256. številka. Lj obijan a, sredo 10. novembra. UH. leto, 1875, SLOVENSKI NAROD Iahaja ceak d*n aa Mtrt leta 4 dom se računa dijake velja za Dopiai naj m lavole firankii i « , . . , »ifiTiiutTo, na katero naj ae blagovolijo poiujati naročnine, reklamacije, otnanila, t. j. administrativne reci, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši Ugovorno obravnavanje „Slovenskoga Naroda". (Datfe.) V Številki 207 pak so trija manjii Članki okrivljeni in je list sara d njih bil konfisciran. Prvi 5 dopis „iz S p ljeta" po §. 308. in 310., ki prepovedujeta za javnost vznemirujoča napačna poročila objavljati. Drugič je obkrivljen v „političnom razgledu" nahajajoči se sledeči4odstavek : ,,^#w-gMc£i se vedno Se prav pošteno obnašajo nasproti jugoslovanskim upornikom. 10. septembra je bil v Londonu tabor (meeting) na korist vstajnikov. Lord Rus sel, ki ga je sklical, nij bil navzočen zarad bolezni, vendar je poslal pismo, v katerem izjavlja, da je vse upanje neveljavno in ničevo, da bi Tnrčija kedaj dobro vladati mogla. Rus-sel želi, naj se neodvisne vlade naredć, naj se Tesalija in Albanija kot posebne provincije osnujejo; on izraža veselje, da so se Angleška, Francoska in Italija sve-tovalstvn pridružile, ki bode izvedel želje prebivalstva. Dobro in pravično vladanje naj se vstašem da, to bi bilo najlapŠe, kar naj akoija velevlasti] doseže. — Več resolucij je meeting sprejel, katere obetajo vstašem pomoč.— Torej vsi narodi, le Nemci nij so zajužnesvobodoborce, in pa nemškutarji ne.u Ta odstavek je po mnenji državnega pravduika kriv, da zoper drugo narodnost ščuje po §. 302, Tre tji, državnemu pravdniku izpodtak-ljivi Članek je dopis iz Cerknice, v katerem dopisnik govori o napravljanji odborov glede jugoslovanskega vstanka. Urednik Jurčič dobi od predsednika besedo, da razloge pove, iz katerih je svoj pismeni ugovor objavil. Jurčič pravi mej. družim: „Prvi inkriminirani dopis v tej številki „iz Spljeta" krivi državno pravdništvo po §. 308. in 310. V rečenih paragrafih se res prepoveduje novinarjem, take novice prinašati, katere so za javno varnost vzue-mirujoče, in o katerih raznašalec nema z a -dostcih uzrokov, smatrati jih za resnične. V dopisa je povedano samo, da bode Črnagora tudi v akcijo stopila. Ta čas, 7. septembra, so to isto pisali vsi nekonfis-cirani jugoslovanski listi, mej temi glasilo namestnika Njeg. Veličanstva, bana Mažura-nića, in cela dunajski oflcijozni listi so pravili, kako teško črnogorski knez svoj narod nazaj drži. Če je to isto „Slovenski Narod" prinesel, nij moglo to nikogar vznemirjati. Da se slučajno do deues nij še izpolnilo, tega g. državni pravdnik nij mogel uže tačas vedeti, nego je bila le zopet njegova konjekturalna politika namestovalka juriste rije. — Citirani paragraf pravi, da sem jaz, respektive Članek, kriv le, ako nijsem imel dovolj razlogov, verovati v resničnost poročila. Jaz pa trdim z vso odločnostjo, da sem imel vse uzroke, verovati v resničnost tega dopisa, kajti ne le, da poznam svojega ven čas trajanja vstanka stalnega dopisnika v Spljetu kot vseskozi poštenega, zanesljivega in treznosodečega moža, kateri mi je mnogo telegramov za „Slovenski Narod" poslal, kateri so bili od čisto druzih dopisnikov in od druzih krajev isto tako poročeni, torej potrjeni, temuč tedanja situvacija se je po vseh Časnikih risala tako, da je bilo vae v dopisu navedeno resnici podobno. „ Ako je pa g. državni pravduik te misli da moram jaz kot urednik vsako poročilo prej popolnem dokazano imeti predno ga priobčim, moram mu odgovarjati, da je to ne le meni, ampak vsacemn dnevniku fizično in absolutno nemogoče. In ako je vsaka novica, katera se potem ne obistini, uže kazni in konfiskacije vredna, da, gospoda