Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Važa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. rthJUDICAL 0IV, OCT -9 mi Received List' slovenskih, delavcevv Ameriki. P v>c kot HA DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA* PO POŠTI NARAVNOST NI i SVOJ DOM (iiiMMil mM, , — ^ mMJ la jiMrtir). ( f( :: Čitajte, kar Vas Mniif 91 , Telephone: CHeW 3-1242 BeaaUmd 8e mod CUm Matter September 25th. 194« mi the Post Office at New York. N. I, i mder Act «1 Cenfreaa at March Srd, 187». No.'197 — Stev. 197 / NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 8, 194 1 — SREDA, 8. OKTOBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XL1X. SRBI SE NE POKORE NEMCEM CETNIKI SO (ZAVZELI MESTO ŠABAC; POZNEJE SO JIH NEMCI IZGNALI. — VODITELJICA CPTNIKOV JE BILO MLADO DEKLE, HČERKA .NEKEGA ODVETNIKA Uradno poročilo iz glavnega stana 4' narodne jugoslovanske armade nekje ob Drini", ki je bilo poslano po Skrivni radio posrtaji ter ga je tudi moskovska postaja.ponovrla v več jezi kih, pravi, da so-četniki po večdnevnih vročih bojih z osiški-jni četami zabeli važno železniško križišče Plevlje, ki se na haja okoli 46 milj jugozapadno od Tržič. S tem je bila prebita ena izmed treh prometnih zvez ki tečejo od severa proti jugu po dolini Drine. V prvih bojih je bilo ubitih nad 300 Italjanov, ko je bila laika garnizija premagana. — Pozneje pa je laške izgube zelo težko dognati, kajti, kadar se umaknejo, vzamejo s seboj mrtve in ranjene. Četnikom je f»adlo v roke mnogo vojnega mnterjala in 500 ujetnikov. Cetniki imajo 12,000 mož, ki se bore db Beograd-Niš železnici ter so na več krajih dosegli že več posameznih uspehov. Na nekem kraju sta bila iztirjena dva nemška oklo^na vlaka. Poveljnik četnJkov, ki dobro pozna nemško taktiko, je ukazal eeli četi umakniti se, pre dno so prileteli strmoglavci na "kazensko" bombardiranje. Dekle poveljuje četnikom Pod (poveljstvom hčere nekega odvetnika so oboroženi kmetje in četniki naskočili Šabac, ki ima 13,000 prebivalcev -in se nahaja 35 milj od Beograda. Nemške čete pa so jih s pomočjo dveh stotnij hrvatskih usta-šev pregnali. Nemški list "Dienst aus Deut&ehland", ki je prinesel prvo poročilo o napadu na Ša-bac, pravi, da je bila nemška posadka v mestu v manjšini, da pa se je hrabro branila, da ji je f>rišla na pomoč od ustašev. Cetniki so se borili zelo hrabro in so (tudi že navzeli del mearta, toda ta del je bil porušen in Nemci so polovili vse moške in jihiposlali na prisilno delo v Nemoijo. Tudi kmetje rz okolice, ki so pomagali četnikom pri napadu na Šabac, so bili poslani v Nemčijo. Nemci označujejo dekle, ki je vodila četnike pri napadu na Safoac, kot politično j^misar-ko v "komunistični tolpi čet-nikov." To dekle, je tudi po Beogradu raznesla vest, da je bila v Šabaom razglašena sovjetska republika. Pod vodstvom dekleta so odvetniki, učitelji, čast ni ki in ipravoelavni duhovniki organizirali kmete za boj proti vpadnikom. Kaj se je zgodilo z dekletom, ni bilo poroča no. Cela ruska fronta v ognju Delavski pregled Velikanska armada feldmar-šala Fedorja von Bocka, ki ima brez števila