa so jih odpeljali v bolnišnice. Ko se pojavijo prva znamenja bolezni, je že zelo pozno in je treba takoj v bolnišnico.
Diagnozo je težko postaviti. Ameriški znanstveniki so potrebovali dve leti, da so osamili virus, ki je pokosil vietnamske veterane. Odtlej so v svetu zabeležili več kot 4.000 primerov. Zdravniki v Pesaru opozarjajo prebivalce na prva znamenja bolezni: visoko vročino z glavobolom. bolečine v mišicah, prsih inželodcu in suh kašelj.^
Mišja populacijska bomba
Pred dvema letoma je avstralske farmarje pestila huda suša, lani so jim enake preglavice povzročala strahovita neurja in poplave, letos pa se je nanje spravila še ena nadloga — miši. Na milijone teh glodalcev je poselilo plodni pas Avstralije in pospravilo v svoje trebuhe 80 odst, zimskih posevkov pšenice, sončnic in soje.
Nadloga se je začela pred štirimi meseci kot posledica
Na Veneri vulkani
Čeprav nosi Zemljin najbližji planet Venera ime po rimski boginji lepote in ljubezni, je to hudo neprijazen in trd svet s peklensko vročino na površju in z gostim plaščem ’strupenih plinov in oblakov. Kljub temu, daje planet tako zakrinkan, so znanstveniki prodrli do mnogih njegovih skrivnosti, pred kratkim pa so celo dodali novo spoznanje, ki kaže na dodatno podobnost Venere z Zemljo. Planeta sta približno enako velika, imata v astronomskih merilih približno enako oddaljenost od Sonca, skoraj enako gostoto in po novem sta oba tudi vulkansko aktivna.
Analiza podatkov, ki sojih na Zemljo posredovale ameriške avtomatske sonde, je pokazala, da so se v gostem
MAJHNA USLUGA
— Miško, lepo prosim, za pol ure mi posodite sesalec za prah. Res, samo za pol ure?
—Naj bo, samo onega, ki sem vam ga posodil pred dvemi leti, pa bi mi že lahko vrnili!
—Saj bi ga, vendar . . . posodil sem ga sosedu, zgorel je motorček in . . . vrgel ga je v smetnjak. Takšne sosede imamo . . .
POPEVKARJI KVARIJO LJUDI
„Prijetna glasba, glas ki te pritegne — Uzmi sve što ti život pruža. Res nekaj nepozabnega. Še štiri mesece sem globoko razmišljal o tem." — Ponoči?
—Kakor se vzame. Zaprli so me zaradi tiste prekleti pesmi...
lanskih poplav. Neurja so prisilila mnoge farmerje. daso na poljih pustili poškodovane pridelke, ker pač zanje niso bili več uporabni, za miši pa.
Naenkrat so imele pravo obilje in veselo so se začele razmnoževati. Mišja populacijska bomba je počila.
Niso mačje solze, kadar se miši razmnožujejo, kot jimje narava dala. En sam parček ustvari v pol leta petstorepo
Venerinem ozračju dogodile nekatere spremembe, iz katerih je mogoče sklepati, daje na površju pred petimi leti izbruhnil velik vulkan. Meritve žveplovega dvokisa v ozračju Venere, opaženo bliskanje na določenem površju in radarski posnetki, vse to daje zanesljive podatke o nedavnem vulkanskem izbruhu.
POPUST DOPUSTNIKU
Vi, prijateljčki moji, pravzaprav sploh ne veste, kaj je pravi dopust. Vem, zdaj boste skočili in v en glas zavpili: „ Vemo, vemo!” in bi k temu še kaj dodali, toda, samo počasi: tisti vaš dopust gremo na plažo, gremo s plaže, sploh ni dopust! Je mazohistično mučenje svojega telesa za drage denarce. In zdaj se bo zanesljivo našel nekdo in dejal:
..Poglejte modrijana, on je tisti, ki nam bo pamet solil, nam, ki smo kot martinčki uživali naše ljubo rumeno sončece in poslušali butanje valov, ki so pršili slano vodico po naših čokoladnorjavih telesih, od znotraj prepojenih s travarico in hladnim pivom. O, ravno on, res smešno!”
Tako bi mi nekdo ugovarjal in bi se še naprej razneževal ob spominu na tri družinske sprehode do bližnjega hotela, kjer je vsak . večer na terasi igrala zdolgočasena skupina amaterjev, ki o ničemer ni imela pojma, še najmanj pa o glasbi, kar je čista resnica, saj je ni poslušal nihče, razen peščice otrok, ki je letala po plesišču in uživala svobodo poletnega večera, medtem ko so očki in mamice razmišljali ob rdečem vinu o tem, koliko bi nocoj prihranili, če bi ostali doma v sindikalnem domu ali šotoru.
družino, nato pa gredo stvari strahotno hitro naprej.
Armade miši so začele preplavljati avtoceste, ko so ponoči iskale hrane, povzročile so prometne nesreče, nekajkrat onemogočile varen pristanek letal na letališčih, povzročile so nekaj požarov, ko so razgrizle električne napeljave. In še več, vdirati so začele v hladilnike, pečice, shrambe, stanovanja. Avstralci poročajo o primerih, ko so vdrle v postelje. Neka gospodinja se je zbudila in opazila, da miška spleta gnezdo v njenih laseh. Marsikatera gospodinjaje v pečici hkrati s pecivom spekla še miš, ki seje vrinila k hrani. Otroci so se preplašeni prebujali, ker so jim ponoči preko obraza letale miši. Zares neprijetna nadloga.
Kako jo zatreti? Na tone strupa so razstrosili, vendar niso dosegli želenega učinka, zato so ponekod kmetje in drugi prebivalci segli po okolju nevarnih strupih. Nekateri pa so priklicali na dan stara domača sredstva, kot so mišnice, voda in ogenj. Poskušali so celo s hrupom stereo naprav.
Neki farmar se je domislil izvirne, a nič poceni rešitve. Skedenj je prekril s plastično folijo, nato pa spustil vanj solzilni plin. Stvar je delovala zelo učinkovito: iz skednja je odpeljal preko 40 tisoč crknjenih miši.
Zaenkrat se je mišja nadloga umirila. V Avstraliji seje namreč začela zima. Kaj bo spomladi (pri nas jeseni), bomo pa še slišali.
VARNOSTNIŠKA
— Kajer grdi, že pred sedmimi leti sem te pošteno oprašila, ko si za kljuko pustil listek: „Mati, jaz sem šel k maši. Ključ je v stopi".
—in kaj je zdaj narobe?
—Nobenega listka ni bilo, stopo pa je nekdo ukradel.
MATI NARAVA
—Tovariš Klokec, s kolegom sva preverila. Na skednju imate na kubi-ke meter dolgega lesa, gozda pa sploh nimate. Odkod, to naju zanima?
—Brez besed sem. Pridita jutri. Takrat bo skedenj prazen in urejen ...
No, kako je zdaj? Vidim, vidim, malce ste se že zamislili, samo, priznali mi pa še vedno ne boste, da imam prav. Saj ni treba, že pridemo skupaj. Vašo zgodbo z dopusta bom kar sam nadaljeval, da ne boste mislili, da nimam pojma o tem, kako ste se imeli.
Popoldne, ker ste imeli slabo vreme, ste bili (in to trikrat med dopustom) v bližnjem mestu. Blodili ste po ozkih uličicah, gledali v izložbe, nad katerimi je pisalo /Uigran, in utrujeni iskali primeren kraj, kjer bi se usedli ob vrčku piva, vendar so bile vse mize zasedene, čeprav je za večino miz sedel le kakšen zdolgočasen parček ali vsega naveličan domačin. Ko ste tako tavali po razbeljenih kamnitih ulicah s fotoaparatom prek desnega ramena na levem boku, ste naleteli na muzej ali galerijico in jo mahnili noter: 1. ker vstopnina ni bila predraga in 2. ker boste lahko doma povedali, da ste dali na dopustu tudi nekaj na kulturo in ne samo na sonce in morje. Ne boste pa priznali, da ste v tem času otroka udarili po glavi, zaradi česar ste še sprli z ženo, ki dobro ve, da se otroci ne tepejo po glavi ampak po riti, kljub temu da je tudi njeni roki otrokova glava bližje kot zadnjica.
STRAN 12
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
[ za vsakogar nekaj

iz sveta medicine
£33 H«	BCTS 351» gggSSS	S3
KAJ ODKRIVAJO ZOBJE ■
zanimalo vas bo
Ne samo, da zobje oblikujejo obrazni del glave, ki je pri brezzobem starcu dokaj drugačen, tudi na lepotni videz obraza vplivajo zelo močno. Zelo pravilni in lepi zobje napravijo obraz vpadljiv že na prvi pogled, zanemarjeni napak raščeni pa včasih nudijo prav odurno sliko. Napak raščeni zobje se često povezujejo z duševno zaostalostjo, prav tako pa na zobeh zapuščajo trajno sled nepravilnosti v presnovi, na primer pomanjkanje vitamina D, dalj časa trajajoče jemanje nekaterih zdravil in podobno.
Dolgi, zelo ozki zobje so znak šibkosti in boječnosti, še posebej, če so zelo beli in biserovina-sti
Kratki močni zobje so značilni za energične osebnosti, ki se znajo uveljaviti, ki so sem in tja tudi brezobzirne, vendar jim dobro
zdravje pomaga v njihovi podjetnosti, še posebej, če so njihovi zobje slonovinaste barve, se pravi, imajo rahlo rumenkast nadih.
Veliki prednji zobje v gornji čeljusti, ki nadvladujejo sosednje zobe, so znak velike občutljivosti za finese, nakazujejo literarno, umetniško in sploh izrazno nadarjenost, včasih pa tudi zasanjanost.
Ce je gornja čeljust bolj koničasta, spodnja pa okrogla, tedaj pride do tega, da gornji zobje štrlijo prek spodnjih. Taki zobje dajo sumiti na osebo, ki se v mnogih situacijah ne počuti vase gotovo, ki je potuhnjena, zvita in tudi maščevalna.
Prek mere razvita spodnja čeljust povzroča, da spodnji zobje • segajo prek gornjih. Take zobe imajo češče ljudje z dokajšnjo samozavestjo, ki. pa znajo biti preveč sebični, brezobzirni ter se poteeuieio ne le za prave, ampak
ra saasa - ® ®
tudi namišljene pravice.
Majhni beli zobje, še posebej, če so raščeni tesno eden zraven drugega, so znak nenavadne življenjske moči. Njihovi lastniki prestanejo napore in hude bolezni, spričo katerih bi drugi podlegli. Pač pa karakterologi ljudem z zobmi, ki so podobni riževemu zrnju, pripisujejo nagnjenost k sovraštvu, trdovratni zamerljivosti.
Ozki podočniki, ki segajo nekoliko iz vrste ter so daljši od sosednjih zob, so skoraj vedno znak ljudi, ki se nagibajo k opozicionalnosti, ki dobro pazijo na svoje interese, ki radi izzivajo nepotrebne pripetljaje, ki so ljubosumni in maščevalni.
Široki podočniki, ki se trikotno ostrijo, so znak zaupljivosti, zanesljivosti, zvestobe in prijaznosti.
Neenakomerno razporejeni zobje, na primer skupaj stisnjeni kočniki ob redkih prednjih zobeh
so znak neenakomerne nadarjenosti, posamezne sposobnosti utegnejo biti izrazite, druge celo podpoprečne.
V splošnem pa so lepi beli zobje zanesljiv znak dobrega zdravja.-Najbolj zanesljiv znak tega je slonokoščena barva zob.
Rumenkaste zobe poleg kajenja napravijo lahko tudi težave z žolčem in prebavne težave nasploh.
Biserovinasti zobje so radi krhki, naznačujejo nagnjenost k tuberkulozi ter boleznim, katerih povod je slabokrvnost. Rjavkasti zobje so seveda resno opozorilo, da z zdavljem mariskaj ni v redu. Imajo jih dostikrat ljudje, ki nagibajo k slabostim.
Škripajo in škrtajo z zobmi predvsem hudo nervozne osebe. Pri otrocih smemo ob škrtavih zobeh posumiti na glistavost. Nervozni ljudje so nagnjeni tudi k nevrotičnemu zobobolu, ki ob
pritisku na zob ponehuje.
JAJCA V PREHRANI
POLETJE -	* * v
cas obiskov	Pijače—
rajši malo, pa dobro
Različne pijače serviramo pri različni temperaturi. Ta je navedena pri posameznih pijačah v geslih o vinu in žganju. Tudi navade in okusi ljudi so različni. Tako na primer pravijo nekateri poznavalci viskija, da je škotski viski najboljši pri sobni temperaturi, razredčen ali zelo malo razredčen z navadno vodo. To so, kajpak, posebnosti, do katerih se je po izkušnjah dokopal vsakdo sam.
Pijače hranimo v hladnem, temnem in zatišnem prostoru. Najprimernejši je miren kot v hladni kleti, čeprav je v sodobnih stanovanjih tak kotiček težko najti, kaj šele pravo klet. V hladilniku hranimo samo žganja, ki jih serviramo ledena, kakor na primer vodko in žitna žganja.
Pijače ne natakamo nikoli ,,čez roko”, s palcem obrnjenim navzgor, temveč držimo steklenico tako, da počiva na palcu. Kaplje iz steklenice preprečimo s kratkim zasukom steklenice v desno, potem ko nehamo točiti.
Poln kozarec nikakor ni znamenje gostoljublja, marveč nevednosti. Vino natakamo do dve tretjini, največ do treh četrtin kozarca, saj potrebuje v kozarcu še prostor, da razvije svoi cvet, da zadehti.
Kozarce polni gostitelj, razen kadar se zbero dobri prijatelji in
kadar je izrecno rečeno, da si vsakdo doliva sam. Sicer pusti gost steklenico na miru, gostitelj pa skrbi, da je kozarec primerno poln. Dolivamo samo v prazne ali skoraj izpraznjene kozarce. Kozarec, v katerem je še polovica nalite pijače, pustimo pri miru.
Kadar kdo ne želi več piti, preprosto reče hvala in gostitelj mu ne nalije več. Gostitelj, ki gosta pretirano sili s pijačo, ga spravi v zadrego, če mu je nerodno pustiti poln kozarec.
Kadar gosti ženska in ni moža v hiši, lahko naprosi gosta, da odpre steklenico. Tudi natakarje lahko v takem primeru moški gost, če ga gostiteljica za to naprosi. Odpiranje steklenic pa je praviloma zmeraj moško opravilo.
Lepo bi bilo, če bi se vsi, ki komu ponudijo pijačo, držali pfavila, da je mnogo bolj zaželena kakovost kot količina. Dva kozarca dobrega vina sta vredna več kot liter slabega.
Pa še beseda dve o mineralni vodi in sokovih. Tako kislo vodo kot sokove serviramo zmerom dobro ohlajene v visokih kozarcih. V hudi poletni vročini ali kadar voda ali sok nista bila hlajena v hladilniku, damo v kozarec kos ledu. Pri gostih sokovih je treba, kadar je v njih led, servirati žličko, da sok lahko premešamo.
TUDI TAKO
—Tovariš, s priimkom je vse v redu, le ime me moti. Kaj je s tem? Rekli ste, da ste Vlado, v osebni izkaznici pa je napisano ALADAR.
—To pa je zaradi inkasantov in dvojezičnosti.
ANTIDOPUST
Otrok je dobil svojo normalno vsakodnevno porcijo zaradi tega, ker so mu nekaj sekund potem, ko ste drago plačali tri kepice sladoleda, te kepice padle na tla in se začele topiti, ne meneč se za vas, ki ste razmišljali, če bi se dalo od te sladke ledene gmotice še kaj rešiti.
Končno ste -našli prosto mizo. Bilo je kot na razglednici ali še lepše. Pod širokim dežnikom, nedaleč vstran od pomola, kjer so bile privezane jahte, ste se usedli in v tistem trenutku, to moram priznati, so vam iz glave izpuhteli vsi problemi sveta, kot se reče, pustili ste mozek na pašo. Vendar samo za nekaj trenutkov, kajti vaše oči in misli le od vitke gazele, ki se je smukala okrog debelušnega gospoda na jahti, priklenilo za mizo ženino vprašanje, če misli natakar priti ali ne. Kljub temu,
da ima človek na morju čas, se za prazno mizo počuti nelagodno. Natakar prinese naročeno. Z ženo trkneta, se pomenljivo , pogledata (končno je dopust in človek je pri močeh) in zadovoljno srkneta. Briga vaju debeluhar z dolgolaso lepotico na jahti in množica mimoidočih briga vaju cel svet, čeprav se je začel otrok od dolgega časa presedati in narahlo oba čakata, kdaj bo razlil svojo coca colo Pa naj razlije, bo že natakar počistil. Iz mondenega sveta Mediterana — saj nihče ne ve kdo in kaj ste — vas potegne žena, ko začne računati, koliko ste doslej potrošili. Upirate se takšnemu pogo voru, vendar si ne morete kaj in podležete njenemu adutu: kurjava. Ko je polovica sonca že v morju, ko gori obzor- g je od zadnjih žarkov, ko se v pristan vračajo jahte, ko ob pivu dihate morski zrak, ko ste srečna družina skupaj na takem mestu, ki vam bo vse leto v spominu, -reče ona: kurjava . . .
Tu bi' lahko končal in se zmagovito spustil z vami v besedni dvoboj. Ampak to ni nič. Počakajte do prihodnjega tedna. Položil vas bom, kot so naši rokoborci položili svoje nasprotnike na olimpiadi.
Dodo
naredi sam
MEHKO IN TRDO SPAJKANJE
Spajkanje je izvrsten način za spajanje kovin med seboj. V ta namen vzamemo posebne vrste zli-tnino, jo stalimo in pustimo steči med oba dela, ki ju vežemo. Ko je spajka strnjena, ustvari trdno in trajno zvezo.
Zveze, ki niso izpostavljene veliki obremenitvi ali vročini, lahko spajkamo pri temperaturi okoli 190 do 240 stopinj Celzija. To imenujemo mehko spajkanje. Po drugem načinu, imenujemo ga trdo spajkanje, nastanejo vezave, ki lahko prenašajo večje obremenitve in višje temperature. Za to potrebujemo plinski spajkalnik za 600 do 900 stopinj Celzija. Vse vrste jekel, medenino, bron, baker in cink lahko spajkamo na oba načina; če so obdelovalci veliki in izpostavljeni obremenitvam, je bolje, če jih spajkamo trdo. Pri cinku, svincu in kositru zaradi nevarnosti natalitve ne smemo delati s plinskim spajkalnikom. Pri svincu moramo biti celo s spajkalom previdni; ža talilo uporabimo stearin ali goveji loj. Kovano železo in nikljeve zlitine moramo vedno trdo spajkati ali variti. Na prodaj so ne predragi električni varilni aparati za amaterje.
Za oba načina spaj kanja so potrebne spajke iz posebnih vrst zlitin in kemikalije kot talila, ki ploskvi, ki ju povezujemo, naredijo kovinsko čisti in omogočijo spajki, da dobro teče. Izbira je odvisna od vrste kovine in postopka.
Aluminija, litega železa in kaljenih jekel ni mogoče spajkati ali pa samo po posebnem postopku.
Mehko spajkanje. Mehka spajka, zlitina kositra in svinca, je naprodaj v obliki palic ali žice. Pri spajkalni žici je talilo že vloženo
kot njen stržen. Tako prirejena žica je zlasti priporočljiva pri natančnih in zahtevnih spajkanjih.
Vročino, ki jo potrebujemo za mehko spajkanje, daje samo spaj-kalo. Preprosto bakreno spajkalo razgrejemo v plamenu, vendar se hitro ohladi. Laže in hitreje delamo z električnim spajkalom. Najbolje pa gre s plinskim spajkalnikom na patrono ali kartušo, s katero lahko delamo tudi čisto brez spaj-kala in lahko z njo vnaprej ogrejemo velike obdelovance. Za amaterje ponujajo v trgovinah cenene aparate, ki so primerni za najrazličnejša spajkanja. Pri kupovanju spajkala moramo paziti, da ,bo velikost spajkalne konice usklajena z vrsto dela. Za daljše spajkane šive so najboljša kladivasta spajkala. Pri plinskih in električnih spajkalih so konice zamenljive.
Trdo spajkanje. Trdo spajkamo s srebrovo spajko, zlitino srebra, bakra in cinka. Druga trda spajka pa je samo iz bakra in cinka. Talilo za obe zlitini je boraks; na voljo je v obliki praška in paste. Pri trdem spajkanju moramo obdelovance s spajkalnim gorilnikom na plin najprej ogreti na posebno visoko temperaturo. Mesto za spajkanje s pilo ali brusnim papirjem obdelamo do čiste kovine, nato namažemo z boraksom v obliki praška ali paste. Oba dela predmetov, ki ju spajkamo, stisnemo skupaj in s plinskim spajkalnikom segrejemo do rdečega žara, nato pa s palico trde spajke potegnemo po žaru. Pustimo, da se spajkano mesto ohladi, nato pa talilo z mlačno vodo temeljito speremo in spoj zgladimo z gladilno pilo.
Sprememba življenjskih razmer zahteva tudi spremembo v prehrani. Možgani in živčevje zahtevajo drugačno hrano kot mišice: manj maščob in ogljikovih hidratov, več pa beljakovin, vitaminov in mineralov. V zadnjih desetletjih se je življenje namreč bistveno 'spremenilo. Stroji v veliki meri opravljajo delo, ki ga je prej človek. Tako se telesno delo vedno bolj umika umskemu.
Zahtevi po drugačni prehrani v veliki meri ustrezajo prav jajca. Iz prehrambeno-fiziološkega stališča so jajca pomembna zato, ker vsebujejo v velikih količinah snovi, ki so nujno potrebne za zdravo življenje. Vsebujejo manj ogljikovih hidratov in maščob, več pa beljakovin. Jajca vsebujejo skoraj vse visoko vredne hranilne snovi, minerale in vitamine v lahko sprejemljivi obliki. Človeški organizem lahko izkoristi iz jajca 97 odstotkov maščob, 98 odstotkov oljikovih hidratov in 76 odstotkov mineralnih snovi. Jajčna maščoba vsebuje veliko fosfolipidov, ki so pomembne sestavine živčnega tkiva in možganov. Polovica ogljikovih hidratov’ nastopa v obliki grozdnega sladkorja (glukoza), ki je lahko prebavljiv, polovica pa v vezani obliki polisaharidov. Če zaužijemo na dan le eno jajce (58 gramov težko), zadostimo s tem že do 9 odstotkov potreb po beljakovinah, do 9 odstotkov potreb" po maščobah in le 4 odstotke po energiji, kar je zelo pomembno. Eno jajce vsebuje 15 odstotkov dnevnih potreb po fosforju in 10 odstotkov potreb po železu. Maščoba, fosfor in vitamini so predvsem v rumenjaku. Močneje obarvani rumenjaki nimajo več vitaminov. Tudi barvna lupine nima nikakršnega vpliva na hranilno vrednost jajca. Razumljivo je, da
imajo jajca visoko hranilno vrednost le, če so sveža in kakovostna.
Pogosto opažamo odpor do jajc iz farmske proizvodnje. Vsa jajca, ki prihajajo iz farm, so predhodno pregledana. Izključena je možnost, da bi kupci dobili stara, pokvarjena ali drugače poškodovana jajca. V naši državi je dodajanje hormonskih preparatov prepovedano, delo z antibiotiki pa je v rokah in pod nadzorstvom veterinarske službe. Tako je zloraba izključena in bojazen, da bi bila jajca iz farmske proizvodnje manj vredna, popolnoma neutemeljena.
Potrebno pa je opozoriti tudi na zmotno mnenje glede jajc. Mnogi kupci verjamejo, da so debeljša, t. j. težja jajca, tudi najboljša. Teža jajc je odvisna od starosti kokoši. Drobna in srednja jajca so lahko prav tako kakovostna kot debela. Mnenje, da so jajca z obarvanim rumenjakom bolj hranilna, je prav tako napačno. Rumenjakova barva je odvisna od krme, ki jo kokoši jedo. Kokoši, ki se pasejo na prostem, imajo bolj obarvane rumenjake kot tiste v zaprti reji. To razliko opazimo zlasti spomladi in v zgodnjem poletju. Barva ne vpliva na hranilno vrednost, je pa zaželena posebno pri pripravljanju različnega peciva. Tudi barva lupine ne vpliva na notranjo kakovost. Poznamo kokošje pasme, ki nesejo jajca z belo lupino, druge pa s svetlo oziroma temno rjavo barvo. Mnenje, da imajo jajca z rjavo lupino intenzivno obarvane rumenjake in da so sicer bolj kakovostna, ne drži. Notranja kakovost je bolj odvisna od prehrane kokoši in od starosti jajc.
Ste zvedeli veliko novega?
MMS
NA KRATKO
—Tole parkiranje na nedovoljenem mestu bo pa nekaj stalo. Vozniško in prometno, prosim!
—Oprostite. Vozniško so mi vaši „kolegi" vzeli pred tremi meseci, kdo pa je lastnik tega avtomobila in kje ima prometno, tega, pa res ne vem . . .
SKORAJ PRIJATELJSKO
—Z Gorenjske smo. Všeč so nam ti hriboviti kraji in še se bomo vrnili. Gobe, gobe ... to je nekaj. A mislite, da so tele užitne?
—Lahko se prepričate sdmi, vendar vam ne bi priporočal.
—Zakaj?
—Prej ste omenili, da so vam naši gorički kraji všeč in, da se boste še vrnili . . .
recept za vas
Ocvirkove pogačice
Sestavine; 40 dekagramov krušne moke, 15 dekagramov zmletih cvir ov, 2 jajci, 2 dekagrama kvasa, nekaj žlic belega vina, sol.
m: .. nprava: najprej pripravimo kvas: zdrobljen kvas pomešamo z 2 nncnp13 "• “"H6 v°de, 2 žlicama moke in ščepcem sladkorja. Moko
1 u p?’eme&mo- Dodamo ocvirke, stepena jajca, toliko vina po , a dobimo pravilno gostoto- za valjanje testa, in vzhajan kvas, gne emo voljno testo in ga damo na toplo, da.vzhaja. Vzhajano testo zvrnemo na desko, potresemo z moko in ga razvaljamo za prst na debelo. Razvajano testo izrezujemo z obodom za krofe ali s kozarcem. Tako oblikovane pogačice polagamo v primerni razdalji na pekač, počakamo, da še enkrat vzhajajo, in jih spečemo.
sestavil Marko Napast	gospodarnost	oblika japonske slike na svitku	slog	kazenski strel v nogometi	slavilna pesem, hvalnica	siromak	rimski cesar
izvoz							
šolski oder							
oporišče ZDA v Pacifiku							
hrvaška igralka Kržišnik					vzklik razpored šolskih ur		
težak italijanski kamion			mlaka švedska reka				
slovenski pisatelj in prevajalec						dušik Vergilov ep	
nemška književ-nica Seidel				nikalnica nekaj novega, novost			gorovje v Sibiriji
plačilo za prevoz s čolnom							
avtomobilska oznaka Norveške		podredni veznik	slonov čekan pritok Volge				
železna spona					Ivan Tavčar Nazor Vladimir		
majhna časovna enota							
električna cestna železnica							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: zlatnik, Gabrovo, Onassis, deka, ce, on, tram, Vis, uš, interes, Nair, rt, A, krofi, rja, mel, kolhozi, anortit.
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
STRAN 13
MERX
SOZD KMETIJSTVA, PREHRAMBENE INDUSTRIJE, TRGOVINE, GOSTINSTVA IN TURIZMA CELJE
SOZD MERX sestavljajo naslednje delovne organizacije: AVTO CELJE
AVTOTEHNIKA CELJE
BLAGOVNI CENTER CELJE
DRAVINJSKI DOM SLOVENSKE KONJICE
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
GOSTINSKO PODJETJE CELJE
HOTELI —GOSTINSTVO CELJE
KMETIJSKA ZADRUGA CELJE
KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO
KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKE KONJICE
KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR
KOŠENJAK DRAVOGRAD
MLINSKOPREDELOVALNA INDUSTRIJA CELJE
MODA CELJE
POTROŠNIK CELJE
REKLAMA CELJE
SAVINJA MOZIRJE
TEKO CELJE
TKANINA CELJE
TURIST NAZARJE
Osnovni koncept delovanja SOZD MERX temelji na branž-nem principu, tako da je SOZD organiziran po naslednjih dejavnostih:
KMETIJSTVO IN PREDELOVALNA INDUSTRIJA
— proizvodnja sadja in zelenjave,
— proizvodnja mleka, jajc,
— proizvodnja vina,	t
— živinoreja, perutninarstvo, kunčereja
— klanje živine, predelava mesa
— mletie žitaric.
V SOZD MERX je združenih 20 delovnih organizacij z 39 TOZD in deluje na območju 25 občin. Delo združuje preko 6000 delavcev in okoli 4000 kmetov kooperantov.
— proizvodnja kruha, peciva in slaščic, — praženje kave, embaliranje živil
Kmetijstvo je prevzelo odgovorne razvojne obveze v srednjeročnem razdobju, predvsem za preskrbo večjih količin hrane, kakor tudi povečanje izvoza. Primarna kmetijska proizvodnja je organizirana na 41847 ha družbenega in zasebnega sektorja. Gozdovi obsegajo 45.631 ha. V letu 1982 je bilo proizvedeno 3.639 ton sadja in 225.000 litrov vina, 3.600 ton mesa, 1.500 ton mesnih izdelkov, 8,5 ton rib, 11.052.000 litrov mleka, 30 milijonov jajc ter drugih proizvodov. V srednjeročnem planu 1981 — 1985 so predvidena investicijska vlaganja za povečanje proizvodnje mesa, mleka, jajc, ter pridobivanje zemljišč za organizirano kmetijsko proizvodnjo.
Naložba v proizvodnjo kuncev, ki obsega lastne farme, farme v kooperaciji, klavnico in sušilnico kož, ki bo dosegla zmogljivost 500.000 kuncev letno, postopno' do leta 1986.