slavne sodni je, zakaj pa „Neue Freie Presse", ki pod istim zakonom izhaja kot naš list, in ki uže voč nego tri mesece skoro vsak drug dan svojim bralcem poroča, da je vstanek v Bosni udu-šen, oni t Hercegovini pak umira, zakaj ta nemški časnik zarad tolikih neresničnih poročil nij bil ne enkrat konfisciran ? In da jo res poročal neresnico, to je sedaj vendar dokazano, ker zadnji telegram v „Times" vam poroča, da konzuli iz Mostara sami uže potrjujejo, da Turčija niti zmožna nij vstanka zadušiti. Ali, da ne idem tako daleč, zakaj državni pravdnik nemških listov, katere sam dobi v cenzuro kakor naš list, nij zarad „ne-resničnih" ali zarad takih poročil, ki so s« mu zdeli neresnični, nikoli konfisciral; na primer uže pred tremi dnevi je tukajšnja „Laibacher Ztg.u pisala: „ Wie vvir aus zu-verl&ssiger Quelle vernehmen, wird heuto Hubmajer neon Laibach kommen etc.u Da> je bila ta vost neresnična, to vidimo, ker Hubmajerja še denes nij (4.) v Ljubljani. Ali vendar zarad te neresnične vesti nemška „Laib. Ztg." nij bila konfiscirana. Morda, ker se ima meriti slovenskim listom z drugo mero? „Pravi se v uzrokih konfiskacije, da bi vest v dopisu, da Črnagora poj de vstašem pomagat, bila „ vznemirila" Jaz nikakor ne) morem razumeti, ka bi kako koli mogoča bilo, da bi se ikdo mogel vznemirjenega čutiti vsled tega malega navadnega dopiska. Tu je vendar nekoliko poslušalcev navzočnih ; Kupa brinjevca. (Izvirna povest, spiaal Liberius.) (Dalje.> X. Učiteljeva Irena, obljubljena najemnikov« nevesta je bila isto do poln dne slabe, prav slabe volje. Ali je imela pravi uzrok tema, ne vemo, le toliko je znano, da se je isto jutro kakor uže često in čestokrat prepirala z očetom, ker jo je opominjal, naj se zdaj, ako pobtane grajska gospodinja, privadi zgodnjega vstajanja, marljivega dela, naj pusti vedno branje, ki ne koristi nič in naj se trndi vredna postati tako imenitnega žeuina. Ireni so bile te besede preveč. GrajŠča-kinja bode in brati bi ne smela, ukazovala bode širuej družini in ona naj vstaja v zgodnjo jutro, gospo jo bodo klicali in ona| bi naj se ne vadila nže zdaj lepega brez-delavnega življenja? „Ne skrbite zame oče, jaz vem, kaj se spodobi ženskam višjih družin", jekne Irena opomiujajočemu starca, se nasloni ponosno na divan zre dalje v odprti roman in nažge novo smodko. Starec pa ubogi starec zapasti pobitega Brca sobo, vtrine skrivaj debelo solzo, ki mu zablešči v mrklem očesa in se trudi pozabiti pri pipi tobaka morečo skrb za svojega edinega otroka, strašno mise), da lehko odpodi otročja neubogljivost veselo srečo, katero hi je naBlikal on s tako živimi barvami, milo srečo brezskrbnega bivanja poleg svoje hčere, imenitne prihodnje grašča-kinje. Ko agiblje učitelj take reči in se jezi nad soboj, ker je premehek, predober oče in nad svojim otrokom in nad ženo, ki mu ne pomaga dovolj v izreji in toliko potov nasprotuje njegovim modrim sklepom, približa se tam po stranskej poti najemnik. A kako je spremenjen. Užito vino se mu bere v steklenem pogleda, lice mu je> nekako žalostno in pot, ta prej tako veseli pot k ljubeznjivi Ireni mu je nestrpljiv. Vsaj odloči se mu denes nebesa ali peklo, to jo mogočen mejnik mej minulostjo in prihodnostjo. Pred hišo opazi najemnik utopljenega učitelja in ustraši se, boji se. Kaj jo to, zakaj je žalosten, zakaj nij vesel zdaj, ko se moži edin njegov otrok. Da dobrega pomeniti ne more to. Boječ se, da bi no izvedel prekmalo neprijetno novico, zavijo po nasprotuej strani najemnik v učiteljevo) stanovanje in naravnoBt v Irenino sobo. Nenadne skrbi, užito vino, prevelika radovednost o učiteljevi žalosti utopi najemnika tako globoko, da pozabi celo naj pri-prostejši etiketo in vstopi brez trkanja v Irenino