33. številka. Ljubljana, v ponedeljek 10. febrnvarja. XXIII. leto, 1890. Izhaja vsak dan iveeer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 43 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa « • po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., 6e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. Opravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Signum temporis. Oeško nemška sprava je rodila prvi sad. Pravosodni naš minister grof Schonbom, kateri nam Slovencem odkar ministruje, kaže najneprijazniše lice, kateri je odklonil z našimi slovenskimi poslanci v državnem zboru posvetovati se v osobnih vprašanjih, ta naš pravosodni minister grof Scbon-born je v zmislu Češkonemške sprave izdal prvi dve prevažni naredbi dne 3. svečana t. 1. Kakor pa prvi sad v naturi navadno ni trpežen in okusen, bojimo se, da tudi ti dve naredbi ne bodeta trajni in ne bodeta imeli zaželenega uspeha. Prehitro sta dozoreli. Toda naš namen danes ni ti naredbi, kateri sta po našem mnenji v nasprotji z osnovnimi zakoni in ki škodujeta najvitalnijim interesom naroda češkega, razmotrivati podrobneje temveč pomuditi se hočemo le pri zadnjem odstavku druge naredbe o nastavljenji sodniških uraduikov. Oteti moramo samo jeden stavek pozabljivosti, ker na njem se vidi stanje Slovanov v Avstriji pod vlado ^Slovanom prijaznega mini-sterstva grofa Taaffeja. Odstavek ta se glasi: „Samo ob sebi bb razume, da pri oddajanji onih Blužb, za katere znanje češkega jezika ni predpisano, znanje tega jezika prosilcu ne more škodovati". Radujte se bratje češki! Napočil Vam je dan miru in sprave z Nemci. Vlada Vas je vzela pod svoji peruti in minister je povzdignil glas in pred vsem svetom priznal, da zaradi tega, če kdo poleg potrebne nemščine na Češkem zna tudi nepotrebno češčino, da zaradi tega še ni nezmožen za sodniško službo nu Češkem. Kaj pa želite še več? Zdaj ste Nemcem jednakopravni, samo da znate nemški. Ne bojte se, zaradi znanja češčine ne sme nihče poklican biti pred kazensko sodišče, tudi po novem kazenskem načrtu ne. Minister je tako govoril in njegova beseda velja! Toda pustimo šalo. Marsikaj se nam dandanes smešno in najivno zdi, kar čitamo v starih nared-bah in ukazih. Če pa se pomaknemo v oni čas, za kateri je namenjen ukaz, nazaj, prepričamo se, da ni ukaz uajiven temveč primeren oni dobi. Iz takih LISTEK. Zgodovina Pugačovljevega punta. (Spisal A. S. Puškin, iz ruskega preložil —o.) Predgovor. Ta zgodovinski odlomek mi je delal mnogo truda, ki sem ga imel premagati. V njem je vse zbrano, kar je bilo glede Pugačova vladno objavljeno, in to, kar se mi je zdelo verojetno pri inozemskih pisateljih, govorivših o njem. Tudi sem imel priliko uporabiti rokopise, govorice in žive priče. Reč o Pugačovu do zdaj Še netiskana, nHŠla se je v gosudarskem Petrogradskem arhivu z drugimi važnimi pismi vred, nekdaj tajnostmi gosudar-skimi, zdaj pa premenjenimi v zgodovinski materija!, Gosudar imperator jih je po svojem nastopu prestola zaukazal urediti. Ti zakladi bili to izneseni iz podzemeljskih shramb, kjer jih je nekoliko povoden] obiskalo in toliko, da jih ni uničilo. Bodoči zgodovinar, kateremu bo dovoljeno tiskati delo o Pugačovu, bode — konečno lahko popravil in dopolnil moj trud, ki ni dovršen, pa ukazov moremo sklepati vselej na nezdrave razmere in na krivičnosti. Prepričani smo tudi, da se je to določilo o neškodljivosti češčine zdelo pravosodnemu ministerstvu potrebno in da se gode take nepriliČno8ti. Pa prepričani smo tudi, da, če se gode take nepriličnosti, da je sveta dolžnost vlade odpraviti jih po najkrajši poti. In zato jako dvomimo, da bodo Čehi zadovoljni s to tako majhno pomočjo. Kdor ima pravico tirjati, temu z milodarom ni ustreženo. Poglejmo sedaj na naše razmere. Ali ne bi bilo dobro poprositi ekscelenco grofa Sehonborna za tako naredbo, da slovenščina ni škodljiva ? Pri nas na Kranjskem, kjer večina vseh sodišč uraduje slovenski, kjer dve tretjine vseh advokatov in izimši par priseljenih notarjev vsi uradujejo slovenski, slovenščina onim uradnikom, ki jo znajo v pravem času skrivati sicer ne škoduje, vender potrebna pa le ni. Ni še temu dolgo, kar je notarska zbornica v Ljubljani izrekla, da zahteva pri vsakem, ki hoče postati notar na Kranjskem, dokaz znanja slovenščine. Temu je pritrdilo tudi sodišče. Pravosodni minister pa je vender imenoval moža, ki ni dokazal znanja slovenščine notarjem. Ali je to v interesu pravosodja? Ali ekscelenci grofu Schon-bornu ni znano da so vsi oni notarski akti, kateri so sestavljeni v jeziku, ki ga stranka ne ume, ne-vel javni? Pa čemu več vprašanj. Samo jedno vprašanje izročimo našim državnim poslancem, katero naj stavijo pravosodnemu ministerstvu v zbornici, namreč? ali je znanje slovenščine potrebno c. kr. uradnikom na Kranjskem ali ne? Še nekaj o Katoliškem političnem društvu". „Slovence" v sobotni svoji številki zopet piše proti nam, in obstati moramo, da z veliko perfid-nostjo. Gospod urednik sklicuje se pri tem na neko pismo, koje je nam pisal, ne da bi ga bili prosili za to. Mi bi tega lista nikdar objavili ne bili, da se gospod urednik v svojem Članku ni sam nanj skliceval ter ta list kot orožje proti nam sukal. Spodobnost nas sili, da omenjeno pismo pošten. Zgodovinski kraj, kjer se nahajajo imena: Jekaterine, Rumjancova, obeh Paninov, Suvorova, Bibikova, Mihelsona in Državina, se ne sme zgubiti za potomstvo. Selo Boldino 2. novembra 1833. Meni se zdi, da bi se ne samo srednjemu, ampak tudi izvrstnejšemu zgodovinarju komaj posrečilo, vse nakane in čudne dogodke tega tolovaja dobro popisati : vsi njegovi napadi niso za-viseli od razuma in vojne naredbo, ampak od