Na področju mlinsko-predelovalne industrije načrtujejo investicijska vlaganja v gradnjo industrijske prehrane, lani pa so zgradili nove silose za pšenico. Z novimi ter 11 prejšnjimi pekarnami bodo do leta 1985 spekli 8.500 ton osnovnih vrst, 8.100 ton specialnih vrst kruha ter 1.700 ton peciva v lastni proizvodnji. BLAGOVNI PROMET
— prodaja blaga široke porabe na veliko in malo vseh blagovnih skupin,
— transportne usluge, — servisne usluge.
Dejavnost blagovnega prometa sestavljajo trgovina na veliko, trgovina na malo in transport. Trgovinska mreža 7 blagovnih hiš, 61 marketov in 205 prodajaln pa se bo z novimi vlaganji do leta 1985 razširila še za pet novih blagovnic in 20 marketov. Za oskrbovanje maloprodajne mreže skrbijo pakirnica
sadja, zelenjave, začimb in drugih proizvodov, lastna pražarna kave ter kisarna.
GOSTINSTVO IN TURIZEM
— gostinske usluge ■
— turistična in zdraviliška dejavnost.
V dejavnosti gostinsko-turistične ponudbe ima SOZD MERX 10 hotelov različnih kategorij, 22 restavracij, 31 gostišč, 14 bifejev, 4 slaščičarn, 3 vinotočev ter druge manjše enote. S temi zmogljivostmi nudi SOZD 432 sob z 912 ležišči ter 5.837 sedeži, 800 delavcev v gostinsko-turistični dejavnosti je lani gostilo preko 30.000 gostov.
Posebej poudarjena je večstoletna zdraviliška tradicija Dobrne, ki je sedaj dopolnjena z modernim hotelom, kjer nudijo za zdravljenje ginekoloških, ortopedskih, revmatičnih in nevroloških bolezni ter rehabilitacijo športnih poškodb celo vrsto dodatnih terapevtskih možnosti, kot so: balneo, gimnastika, ter-moterapija, elektroterapija ter druge.
S sodelovanjem mariborskega in koroškega združenega dela je SOZD MERX ustanovil združenje za gradnjo turističnih objektov na območju zahodnega Pohorja Ribnica —Kope, kjer načrtujejo z gradnjo turistične vasi Ribnica, ureditev smučišč ter povečanje gostinskih zmogljivosti.
Prav tako pa se SOZD MERX aktivno vključuje v celovit razvoj turizma v Gornji Savinjski dolini.
Obsežne naloge in skupni interesi različnih dejavnosti omogočajo maksimalno koordinacijo poslovodnih funkcij na ravni SOZD. Zaradi tega je vodenje SOZD organizirano po načelu kolegijskega poslovodnega organa. Za kakovostno opravljanje svoje funkcije je SOZD MERX organiziral interno banko, v DSSS pa sektor za marketing, AOP, sektor za razvoj in investicije, sektor za plan in analize ter druge službe.
Tako organizirani ocenjujemo, da bomo lahko izpolnili naloge, ki so dogovorjene v planskih izhodiščih za srednjeročno in dolgoročno obdobje.
SOZD MERX je s svojimi delovnimi organizacijami nosilec preskrbe ter gostinstva v celjski regiji in širše. Pomembna pa je tudi udeležba na območju Koroške, Zasavja in Posavja. V srednjeročnem razvoju pa je SOZD MERX prevzel odgovorne razvojne obveze predvsem na področju oskrbe z večjimi količinami hrane kakor tudi povečanja izvoza.
Kunčja farma — DO Kmetijska zadruga Laško.
Blagovnica DO Dravinjski dom Slov. Konjice.
Pekama Rogaška Slatina — DO Mlinskopredelovalna industrija Celje, SOZD MERX.
Peter Novak	OD BENETK DO SICILIJE
♦
4
Niti moj fotografski objektiv ga ni vrgel iz globokega razmišljanja. Sele ko sem se od blizu zadrl koliko?, me je počasi pogledal in vprašal kam, Iz njegovega odgovora sem razbral, da bi bi bil najrajši, če ga nihče ne bi pičesar spraševal. Silil sem vanj in mu tolmačil, da me zanima samo cena in da se ne mislim peljati. Leno si je potegnil postrani črn klobuk in mi z občutno močnejšim glasom zabrundal: ,,Če se ne misliš peljati, te naj tudi cena ne zanima". Obrnil sem ploščo in ga prijazno vprašal, kdaj je ognjenik nazadnje bruhal. V eni roki je še naprej držal pipo, od časa do,časa potegnil, z levico pa se je držal za bič, katerega je imel vtaknjenega za sedeži. Sodeč po njegovem vse prej kot prijaznem obrazu sem dobil občutek, da bo zdaj pa zdaj z bičem po meni. Ni me ošvrknil, nepričakovano se je nasmehnil in komaj sem verjel, da se ta možakar ve smejati. Navsezadnje je steke! med nama prijateljski pogovor. Povedal mi je, da je Vezuv bruhal nazadnje 1944 in da se tega dogodka še dobro spominja. Nato je spet v nekoliko resnejšem tonu zapel, da to ni bil zadnji izbruh. Trdil je, da bo ognjenik še razdejal in pokopal moderna mesta. Nisem vedel, ali naj bom resen ob tem nrtoovoru, ali naj se mu smejim. Mogoče pa imam le opravka z jasnovidcem. Nato mi je pripovedoval s tako vnemo in resnostjo, da sem dobil občutek, da imam opraviti z modrecem. Spravil me je v dvom. Kaj pa, če se bo speči velikan spet prebudil. Zakaj se vendar ti temnopolti Napolitanci naseljujejo pod vznožje nesreče? Jih mar modrec ni posvaril, da ognjeni požar še preti?
Namenjena sva bila na Sicilijo in ker naju je starček opozoril na
rek: Potem ko vidiš Neapelj, je lahko umreti, sva se odločila ustaviti v tem Partenopejskem mestu, kakor so ga nekoč v legendi poimenovali po sireni Partenopi, ki naj bi bila tu pokopana. Spomnila pa sva se še, da se napolitanke imenujejo prav po tem mestu.
Živahna vožnja proti mestu se je sprevrgla v pravo dirko. Za nama je vozil voznik mercedesa z nemško registracijo.Kaz položena družba v tem avtu nama je dajala svetlobe in zvočne signale. Kaj vendar hočejo od naju sva si mislila po tihem. Že sem hotel ustaviti, a me je Bojan posvaril, da , to zna biti nevarno. Saj res, kaj pa neapeljsko podzemlje? Kaj če gre spet za kake umazane posle? Zdaj nama je bil cilj znebiti se teh nadležnih zasledovalcev. Zaman sem pritiskal na plin in iskal zamotane ulice, zasledovalci so namastili za petami. Torej, če bi šlo samo za prijateljstvo, ti vendar ne bi za vsako ceno dirjati za nama. To je lahko nevarno. Sva res v pasti? Nikakor ne smeva se pustiti. Nič, golf spredaj, mercedes pa tik zb njim, karabinjerji pa gledajo pri vsej tej zadevi v zrak. To je vendar vsakdanji dogodek. Kdo pa se bo zmenil za dva dirjajoča avtomobila. Neprijetnosti se morava otresti sama. To mi je sedaj postalo jasno kot beli dan. Naglo smo se bližali križišču, izsilil sem nekajkrat prednost in se znašel na skrajnem levem voznem pasu. Zasledovalci so zaostali za eno vozilo, ki se je vrinilo. Zdaj pa, kar bo, pa bo. Zavrem, gume zacvilijo, golf se trese, prevoziva rdeči semafor, se obrneva za sto-o^mdeset stopinj in z vso močio naprej v nasprotno smer. Za nama cel cirkus-nejevoljnih voznikov, ki'so gotovo godrnjali, češ, tujca pa kaj počenjata. AH pašo to stvari, ki se dogajajo v Neaplju vsak dan. Na veselje sva se rešita zasledovalcev, ki so
ostali ujeti pred rdečo lučjo v koloni.BHsnila sva proti pristanišču sv. Lucije, skoraj nevidno parkirala vozilo ter se pomešala v množico.
Bila sva v Neaplju. Kaj šele bo, sva si mislila, če sva do sem že prišla po trnjevi poti. Grki so mesto poimenovali Neapolis ali Novo mesto in od tistega časa izvira današnje ime. In res, čudila sva se mestu pod ažurnim nebom in ob sinjem morju. V oza
ŽRELO VEZUVA
dju se dviga hrib Posipilo okrašen z pomarančnimi gaji in čudovitimi vilami. Na vzhodu pa bdi nad mestom mogočen stožec Vezuva. Vse to in veseli značaj prebivalcev z lahno črto otožnosti ustvarja iz tega mesta naravno gledališče Italije. Mesto ima tudi prijetno podnebje, kar so ugotovili že imenitniki kot so bili Avgust, Ner o, Tiberij in pesnik Vergil, saj so preživljali zime prav v njem.
Tukajšnji domačini so majhni, zagoreli in imajo grški profil obraza. Govorijo hitro in pojoče, tako moraš dobro napeti uho, če hočeš kaj ujeti. Neapelj je tudi mesto petja, saj so se tu rodile večno priljubljene melodije kot: O sole mio, Santa Lucia, O mia bella Neapoli in druge. Neapelj sva videla, če bova lahko umrla, tega sedaj še ne veva. Vseeno pa bi bila vesela, če tega še dolgo ne bi vedela.
Od nostalgičnega morja se nikakor nisva hotela oddaljiti, zato sva jo po cesti ob morju ubrala proti jugu. Ob Tarent-skem morju dobi popotnik občutek, da je nekje v Španiji, posebej še ko se odpre Salermski zaliv, ki mu daje poseben pečat mesto Amalfi in njegova obala. Šele sedaj človek spozna, kako ga spomin vara, kako nemočen je pri oceni sredozemskih lepot. Včasih sem bil trdno prepričan, da je svet najlepši okrog Dubrovnika, pozneje spet, da je to Epi-dauros na Peloponezu, tretjič pa, da je to svet sončne španske obale pod skalovjem Mulhacna.
Sedaj pa je zame najlepše mesto Amalfi, v katerem je vsekakor nekaj španskega: hiše se stiskajo visoko na skalah nad modrim zalivom. Nasploh je cesta od Sorenta do Salerna ena najlepših v Sredozemlju. Na neštetih ovinkih srečuje potnik zmeraj drugačno podobo, ko gleda očarljivo pokrajino, divje skalovje, ki pada navpično v kristalno čisto morje, globoke prepade, saracenske stolpe, nekdanja skrivališča piratov na vzpetinah ali morskih čereh. Okrog pa je polno nasadov pomaranč, limon, oljk in vinogradov. Po golih skalah pa se vzpenjajo kamelije in lovor. Ob cesti so slikovite ribiške vasice ih mesteca, ki spominjajo na preteklost. To je le en od biserov Italije.
Pri Salermu se pokrajina naglo prevesi v ravnino in močvirje.
Prav tu so se 1943 izkrcali zavezniki. Invazijske sile so zapustile Salermo in danes je to privlačno sredozemsko letovišče. Tu sva nameravala napolniti rezervoar z gorivom, zato sva ustavila na prvi črpalki. Bencinski natakar je bil zelo prijazen. Možiček je bil tudi že v letih. Ko je ugotovil, da sva Jugoslovana je začel kar poskakovati. Z njegove pojoče govorice nisem mogel razbrati kaj vendar hoče. Vneto je kazal na števec, ki je kazal količino natočenega goriva, kar je znašalo dvajsettisoč lir. Ne vem kaj mi je šinilo v glavo, ko sem mu zavpil v slovenščini: dvajsettisoč. In glej ga, prav to je hotel slišati. Potem pa nama je razkril, da je bil med vojno v Sloveniji, seveda kot okupator. Omenjal je tudi partizane, ki so mu pa predčasno podkurili, da se je še pravi čas vrnil. Vedel je našteti celo nekaj naših mest in pri tem zamahoval z roko in si godrnjal, češ, kje je že. vse to. Da, tisti časi so res minili in po kakšnem naključju smo se srečali. Srečala sva- več takih stricev, ki so bili med vojno v Sloveniji, Dalmaciji ali pa celo v Črni gori. Vsak je omenjal partizane in pa svoje hitre pete, ki so mu odnesle domov celo glavo. Na račun teh in podobnih ,,lumpen proletarcev" sva še dolgo zbijala šale. Tako je bilo pač takrat, sedaj pa piha drugačen veter in jadra lahko obračava, kakor se nama zdi najbolj prav.
Zdelo se nama je, da se Kalabrija odmika, čeprav sva zmeraj hitreje drvela proti jugu. In če bi sedaj kolo časa zasuka! nazaj v antiko, bi bil skorajda presenečen. Soočal bi sc z mesti, ki so cvetela takrat: Crotone, Paola, Paestum, skratka, tod je prevladovala grška kultura. Grki so Zgodaj pred našim štetjem naselili obale med kalabrijskimi Apenini.
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
Milan Balek
prvak v hitri hoji
Na prizorišču olimpijskih iger v Igmanu je bilo državno prvenstvo v maratonu in hitri hoji. V hitri hojima 20 km je velik uspeh dosegel 34. letni Milan Balek (AK Pomurje), ki je zmagal s časom 1:33:30.8 in tako osvojil prvi naslov državnega prvaka v članski konkurenci za AK Pomurje iz Murske Sobote. Balek, ki je na pomurskih cestah pridno treniral, je na Igmanu zmagal v druščini 10 tekmovalcev iz Srbije, Hrvatske. BiH in Slovenije. Njegova prednost pred zasledovalci je bila velika, drugouvrščeni Edi Kolar je namreč zaostal za 14 minut.
Znanega pomurskega atleta, ki ga predvsem odlikuje vztrajnost, čaka 19. avgusta republiško prvenstvo v Tolminu, nato pa bo od 6. do 10. septembra zagotovo sodeloval tudi na balkanskih igrah v atletiki.
tg
Milan Karas državni prvak
. Na rekah Vardar in Treska v Makedoniji so na državnem mladinskem prvenstvu lep uspeh dosegli tudi kajakaši iz Kroga. Med 130 tekmovalci iz 17 klubov je v posamični konkurenci v spustu v kajaku enosedu osvojil prvo mesto in osvojil naslov državnega prvaka Milan Karas, njegovi klubski tovariši pa so se uvrstili takole: 3. Miran VOrOš, 5. Boro Bo-rovič, 6. Simon Kuzmič. Ekipno v razredu 3 x K-l je Mura iz Kroga osvojila prvo mesto. V slalomu pa je bil od Pomurcev najuspešnejši Milan Karas, ki je osvojil 7. mesto.
-tg-
KONJENIŠTVO
Rebeka zmagala na derbiju
V konjeniškem športu predstavlja osrednjo prireditev v državi jugoslovanski kasaški derbi. Letošnjo prireditev, na programu je bila že 57., je bila v Beogradu. Kasači iz Ljutomera so se izredno dobro odrezali. Rebeka na vajetih Branka Puharja iz Veržeja je s časom 1:24,9 osvojila prvo mesto in tako močno presenetila ljubitelje konjeništva v Prlekiji. Ob zmagovalni Rebeki pa je Lero II z voznikom Mirkom Hanžekovičerri (Veržej) osvojil solidno tretje mesto’s kilometrskim časom 1:28,2.
Prireditev v Beogradu je spremljalo 2500 gledalcev, Rebeka pa si je zmago zagotovila v finišu, kajti takoj po štartu ni bila najbolje uvrščena. Rebeka bo naslednjo nedeljo v ospredju pozornosti tudi v Gornji Radgoni, na kasaškem maratonu 29. septembra v Ljubljani pa jo zaradi zmage v derbiju vsi-uvrščajo med glavne favorite.
-tg-
er
Mura pokalni prvak SRS,
Nafta izpadla izSM.
Potem ko je Mura izpadla iz druge zvezne lige, so se na občnem zboru kluba odločili, da bodo v prihodnje v slovenski ligi nastopali z mladim in lastnim kadrom. Trenerja Pozderja je zamenjal njegov pomočnik Stanko Maučec. Kljub temu so v moštvu Mure Se naprej nastopali igralci Turčik, Gavrilovič II, Nedeljkovič in Se nekateri. Tudi ljubljanski Merčator je obdržal igralce, s katerimi je tekmoval v drugi zvezni ligi, in tako sta se za
naslov prvaka v slovenski ligi borila bivša drugoligaša. Uspešnejši so bili Ljubljančani, ki so s 25 točkami postali jesenski prvak, medtem ko je Mura zaostajala za pet točk. Po jesenskem delu tekmovanja pa je pri Muri prišlo do precejšnjih sprememb. Kljub so zapustili: Turčik, ki je odšel k Mercatorju, Gavrilovič II, ki je prestopil k Mariboru, in Nedeljkovič, ki je odšel v Novi Sad. Kopač in Posavec pa sta odšla na odsluže-nje vojaškega roka. Trenersko delo pa je prevzel Feri Maučec. Se naprej sta bila kandidata za naslov prvaka Mercator in Mura. Njuno medsebojno srečanje se je v Ljubljani končalo ž zmago Mercatorja s 5:3, v Murski Soboti pa s 3:1 za Muro. Srečanje pomurskih predstavnikov pa se je v Murski Soboti končalo z
Nogometaši Mure - prvič pokalu! prvak	od
leve: Maučec (trener), Šrkbič, Mereč, Kotenja, C'*venčič, Titan, Horvat, Husar, Varga, Merica (tehnični vodja). Čepijo. Flisar, Šeb-jan, Vlaškalič, Koblencer in Sarka.
NAMIZNI TENIS .
Kitajska trenerja v Murski Soboti
Za novo sezono že vadijo tudi namiznoteniški igralci Sobote. Prvi del priprav so opravili v počitniškem domu Jelka, na njih pa je sodelovalo 14 igralcev. Od 30. julija dalje pa pet ur dnevno vadijo v Murski Soboti, ob njih pa so še igralci Sloge in Doboja. Med prijateljskimi srečanji je 1. ekipa Sobote (Benko, Mekicar, S. Unger in Sinic) premagala Slogo 11:5, II. ekipa (Kuzma, Benkovič. Žitek in M. Unger) pa z 10:6. Na posamičnem turnirju pa je zmagal Mulabdič (Sloga) pred Benkovičem, Paničem in Benkom, zadnji je bil Kuzma medtem, ko je v II. skupini brez poraza zmagal Zitek pred bratoma Unger.
V G. Radgoni pa so na pripravah igralci ljubljanskih klubov. Vdveh prijateljskih srečanjih so enkrat zmagli Ljubljančani 22:20, drugič pa v Murski Soboti Sobočani s 30:12.
V Murski Soboti pa so od 12. do 22. avgusta republiške priprave najboljših slovenskih mladincev, mladink ter pionirjev. Na pripravah bodo sodelovali tudi najboljši hrvaški pionirji z Jakišičem, udeležencem evropskega prvenstva v Linzu. Od Sobočanov so na priprave povabljeni Benkovič, Mekicar, Zitek, M. Unger ter Siničeva. Priprave bosta v M. Soboti vodila kitajska trenerja Sju Wei Ču, ki že nekaj mesecev dela v Zagrebu ter Li Xianjue, kije pred dnevi prišel v Ljubljano. Ob njiju bodo še trenerji Oražem in Šercer iz Slovenije ter Nadž iz Hrvatske. Na republiške priprave najboljših igralcev Slovenije med 18. in 29. avgustom pa so povabljeni iz M. Sobote Kuzma, Benko in Močan. Kljub visoki udeležbi klubov bodo Pomurci odpotovali na priprave.
Mirko Unger
ŠAH
Ciganu manjkalo pol točke
Na državnem mladinskem prvenstvu v šahu za mladince in mladinke, ki je bilo zaključeno v Leonovem v Makedoniji, sta sodelovala tudi pomurska šahista.
Štefan Cigan je zbral 9 točk, v zadnjem nastopu pa je remiziral z novim, državnim prvakom Zdenkom Kožulem iz Bosne in Hercegovine. Cigan je tako osvojil 6. mesto; manjkalo mu je pol točke za uvrstitev v državno reprezentanco, ki bo oktobra sodelovala na balkaniadi v Skopju.
Pri mladinkah je Brigita Čavudžič iz Gornje Radgone v zadnjem kolu remizirala s prvakinjo Vesno Markov (Vojvodina) in zbrala 5,5 točke, kar je zadoščalo za 11. mesto.
-t-
Start v PNL 26. avgusta
Tekmovanje v pomurski nogometni ligi se bo začelo 26. avgusta 1984. Tako so se dogovorili na sestanku s predstavniki klubov preteklo nedeljo v Beltincih, ko so tudi ugodno ocenili tekmovanje v pomurski nogometni ligi v pretekli sezoni. Poudarjeno je bilo, da bi bilo potrebno več strokovno-pedagoškega dela v posameznih klubih. Tekmovanje v pretekli sezoni je vodila ONZ Lendave, v novi sezoni pa ga bo vodila MNZ Murska Sobota. Ob tej priložnosti so članskemu moštvu Beltinke in mladinskemu moštvu Črenšovec kot pomurskima prvakoma podelili pokala. Člansko moštvo Črenšovec pa je prejelo tudi pokal kot najbolj disciplinirano moštvo PNL v pretekli sezoni. V prvem kolu PNL bodo igrali — Lipa : Ljutomer, Beitinka : Odranci, Bakovci : Apače, Črenšovci : Čarda, Dobrovnik : Hotiza in Turnišče : Veržej.
fm
zmago Mure z 1:0, v Lendavi pa neodločeno 2:2. Na zahtevo NZS pa je v času tekmovanja prišlo do finančnih pregledov v klubih, kjer je bilo ugotovljeno, da večina klubov daje igralcem nadomestila za izgubljen čas.
Zato so vse klube, pri katerih so ugotovili plačevanje - igralcem, kaznovali z odvzemom tekmovalnih točk. Tako so Muri odvzeli tri, Nafti pa štiri točke.
Čeprav so tudi Mercatorju odvzeli tri točke, je le-ta osvojil naslov prvaka Slovenije s 44 točkami, Mura pa je s 35 točkami bila druga. Usoden pa je bil odvzem štirih točk lendavski Nafti, ki je s 17 točkami zasedla predzadnje mesto in izpadla iz slovenske nogometne lige. V tekmovanju vzhodne conske nogometne lige so bili v sezoni 1974/75 Bakovci najuspešnejše pomursko moštvo, ki je z 22 točkami zasedlo šesto mesto, Beitinka je bila s točko manj sedma, Tišina pa s 14 točkami zadnja in se je po enem letu tekmovanja v tej konkurenci zopet morala vrniti v pomursko ligo.
Naslov prvaka je osvojilo moštvo Šmartnega z 42 točkami. V sezoni 1974/75 je bilo tekmovanje v Pomurju organizirano v enotni pomurski ligi in v dveh prvih razredih. V pomurski nogometni ligi je naslov prvaka osvojilo moštvo Rakičana z 32 točkami pred Dokležovjem 27, Olimpijo in Turniščem po 26, Petišovci in Panonijo po 25, Vrelcefn 24, Mladostjo 23 Ljutomerom 21, Apači '14, Gradom 12 in Kobiljem 9 točk. V vzhodni skupini prvega razreda
MARJAN DOMINKO — Vrsto let steber obrambe Nafte
PNL je prvo mesto osvojilo moštvo Odranec z 31 točkami pred Graničarjem 28, Hotizo in Dobrovnikom po 22, Kapco 9 in Pincem 8 točk. V zahodni skupini prvega razreda PNL pa je zmagalo moštvo Čarde z 28 točkami pred Puconci 27, Puščo 24, Veržejem 19, Gančani 12 in Bogojino 10 točk.
V letu 1985 pa so nogometaši Mure dosegli lep uspeh v tekmovanju za pokal maršala Tita.
V finalu so v Ajdovščini premagali Primorje z 2:1, v Murski Soboti pa s 7:3 in tako prvič postali pokalni prvak Slovenije in se uvrstili med šestnajst moštev v državi. Iz nadaljnjega tekmovanja so izpadli po porazu z Vardarjem II v Skopju, kjer so izgubili z 1:4.
(nadaljevanje)
NA PADALSKI PRIREDITVI V KRAŠČIH
2000 gledalcev
Aeroklub Murska Sobota je ob sodelovanju krajanov Krašč pripravil 3. tekmovanje padalcev za pomurski pokal. Dvodnevno tekmovanje je privabilo 15 tekmovalcev iz petih društev. V soboto so tekmovalci skakali n^ suho z višine 1000 m v Rakičanu, v nedeljo pa kar pred 2000 gledalci z višine 800 m na gladino Lendavskega jezera. Prireditev je lepo uspela in v prihodnje jo bodo pripravljali tradicionalno. Rezultati: posamično —r L Pogačar (ALC) 2. kaz. točki, 2. Korošec (Maribor) 25,3. B. Jug(ALC)53... .5.Karas (Murska Sobota)85 kaz. točk; ekipno: [.Alpski letalski center Lesce 2 kaz. točki, 2. Ptuj 8 in 3. Maribor 18 kaz. točk.	E
XXVI. KOLESARSKA DIRKA PO POMURJU
Sodelovalo bi okrog 150 kolesarjev
Kolesarski klub Pomurje iz Beltinec bo v nedeljo, 19. avgusta 1984, v sodelovanju s kolesarsko sekcijo v Radencih pripravil že 26. tradicionalno cestno-kolesarsko dirko Po Pomurju za člane, mladince in pionirje. Dirka bo potekala na 25 km dolgi progi Radenci—Kapela—Okoslavci—Ivanjci—Gornja Radgona—Radenci. Start dirke bo ob 9.00 uri v Radencih, kjer bo tudi cilj. Člani ,,C” in mladinci bodo vozili tri kroge ali 75 km, mlajši mladinci dva kroga ali 50 km, pionirji ,,A” in ,,B” pa en krog ali 25 km, medtem ko pionirji ,,C” vozijo kriterij. Tekmovanje mladincev in pionirjev velja za prvenstvo Slovenije. Na dirki bo predvidoma nastopilo okrog 150 kolesarjev, med katerimi bodo imeli močno zastopstvo domači tekmovalci. V tekmovanju za prvenstvo Slovenije imajo največ možnosti za osvojitev novih točk Titan in Čeh pri starejših mladincih, Cigut pri mlajših mladincih in Robert Šooš pri pionirjih. Najboljši bodo prejeli denarne in praktične nagrade. Sodeč po množični udeležbi bo tudi letošnja cestno-kolesarska dirka Po Pomurju zanimiva, saj bodo nastopili vsi najboljši slovenski kolesarji v mladinskih in pionirskih kategorijah.
F. Maučec
NA DIRKAH V GORNJI RADGONI
75 kasačev
V nedeljo, 19. avgusta ob 15. uri, bodo v Gornji Radgoni ob sejemskih prireditvah tradicionalne konjske dirke. Sodelovalo bo kar 75 kasačev, ki se bodo predstavili v šestih dirkah. Najbolj privlačni dirki bosta dve. Dirka v dveh tekih za kasače s časom boljšim od 1:23,5 na km (štartali bodo Fe-grina, Rebeka, Fanta, Eli, Emi, Parnas, Lombardija) bo zagotovo spet v ospredju zanimanja, kajti lani je na tem štadionu padel jugoslovanski rekord 1:18,8. Veliko pozornosti pa bo veljalo tudi slovenskemu prvenstvu 3-letnih kasačev, kjer bo sodelovalo 15 kasačev, čeprav jih je že sedaj prijavljenih kar 17. Med favoriti so Dorica MS, Ani MS, Perela in morda še kdo.	tg
SPUST — PRVENSTVO POMURJA
Najhitrejši Varga
Minulo nedeljo je Brodarsko društvo Bistrica v sodelovanju s kajakaši iz Kroga organiziralo prvenstvo Pomurja v spustu (Krog—Bistrica). Sodelovalo je 19 tekmovalcev v kajakih enosedih in 4 kanujih dvosedih (skupaj 21 čolnov). Najštevilčnejši so bili pionirji, med katerimi so bili najboljši Simon Kovačič (Mura), Alojz Ozbetič (Bistrica), Jože Kraj (Bistrica) itd. V članski konkurenci je zmagal Stefan Varga (47,05) pred Dragom Karasom in Jožetom Vrdoljakom (vsi Mura), v mladinski konkurenci so prva tri mesta zasedli Milan Karas, Simon Kuzmič in Niko Horvat (vsi Mura), med K-l turisti je bil najhitrejši Stanislav Donko (Bistrica) med Janezom Kuharjem (Mura) in Jožetom Grajem (Mura), v kategoriji C-2 člani sta sodelovala le Činč-Titan (Mura) in dosegla šesti najboljši čas, v kategoriji C-2 turisti sta brez konkurence zmagala Hauko-Granfol, med ženskami (K-l), pa je zmagala Nataša Vrdoljak pred Gabiko BOrc (obe Mura Krog).
Tekmovanje je dobro uspelo in pokazalo, da je tudi na Bistricah vse večje zanimanje za kajakaški šport.
JOG
Srečanje z zdomci
MURSKA SOBOTA — V okviru 9. srečanja društev Zahodne Evrope je društvo Slovenija iz Zahodnega Berlina odigralo več prijateljskih srečanj s Sobočani v namiznem tenisu. Vse dvoboje so dobili Sobočani z 9:0 z izjemo veteranov, kjer je bil izid 12:4 ter pri mladincih 11:5 za ekipo Sobote.
(um).
LJUTOMER — V kegljaškem dvoboju je II. ekipa Radenske premagala ekipo Slovenija iz Zahodnega Berlina z izidom 2313:1996.	— t —
MURSKA SOBOTA — Na šahovskem hitropoteznem turnirju pa je zmagal Danilo Hari pred Režonjo in Bolčičem, od zdomcev pa se je na 7. mesto uvrstil Kraner.	_t_
KEGLJANJE
Radenska-Erlach 1:1
V Ljutomeru je bil mednarodni kegljaški dvoboj moških in ženskih ekip Radenske z gosti iz Avstrije. V moški konkurenci so zmagali Avstrijci z izidom 5114:4770 — najboljši posameznik je bil Miro Steržaj, kije podrl 925 kegljev. V ženski konkurenci pa je zmagala okrepljena Radenska z rezultatom 1650:1325 — pri Radenski je bila najučinkovitejša Nagyjeva, kije podrla 449 kegljev.