tankov, od najmanjših pa do največjih in več tisoč aeroplanov, skuša na dveh krajih (prebiti, pot proti Aloskvi. Včerajšnje poročilo s fronte pravi, da so v teku naj-Ijutejši boji pri Vijazmi in Brvansku. Rusi se trdno vstav tudi poročilo, da se Nemci spominjajo 20. julija kot1" noči tihih nožev," kajti one noči je Himlerjeva tajna policija z noži pomorila več odličnih častnikov. Kot povod za usmrtitev teh častnikov navaja poročilo Hit- lerjevo bojazen, da bi mogoče Ijajo in so na nekem mestu s skovali zaroto proti njegovi j protinapadom tudi prebili nem ško črto. Razbili so s topovi, ročnimi granatami in s steklenicami ž bencinom več sto nemških tankov. Takoj po prvem nemškem sunku je vrgel v boj general Ivan Boldin svojo armado in napravil v nemški bojni črti veliko vrzel. Sovjetska vlada ne prikriva nevarnosti, ki preti glavnemu .meabu v tajno vi nemški ofenzi vi, toda zaupanja v konečno zmago ni izgubila. Sovjetsko vrhovno poveljstvo je ukazalo, da se na več krajih fronte izvedejo (protinapadi, da bo nemški pritisk na osrednji fronti odnehal. Rusi naznanjajo velike zmage pri Leningradu in Odesi, vendar (pa priznavajo, da se vr-še najhujše bitke na poti proti Moskvi. Vnanji podkomisar S. A. Lozovsky je časnikarskim poročevalcem povedal, da se je pričela velika ofenziva proti iMoskvi in da ima Hitler mnogo sto tisoč vojakov, o katerih želi, "da bodo pokončani." In to bo tudi dosegel," je pripomnil Lozovskv. Poročilo iz lstanbuia pravi, da odhajajo iz Grške in Bolgarske nemški vojaki s tanki /?kozi Rumunsko na rusko fronto. Železniški tiri na Bolgarskem so ipolni železniških voz nemških vojakov in vojnega materjala. Vojaški krogi .pravijo, da Nemci ng ruski fronti izgubljajo tolrko tankov, da jih morajo dovaiati iz 'balkanskih držav. vladi, kajti takoj s spočetka ' so odločno nasprotovali vojni z Rusijo. Vojvoda ne mara hrvatskega prestola Neko poročilo iz Kaire v E-giptu pravi, da vojvoda Sipo-letski, ki mu je bila ponudena kraljevska krona "svobodne Hrvatske'y nikakor noče zasesti hrvatskega prestola, ker bi se ne čutil varnega. Smuts sili Ameriko v vojno Južno-afriški ministr. predsednik Jan C. Smuts je izjavil, da se .morajo Združene države na vsak način udeležiti sedanje vojne. —< Če hoče imeti Amerika kakšno besedo pri sklepanju miru, se mora tudi boriti, — je rekel. — Kaj pomaga stati ob strani in ploskati tistim, ki se vojskujejo? Ves svet pravi Ameriki: — Tvoja pomoč nam je- skrajno potrebna! i- Breziispesno poizvedovanje Oblastim se doslej še ni posrečilo aretirati 25*letnega črnca Turnera, ki je obtožen umora 49 letne fanneride Adne Aszmann, čije truplo je našel njen 13letni s?in na pokopališču v Red .Bairk, N. J. Kanadska slanina za Anglijo V Londonu je bilo objavlje -no, da bo iposlala Kanada tekom prihodnjih dvanajstih mesecev v Anglijo poleg drugih živil tufli šeststo milijonov funtov slanine. Lahko si je predstavljati, koliko prašičev bo treba v ta naiueu zaklati. Poleg slanine bo preskrbela Kanada tudi ogroAme množine jajc, sira, perutnine in konden-iziranega mleka. \ Letina je bila v Kanadi tako doibra, da bo vsega dovolj