sobo. Kakor zid zbledi pri tej priči Irena ponosno sloneča na divani, poleg kupe brinjevca, da smodka jej otip..do iznenađenja, veselja ali tuge, to nij menda teško uganiti, in ro- jas tem gledal njih obraze, ko je g. zapisnikar bral dopis, a reči moram, da nijsem na nobenem lica ni najmanjšega sleda kakega vznemirjenja videl. In tako bi bil tndi nekonfisciran dopis nedoIZen in bres nevarnih sledov pro-Šel, kakor kak dragi, kot en košček dnevne kronike. „Prehajam na drngi članek, ki se nahaja v političnem razgleda pod naslovom „ Angleži" Ta ee očita, da je posebno zadnji pristavek kriv po §. 302. Ta paragraf pod kazen eVa*eoTraiuo ponašanje proti dragim narodnostim. Nečem s tem začeti, da nemške novine v Avstriji nže dolgo na nas Slovane psnjejo, ne le sovražno, nego tudi sarovo, ali jaz se ne spominjam, da bi bilo katero državno pravdništvo nemšk list pod §. delo zarad sovražnosti proti našej narodnosti. Konstatiram le, da kar je ta rečeno, namreč, da le Nemci in nemškutarji nijso za jažne svobodoborce, je sama resnica, faktnm, ki ga mora vsak priznati, ki bere liste „N. Fr. Pr.u „Laib. Tagbl." itd. „A tndi z najostrejšega jaridičnega stališča ta stavek nij kažnjiv, ker v tem članka nikakor nij one „sovražnosti/ katero §. 302. misli. Po Herbstovem komentara mora sovražnost biti taka, da se nasledki te sovražnosti lehko izvršujejo, da je nasledek sovražnosti sovražno dejanje, na pr. da se bi jej o. Vprašam jaz le, kako dejanje se more in bi se zgodilo vsled tega stavka, katerega bode vsak Nemee kot čisto in priprosto resnico izpoznal? Tretji članek, dopis „iz Cerknice," je inkriminiran po §. 305. k. z., kakor se v narokih državnega pravdnika pravi, nweil darin der Anfstand gegen die rechttn«i*-sige Staatsgewalt angepriesen wird,u ter se tako nenravno dejanje podpira. „Jaz nerazamem, kako pride kakovo avstrijsko, in kako ravno ljubljansko državno pravdništvo na to, da zagovarja, da je turško vladanje „rechtmassig." Kolikor je meni znano, in tudi gospod državni pravdnik me ne bode mogel bolje podučiti, nemarno mi v Avstriji nobene internacijonalne pogodbe, ki bi Turčijo na podlogi naših zakonov priznavala. Ko bi tako pogodbo imeli, potem bi ne moglo iti na tisoče avstrijskih prostovoljcev črez mejo vstajnikom pomagat, ali vsaj kadar bi se vrnili v našo državo, morala bi jih državna pravdništva kazno- man jej zdrsne, morda nevedoma v naročje. In najemnik kako zazija pri tem pogledu, kako se mn tresejo noge, kako se mu temni pred očesi, kako se mn podira sezidani raj v tem trenotku in bobni v brezno pogubljenja, v temo prihodnjega samotarstva. „Velika čast mi je gospod najemnik, da me obiščete," povzame zdajci Irena, ohrabri vši se nekoliko in pristavi potem: „Ne zamerite vendar, da vas zdaj še ne morem sprejeti. Tako zgodaj nijsem pričakovala obiskovanj, torej oprostite nekaj časa." Kakor strela zadenejo te besede strme-čega najemnika. Torej bolna nij kakor si je domišljeval nže, da sloni v tem Času brez dela v sobi in prebira nepotrebne knjige in za zdravilo ne kadi smodke. To vse je iz navade, stare navade. O gorje, to je preveč, preveč njemu varčnemu, ne razvajenemu Človeku, to je smrtni udarec njegovej tako lepo naslikanej sreči, v to so žive, resnične njegove sanje. vati. Tako jih je pa na stotine nže nazaj prišlo, tndi v samo Ljubljano nže kao i h 12, a nobeden nij bil kaznovan, ker nai av-strijsk zakon tega ne dopušča. Čemu se torej v tisku poganjati za priznanje, da je Turčija „rechtmftisig" oblast? — Zakaj bi mi Slovani ne smeli simpatizirati z vstaši in proti Torkom, ki po zgodovini nikdar ne vladajo „rechtmttisig"? „ Vzemimo le analogijo, ki je bila in je še v vsem drugem novinstvu. Kako dolgo se bore uže v domačej vojski Karli s ti proti priznanej vladi Alfonzistov, in prej so se proti nepriznanej republiki. Jaz nijsem prijatelj Karlistovskih političnih načel, a to mene in vas zgodovina uči, da so gotovo bolj po zgodovinskem prava „rechtmHssig" nego Alfonzisti ali Tarki. In vendar je vse liberalno časnikarstvo z vso odločnostjo pobijalo Karliste, konservativno jih je podpiralo, liberalno nemško navdušeno pisalo za republiko in proti Karlistom, — a nihče nij bil na podlogi tega §. 