drznosti, slučajnosti in sreče. Zatorej bi'tudi podrobnoBtij onih Pugučov* sam (mislim) ne mogel ne samo ne pripove-dati, ampak tudi večinoma ne spomniti se jih, ker so niso od njega jedinega ampak iz njegovih soudeležuikov polne volje in predrznosti objednem v raznih mestih vršile. Arhimandrit Platon Ljuvarskij. I. Poglavje. (Začetek jajskih kazakov. Pesniško poročilo. Carsko pismo. Ropanja ob Kaspijskem morji. Steuka Razin. Nečaj in Sama j. Nameni Petra Velikega. Notranji nemiri. Beg kočev-vavcev. Punt jajskih kazakov. Njihovo pomirenje.) Jaik, po ukazu Jekaterine II. preimenovan v Ural, izvira iz gor, katere mu dajejo sedanje nje- objavimo, b čemur nas je opravičil gospod pisalec sam, ker nas je ravno s tem pismom v javnosti pobijal. — List slOve tako-le: „Velecenjeni gosp. doktor! Pred nekimi dnevi je „Slov. Narod" objavil notico, da je tukajšnja vlada potrdila pravila »Kat. političnega društva". Ker so že nekateri in bodo morda še drugi stvar krivo tolmačili, dolžnost mi je Vam, gospod doktor, to pojasniti. — Že med zasedanjem deželnega zbora je prišel k meni gosp. Kalan s pisanimi pravili, proseč me, naj je pokažem gg. poslancem, da ti povedo svoje mnenje o potrebi ali nepotrebi tega društva. — Pravila se doslovno glase* kakor ona, o katerih smo v čitalnici se o svojem času prepirali, le z onim dostav-kom v §. 2., kateremu ste i Vi, g. doktor, pritrdili. — Jaz sem Kalanu naravnost odgovoril, da je čas neugoden, neprimeren sedaj, naj se odložf vsa stvar. Tako so pravila pri meni ležala okolu 4 tedne. Konečno se Kalan nad manoj razjari, zahteva pravila nazaj. Jaz sem mu rad ustregel, ker niti z jednim poslancem o tem nisem govoril. — Kar čitam v „Narodu": Pravila so potrjena. Stoprv včeraj srečam Kalana in ga vprašam, kaj je na tem. On odgovori: „Potrebo društva so poudarjali vsi, premembo pravil naročili osnovalnerau odboru, a ta sedaj spi. Torej — tu imate sedaj potrjena taka pravila, katera je tedaj ogromna večina iz obeh taborov odobrila. Sedaj osnujte društvo." Tako včeraj Kalan . . . DoBtavi še: »Pojdi h gosp. dr. Tavčarju, ako on prevzame predaedništvo ali vsaj odborništvo, ker z naše strani dobite vse glasove; dva morda bi krhala od 30 tukajšnjih duhovnikov." — Kakor razvidite, gospod doktor, mi ničesar ne delamo za hrbtom, le to je Kalan sam brez dogovora stori), da je vladi nesel pravila v potrjenje. Društva torej ni nijednega, niti Bledu ni o njem. Celo med nami so, ki trdijo, da je društvo nepotrebno sedaj ali vsaj neumestno, ker bi utegnilo zopet razpaliti posameznike. — Govoril sem danes z nekaterimi, da počakamo do Božiča, ko se bodo vrnili državui poslanci z Dunaja, da se potem morda kaj ukrene ; ali pa morda o tem raz-govarja pri namerava nem shodu vseh slovenskih govo ime, in teče proti jugu ob njih pogorji do onega mesta, kjer se je nekdaj mislilo sezidati. Orenburg in kjer se zdaj nahaja Orska trdnjava. Tu preseka njih kameniti hrbet, se obrne proti zapadu, preteče več nego dve tisoč pet sto vrst in se izliva v Kaspijsko morje. Vodo daje jednemu delu Baškirije in dela skoraj vso jugovztočno mejo Oren-burške gubernije ; na desnem bregu segajo do njega stepi levega brega Volge; na levem razprostirajo se bedne puščave, kjer kočujejo čete divjih plemen, znanih pri nas pod imenom kirgizkajsakdv. Tek njegov je dereč; motna voda njegova je polna rib vsake vrste; bregovi so večjidel glinasti, peščeni in neobraščeni z drevjem, na krajih preplavljenih pa ugodni za živinorejo. Blizu ustja jeobraščen z visokem hir j eni, v katerem se skrivajo divji merjasci in tigri. Na tej reki pokazali so se v XV. stoletji donski kazaki, živeč na Hvalinskem morji. Zimo-zali bo na njegovih, tačas še z gozdi pokritih, samotnih zatorej brezopasnib bregovih, pomladi so se vnovič spuščali v morje, ropali do globoke jeseni in na zimo vračali so se na Jaik. Pomikaje se bolj in bolj gori z mesta na mesto, izbrali so si konečno za mejo stalnega prebivanja Kolovratnoje, šestdeset vrst od sedanjega Uralska. poslancev. Ker bi bilo meni jako neljubo, sitno in budo, ko bi morda nadležnost Kalanova dala povod nesporazumljenju in vsled tega kaki neljubi opazki v „Slov. Narodu", prosim Vas najuljudneje, vzemite moje sporočilo kot popolnoma istinito na znanje in zabranite v tem smislu v „Slov. Narodu" mogočo opazko. Najodličnejšim spoštovanjem Ig. Žitnik, urednik „Slovenca". Iz tega pisma je torej jasno videti, da je duševni oče novemu društvu njegov sedanji tajnik gospod Kalan. Mi ne stojimo društvu sovražno nasproti, ali da imamo nekaj opravičenih skrbij, da ne bi krenilo na Mahničeve steze, k temu je največ pripomogla zgorejšnja pisana beseda gospoda Žitnika. Te skrbi smo ravno iz tega pisma zajeli, in gotovo je, da se pri tacih pojasnilih ne moremo kar tako zaljubiti v novo društvo. Hočemo počakati njegovega delovanja; Če bode v resnici narodno, ga bodemo odkritosrčno ljubili in tudi hvalili. Za sedaj pa ne moremo pozabiti, da se je društvo rodilo za hrbtom deželnim poslancem in še celo proti nasvetu nekaterih veljavnih duhovnikov. Gospod Kalan je morda izvrsten duhovnik, ali kot politik ne uživa našega zaupanja, ker pri nobeni priliki ne zatajuje svojega prepričanja, s kojim živi in diha za dr. Mahniča. On sam pa je skoval za hrbtom „Slovenčevega" gospoda urednika novo društvo, in če je kaj moža v njem, mora v tem društvu zastopati tiste nazoro, ki so ga nekdaj nauduševali, da je na lastno pest kandidoval proti gospodu kanoniku Klunu. Gotovo pa je zavijal gospod Žitnik resnico in pravico, če nam je v svojem listu očital omenjeno pismo; to pismo govori za nas in ne proti nam, to pa tem bolj, ker se v listu na pol obljubuje, da se društvo niti ustanovilo ne bode. („Društva torej ni ni jed-nega" i. t. d.) To pismo opravičuje povsem naš prvi članek, ki smo ga pisali o novem društvu in kojega tudi sedaj ne prekličemo. —.r.— Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 10. februarja. Pri konferencah na Dunaji je bil dr. Rieger v jednej prvih sej spravil češko državno pravo v razgovor zahtevajoč, da se prizna. Nemški odposlanci so pa odločno izjavili, da ostavijo konference, ako se bode o tem še kaj govorilo. Vsled te odločne izjave nemških odposlancev se v sledečih sejah o češkem državnem pravu ni več govorilo. Potem takem je jasno, da so se Čehi tudi glede češkega državnega prava udali Nemcem. Res, da se izrecno temu pravu neso odrekli, a že to zadoščuje, da se neso več upali govoriti o tej stvari, ko so Nemci ugovarjali. Čehi bi bili pač bolje naredili, da so kar ostavili Dunaj, videč, da sprava drugače ni mogoča, nego če Nemcem v vsem pri-jenjajo. Nemški listi ugovarjajo temu, da bi se podobno sporazumljenje, kakor mej Nemci in Čehi na Češkem skušalo dognati tudi mej narodnostmi v druzih kronovinah. Pravijo, da bi to le bil začetek novim narodnostim borbam. Nemci bi se ne dali z lepa spraviti iz svojih sedanjih postojank na Češkem. Naj bi se poskukUo jih podvreči gospodstvu Čehov, bi se poslužili naj krajnejših BredBte.v, morda izstopili celo iz deželnega zbora. Vlada bi se pa potem kmalu preverila, da se Čehi ne dajo zadovoljiti, vedno bi prihajali z novimi terjatvami, prevladali bi skrajni elementi, kakor so na Češkem, kjer je bila vlada prisiljena proti njim poklicati. Nemce na pomoč. Nemcem se tudi ne zdi potrebna narodna sprava v druzih kronovinah, ker je slovansko prebivalstvo itak 8 sedanjim stanjem zadovoljno izimši nekaj političnih agitatorjev. Če se slišijo že sedaj taki glasovi, koše vlada ni niti koraka storila za spravo v druzih kronovinah, potem je pač jasno, da na kaku spravo misliti ne moremo in da so oni preoptimistično sodili, ki so mislili, da za Češko pridejo druge dežele na vrsto. Naj bi vlada tudi poskusila napraviti drugod podobno spravo, kakor jo je na Češkem, bi Nemci preprečili vsak URpeh. Sicer se pa grof Taaffe zaradi Slovanov ne bode prepiral z Nemci. Deputacija čeških kmetov iz Hradiškega okraja na Kloravikem je bila pri naučnem ministru in ga profila, da bi se zasebna gimnazija v Hradiši podržavila in na Velegrad ne poklicali jezuiti. V 'prvej zadevi je obetal minister, da Be bode vlada ozirata na njih želje, glede druge je pa jim svetoval, da naj se obrnejo na kardinala FUrstenberga, Češ, da se ministerstvo ne more ustavljati, če bi kardinal stavil svoje predloge v tej zadevi. V nanje države. Zbornica francoska je vsprejela brez dolge debate zakon, da se osnuje nekaj uovih kavalerij-skih polkov. Vse stranke so preverjene, da treba gledati, da Francija 2a Nemčijo ne zaostane v oboroževanji. Še celo nemški oticijozi mislijo, da cesarjevi pismi Bismarcku in pruskemu trgovskemu ministru v katerih se obeta delavcem zboljšanje njih stanja ter v ta namen priporoča mejnarodna konferenca, ne bodeta imeli zaželenega uspeha. Mej delavci bodeta vzbudili nade, ki se ne bodo dale uresničiti in posledica temu bode še večje nezadovoljnost mej njimi. Pri volitvah pa socijalni de-mokratje zaradi teh dveh pisem ne bodo zgubili nobenega glasu. Taka pisava oficijozov pač jasno kaže, da se je z dotičnima pismoma le hotelo u plivati na volilce. Ker se delavci ne dajo pripraviti, da bi popustili sedanje vodje, ker od vlade ničesar dobrega ne pričakujejo, pa vladni listi sami priznavajo, da se bode stanje delavcev javaljne dalo zboljšati. Jezi jib, da se to agitacijsko sredstvo ni bolje obneslo. Ministerski sovet angleški je že sestavil program na bodoče zasedanje parlamenta. Pred vsem 8e bode parlament bavil z irskimi zadevami. Sklepal bode o nakupu posestev na Irskem, da se potem na drobno prodado z ugodnimi pogoji sedanjim zakupnikom, potem o melioracijskih delih na Irskem in o uvedenji podobne lokalne samouprave, kakor se je nedavno uvela v Angliji. O teh predlogah bodo hude debate. Irci bodo zahtevali obšir-nejo avtonomijo za svojo deželo in podpirali jih bodo liberalci. Pa tudi od konservativne strani se bodo morda čuli kaki ugovori. Mnogim konservativcem se bode zdelo, da vlada hoče preveč dovoliti Ircem. Dopisi. Iž Belokrajiue 7. februvarja. [Izv. dop.j O tužna Belokrajina! Le kratko dobo se bode še razlegala tvoja slovanska pesem, kajti nemška kuta — Kočevar — potisne te v propad pozabljivosti. Nekako takšne „Jeremijade" popeval je Slovenec preteklo pomlad nad razvalinami straže Hrvatske Prerokovanje Slovenca se žalibog uresničuje — Narodno, slovensko pevaoje gine, kmalu se bode čula popevka o Rinži reki. Javno se kritikujejo in prepovedujejo slovanski običaji. Bratski slogi Hr- V sosedstvu novih naseljencev kočevale so nekatere tatarske rodovine ločivši se od taborov „Zalote Orde" *) in iskavfti ugodnih paš na bregovih Jaika. S početka sta obe plemeni živeli v sovraštvu mej seboj, s časom pa stu stopili v prijaznejši razmere meJBobne; kazaki začeli so dobivati žene iz tatarskih taborov. Ohranilo se je pesniško poročilo : kazaki, strastni za samsko življenje, sklenili so mej seboj, ubiti porojene otroke iu zapustiti žene pri odhodu v novo vojno. Jeden iz njihovih atamanov, po imenu Gugnja, je prvi prestopil ta grozoviti zakon s tem, da je prizaneBel mladi ženi in kazaki, po vzgledu atamana, udali so se rodbinskemu življenju. Do današnjega dne še pijejo omikani in gostoljubni prebivalci bregov uralskih na svojih gostijah „babuški Gugnjihi" na zdravje. Živeči v vednih napadih, okroženi s sovražnimi plemeni, čutili so kazaki neobhodno potrebo silnega