za domače potrebe in tudi za eksport. Precej drobiža Zvezna novčarna v Denver, Colo., je prejšnji meseo nakovala 21'milijonov 500 tisoč pen-nijev, nikljev, dajmov, kvo-drov in poldolarjev. Ravnatelj novčarne M. S. tSkinner je rekel: — Zdaj smo v enem samem mesecu nakovali več novcev kot pa v kateremkoli letu depresije. Stavka razvažalcev mleka. Posebni posredovalec delavskega departmenta si pric&a deva uravnati stavko razvažal-cev mleka v Syracuse, N . Y. Zahtevajo višje plače, češ, da jim sicer ni mogoče zmagovati visokih življenskih stroškov. Mestu, ki ima nad milijon prebivalcev, preiti resno pomanjkanje mleka. Unija je dovolila dovažati mleko le bolnišnicam in sirotišnicam. Nadškof hvali Ruse Iz Londona poročajo, da je rekel nadškof Canteburyiki: — Na našo novo zaveznico Sovjetsko Rusijo smo lahko ponosni. Vse občuduje njen junaški pogum v borbi za svobodo sveta. Prepričani smo lahko, da se bo v ruskem narodu spet prebudilo globoko versko čustvovanje. NOVA < HITLERJEVA ČISTKA "Od nekod v Evropi" prihaja poročilo, ki ipravi, da sta bila v novi Čistki na Hitlerjevo povelje vstreljena admir a 1 Herman feoehme, poveljnik nemških bojni-h ladij na Norveškem, in general L/udwig von Sohroeder. Boehmerjeva smrt je bila naznanjena kot samomor, četudi se je izvedelo, 'da je bil vstreljen na povelje Gestapa, ker je bil velik prijatelj generala von Falkenborsta, vrhovnega (poveljnika na Norveškem. Fial-kenhorst je bil poslan na fronto na Finskem, kjer bo vse preskrbljeno, da bo častno umrl na bojnem polju za svojo domovi-no. O Schroederju je bilo tporo-čano, da 9e je dbil z aeropla- j ga brata, ki počiva na Arling-nom. J ton National. Cemetery, Va Po istih tajnih potih prihaja prepeljano v Varšavo. Konvencija A. F. of L. V Seattle, Wash., se je začela konvencija Ameriške Delavske federacije. Navzočih j e 3500 delegatov iz vseh deloV dežele ter kakšnih šesto obiskovalcev. * Uvodni govor je imel predsednik William Green. Ko je stopil na ipozornico, ni hotelo biti ploskanju ne kraja ne konca. — Predsedniku Združenih držav bomo povedali, — je začel Green z bobnečim gladom, — da bomo ofo njegovi strani do brifckega konca, če bo treba kakšne drastične akcije za zaščito svobode morja in demokracije. «—. V Seattle smo dosepli složni, — je nadaljeval. — V naših vrstah ni ne levega, ne desnega krila. DrugI na j se bo- PADEREWSKIJEVA • SESTRA UMRLA. Gospa Antonina Wilkonska, edina sestra pokojnega poljskega virtuoea na klavir Ignacija Jana Paderewskegw, je v pondeljek popoldne umrla na s-vojem domu v Pelham Manor, N. Y, v starosti 83 let. W i Ikonsko je -zelo pretresla smrt njenega brata, ki je umrl 29. junija v New Yorku ter je od onega časa vedno bolehala. Njen mož ji je zgodaj umrl ter je bila nato stalna spremljevalka svojega slavnega brata in bila skoro -50 let njegova tajnica. Pokopana bo v četrtek v začasni grobnici v Lodi, N. J. Ko pa bo zopet obnovljena sa-mostojna Poljska, bo njeno truplo, kakor tudi truplo njene- 100 tisoč dolarjev škode vdled eksplozije V bližini Keokuka, Iowa, je eksplodiralo skladišče kalcij-skega karbida, ki se je poslužujejo pri