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
STRAN 15

DELOVNA ORGANIZACIJA
AGROSERVIS, p. o.
Murska Sobota
V skladu z določili zakona o stanovanjskem gospodarstvu, (Uradni list SRS 3/81), zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni Ust SRS št. 35/82), družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81) in Pravilnika o pogojih in
merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona ter po sklepu odbora za solidarnost skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti z dne 24/7-1984
Delavski svet
razpisuje
razpisuje
samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona
NATEČAJ
dela in naloge
individualnega poslovodnega organa DO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in 3 leta delov, izkušenj na vodilnih delih in nalogah
— višješolsko izobrazbo ustrezne smeri in 5 let delov, izkušenj na vodilnih delih in nalogah
Kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po razpisu na naslov: Razpisna komisija ABC Pomurka — Agroservis p. o. Murska Sobota, Koroška c. 58.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.	>
Obiščite nas na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer vam bodo naši strokovnjaki dajali željene informacije
za pridobitev stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona sproščenih in novozgrajenih v letih 1984-85.
Upravičenci do solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani, družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah in to:
1.	delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnosti;
2.	občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih,
3.	občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmeti borci NOV, vdove in pridobitno nesposobni otroci po vojni umrlih borcev, starejši in za delo nesposobni občani;
če izpolnjujejo naslednje splošne pogoje:
— da upravičenec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, prav tako pa tudi osebe, ki z njim stalno stanujejo,
— da ima upravičenec za stanovanje stalno bivališče na območju občine,
— da upravičenec oz. njegova družina doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja,
— da upravičenec za stanovanje ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši ali otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjski standard na območju občine,
— da upravičenec oz. kdo od članov njegove družine ni lastnik počitniške hiše,
— da se upošteva socialno stanje upravičenca oz. članov njegove družine po merilih, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, upoštevaje stališča, da naj vrednost premoženja ne presega 20 % vrednosti standardnega stanovanja, ki bi mu šlo po merilih družbenega dogovora,
— da upravičenec ali za delo sposoben član družine ne neopravičeno nezaposlen
in naslednje posebne pogoje:
a)	delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih so upravičenci do pridobitve solidarnostnega stanovanja, kolikor izpolnjujejo naslednje pogoje:
—, da znesek skupnega povprečnega mesečnega dohodka na družino ne presega 55 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR. Sloveniji v letu 1983,
—da upravičenec — samohranilec s skupnim mesečnim dohodkom na člana ne presega 65 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1983
b)	za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih veljajo enaki pogoji kot za delavce pod točko a)
c)	za upokojence, invalide in borce NOV, kmete borce NOV, vdove in pridobitno nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev ter za starejše in za delo nesposobne občane ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja, v kolikor pridobivajo stanovanja iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji namenjenih za stanovanjsko izgradnjo;
d)	za borce NOV in kmete borce NOV ter vdove in za delo nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev NOV ne » veljajo omejitve pri višini dohodka kot “poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja tudi v kolikor pridobivajo stanovanja iz sredstev dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter sredstev odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, v kolikor izpolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju.
Za člane družine se v smislu pravilnika štejejo:
zakonec ali oseba, katere dalj časi trajajoča življenjska skupnost z upravičencem ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska^ zveza, otroci, posvojenci, starši upravičenca in njegovega zakonca, tikti, ki jih je upravičenec dolžan vzdrževati po zakonu in tisti, ki najmanj dve leti živijo z upravičencem v ekonomski skupnosti.
Občinski center za socialno delo občine Gornja Radgona posebej preverja podatke o članih družine, ki živijo v življenjski oz. ekonomski skupnosti z upravičencem in daje ustrezno mnenje.
Prosilci solidarnostnega stanovanja morajo v svoji vlogi podrobneje opisati svoje družinske razmere in pritožiti naslednja dokazala:
a)	upravičenci pod točko 1:
— vlogo za dodelitev solidarnostnega stanovanja,
— potrdilo o številu članov družinskega gospodinjstva (izda upravni organ občine),
potrdilo o dobi bi vanj a na obrpočj u občine in v stanovanj u (izda upravni organ občine),
— potrdilo o letnem dohodku vseh družinskih članov,
— potrdilo o premoženjskem stanju oz. dohodku od tega premoženja (izda upravni organ občine),
— zdravniško potrdilo o nosečnosti nad 4 mesece oz. o zdravstvenem stanju;
b)	upravičenci pod točko 2 in 3:
—	vlogo za dodelitev solidarnostnega stanovanja,
— potrdilo o letnem dohodku vseh družinskih članov za preteklo leto,
— potrdilo o številu članov družinskega gospodinjstva (izda upravni organ občine),
— potrdilo o priznanju udeležbe v NOV (za udeležence NOV izda OO ZZB NOV Gornja Radgona),
—	dokazilo o stopnji invalidnosti;
■	c) upravičenci pod točko 1, 2 in 3:
— mnenje o upravičenosti za pridobitev stanovanja, ki ga podajo,
a)	za zaposlene — organizacije združenega dela,
b)	za upokojence — društvo upokojencev, c) za invalide — društvo invalidov,
d)za borce NO V in kmete borce N OV — občinska organizacija ZZB NOV,
e)	za zaposlene pri zasebnih obrtnikih — občinska sindikalna organizacija.
— vsi prosilci morajo predložiti tudi mnenje pristojne krajevne .skupnosti in delovne organizacije.
Vloge z vsemi dokazili je potrebno poslati na obrazcu 8,40 ki ga. lahko kupite v vsaki knjigami, na naslov:
»Skupna strokovna služba SIS materialne dejavnosti občine Gornja Radgona, Trg svobode, 69250 GORNJA RADGONA« do vključno 31/8-84.
Nepopolne vloge in vloge prispele izven razpisnega roka ne bodo upoštevane!
O rezultatih natečaja bodo udeleženci seznanjeni v 7 dneh po sprejemu prednostne liste na zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona.
---------TEŠANOVCI---------------------------------------------
OKROGLA MIZA VINOGRADNIKOV
Društvo vinogradnikov iz Tešanovec je v počastitev dneva vinogradnikov pripravilo »okroglo mizo«. V kulturni dvorani seje zbralo nad 50 obiskovalcev iz Tešanovec in številnih drugih krajev. Poleg predstavnikov družbenopolitičnega življenja krajevne skupnosti Tešanovci so bili številni strokovnjaki s področja vinogradništva. Tako so na zastavljena vprašanja odgovarjali: mg. dipl. inž. Beloglavec, dipl. inž. Matis. inž. Džuban in drugi. Takoj na začetku so skušali odgovoriti na vprašanje, ali je Slovenija vinorodna dežela ali ne. Mnenja šobila seveda zelo različna. Radovedni obiskovalci so izvedeli vse o odbiri in pripravi zemljišča za vinograde, sajenju, izbiri sort itd. Seznanjeni so bili tudi z vzgojo mladega vinograda, precej pozornosti pa so namenili tudi zaščiti vinogradov.	Geza Grabar
STRAN 16
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
i hiioiki
Vabimo vas, da nas obiščete na sejmu v Gornji Radgoni od 17. 8. do 26. 8. in si ogledate proizvodni program CREINA Kranj:
— cisterne vakuumske od 1000 — 8000 lit
— cisterne z mono črpalko 1700, 2700, 3200 lit
— vroče cinkane cisterne od 2200 — 6000 lit
— gasilske cisterne 3200 in 5000 lit
— traktorski mešalec TM-45
— diskasta kosilnica CM-165
— vlečni trosilec 2000 in 3000 lit
— nošeni trosilec 500 lit
—	napravo za trošenje umetnega gnojila v vrste
—	silokombi SK-10 in SKN 1,2 za polaganje silaže v jasli
—	cisterne za napajanje in prevoz vode.
Vse informacije in nasvete lahko dobite na sejmu ali v naši DO CREINA Kranj, Ul. Mirka Vadnova 8, telefon 064 28-161, 23-857.
onrino pRo12vooNJa
KMETIJSKE MEHANIZACIJE
w MB	HrI ■ 64000 Kranj, Mirka Vadnova 8
IMII BS H telefon: (064) 23-857
SOZD »ZViJEZDA« ZAGREB
tonama olja s Wa testa
1904-1984
6T3'0 Slovenska Bistrica
P P 22
TeJcr: 33 3S9YU TOSB
Teeter; Slovenska 8 strica,
Zriczmška postaja Slovenska Bištoce p. O. Brzojav; OLJE, Slovenska Bistrica
80 LET TRADICIJE
Odkupujemo vse vrste oljaric: sončnice, ogrščico. bučnice, bučne golice in gozdne pečke. Sprejemamo prijave za sklepanje kooperacijske pogodbe zaradi preskrbe potrebne^ ga semena in dajanje strokovnih nasvetov proizvajalcem oljaric. Naša prizadevanja za vaše zadovoljstvo s kvaliteto našega rafiniranega olja, je eden od glavnih ciljev našega dela. Tehnološka disciplina in moderno opremljen laboratorij nam omogočata doseganje takšne kvalitete olja, da je naša delovna organizacija
tožiš
TRŽIŠKO PODJETJE INDUSTRIJSKO KOVINSKE OPREME TRŽIČ. Koroška 17. tel. (064) 50-477
Na razstavnem prostoru »POTROŠNIK« ' Murska Sobota si boste lahko ogledali in kupili po tovarniških cenah OMARE ZA PREKAJEVANJE IN SHRANJEVANJE MESA.
do sedaj prejela mnoga priznanja pri ocenjevanju olja.
1970. 71. 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84 Zlata medalja Novi Sad, 1977, 81 Velika zlata medalja za kvaliteto Novi Sad, 1983 Zlati zmagovalec Beograda.
Obiščite nas na sjemu v G. Radgoni in v naši poslovalnici v Slov. Bistrici.
Se priporočamo!
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
STRAN 17
MS3S9
SE®
RAZMIŠLJANJA ZA
PASJE DNEVE
Blišč in beda reklame
Pasji dnevi co pač že dah'je še vedno dolg in noči se le
takšni:
rahlo podaljšujejo. Ko se sonce na večer potopi nekje za Alpami, se prikrade na mestni asfalt mrak. Najprej tisti. podoben polarnemu, potem pa oni. čisto naš. pomurski. V trgovinah se prižge nekaj sramežljivih lučk, ki naj bi pomenile nekakšno varnost v nočnih urah, pa marsikje zaradi skromnosti še to niso, so pa čisto zares varčevanje z električno energijo.
Še dobro, da ta sramežljivost ne sveti toliko, da bi videli kaj več. Ampak za nočjo se iz panonskega
nižavja spet priplazi k nam sonce in naredi dan, ki ga zaenkrat še ni treba plačevati nobenemu inka-santu. Iz polomljenega reklamnega. napisa v soboškem šopingu zaprhuta golob, ki tam najbrž gnezdi. Na Titovi cesti je napis MODA že zdavnaj brez ene od črk. ki sestavljajo to ime. na Lendavski, pri ZELEZOTEH-NI. manjka od kup črk in tako dalje. Čemu neki naj b! ie reklamne napise popravili, ko pa ponoči ne smejo biti osvetljeni, podnevi pa je tako ali tako vseeno, kakšni so.
Da. ponoči, to je nekaj! Človeku se srce kar samo od sebe smeji, če vidi, kako se reklame prižigajo in ugašajo, utripajo v najrazličnejših barvnih spektrih. Nekakšna parada dedka Mraza za nas starejše skozi vse leto, naj lepše pa seveda v tistih dolgih zimskih večerih, ko se že ob treh popoldne nebo povezne s črnino noči. Ali nismo vsaj malo uživali ob tistih nepozabnih večerih, ko sno iz naše vasi naredili nekaj svetovljanskega !
Šele potem je mrknilo, ko smo najprej dali denarce za vso to
svetlobno lepoto. Elektrarniškim . turbinam ni uspelo, da bi se vrtele dovolj hitro.
Nauk iz tega pasjednevnega ' razmišljanja o blišču naših svetlobnih reklam pa je tak: ni dobro hoditi na »>>strokovne« ekskurzije po svetu in kar tako enostavno presajati na domači vrt vse, kar se tam vidi. Kajti iz blišča reklame nastane kaj hitro njena beda.
Ni tako samo v Murski Soboti, tudi drugje. Razglejmo se malo naokrog in razmišljajmo — saj ne bo bolelo.
Juš Makovec
GRADNJA ZAOSTAJA
V soboški občini trenutno kar precej zaostajajo za načrto-vmo stanovanjsko izgradnjo v tem srednjeročnem obdobju, v zadnjih dveh letih pa ne dosegajo niti letnih planov. Tako bodo letos zgradili namesto 139 le 58 stanovanj. Zaostrene gospodarske razmere očitno krnijo možnosti delovnih organizacij in drugih investitorjev za združevanje sredstev pri gradnji novih stanovanj in je dinamika stanovanjske graditve zato precej pod načrtovano. Kljub temu pa v strokovnih službah stanovanjske skupnosti v Murski Soboti pravijo, da bodo do konca prihodnjega leta v celoti uresničili načrtovano izgradnjo v srednjeročnem obdobju 1981 —1985. Med drugim so letos že začeli z izgradnjo 174 stanovanj na Lendavski ulici v pomurskem središču. kjer je pred kratkim nastalo novo stanovanjsko naselje, hkrati pa se pripravljajo tudi na gradnjo 14-stanovanjskega objekta v bližnjih Beltincih in 8 stanovanj v Rogašovcih na Goričkem.

Nedelja
SNEŽANA
Graditi klasično ali sodobno?
Ponedeljek-
VLASTA
v Mariboru na Limbuški cesu z.
Izčrpno vam bodo pojasnili vse, kar vas zanima.
Prav zdaj se pripravljajo na vselitev v nov 50-stanovanjski blok na Mojstrski ulici v Murski Soboti, kjer so se še posebej izkazali izvajalci del. saj so objekt zgradili v pogodbenem roku in kar je zlasti pomembno, da se odlikuje po zelo kvalitetni izvedbi. Letos bo vseljivih še 8 stanovanj v Gornjih Petrovcih.
»Če bodo izvajalci del tudi v prihodnje izpolnjevali dogovorjene roke, ni bojazni, da nebi mogli do konca prihodnjega leta uresničiti plan stanovanjske izgradnje v soboški občini. Seveda pa izpolnitev plana ni odvisna samo od stanovanjske skupnosti, ampak tudi od vlagateljev in soinvestitoijev, ki vedno ne uresničujejo prevzetih obveznosti. Predvsem velja to za neuresničitev svojega deleža sredstev za gradnjo novih stanovanj. Zato se je stanovanjska skupnost kot nosilec investicije znašla marsikdaj v velikih težavah, ker smo morali iskati manjkajoča finančna sredstva,« zatrjuje vodja delovne skupnosti strokovnih služb samoupravne stanovanjske skupnosti v Murski Soboti Aleksander Mekicar.
Torek
Novi kreditni pogoji: 40% polog od pogodbene 7-Ietni odplačilni rok 18% obrestna mera
vrednosti
KAJETAN
NOV STANOVANJSKI BLOK — Na Mojstrski ulici v Murski Soboti je za vselitev že nared 50-stanovanjski blok, ki je dober primer, kako se v pogodbenem roku da narediti kakovosten objekt.
Zaradi pomanjkanja denarja je eden največjih problemov v soboški občini še vedno vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš. Spričo naglega-dviga cen vzdrževanja in nepravočasnega povečanja stanarin je v letošnjem letu na voljo celo manj sredstev kot lansko leto. Po drugi strani pa vzdrževanje stanovanj iz združenih sredstev samoupravne stanovanjske skupnosti vendarle poteka po začrtanem letnem planu. Zato upajo, da ne bo ostalo neporabljenih sredstev. Tekoče vzdrževanje objektov opravlja Sobota TOZD Komunala, na račun katere prihaja v Zadnjem času spet precej pripomb in pritožb, ki pa niso vedno upravičene. »Razmišlja se, da bi ta enota prenesla svoj sedež zopet v matično delovno organizacijo, predvidene pa so tudi nekatere organizacijske spremembe,« pravi tovariš Mekicar.
Ob vsem tem pa se v soboški stanovanjski skupnosti intenzivno pripravljajo na izdelavo srednjeročnega plana v letih 1986—1990. Pri soboškem Zavodu za ekonomiko in urbanizem so v začetku leta naročili študijo o energetiki izkoriščene. Zanimiva je tudi študija o izkoriščanju energije iz odpadle tople vode iz kafilerije. Računajo namreč, da bi na tak način lahko greli toplo vodo za celotno novozgrajeno stanovanjsko naselje na Lendavski ulici v Murski Soboti. Na soboški stanovanjski skupnosti so pripravili tudi anketo za vlagatelje, s pomočjo katere bi ugotovili dejansko stanje izločanja in neporabljenega stanovanjskega dinarja, kakor tudi delitve sredstev za družbeno in individualno gradnjo stanovanj. Skupno z Zavodom za ekonomiko in urbanizem pa pripravljajo tudi študijo o možnostih prostorske razporeditve stanovanjske izgradnje v soboški občini v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Milan Jerše
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE ffllUlilM GORNJA RA D G O NA
KMETIJSKI PROIZVAJALCI!
TOZD AVTOTRGOVINA - SERVISI
Koristite usluge našega prodajno-servisnega centra. Prodajamo vse proizvode in rezervne dele IMT Beograd. Hkrati opravljamo servise za vse izdelke IMT.
Sprejemamo naročila za traktorje, priključke in druge izdelke IMT.	•
Prodajamo varnostne traktorske kabine za vse tipe traktorjev.
Vse informacije osebno ali po telefonu 069/74-511.
OBIŠČITENAS NA SEJMU V GO AN JI RADGONI!
STRAN 18
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
Se o nekih koreninah	Toliko kot listja in trave...
Franček Štefanec je v Vestniku št. 29 zelo prisrčno opisal srečanje sorodnikov rodbine Horvat iz Vidma ob Ščavnici. To me je spodbudilo k zapisu o podobnih koreninah — o Siavičevi rodbini z Grab pri Ljutomeru, od koder izhajajo danes znana imena s področja konjskega športa.
OD KOD SLAVIČI?
Dejstvo je, da na območju sedanje križevske, logarovske in ver-ženske krajevne skupnosti v-rojst-nih matičnih knjigah, ki so jih v Križevcih začeli pisati leta 1669, vse do leta 1721 ni nobenega Slaviča. Tega leta se je v Stari vasi (takrat se je Stara Nova vas ločevala še na ,.staro” in ,,novo”) rodil prvi otrok s priimkom Slavič. Ker se v dvainpetdesetih letih (med 1669 in 1721) priimek Slavič v rojstnih matičnih knjigah ne pojavi, to pomeni, da so nosilci tega priimka v tem času od nekod prišli. V Stari vasi nastaneta kasneje dve veji Slavičev, ki pa v začetku 19. stoletja izgineta. Okrog leta 1750 se pojavijo Slaviči v Bučečovcih, hkrati s tem pa v tej vasi preneha obstajati rodbina Kuzmovih. Še danes pravijo bučečovskim Slavičem ,,Kiizmo-vi”, kar je dokaz, da so — na kakršen koli način že — Slaviči prevzeli Kuzmovo domačijo.
Tudi v Lukavcih so bili Slaviči. Pred letom 1759 se je neki Jožef Slavič poročil s Katarino Zadravec in leta 1759 se jima je rodil sin Blaž (kasneje še štirje otroci, med drugimi leta 1768 Matija, o katerem bo
še govor). S to priženitvijo izgine iz Lukavec priimek Zadravec, ki ga jc mogoče zaslediti vse v 17. stoletje.
Odprti ostaneta torej vprašanji: odkod Slaviči in kakšne bi utegnile biti morebitne sorodstvene vezi med njimi. Med leti 1721 in 1739 med staršenskimi Slaviči ni bilo no-befiega Jožefa, ki bi se lahko priženil v Lukavce, v Bučečovcih pa se Slaviči — kot že omenjeno — pojavijo okoli leta 1750, torej prekas-no. K temu odprtemu vprašanju bi bilo zanimivo dodati domnevo dr. Matije Slaviča (Ktizmovega), nekdanjega rektorja ljubljanske univerze, ki jo je nekoč izrazil prof. Viktorju Vrbnjaku, arhivarju v Mariboru: Slavičev rod najbrž izhaja iz Prekmurja.
V Turnišču je bila že pred 17. stoletjem imovita tržanska družina Slavičev (v Prekmurju se je uveljavila končnica -vic, na Štajerskem -vič). Po turniških matičnih knjigah so v 18. stol. Slavici tudi v Beltincih, Lipovcih in v Gančanih. Š tem seveda ni nič dokazano in ostaja še naprej odprto za proučevanje.
Že omenjeni Matija Slavič, roien
leta 1768 očetu Jožefu in Katarini, roj. Zadravec, se je poročil z vdovo po Matiju Prelogu, Katarino, roj. Salaminko, na Grabe hišna številka 2. Iz tega moramo povzeti, daje bila na Grabah (na sedanji Siavičevi domačiji), pred tem Prelogova do
Okoli leta 1932 je nastal ta posnetek. Pri očetu Antonu Slaviču so se na Grabah zbrali sinovi, hčere, zeti in snahe, z vsemi vnuki, ki pa so se rodili kasneje, še vse do okoli leta 1940.
mačija. Leta 1802 se je iz tega zakona rodil prvi Slavič na Grabah — Blaž, nato pa še deset otrok, med njimi kot šesti leta 1822 Ivan, nosilec druge generacije grabskih Slavičev. Za ženo je imel Marijo Kosi od Male Nedelje, imela pa sta osem
otrok in kot zadnja leta 1856 dvojčka Antona in Marka, prednika sedanjih mnogih murskopoljskih kmečkih družin, ki so se, ali pa se še, ukvarjale s konjskim športom; po Antonu (ki je po ustnem izročilu prišel na svet nred Markom), sta na
domačiji na Grabah predvsem še danes njegov sin Ludvik in v Križevcih vnuk Alojz, po Marku, ki si je osnoval družino v sosednjih Ključarovcih pa vnuk Marko. Anton Slavič je imel z ženo Alojzijo Farkaš iz Uijaševec — vnukinjo znanega ljutomerskega zdravnika Ivana Farkaša — 16 otrok, od tega enajst doraslih, brat Marko v Ključarovcih pa 8. Po Antonu je bilo 55 vnukov — danes živih še 47, po Marku menda 20. Pravnukov je po Antonu blizu 180. Vnuki in pravnuki so danes stari do 70 let. Koliko je potem še prapravnukov?
PA ŠE O KORENINAH IN LISTJU
Po grabski Slavičev: liniji živita danes še dva Antonova otroka: 90 let stara Ana v Banovcih (5 otrok), in 82-letni Ludvik na domačiji na Grabah (8 otrok). Po Marku sta pred leti umrli hčerki Katika v Ključarovcih in Elizabeta na Moti pri Ljutomeru, stari obe čez 90 let. Prejšnji teden pa je umrla tudi Antonova hči, 95-letna .Alojzija iz Iljaševec (imela 12 otrok).
Prav je imel Tone Slavič iz Ljutomera, ko je predlani Stanetu Pučku, dopisniku zagrebškega Vjesni-ka, za že omenjeni članek v tedniku Arena dejal: ,,Toliko nas je kot listja in trave!” Juš Makovec
Stanovanjsko strešno okno — VPO
Če gradite hišo ali adaptirate staro, vam EKO — Elektrokovinarska oprema, Titovo Velenje nudi naslednje izdelke:
— stanovanjska strešna okna VPO
— strešna okna ALINA IV
— dodatno opremo (karnise, mehanizem za odpiranje oken)
— podstrešne stopnice
Stanovanjsko strešno okno VPO
je primerno za montažo na strehe vseh standardnih kritin, z nagibom od 20 do 80 stopinj. Okno VPO ima vrtljivo krilo in se zavrti okrog vodoravne težiščne osi za 125 stopinj, s tem pa izpolnjuje vse pogoje, ki se zahtevajo od sodobnega strešnega okna:
— najboljše prezračevalne prostore
— velika svetlobna površina
— preprosto čiščenje zunanje steklene površine
— popolna zaščita pred vsemi vremenskimi razmerami — preprosto upravljanje, itd.
ŠPORT
Nogomet
Mura—Kormend 2:1
V počastitev 60-letnice nogometa v Pomurju je bil nastadionu Mure dvodnevni mednarodni turnir. Rezultati: Sloboda — Kormend 4 : L Mura — Fehring 0: 2. Mura — Kormend 2:1 in Sloboda — Fehring9:2. Vrstni red: 1. Sloboda (Varaždin). 2. Fehring (Avstrija) 3. Muta, 4. Kormend (Madžarska).	-tg
Nafta—Haladas 0«
Med pripravami za novo sezono je Nafta v Lendavi na mednarodnem turnirju igrala proti drugoligaškemu moštvu Haladasa iz Ko-szthelyja z Madžarske z 0:0. Ostala rezultata: Nafta — Viko Omladinac 1:2 ter Viko Omladinac — Haladas 2:0. Vrstni red: 1. Viko Omladinac (Hrvaška). 2. Nafta. 3. Haladas (Madžarska).	tg
SERDICA — Ob 10-letnici nogometa v tem kraju bodo 18. in 19. avgusta pripravili mednarodni nogometni turnir. V Serdici pričakujejo v goste tudi dve ekipi iz sosednje Avstrije.
ŠULINCI — Športno društvo v tem kraju Goričkega bo 19. avgusta pripravilo turnir v malem nogometu. Za prve tri ekipe so pripravili praktične nagrade.
Strešno okno ALINA IV
Izdelujemo osem različnih tipov stanovanjskih strešnih oken VPO.
Z vgradnjo stanovanjskih strešnih oken dosežemo pri novogradnji ali adaptaciji starega podstrešja več svetlobe in prostora. Lep izgled poševnih sten z okni VPO, ki se učinkovito vključujejo v prostor, daje podstrešju poseben čar.
Strešno okno ALINA IV
je novost na našem trgu. Namenjeno je prezračevanju in razsvetljavi podstrešja, hkrati pa služi kot izhod na streho.
Zložljive podstrešne stopnice:
Ce potrebujete hiter in varen dostop na podstrešje, morda pa nimate prostora, kjer bi lahko postavili — zgradili klasične stopnice, so najboljša rešitev za vas zložljive podstrešne stopnice. Izdelane so kakovostno in imajo številne koristne lastnosti:
- omogočajo hiter in varen dostop na podstrešje
— ne zavzemajo koristnega prostora
— so lahke za dviganje in spuščanje
— so lepega zunanjega videza
— njihova montaža je hitra in preprosta.
Izdelujemo 13 tipov podstrešnih stopnic v dveh izvedbah: lesene in aluminijaste.
Mura v Izolo, Nafta v Zagorje
V Ljubljani so na sedežu Nogometne zveze Slovenije pred dnevi opravili žrebanje za novo sezono v slovenskih nogometnih ligah. Le-ta se bo začela 26. avgusta, oba pomurska ligaša pa bosta v prvem kolu igrala v gosteh. Mura bo potovala v goste k Izoli in nato 2. septembra gostila v Murski Soboti ekipo Kovinarja iz Maribora. Nafta iz Lendave pa bo v prvem kolu gostovala v Zagorju pri ekipi Proletarca, v naslednjem kolu pa bo imela v gosteh v Lendavi ekipo Steklarja iz Rogaške Slatine.
tg
Prvo mesto Beltinki
Nogometni klub Gančani je pripravil spominski nogometni turnir, na katerem so sodelovala štiri moštva. Največ uspeha so imeli nogometaši Beltinke. ki so v finalu šele po streljanju enajstmetrovk’ premagali Melince in osvojili prvo mesto pred Melinci. Ižakovci in Gančani.	fp
EKC
ELEKTROKOVINARSKA
OPREMA n. sol. o.
63320 TITOVO VELENJE ^CELJSKA 9/B. C__
Tei.: 063/855-151, 854-4UZ
Telex: YU eko 33598
Montažo stanovanje^ strešnih oken VPO in zložljivih podstrešnih stopnic lahko opravi vsak kunec sam opravlja pa jo tudi naša servisna mreža po vsej Jugoslaviji. Stanovan^k^strešna okna VPO in zložljive podstrešne stopnice imajo vedno v zalogi vse trgovine in skladišča z gradbenim materialom po Jugoslaviji.
Madma soboškega jezera (gramoznica ob Bakovski cesti) je ob sobotah in nedeljah zelo pisana, kajti jadralci na deski so redni obiskovalci. Ob jezeru ima svoje društvene prostore tudi klub jadralcev na deski Štrk, kjer si je mogoče izposoditi tudi jadralno desko.
tekst in posnetek:
-tg
STRELSTVO
Mura in
Balaško prvaka “
Na občinskem prvenstvu z malokalibrsko puško je v Murski Soboti sodelovalo .18 strelcev iz 6 družin, ki se prej izpolnili norme na družinskih tekmovanjih. V ekipni konkurenci je zmagala Mura 1419 (29 x 10) pred Noršinci 1419 (27 x 10) in Panonijo 1335 krogov. V posamični konkurenci pa je zmagal Balaško (Noršinci) 492 pred M. Horvatom (Mura) 487. sledijo: Turner (Noršinci) 472, J. Horvat (Mura) 468. Dundck (Mura) 464. Madjar (Noršinci) 460. Donša (Noršinci) 455. Baligač (Gančani) 453. Bukovec (Tišina) 452, V. Horvat (Panonija) 446 krogov.
Pri mladincih je zmagal Sapač (Graničar) 454 pred Pertocijem 446 in Giderjem (oba Tišina) 441 krogov. Pri mladinkah je zmagala Rojkova (Noršinci) 433 krogov.