pokroviteljstva, in za vladanja Mihaila Feodoroviča poslali so v Moskvo prosit gosudarja, naj bi jih on vzel pod svojo visoko roko. Naselbina kazaška na brezgospodarskem .laiku bila je toliko kakor pri •j Zalotaja Orda = zlata tolpa. Orda pomeni v ruskem tolpo sorodnih ljudij. dobljena, važnost tega je bila očividna. Car je ob-laskal nove podložne in jim podaril pismo za reko Jaik, katero njim je dal od vira do ustja ter jim dovolil zbirati se vse žive dni kot prosti I j udj e. Njih število se je od ure do ure množilo. Razširili so se do Kaspijskega morja, zjedinill se tam z donskimi kazaki, ob jednem napadali trgovske ladije in ropali po primorskih naselbinah. Šah se je carju pritožil. Iz Moskve so bile poslane opominjajoča pisma ua Don in na Jaik. Kazaki so so na ladijah, še naloženih s plenom, popeljali po Volgi v Nižnji Novgorod, od tod so se odpravili v Moskvo in se oglasili skesani pri dvoru vsak noseč seboj sekiro in tnalo. Zaukazano jim je bilo, iti na Poljsko in pod Rigo, pokorit se tam za svojo krivdo, na Jaik pa so bili poslani strelci; spojivši se s časom s kazaki v jedno pleme. Obiskal je jaiska bivališča Stenka Razin. Po pričanji letopisov, imeli so ga kazaki za neprija-jatelja. Gorodok njih vzel je ta predrzni puntar, strelci pa, kateri so se tam nahajali, so bili pobiti ali pa potopljeni. (Dalje prih.) vata in Slovenca (oprosti dragi čitatelj) pluje tujec □a svetem kraji — v obraz. Narodno, Slovencem jedino še lastno belokrajinsko „kolo" zavrtilo se je pri nas „Preširnovi Urški" jednako, v valove šumeče Kolpe, katerega ni odnesel zloglasni povodnji pač pa črni mož. — A ono mora zopet ustati, jednako Kralju Matjažu, ono se mora zopet vrteti na naših slovenskih bregovih bratskomejne reke, ter značiti, da je bival in biva tu Slovan, a ne German. — Tujec slovanskemu narodu, akoravno mu je mejaš. „Hoch oder nieder" je tujec naš. Ta tujec ni žalibog polni svoj požrešni jerbas, izsesava Be-lokranjcu kri in možgane iz glave, s svojim „Hoch" — jaz. „Nieder"-ti. A Belokranjec prepohlevno, miroljubno in potrpežljivo božje bitje molči, ne toži zloglasno tiranstvo, temveč mirno prinaša častna priznanja. — Dragi čitatelji, mislili se bodete taki pojavi v devetnajstem stoletji so nemogoči. Verujte mi, da tu je še srednji vek? Da tu se pojavljajo oni Čini, kateri so se vršili pod črno vlado v Španiji. Le malo še manjka, pa se ne bodo mogli RibniČanji nič več ponašati, da je bila v njih zažgana zadnja čarovnica. Kaj rad bi v „Slovenskem Narodu" razkril tukajšnje srednjeveško početje. A za sedaj naj še molčim, saj je sodišče prišlo temu zločinu na sled in ko ono izreče bvojo sodbo, Vam hočem takoj to razsodbo objaviti. Sedaj Ti hočem, dragi čitatelj, radovednost otešiti, ter ti naznanjam, da tu bivajoča dolgorepa sraka prav po sračje nosi in nabira vse, kar se sveti na svoj „Mamonov" kup in to s takovim naporom, da je, še ne v jednem desetletji nabrala si do 20.000 gld. O tej sraki zna še nemški časopis ttDeutscbes Volksblatt" kaj zanimivega povedati. Dne 12. decembra 1889 prinesel je ta Časopis v uvodnem članku „Ein Fischzug im Altersee, takove novice, da se mora vsakdo čuditi, kako daleč sega delokrog te skoporite srake. Ako bi bil ta nemški časopis še znal, da se tu otroci za jeden goldinar oblivajo, ne vem kaj bi dejal o naši sraki. V tolažilo Bvoji razburjenosti, dragi čitatelj, pa Ti povem, da je ta sraka, boje priti še za ta zločin sodniji v roke, poslala in to ne — odmah — po svojem dol-gopetnem strežniku vsem onim nesrečnim materam denar nazaj. Ta nemška sraka pa si je zadobila s svojimi takšnimi in jednakimi zločini kakor sem preje omenil, častno priznanje, — za svoje vsakojake dobre zasluge. Omeniti mi je; da je to častno priznanje tukajšnje občine za nemško srako velike važnosti, s tem ji je podeljena prostost, akoravno tiči v preiskavi. Konečno naj mi bode oproščeno, da dam svoji pravični jezi duška ter obžalovanje sračjemu delovanju, kakor domačim zakličem: „Svoji k svojim". ,Hoch oder nieder" pa na obali reke Rinže. Belokraj nec. Domače stvari. — (Iz Celja.) Energični vzgled javne narodne obsodbe valed postopanja Ljubljanske čitalnice proti atari „Soči" vzbuja tudi pri nas splošno zadovoljno«t. Skrajni čas je, da si postavimo jez proti prenapeti neumnosti, ki se je že tolikrat narodu v škodo zvezala z zlobnoBtjo; obsojati jo moramo ne samo s tihim preziranjem, temveč z javno in glasno kritiko. — Tudi „Narodna čitalnica v Celji" zabranila je stari „Soči" uhod in ee je zadnja številka tega lista poslala „retour°. Želimo le, da bi se povsod tako iztrebil ta plevel. — (Osobne vesti.) Začasni okrajni komisar Viljem vitez LaschanMoorland imenovan je definitivnim okrajnim komisarjem, začasni vladni koncipist Ivan T e k a v č i č definitivnim vladnim koncipistom. — (Umrl) je danes gospod Ivan Kavčič, uradnik banke „Slavije", rodom iz Ledin pri Idriji, jedva 30 let star. Pokojnik bil je izvrsten uradnik, značajen narodnjak in jako simpatičen mož. Lahka mu zemljica! — Včeraj umrl je v Ljubljani gosp. Rajmund Wascher , knjigovodja kranjske hranilnice v 48. letu dobe svoje. V. m. p.! — (Gospod Fran Kotnik, tovarnar in posestnik v Vrdu pri Vrhniki) podaril je „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce ua Dunaji" 60, reci šestdeset goldinarjev, ter postal v tem ustanovnik društvu. Iskrena bodi hvala požrtvovalnemu rodoljubu! — Vč. gospod Fran Mihi, farni oskrbnik v Šmarjeti, poslal je društvu 1 gld., g. Fr. T. na Dunaj i pa 5 gld. Bodi i tema srčna zahvala, — („Akad. društvo Slovenija na D u-n a j i) poBlalo je tudi venec na grob Trstenjakov« — (Slovensko gledališče.) Burka „P o j-dimo na Dunaj!, katero je poleg