305 konfisciran! Ali moram zopet tu, v očigled teh resničnih fakt vprašat', zakaj se Slovencem z drago mero meri? „Če išče g. državni pravdnik v nasvetu o ustauovljenji podpornih odborov, kaj ne-nravnega, moram jaz samo kazati na stavek v tem članku, kateri je z razprtimi Črkami tiskan, torej jedro vsega, namreč stavek : „da se po slovenskih pokrajinah nstanove odbori ki eminentno zastopajo humaniteto." Kako se more hnmaniteta, ki jo dopisnik naglasa strinjati z nenravnostjo, ki se hoče podtikati v ta dopis? Jaz torej prosim, naj slavno sodiSče izpozna konfiskacijo vseh treh člankov za neopravičeno." G. državni pravdnik Perše je obširno repliciral. A da nam popis preveč prostora ne vzame, izpustimo njego repliko in urednikovo d o plik o o prvih dveh člankih; le to bodi omenjeno, da je g. državni pravdnik zagovarja je konfiskacijo tretjega članka rekel, da je nenravno ,ali nemoralno prelivanje krvi, in vsak vstanek nemoralen. V dnpliki je na to odgovarjal Jurčič: „Državnoga pravđnika nazor je, daje vsak krvav vstanek nemoralen. Jaz pak v teoriji idem po njegovem potu še dalje in trdim vsaka vojna je nemoralna. Ako denes to pišem, me državni pravdnik ne bode konfueiral, ker to je tndi njegovo „Izgubljeno je vse, izgubljeno in uničeno" jeclja prestrašen najemnik, zgine za vratmi, kima z glavo, vije z rokama, kolne se jezi in ponavlja neprenehoma: nBri-njevec, cigara, knjiga, o to je preveč, to je preveč!" S tem krikom privabi učiteljico Irenino mater iz kuhinje, ki prestrašena prihiti in se trudi zadržavati najemnika zdihujoč: nKaj se je pripetilo tako strašnega? In učitelj se zdrami pred hišo, popravi očala in dirja proti neprijetnim glasovom. Uboga starca, ves vajin trud, vsa vprašanja, vsa pomilovanja so zastonj. Najemnik odrine oba od sebe, dirja kakor brezuma dalje in kriči: „Brinjevec, nesrečni brinjevec, cigara in knjiga, o to je hujši od pekla, to je preveč." Vse križem je potem v učiteljevem stanovanji. Irena s Ioni bleda na divanu iz jeze grize prepričanje. Ali mislimo si, da bi Avstrija sama vojno začela. Tačas bi g. državni pravdnik precej §. našel, s katerim bi me hudo kaznoval, ko bi jaz le pisal, da je vojna sploh nemoralna. Tako je tudi s vstankom. Jaz odločno zanikavam resničnost trditve gos p. državnega pravdnika, da bi bil vsak vstanek, vsak upor z orožjem v rokah nemoralen, ker ko bi res bilo, bilo bi žalostno za svobodo človečaustva! Narobe, zgodovina vseh časov in vseh narodov nas nči, da včasi, v izrednih velicih slučajih, v sili, narodom ne ostane dražega, kakor z orožjem v roci vstati proti krivici in kri-vičniku. Tačas vstanek, ne le da je moralen, nego je i hvalen. In tak slučaj, taka skrajna sila je Jugoslovane vzdignila na orožje. Da je to res, za to morem citirati avtoriteto, katero kot tako bode gosp. državni pravdnik priznati gotovo pohitel, to je šef naše justicije, vitez Šmer-ling, ki je v znanem ogovoru delegacijam rekel: nsila jim je orožje v roke potisnila (die Noth war es, welche ihnen (vstašem) die Waffen in die Hand drtickte)." Kakor nže pevedano, izpoznalo je sodišče potem drngi članek za nekriv, njegovo konfiskacijo za neopravičeno, a konfiskacijo drugih dveh jo potrdilo. (Konec prih.) Politični razgled. If etrsanj« elestole. V