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
STRAW 19
BAD RADKERSBURG VA SVAb”
OBIŠČITE NAS NA SEJMU	I
V GORNJI RADGONI	1
OD 17. DO 26. AVGUSTA 1984	I
IN NAŠIH TRGOVINAH V RADKERSBURGU.	I
NE POZABITE: V NEDELJO, 2. SEPTEMBRA,	I
TRGOVINE ODPRTE DOPOLDNE!	■
RADGONARADKERSBURG-LANGGASSE-HAUPTPLATZ
Herman PROBST
ŠPORTNI REKVIZITI
-	za tenis
-	smučanje
-	nogomet
-	plavanje
-	in razne druge dejavnosti
Od 198 Sch
Radkersburg (pri Fidlerjevem skladišču)
•	prodaja ladijskih podov in parketov
•	trgovina z lesom — žaga
Obiščite nas na sejmu v Gornji Radgoni!
Puma čevlji za tenis 199 Sch
Josef SPE LEG
RADGONA-RADKERSBURG, PFARRGASSE 7 GLAVNI TRG 10
UGODEN NAKUP
- Na zalogi rabljeni traktorji - Kmetijski stroji, radio - Elektro aparati, televizorji - Gospodinjske potrebščine
RABLJENI
Kombajni so v Pomurju že marsikje izpodrinili mlatilnice, kjer pa te stroje še imajo, jih s pridom uporabljajo. Zlasti še v hribovitih predelih, kjer je žetev s kombajni malce tvegana. Tako je bilo pred kratkim tudi v Banfiju pri Razkrižju. Na dvorišču je bil pravi žetveni praznik.	Foto: Jože Žerdin
XRAIFFEISENX
' . @ hitro postrežemo in svetujemo '
RAIFFEISENKASSE BAD RADKERSBURG - KLOCH
Za vse-denarno poslovanje — ZAMENJUJEMO VSE VALUTE PO NAJUGODNEJŠEM TEČAJU
BANKA PRIJAZNIH LJUDI
* IZREDNO VELIKA PONUDBA
•	NAJUGODNEJŠI NAKUP
•	V MODNI HIŠI
RADKERSBURG - RADGONA
Siidsteirische • S Sparkasse S
ZA VSE VASE DENARNO POSLOVANJE
HITRO - DISKRETNO - UGODNO
RADGONA-RADKERSBURG, Hauptplatz 8
VELIKA ZALOGA REZERVNIH GELOV
CITROEN *
VOLVO
Werner
8093 St. PETER a. O., tal. 9943 3477/ SUZUKI
218,422 (direktno iz Jugoslavije)
Prodaja, servis, popravila, ličarstvo, lakirnica, vlečna služba, rezervni deli
OSREDNJA SEJEMSKA PRIREDITEV SLOVENSKEGA OBRTNIŠTVA
XVII. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
Manifestacija zmogljivosti obrti in priložnost za razširitev sodelovanja s proizvodnimi in trgovskimi delovnimi organizacijami širom po Jugoslaviji.
OBRTNI SEJEM CELJE
od 14. do 23. septembra
SEJEM IDEJ IN SODELOVANJA
-	izdelki obrti samostojnega osebnega dela
-	izdelki organizacij združenega dela drobnega gospodarstva
-	velike možnosti za dogovore o kooperacijah
-	letos poudarek na izdelkih lesne stroke in na kmetijski mehanizaciji
-	posebna pozornost namenjena inovacijam in strojni opremi
POSLOVNI DNEVI OD 17. DO 21. SEPTEMBRA
Informacije: Zavod ŠRC GOLOVEC, Celje, tel.: (063) 33-233, 33-487, 32^68,
telex: golce 33-654
STRAN 20
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
Radijski in televizijski spored od 17. do 23. avgusta
PETEK
SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	j
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v petek, 17. avgusta (rubrika za mlade, Kam konec tedna), 17.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.55—23.10 Teletekst RTV Ljubljana. 18.10 Poročila, 18.15 Jazz na ekranu: Villem Breuker Kollek-tief, 18.45 Trnov grad, madžarska otroška nadaljevanka (ČB), 19.15 Risanka, 19.24Tvin radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Modrost telesa; angleška dokumentarna serija, 20.50 Propagandna oddaja, 22.55 Ne prezrite, 21.10 B. Binns: Proti Vetru: Ognjena zrna; avstralska nadaljevanka, 22.00 Tv dnevnik II, 22.15 M. Dolenc: Gorenčev vrag, Tv nadaljevanka,
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 Tv dnevnik, 18.15 Avtogrami, otroška serija Tv Skopje. 18.45 Pregled glas-berie ustvarjalnosti v BiH, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Dubrovniške poletne prireditve 84, 20.45 Poročila, 20.50 Porota, dokumentarna oddaja, 21.55 'Sovjetska znanstvena fantastika: Ak-vanavti, igrani film (do 23.30)
TVZAGREB
Prvi program
15.55 Poletno popoldne, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Avtogrami, 18.45 Glasbena oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Derrick, 2T05 Evroparada,'21.50 Dnevnik, 22.05 V petek ob 22. uri.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TVAVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Lov na človeka (film), 11.45 Usmeritev, 12.15 Pravi mogočniki Dallasa, 13 00 Poročila, 15.00 Počitniški spored, 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Risanka, 17.55 Spanček Žaspanček, 18.00 Pan-optikum 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Stari, 21.20 Veseli Jocker, 22.15 Šport.
TV MADŽARSKA
10.00 Ponovitve: Dekleta, drsalke, medvedi; Pirxove dogodivščine. 16.30 Le za otroke. 17.15 V vrtincu čustev, 1. del sovjetskega TV filma. 18.30 Reflektor; magazin. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Evropejec, 6. del italijanske nadaljevanke. 21.30 Magelan, nagradna igra. 21.40 Srečanje v petek. 22.30 TV dnevnik. 22.40 Reklama ali kariera, TV film.
Drugi program
17.30 Ko ježi v večernih urah..., 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Vesoljska ladja Enterprise, 19.30 Čas v sliki, 20-15 Bivanje v vesolj u, 21.15 Čas v sliki, z politiko v petek, 22.15 Mesto v morju (film) .23.25 Bennv Hill
TV KOPER
Nismo prejeli sporeda.
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 18. avgusta (sobotna reportaža iz Ženaveij ob 50-letnici izjemnega dogodka, iz društev, nasvet, Listamo po predhodnikih Vestnika), 17.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
15.45—23.35 Teletekst RTV Ljubljana, 16.00 Poročila, 16.05 Ciciban, dober ddan: Naš vrtec je ob meji, 16.20 Jeklenec, otroška serija TV Zagreb, 16.40 Žgodbe iz nepričave, otroška serija TV Beograd, 17.10 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija, 18.00 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka, 18.50 Čudeži narave: Dolina smrti, kanadska poljudnoznanstvena serija. 19.15 Risanka, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Ekspres polkovnika Ryana, ameriški film, 21.55 Propagandna oddaja, 22.00 Zrcalo tedna, 22.20 Melodije moija in sonca, 23.30 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
16.20 Riki Tiki Tavi, sovjetski film, 18.00 Festival otroka-Šibenik 83: Savojske pesmi in plesi, 18.55 Slika in glasba, glasbena oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Tv kaseta, 20.30 Ljudje iz marmorja Junaki dela, feljton, 21.15 Poročila. 21.20 Športna sobota, 21.45 Kennedy, angleška nadaljevanka, 22.30 Poezija (do 23.00)
TV ZAGREB
Prvi program ‘
15.25 Poletno popoldne. 17.30 Sedem TV dni, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Mali koncert, 18.30 Dosje, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 26.00 Štirje vroči dnevi, 21.45 Dnevnik, 22.00 Zlata vrtnica Vrbskega jezera.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Mesto v morju (film), 11.55 Nočni studio, 13.00 Poročila, 15.00 Počitniški spored, 17.00 Poročila, 17.05 Abeceda športa, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zas-panček, 18.00 Tedenski TV spored. 18.30 Cirkus, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Poletna noč uspešnic, 22.00 Šport, 23.00 Poletna noč uspešnic.
TV MADŽARSKA
8.00 Ponovitve. 9.25 Fan-tomas se vrne, grozljivka, j 4.40 V vrtincu čustev, 2. del. 16 00Cimbora. 16.50 Igralec K Kovacš. 17.35 Naši simboli. 18.15 Razmišljanja o gospodarstvu in demokraci-n 19 05 Diagnoza, reportaže. 20.00 TV dnevnik. 20 30 Filmski koktajl: Nonstop nonsens; Uhan; Burleske: Čarovniška nedelja. 23.25 TV dnevnik.
TV KOPER
17 30 Film Podmornica, igrajo H-
& han^WysbV.l’n30 -rvn stičišče 19.50 Dano Di-TVK ‘ nredstavlja: Depeche mode 20 20 Stari menih TV film Ferije Baileyeve pustolovščine. ^Japonski zakladudoku-menl"%TVDvse danes. 22.00 fim »Prepovedana stras”«. 23.30 Žeii im Bild-Čas v sliki.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (neposredno javljanje s prizorišča kmetijskega sejma v Gornji Radgoni, kmetijska rubrika, humoristično-satirična priloga itd.), 14.30 — Najlepše zelje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.55 Poročila, 9.00 Živžav, otroška matineja, 9.5 Trnov grad, ponovitev madžarske otroške nadaljevanke, 10.20 M. Smoje: Veliko mesto, nadaljevanka TV Zagreb, 11.45 625-napoved tedenskega sporeda, 12.00 Ljudje in zemlja, prenos iz Radgone, 13.00 Poročila (do 13.05), 16.35 Poročila. 16.40 Srečanje z Nikico Kalogjerom, zabavnoglasbena oddaja, 17.35 Siciljanski zapeljivec, italijanski film (ČB), 19.15 Risanka, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Ž. Senečič-E Tomičič: Gabrijel, nanizanka Tv Zagreb, 20.55 Propagandna oddaja, 21.00 Ho-doljublje: Piran, potopisna oddaja TV Sarajevo, 21.30 Športni pregled, 22.00 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
14.30	Zeltweg: Avtomobilske dirke formule 1 za VN Avstrije, 16.30 Risanka, 17.00 Jugoslovanske zborovske slovesnosti. 18.25 Povsem osebno: M. Bulato-vič-Vib
19.10	Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Mesta:. Dublin Johna Hus-tona, kanadska dok. oddaja, 20.50 24 Ur, 21.00 Izredni komisar, sovjetski film (do 22.30)
TV ZAGREB
Prvi program
11.50 Poročila.
12.00
13.05
Kmetijska oddaja.
Otroška oddaja, 14.30 Glasbeno popoldne, 16.20 Jack Holborn (film), 17.15 Narodna glasba. 17.50 Ločitev (film). 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Gabriel, 21.00 Morje, ljudje, obale, 21.30 Športni pregled. 22.00
Dnevnik.
TVAVSTRIJA
Prvi program
11.00	Šport, 12.00 Tiskovna ura. 13.30 Športno popoldne, 17.00 Risanke, L 17.40 Čeladek. 17.45 Klub I seniorjev, 18.30 Družinski I magazin, 19.00 Avstrija v < sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Italijanska legenda, 21.15 Panorama. 22.05 Nočni stu--dio.
TV MADŽARSKA
,8:?5 sPored za otroke, 10.45 Cirkus. 14.40 Štiri kučme, pravljična igra. 16.25 Narodne za mladino. 16.50 Napoved sporeda 17 25 Odprte ceste. 19.00 Delta znanstveni poročevalec’ 20.00 Teden; aktualnosti reportaže. 21.00 Marco Polo 8. (zadnji) del. 22.05 Kipar Imre Varga. 22.50 Poročila.
TV KOPER
17.30 Stari menih. Tv film iz serije Baileyeve pustolovščine, 18.00 Japonski zakladi, doku-. mentarec iz serije Čudoviti svetovi. 19.00 Risanke, 19.30 Dolgo iskanje, dokumentarec. 20.20 Film. Poletne zgodbe, igrajo: Alberto Sordi, Marcello Mastroianni. Michele Morgan, režija: Gianni Franciolini. 22.15 Koncert pevca Tomislava Ivčiča, 22.45 Zeit im Bild — čas v sliki.
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 20. avgusta (šport, kronika, najbolj iskane plošče), 17.30 — Glasbeni utrinki, 18.00 — Vključitev osrednjega sloven-.skega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.05 Poročila, 18.10 Zgodbe iz nepričave, otroška serija TV Beograd, 18.40 Pet minut za rekreacijo, 1845 Mladi Upi — glasba za mlade, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in. radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A. Salinskij: Šofer za eno vožnjo, L del sovjetske drame, 21.10 Veliki diktator umetnosti, angleški dokumentarni film, 22.05 Tv dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 Tv dnevnik, 18.15 Zgodba o pradeklici, otroška ■serija, 18.30 Pravljice narodov in narodnosti, 18.45 Škotski ansambel Dud, 2. oddaja (samo za LJ 2), 19.00 Telesport, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Znanost i mi, 20.50 Poročila, 20.55 Jazz za izvoz: Tone Janša, 21.30 Dinastija, ameriška nadaljevanka (do 22.20)
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Zgodba o pradeklici. 18.30 Pravljice narodov in narodnosti, 18.45 Mladi upi. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Davidova mati (drama), 21.50 Izbrani trenutek. 21.55 Paralele. 22.25 En avtor, en film. 22.45 Dnevnik.
TVAVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Zadnjo besedo ima Tilby (film), 11.55 Risanka, 12.05 Namibijska puščava, 13.00 Poročila, 15.00 Počitniški spored 17.00 Poročila, 17.05 Eci. peci. pec. 17.30 Muppets Show. 17.55 Spanček Zas-panček, 18.00 Svet živali, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.15 Ceste San Francisca. 22.05 Šport,
TV MADŽARSKA
9.00 Ponovitve. 10.00 Zaprisega novih oficirjev. 11.00 Obrambni dnevi, prenos. 15.35 Glasbeni film. 16.15 SP za četverovprege. 17.25 Le poljub in nič drugo, madž. film. 18.40 Naši simboli. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Ferenc Milnar: Tihožitje, TV film. 21.35 Telešport: Mednarodno atletsko tekmovanje za veliko nagrado Budimpešte. 23.10 TV dnevnik
TV KOPER
14.00 Odprta meja, informativna oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 17.00 Odprta meja, informativna oddaja v
Jeziku. Videoteleks.
1/.30 Film, Poletne zgodbe,'igrajo: Alberto Sordi. Marcello. Mastroianni. Michele Morgan, režija: Gianni Franciolini. 19.30 TVD stičišče. 20.J0 Najboljše igre našega življenja, tv film iz serije Salut champion. 21.15 ?e«Krkxrak/ Volk na strehi. 21.55 Nočni film, »Prepovedana strast«. 23.25 Zeit im Bild — čas v sliki.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti — 16.30 — Aktualno v torek, 21. avgusta (Iz krajevnih skupnosti), 17.30 — Aktualno v torek, 21. avgusta, 17.30 — Glasbeni utrinki'in utrinčki, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
17.50 Poročila. 17.55 F. Milčinski: Butalci, 2. del lutkovne nadaljevanke (ČB), 18.25 Izročila, glasbena oddaja TV Sarajevo, 18.55 Knjiga, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57’Propagandna oddaja, 20.00 H. Robbins: Park Avenija 79, ameriška nadaljevanka, 21.40 Aktualno: Drago ali poceni?; 22.40 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže: .
17.55 Tv dnevnik, 18.15 Mali svet, otroška oddaja, 1845 Francija skozi šanson, zabavnoglasbena oddaja. Tv • Ljubljana. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Top lista nadrealistov, 20.45 Žrebanje lota, 20.50 Po poteh svobode: Stevan Čolovič. dokumentarna oddaja, 21.35 Poročila, 21.40 Jazz na ekranu, 22.20 Čas knjige (do 22.50)
TVZAGREB
Prvi program
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Mali svet, 18.15 Francija skozi šanson, 19.05 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Teme in dileme, 20.55 Toče za izvor. 22.35 Dnevnik.
TVAVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 15.00 Počitniški spored, 17.00 Poročila, 17.05 Eci. peci, pec. 17.30 Tudi hec mora biti. 17.55 "Spanček žaspanček. 18.00 Risanka, 18.30 Družinski spored, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dokumentarna oddaja, 21.15 Ves ta jazz (film).
Drugi program
17.30
17.05 Kompas, Usmeritev, 18.00 Avstrija v
sliki, 18.30 Vesoljska ladja Enterprise, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dallas, 21.05 Čas v
sliki. 21.45 Klub 2
TV MADŽARSKA
10.00 Ponovitve: Pionirske kronike; Ali Baba in 40 razbojnikov. 16.20 Srečanje v visokih Tatrah. 16.55 Kapetan Tenkes, pon. 17.25 Rally-prvaki, nemška serija. 18.00 Šah mat. 18.25 Pesem 'doni. 18.30 Mestece ob meji:
Lenti. 19.20 Dati se izplača ... 20.00 TV dnevnik. 20.30 Evropejec, 7. del. 20.30 Telešport, mednarodni dogodki. pregled. 23.00 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprla meja, miornia-tivna oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 17.00 Odprta meja, informativna oddaja v slovenskem jeziku, Videoteleks, 17.30 Najboljše igre našega življenja. Tv film iz serije Salut Champion. 18.2.5 Zgodovina aviacije. dokunientarec, 19.00 Risanke. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Obzorja: Kruh skozi stoletja »Brez mlinarja«, dokumentarec. 20.20 Film. Razočaranje. igrajo: Corrado Pani, ■ Riccardo Fellini. Rina Morelli. Režija: Leopoldo Trieste. 21.50 TVD vse danes. 22.00 Beli zid. Tv film, igrajo: Stole Arandjelovski, Marina Nemet. režija: Liupče Bilbilovski. 23.10 Zeit im Bild — čas v sliki.
16.00
Iz domačega
glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 22. avgusta 1984 — gostje — 17.30 — Minute zabavne glasbe, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
18.15 Poročila, 18.20 Ciciban. dober dan: Mah ribiči, 18.40 Mozaik kratkega filma: Aktualni dogodki, ameriški film. Trije duhovniki, kitajski film, 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I, 19.50 Vreme, 19.52 Propagandna oddaja, 19.55 Zurich: Mednarodni atletski miting, 23.00/30 Tv dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 Tv dnevnik, 18.15 Beg. norveška otroška drama. 18.45 Narodna glasba, 19.30Tvdnevnik,20.00Film-ski večer: Za dolar več, ita--lijansko-ameriški film, 22.30 Tv dnevnik (do 22.50)
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
18.00 Poročila. 18.05 TV koledar. 18.15 Beg (film), 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Za dolar več (film), 22.30 Dnevnik
TVAVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Mesto izgubljenih (film). 12.15 Dokumentarna oddaja, 13.05 Poročila, 15.00 Počitniški spored. 17.00 Poročila, 17.05 Lutke, 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček, žaspanček, 18.00 Pisarniške zgodbe, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki, 20.15
Tvoje ustnice, tvoje (film). 21.55 Šport.
oči
Drugi program
17.05 Kompas, 17.30
17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Vesoljska ladja Enterprise, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Neznani Chaplin 21.08 Novo v kinu, 21.15 Čas v sliki. 21.45 Kulturni žumal, 22.30Umetnine
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA ■■■■MIMI
10.00 Ponovitve. 16.50 Kratki film. 17.25 Nega govora. 17.45 Fanfar: pop in klasična glasba. 18.15 Agrarni svet: Vrt-hiša-dvorišče. 18.45 Vas. romunski glasbeni film. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Forufn; debatni spored, tema: zadruge. 22.05 Srečanje v študiu št. IV.
22.50 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja, informativna oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 17.00 Odprla meja, informativna oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 17.30 Film. Razočaranje, igrajo: Corrado Pani. Riccardo Fellini. Rina Morelli. Režija: Leopoldo Trieste. 19.00 Risanke, 19.30 TVDstičišče. 19.50 Spol in živali. 2. del, dokumentarec, 20.20 Knjižica. Tv film iz serije Ryan. 21.10 Klub srčnih bolnikov, dokumentarec. 21.40 TVD vse danes, 21.50 Dario Diviacchi predstavlja. 22.20Zeit im Bil L— čas v sliki
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v četrtek, 23. avgusta (kultura in prosveta, to naša bo ...), 17.30 — S pesmijo po Jugoslaviji, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
18.10 Poročila. 18.15 Tra-pollo HH 30: Planet dveh sonc, 18.45 Želeli ste-poglej-te. poučno-zabavna oddaja. 19.10 Risanka, 19.20 Cikcak, 19.24Tvin radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik 1, 19.55 Vreme, 19,57 Propagandna oddaja, 20.00 Lov za zakladom: Dji-buti, kviz francoske TV, 20.55 Propagandna oddaja, 21.00 R. Castellani: Življenje Verdija, italijanska nadaljevanka. 22.15 TV dnevnik II, 22.25 G. Verdi: Requiem
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 Tv dnevnik, 18.15 Junaški rod, otroška serija TV Skopje. 18.45 Mali veliki svet, dokumentarnozabavna oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Umetniškki večer-»Kugla Glumište«, posnetek gledališke predstave, 22.30 Poročila (do 22.35)
TV ZAGREB
Prvi program
18.00 Poročila. 18.05 TV koledar. 18.15 Junaški rod. 18.45 Mali veliki svet. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Monitor, 21.05 Gene Kell-y vam predstavlja, 22.05 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Tvoje ustnice, tvoje oči (film) 12.10 Risanka, 12.15 Kulb seniorjev, 13.00 Poročila, 15.00 Počitniški spored, 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Levo od pingvinov, 17.55 Spanček Žaspanček, 18.00 TV kuhinja. 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vineta (TV drama), 21.45 Magazin Alpe-Jadran
Drugi program
17.35 Kompas. 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Vesoljska ladja Enterprise. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Udo in Franz, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Slehernik za slehernika
10.00 Ponovitve. 16.50 Ptičja bolnišnica, kratki film. 17.20 Kultiviranje govora. 17.40 Kapetan Tenkes, pon. 8. dela madžarske nadaljevanke. 18.10 Ob prazniku SR Romunije. 19.00 Kratki film. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Lunina baza Alfa, sen fi serija. 21.25 Panorama, svetovnopolilični magazin. 22.25 Narodne za zbore.
22.35 TV dnevnik.
TVKOPER

1’4.00 Odprta meja informativna oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 17.00 Odprta meja, informativna oddaja v. slovenskem jeziku. Videoteleks. 17.30 Srečanje pri »Valentinu« s slovensko rock. glasbo. 1. del.
18.00 Knjižic;l Ryan, 18.5ORB stičišče, 19.5’07 del. dokument;
Tv fdrh iz serije inke. 1930 TVD trki prihajajo, 2. rec. 21 10 Okoli dokumentarec, danes 21.40 Be -
Jdogaso, is v sliki.
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
STRAN 21
tedenski
koledar
PETEK, 17. avgust — Radivoj
SOBOTA, 18. avgust — Helena
NEDELJA, 19. avgust — Marijan
PONEDELJEK, 20. avgust —
Bernard
TOREK, 21. avgust — Timotej
SREDA, 22. avgust — Marija
ČETRTEK, 23. avgust — Rozalija
kino
„PARK” MURSKA SOBOTA
17.	avgusta ob 18. uri ameriški film: LJUDJE MAČKE in ob 20. uri zahodnonemški film: MONIKA, LJUBEZEN PRI ŠESTNAJSTIH. Ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
19.	avgusta ob 16. in 18. uri ameriški film: LJUDJE MAČKE in ob 20. uri zahodnonemški film: MONIKA, LJUBEZEN PRI ŠESTNAJSTIH. Ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
20.	in 21. avgusta ob 18. in 20. uri angleški film: NAJVEČJI BANČNI ROP.
22.	in 23. avgusta ob 18. in 20. uri ameriški film: HIŠA GROZE.
GORNJA RADGONA
17.	avgusta ob 19. uri ameriški film: ZGODBA O JACQUELINI KENNEDY in ob 21. uri nemški film: SALON ZA MASAŽO; ogled filma otrokom ni dovoljen.
18.	avgusta ob 20. uri italijanski film: STEVARDESA IN GANGSTERJI.
19.	avgusta ob 18. uri ameriški film: ZGODBA O JACQUELINI KENNEDY in ob 20. uri nemški film: SALON ZA MASAŽO; ogled filma otrokom ni dovoljen.
22. avgusta ob 20. uri francoski film: OBRAČUN PRI TRGOVSKI HIŠI.
ČRENŠOVCI
17. in 19. avgusta kanadski film: NOČI STRIPTIZA. .Ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
LJUTOMER
18. avgusta ob 20. uri ter 19. avgusta ob 18. in 20. uri ameriški film: VZTRAJNO ZAPELJEVANJE.
22. in 23. avgusta ob 20. uri ameriški film: EDINI MOŠKI NA SVETU.
prodam
ŽAGAN LES ZA OSTREŠJE (11 x. 11) prodam. Darinka Zamuda, Ga-lušak 6, p. Videm ob Ščavnici.
GR-196
CITROEN GX BERLINA, karam-boliran, in spaček (po delih) prodam. Janžev vrh 49, p. Radenci.
GR-200
VINOGRAD (50 arov, 2000 trsov laškega rizlinga), 4. letnik, prodam. Naslov v upravi lista. GR-202
ZASTAVO 126 P PRODAM. Marjan Branšbcrger, Puconci 98 c. M-3776
RIPSOVO SEME PRODAM. Jože Farkaš, Rakičan, Zvezna 15. M-3778
KOMPLETNO KOLO ZA REKORD (175 x 14) in koruzo na storžih prodam. Informacije: telefon 76-113. M-3780 KOMPLETNO POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3780 a
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, nedaleč od M. Sobote, ob asfaltni cesti, 50 m od avtobusne postaje (vodovod, kopalnica, 2 garaži), prodam. Naslov v upravi lista. M-3781
KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Sobočan, Lipa 48. M-3582 KRAVO PO IZBIRI PRODAM. Lipovci 103. M-3783
CISTERNO CREINA, 2700 1, obračalnik za BCS, kosilnico Austin maxi, AŽ panje, rabljene, in črno-beli televizor prodam. Ci-gut, Satahovci 31. M-3784 KOSILNICO BCS s sedežem prodam. Šiplič, Vaneča 56. M-3785 ŽITNI KOMBAJN, primeren za hribovit teren (širina kose 2 m), prodam. Naslov v upravi lista. M-3785
LEVI ŠTEDILNIK na trda goriva, malo rabljen, starejši šivalni stroj Singer, lestenec s tremi balončki, štiri malo rabljene TV antene, različne preproge in kavč, dobro ohranjeno, prodam. Ogled po 15. uri: M. Sobota, Tomšičeva 12. M-3789
GOLF, letnik 1979, diesel, prodam. Naslov v upravi lista. M-3790 PSA ŠARPLANINCA, starega eno leto, ugodno prodam. Jože Tivadar, Lipovci 71, p. Beltinci. M-3791
SKEDENJ (8 x 13 m) prodam. Se-beborci 2. M-3792
GUMI VOZ 16 čolni prodam, Po-domci 20.
TRAKTOR URSUS C 335 s kabino in eno leto rabljenimi gumami prodam zaradi nakupa večjega traktorja. Filovci 62. M-3793 BARVNI TELEVIZOR PRODAM. Hozjan, Črenšovci 81. M-3794
HLADILNIK Z ELEMENTOM PRODAM. Murska Sobota, Štefana Kovača 19, pritličje 3. M-3795 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Turnišče, Prvomajska 13. M-3797
NOVEJŠO HIŠO Z VRTOM, centralno ogrevanje, prodam. Naslov v upravi lista ali telefon 76-041. M-3798
JADRALNO DESKO, novo, prodam. Jarc, M. Sobota, Razlagova 24. M-3799
OPEL KADET, letnik 1972, v voznem stanju, registriran, prodam. Telefon, v popoldanskem času, 78-010. M-38OO
PEVSKO OZVOČENJE, 100 W, in LESLI ORGLE, 100 W, poceni prodam. Kovač, Bakovci, Partizanska 58, telefon 76-036. M-3805
TRAKTOR FERGUSON nov, s kabino, prodam. Farkaš, Martin na Muri 3806 DIANO, v zelo dobrem
I 560, Martin 73. M-
stanju,
letnik 1976, prodam. Vili Cipot, Križevci 6 v Prekmurju. M-3807
. MLADO KRAVO s teletom, do-
Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, ekonomska enota Mačkovci, je začela prodajati
breskve v Mačkovcih.
Prodajajo jih vsak dan od 8. do 18. ure. Kupci si breskve nabirajo sami. Cena je ugodna.
STAREJŠE POHIŠTVO ZA SPALNICO iz hrastovega lesa z jogiji prodam za 30.000 din. Ogled možen vsak dan v Puconcih št. 4, telefon 72-505. M-3816
PEČ NA OLJE EMO PRODAM. Puconci št. 4, telefon 72-505. M-3816a
POHIŠTVO ZA SPALNICO, novo, prodam. Anton Špilak, Mala Polana 4, p. Velika Polana. Ogled vsak dan. M-3817
LEPEGA MALEGA SREBRNEGA KODRA PRODAM. Cven 4. M-3818
KRAVO, BREJO sedem mesecev, staro pet let, prodam. Miholič, Že-navlje 37. M-3819
TELEVIZOR, črno-beli, brezhiben, prodam za 6.000 din. Ogled možen od 16. do 18. ure. Mlinarič, M. Sobota, St. Rozmana 6, ali po telefonu 21-651. M-3820 CISTERNO ZA GNOJNICO, 2700 1, prodam. Gančani 6. M-3821
POHIŠTVO ZA SPALNICO, sta-.rejše, prodam. Ogled v popoldanskem času: M. Sobota, Okt. revolucije 46. M-3824
HLADILNIK IN PEČ KUP-PERSBUSCH UGODNO PRODAM. Informacije: Kidričeva ulica 35. M-3825
LADA 1200, letnik 1977, karam-bolirana naprodaj. Informacije po telefonu (069) 24-565 ali 22-240. M-3826
KRAVO, brejo pet mesecev, staro sedem let, in moped na 4 prestave, enosedežni, prodam. Gomboc, Pečarovci 42. M-3827
ŠKODO 1000 PRODAM za 35.000 din. CANKOVA 19..M-3829 ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Informacije po telefonu v pop. času: 24-189. M-3830 KRAVO, brejo devet mesecev, in Renault 4, letnik 1979, prodam.