veldanju. Cesar ni uničila ekplozija, je uničil o-genj. Povzročena škoda znaša stotisoč dolarjev. Dasi je bilo v bližini precej delavcev, ni bil po čudnem naključju nihče poškodovan. Avstralija ima novo ministrstvo John Curtin, voditelj avstralskih laboritev, je sestavil novo ministrstvo. On je ministrski predsednik, abeaem pa tudi municijski minister. Francis Michael Ford, »pomožni vodja avstralskih Iabori-tev, je vojni minister, J. B. Chiflev finančni minister, H. V. Evatt je pa generalni pravd nik ter minister za vnanje zadeve. Ourtin je bil natprošen, naj sestavi novo ministrstvo, ko je prejšnji petek resign i ral Arthur W. Fadden, ker ' mu je zbornica izrekla nezaupnico. , Mussolini odredil • -smrtno kazen Kot vrthovni poveljnik laških armad na. vseh frontah je ministrski predsednik Benito Mussolini izdal odredbo, po kateri zadene smrtna kazen vsakogar, »ki bi koval kako zaroto proti vladi v zavzetih deželah. re s komunizmom ali fašizmom, dočim je naša organizacija sli-čna veliki, složni družini. Na itej konvenciji ne bo nobenih frakcij. Delali bomo složno, korakali složno in, — je zakričal, — borili se bomo složno. Delegatje so začeli navdušenja demonstrirati po dvorani. Ko so se pomirili^ je Green zopet zakričal: — In rečem tudi, da v Ameriški delavski federaciji ni isolacionistov. To je že 61. konvencija Ameriške »delavske federaeije. Trajala bo najbrž skoro dva tedna, ker ima na programu več skrajno važnih zsulev. Hillmanova unija za Murray-a Organizacija, ki ima četrt milijona članov, je priporočila ponovno izvolitev Philipa M ur ray a za predsednika CIO. V imenu 275 tisoč članov je glavni izvršilni urad Amalgamated Clothing Workers sklenil ipodpirati ponovno izvolitev Philip Murrava za predsednika CIO^To je objavil glavni tajnik in blagajnik Amalgamated organizacije, kateri načeluje Sidney Hillman, sedanji so-ravnatelj urada produkcijske uprave. Poteza izvršilnega urada je rzkri.^tilizirala e»por med John L. Lewisom, bivšim načelnikom CIO in sedanjim predsednikom United Mine Workers, ter Mr. Hillmanom. Spor bo prikipel do viška na konvenciji CIO, vršeči se prihodnji mesec v De-troitu, Mich. Kot se sliši, stre- predsedništvu CIO . Izvršilni odbor je poudarjal Murrayeve zasluge pri razširjenju organizacije v industrijah, bavečih se s masno produkcijo, ter v posebni resoluciji z javil, da je Mr. Murray logični kandidat za zopetno izvo litev. Resloucija pravi med drugimi — Murravev rekord v uradu predstavlja sijajen uspeh CIO. Murray je pridobil za organizacijo Ford (Motor Company in druge industrijalne veljake, ki so prej odločno nasprotovali organizaciji. Posledica Murra-vevih u>peihov v jeklarski, av- tni in drugih temeljnih industrijah so bili ugodni ko/itrak-ti za delavstvo in znatno povečanje CIO članstva^ — Mwrrayev rekord je še tembolj značilen, ker je bil dosežen v času, ko se je moralo ameriško delavstvo baviti s perečimi problemi, tikajočiin se domačih in tujih zadev. Mur-ravevo stališče je čudovito pojasnjeno v njegovem pozivu na konvencijo. V njem namreč pravi, da nevarnost, preteča našemu narodu, zahteva i^arodno