J^jubljani 9. novembra. četice trgovinske in obrtnijske volitve so izpele na nekorist Čehom, ker so zmagali ustavoverci. „Narodoi Listv" menijo v nedeljskem članku, da tega nevspeha je kriva poleg krivičnega Schmerlingovega volilnega reda, tudi pasivnost aH „nečinnost" v Češkej politiki. V Grattci se začne kmalu pravda proti Tauschinskema in 6 tovarišem zarad veleizdaje. Tožbeni spis, ki je bil toženca vročen, obsega celih 30 pisanih pol. Hrvatski sabor je imel zadnje dneve več sednic. Bilo je mnogo interpelacij, ki se tičejo notranje uprave. Včeraj je bila menda zadnja seja. Ogerski Srbi 80 poslali deputacijo v Pešto ministra prosit naj jim „Srbsko Matico" dovoli zopet preložiti is Pešte, a ma-gjarski „Elleno'r" npa, da ne bodo nič dosegli. ustnice, ne pogleda ngasnjene smodke, od-palega romana, prevrnjene kupice in ne posluša in ne odgovarja skrbečima roditeljema, ki se trudita zastonj izvedeti tako nenadne nerazumljive dogodbe. Najemnik pa, ubogi najemnik hiti dalje sam ne ve kam, a domu ne, kaj hoče delati tam? A v prvej krčmi se vstavi, pokliče pijače in utaplja v njej neizmerno svoje gorje, podrto, uničeno svojo prihodnjo srečo in up v zapeljivo, goljufivo ženBtvo. Proti večera mu jame postajati glava teška, skrbi se izgube, veselje se vrne zopet v prsi. In to je prav. Tako vsaj pozabi, da je v tretje prelomil svojo prisego, da ne bode pil vina in zahajal v krčme, — in to zaradi ponosne, slabe ženske. Da, ko bi bil zmožen misliti kaj tacega, zavreti bi mi morali možgani, izgubiti bi moral vero na se, v človeštvo, v vesoljni svet. (Daljo prih.) V nas*i Je driftff. Minsku vlada službeno oprovrgava vest o velikem naoroževanji. Francoske narodne skupščine bu-reanx so se ustanovili, skupščinski predsednik je Audiffret-Pasquir in imajo republikanci večino (8) udov, t. j. desničarji le 7 udov. Francoski nMonitenru se izpremembe roške politike v orijento nič ne boji, ker se mu ▼se, kar nPr. Vestniku pravi, nobena izpremembe ne zdi. To se pravi Francoska daje Rusiji prosto roko. — V prihodnjem tednu dobi zbornica mej predlogami tudi novi tiskovni zakon, in pri tej priliki se bode terjala odprava obsadnega stanja necih okrajev, ki traje Se od komune sem. V nečem zboru J/kinjskih bivših poslancev je izjavil se Sagasta, da konsti-tucijonalci priznavajo kralja Alfonza in hote ustavo od leta 1869, katera se more popraviti ali mora ohraniti duh septemberske revolucije. J%/etniki državni bndget ima za 1876 leto 480,110.606 mark stroškov. Nemški ceaar je sprejel deputacijo svojega državnega zbora iu jo v svojem govoru naglašal pomen obiskanja Italije, in eminentno (?), mir obljubivo stanje v Evropi. Pač nij še bosansko vprašanje rc-fleno. Cesar je nekove težave v tem na-vel in upanje izrazil, da se bode vse po mirnem potu rešilo. Dopisi. Iz lJiitotnerslLlli jforlc 6. nov. [Izv. (lop.J (Šolske zadeve) se v ormu-Škem in ljutomerskem okraji čudno motajo. Poročal je uže „Slovenski Narod", da so učitelji ormuškega okraja v okrajni šolski svet bili najprvo izvolili narodaega učitelja g. S., kateri pa nij bil potrjen od deželnega šolskega sveta. Pri drugej volitvi skazali so učitelji tudi še njemu zaupanje, a ker v drugič volitve nij hotel sprejeti, volili so g. KovaČiča, nadučitelja v »Središči, kateri se tudi upa slovenskega učitelja imenovati. Baš to je utegnilo uzrok biti, da tndi on nij bil potrjen. Koncem tega meseca bodemo imeli, kakor se čuje, nže 3. volitev, o kateri uže tudi poročati hočem.4*) — Še večje zmešnjave se gode v Ljutomeru, kjer gospodari, znani konfuzionsritter Preme rs tein. Meseca oktobra skliče ta mož B t a r okrajni šolski svet, da voli nove krajne šolske uagledoike. Samo ob sebi se razumejo, da ta imenovanja