Vadarci 90, p. Bodonci. M-3832 GRADBENO PARCELO NA ‘HOTIZI, primerno za gostinski lokal, prodam. Dolnji Lakoš, 23, p. Lendava. M-3834
MOTORNO ŽAGO STIHL 070 prodam. Kobilje 43, p. Dobrovnik. M-3835
OBVESTILO
Vsi zainteresirani z območja občine Ljutomer lahko prodajo živalske kože odkupo-valcu Jožetu Bohnecu, Cven 61 b.
ZASTAVO 750,' letnik 1974, obnovljeno, registrirano do junija 1985, prodam. Mizarstvo, Hrastje-Mota 50. GR-204
POČITNIŠKO HIŠICO, vinograd in sadovnjak na. Železni gori pri Štrigpvi (150 m od glavne ceste), prodam. Informacije: Mirko Levačič, telefon 042 811-549. In-449 BOSCH TLAČILKO ZA MAN 520 PRODAM. Mirko Štuhec, Bu-čečovci 33, p. Križevci pri Ljutomeru. In-443
SKORAJ DOGRAJENO HIŠO, centralno ogrevano, v Stročji vasi pri Ljutomeru, prodam. Možna tudi zamenjava hiše s 3- ali 4-sob-nim stanovanjem. Plačilo razlike po dogovoru. Informacije pri Zupanec, Radomerščak 12. Ponudbe pod Ljubljana—Celje—Maribor. In-440
FIAT KOMBI (ZAPRT), letnik 1976, zamenjan motor s 4.500 km, registriran do avgusta 1985, prodam. Ignac Kolosevski, Jamna 14, p. Videm ob Ščavnici. M-3625
bro mlekarico, prodam. Šafarsko 29. M-3808
TRAKTOR IMP 533 s koso ali brez nje, registriran do aprila 1985, prodam. Jurij 36. M-3809 TRAKTOR STEYR 180 PRODAM. Ogled v soboto od 16. do. 18. ure. Veržej 90. M-3810 ŽAGAN LES ZA OSTREŠJE (6 x 15 m) in molzni stroj VITREX, nov, prodam. Naslov v upravi lista. M-38I1
GOLF, letnik 1981, prodam. Informacije po telefonu 23-542. M-3698
KOŠARE IZ ŠIBJA PRODAM.
Vaneča 87. M-3712
PLEMENSKE SVINJKE, nemške pasme, stare šest mesecev, prodam. Koroša, Veržej 157. M-3813 AVTOMOBIL PEUGEOT 304, letnik 1975, odlično ohranjen, ugodno prodam. Vprašati pri Alfonzu Kiphutu, Bučečovci 37, p. Križevci pri Ljutomeru ali v dopoldanskem času po telefonu (069) 21-463. M-31814
GORENJE OPAL COLOR Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM, star dve leti, brezhiben, prodam. Uršič, telefon dopoldne: 21-770 (004). M-3836
KROŽNO BRANO PRODAM. Novak, Mali Bakovci 36. M-3837 LADO SL, letnik 1976, prodam. Naslov v upravi lista. M-3838 SIMCO 1307 GLS, letnik 1978, prodam. Nemec, Hrastje-Mota 6, p. Radenci. M-3841
OPEL REKORD PRODAM. Murski Črnci 31/a. M-3842
CITROEN GS 1200, letnik 1976, registriran do avgusta 1985, z novimi-gumami, prodam. M. Kuzmiča 7, telefon 22-507. M-3843
HIŠO V GORNJIH SLAVEČIH št. 8 prodam ali dam v najem z oskrbo osamljene starejše ženske.
M-3844
MAJHNO MIZO ZA DNEVNO SOBO, dva umivalnika, električni štedilnik s tremi ploščami, moško kolo, radio-gramofon in kuhinjski bojler, 5 1, prodam. Štefan Kovača 19, stanovanje 4 — pritličje. M-3845
AVTO RENAULT-4, prikolico in
SEDEŽNO GARNITURO ZA DNEVNO SOBO, novo, po ugodni ceni prodam. Herman Hull, Grad 140. M-3848
MALE PUJSKE PRODAM. Janez Hoheger, Murski Črnci 54. M-3849
BREJE SVINJE in merjasce prodam. Naslov v upravi lista. M-3850
MLADO KRAVO, staro dve leti, prodam. Hotiza 12. M-3851
KOMBI Kodel BOhm, brez motorja, ostalo brezhibno — po delih ali kompletno (za 100.000 din) — in motor za traktor Varšalovski 25, generalno obnovljen, prodam. Alojz Škrlec, Ivanjševci 15. M-3852
STROJ ZA VERIŽNO ŠIVANJE PLETENIN („KETLARICA”t ULTRAVISION, prodam. Telefon 70-050. M-3853
KABEL PP 00 (4 x 4) približno 60 m, prodam. Vprašati v naročniškem oddelku ali po telefonu 22-136. M-JOG
SOD (500 I) prodam. Jože .Ver-banjšček, Banovci 34, p. Veržej. M-3505
CREINA, 2200 1, naprodaj. Jože Kosec, Mali Brebrovnik 58, p. Ivanjkovci. In-452
OVČARKO, staro dva meseca, dobrih staršev, prodam. Jože Ozmec, Ilovci 6, p. Ljutomer. In-454 ŽELEZO U-PROFIL, NUP 100, dolžina 5,3 m, 2 kosa, prodam. Telefon (069) 81-177. In-464
PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO IN MOTORNO ŽAGO PRODAM. Milan Božič, Šalinci 32a, p. Križevci pri Ljutomeru. In-463 ŠKODO 1000 MB, tudi po delih, prodam. Cezanjevci 62, p. Ljutomer. In-457	,
VW 1200, letnik 1974, ugodno prodam. Omišak, Krapje 16. In-458
NSU 1000, letnik 1972, prodam. Cena po dogovoru. Potočnik, Radomerje la, p. Ljutomer. In-459
CISTERNO CREINA, 2700 1, 12-colni plug in tridelne brane prodam. Babič, Krapje 14, p. Veržej. M-462
ORGLE VOX SUPER KONTI-NENTAL, dvoredne, prodam.
Janko Pučko, Mota 37, p. Ljutomer. In-461
DELE MOTORJA ZA TRAKTOR STEYR, ročno kosilnico in dve gumi {10 x 28) prodam. Pristava 8, p. Ljutomer. In-460
MOPED SLC-15, letnik 1979, prodam. Reiter, Zagajski vrh 2, Gornja Radgona. GR-207
KRAVO, sedem mesecev brejo s četrtim teletom, kontrola A. nro-dam. Dankovci 20, p. Mačkovci. M-3854
KRAVO, staro šest let, devet mesecev brejo, prodam. Odranci 25. M-3857
ZASTAVO 101 C, letnik 1980, * prodam. Tetičkovič, Gornja Radgona, blok III, telefon 21-511, interna 13, od 8. do 16. ure. M-3878 ZASTAVO 101 PRODAM. Krajna 20. M-3879
FORD ESCORD 1300 XL, letnik 1974, prodam. Beznovci 21, p. Bodonci. M-3880
OSEBNI AVTO WARTBURG, prevoženih 8600 km, letnik 1982,
VINOGRAD NA VANEČI, star tri leta, z nedograjeno vinsko kletjo, prodam. Informacije po telefonu 062 23-281, interna 393, od 8. do 11. ure. M-OP
GOLF, letnik 1978, prodam. Cena 330.000,00. Lipovci 1, p. Beltinci, telefon 71-047. M-3868
ZASTAVO 750, registrirano do maja 1985, prodam. Krog, Murska 115. M-3869
ZASTAVO 750 PRODAM. Mlinarič, Veržej 221. M-3870
ŠKODO PRODAM. Glavač, M. Sobota, Okt. revolucije 3, telefon 21-849. M-3871
TRAKTOR FERGUSON, 55 KS, s prikolico, letnik 1973, prodam. Jože Vori, Mala Polana 114. M-3872 MENJALNIK ZA FIAT 750, gume 145 x 12 cm in gume 135-15 prodam. Stanjevci 50, p. G. Petrovci. M-3873
MALE PUJSKE IN SALONITNE PLOŠČE, bele, prodam. Krog, Plečnikova 3. M-3876
ŽREBICO, staro dve leti, prodam. Čepinci 3. M-3883
STAREJŠO KRAVO, brejo osem mesecev, kontrola A, prodam. Noršinci 52, p. Martjanci. M-3884 LADO 1200 CARAVAN PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3885
OPEL ASCONA NAPRODAJ. Krajna 22 a. M-3886
MANJŠE POSESTVO S HIŠO in ostalim poslopjem, med Ormožem in Ljutomerom, v Cerovcu št. 18, primerno za kmetovanje, prodam. Ogled možen od 24. do 31. avgusta 1984. M-3887
REKORD 1900, letnik 1975, prodam. M. Petrovci 5. M-3890 KOSILNICO BCS 127, prodam. Vaneča 71, Puconci. M-3891 ZASTAVO 750, letnik 1982, ugodno prodam. Ižakovci 111. M-3892
TELICO, visoko brejo, in'kravo s teletom ali brez njega, obe kontrola A, prodam. Krog, Murska 40. M-3895
ENDURO ČZ 250, v nevoznem stanju ali po delih, kupim. Jože Horvat, Černelavci 26. M-3856
TRM.' ! OR od 25 do 39 KM kupim. Turnišče, Štefana Kovača 158. M-3864
GRADBENO PARCELO V BA-KOVCIH, do 10 arov, kupim. Ponudbe na upravo lista. M-3865 SLAMO (ovseno ali rženo) kupim. GyOrfi, M. Sobota — nasproti avtobusne postaje. M-3874
sobe
OPREMLJENO SOBO ODDAM DVEMA DIJAKOMA. M. Sobota, Trstenjakova 38. M-3788
OPREMLJENO, CENTRALNO OGREVANO SOBO s souporabo kopalnice oddam dekletu. Ponudbe na upravo lista. M-3822
zaposlitve
kupim
KOMPLETEN VIJAK ZA STISKALNICO GROZDJA KUPIM. Alojz, Vinkovič, Bratonci 143, p. Beltinci. M-3877
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ IN VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI KUPIM. Lainšček, Adrijanci 84, p. G. Petrovci. M-3801
KOMBAJN ZMAJ 780 SPECIAL ali 780 RPM kupim. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Anton Kokol, Botkovci 31, p. Juršinci. In-441
20 AROV ZEMLJE, lega za vinograd ali manjši vinograd v okolici Ljutomera, kupim. Kosi, Ljutomer, Kidričeva 58. In-453
KV ALI PK NATAKARICO sprejme v redno delovno razmerje GOSTIŠČE KAMIN — MORAVSKE TOPLICE. OD 22.000. stanovanje in hrana v hiši. M-3777
KV AVTOMEHANIKA z odsluženim, vojaškim rokom zaposlim. Aleksander Hašaj, Murska Sobota, Čopova 26. M-3787
UPOKOJENKI nudim hrano in stanovanje za občasno pomoč pri gospodinjstvu. Tel. (062) 816473 POŠTENO UPOKOJENKO ali dekle za pomoč v gospodinjstvu starejše ženske iščemo. Živim v lastni hiši z vrtom in nudim stanovanje. Naslov v upravi lista. GR-206 DELAVKO(-ca) za cvčtličarstvo sprejmem. Vrtnarija GyOrfi, Murska Sobota. M-3875
OBRTNIKOM VODIM KNJIGOVODSTVO. Telefon 23-408.
M-3734
SREDNJE VELIKO KMETIJO, ZARADI STAROSTI IN BOLEZNI LASTNIKA, dam v najem. Štefan Novak, Selo 130. Zemlja je v glavnem okrog hiše. M-3796 MATEMATIKO za osnovno in srednjo šolo inštruiram. Informacije: telefon 24-533. M-3828 IZGUBLJENO!
V PETEK, 3. avgusta, okrog 12. ure sem na relaciji Pečarovci—Puconci—Vidonci s traktorja izgubil težila (5 kosov). Poštenega najditelja prosim, da jih proti nagradi vrne. Franc Serec, Pečarovci 111. M-3833
OTROKA SPREJMEM V VARSTVO V LJUTOMERU. Naslov v upravi lista. In-437
DOBRODELNA USTANOVA NUJNO VZAME HIŠO V NAJEM. Naslov v upravi lista. M-3858
VESTNIK
ugodno prodam. 14. uri. Naslov v 3881
KABEL PP-R, 3
Informacije po upravi lista. M-
x 2,5, prodam.
motor za R-4 Murska Sobota, M-3846
BOJLER, 50 1,
prodam. Kovač, Tišinska ulica 29.
prodam. Telefon
po 19. uri: 24-019. M-3847
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 19/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika}, Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Stefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gontčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/i — Telefoni: novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317— Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 700,00 din, polletna 350,00 din. letna naročnina za inozemstvo 1.500,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 900,00 din. Takoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 5O1OO5620-OOO112-2573O-3O-4-01176. Cena posamezne številke 20,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Sai ni rečeno, da te ni.
Čeprav besede dah nam peša in solze brišejd‘oči, med nami si.
Robič
V SPOMIN
10. avgusta sta minili dve žalostni leti, odkar naju je v 25. letu starosti zapustil edini sin
Naslov v upravi lista. M-3882 PARCELO, 27 arov, na lepi sončni legi v Bodoncih, primerno za poč. hišico in vinograd, prodam. Naslov v upravi lista. M-3859 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 48. M-3860
V ZALOGI IMAM BELE NOVOZELANDCE IN KALIFORNIJCE. Aleksander Šarkanj, Čeme-lavci 52d, telefon 23-063. M-3861 BREJO SVINJO PRODAM. Tr-
. nje 158. M-3862
RENAULT 4 PRODAM. Alojz Gider, Petanjci 68. M-3863
MLADO KRAVO S TELETOM PRODAM. Turnišče, Štefana Kovača 158. M-3864
OSEBNI AVTO LADO 1600, v odličnem voznem stanju, prodam.
Murska
Sobora, Naselje B.
Kraigherja 20, telefon 22-796 v popoldanskem-času. M-3866
PUJSKE PRODAM. Pondelek, Gornji Petrovci 44. M-3862
JERMEN1CO ZA TRAKTOR FERGUSON prodam. Pince 43, p. Lendava. M-Le 300 ,
PODJETJA — ZASEBNIKI!
V strogem centru Lendave, Partizanska ulica 80, ugodno prodam lokal s stanovanjskimi prostori in polovico dvorišča. Ogled od 10. ure v četrtek, od 12. ure v nedeljo. Lastnik Emil Lebl. M-OP
Marjan Svetec študent medicine iz Moravskih Toplic
Tvoj korak je obstal, glas onemel, v našem domu je praznina, v najinih srcih pa bolečina, ki ne bo nikdar minila.
Žalujoča mama in oče
Odšel si sam na pot neznano, zapustil dom, družino, žalostno in samo. ..
V SPOMIN
13. avgusta sta minili žalostni leti, odkar smo se ločili od
Kolomana Bagarija
iz Dankovec
Bolečina se da skriti, pa tudi solzo je moč zatajiti, le tebe ljubi mož in očka nihče ne more nam vrniti.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, ga krasite s cvetjem in na njem prižigate sveče.
VSI TVOJI
STRAN 22
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
Male oglase in zahvale za naslednji četrtek, oddajte do sobote.
Prezgodaj čas pričel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe dragi mož in oče ni, da bi skupaj če bili.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je nepričakovano in brez slovesa, v komaj 51. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče. brat in dedek
Franc Marič
iz Rogašovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, darovali vence in cvetje ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družinam Marič, Rajser in Holsedl.
Zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem, predstavnikom KS, LD, GD in Društva upokojencev iz Rogašovec, OGZ M. Sobota, Veletrgovine Potrošnik TO Izbira in LIV Rogašovci za darovane vence, govornikoma tov. Mariču in Holsedlu za poslovilne besede ob odprtem grobu vsem lovcem, gasilcem, godbi na pihala, lovskemu oktetu, rogistom ter vsem..ki ste ga imeli radi in ga spoštovali.
Rogašovci, 3. avgusta 1984
Žalujoči: žena Terezija, sinova Peter in Drago z družino, vnuk Andrej in sestri z družinama
ZAHVALA
Po daljši bolezni nas je v 81. letu starosti za vedno zapustila draga tašča, babica in prababica
Ana Osadčeva
it M. Sobote
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala govornikoma ZB in KS za izkazano čast ter osebju Doma oskrbovancev v Rakičanu.
Vsem še enkrat — hvala!
Žalujoči: snaha Ida in vnuk Srečko z družino
Še vedel nisi, kaj je svet, pa vendar moral si umret. Odčel v dežele si peznane. tvojim dragim ostale so boleče rane.
V SPOMIN
7. septembra bo minilo eno leto, polno žalosti, odkar smo v tiho gomilo položili ljubega sina, brata in vnuka
Gorazda Vuka
iz Gomilic
Po težki bolezni nas je v 68. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Tvoje življenje je za vedno ugasnilo, ostala sta praznina in spoznanje, da te ne bo nikoli več med nami, toda spomin na tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni.
Vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov prerani grob, iskrena hvala!
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Janez Vučkič
iz Rakičana
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, dragega pokojnika pa v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje.
Posebna hvala osebju ušesnega oddelka soboške bolnišnice in dr. Farkaševi. Iskrena hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem, predstavniku LD M. Sobota in predstavniku KS za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Irma, sinova Janez in Feri ter hčerka Irmica z družinami
Prezgodaj čas pričel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe dragi sinko in brat ni. da bi skupaj če bili.
ZAHVALA
1. avgusta nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj, komaj v 30. letu starosti, za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric
Franc Novak
iz Gorice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, znancem, sosedom, gasilcem in mladini, ki ste mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti do poslednjega doma.
Najlepša zahvala vsem govornikom, predstavnikom KS, gasilcem, kolektivu Konstruktor TOZD Pomurje, g. duhovniku za pogrebni obred in vsem pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: oče, mama, brata Karel in Jože z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nas je v 50. letu starosti, nepričakovano in tragično, za vedno zapustil nenadomestljivi dragi mož, oče, stari oče, brat in zet
Osman Herca
iz Fokovec
Ob tej veliki izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.-
Iskrena hvala Gezu Koložvariju, ki mu je prvi priskočil na pomoč, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem, gasilskemu društvu, čebelarskemu društvu in predstavnici KS.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Fokovci, 3 »avgusta 1984
Žalujoči: žena Gizela, sinova Milan in Emil z ženo Marjano, vnukinji Anita in Nataša, brat, tast, tašča in ostalo sorodstvo
Ve jokajte ob’mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem. čopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
zahvala
21. julija 1984je po težki in dolgotrajni bolezni v49. letu starosti mnogo prezgodaj zatisnil svoje trudne oči naš dragi mož.
oče. sin. brat in sorodnik
Ignac Žužek
iz Ižakovec
Ob boleči izguoi se iskreno zahvaljujemo vsem	sosedotm	ki so
g. .»»L t;s„ njegove
vsem, ki so kakorkoli pomagali, darovali vence,	soja]je	J ° 1 zaanJ> poti,
„ ,	, ,	,	u^^Enčnega oddelka v Rakičanu, medicinskemu
Posebna zahvala medicinskemu osebju pll^ | torakalnega oddelka v LjublJan?ln pljučnega oddelka na Golniku, medicinskemu jdomu	j m m zdrav-
, ,	, stvenemu osebju pevcem za odpete žalostinke, predstavniku K v -
Prisrčna zahvala g. kaplanu za pof^ni obred. P PotrošnPika M Sobola ter kolektivoma OZD poslovilne besede ter govorniku in delovnemu ko^	Sobota.
Vsem^nkrat-prisrčna zahvala!.
, . v. ,	.	, , , ■zjpnka, sin Miran, mama, sestre, brat m ostalo sorodstvo
Globoko žalujoči: žena Katarina, hčerka Zdena ______________
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Jožef Koren gostilničar v pokoju iz Renkovec
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ter vsem ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Štefanu Ferčaku za poslovilne besede.
Zahvala tudi* kolektivom Gozdno gospodarstvo M. Sobota, Certus M. Sobota in Združenju obrtnikov Lendava za izrečena sožalja in darovane vence.
Od dragega pokojnika smo se poslovili 6. avgusta 1984 v Renkovčih.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Tiho in mirno, kot je živela, je Zahrbtna bolezen v 66. letu starosti pretrgala nit življenja dragi ženi in sestri
Mariji Poz vek
roj. Feitl iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, bivšim sosedom iz Sodišnec in sedanjim iz bloka šoping ter vsem znancem in prijateljem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in šopke cvetja.
Prisrčna zahvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka, posebno dr. Perkiči in dr. Mrkšiču ter ostalemu strežnemu osebju, patronažnim sestram in zdravnikom zdravstvenega doma za lajšanje bolečin, g. župniku za ganljivi pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. godbi na pihala in Cestnemu podjetju M. Sobota.
Posebna zahvala dr. Boharju in njegovi družini za nesebično pomoč v času njene težke bolezni.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
M. Sobota. 7. julija 1984
Žalujoči: mož Ivan, brat Ivan z družino iz Zagreba, sestra Kristina iz Francije, sestri Gizela in Etelka z družinama iz M. Sobote in ostalo sorodstvo
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
STRAN 23
v besedi in sliki
IZ GASILSKIH DRUŠTEV
KOBILJE: DVE SLOVESNOSTI
Gailsko društvo Kobilje so ustanovili 1889. leta in je po času delovanja drugo v lendavski občini. Medtem ko so v zadnjih nekaj letih uspeli sezidati gasilski dom — potrebno je urediti še področje — so si dlje časa prizadevali za sodobno gasilsko vozilo. V nedeljo, ko so praznovali 95-letnico društva, se jim je tudi ta želja in potreba uresničila. Avto TAM 75 T5 je stal 1 milijon 180 tisoč dinarjev; največ sredstev je prispevala občinska skupnost za varstvo pred požarom, zavarovalnica in nekatera podjetja, ostalo pa so zbrali (večkot tretjino) občani sami. Veliko denarja so jim navrgle tudi zabave. Posebej naj še poudarimo, da so se izkazali tudi »botri«.
V Kobilju je bilo v nedeljo nadvse slovesno. Zvrstilo se je nekaj govornikov, podelili so priznanja, učenci in mladinci so pripravili kulturni program, defiliralo je več gasilskih društev, seveda pa je bila tudi gasilska veselica.	§ s.
Nov gasilski avtomobil so v Kobilju »krstili« z radgonsko penino. Foto: Š.
GABERJE: TROJNO SLAVJE
Lepo nedeljsko popoldne je zvabilo veliko Gaberčanov in okoličanov k vaško-gasilskemu domu. V nedeljo je namreč napočil težko pričakovan dan — otvoritev. Gre za resnično lep in prostran objekt, v katerega so vložili mnogo prostovoljnega dela; računajo, da je vreden kar 5,5 milijona dinarjev. Tako so rešili problem prostorov za sestanke družbenopolitičnih organizacij,
Prizor z nedeljskega slavja v Gaberju. Foto: E. P.
POSODOBITEV GD BRANOSLAVCI IN BUČKOVCI
V nedeljo sta za novo motorno brizgalno in nov gasilski avtomobil postali bogatejši dve gasilski društvi. V Branoslavcih so na slavnosti gasilci gasilskega društva Branoslavci prevzeli nov gasilski avtomobil. Slavnostni govornik Alojz Kaučič je v svojem govoru poudaril, daje to pomembna pridobitev za te krajane, kljub temu pa opozoril, daje osnova delovanja GD še vedno v preventivi. Ozrl seje tudi na minuli 10. kongres gasilcev in opozoril na naloge, ki čakajo gasilce v prihodnje.
Bogajtejši za novo motorno brizgalno pa so tudi gasilci iz Bučkovec. To motorno brizgalno so prevzeli tudi v nedeljo na krajši slovesnosti.
S temi slovesnostmi in prevzemi se je izboljšala opremljenost gasilskih društev v občini Ljutomer, kar daje možnosti za še boljšo delovanje teh gasilskih društev.	n ,
VEŠČICA: ŠE ENA PRIDOBITEV
V Veščici pri Murski Soboti so v nedeljo na prijetni slovesnosti prevzeli novo gasilsko vozilo. Zanj so na različne načine zbrali milijon dinarjev. Zdaj je oprema precej popolna, zato bodo v prihodnje še več pozornosti posvetili kadrovskim vprašanjem in pritegovanju mladih v gasilske vrste.
TEŠANOVCI: PREVZELI SO VOZILO
Za izpopolnitev opreme zavzeto skrbi tudi gasilsko društvo Teša-novci, ki ima v svojih vrstah precej izurjenih gasilcev. Od nedelje so bogatejši še za eno pridobitev — prevzeli so gasilsko vozilo, kije, skupaj s preureditvijo, stalo 900 tisoč dinarjev. Ob tej priložnosti je mladi rod pripravil kratek, vendar zanimiv kulturni program.	—js—
Upokojenci v Kumrovcu
Odbor društva upokojencev Beltinci je nedavno za svoje člane organiziral enodnevni izlet v Kumrovec in Rogaško Slatino, V Kumrovcu so si z velikim zanimanjem, še posebej tisti, ki so bili tam prvič, ogledali spominski park in rojstno hišo tovariša Tita. Zavrteli pa so jim tudi 20-minutni film o potovanjih miru tov. Tita širom sveta. V Rogaški Slatini jim je vodstvo organiziralo ogled vseh važnejših objektov zdravilišča. Seznanili so jih z zgodovino zdravilišča in načinom zdravljenja v Rogaški Slatini.
A. H.
delegacij, društev. Na svoj račun so prišli tudi nogometaši, ki so si v domu uredili slačilnice in sanitarne prostore.
V nedeljo pa so v Gaberju hkrati z novo delovno zmago praznovali 1. krajevni, praznik (poslej ga bodo vsako leto), gasilci pa so proslavili 50-letnico delovanja. Poleg govornikov so se na slovesnosti predstavili tudi šolarji in mladinci ter folklorna skupina iz Lakoša.
Š. S.
Kmečke žene so aktivne
Na pobudo kmečkih žena je pred leti ustanovljena sekcija kmečkih žena in deklet v KZ Ljutomer-Križevci z aktivnostjo opravičila pobudo o organiziranosti žena na vasi.
Aktivnost žena se kaže v manifestacijah ob praznovanju 8. marca, prodaji prleških specialitet na sejemskem prostoru mednarodnega Kine tijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, nastopih na Kmečkem dnevu v Ljutomeru in podobnih prireditvah. Kmečke žene KZ Ljutomer-Križevci se aktivno udeležujejo tudi izobraževalnih tečajev v zimskih mesecih. Doslej pa so organizirale tudi vrsto strokovnih ekskurzij in izletov. Ogledale so si v kmečki turizem usmerjene kmetije v Savinjski dolini, Mozirski gaj, Hišo cvetja v Beogradu, kmetijski sejem v Novem Sadu, šle so po poteh Avnoja, potovale na otok Krk, Brione, Pulj, Koper, ogledale so si Postojnsko jamo in druge znamenitosti naše domovine.
Po besedah Jelice Jelen si žene s prodajo gospodinjskih specialitet na raznih prireditvah v veliki meri same zagotavljajo sredstva za ekskurzije in izlete, pomoči pa so deležne tudi od kmetijske zadruge. Mentorstvo in druga administrativna dela v aktivu vodi Slavica Kolbl. Za strokovno izobraževanje žena skrbi Živi-norejsko-veterinarski zavod iz Murske Sobote, pri delu pa aktivu strokovno svetujejo pospeševalci KZ Ljutomer-Križevci.
Boris Hegeduš
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Prometne nesreče, pretep . . .
TURNIŠČE— 10. avgusta ob 22.50 uri se je Ljubomir Vaupotič iz Črenšovec peljal z osebnim avtom iz Turnišča proti domu. Dohitel je 44-letnega Štefana Horvata iz Gomilic 6a, ki je šel peš in potiskal kolo. Zaradi vinjenosti (alkoskop je ob poznejšem preizkusu pozelenel v celoti) in neprimerne hitrosti je zadel pešca, kije udaril ob vetrobransko steklo in po nekaj metrih vožnje padel na tla. Horvata so prepeljali v bolnico, kjer je čez eno uro umrl.
STRUKOVCI — Drago Pav-linjek iz Strukovec je s traktorjem vlekel prikolico, na kateri je bilo balirano seno, na njem paje sedela 46-letna Gizela Pavlinjek iz Strukovec 23. Nenadoma pa so bale padle s prikolice, z njimi pa tudi Gizela. Zaradi telesnih poškodb je na kraju samem umrla.
DOBROVNIK — 6. avgusta ob 12.30 se je Peter Vegi iz Kobilja peljal z osebnim avtom proti Dobrovniku. Tu mu je z desne poljske poti izsilila prednost kolesarka Dragica Feren-ček iz Kobilja, ki jo je zadel. Padla je na pokrov motoija, nato pa na levo stran vozišča in se hudo poškodovala.
STOGOVCI - 12-letna B. P. iz Drobtinec seje izpred trgovine v Stogovcih s kolesom vključevala v promet. Zapeljala je na cesto, ko seje iz radgonske smeri pripeljala z osebnim avtom Helena Flegar iz Sotine. Tako mlada kolesarka kot avtomobi-listka sta poskušali preprečiti trčenje, vendar se je nesreča kljub temu zgodila: avto je zadel kolesarko in jo poškodoval.