edinstvo vseh iplasti prebivalstva, ki^znajo ceniti varnost dežele ter vztrajajo pri svojem sklejpu, da narod pod nobenim pogojem -ne sme izgubiti- demokratičnih oblik in temeljnih svoboščin. # — Amalgamated Clothing Workers of America, ki imajo 275 tifcoč članov, so za ponovno izvolitev Philipa Murraya kot predsednika CIO, da mu bo tudi vprihodnje mogoče tako u-zorno voditi tak velik del ameriškega delavstva. Za ponovno izvolitev Murraya se je zavzela tudi organizacija United Office and Professional Workers of America, ki ima 30 tisoč Članov. CIO JE ZA KONTROLO NAD ^CENAMI, — NE PA 'NAD PLAČAMI Po mnenju Philipa Murraya bi pomenila stabilizacija plač hud udarec za ameriško organizi-rajio delavstvo. — Murrayeva poslanica zborničnemu odboru za banJcarstvo. CIO priporoča kontrolo jjd cenami, odločno pa nasprot zvezni kontroli nad plači a*. Stališče velike delavske ir-ganizacije je bilo pojasnjeno v Washingtonu, je ho*jI .e-mokratski kongresnik Gore iz države Tennessee vladno predlogo tako razširiti, da bi ne določala le kontrole nad cena li, pač pa tudi nad plačami in stanarino. Gore je odličen član zborničnega odbora za bankarstvo, ki se baš sedaj peča s tozadevno predlogo. Po njegovem mnenju so sedanje doloobe v prealogi preslabotne in bi nikakor ne mogle preprečiti inflacije. Istočasno je bila odboru pre. brana izjava Philipa Murrava, predsednika CIO, ki pravi, da ni treba nad plačami nobene čajo draginje. Tako trditve so po mnenju Murraya napad na organizirano delavstvo. Te napade vprizarjajo skoro izključno le ljudje, ki so že od nekdaj znani kot zagrizeni sovražniki vsake delavske organizacijo, — Res je, — pravi Murray, da je bila večinoma vsem delavcem v zadnjem času zvišana plača za kakšnih deset odstotkov, Tu priboljšek jim pa ne zaleže dosti, ker se je v istem Šerifi zasedli tovarno &erif je s svojimi dvajsetimi pomočniki zasedel iposl o p j e American Cynamid Company v Bound Brook, X. J^ pri ika-*teri že dva 'tedna štrajka štiri tisoč delavcev članov Ameriške delavske federacije. Šerif se je odločil ta kl - V Monakovem so ipodpisali pogodbo Hitler, ChambeT-lain, Daladier in Mussolini. Naslednjega dne je vkorakalo fiemško vojaštvo v sudetsko oeemlje. IzbriAnila je druga svetovna vojna dvajsetega stoletja. Ob drugi obletnici razkosanja Čehošlovaške po vsej Evropi sumljivo in nevarno vre. * Celioslovaška je bila prvia nemška država, ki se je Hitler polastil. Usoda 15 milijonov Oehoslovakov je kmalu zadela 122 milijonv Poljakov, Dancev, Norvežanov, LraksemlnK-žanov, Nizozemcev, Belgijcev, Francozov, Jugoslovanov in Giilje je naletelo na odpor. Že zdaj je mOgoče govoriti o "vojni v zaledju naciji»ke fronte". Nemška oenaura si prizadeva zatreti poročila in vesti, kar se ji pa le v majhni meri posreči. Čehi so se naučili podtalnega delovanja še pod Avstrijo. Kot samostojni narod so imeli pozneje (poldrugi milijon dobro izvežbanih vojakov in močno utrjeno mejo (proti Nemčiji. Toda Hitler je raaipustil češko armado ter porušil "malo Ma-^inotovo črto". S tem pa Čehi nikakor niso bili ugnani. Tajna patriotska organizacija je bila v zvezi z