deželni šolski svet nij potrdil. V tem mesecu je pa sklical, kakor se mi je pripovedovalo, sejo novih šolskih svetovalcev, toda brez učiteljskega zastopnika. Hotel je torej zopet ilegalno sejo imeti, a došli svetovalci nijso hoteli navzočni biti in razšli so se potem, ko so izvedeli, da volitev učitelja Lapaj na v okrajni šolski svet od deželnega šolskega sveta nij potrjena. Se ve, g. Lapajne nij sposoben, učitelje svojega okraja zastopati; on ne razume o šolskih zadevah ničesar. Učitelji Postružnik ali pa Feuersfeld vse več ved«'' in take može hoče beržČaB ljutomerski glavar v svojej sredini imeti. — Tako se v naših krajih godi. Vsa sredstva, postavna in nespostovna se rabijo, da bi se narodne učitelje odstranilo, da bi se potem ložje za ponemčenje delovalo. Bodemo videli, koliko se bo jim posrečilo. *) Tako volitvo pa tudi stanejo nekaj, kajti učiteljem so potni stroški plačujejo. TJbozega kmeta pa lo naprej oksekvirajo, tako nousiniljono, da je Kellersporg v zadevi enega slučaja v Ljutomeru celo ministra interpoliral. Ur. Toliko pa uže rečem, da narodnih učiteljev v ormuškem okraji nihče ne bo pri moral, da volijo nemškatarskega učitelja za svojega zastopnika. Ako hoče vlada takega imeti, naj ga pa sama imenuje; rajši vidimo tako n e p o s ta v no st, kakor prisiljeno volitev. •_ Domače stvari. — (Dr. Vošnjakov govor) prinaša po stenografičuem zapisnika tndi praška nPolitiku v nedeljskej številki. — (Izginil je iz Ljubljane) nek mlad kanonirski oficir, rodom in mislijo navdušen Hrvat, uže pred šestimi dnevi. Policija je odprla njegovo stanovanje in našla samo malo slabe ostaline, bolj i-* reči, perilo itd. je vzel soboj. Misli se sploh, da je odšel na jugoslovansko bojišče. — (Šolsko.) Navod k prvoj in dragej račanici pride popravljeu v enej samej knjižici na svitlo. Gg. učitelje, ki navod k ra-čunicam potrebujejo, opozorejemo nanj uže radi tega, da si omislijo, slovenski navod, ker nam slovenskim učiteljem mora biti skrb, da podpiramo slovensko slovstvo bolj, nego nemško. — nP°ta računica", ki ima mnogo izvrstne tvarine, se tudi prav marljivo poslovenuje in ob leta je utegnemo uže imeti. — Če bi mogli tadi c „Tretjem slovenskem berilu* kaj tacega povedati, — piše „Slov. Učitelj" — to bi naše učitelje Še bolj razveselilo. T« tla rokopis počiva še vedno v Praprotnikovej omari tak, ka-koršen je došel iz rok Gariboldija, Linharta itd., ki so baje prečrtali vse besede, ki se začenjajo s slov., u. pr. Slovensko, Slovenstvo, Slovanstvo itd. (To se razumejo, da kočevske natoroznanBke ba-hače, ki pa gada od belouške ne znajo ločiti factum! — kakor kočevski človek Linhart, bode v oči uže ime slovensko. Ur.) Čuli smo pa, za kar pa ne stojimo dobri, da bodo ljubljanski učiteljski odpadniki neke čisto nemške „Sprahlehre" za slovenske šole na svitlo spravili. Te bode pa Pirker gotovo hitro priporočal ministerstvu, ter dal nagrade pisateljem in skrbel, da prej ko prej na svitlo pridejo. — (Iz M a r i b o r a) se „Slov. UČ." piše : O novih okrajnih šolskih nadzornikih, moremo svojim č. čitateljem sledeče poročati, toda samo o onih za slovenske šole. Ssdanji nadzorniki, — za slovenski Štajer so dose-daj še samo 3 imenovani — (za okolico mariborsko, za slovensko Bistrico, za sv. Lenart, Cinurek in Radgono nij še nobeden imenovan, ker baje g. Robič v Mariboru tega posla nij hotel prevzeti) imajo v svojem področji veliko več šolskih okrajev in veliko več šol, nego prejšnji, lladi tega so za čas svojega službovanja kot okrajni Šolski nadzorniki dobili odpust in za njih službe se iščejo supleuti; na vadnici v Mariboru se pa bodo postavil podučitelj namesto g. Hafnerja. Dela bodo imeli novi nadzorniki črez glavo ; toliko šol nadzorovati, pri tolikih