MURSKA SOBOTA — 10. avgusta ob 18.10 uri seje Alojz Gider iz Rogašovec peljal po Tomšičevi ulici v Murski Soboti, pri čemer pa ni upošteval znaka prihajaš na prednostno cesto, in zapeljal v križišče. To paje bilo usodno, saj je po prednostni Trstenjakovi ulici prav tedaj pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Aleksander Podlounšek iz Cemelavec. Avta sta silovito trčila. Giderjevo vozilo seje enkrat prevrnilo, pri tem pa je bil sopotnik Jože Benkič iz Doma-jinec tako hudo poškodovan, da je med prevozom v bolnico umrl. Drug sopotnik — Štefan Nemec iz Večeslavec — se je lažje ranil. Škoda na obeh vozilih pa znaša 400.000 dinarjev.
POZDRA VLJEN BODI. . .
Stali smo na mostu čez Ščavnico, in sicer tik pred akumulacijskim jezerom pri Gajševcih. Najprej nas je seveda zmamila dokaj širna vodna ploskev, na njej pa tu in tam plavajoče divje race pa celo nekaj čapelj je prežalo na svoj plen. Potem pa je pogled šinil na drugo stran, na dokaj veliko poslopje. Sodeč po videzu smo sklepali, da je to mlin. Na stanovanjskem delu pa smo zagledali napis POŽDRA V-UEN‘ BODI, KDOR K TEJ HIŠI HODI. Če je tako, pa pojdimo tja, smo si dejali.
In res. Prijazno so nas sprejeli, čeravno so imeli ravno tedaj precej dela tako v mlinu kot pri hiši in odpravljali so se celo na travnik pp otavo. Najprej nas je zanimalo, zakaj imajo tak napis.
— To je že od takrat, odkar so tu leta 1912 postavili mlin. Napis je namenjen vsakemu, ki pride k naši hiši, predvsem pa kajpak kmetovalcem, ki pripeljejo zrnje v mlin. Čeprav smo hišo že nekajkrat obnavljali, smo vedno tudi ta napis obnovili... Tako sta nam pripovedovala Stajnkova mama, zdaj glava ‘družine, in njen 20-letni sin Dušan, ki j e mojster v mlinu. Ravno tiste dni so obnavljali zunanjost poslopja.
Še to in ono smo se pomenkovali, potem pa smo nameravali oditi.
HOTIZA — Občani Hotize so našli na obrežju Mure moško truplo, o čemer so obvestili delavce organov za notranje zadeve. Pozneje so ugotovili, da gre za Alojza Vrabla iz Stare ceste 75 pri Ljutomeru. Le-ta je odšel zdoma že 3. avgusta.
Mura pa je naplavila tudi truplo Alojza Kolmana iz Peta-njec, ki se je utopil, ko je hotel preplavati Muro. O tem smo poročali v prejšnji številki. Našli so ga na Madžarskem pri Na-gykanizsi. Tam so ga prepoznali svojci.
LENDAVA — Na železniški postaji v Lendavi je 8. avgusta kmalu po 20. uri izbruhnil požar. Goreloje na vagonu, na katerem so bili električni viličarji in
Na straneh Vestnika lahko mnogokrat beremo o prometnih nesrečah. Le-te povzroča tudi preslaba skrb za prometne znake, Id so mnogokje ,,nevidni”, drugačnih oblik, ali pa Jih preprosto ni. Vse fotografije so posnete v pomurski prestolnici z željo, da malo ,.prebudijo” odgovorne!	Igor B.
Toda kar tako nas niso pustili. Ker smo odklonili kavo in celo domačo kapljico, so nam ponudili še nekaj boljšega — namreč kruhove po-stržjače in kvqsenice. To je bilo res nekaj posebnega in kajpak slastnega. Najbrž znajo delati takšne potice samo v mlinskih družinah.
Še to smo si zapisali, da so pri Stanjkovih vse do leta 1975 kdaj pa kdaj — ko ni bilo elektrike — lahko mleli na vodo. Z zajezitvijo Ščavnice pa so strugo preusmerili
Stajnkov mlin in stanovanjska hiša v Gajševcih. Ne le z napisom, ampak tudi s srcem prijazno sprejmejo vsakega. (Foto: Igor Ružič)
drugo blago v skupni vrednosti 5 milijonov dinarjev. Škoda znaša milijon 800 tisoč dinaijev, kajti požar je uničil oziroma poškodoval več viličarjev. Medtem so ugotovili, daje začelo goreti zaradi napake v enem od elektromotorjev. Požar so pogasili gasilci in železničarji.
RADENCI — V nedeljo, 12. avgusta zjutraj, so našli v vinogradu na Kapelskem vrhu mrtvega 27-letnega Petra Vogrina s Kapelskega vrha številka 30. Zaradi poškodb na truplu je bila opravljena obdukcija in ugotovljeno, da je umrl zaradi prizadejanih poškodb. Medtem so delavci organov za notranje zadeve raziskali tudi dogajanje
in zdaj so odvisni samo od električnega toka. Voda pa je bila zastonj. No, Dušan si pravzaprav ne dela zaradi tega preveč skrbi. Ni nameraval biti mlinar, temveč študirati. V šoli se je precej dobro učil.
Zdaj pa ga vse bolj veseli delo v mlinu. Tudi on bo v bodoče obnavljal tisti napis in prijazno sprejemal vsakega, ki pride z dobrim namenom k hiši.
JOŽE GRAJ
Iz Mure
Vzdrževalci v tovarni oblačil Mura bodo spet olajšali delo delavkam. Po vzoru nemških tovarn so skonstruirali priročne police ob delovnih mizah, na katere bodo lahko delavke odlagale blago. Tako, bodo zagotovili več reda, delo bo lahko hitrejše, pa tudi estetski videz bo lepši.
v noči z 10. na 11. avgust. Ugotovili so, daje bil Peter Vogrin to noč v Radencih. Med njim in Erikom Zemljičem iz Rihtaro-vec 26 je prišlo do prepira in pretepa. Le-ta se je odvijal v Barderobi in na terasi kavarne.
odelovala sta tudi Jože V ajda iz Radenec in Dragan Jovančevič iz Mladenovca. Vogrin se je najhujšemu skušal izogniti in je pobegnil, vendar so ga fantje dohiteli pred glavno cesto in tu gaje Zemljič udaril po ustnicah in mu jih raztrgal. Zemljič in ostala dva naj bi ga — potem ko je padel — tudi brcali v trebuh in rebra, nato pa ga pustili. Preiskovalni sodnik je za Zemljiča odredil pripor.
Š.S.
^K1 agrotehnika-gruda
n. sol o., Ijubljana, titova 38 -40
PROIZVODNJA, NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA, SERVISE
TOZD AGROTEHNIKA — TRGOVINA
n. sol. o.
LJUBLJANA, Tržaška c. 132
Telefon (061) 268-341 Telex 31106
Vabimo vas, da obiščete naš razstavni prostor na 22. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Ogledali si boste lahko in tudi kupili kmetijske stroje, razno drobno mehanizacijo, motokultivatorje in razno orodje, ki ga vsak dan uporabljate pri svojem delu.
VSE RAZSTAVLJENO BLAGO LAHKO KUPITE TUDI V NAŠIH TRGOVINAH V MURSKI SOBOTI, LJUTOMERU, LENDAVI IN MARIBORU.
OBIŠČITE MS, PRIČAKUJEMO VAS!
IMPORT - EXPORT
POLJOOPSKRBA
Poljoopskrba Zagreb je specializirano podjetje za oskrbo kmetijstva, tako družbenega kot zasebnega sektorja. V okviru notranje organizacije ima tri TOZD:
NOTRANJA TRGOVINA
ZUNANJA TRGOVINA
SERVISNO-TEHNIČNA SLUŽBA
SKUPNE SLUŽBE
in ima organizirano prodajno mrežo, kot jo prikazuje skica:
Potrebne ^formacije vam
TER MARIBOR? 62000 MARIBOR,
TRALNO SKLADIŠČE V MURSKI SOBOTI, tek 704PRODAJALCE V MARIBORU, Ljubljanska cesta 7, in v Murski Soboti, Lendavska cesta 37, tel. (069) 21-048.
- Sestavljena organizacija združenega dela ABC POMURKA je nosilec načrtnega razvoja kmetijstva in danes največji proizvajalec hrane v SR Sloveniji.
- ABC POMURKA združuje kmetijsko, gozdarsko, živilsko-prehrambeno proizvodnjo, trgovino na veliko in malo zunanjo trgovino, turizem, gostinstvo in storitvene dejavnosti.
V sestavljeno organizacijo je združeno 36 delovnih organizacij z 98 temeljnimi organizacijami v katerih združujejo delo 11.000 delavcev, delo in sredstva pa 18.000 kmetov, članov zadrug in kmetov kooperantov.
- V letu 1983 je ABC POMURKA dosegla 68 milijard din celotnega prihodka in 20 milijonov dolarjev izvoza.
- ABC POMURKA je za letošnje obiskovalce sejma pripravila naslednje zanimivosti:
- razstavo in prodajo prehrambenih proizvodov - vsakodnevne degustacije
- predstavitev dosežkov selekcijskega dela
- razstavo in prodajo mehanizacije in osebnih vozil
- razstavo mesta Ingolstadt
- razstavo obmejnih županij LR Madžarske
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
STRAN 25
PROGRAM
PROIZVODNJE r-**i	1984
in les
INLES 61310 RIBNICA, Partizanska 3
Telefon: h.c. (061) 861-411
Direktor: (061) 861-050
Telegram: Inles Ribnica
Telex: 31262 yu inles Žiro račun: TOZD Trgovina SDK Ribnica št. 51310-601-13250
ino - inovak okna z izolacijskim steklom/ ko - kombivak nestekljena okna/ kos III - kombivak kombinirana okna
roletna omarica z roleto
— mere so modularne
RV-8/9	RV-10/9	RV-12/9	RV-14/9	RV-14/9	RV-18/9	RV-W12	RV-10/12	RV-12/12	RV12/12	RV-14/12	RV-14/12
80/30/28	100/30/28	120/30/28	140/30/28	140/30/28	180/30/28	80/30/28	100/30/28	120/30/28	120/30/28	140/30/28	140/30/28
60/60	80/90	100/90	120/90	140/90	140/90	180/90
INO 6/6	INO 8/9	INO 10/9	INO 12/9		INO 14/9-D	
KO 6/6	KO 8/9	KO 10/9	KO 12/9	KO 14/9		KO 18/9
	80/120	100/120	120/120	120/120	140/120	140/120
	INO 8/12	INO 10/12	INO 12/12	INO 12/12-D	INO 14/12	INO 14/12-D
	KO 8/12	KO 10/12	KO 12/12		KO 14/12	
l	I I	I I	I I	I I	I I	I L ......	, i	II	II	II	II 1											
RV-18/12 180/30/28	RV-8/14 80/30/28	RV-10/14 100/30/28	RV-12/14 120/30/28	RV-12/14 120/30/28	R V-14/14 140/30/28	RV-14/14 140/30/28	RV-18/14 180/30/28	RV-21/14 210/30/28	RV-10/18 100/30/28	RV-12/18 120/30/28	RV-8/22 80/30/28
Kombinirana okna KOMBIVAK
Okna in balkonska vrata KOMBIVAK so zasnovana kot toplotno — in zvočnoizolacijska okna. Izdelana so iz lesa (smreka/jelka) s kombinirano trojno zasteklitvijo (enojno steklo + izolacijsko steklo). Les je globinsko zaščiten po posebnem postopku vakuumske impregnacije — 5 dd 10 mm globoko. Okna so opremljena z obrtno-nagibnim okovjem in so sestavljiva med seboj. Na okna KOMBIVAK lahko montirate omarice z roletami, polkna, medstekelne žaluzije ali druga senčila.
OKNA INOVAK z izolacijskim steklom
Okna in balkonska vrata INOVAK so izdelana iz lesa (smreka/jelke) in zasteklena z izolacijskim steklom. Les je impregniran in lazumo obdelan. Okna so opremljena z obrtno-nagibnim okovjem in so sestavljiva med seboj. Za zapiranje večjih odprtiin lahko uporabite fiksne stene. Na okna in vrata INOVAK lahko montirate omarice z roletami, naoknice ali druga senčila.
ROLETNA OMARICA z roleto
PVC-roleta je vgrajena v roletno omarico, ki je narejena iz furnirane iverke. Vodila rolet za okna so odmična, za vrata pa fiksna in izdelana iz eloksirane pločevine. RV-omarice so enotne za program oken KOMBIVAK in INOVAK.
INO = INOVAK OKNA ■ TERMOIZOLACIJSKA ZASTEKLITEV
KO = KOMBIVAK OKNA-NESTEKLJENA OKNA
KOSIH = KOMBIVAK OKNAS KOMBINIRANO TROJNO ZASTEKLITVIJO
RV-14/22	RV-8/22 RV-10/22 RV-14/22	RV-14/18
140/30/28	80/30/28 100/30/28 140/30/28	140/30/28
	I	
RV-10/22 100/30/28	RV-14/22 140/30/28
		
		
način odpiranja oken in vrat
IG — steklena okna s polkni
IG — okna in balkonska vrata s polkni so izdelana iz lesa (smreka/jelka) in zastekljena z izolacijskim steklom (4-12-4 mm). Les je impregniran in lazurno obdelan. Okna in vrata se odpirajo okoli vertikalne osi in so medsebojno sestavljiva.
140/210	80/220	100/220	140/220	140/180	100/220	140/220
INO 14/21-D	INO 8/22	INO 10/22	INO 14/22-D	INO 14/18-F	INO 10/22-F	INO 14/22-F
	KO 8/22		KO 14/22			
	KOSIH	KOSIH	KOS III			
odpiranje po horizontalni osi
odpiranje po vertikalni osi
GIBLJIVA POLKNA
Polkna G sestavljajo okviri in pomične naoknice, ki so okovane, opremljene z zadržalniki in zapirali, kovinski deli so pasivizirani. Polkna G so lazumo obdelana in so namenjena za vgraditev na okna KOMBIVAK in INOVAK ter okna standardnih dimenzij.
SOBNA VRATA
So sestavljena iz podboja in krila. Vratna krila so v izvedbi:
— ultrales
— mahagonijev furnir
— finalizirana (lakirana)
Vratni podboji, univerzalni (levi-desni):
— masivni (smreka/jelka) za mokro vgraditev, grundi-rani
— suhomontažni za suho vgraditev, lakirani, v izvedbi mahagonij ali tanganjika
— slepi, za mokro vgraditev, obvezni za kasnejšo vgraditev suhomontažnega podboja?
VHODNA, GARAŽNA VRATA IN STRANSKI ELEMENTI
Vratna krila imajo lesen podboj (garažna kovinski), krila so obložena s profiliranimi letvicami iz lesa eksot ali trdih listavcev. Površinsko so lakirana ah obdelana z lazur-nim premazom, zastekljena, opremljena s cilindrično ključavnico in odkapno eluksirano pločevino. Stranski elementi so izdelani iz lesa eksot ali trdih listavcev v dimenzijah, ki dopolnjujejo širino in višino vrat. So zastek-leni in površinsko obdelani kot vrata. Element LVS-1/P ima vgrajen pisemski nabiralnik. Mreže so kovinske in jih naknadno montirate.
Po posebnem naročilu vam lahko dobavimo:
• vezne letve
• pokrivne letve
• zadrževalnike naoknic
• komplet sider za vgraditev oken in vrat
PRODAJNA SKLADIŠČA (industrijske prodajalne);
61310 RIBNICA, Kolodvorska ul. 34, tel. (061) 861-212 25260 APATIN, Sunčanska bb, tel. (025) 772-041 22330 NOVA P AZOVA, Leninova 103, tel. (022) 331-155 35230 ČUPRIJA, Čara Lazara 92, tel. (035) 61-409 51231 JURDANI-OPATIJA, tel. (051) 741-330
18000 SLAVONSKI BROD, Matoševičeva bb, tel. (055) 231-026, 241-510, 241 -410
55300 SLAVONSKA POŽEGA, Beogradska bb, tel. (055) 72-845
56000 VINKOVCI, ul. Moše Pijade 101, tel. (056) 11-367 14220 LAZAREVAC, ul. Janka Stajčiča 50, tel. (011) 813-217
PREDSTAVNIŠTVA:
18000 NIŠ, Sindeličev trg 22/7, tel. (018) 42-189
91000 SKOPJE, tel. (091) 229-846 .
56230 VUKOVAR, Sajmište 41, tel. (056) 42-624 (za Vojvodino)
79000 MOSTAR, Avenija 105, tel. (088) 33-969
71000 SARAJEVO, Leninova 7b. tel.I07Jj 30-874
gibljiva polkna
sobna vrata
IG - okna z izolacijskim steklom in polkni
modularna mera
slepi
N 12-7
N 12-8
N 12-9
N 16-7
N 16-8
N 16-9
N 22-9
N 28-9
	
proizvodna mera
mizarska
svetla mera
60/60	80/90	100/90	120/90	140/90	80/120	7M	70/205	61/198,5
G 6/6	G 8/9	G 10/9	G 12/9	G 14/9	G 8/12	8M	80/205	71/198,5
IG 6/6	IG 8/9		IG 12/9	1	IG 8/12	9M	90/205	81/198,5
100/120	120/120	140/120
G 10/12	G 12/12	G 14/12
	IG 12/12	
80/140	100/140	120/140
G 8/14	G 10/14	G 12/14 '
IG 8/14		IG 12/14
140/140	180/140	80/210	80/220	100/220
G 14/4	G 18/4	G 8/21	G 8/22	G 10/22
IG 14/14			IG 8/22	
, 140/220
G 14/22
IG 14/22
IG ■ Inovak + grilje
G - gibljiva polkna, grilje
JUG nesteklena vezana okna s polkni v enakih dimenzijah kot program IG
vhodna, garažna vrata in stranski elementi
pridržujemo si pravico do konstrukcijskih sprememb, ki ne vplivajo na funkcionalnost
STRAN 26
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
ISKRA-AVTOMATIKA
BREZSKRBNA PAŠA IN VARSTVO POLIŠČIN
PREB DIVJAOJO
Časi pastirjev s piščalko, ki so varovali živino, so že zdavnaj za nami. V letih po vojni se je število goveje živine večinoma večalo — seveda je prišlo do nekaterih nihanj, vendar pa so se vedno pogosteje pojavljale v živinorejo usmerjene kmetije z več desetinami glav živine. Zlasti se je to dogajalo v letu 1982, ko smo v Sloveniji začeli intenzivneje izboljševati in razvijati kmetijstvo in še posebej živinorejo.
Za večje število živali ter zaradi pomanjkanja delovne sile, ki bi živino lahko varovala, je bilo seveda treba izumiti kaj novega. To so že pred desetimi leti storili v novomeški tovarni napajalnih naprav in sistemov TOZD Napajalne naprave (DO Avtomatika), ko so začeli izdelovati električno žično ograjo, imenovano »električni pastir«. Taje bil namenjen napajanju ograj, dolgih do dva kilometra, zanj pa je zadostovala suha baterija devetih voltov. Na trg je prišel z imenom »kekec« (po junaku iz splošno znanih zgodb Josipa Vandota).
Z večanjem števila živali so se večale potrebe po električnih pastirjih z večjo močjo. Kolektiv TOZD Napajalne naprave je potrebam trga in željam živinorejcev takoj ugodil, rezultat domačega znanja pa je bil visokonapetostni pulzator VNP—50, ki ga lahko uporabimo za napajanje trajnih in prenosnih ograj, dolgih do 50 kilometrov.
Pulzator deluje po načelu praznjenja kondenzatorja, ki se polni prek visokofrekvenčnega pretvornika DC—DC, v pulzatorju pa se dogaja še marsikaj, kar pa pa porabnike bržkone ne zanima. Poglavitno je pač, da ostane ograja pod napetostjo tudi v primeru, če se ena izmed žic pretrga, kajti pulzator ima niz-koohmskt izhod. Električna ograja tudi pod napetostjo ni nevarna ne za živali ne za ljudi, kajti tokovni sunki , so sicer močni, toda kratki. Prednost nizkoohmskega izhoda je vtem, daje pri uporu 500 ohmov napetost v ograji prek tri tisoč voltov, pri 100 Ohmih pa znaša še vedno 1300 voltov, kar je dovolj, da se žival umakne. Rastline, ki rastejo pod električno ograjo, ne motijo ijenega delovanja, ker se zaradi električnih sunkov ^osušijo—še prej, če se ograje dotikajo. V napravo je /zgrajena tudi zaščita proti napačni vključitvi baterije
akumulatorja, s posebnimi napravami pa je zavarovana tudi proti streli. Napajalno napravo — električnega pastirja — lahko priključimo na 12-voltno traktorsko baterijo, ki se izprazni približno v petih do šestih tednih. Polnimo jo s polnilnikom tipa POKO III, ki ga prav tako izdeluje TOZD Napajane naprave.
Električni pastir VNP—50 (visokonapetostni pulzator) lahko napaja ograjo, dolgo do 50 km, tako v nižinah kot na hribovskih pašnikih. Namenjen je vsem vrstam živine — prilagodimo pač višino in število žic, — ki jo pasemo, prav tako pa varuje kmetijske površine pred divjadjo. Kos je celo ovcam in divjim prašičem, kar ni preprosto, kajti gosta ovčja dlaka je močan izolator, pri divjih prašičih pa blato, ki se jim nabere na ščetinah.
Da se naprava obnese, kaže že podatek, da je v lanskem letu varovala kmetijske površine pred divjadjo in pasla živino na površinah prek štiri tisoč hektarov, za kar je bilo potrebnih približno 100 naprav za napajanje ograj, dolgih 20 do 50 km. Dokaz, da napravo porebujemo — kar so poudarili tudi na sestankih predstavnikov TOZD Napajalne naprave in Zadružne zveze Slovenije — pa je veliko povpraševanje. Poleg tega je naprava od prvega do zadnjega dela izdelana iz domačega materiala, tako da se lahko izognemo dragemu uvozu. Težav s popravili tudi ni, kajti servisne delavnice, ki so kos morebitnim napakam, so po vsej Jugoslaviji.
Uporabnikom VNP-50 bo naprava prihranila tudi precej napornega pešačenja, kar je zlasti pomembno v hribovitih območjih. Ni namreč treba obhoditi vse ograje, da bi ugotovili, ali in kako, deluje, temveč nam tlivka, vgrajena v VNP--50, pokaže, ali je napetost zadovoljiva ali ne. In šele tedaj, kadar ni, moramo pač poiskati napako sami.
Živinorejci, ki VNP—50 že uporabljajo, so zadovoljni. Vsaj kaže tako, kajti novomeška Iskra še ni prejela nikakršnih pritožb;
IZDELKE ISKRA-AVTOMATIKA, TOZD NAPAJALNE NAPRAVE, Sl LAHKO OGLEDATE V NOVI HALI KRANJSKEGA SEJMA.
Izdeluje: ISKRA-AVTOMATIKA,
TOZD Tovarna napajalnih naprav, 68000 Novo mesto, Bršljin 63; prodaja pa ISKRA-AVTOMATIKA, TOZD Trženje, prodajno področje napajalnih naprav, Kotnikova 6,61000 Ljubljana, telefon 061/312-322 int. 209.
i/U!
■ metalna
Metalna,strojegradnja, konstrukcije in montaža n. sol. o. Maribor
TOZD Metalna-Rau, tovarna kmetijske mehanizacije Maribor n. sol. o.
. 62000 Maribor, Jaskova 18, p.p. 200, Yugoslavia
telefon: (062) 302-751, telex: 33115 yu metmb, telegram: metalna maribor
I SODOBNI IN KAKOVOSTNI STROJI METALNE RAU
METALNA RAU PROIZVAJA
Škropilnike 220,330,440,660 in 1100 litrov s škropilnimi napravami 8,10 in 12 metrov, Nošene pršilnike 200 in 440 litrov,
Vlečene pršilnike 1650 litrov.
Kombinirane predsetvenike Rotex kulti 1,80,2,20,2,50 in 2,80 m Mamut 3,30 in 4,40 m, Kombimat 5,60,6,60 in 8,40 metrov, Medvrstne okopalnike HJ
Predsetvenik R0TEX KUL Tl 1
Namenjen je za presetveno obdelavo zemljlč individualnega kmetijskega proizvajalca in predstavlja optimalno rešitev predsetvene obdelave za skoraj vse kulture. Na togem orodju so montirane vzmetne nogače, ki se ob naletu na trdi predmetodmaknejo. izdelane so iz kvalitetnega jekla. Na njih so montirani lemežl, ki so odporni proti obrabi h so zamenljivi. Kombinirani so z enojnimi valji, katerih globina predsetvenih del se regulira z vretenom in topling prečko. Priporoča se za traktorje srednjih moči In srednje težko zemljo.
Elisni mulčer EM 1600
Namenjen je za vzdrževanje zatravljenih površin v sodobnih sadjarskih In vinogradniških plantažah. Te kosilnice imajo pod plitvim okrovjem na navpični gredi vrteče se ploščate letve ali pa križe, ki so na koncih prekovane v rahlo navzgor usmerjena rezila, ali pa Imajo podobna rezila gibljivo pritrjena. Mulčer EM 1600 se odlikuje po svoji stabilni In brez vibracijski jekleni konstrukciji.
Prenos moči je preko kardanske gredi, stažčastih zobnikov in klinastih jermenov. Noži so izdelani iz specialnega manganskega jekla, imajo dolgo življenjsko dobo in jih lahko obojestransko uporabljamo.
Informacije lahko dobite na Pomurskem sejmu, v prodajnem oddelku tovarne, telefon 062/32-751 in 34-751 in v trgovski mreži.
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
STRAN 27
naiciNira
Poslovno tehnično sodelovanje med DO EMONA Inženiring, ki je razvila sodobno tehnologijo živinoreje in SGP »PIONIR«, ki je upoštevalo vse zahteve in potrebe teh tehnologij ter ob tem razvilo sodobno, hitromontažno ceneno armiranobetonsko konstrukcijo, je omogočilo nov način gradnje živinorejskih farm, in sicer po sistemu delne ali kompletne inženiring ponudbe. Ta obsega:
W'' IR;	!
emona inženiring l ljubljana
/
izgradnjo kompletne tehnološko-tehnične dokumentacije, — izgradnjo kompletnih objektov s potrebno infrastrukturo, ’ ~ dobava in montaža vse potrebne tehnološke in inštalacijske opre-
— vpeljava proizvodnje
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PIONIR
NOVO MESTO
J DO SGP »Pionir« Novo mesto je vključena tovarna armiranobetonskih elementov, ki posluje pod nazivom TOZD Togrel. Njeni obrati in poslovanje so organizirani :ako, da lahko samostojno zadosti vsem zahtevam po zdelavi armiranobetonskih montažnih konstrukcij.
Tovarna ima sodobno betonarno, laboratorij za proiek-iranje in kontrolo, vgrajenih betonov, visoko strokovno jsposobljene vodstvene in tehnične kadre, enoto za pripravo dela in proizvodnje lastno izdelavo kalupov za serijske in zunajserijske elemente ter strokovno usposobljene skupine za montažo elementov na gradbiščih.
Njeno proizvodnjo programsko in tehnološko usmerja •azvojni oddelek SGP »Pionir«, ki sodeluje z Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane ter številnimi strokovnimi inštitucijami, kar je odvisno od področja, ki ga pokriva določen izdelek.
Proizvodni program uspešno prilagajajo potrebam trga n tehnološkemu napredku v domovini in na tujem.
DO SGP »Pionir« s svojimi specializiranimi TOZD ponuja po sistemu inženiringa izdelavo in vodenje celotne nvesticije od projektov do zgraditve objektov z vso pprerfto.
Iz, širokega izbora izdelkov za armiranobetonsko montažne konstrukcije vam bomo predstavili del programa za kmetijsko dejavnost.
TEHNIČNI OPIS OBJEKTA
1.	SPLOŠNO
Iz programa za kmetijsko dejavnost predstavljamo montažni armiranobetonski objekt, ki je namenjen predsvem za rejo živine.
2.	OPIS
Objekt je enoladijska armiranobetonska montažna hala tipskih dimenzij.
razpetina: 12,00 do 18,25 m
dolžina: n x 2,40 m
višina: svetla všina na fasadni liniji — 2,00 do 2,80 m ztinanja celotna višina objekta—4,25 do 5,90 m
3.	KONSTRUKCIJSKI PODATKI
Osnovni element objekta »P« element je lomljena plošča, ojačana z dvema armiranobetonskima rebroma. Dva osnovna elementa, ievi in desni sestavljata tri-čienski okvir. Fasadni del omenjene plošče je izdelan v sendvič izvedbi, sestavljen pa je takole: armirani beton 5 cm
PVC folija
stiropor, 5 cm k - 0,699 W/m2k
armirani beton. 5 cm
Strešna konstrukcija je sestavljena iz.
armiranega betona, 5 cm
PVC folije
tervoia: 5 cm ali k = 0,707 W/m2k
Bom k = 0,466 W/m2k
vaiovite salonitne plošče
Čelne zidove izdelujemo v dveh različicah:
— klasična zidava ali
— armiranobetonska montažna konstrukcija, sestavljena iz stebrov,
T-nosi!cev in fasadnih sendvič plošč,
ki so sestavljene iz:
armiranega betona, 5 cm
PVC folije
stiropora. 5 cm k = 0.698 W/m2k
armiranega betona, 5 cm
4. UPORABNOST
Omenjeni montažni objekt je primeren za.
— govedorejo.
— konjerejo,
— prašičerejo.
'— perutninarstvo.
— kuncerejo,
— kombinirane hleve (mini farme)
Poleg tega je uporaben tudi za:
— garaže,
— skladišča strojev in druge opreme,
— manjše delavnice
5.	PREDNOS11
— ekonomična konstrukcija,
— zelo hitra in preprosta montaža,
— zelo dobra statična izkoriščenost materialov,
— ugodna toplotna izolacija objekta.
— možnost osvetlitve s fasadnimi okni in strešnim kupolami ter trakovi,
— cenena tipska izvedba objekta,
— izredna izkoriščenost notranjosti objekta,
— ugodna oblika.koristrukcije v tehnološkem in konstruktivnem pogledu
6.	MONTAŽA
— hitra montaža elementov
— cenena montaža.