izgnanimi voditelji v Londonu. V vehkMi čeških tovarnah za orožje &e je začela pojavljati sabotaža. Skladišča municije in orožja so bila pognana v * zrak. Zdaj je izbruhnil ogenj v tej, zdaj v oni tovarni. V šestih velikih čeških in monavskih okrajih je bilo proglašeno obsedno stanje. V Prago je bil poslan 371etni Himm-tlerjev pomagač Reinhard Heyd arich ter začel z železno roko zatirati vstajo. . .4 • (Češki ministrski ipredsednik Elias je bil odstavljen, are^ tiran in najbrž ustreljen. Koliko drugih "Čehov je zadela ista u-oda, se ne ve. Toda nedvomno gre njihovo število v stotine. Nikjer pa ni odpor proti osišcu tako javen in krVav kakor v Jugoslaviji. Po jugoslovanskih gorah in soteskah kar mr goli vsta»ev. Nemška artilerija je porušila cela jugoslovan-r ska mesta, toda upor ni ponehal, pač se pa Iše je sovražnih transportnih letal, ki prenašajo dje, je to toliko bujše, kolikor večje oddelke vseh rodov voj-roaoj je ljlrwtetvo obvezno in pattč«K) o nevarnosti * in postopku, kako naj se je obrani. Padalci alti parašitisti so o-sebe ali manjši oddelki, oboroženi s puškami a', i lahikim a/vto-matskim orožjem, z revolverji in bombami in oblečeni v uniformo sovražnika, a1! i kako drugo oblleko, ki se s padalom epu-* ste iz sov+ažnih letal. Padalci se lahko tapuste povsod, ker zapuščajo letalo v letu, dočim večji oddelki sovražnih čet, ki jih prevažajo z letali, labko pridejo na e?lj samo tam, "kjer so Že prej vse pripravili za spuščanje in pristajanie leta1!, kakor tudi poskrbeli za varnost zennfljišča, kjer pristajajo letala. ZAto padalce espoščajo peejj in šele Onj pripravijo zemljišče za pristajanje* transportnih letal vj večerni sovražnikovimi oddflki. SptoSčanie padalca na zemljo tTaja kratek čas. ker pada z 'brzftto 5 do 7 metrov v seka rudi. Takoj po pristanku je v ze"o sflafoi situaciji, ker se ■niora osvoboditi padata. Treba se je orientirati in zbrati za izvršitev svoje naloge. Zato je nalprikladnejši čas zanje prav tedaj. Število ljudi, ki se spuste s padali na gotovo mesto, zavisi od naloge, ki jim je dodeljena. Spdsčajo posamezni- SLOVENCI! afcSPOfeJ POfOLNA ZALOGA Slovenskih Monografskih ttLOftč 'DOBITE PRI Jomjfilsaicfi. Inc. «» 1WBST STRSGT NEW 'YORK. N. L terem je bilo obseženo tudi na kaki višini bi 'Ve, se nahajala Peter Zgaga i j i i ■■! Jabolko je daleč padlo Premožen trgovec, ki si na/posebno pošten način prido bihpremoženjo, je. svetoval iinii naj VT?osfdnjem "me&tn • odpre trgovino. Dal mu je denar in irirmrAl satff pri irebi; Gre in odpre" trgovino tikpoleg'Ognjeni gaške postaje. Povrhtega jo pred njegove? trgovino še mestni h i ci rant . . . danes psihiatrija, afco bi W bril i T Je 5enar, m Hipokratovi natika nepnstm ^osti d^rih naiAov^Po n^kaj tenni ni bilo Družbi je bilo zanikano dovoljenje Civil Aeronautic 'Board v Washingtonu je zavrnil prošnjo Canadian Cblonial Airways Ijtd.. da bi smdla nsjena letala voziti med Montreal om in New Yorkom preko Albany in Glen iF/iUs, N. Y, Rojake protimo, k o poiljejo Ok MUraiaino, da n poslninjejo UH1TBD StA^Ifl OAK A V14K POSTAL MONEY ako jtf ruti le pflrofiao || II II ^ ■! sike, posebno pa'pžšadljo. Iz navedenega *mo videli, da je d^flovanje (padafVev lahko raznovrstno. Njihovo udejBtvo-vanje pa bo v^no iznewadeno. LAhko se i pokažejo že pred zadetkom sovražnosti, v pripravnem in mobilnem stanju, najverjetneje pa Sele pred samim začetkom vojnih operacij in v zvezi z njuni. Padalske akcije vdfijejga obsega se navadno pripravijo zmoeium bombardiranjem, da bi -se tako uničila in nevtrafeirala obramba. Za padftlve se iJJbirajo okretni in pripravni nnftadi borci, ki so oprentljeni pw»^4*no opremo, radijskimi postajami za zvezo, z aparati za umetno meglo m v gotovih primerih tudi s kolesi. Ker so lahko opremami "in »"fcepofefcgajo samo z o-mejeno feoliiSno rwunicije in drugih potrehflfin, niso sposobni voditi dolgotrajne borbe. N"jihov usspA je odvisen od iz-nenadenja posebno pa od brzine in je aato treba protiakieijo najhitreje in eliei^gično izvesti. Padalce je trefoa polovlti fe razorožiti'prej, nego jim je uspelo izvršiti svojo natego. razviijaH? Toda tako. Psihiatrija se je več stoletij popdinoma zanejmarjal«.. Ko je začela prevladovati tekom časa Aristote esova teorija, da je namivtč < Urša odvisna od telm>bohtom težko. Ako katero za-nrrma/Tiaj mL *piše, jaz pa ji, i)0m bolj natančno povedal. siMemu raztresenih paviljonov, Waslov je .*' G. R., R, 2, Galu- pripravnih za kmetijske - kolo ni j®. na to, da so piloti re^ v vsakem po^edu prvovmtni, ker bi tako ueenje zadevalo preveč ^a-•sa. pav pa gledajo na to, da povprečno izrvežbajo <čim veeje štfvilo pilotov. Piloti, piloti to je klic voj-skvo z lu?jo iskali in z zlatom plačevali. met, Mich. 10—6, 8, 10. j« Wttunm poslanka; ddpHma Ji vrata v našo domove, » . . (Flntgar) ZIV1 IR I Spisal IVAN MATlClC Knjiga Je svojevrsten pojav v olovo&AI fcnjltevoostl, kajti v nji Je v trinajstih dolgib poglavjiu Opisan lb trinajst rodov slovenskega aaroda od davnih podetkov v itarfem slovenstva do današnjega dne. Knjiga Je verno zrcalo našega »vljenja ln trplje-te1 kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih več kot ftu more nuditi katerokoli nate SCOdOViriflko delo. ■ • — 1........1 DED — irCHHLdO OCE - J« je posejal in gledal bujno njene SIN- je aUtfel med tedEbba klasjem VNUK — oe je -dvigali preti < besu novega J2S_ is poglavij — 413 Strani V PLATNU VEZANO »2. Poštnina plafeaa Avtor knjige Je IVAN HATlClC," je a|lhU ipkfao znano kbjlgo — NA MRVAVTB" POLJANAH Itiskati, pač se pa k kazalcem samo gumba dotakne, in vrata se sama od pro. V pplofcnem im-H pa nova kara še večno Štiri kolesa, inotor, streho in okna. rla i-notranjost skoro ista. Kupci so jih ogledovali, razmišljali, preudarjali in, kupovali, seveda. Moškim so bile foolj povšeči irskega kontraktorja, ker so »bile na prisojni strani, ženske so se pa navduševale za Italijanovo delo. I11 res jih je Italijan kmalu prodal, dočim jih Irec ni in ni mogel spravi-tfi v denar. Pozneje sem zvedel vzrok. Žensko, ki se je v spremstvu svojega moža ogledovala hišo, je italijanski kontraktor odpeljal najprej v kopalnico ter ji tam ^začel pifhati na dušo: — Poglejte, gospa, tukaj je nekaj, česar nimajo hiše mojega konkurenta. In pokazal ji je malo vdolbino v steni poleg banje, kjer je bil prostor za žajfo. Ženska se ni mogla dovolj načuditi tej "'praktičnosti" in je tako dolgo silila v moža, da je hišo kupil in drago plačal. . _ _ _ ; Prav bi "bilo. knjigarna "Glas Naroda n NEW IOBB, H.