francoskega „La Cagnotte" za slovensko gledališče priredil J. Ogrinec, je za pustni čas kakor nalašč. Polna je smešnih prizorov in zavuzljanj, lokalizovana srečno in upliva na poslušalce tako ugodno, da smehu ni konca. Predstavljala se je izvrstno. Zlasti so se odlikovali gg. Borštnik, Sršen, Verovšek in Perdan, gospa Borštni k-Z vonarj eva in gospodična Gostičeva. Prvi trije igrali so s toliko komiko in gibčnostjo, da bi si prav želeli, videti jih v znani burki „Lumpaci Vagabundus", za katero pa je naš oder menda nedostaten. Burki »Pojdimo na Dunaj !" je uspeh vselej gotov, kadar se tako izborno predstavlja, kakor včeraj, zatorej upamo, da se pri priliki ponovi. Gledališče bilo je dobro obiskano. — (Čitalnica Ljubljanska) priredi svojim društvenikom na debeli četrtek, to je dne 13. februvarja plesni venček, pri katerem igra vojaška godba c. in kr. domačega pešpolka baron Kuha št. 17. Ker je zanimanje za to zabavo veliko, nadejati se je tudi mnogobrojne udeležbe, h kateri vabi najprijaznejše vse društvene kroge odbor. — (Važna vest) naznanja se nam iz zavarovalnega sveta Novo ustanovljena zavarovalnica „Unio C a t h o 1 i c a u zvezala se je namreč z banko „Slavi j o" tako, da bode večja zavarovanja sprejemala le v zvezi ž njo na ta način, da boste skupaj izgotovljali zavarovalne pogodbe; poleg tega pa bode „Unio Catholica" zastopala banko „Slavijo" v stroki življenBkega zavarovanja. — Obljubilo se nam je, da dobimo o tej zadevi od strokovnjaka obširnejše poročilo. — (Poročilo Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje.) Dobrodelna ustanova dijaške in ljudske kuhinje, katera deluje že več kot deset let vsestranske blagonosno deluje, zahvaljuje svoj početek in dosedajni obstoj izvanrednoj blagohotnosti tukajšnega prebivalstva. Počelo se je to društvo 1. 1877. Ravno zadnji čas pristopilo je na novo 36 podpornih udov, na čemur se jim vodstvo dijaške in ljudske kuhinje na tem mestu prisrčno zahvaljuje. Kajti samo vedno množeča se in stalna ude ležitev dobrotnikov iz mesta in z dežele omogoči pri rastoče) draginji vedno težji razvitek in varen obstoj temu dobrodelnemu zavodu. Zahvaljuje se vsem plemenitim dobrotnikom, kateri so Ljubljanski dijaškej iu ljudskej kuhinji od njenega početka do sedaj velikodušno pošiljali doneske v denarji in živeži in nadalje vsem podpornim udom, posebno plemenitim damam, katere požrtovalno pomagajo v kuhinji, zdi se nam opravičena prošnja, da naj tudi nadalje oni ustrajajo v tem početji učečej se mladini in ubogim v prid. Pri obstoječih razmerah vedno težje vzdržavanje in razvijanje nam lahko umevno usiljuje nadalje prošnjo in poziv na vse istinito človekoljubne prebivalce, naj pristopajo tudi v bodoče zavodu kolikor možno mnogoštevilno. Letni donesek podpornikov znaša samo (2 gld) dva goldinarja. Vsak prepriča se lahko dan na dan o mir nem in neutrujenem delovanji dijaške in ljudske kuhinje, če obišče pritlične prostore nekdaj-nega strelišča, katero je v posebno hvalo bodi povedano, prepustila kranjska hranilnica brezplačno v porabo. Več kot 200 osob dijakov in revežev hrani se vsak dan v našej kuhinji, katera se odlikuje tudi po posebnoj snažnosti in čistosti in zato tudi zdravstvenim zahtevam popolnem zadostuje Hrana, katera se tukaj deli, je, kakor znano, ob delavnikih ukuhana juha, meso s prikuho, ob ne deljah m praznikih še močnata jed ali pečenka zraven; nizke cene ost ale so navzlic tako občutljivemu podraženju vsega živeža od početka do sedaj vedno iste: dobra močna ukuhana juha 3 kr., porcija tečnega govejega mesa 7 dek težka 4 kr., pri kuha različna po letnem času 3 kr., kruh 1 kr., pečenka 6 kr. iu močnata jed 4 kr. Dvajset ubogih in pridnih dijakov dobi celo leto dan na dan hrano čisto /as ton j in tudi nadalje oziralo se bode na revne in pridne učence Brednjih šol, učiteljske pri pravnice kakor tudi na novo ustanovljene obrtne šole na priporočbo njihovih učiteljev. Zaradi izredne koristi tega društva v podporo učečej se mladini ivraža vodstvo Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje k sklepu opravičeno prošnjo. Oziraje se na to, da bo ravno s podeljevanjem tako tečne hrane obvaruje rastočo generacijo bolezui, stradanja in onemoglosti, katera tako rada nastane pri trajajočem duševnem delu po slabej pičlej hrani in ozirom na to, da podporo zavoda vživajo po največ dijaki z dežele, obrača se s tem v prvej vrati prisrčno na prečastito duhovščino in na občinske za-Btope, naj prav mnogoštevilno pristopijo k temu društvu. V tem naj jim bodo spodbujajoč vzgled visoki deželni zastop, mestni zastop Ljubljanski, kranjska hranilnica in najviši duhovni in posvetni dostojanstveniki deželni in drugi dobrotniki. — (Marijina bratovščina) imela je včeraj ob 10. uri dopoludne v magistratni dvorani svoj občni zbor. Navzočnih je bilo do 300 udov. Zborovanje je bilo, kakor že dolgo ne, popolnoma dostojno, parlamentarno, brez vsega krika in vika. Predstojnik g. Lahainer otvori zbor in naglasa, da se varčnoBt odborova kaže najbolj v tem, da se je društveno premoženje, katero znaša koncem 1889. leto 24.018 gld., povišalo za 1049 gld. 62 kr. Tudi če se vzame v račun društvena (nekdaj Tom-čeva hiša) v Rožnih ulicah, kjer prebivajo tri društvene revice brezplačno, je društveno denarno stanje še zmirom jako povoljno. Sedanji društveni odbor ni kakor prejšnji, zahteval remuuneracij in tako prihranil že v teku dveh let 400 gld. blagajnici Pristopilo je 91 novih udov, vseh članov šteje bratovščina sedaj 652 moških, 1864 ženskih, skupaj 2526 udov. Za dve 5% srečke od 1. 