— enostavna izvedba dilatacij objektov
HLEV ZA GOVEJE PITANCE
Hlev je enoladijska armiranobetonska montažna hala, ki mori: — prečna osna razpetina je 16,60 m.
— dolžina je 50,40 m .
Halo sestavlja 22 x 2. kar je 44 elementov, V hlevu lahko redimo do 400 pitancev.
HLEV ZA KRAVE MOLZNICE
SGP »Pionir« je v sodelovanju s tehnologi iz Emone, na osnovi obstoječega programa montažnih hal, izdelal kon strukcijo hleva za krave molznice, in sicer velikosti:
— prečna osna razpetina je id,00 + 2x 6.60, kar je 29.20 m,
— dolžina pa je 64.80 m
Objekt je osnovna hala iz programa »Dvokapnica Pionir« z razpetino 16,00 m, kateri je mogoče z vsake strani dodal šč element »P« iz programa »Kmetijstvo-Pionir«, ki meri 6,60 m.
V takem hlevu lahko redimo 250 krav molznic.
HLEV ZA REJO PIŠČANCEV
Hlev je enoladijska armiranobetonska montažna hala, ki men:
— prečna osna razpetina je 12,00 m,
— dolžina je 84,00 m
Hlev sestavlja 35 x 2, to je 70 elementov.
Tehnološko je hlev za rejo piščancev po dolžini razdeljen na dva dela:
— prostor za krmila.
— prostor za rejo piščancev Tak hlev zadošča za rejo IS.OOCPpiščancev.
HLEV ZA REJO KUR NESNIC
Hlev je enoladijska armiranobetonska montažna hala:
— prečna osna razpetina je 12.30 m, — dolžina pa je 88,80 m
Hlev sestavlja os 7 x 2 elementa, kar je skupaj 14 elementov.
Tehnološko je hlev za rejo kur nesnic po dolžini razdeljen na dva dela — prostor za krmila.
prostor za rejo piščancev
Tak hlev zadošča pri baterijskem sistemu ogrevanja za 25;000 kur nesnic.
18W
HLEV ZA REJO PRAŠIČEV
Hlev za prašičerejo je enoladijska armiranobetonska montažna hala, ki men:
— prečna osna razpetina (med nosilnimi rebrn ,ie 18.00 m,	.
— dolžina je 144.00 m
Halo sestavlja 61 x-2. kar je 122 elementov.
Tehnološko je hlev za prašičerejo po dolžini razdeljen v tri enote:	,
1.	za osemenjevanje svinj (v enem nivoju),
2.	prasilišče (v enem nivoju),
3.	pitališče prašičev (v dveh nivojih) V tak hlev je mogoče vseliti do 7500 prašičev.
—* emona inženiring i ljubljana
EMONA INŽENIRING, p. o. LJUBLJANA
61001 Ljubljana, Šmartinska 130, Slovenija, Jugoslavija
telefon: (061) 441-944, 443-994, telegram: Emona Ljubljana, telex: 31-205 Yu Emona
17’80
HLEV ZA REJO KUNCEV
Hlev za rejo kuncev je enoladijska armiranobetonska montažna hala:
— prečna osna razpetina je 17,80 m.
— dolžina pa je 81.60 m
Hlev sestavlja 34 x 2S^ar je 68 elementov.
Tehnološko je hlev po dolžini razdeljen na enote, ki so med seboj oddaljene 7,20 m, med katerimi so predelne stene.
V sredini je ena enota predvidena za energetsko in drugo inštalacijsko opremo.
V hlevu lahko redimo 8500 kuncev.
k	» n wmbu|
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR« NOVO MESTO
Kettejev drevored 37 • telefon: (068) 21-826 • telex: 35710 yu pionir TOZD TOGREL (Tovarna gradbenih elementov) Leskovec pri Krškem telefon: (068) 71-732. 71-483
STRAN 28
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
TP - 800
TRAKTORSKI PRIKLJUČEK ZA SPRAVILO POLJŠČIN
TP 800 je poljedelski in komunalni stroj Izvirne lastne konstrukcije in proizvodnje IMP-SKIP Ljubljana. Stroj lahko priključimo na vsak traktor moči nad 30 kW. Namenjen je za opravila v 'kmetijstvu in drugih panogah, za nakladanje kosovnih ali razsutih materialov.
TEHNIČNI
PODATKI
nosilnost 800 kg skupna teža 2200 kg teža uteži 900 kg višina dviga 4,26 m doseg lopate 5,73 m globina izkopa 2,53 m širina 2,1 m
rotacija 228 stopinj rezervoar hidr. olja 60 litrov
PRIKLJUČNA ORODJA STROJA: dvodelna zajemalka košara za peso vile za gnoj rovokopač klešče za les kavelj za dviganje bremen
HIDRAVLIČNI REZALEC VEJ HR-84
TEHNIČNI PODATKI
Nominalna moč Nastavljivo št. vrt. Število krožnih žag Delovni tlak
Višina rezanja Delovni fluid Količina olja
7kW od 0+1300 min ~1 4 + 5 (5 + 7) max 160 bar max 5000 mm olje (10—40)SAE 70 litrov
Hidravlični rezalec vej HR-84 je izdelan iz domačega materiala in ima možnost montaže na vse vrste traktorjev.
UNIVERZALNI HIDRAVLIČNI TRESALNIK HT— 83
Glede na namembnost je naprava kombanjski tresalnik sadja za industrijsko predelavo. Načrtovana je kot traktorski priključek, vendar z lastno hidravlično napravo in krmilnim mehanizmom za krmiljenje posameznih delovnih sklopov.
Glavna delovna opravila — otresanje, pobiranje in odstranjevanje listja ter spravilo p]o-dov — so mehansko združena v enovito samodejno celoto. Ena bistvenih prednosti hidravličnega tresalnika HT-83 je zmožnost njegovega hidravličnega vibratorja, da spreminja frekvenco in amplitudo. To zagotavlja najboljše delovne učinke pri delu z različnimi vrstami (višnie. češnie, slive, olive, breskve, orehi, jaoolka, hruške itd).
PROIZVAJA !N PRODAJA:
IMP TOZD SKIP. n. sol. o. 61210 LJUBLJANA. Celovška 479, telefon 061/52-861, 51-277, telex: 31473 Vu skip
HIDRAVLIČNI VLEČENI
NAKLADALNIKI
IMP
DVIGALO
DN 6 — najmanjši nakladalnik v družini. Vleče ga lahko že traktor moči 9 kW. Lahko ga, poganja tudi elektromotor moči 4 kW. Oprema po naročilu.
TEHNIČNI
PODATKI:
maksimalni doseg maksimalni dvig maksimalna gldbina dolžina stroja širina stroja kolotek
višina pri transportu
TEHNIČNI
PODATKI: DN9
5000 mm dolžina pri transportu
4500 mm dimenzije koles — plaščev
1850 mm kot obračanja 360 stopinj
2600 mm moč elektromotorja
2100 mm maksimalna nosilnost dvižne roke
1800 mm teža stroja (z betonsko protiutežjo)
2500 mm delovni pritisk
max. doseg max. dvig max. globina dolžina stroja transportna višina transportna dolžina moč motorja
max. nosilnost dvižne roke teža stroja (s protiutežjo)
5600 mm
5100 mm
2200 mm
2800 mm
2900 mm
4600 mm
5.5 kW
9 kN
22 kN
DN 14 — izredno robu-«ten nakladalnik, primeren za vsa zahtevna dela v kmetijstvu in drugih panogah. Oprema po naročilu.
TEHNIČNI
PODATKI:
maksimalni doseg maksimalni dvig maksimalna globina dolžina stroja širina stroja
kolotek
višina pri transportu
6000 mm dolžina pri transportu
5550 mm dimenzije koles — plaščev
2600 mm kot obračanja 360 stopinj
3000 mm moč elektromotorja
2150 mm maksimalna nosilnost dvižne roke
1800 mm teža stroja (s protiutežjo)
3000 mm delovni pritisk
HIDRAVLIČNI NAKLADALNIK JE NAMENJEN RAZNIM OPRAVILOM V STVU IN DRUGIH PANOGAH. TA SO:
4600 mm 10/75-15 brezkončen
4 kW
6 kN
15 kN
140 bar
5000 mm 11,5/80-15 brezkončen
5,5 kW
1,4 kN
29 kN
140 bar
KMETIJ-
— nakladanje in razkladanje trdnih in razsutih materialov, kopanje mehkih in trdih tal, dviganje in spuščanje bremen itd.
Pogon je možen na dva načina:
— s pomočjo traktorja prek kardanske gredi,
DODATNA OPREMA STROJA VSEBUJE:
— dvodelno zajemalko,
— košaro za peso,
— vile za gnoj,
— kopalnik,
— klešče za les,
— kombinirano, prek traktorja ali elektromotorja, priključenega na električno omrežje. Slednji pogon priporočamo ker je najoptimalnejši, če je na dosegu električno omrežje.
— kavelj za dviganje bremen,
— zaščitno kabino,
— bočno hidravlično opornico,
— centralno hidravlično opornico, — elektromotorni pogon stroja.
PROIZVAJA IN PRODAJA:
IMP
EMOND n. sol. o., Tozd DVIGALO, n. sol. o.,
elektro, montaža, oprema, naprave, dvigala
e^l LJUBLJANA-ČRNUCE, Pot k sejmišču 32, p. p. 012 telefon 061/347-161
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
STRAN 29
61330 KOČEVJE, SLOVENIJA — Reška cesta št. 13 — Telefon: h. c. (061) 851-511 — Telex: 31 147 yu ITAS — Telegr.: ITAS KOČEVJE — Žiro račun: 51300-833-25019 — PREDSTAVNIŠTVA: BEOGRAD, Zmaj Jovina 7, tel. 011/636-821; 637-946 — ZAGREB, Mrazovičeva 5, tel. 041/441-727 — LJUBLJANA, Trg komandanta Staneta 4, tel. 061/557-512 — BANJA LUKA, Branka Radičeviča 20, tel. 078/32-745
ITAS
NA KMETIJSKO -
INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME, n.sol.o.
KOČEVJE — SLOVENIJA
ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI

Delovna organizacija ITAS Kočevje je že lansko leto začela dopolnjevati svoj proizvodni program za kmetijstvo s serijskim izdelovanjem traktorskih prikolic, letos pa so pripravili dve novosti, mešalnik krmil in trosilnik kalcija in gnojil. Oba izdelka sta zaradi izvirnosti, učinkovitosti in kakovosti dobila veliko priznanje novosadskega sejma, in sicer prvi bronasto, drugi pa veliko zlato medaljo. Mešalnik krmil z oznako MK 5009 je namenjen mešanju in prevozu silaže in močnih krmil od skladišča do jasli, trosilnik GK 1008 pa je univerzalen, opremljen s priključkoma za enakomeren in hiter raztros kalcija in gnojil.
Traktorska prikolica TP 5022 z nadstranicami
Trosilec umetnega gnojila GK 1008 VT
V proizvodnem programu ITAS-a Kočevje so poleg vseh vrst traktorskih prikolic tudi trosilci umetnih gnojil, mešalniki krme, silosi za žito, silosi za živinsko krmo, cis-terme za moko ih druge prehrambene artikle.
STRAN 30
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
i^cirčna • udobna • sodobna
*
Okna in balkonska vrata KLI si lahko ogledate in				kupite v:
KLI Logatec 61370 Logatec Tovarniška 36 tel.: (061) 741-333	LIP Bled poslovalnica 41020 ZAGREB Aleja Borisa Kidriča tel.: (041) 523-066	H SLOVENIJALES PPC—GR —hala D 61000 LJUBLJANA Titova c. tel.: (061) 326-961	SLOVENIJALES PE 62311 Hoče pri Mariboru tel.: (062) 61-260	SLOVENIJALES 61230 DOMŽALE Antona Skoka 20 a tel.: (061) 721-397
LIP Bled poslovalnica 69000 MURSKA SOBO- TA Cvetkova ulica tel.: (069) 22-941	SLOVENIJALES PE 42000 VARAŽDIN Optujska 159 tel.: (042) 47-657	LIP BLED trgovina 64260 BLED —REČICA tel.: (064) 77-161	SLOVENIJALES PE 63000 Celje Medlog 18 tel.^063) 25-933	SLOVENIJALES 41260 S ES VETE Zagrebška 162 tel.: (041) 256-022
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC
VESTNIK,
16. avgust
emona inženiring
p. o. Ljubljana
ZA VELIKE IN MALE ŽIVINOREJCE
Vse informacije in pojasnila dobite pri: EMONA INŽENIRING LJUBLJANA, ŠMARTINSKA 130, Telefon (061) 443-994,443-690
Inženirinška dejavnost je organizirana na podlagi izkušenj, lastnega znanja in tehnologije, ki izvirajo iz dejavnosti celotne Emone, predvsem iz kmetijsko-živiiske proizvodnje, predelave mesa in povrtnin, proizvodnje živinske krme, trgovine, turizma in hotelirstva.
Inženirinška dejavnost zajema
svetovalno dejavnost s področja lastne tehnologije
—	izdelovanje vseh vrst investicijsko-tehnične, tehnološke in ekonomsko-finančne dokumentacije, kot so idejni programi, tehnološko-funkcionalni programi, investicijski elaborati in načrti ipd.
—	projektiranje s področja lastne tehnologije
—	opravljanje investicijskega inženiringa kot nadzor ipd.
— izdelovanje in izpeljava vseh ekonomsko-propagandnih programov in akcij
Emona inženiring razširja svojo dejavnost na celotno jugoslovansko tržišče, precej pa je prisoten tudi na zunanjih trgih, saj deluje v državah vzhodne Evrope, še posebej pa v državah v razvoju.
Proizvajalec opreme
Farma za proizvodnjo prašičev — Ihan
>. \	> i
za prašičje farme je IPKO iz Podpeči
Krmljenje perutnine pri talnem sistemu s spiralo
Molzišče za molžo krav tipa ,,ribja kost"
Intenzivna reja kuncev
Program živinorejskih objektov za:
—	govedorejo
—	prašičerejo
—	perutninarstvo
—	kunčerejo
Za kooperacijske farme vam ponujamo:
—	gotove projekte za najrazličnejšo zmogljivost hlevov,
—	izdelavo rekonstrukcij obstoječih objektov do optimalne izkoriščenosti.
Temelj našega programa objektov za živinorejsko proizvodnjo so dolgoletne izkušnje v lastni proizvodnji.
Na podlagi dolgoletnega sodelovanja s kooperanti vam lahko ponudimo vse, od končne, polne funkcionalnosti objekta.
VRBimO VRS NR OBISK IN OGLED NfiSlH RRZSTRVNIH PROSTOROV NR KmETIJSKO-živiLSKEm sumu v GORNJI RADGONI.
Kaj vam lahko ponudimo:
—	idejno rešitev,
—	projektno dokumentacijo,
—	sodelujemo pri gradnji,
—	dobavimo kompletno tehnološko opremo in montažni gradbeni material,
—	gradnjo lahko opravimo po sistemu ,,ključ v roke".
Naše tehnološke rešitve
so usmerjene v r
—	izboljševanje bioloških osnov proizvodnje in proizvodnih parametrov,
—	boljšo gospodarnost in produktivnost,
—	izboljševanje delovnih razmer in avtomatizacijo opravil,
—	varstvo okolja
Farma mlečnih govedi
Kooperacijska farma za proizvodnjo prašičev do leže 25 kg
Za perutninarstvo — sistem hranjenja s spiralo zaradi posebne tehnike doziranja omogoča polnjenje vseh krmilnikov v liniji naenkrat, ne pa postopoma, tako da ne pride do gneče kokoši na začetku krmilne linije. Točno količino hrane v krmilnikih doziramo z avtomatsko tehtnico pri starših, starih starših in pri vzgoji, kjer pomeni količina hrane veliko pri tehnološkem in ekonomskem uspehu. Pri pitanju piščancev in puranov tehtnica ni potrebna. Jamstvo za spiralo daje Emona inženiring za pet let.
STRAN 32
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
»SSH MM MMI MM Mi MM MM MM MM MM MM MM MM
KOOPERACIJSKO SODELOVANJE S HP MEDEXOM
DO hp Medex, skladno s svojo dolgoročno usmeritvijo, vabi čebelarje in zdomce z ustreznimi izkušnjami, da pristopijo v organizirano družbeno tržno proizvodnjo čebeljih pridelkov. Oblike dolgoročnega proizvodnega sodelovanja so:
—	čebelar — delavec na domu,
—	kooperant — kmet zavarovanec,
—	pogodbeni čebelar.
Hp Medex predvsem priporoča prvi dve obliki sodelovanja, to je delavec na domu in kooperant. Obe navedeni obliki zagotavljata zdravstveno, invalidsko ter pokojninsko zavarovanje, s tem da delavec na domu za razliko od kooperanta dobiva mesečno akontacijo osebnega dohodka.
Oblike kooperacijskega sodelovanja
V skladu z dolgoročnim usmerjanjem hp Medex za širjenje organiziranega sodelovanja s čebelarji vabi vse zainteresirane čebelarje, da se vključijo v katerokoli od navedenih oblik sodelovanja z našo DO:
1.	ČEBELAR - DELAVEC NA DOMU (DD) ima status delavca na domu in mu pripadajo vse pravice in obveznosti delavca v združenem delu. Možnosti tovrstnega sodelovanja imajo čebelarji z najmanj 60 gospodarskimi panji, ki poleg medu proizvajajo mleček, med v satju, čebelji vosek oziroma čebelje proiz-I, vode po letnem planu hp Medex. Za razliko od kooperanta (KZ) prejemajo DD akontacijo, ki pa ne sme biti manjša od 60 odstotkov republiškega
2.	KOOPERANT (KZ) je oblika sodelovanja s hp Me-
poprečnega OD v gospodarstvu preteklega leta. Vse obveznosti do hp Medex čebelarji — D D pokrivajo s prodajo čebeljih pridelkov, katerih protivrednost mora biti enaka vsaj 12 bruto mesečnim OD za dobo od začetka do konca čebelarske sezone, to je od 1. julija do 31. maja naslednjega leta. Obveza delavca na domu (DD) je, da vsako poslovno leto sprejme plan proizvodnje, ki je usklajen z letnim planom DO.
dex, v katero se lahko vključijo čebelarji z najmanj 60 go
spodarskimi panji. Hp Medex omogoča tem čebelarjem, da se invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarujejo prek območne skupnosti za tovrstno zavarovanje. Pogoj za tako sodelovanje je podpis pogodbe o združevanju dela in samoupravnega sporazuma o dolgoročnem sodelovanju, s katerim se čebelar obveže sodelovati za dobo 5 let. Letna
OBVESTILO CEBELARJEmi
Prodaja matic
Vse čebelarje in čebelarske organizacije obveščamo, da lahko kupijo kakovostne gospodarske matice, čiste kranjske pasme, na 22. mednarodnem Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 17. do 26. avgusta, v razstavnem prostoru DO HP MEDEX Ljubljana po zelo ugodni reklamni ceni 450 dinarjev.
oddaja čebeljih pridelkov je odvisna od razreda zavarovanja, katerega si lahko poljubno izbere čebelar sam, obvezno pa mora vrednost oddanih
3.	POGODBENI ČEBE-
LAR je širša oblika združevanja čebelarjev s hp Medex,
čebeljih pridelkov pokrivati višino letne zavarovalne osnove.
Obveze kooperanta KZ v proizvodnji čebeljih pridelkov so enake kot pri delavcu na domu (DD), razen da temu ni potrebno proizvajati matičnega mlečka.
Na zavarovalno osnovo kateregakoli zavarovalnega
razreda se obračunavajo prispevki za zdravstveno, invalidsko, pokojninsko zavarovanje in prispevek za otroško varstvo, ki ga določi RZS.
Ljubljana, na osnovi pogodb -o proizvodnem sodelovanju.
Temu čebelarjenje ni osnovna

dejavnost in je običajno v delovnem razmerju z drugo organizacijo združenega dela. S podpisom pogodbe o proizvodnem sodelovanju se določijo samoupravni in dohodkovni odnosi in pravice obeh pogodbenih strank, kot na primer: pravica čebelarja do ostanka dohodka v razmerju z njegovim prispevkom oz. izpolnitvijo pogodbenih obveznosti k skupnemu dohodku DO.
Pogoj za podpis pogodbe o . proizvodnem sodelovanju izpolnjujejo čebelarji, ‘lastniki najmanj 10 gospodarskih panjev, ki morajo letno oddati
Ugodnosti pogodbenih čebelarjev — pravica do ostanka dohodka, — kreditiranje razvoja čebelarstva, — preskrba s sladkorjem za prehrano čebel, — preskrba s čebelarskim reprodukcijskim materialom in gospodarskimi maticami,
— zdravstveno varstvo čebeljih družin, — izobraževanje čebelarjev ...
hp MEDEX, DE-KOOPERACIJA
Vse podrobne informacije lahko interesenti dobijo na naslovu: hp MEDEX, DE Kooperacija, Miklošičeva 30, Ljubljana ali po telefonu št. (061) 311-545, interni telefon 44 ali na sejmu v Gornji Radgoni, na razstavnem prostoru DO HP MEDEX, LJUBLJANA.
najmanj 150 kg medu in posebej dogovorjene količine čebeljega voska.
Ce ima čebelar več kot 20 panjev, pa mora oddati 10 kg medu na en pogodbeno vezan panj (40 panjev — 400 kg medu in 0,20 kg čebeljega voska — 40 panjev je 8 kg voska).
Pogodba je veljavna 5 let. V tem obdobju pa lahko čebelar uveljavi morebitne spremembe števila panjev oz. zvišanje ali znižanje pogodbenih količin čebeljih pridelkov s podpisom dopolnila k pogodbi o proizvodnem sodelovanju.
SPLOŠNO GRADBENO
PODJETJE GORICA n so o
65001 NOVA GORICA, Tolminskih puntarjev 12
TELEKS: ŠT. 34355 YU SGP GO
TOZD »ABK« ARMIRANOBETONSKE KONSTRUKCIJE n. sub. o.
65290 ŠEMPETER PRI GORICI, Vrtojbenska 76, tel. (065) 31-911
MONTAŽA OBJEKTA
K splošnim družbenim prizadevanjem za razvoj agrokmetijskega kompleksa želimo prispevati svoj delež, in to s specializiranim tipom konstrukcije za živinske farme. Ta ustreza tehnološkim zahtevam, klimatskim razmeram, zagotavlja ustrezno vzdrževanje in trajnost objektov, predvsem. pa je cenejša od uveljavljenih tipov konstrukcij.
Prepričani smo, da nam je uspelo v vseh ozirih, kar potrjuje ZLATA MEDALJA ZA KAKOVOST, ki nam je bila podeljena za program ZP na Zagrebškem velesejmu v letu 1982.
UPORABNOST
Zaradi specifične zasnove je konstrukcija upo-
rabna predvsem za vse vrste objektov za fafme, in sicer za:
—	svinj.ereio, kokošjerejo in govedorejo.
Poleg tega je primerna tudi za druge vrste gospodarskih objektov povsod tam, kjer se zahteva nizka stranska višina, razponi 12—18 m in seveda nizka cena.
PREDNOSTI:
—	zelo ekonomična konstrukcija
—	hitra dobava in montaža
odlične toplotne in klimatske lastnosti
—	zelo lahki elementi
—	v celoti betonska notranjščina objekta — trajnost, enostavno vzdrževanje in čiščenje
PREČNI PREREZ
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
STRAN 33
ČE JE OGREVANJE TUD! VAŠ PROBLEM, VAM PONUJAMO REŠITEV. PRIHRANILI BOSTE
Trajno žareča peč za centralno etažno ogrevanje TVT CENTRAL
S pečjo TVT CENTRAL 17 K ali TVT CENTRAL 23 lahko optimalno režite problem centralnega gretja po načelu etažnega ogrevanja. Pri tem načinu gretja je kotel v višini radiatorjev, zato v tem primeru ni naravnega kroženja vode in je treba v sistem vgraditi obtočno črpalko.
Trajno žareča peč se idealno vključuje v kuhinjsko pohištvo, to pa ji daje še eno prednost, saj ni potrebna nobena izolacija, ker izhodna toplota sočasno segreva bivalne prostore.
Peči za centralno etažno ogrevanje modela CENTRAL so namenjene montaži in uporabi v nepodkletenih stanovanjskih hišah in v stanovanjskih blokih, kjer ni centralnega ogrevanja. Glavne značilnosti peči:
— peč je prilagojena kurjenju z vsemi vrstami trdih goriv,
— brušena litoželezna kuhalna plošča omogoča pogrevanje jedi, letni režim kuhanja pri peči CENTRAL 17 K pa s premikom rešetke na zgornji nivo omogoča normalno kuhanje,
— izkoristek je med 70 in 80 odstotki, kar je odvisno od vrste goriva,
— ena polnitev kurilnega prostora zadošča za štiriurno kurjenje pri nazivni moči, ob minimalni obremenitvi pa do 12 ur, .
— v dimnih plinih je zaradi odličnega izgorevanja malo saj in letečega pepela,
— želeno moč vzdržuje avtomatski regulator,
— dimni priključek je pri CENTRALU 17 K možno izvesti z bočnih ali zadnje strani, pri CENTRALU 23 pa z zadnje ali desne strani.
Ce stanujete v veHki stavbi brez centralnega ogrevanja ali v manjši hiši brez kleti, želite pa imeti centralno gretje, bo trajno žareča peč za etažno ogrevanje CENTRAL izpolnila vaše želje.
ENERGIJO, ČAS IN DENAR
NOVO • NOVO • NOVO!
Solarni bojler SAT
Za čim večje varčevanje in izkoriščanje vseh vrst energije so se v TVT BORIS KIDRIČ odločili za izkoriščanje energije, ki je je na pretek — to je sončne. V ta namen so izdelali solarni bojler za pripravo tople sanitarne vode.
Bojlerja SAT 301 in SAT 302 sta namenjena za pripravo tople sanitarne vode, ki jo lahko ogrevamo prek enega oziroma dveh vgrajenih izmenjevalcev s pomočjo sončne energije in sistema kolektorjev, ali pa v kombinaciji s toplovodnim kotlom. Vodo v obeh bojlerjih je možno dodatno ogrevati tudi z električnim grelnikom.
Vakuumsko emajliran bojler prostornine 300 litrov je pokončne izvedbe, nameščen na lastnem podstavku, in kakovostno toplotno izoliran. Zgornji (manjši) izmenjevalec ima 0,57 kv. m ogrevne površine in 2,65 litra prostornine, spodnji (večji) izmenjevalec pa 1,58 kv. m ogrevne površine in 7,36 litra prostornine. Odvisno od namena uporabe in tipa bojlerja je ob bojlerskem sklopu ustrezna elektrokrmilno omarica z avtomatiko potrebno za pravilno in varno delovanje. Bojlerja SAT 301 SOLO in SAT 302 SOLO sta v osnovi enaka kot SAT 301 in SAT 302, le da se dobavljata brez izolacijskega plašča in brez elektrokrmilne omarice. Tako lahko kupec ta bojler uporabi v eni od mnogih možnih kombinacij, kot na primer za sistem talnega ogrevanja ali v povezavi s toplotno črpalko.
Trajno žareča peč za sobno ogrevanje TVT MAGMA TOBI 7
MAGMA TOBI 7 je konstruirana za kurjenje z vsemi vrstami domačih premogov granulacije nad 30 milimetrov, v njej pa lahko kurimo tudi les. Bistvene prednosti te trajno žareče peči za sobno ogrevanje so:
— peč je izdelana iz kakovostne sive litine, zunanje stene pa so pločevinaste in emajlirane ter estetsko oblikovane. Na sprednji strani peči je oškence iz ognjeodpornega stekla, ki daje ob gorenju občutek ugodja in ustvarja v prostoru prijetno vzdušje,
— trajno žareča peč MAGMA TOBI 7 ima zelo visok izkoristek, do 80 odstotkov in zagotavlja kakovostno in popolno zgorevanje,
— žeijeno moč peči vzdržuje avtomatski regulator,
— pri polni obremenitvi zadošča ena polnitev kurilnega prostora za štiriurno kurjenje, pri minimalni pa za dvanajsturno. Žerjavica ostane še dlje,
— čiščenje peči je enostavno, saj lahko s potezno rešetko stresamo pepel brez odpiranja vrat tudi med kurjenjem,
— pepel se zbira v pepelni posodi, ki je pod rešetko, in ga odstranjujemo po potrebi.
Za ogrevanje vaših stanovanjskih bivalnih prostorov pa priporočamo če nekaj peči iz proizvodnega programa .peči za centralno ogrevanje:
TVT CENTRAL SPECIAL 24
TVT TAM STADLER H 33
TVT STANDARD
TVT STANDARD S
TAM TVT SPECIAL TAM TVT SPECIAL-S

TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ n. sol. o.
MARIBOR 1863-1983
62000 Maribor. Leningrajska 27 telefon: (062)302-321
telex: 33-161
Predstavništvo:
1 1000 Beograd, Kataničeva 24 telefon: (011) 450-685
IZBERITE REŠITEV - PRIHRANILI BOSTE ENERGIJO, ČAS IN DENAR!
Varčevanje z energijo doma in v delovni organizaciji - vodilni program TIM Laško
tovarna izolacijskega materiala
laško
Termoizolacijski materiali N
Embalaža
Toplotno izolacijske fasade
Hidroizolacije
Hladilni stolpi
Hladilni kontejnerji
Lesni izdelki
Skoraj polovica proizvodnega programa delovne organizacije TIM Laško je direktno namenjenega gospodarski dejavnosti pridobivanja hrane in to od primarne proizvodnje prek predelave do distribucije.