sejah navzoč.m bili, toliko konferenc skllcovati — to nij majheuo delo. Za svoj trud pa baje ne bodo baš obilno odškodovanj, vsaj nam se je tako pripovedovalo. Da bi novo imenovaui nadzorniki ne bili za svoja mesta sposobni, tega ne moremo trditi; so večinoma Šc mlade moči, imajo primeroma dovolj omike iu dovolj dobre volje. — Vendar obžalujemo, da mej novimi nadzorniki ne nahajamo izvrstnih narodnih učiteljev, kakoršna sta bila prejšnja nadzornika Ferk in Jamšek. — G. Končnik, gimnazijski profesor v Celji, je bil uže več let okrajni šolski nadzornik. Kot rojen Slovenec (Korošec) je tudi slovenščine zmožen, vendar daje nemščini povsod prednost, torej se je bati, da jo bo tadi v slovenski narodni šoli, kamor ne spada, stavil na prvo mesto. G. Hafner, vadniški učitelj v Mariboru, je miren Človek in dober pedagog, radi tega se učitelji, bivši pod njegovim nadzorstvom, nijso o njem pritoževali. Nekdaj je spisoval slovensko steoografijo, katero je mislila „Slovenska Matica" založiti, a pozneje je to delo žalibog opustil, menda vsled posla pri okrajnem nadzorstva. G. Ambrožič, učitelj v Lipnici je rojen na Kranjskem, kjer je tudi popred služboval. Kot učitelj v Lipnici se je baje v pridnosti jako odlikoval in menda za to prikupil deželnemu šolskemu sveta. Slovenščine je popolnem zmožen ; Če je pa tudi vnet za napredek slovenskega šolstva na narodni podlagi tega pa ne vemo, kakor nam tudi to znano nij, če pozna razmere po spodnjem Štajerskem. Razne vesti. * (Nova knjiga.) Znani starina mej srbskimi pisatelji, ki je nabiral in izdajal uže s slavnim Vukom Karndžičem narodno srbsko poezije in potem v Belgradu sam izdal krasne srbske pripovedke, — Vuk V r č e v i ć, sedaj Avstrijski konzul v Trebinji spisal je kroniko vseh glavnih bojev hercegovske (prve ?) vstaje, popisal uzroke vstaje muke in trpljenja hercegovskega naroda vseh treh ver, ter jo bode izdal. * (Umor jedne družine.) Piše se is Steinamangra, da so 1.1, m. našli v bližnjem Kircbnndischu trupla jedne cele družine v stanovanji strašno razmesarjena. Umorjeni so: 55 letna gospa, njeni dve hčeri stare 27 in 24 let in trije mali otroci zadnjih dveh. Sina umorjene gospe dolžijo umorstva. Poslano. Važno za vsacega. V vsih strokah, posebno pa pri kupovanji priljubljenih originalnih srečk opravičil je se zaupanje v firmo, na drugej »trani pa tudi zarad mnozega prodajanja. Posebno srečna in radi natančnosti in reelnosti je znana firma Adolf Haas & Comp. v Hamburgu, katera se uljudno priporoča. Poslano. i'o s <> i> no poiornoat saslužl denašnji in- serat trgo vinske hiše Siicks *V <'«». v Hamburgu, katera se nam najtopljeje priporoča radi natančne in pazi) Ive potttrcibe svojih interesentov. 1 Hir I i v I jiil»ljuiil od 5. do 8. nov.: Andrej Vrtnik, 65 L, v bolnišnici, za vnetjem pljuč. — Franjo Corar, 3 1., deto mizarja, za vnetjem v grlu. — Jurij Tomšič, 48 I., za oslabljem na srcu.— Avgust Eisar, 14 tednov, deto branjevca, za božjastjo. — Franjo Martinec, G3 1,, v bolnišnici, na organlonej hibi Brca. — Ana Pogačar, 82 1., na sušici. — Pavla Hajcar, 18 dnij, dete uradnika, za rudečico. — llenrik Golovič, 5 mes, deto stražnika, za vnetjem v grlu. — Alojzij Tankredo, Gl ]., na pljučncj hibi. — Kat. Božanee, 7 mes., dete pisarja, na vnetji inožgim. Dunajska borza 9. novembra. (Trvirno telografično poročilo.) Snotnl drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 00 kr. Knotni dra. dolg v srebru . "73 _ 30 _ . 110 . GO Akcije narodno banke . . 929 , - Kreditno akoije .... 196 „ - London ....... . 113 . 70 Napol......... 