1860., ki sta bili izžrebani, dobilo je društvo 936 gld. Izobče-vanja društvenikov, katera je često uporabljal prejšnji odbor proti opoziciji, proglasijo se kot neveljavna, ker so protipravilna. Predstojnik Lahajner se častno spominja umrlega društvenega podpredsednika g. PakiČa. Gosp. Tajnik Kune poroča o dohodkih in stroških društva. Dohodkov je bilo 7217 gld. 33 kr., stroškov 7206 gld. 18 kr. preostanka 11 gld. 15 kr. Za 88 velikih in 37 malih pogrebov izdalo se je 2315 gld 45 kr.; za pod poro ubogim udom 121 gld., v kranjsko hranilnico uložilo se je 3110 gld. Pregledovalcev računov načelnik g. Zor naznani, da so vse knjige in blagajnica v najpovoljnejšem redu, na kar je zbor jednoglasno živim odobravanjem izrekel predstojniku g. Lahaj uar-ju zahvalo s prošnjo, naj bi deloval i nadalje tako vestno in ustrajno. V odbor se izvolijo gg. Gregor Trdina, Matija Kune iu Fran 15 res k v ar in ko je poslednji volitev odklonil, pa g. Reich. Za pregledovalce računov izvolijo se gg. Zor, Grilc in Arko. Mej posameznimi predlogi se sklene, da se vinkulovana obligacija, katero so napravili prvotni ustanovitelji društva, ki se je tedaj imenovalo „lakajska bratovščina" popolni iz društvene blagajnike. Naposled pa se je vsprejel še predlog, da se odboru naroči naj društvena pravila času primerno popravi in predloži občnemu zboru. — (P o gozd o v a n j e K r a s a) napreduje dobro kakor posnemamo iz poročila c. kr. deželnega gozdnega nadzorništva. Vsled naročila pogozdovalne komisije za Kranjsko se je v teku leta 1889 po Krasu in sicer po pašnikih in posekanih gozdnih zemljiščih ležečih ob južni železnici v katastralnih občinah Famlje, Britof, Kal in Gorenje vreme 152 oralov na novo pogozdilo, ter v to svrho porabilo 878.000 borovih in jelšnih sadik, 82 oralov že pogo/denih zemljišč pa se je dosadilo in pri tem porabilo 110.000 sadik. Skupni troški teh pogozdovalnih del, vštevši troške za vodstvo, nadzorovanje, dalje za prevažanje sadik, za svarilne table in za izmerjenje zemljišč iznašajo 4550 gld. 75 kr. Vsega skupaj pogozdilo se je doslej ua Krasu 947 oralov zemlje na novo in v to svrho porabilo 7,748.350 sadik, Pri teh pogozditvah vidi se čim dalje bolje, kako dobro varujejo zoper burjo in zamete. — (Pogorelcem vLežečahna pomoč!) Dne 31. januvarija t. 1. je pogorela skoro vsa Le-žeška vas; zadelo je več ali manj vse gospodarje, nakterim družinam pp je zgorelo do malega vse. Da se tem siromakom, vzlasti sedaj, ko jih vrh vse te nesreče tare še zima, kolikor toliko pomore, priredi županstvo v Naklem dne 15. t. m. v dvorani gostilne gosp. Jakoba Obersnela v Divači domačo večerno zabavo s plesom in tombolo. PleBati se bode začelo ob 8. uri zvečer. Tombola med 11. in 12. uro. Ustopnina je 50 kr. od osebe; sprejemali pa se bodo z iskreno hvaležnostjo tudi dobrovoljni darovi, ter se glede na blagi namen prosi obilne udeležbe. — (Vabilo) k slovesnemu otvorenju in bla-goslovljenju nove Franc-Jožefove šole ter blagoslov-ljenju nove šolske zastave vJĆmomlji dne 15. februvarja 1890. Vspored: 1. Streljanje 8 topiči in zvonenje ob 5. uri zjutraj. 2. Ob */49. poda se šolska mladež iz starega šolskega poslopja v spremstvu učiteljstva krajnega in c. kr. okr. šol. sveta, ter občinskih zastopov in šolskih prijateljev v cerkev. 3. Poklic sv. Duha in potem blagoslovljenje nove šolske zastave s kratkim govorom. 4. Slovesna sv. maša, pri katerej poje šolska mladež. 5. Blagoslovljenje nove šole. 6. Predsednik c. kr. okr. šol. sveta izroči v primernem govoru krajnemu Šolskemu svetu ključe šolskega poBlopja. 7. Nagovor c. kr. okr. šolskega nadzornika Šolski mladini. 8. Nagovor učenca. 9. Cesarska pesem. 10. Šolska mladež poda se v šolske sobe, kjer se vrši slovesni sklep prve polovice šolskega leta. 11. V spomin te svečanosti razdele se spominske knjižice. Stariše in vse Šolske prijatelje k udeležitvi uljudno vabi krajni šolski svet. — (Hranilno in posojilno društvo v Cel ovci.) imelo je od 15. julija do 31. decembra I. 1. 13.425 gld. 70 kr. dohodkov in s preostankom v blagajnici (102 gld. 32 kr.) jednoliko izdatkov. Zadružni deleži znašajo 1.222 gld., hranilne uloge 8 579 gld., razposojenib je 7,010 gld., pri druzih zavodih naloženih 1,100 gld., v obligacijah 1.339 gld., 05 kr. Reservni zaklad znaša 126 gld. 20 kr. Prometa bilo je v 5Va mesecih 26.749 gld 08 kr. Po dosedanjih uspehih sme se upati, da bode ta zadruga veCno bolj rasla in bode v gmotnem oziru važna trdnjava za koroške Slovence. — (Gosp. dopisnik izTrebnjega) nas je naprosil konstatovatl, da se je v njegovem dopisu vsled tiskovne pomote beseda „ kraj" pre-menila v „trg.u Telegrami „Slovenskemu Narodu": Črnomelj 10. februvarja. Mesto Črnomelj izvolilo c. kr. okr. glavarja visokorod-nega gospoda Ferdinanda Markiza Gozanija častnim meščanom v priznanje njegovih zaslug in nepristranskega delovanja. Zader 10. februvarja. Pravoslavni škof Knežević umrl. Toplice na Češkem 10. februvarja. Shod Nemcev s Češkega vsprejel soglasno resolucijo, v kateri se izraža zadovoljnost o sklepih nemško-čeških konferenc ter izreka, da e dolžnost vseh slojev nemškega prebivalstva nadalje pospeševati nemški rod. Shod odposlal Taaffeu telegram, v katerem se izreka cesarju udanost, zvestoba in hvaležnost. Pariz 10. februvarja. Izmej včerajšnjih obiskovalcev princa Orleanskega poudarjajo listi zlasti poslanca Piona, ki agituje za to, da bi se sestavila konstitucijonalna desnica v zbornici. Listi zmatrajo obisk kot znamenje sprave z orleanizmom. Cannes 10. februvarja. Včeraj otvoril se je tukaj kongres francosko-italijanskih prev-ratnikov (revolucijonarjev.) Predlog, da bi se zopet ustanovile dobre j razmere mej Italijo in Francijo in se obnovila trgovinska pogodba, pobijali so socijalisti ter priporočali revolucijo. Razne vesti. * (Samomor