Za industrijske hladilnice zmogljivosti od 10—10.000 ton hlajenega blaga TIM Laško projektira, izdeluje in montira:
— termoizolacije tal, sten in stropov
— hladilniška vrata: polavtomatska, avtomatska ter po potrebi z zračno zaveso
— električne instalacije, električno avtomatiko s komandnim pultom in hladilniške instalacije
ZID
DEMIT UEPTLO
DEMIT STIROPOR PLOŠČE
PRVI NANOS
OSNOVNEGA OMETA
ARMATURA —
STEKLENA TKANINA
DRUGI NANOS OSNOVNEGA OMETA
OSNOVNI PREMAZ
ZAKLJUČNI SLOJ —
PLASTIFICIRANI IN MINERALNI OMETI
dba DEMIT fasade
PEŠČENO NASUTJE
PE FOLIJA
TIMBITEKT 200 ST/4 SHB
VENTIBIT 200 ST/4P SHB
STREŠNA LEPENKA
STIROPOR
AUJVENTIBIT 01/4P SHB
PREFABRICIRANA AB IT PLOŠČA
Hidroizolacija in toplotna izolacija pri enoplaščni ncprezračevani nepohodni ravni strehi.
— hladilniške palete, vroče pocinkane
— hladilne stolpe za hlajenje vode v zaprtem krogu.
NOVOST V JUGOSLAVIJI:
Oprema za zmrzovanje in hlajenje z ogljikovim dioksidom
Oprema je namenjena za:
— industrijo gotovih in polpripravljenih jedi
— distribucijo živil, ki zahtevajo posebne klimatske in temperaturne pogoje

Program obsega:
— kontinuirane zmrzovalne tunele na tekoči ogljikov dioksid
— zmrzovalne komore
— snežne haube
— izolacijske zabojnike za transport suhega ledu (ogljikov dioksid v trdnem stanju)
— izparilce za suhi led namenjene za kamionske hladilnike namesto klasičnih bencinskih agregatov.
DEMIT — hidroizolacjjski sistem za fasade je izredno ugodna rešitev za toplotno izolacijo sten. Z njo na preprost način dosežemo z zakonom predpisano izolacij-'
sko zaščito. Uporabljamo jo za izolacijo individualnih in družbenih objektov, za sanacijo obstoječih stanovanj kakor tudi za industrijske objekte in silose.
Za HIDROIZOLACIJE vseh vrst objektov izdeluje TIM Laško materiale ter montira preizkušene sisteme za horizontalno in vertikalno podzemno izolacijo in za hidroizolacijo ravnih streh.
V TIM Laško so s tehnologijo nadaljnje obdelave surovin bitumnov nižjih PK dobili izredno obstojne bitumenske mase z interno kakovostno oznako SHB. Kakovostna oznaka SHB pome
ni, da so vse bitumenske mase tehnološko obdelane s kombiniranimi kompatibilnimi dopi in elastomeri, s ciljem doseganja izredne kakovosti glede na obstojnost, odpornost in trajnost.
SHB — hidroizolacjjski trakovi funkcionalno zadovoljujejo vse zahteve gradbene fizike s ciljem doseganja visokih kakovosti, kar omogoča visoko garancijsko dobo. SHB hidroizolacijski trakovi so toplotno obstojni od —15 stopinj C do +100 stopinj C.
NOVOST TIM LAŠKO!
Apnena notranja bela barva — tradicija v sodobnem tehnološkem procesu dela — TIMLUX CAOH-N.
TIMLUX CAOH-N — ponovno barvanje zidov z apnenimi barvami z najsodobnejšim tehničnim postopkom, ter z odličnimi estetskimi učinki.
KAJ PRIDOBIMO z novim načinom uporabe tradicionalnega materiala — apna v barvanju in zaščiti zidov, ki je bil v preteklosti osnova za površinsko obdelavo sten in estetski izgled prostorov:
— popolna aseptičnost zidov brez strupov in neugodnega vonja. Visoka bazičnost barve s PH 13 preprečuje razvijanje raznih plesni, glivic oziroma vseh vrst mikroorganizmov. Ta kvaliteta površinske zaščite daje široko uporabnost v objektih, kjer so posebne zahteve pri vzdrževanju higiene in čistoče kot so: šole, vrtci, zdravstvene ustanove, objekti prehrambene industrije, restavracije, menze in podobno, zaradi česar je ta barva namenjena predvsem takšnim objektom.
— Arhitektonski in estetski
izgled zidnih površin obdelanih s TIMLUXOM daje občutek prijetnega bivanja in dojnačnosti.
— Velika uporabna možnost v individualni gradnji stanovanjskih objektov z enostavnim načinom barvanja.
— Osnovno belo barvo je mogoče niansirati z dodatki in s tem ustvariti ■ želene prostorske ambiente.
ZA IZOLACIJO PODOV v stanovanjih, poslovnih prostorih in drugih delovnih prostorih ima TIM Laško razvita dva sistema. Plavajoči pod je sestavljen iz toplotne izolacije, zaščitne folije in plavajoče, betonske plošče. Uporaben je za skoraj vse namene, v prehrambeni industriji pa zlasti za hlajene in kondicionirane prostore.
SUHOMONTAŽNI TIM POD kot ime samo pove, ne vsebuje mokrih sestavnih elementov, kar je njegova bistvena prednost. Je kombinacija vodoodporne iverf-ce, izolacije, izravnalnega peska in spojnega materiala. Uporaben je za stanovanjske in poslovne prostore, zlasti pa za sanacijo obstoječih prostorov zaradi hitre in enostavne montaže.
EMBALAŽA IZ EKSPAN-DIRANEGA POLISTIRENA se uporablja za zaščito izdelkov skoraj na vseh področjih družbene proizvodnje. Ker je osnovni material izredno dober izolativni element, se taka embalaža uporablja v prehrambeni industriji za hladno pakiranje (hladilništvo in distribucija), toplo pakiranje in za mehansko zaščito izdelkov.
TIM LAŠKO — tovarna izolacijskega materiala, telefon: 063 730-712, telex 33501 yu tim
STRAN 34
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
TOZD „BUSK" MURSKA SOBOTA
PROIZVODNI PROGRAM
-	Napeljava in popravilo gradbenih instalacij (vodovod in kanalizacija, ogrevanje, prezračevanje in tehnološki procesi ter elektro inštalacije jakega in šibkega toka)
-	Proizvodnja kmetijskih strojev in naprav ter litih kovanih in stiskanih izdelkov
Drobilec za siliranje koruze v zrnu in storžih kapacitete-2 t/h B 200 E. 8 t/h ET 350 S in 15 t/h B 500 S.
Polžni transporter PT 160, kapaciteta 8 ton na uro, pogonska moč 1,5 kw.
FUNGICID V OBLIKI TEKOČE KONCENTRIRANE SUSPENZIJE
e o obešen za škropljenje proti peronospori na hmelju, peronospori na vinski trti kodravosti breskev v času mirovanja (taphira deformans) in krompirjevi plesni in plesni na paradižniku.
Embalirano v plastenkah po 1 k9: Pozvala

cc
CELJE
Predelne stene ,Ljutomer'
Obseg graditev, posebno stanovanjska je gradbincem in proizvajalcem gradbenih materialov zadolžil k novim pristopom gradnje, ki bazira na novih gradbenih materialih. Tehnološki postopek mora imeti posebnosti suhega namesto mokrega postopka, katero je samo zavlačevalo čas gradenj. Zidarska dela — izdelava sten, posebej še ometa-vanje, predstavljajo danes največjo in najdražjo časovno zavoro.
Racionalizacija tehnološkega postopka omogoča ogromen prihranek ob delu in času.
Sistemi, ki izpolnjujejo vse zahteve sodobne, moderne tehnologije gradnje predelnih sten, so sistemi PREGRADNIH STEN LJUTOMER".
Prednosti predelnih sten „Ljutomer”:
—	enostavna, hitra in suha montaža,
—	možnost gradnje ob vsakem vremenu,
—	možnost postavitve sten na« gotova tla,
—	enostavnost gradnje, omogoča montažo širšega kroga potrošnikov,
—	industrijska izdelava zidnih elementov,
—	100 % domači material,
—	enostaven in ceneni transport,
—	izvrstna toplotna, zvočna' izolacija, protipožarna zaščita po predpisih,
—	možnost lahkega postavljanja instalacij,
—	enostavna površinska obdelava z barvanjem, tapetami ali s keramičnimi ploščicami.
Za samostojno delo je potrebno naslednje orodje: žaga, rašplja, nož, viličasti ključ, svinčnica, vodna tehtnica, merilni trak, vrtalka, -izvijač, dleto, svinčnik za zariso-vanje in lopatica za mavec. Pomembno je, da prostor, v katerega bomo postavili predelne stene, dobro očistimo. To je pomembno zato, ker
bomo na neravnih tleh zelo težko postavili predelne stene. Od natančno postavljene prve panel predelne stene je odvisna točnost predelne stene, ker je ta panel vodilo. Stebrički, ki jih postavimo oziroma privijemo na nosilno steno, so le vodilo. Po uspešni postavitvi prvega panela podobno postavimo in pritrdimo vmesne montažne panele. Montaža poteka tako, da v utore med panele vstavljamo vezne stebričke, nato pa zaporedne panele pritrdimo pod strop. Pri tem moramo paziti, da se držimo osi predelne stene. Glede
FASADNI ELEMENTI
Iz širokega programa lahkih montažnih elementov, ki jih proizvaja IMGRAD Ljutomer, vam predstavljamo proizvod, ki je že vrsto let zelo uspešen na tržišču. ALUMINIJSKA SENDVIČ PLOŠČA TIP 101.
Sendvič ploščo tipa 101 sestavljajo površnice iz Al-pločevine in sredica iz papirnatega satovja (konstrukcijski element), po potrebi napolnjena s fenolno peno (termoizolacijski in protipožarni element).
Vse dimenzije sendvič plošč tipa 101 izdelujejo po naročilu do maksimalnih dimenzij Al-pločevine.
1000 x	5000	mm	x	željena	debelina	od	11	do	99	mm,
1200 x	3000	mm	x	željena	debelina	od	11	do	99	mm,
1350 x	2000	mm	x	željena	debelina	od	11	do	99	mm.
Izdelajo lahko tudi sendvič plošče večjih dimenzij po principu industrijskih spojev.
na to, da je pri tej panelni steni takšen element, ga lahko obdelujemo z navadnim nožem. Prav zato so vse težave z
instalacijo nepomembne, saj poškodbe na stenah lahko popravimo z mavcem, ki se počasi trdi.
VSE INFORMACIJE DOBITE PRI: Industriji montažnih gradbenih materialov IMGRAD, Ljutomer, Ormoška 46, ali po telefonu (069) 81-414, 81-929, telex: yu 35-242
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
STRAN 35

SERVISI - PROIZVODNJA - TRGOVINA
—	POPRAVLJAMO osebna vozila, tovorna in dostavna vozila ter kmetijsko in gradbeno mehanizacijo
SERVISI: Zastava, FIAT Store, Tam, TORPEDO - DEUTZ, IMV, Zetor, Cimos, Ursus, TAS, Iskra, IMT, Zmaj, Sip
—	PROIZVAJAMO: razne proizvode za kmetijstvo
—	PRODAJAMO: rezervne dele, vsa vozila znamke Zastava -RAZSTAVNI PROSTOR NA SEJMU!
— VRŠIMO USLUGE: tehnični pregledi motornih vozil doma in na terenu, podaljševanje registracije in zavarovanja vozil, vleka s specialnim vozilom, nasveti s področja avto stroke.
DOBRE MOŽNOSTI ZA REJO, ČE ŽELIMO USPEHE
Živina, rejena po sodobni tehnologiji, je zaprta Hlev zapušča le redko, zato pa so ji prav v hlevu potrebne svetloba, toplota in snaga Vsak lastnik večjega števila živali ve, kaj pomeni lahko in hitro čiščenje hleva Zato vam predstavljamo H LEVIT — material za tla in omet v hlevih. Tla iz HLEVITA so hrapava topla odporna proti učinkom gnojnice in kislin, mogoče jih je hitro in lahko očistiti. Na takšnih tleh se živali dobro počutijo, so čiste in lepo napredujejo.	.
HLEVIT izdelujemo v vrečah po 50 ka na beton pa na nalanamo.vtri do šilncentimetrskem sloju. Ena vreča HLEVITA zadostuje za približno en kvadratni meter tal. Maso pripravljamo v razmerju: štirje deli HLEVITA, en del cementa ter potrebne količine vode.	, HinrAM» ■ .
HLEVIT lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenega materiala, izdeluje pa ga LJUBEČNA — industrija keramičnih kislinoodpornih in opečnih izdelkov — Celje.	z
Podrobnejša pojasnila vam dajemo z brezplačnim prospektom HLEVIT, lahko pa povprašate za HLEVIT na naslov:
B Ljubečna Celje
p. p.. 13. tel.
(063)33-421,31-865.
KUPON:
Prosim, da mi pošljete prospekt HLEVIT
(Ime in naslov)
Kupon pošljite na naslov: LJUBEČNA-Industrija keramičnih, kislinoodpornih In opečnih izdelkov — LJUBEČNA PRI CELJU, 630001 CELJE, p. p. 13
SOZD KEM A BOM ARI BOR
»TOVARNA KEMIČNIH
IZDELKOV RAČE

izdeluje in prodaja priznana sredstva za varstvo kulturnih rastlin pred boleznimi, za zatiranje rastlinskih škodljivcev, za uničevanje plevela in druga.
Za zatiranje škodljivih žuželk, proizvaja sredstva za predspomladansko škropljenje: folidol' olje in oleodiazinon, za ostala škropljenja pa insekticide in akancide iz skupine organofosfornih estrov, karbama-tov in drugih. Najbolj znani so: basudin 40, gusathion WP 25 %, folimat LC-50, lebaycid EC 50 %, actellic 50, dipterexSL 50 %, dikofol E 20, pinofon, pirimor WP-50, acrex EC 30,
volaton G karbaril 5 systox-i.
5% in G 10%, volaton EC-500, — prašivo, karbaril 5 in meta*
Zoper rastlinske bolezni izdeluje fungicide s preventivnim, nekatere pa tudi s kurativnim delovanjem: bayleton special, bayleton WP 25, antracol BT, antracol combi, antracol, dithane M-45, karathane, enovit M, euparen, delan, baycor WP 25, bayleton EC 125, baycor 300 EC, bakreni antracol, captan 50, folpet 50, kupropin, pinulin, dodine S 65.
Velik je izbor herbicidov, sredstev za uničevanje plevela v poljedelskih kulturah, sadovnjakih, vinogradih in drugod. Ti delujejo zoper širokolistne, ozkolistne, enoletne, nekateri pa tudi večletne plevele kot so: gramoxone, reglone 14, atrapin, ustinex special, poundup, lasso EC, lasso combi, grasipan, alapin, sencor, aniten DS; betanal in betanal AM, goltix, goal, fusilade, trikepin, * promepin KS 50, tribunil WP 70.
Izdeluje tudi sredstva za dezinsekcijo prostorov, deratizacijo in listno gnojenje kulturnih rastlin.
Zahtevajte prospekte in brošuro PINUSOV KLJUČ — s škropilnimi koledarji za posamezne kulture in opisom sredstev.
PINUS 62327 Rače Grajski trg 21 tel. (062) 608-240 tlx: 33-130
jdlK SOZD KEMA BO MARIBOR
DI1IIIQ TOVARNA KEMIČNIH l, O llIlIJu IZDELKOV RAČE
STRAN 36
. VESTNIK, 16. AVGUST 1984
I I I I I
SLOVIN JE SOZD s prek 6.500 delavci in okoli 5000 kooperanti.
SLOVIN je jugoslovansko podjetje, ki ima svojo dejavnost razširjeno od Ohrida pa vse do avstrijske meje (Ljutomer, Ormož, Maribor). Združuje kmetijsko dejavnost, vinarstvo, proizvodnjo brezalkoholnih pijač in je največji izvoznik vin v Jugoslaviji. zlasti na zahodno tržišče. Močno je zastopan zlasti v ZRN, ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, na Japonskem, v Skandinaviji in Švici.
SLOVIN ima vinograde po celi državi, in to na območju Ohrida, Negotina, Paliča, Kosova in na Štajerskem.
Na področju proizvodnje in prodaje gaziranih brezalkoholnih I pijač je SLOVIN največji proizvajalec v Jugoslaviji. V tej paleti so zastopane pijače cockta, jupi in licenčni proizvodi coca cole Iin schvveppsa. Polnilnice imajo po celi Jugoslaviji. Poleg tph so še polnilnice licenčnih partnerjev, ki pogodbeno polnijo za H SLOVIN.
SLOVIN ima tudi celotno proizvodnjo s kmetijskega po- I dročja (poljedelstvo, govedoreja, proizvodnja bekonov, vi- ■ nogradništvo, kletarstvo, gostinstvo itd).	- .
Ukvarjajo se tudi s predelavo mesa, klavništvom in drugim. ■
SLOVIN na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni
MONTAŽA PROIZVODNJA PREVALJE, n. sol. o.
TOZD PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
INŠTALATER
KOVi
IZDELUJEMO: OPREMO ZA KMETIJSTVO,
VRATA ZA NAVADNE IN
SCHIEDL DIMNIKE
Tel.: (062)
851-330, 851-161
INŠTALATER PREVALJE
IZDELUJE:
stojišča z rešetkami in za nastil, bokse za teleta, bokse za prosto zrejo, bokse za svinje, transporterje za spravilo gnoja — dvižne, pehalne in plužne. Izdelujemo pa še obloge za gradnjo silosov, za gnojne jame, pokrove in vratca za silose.
V hleve sodobno hlevsko opremo!
ZAHTEVAJTE CENIKE IN PROSPEKTE Vse informacije dobite: MPP Inštalater Prevalje, TOZD Proizvodnja-Prodaja, tel. (062) 851-161
VESTNIK, 16. AVGUST 1984 •
STRAN 37
@ metalka
n. sol. o.,
Ljubljana
TOZD Tovarna poljedelskega orodja
Batuje n ..
65262 Črniče
TOVARNA DUŠIKA RUŠE
ZJA TOZD AGROKEMIJA ZSfŽA 62342 RUŠE
Tel.: (062) 661-108
Telex:33112
Iz svojega proizvodnega programa nudimo:
— enobrazdne in dvobrazdne pluge 10" in 12",
—	enobrazdne in dvobrazdne hidravlične obračalne pluge,
—	klinaste brane,
—	rotacijske brane,
—	rotacijske drobilke (fraze),	't
—	kovano orodje,
—	zeta vijake,
—	žičnike
lip bled
vam pomaga graditi hitreje in ceneje!
Nudimo vam kompletna vrata, furnirana ih navadna, za suho in mokro vgrajevanje, vhodna vrata, garažna vrata, dvižna garažna vrata, genske in stropne obloge, opažne plošče in novo notranje pohištvo iz masivnega smrekovega lesa.
PROIZVAJA:
kompleksna gnojila z visoko vodotopnostjo, dobrimi kemičnimi in fizikalnimi lastnostmi za kmetijsko proizvodnjo:
NPK + B 6:18—18+2 — za žita (pšenica, rž, ječmen);
NPK + B 10:15:20+2 — za okopavanine (krompir, koruza);
NPK + B + Mg 7:10:20+3+1 — za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnine;
NPK + B 6:16:26+2 — za sladkorno peso;
NPK + B 5:10:25+2 — za sladkorno peso;
NPK + B 5:20:20+2 — za sladkorno peso;
NPK + B 13:13:13 — za spomladansko gnojenje travnikov;
NPK + B 5:15:25 + 2 za hmelj, travnati svet in melioracije;
NPK + B 5:20:15+2 — za travnati svet, obnove in melioracije.
Proizvajamo tudi specialna tekoča, foliarna in organska gnoji la v majhni embalaži. Sredstva za varstvo okrasnih rastlin in kmetijskih kultur:
Herbicidi: DUAL, PRIMEXTRA, DICOFLUID MPC in KEROPUR;
fungoinsekticid: PIROX—fluid;
univerzalno gnojilo: GARDIN—G;
organski substrat: R—substrat;
repelenti: KEMAKOL in AROMIT;
Limacid: UMAX.
NOVO NA TRŽIŠČU:
PRIPOROČA SE PRODAJALNA LIP BLED MURSKA SOBOTA, Cvetkova 1 a telefon (069) 22-941 in 22 942
Prodajalna je odprta vsak dan od 7.30 do 15.30 ure Ob sobotah od 7.30 do 12. ure,.
herbicid: LENTAGRAN - WP; sistemični fungicid: RIDOMIL MZ; insektoakaricid: MITAC 20;
organsko gnojilo: COFUNA.
lin aJK lesna
tthr'•	64260 bled ljubljanska c. 32
telefon: 064-77-661 TELEGRAM; LIP BLED t* V8	■ TELEX; 34525 yu lipex
STRAN 38
VESTNIK, 16. AVGUST 1984
g V naši organizaciji združenega dela Grad-Ibeništvo Pomurje smo razvili AB montažno konstrukcijo „program IF", ki je primerna za izgradnjo vseh vrst objektov za proizvodnjo Imesa: goveji, prašiče-rejski, perutninarski hlevi itd. Tipske mere Ipo širini so: 12, 35,.14, 35, 16, 35 in 18, 35 m. Vzdolžni korak znaša 6 metrov in je mnogo-
Ikratnik tega števila. Konstrukcija spada v montažnem smislu Imed montažne konstrukcije lahke montaže, saj lahko cca 1000
I metrov zmontirajo v roku 5 dni. Posebnost programa so še armi-Iranobetonske rešetke za govedorejo in prašičerejo.
IS tem programom gradnje je tako tudi delovna organizacija Konstruktor — TOZD Grad-beništvo Pomurje, prispevala svoj delež k
I racionalni izgradnji v kmetijstvu.
I
I
I
Prašičja farma Dražene! pri Ptuju
pomurski proizvodni program farm
Farma piščancev Hodoš
sgp konstruktor
maribor n. sol. o.
ARMIRANO BETONSKE REŠETKE
Goveja farma Sobetinci pri Ptuju
tozd gradbeništvo pomurje
murska sobota n. sol. o.
| OBIŠČITE NAŠ RAZSTAVNI PROSTOR NA
iKmETIJSKO-ŽIVILSKEm SEjmu V GORNJI RADGONI!
Im im bm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mb m
INDUSTRIJSKO MONTAŽNU PODJETJE LJUBLJANA .o.
DO
panomjo
KOVINSKA IN ELEKTRO
INDUSTRIJA
MURSKA SOBOTA
Kotel za kontinuirano destilacijo alkohola super 80 ali super iuu.
- KOTLI ZA PRIDOBIVANJE ŽIVINSKE KRME OD 60 DO 160 L POCINKANI IN ALU.
— KOTLI ZA ŽGANJEKUHO OD 60 DO 120 L — MEDVRSTNI KULTIVATORJI 2 DO 4 REDNI — ŠKROPILNICE — ROČNE nahrbtne, motorne nahrbtne, motorne prevozne
IN TRAKTORSKE - PNEVMATSKI SADILNIKI „PANONIJA-BECKER" 2 DO 12 VRST - MEHANSKI SADILNIKI ZA KORUZO - TRAKTORSKI TRAČNI OBRAČALNIK OD 160 DO 240 - POBIRALNA STISKALNICA - TRAKTORSKI NAKLADALCI - TRAKTORSKE PRIKOLIČE ZA MOTOKULTIVA-TORJE - AVTOMOBILSKE PRIKOLICE 300 IN 500 KG.
OBIŠČITE NAS NA KMETUSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI!
VESTNIK, 16. AVGUST 1984 ------------- '
STRAN 39
AGROPROGRES
ZASTOPANJE TUJIH FIRM
IZ KONSIGNACIJSKIH SKLADIŠČ
61000 Ljubljana Kardeljeva c. 16 Tei. (061)219-122
STEYR DAIMLER PUCH, Steyr, Avstrija
Ponovna možnost nakupa siloreznic EPPLE iz konsignacije
EPPLE BUXBAUM WERKE AG, Wels, Avstrija
REGENT, PFLUGFABRIK, Attnang Pucheim, Avstrija
FRANZ GRIMME, Damme, Zahodna Nemčija
VICON INTERNATIONAL B. V. Nieuw Vennep, Holandija
NUDIMO VSE VRSTE REZERVNIH DELOV ZA STROJE ZASTOPANIH FIRM
ZA FIRMO STEYR DAIMLER PUCH NUDIMO TRAKTORSKE GUME VSEH DIMENZIJ PO NAROČILU
PLAČILNI POGOJI: — devizno plačilo iz lastnega deviznega računa — pripadajoče dinarske dajatve (carina, davek, stroški)
ZA VSE INFORMACIJE SE OBRAČAJTE NA ZGORNJI NASLOV
ŽIVINOREJSKA POSLOVNA
SKUPNOST SLOVENIJE
se predstavlja na letošnjem Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni z delom dejavnosti svojih članic.
PREDSTAVILO BO DELO IN USPEHE
— slovenske mlekarske industrije s prikazom izbora mleka in mlečnih izdelkov,
— slovenske mesne industrije s prikazom trajnih in poltrajnih izdelkov ter nagrajenih vzorcev ocenjevalne komisije,
— slovensko perutninarsko proizvodnjo s prikazom njene kompletne dejavnosti, proizvodnjo reprodukcijskega materiala, mesa, jajc, krmil in opreme,
— slovenske živinoreje kot najpomembnejše kmetijske proizvodnje in osnove za razvoj mlečne in mesne industrije s prikazom plemenskih bikov in pitanega goveda,
— slovenske prašičereje s prikazom plemenskih živali iz obeh selekcijskih centrov Slovenije Ihana in Nemščaka,
— razstavo konj vseh pasem, ki jih redimo v Sloveniji.
OBIŠČITE NAS NA KMETUSKO-ŽMLSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI!
MONTAŽNO PROIZVODNO PODJETJE
A CEVOVOD
MARIBOR
.i
62000 MARIBOR, MELJSKI DOL 1
TELEFON: (062) hc. 22-741, 22-742, 22-744, 22-780, 22-783
DIREKTOR DO: 27-425
I SEKTOR KMETIJSKE OPREME: 24-860 BRZOJAV: CEVOVOD MARIBOR TELEX: 33-373 YU CEV MB
PROIZVODNI PROGRAM ZA KMETIJSTVO V KOOPERACIJI S FIRMO SUDSTALL IN FUNKI
OPREMA ZA GOVEDOREJO: grabnerjeva stojišča različnih izvedb, boksi za teleta, rešetke ga govedo, transporterir-za cdnnoievanie. napajalniki in hlevska okna, topli podi v hlevu-bodit OPREMA ZA PRAŠIČEREJO: boksi za prasilišča, boksi za pripust-kletke za pujske, boksi za pitanje, kovinske rešetke, oprema za avtomatsko krmiljenje Funki, napajalniki (cuclji) — hlevska okna.
OPREMA ZA GOVEDOREJO IN PRAŠIČEREJO: črpalke z mešalci moči 7—30 KM, separator za odvajanje gošče iz gnojevke, aeratorji za biološko obdelavo gnojevke »eximix«.
ZAHTEVAJTE CENIKE IN PROSPEKTE
INFORMACIJE: MPP CEVOVOD- KMETIJSKA OPREMA — PRODAJA TEL: 062/22-741, 24-860.
V ČASU SEJMA TUDI NA RAZSTAVNEM PROSTORU! OBIŠČITE NAS!
OPREMA ZA SUŠENJE: sušilnice za umetno sušenje vseh vrst zrnja (koruza, žita, travnata semena), prevozne sušilnice.
SEPARATOR ZA GNOJ
Separator je naprava za izločanje gnoja iz vseh vrst gnojevke. Montira se lahko na podstavek, tako da gnoj pada direktno na prikolico ali pa na plafo za skladiščenje gnoja. Kolikor pa je separator na tleh, je potrebno eksploatacijo gnoja imeti tudi transporter s pomočjo katerega lagi-ramo gnoj na gnojišče ali na prikolico. Gnojnica, ki ostane, odteka direktno v rezervoar ali v zato pripravljen prostor. Separator je. izdelan tako, da je. upravljanje z njim enostavno, posamezni deli na njem so lahko dostopni.
Potek separacije je naslednji
Gnojevka se s pomočjo črpalke po ceveh prečrpava do vlivnegalijaka na separatorju, od koder še preliva na perforiran boben iz nerjaveče pločevine. Boben se vrti med štirimi z gumo obloženimi valji, ki iztiskujejo gnojnico iz gnojevke skozi luknjice perforirnega bobna, od koder ta odteka na določeno mesto, gnoj, ki ostane pa pada z bobna. Da se preprečijo morebitne poškodbe bobna, ki bi nastale vsled nenadnih obremenitev zaradi prisotnosti večjih delcev v gnojevki, so valji obojestransko vležajeni na amortizerjih, ki se podajajo in večajo ali manjšajo razmak med bobnom in valji; odvisno od velikosti v gnojevki prisotnih delcev.
Delovna kapaciteta separatorja je odvisna od vrste gnojevke in znaša:
- pri svinjski gnojevki 18-22 mMi
- pri goveji gnojevki 12-14 ma/h
Prednosti separacije sq naslednje
-	izločeni gnoj se da stisniti in se lahko uskla-
- dišči do nadaljnje uporabe
-	ne oddaja neprijetne vonje in biološko hitro dozoreva v humus
-	je primerna kot gnčjilo za gnojenje pri pridelavi zelenjave v rastlinjakih in vrtovih
-	izločena gnojnica ima dobre pretočne lastnosti
-	lahko se prevaža v rezervoarjih za prevoz gnojnice
-	primerna je kot dodatek pri namakanju z namakalnimi napravami
-	pri skladiščenju je zmanjšana možnost nastajanja skorje in usedline, kot je to primer pri gnojevki
-	potrebuje 20 do 40% manj prostora za skladiščenje v primerjavi z gnojevko
-	lahko se- uporablja za izpiranje kanalov v hlevih na tekoče odgnojevanje
-	pri razprševanju takoj prodre v zemljo in ne onesnažuje okolja
-	izloča zelo malo smradu v primerjavi z nepredelano gnojevko.
■ a
STRAN 40
VESTNIK, 16. AVGUST 1984