9 I n ■ 5 „ 38 104 , 75 Št 14849. (385—3) Razglas, Po določila občinske postave tukajSnega mesta bosta: a) mestni račun za leto 1874 in b) mestni proračun za leto 1876 od danes naprej skoz štirnajst dni v magistralnem ekspeditu v očitni pregled slehernega uda občine ležala, in se bodo tudi tukaj katere opombe o taistih t zapisnik sprejemale. Mestni magistrat v Ljubljani, 4. novembra. Za razprodnjnnjo vtnn svojega pridelka neke dobre stajorske vinotržno hiše, katera ima v najboljših štajerskih vinskih gorah svoje vinograde, išče se solidni mož, kateri mora tudi kavcijo položiti. Ponudbe prejema Administracija „Slov. Naroda". (386-2) Kdo 15 oL. %m potili bali podložen s pravo erdeljsko kožo in 20 i u <*. 20 oL Palmerstonsko zimsko suknjo (3?i-3) s klotom podloženo in oSivano, hoče plačati, pride naj k M. Neumann-u V Zagrebu, y Ljnbljani, v Reki, Jclačic-cvpni trgu, v Luknian-ovcj hiši, na Korzi. BT3 n h ff CT5 a w i-t-CD N 00 i-t- bb< J c Sf cr W, i «J B X i r! 11 £s S5 B 3 * C 9 o. n o B 2" T? Hi I g^D 0 on FT m 5T S 89 2 5 t"> f 5* •Lir« S?" o k., M S 6= F 0» So B £< a o s« B -Oo jj, B § 3 2. lisi? Izurjen, slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožen koncipijent dobi takoj službo pri advokatu Dr. 4«* Ido Srebre* (379—3) v Brežicah (Rami). vom Staate garantirte Ilarsab^arijer Bt(lt^t au« eintm Capital »on 7,fle3,(tSO RinE On bitftrgtofjtn Capital len-Verloosung tniiflen innertmlb b« tutjtn 3tit Don nut »cnigtn Tionattn in 7 3ie$ungen DSF" 41,700 Octoinne unter aut 81,600 fooi.-u fi$tr jut ttutjifceiDiing QttaRQCB, noruntct flcb. ■pecioU Roichimiurk ; 250,000 — .50,000 125,000 — 10,000 ho,ooo — ae#ooo 00,000 — 30#000 eto. etc. btftnbfii. 3n ttx omilil ftftgeflfntf« l. 3ir^ung Tofltn matije Orig.-Looso M. 6. oder fl.3.50 $dlbe Orig.-Looso „ 3. odor „ 1.95 anbIuitfl, Hamburg. •-3 i? ca n< g (S? «1 3,^i -5*oo?N £ b ft a 8.2.? 5.® l&Sv 11 t* »i. c » £1 1 0 g zo - B i* S ^ 1 BT Ji s-o 11 Aur!mtL)n(iflimg on bfn ntu trglminbni 3<(t)ungtn brr grofitn oomCtoatc eombnrg KenehmlKten unb caraiiilrlen Wdi»wcrluufiiii»v Unttt fothsStjrcnbR Garantlo unb anfftb)t be» etaattl ficbcnb, flnb bti bit(rm nntcinebmen fonol)! Sugcifll ColibitSt alS giitc Smricljtiing bctart bdtinigt, nm bit Zb.tilna|mt cinp|ttylenl»trt9 »u macbtn, nmfometic, ta bit eifOTbtTltdjtn Asftrn gfgtnilbti btn bafttt gtbottnen Bortbtiten nur un bcbtuttnb ju »tiuuii flnb. tMW Ottgln»ao) Izdatel) in ur»*dnife Josip Jurčič. Reichenbergska-Bernska vzajemna zavarovalnica v Reichenbergu. S tom naznanjemo p. n. občinstvu, kateri nameravajo zavarovati* da smo oddali zastopstvo naše zavarovalnico za Kr-unjslco gospodu Antonu Androjni v Ljubljani in prosimo v tej zadevi zaupljivo obračati se na njega. V Reichonborgu, 19. oktobra 1875. Oziraje na zgornjo naznanilo, priporoča se udano podpisani za sprejemanje oglasil najkulantnejšib pogojev; tudi pove radovoljno vsakako poja.s ni! o v tej zadovi. (390-1) S odličnim spoštovanjem Anton Androjna, v Ljubljani, poAtne ulice dt. 55. Za saisono! Vedno velika in bogata zaloga volnatoga blaga za obleko, liips, Lustro, Diagonal- in blago za piaide, stanovitne barvo Kosmanoser-bi'ikal, moderna barhonta za oblačila, vrvičasti in pikot-barbunt. 3>Ta,jxi.©-s7-ejšl: Kniker boker in tartif nop6. h. Žametasti in svilnati traki, široke preprogo (tepibo), *U bi '/4 šir. laneno, prejno in uanjato jdatno, °/s,5/* in c/4 šit'uii, lanene-damast-brisavko, sorvijoto, atlas-gradl, Bedne, mrežno in muši-linuste pregrinjala, oksford za srajco in drugo manufakturno blago. Laneno in moderno blago, Ktti'uiitii'ti za tlolbro in Nlikiio^iliio i»ln^o. §MWM vse doma izdelauo. BUal »t i Fabrikna zaloga in glavna zaloga blaga ^5|tl|nV* prve združene gorHke tkhlske konaorciic. fabrikantov^ Pošiljutvc »rs« Be brzo proti poMtneiuu povzetju. Izifletli ziaMtonJ i u fruukiruni (301—15) Lastnina in tisk „Naroduc tiskaš neu.