milijonarja.) Pretekli pou-deljek ustrelil se je v Niči milijonar Ramondeng iz Bordo z revolverjem. Bil je revežem in dobrodelnim ustanovam velik dobrotnik in zapustil vae svoje premoženje cez miljon frankov za udove rudokopov in žendarmov. * (Prekanjen tat.) Mlad postopač, kateri si je že večkrat s svojimi umetnijami pomagal iz denarnih zadreg, obogatil je zopet kroniko svojih del. Z zadnjim činom pokazal je kolosalno zmožnost v svojem „metier.u Na cesti dobil je trgovca Jana Krupa in se mu tam predstavil kot policijskega inšpektorja in dejal mu, da ima nalog, njega zapreti zaradi zaostalih davkov. Kupec bil je ves ostrašen in precej pripravljen iti ž njim na davkarijo, kjer se bo ta zmota izmotala. Potepuh pa je zahteval in tudi dobil od kupca denarno mošnjo, da se davek zagotovi. Potem ga spremlja do davkarije, vender pa se da pregovoriti in spusti kupca pred davkarijo in mu da mošnjo nazaj. Domov prišedši trgovec, kateremu se je stvar čudna zdela, prešteje denar. Manjkalo mu je 35 gold., katere je potepuh mej spremljevanjem na skrivnem vzel iz denarne mošnje. Premetenega tatu še sedaj niso dobili. * (Znebil se je tašče.) Francoski listi poročajo, kako se |e znebil neki častnik sitne taSfe. Pri mladem človeku nastavila se je njegova tašča in videlo se je, da jej prav ugaja pri mladem zetu. Ua bi se vednib sitnostij taSčinih znebil, dal jo je nekega dne zabiti v zaboj. Štiri vojaki, njemu jako udani, ponesli so jo, zavriivši to delo ua kolodvor. Do kolodvora šlo je brez zapreke, ker se vojaki neso dali geniti po starkinem upitji, a na kolodvoru pa neso hoteli odposiati kričečega zaboja. Vender pa se je osramočena tašča odpeljala mesto v tovornem, v osobnem vagonu. * (Tovarna za srebrne dolarje.) „Eve-ning Sunw prinaSa nastopno senzaČno vest. Zadnji dve leti so v Mehiki ponarediti Dič manj nego za 5 milijonov srebrnih dolarjev, katere so spravili čez mejo iu potem v promet. Pri vsakem so imeli ponarejalci 28 cents. dobička. Najprej so banke v Tox88U, Novej Mehiki in Arizoni opazile ponarejene dolarje, kajti čudno se je jim zdelo, da toliko srebrnega denarja v promet prihaja Po daljšem po-zvedovanji se je dognalo, da ponarejeni denar dela in izdaja „zasobna banka" v Mehiki. Vabilo družbe sv. Mohorja. Tekoči mesec svečan je velike važnosti za družbo sv. Mohorja, kajti v njem so večinoma vrši in končuje nova nabira društvenikov. Dal Bog, da bi bila zopet tako srečna, kakor zadnja leta, potem bi se nam res izpolnilo upanje, izrečeno v druž binem „Oglasniku", [da bomo letos šteli 50 tisoč udov. Tega si z nami vred želi pač gotovo vsak zaveden Slovenec. Prepričani smo, da si bodo v rodoljubni gorečnosti nepresežni gg. poverjeniki in vsi gg, duhovniki po možnosti prizadevali in tudi pomagali, zaželjeni uspeh doseči. Mi jih tega prelepo prosimo iz dvojnega ozira: 1. Kakor kaže družbin imenik ter so to so podrobneje razpravljali razni naši listi, družba do-zdaj se v marsikaterih župnijah in pokrajinah ni zadostno razširjena in morda še tudi ne zadostno poznana; preveč je še krajev, kjer od sto prebivalcev nista niti po dva (kolikor bi jih vsaj moralo biti), ali pa še celo po jeden ne pri družbi. Takšna razmera je tem žalostnejša in naravnost nevarna, ako je ob jezikovnih mejah. Znamenje je, da si verska nemarnost in narodna zaspanost roke podajeta. Družabnikov sv. Mohorja število — je verskega in narodnega življenja merilo. Zato prosimo in prijazno opominjamo rodoljube v takih krajih in razmerah, naj se iz ljubezni do dobre stvari še posebno potrudijo za našo družbo in se gg. duhovniki poslužujejo zlasti cerkvenih pripomočkov, da se število udov kar mogoče pomnoži. 2. Prvo besedo med družbinimi knjigami imajo letos neprecenljivi rodoljub in škof Anton Martin Slomšek v svojih: „Pastirskih listih", v katerih govorijo tako po domače, da jih bo razumel vsak, tudi najpriprostejši Slovenec, tako milo, da se njih beseda mora poprijemati vsakega količkaj čutečega srca, tako krepko ob jednem, da se mora vzdramiti še tako dremotna duša, tako prepričalno, da ne bode nikogar, ki jim ne bi pritrdil, tako raznovrstno, da ne bode ne starega ne mladega, ne gospodarja ne posla, ne predstojnika ne podložnika, ki ne bo zajel nauka, potrebnega mu k pravi časni in večni sreči. Slomšek nas bodo učili vsega, česar najbolj potrebujemo, da zmagovito prebijemo sedanje in morda še hujše prihodnje preskušnje, stiske in navale, ki pretijo našemu rodu v gmotno in duševno pogubo. Ob nedeljah, ali vsaj od časa do časa dajte le po jeden list prebrati v vsaki družini, pa se bode sčasoma naš narod v krščanskem in rodoljubnem duhu krasno preobrazil; po Slomšeku duševno prerojen postane ne samo naš ponos, temveč prava dika pred Bogom in ljudmi. Takemu narodu se ne bode več bati ni česa; najboljše zagotovilo bode lepše bodočnosti. Zato pa preiskreno želimo in pronimo, naj nikar ne zamudi nijedna slovens ka hiša in družina ugodne prilike, pridobiti si Slom-šekovih pastirskih listov s pristopom k družbi sv. Mohorja. Naznanjamo, da družbeniki ne prejmejo samo I. dela „pastirskih listov", kakor smo bili sprva namenili, ampak oba dela na jedenkrat v celotni knjigi, obsežni kakih 16 pol, ki bi se sicer že sama prodajala po goldinarju. Kdor želi prejeti izvirno v platno vezano knjigo, naj doda letnini .še 40 kr. Priprosto v trd papir (karton) pa se veže vsaka knjiga tudi po 10 kr. Za 6. knjigo smo društvenikom namenili: „Du-mači živinozdravnik", ki ga je spisal priljubljeni in izkušeni živinozdravnik g. Fr. Dular v Beljaku ter ustregel s tem večkrat izrečenim željam slovenskih gospodarjev. Knjiga bode imela tudi mnogo podob, ki bodo spis pojasnjevale, in domačo lekarno, v kteri bodo navedena za prvo in hitro pomoč najbolj potrebna zdravila. Konečno še izrekamo prijazno prošnjo do 68. gg. poverjenikov, naj blagovolijo vpisovalne p6le kar najbolj mogoče ob nastavljenem obroku, do dne 5. marca dopošiljati, da prej ko prej zvemo, koliko izvodov posameznih knjig je treba tiskati in se izognemo nepotrebnih troškov. V Celovcu, dne 5. svečana 1. 1890. Odbor. Zaradi priprav k .Sokolovi" maška-radi ne bodeta pevski vaji v torek dne 11. in v sredo dne 12. t. m., kar izvolijo p. n. Čestite dame in gospodje vzeti na znanje. — Prihodnja pevska vaja za moški zbor bode v petek dne 14. t. m. < italniški pevski odbor. »ljubimki iw Stoji za vNe leto gl0; za. pol leta gld. 2.30; za «'•«•! rl leta gl — Surovo maslo, „ i! i io Ječmen, „ • • • 4 r>r> Jajce, jedao : . , . Mleko, liter .... 0 -os, , * * * 3 Ki — 8 1 Ajda, g » 4 • h Goveje meso, kgr. Um Pl OSO, „ 4 r)ri Telečje „ , :— ;65f j Koruza, „ Krompir, , • • • 4 50 Svinjsko „ „ 1—'56! 1 • . 2 90 Koštrunovo „ „ — 86 Leča, „ • • • 12 — Pišanec...... - 7U Orah, 10 _ - 96 Fižol, , • . . 10 — Seno, 100 kilo . . . 228 1 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ n . . . Drva trda, 4 □uietr. 2 50; Mast, - 68 ti ,80 Špeh friien - 6« „ mehka, 4 „ 4>25! Meteor o logično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v nun. 8. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvećer 742-1 mm. 741- 7 mm. 742- 7 mm. —l 6° C 0 0° C —3-0° C si. vzh. z. vzh. si. vzb. obl. d. jas. jas. 0 OOmm. j=> <** j." 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 742-1 mm. 741-1 mm. 741*9 mm. —8 6° c 0-2° C —4-2° c si. vzh. si. vzh. si. vzh. jas. d.jas. jas. 000 mm. Srednja temperatura pod normalom. -P5U in —4 2°, za 1-1° in 38° gld. ^>"u.:na,5©ls:a, boiza dne 10. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafiČno poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 8890 Srebrna renta.....„ 88 90 Zlata renta......„ 110-50 5°/0 marčna renta .... „ 101*85 Akcijo narodnu bunke . . „ 933-— Kroditne akcije.....„ 321-— London........ „ 119"— Srebro........ „ —-— Napo)......... „ 9-42 C. kr. cekini...... „ 559 Nemške marke.....„ BB'OSJv, 4°/0 državne srečko iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 , danes 89-— 89 — 110 60 1O1-90 934 — 32275 118-90 - , '3-40 - ■ 5-58 - , 57-90 133 gld. 25 kr. 176 Ogerska zlata renta 4°/0....... 103 Ogerska papirna renta 5°/0...... 99 Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 Zemlj. obč. avstr. ^/j0/,, zlati zast. listi . . 118 Kreditne srečke......100 gld. 182 Kudolfove Brečke..... 10 „ 19 Akcijo anglo-avstr. banke . . IvO ,, 166 Trammway-drufit. veij. 170 gld. a. v.. . . 220 75 35 75 50 50 50 30 50 ».ciicnil ni /ust o p vraj« niiio zavaro-valne banke „Slavlje" v LJubljani naznanja tožno vest, da mu je mnogoletni marljivi uradnik in načelnik inanipulačnega oddelka, gosp. JANKO KAVČIČ danes po dolgej, mučnej bolezni, previden s sveto-tnJBtvi za umirajoče, blago v Gospodu zaspal. Pogreb bode dne t. m. ob 4'/v uri po-ludne iz hiše St. 21 Pred škofijo. (114) f Bogu Vsemogočnemu je ugajalo našega ljubljenega, nepozabnega sina, oziroma brata, svaka in strijca, gospoda Raimunda Wascher-ja knjigovodjo kranjske hranilnice poklicati k sebi, danes zjutraj ob 4. uri po kratkej, lmdej bolezni v 48. letu dobo njegove. Pogreb bode v četrtek, dne 11. februvarja ob 6. uri popoludne iz hiSe Frana Josipa cesta 5t. 3, kjer je umrl. Svete zadušne maše se bodo brale v župnej cerkvi Marije Oznanjenja. ^113) V Ljubljani, dne 9. februvarja 1890. Itosaliju UhscIkt, mati. — Marija I*aw-llczek, Albertina IlenKthaler, sestri. — Alojzij Pawllcsek, c. in kr. stotnik v pokoju, svak. — Mariju Mešiček roj. Kepuder, »albina Zepuder, Albertlna II«-nxthaler, nečakinje. — Josip Menlcek, nadučitelj. nečakinje soprog. — Fran Zcpuder, nečak. Kašljajočim otrokom daje naj se Koroška Rimska studenčnloa' („Kiirutner Romer-Quelle") — varstvena znamka „Planinka" — z ogretim mlekom ali sladorjem pomešana. Prodaja jo v Lj u b 1 j a n i M. E. Supan. (425—10) občinskega tajnika v Hrenovfcah odda se spretnemu, v občinskih zadevah veščemu pisarju. Letna plača 400 gld — Ponudbe vsprejems tlo 1. marca 1890 župan IIItako li.itv«'i<- na Kuzdrtem. (111—1) dobi snnesljiv9 atdrav, ki ae zna representovati, slovenskemu In neniMkeinu Jeziku vede človek kot akviziter za kupovalee za blago, katero se labko speča In ni podvrženo modi. (102—3) Izvestje dobi so v administraciji „Slov. Naroda". A. KORSIKA < H.-i t na prodajnlnica: Tržažka cesta 10 poleg c. kr. glavne tobačno tovarne. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija v lij ub I j a nI. Poddružnica: Selcnbnrgove ulico C viri-.'i-vii c. kr polt. in telegraf, uradu. Priporoča so p. n. občinstvu za izdelovanje svežih šopkov in vencev s trakovi in napisi. Imt veliko zalogo trakov mnogovrstne baze in barv; ravno tako ima vedno narejene snhe vence* kakor tudi Makardove vence in bukete, vse v najnovejših tasonih. — Vsa ustna naročila, kakor tudi pismena naročila po pošti se hitro in po ceni zvršč. Potem priporoča svojo bogato zalogo mnogovrstnih vrtnih in druzih semen, pravih iu dobro kalilnih, rtiHtlin (cvetic) v loncih in izdeluje stvari v njegovo stroko spadajoče ter prosi za mnogobrojna naročila. Z odličnim spoštovanjem (39—19) ALOJZIJ KORSIKA. L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. Clotovo in hitro uplivajoče srodstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani trdej koži na podplatih in petah Proti bradovicam in vsem drugim trdim praskom kože. — Uspeh zajamčen. — Cena s kutijici (io kr. a. v. 1^ Glavna razpošiljalnica: L. Schwenk-ova lekarna v Meidlingu pri Dunaji. Pristnega imajo v I