-I. 1 Kaj bi rekel gospodar, če bi stopil delavec predenj in mu rekel: — Najemnina se je »podražila za pet odstotkov, Obleka za tri, živila za deset. To je vsega skupaj osemnajst odstotkov. Prepričan sem, da mi "boš prihodnji teden tudi plačo zvišal za osemnajst odstotkov. Ka> k temu prisilila. , Delavski minister 'Normau AfoLarty je v pa-ebni prsianiei pozivni ddlavce iiv-delodajalce« naj vadrže iaed seboj dobre cd-nosaj?, čos, da je to potrebno z ozironi na kanadske vojne mi-pore. Afr. Moore je zatrdil, la kanadsko delavstvo prav dobro ve, da vojna mora biti dobljena. Kanadsko delavstvo «e pod mora vladati in bo tudi vladala, nobenim pogojem ne bo kar tja- venriau odpovedalo pridobitvam zadnjih sedeminpetde^etih Let. . tPo njegovem nvienju bi morala zakonodaja dosti ho j vpo-lUevati kongres in se po«v< ro-vati ž njim gieo mehanizacija zavržena. Dotlej so v ta namen dobili terem stremimo, bomo dosegli, i® tovarn izvežhane delavce .Trt rt ! M ,.«V ~ „ ^t.-'u« A _ _1 * -_ — — L» n T r» nil /v4- 1 A nn Wt A _ »1... dasiravno doživlja Anglija ča se. kakrfine je doživljala le red kokdaj v svoji zgodovini." Tz dobro poučenih krogov se jr- zvedelo, da bo Anglija pove- kar je na'letelo na piotefte neka terih časopisov in delavskih voditeljev. Tudi vojna produkcija je bila vsled te?ga prccej prizadeta. . KANADI MANJKA VOJAKOV Za uspešno izvojevanje vojne bi jih potrebovala najmanj en milijon. — Narod je začel uvidevati potrebo večjih naporov. V prvih dveh letih vojne je Kanada dosti dosqgla, tretje leto je ipa začela uvidevati, da njena prizadevanja in njeni u-npehi nikakor ne zadoščajo. Kot že poročano, so vršile veda, da je dežela v vojni in sicer v zeio Bf varni vojni, ki se je v tej ali oni obliki raasirila po vsem ^vetu. . Pred nekaj tedni so bili kanadski vojaki p rvič v akciji. ViptizorHi so ekspedicijo na tSipitztbenge in so s tem prekrižali Nemcem račune. ZAVEZNIŠKA VOJSKA NA ISPITZBERGIH f? M - • ■ i' P^fjHI mm^^n «JL. ..J- A m ""§!> m ■ 1 V ' -.■ ti? spssi^^ppsii - T L TVm t LUU i »11 fc- vii tv. f i r^^^Bc- ''HI^H !l&tM 1 H fl H > ■ l 1 KOZJE. ŽENE NAD 401ET, ^NEBODITESLABOTNl^TARl _ .Bodite .veseli, novi, leta mlaj«. Vzemite Ostre*. Vgebuje apJoflne Conlke, okrepiila, ki so pogonto potrnhna nad 44 let—za telesa, ki Hoi manjka i*tle&a. kal-tlja. fosforja, joda. Tltainiiw BI.. Nek 73 let atofi zdravnik piSe: "Toliko potnaga bolnikom. Tudi ram sem ca vzeL Uspehi izbornl. Posebna vpeljevalna mnotlna Omtrn Tonic Tablet vt-ija samo tSc^. Pripnite se počutiti veselejfl« In mlaji* 4e da-Naprodaj v vseh letornahi -_ RAZPRODAJA SLOVENSKIH K t. J G / p \ r po zmerni ceni Zavezniška vojska, v kateri so bili Kanadčani, Angleži in No rvežani^ se je nedavno izkreala na Spitzergih in je uniči la premogovnike in velikanska skladišča premoga, da se ga ne bi polastili Nemci. Sli ka nam predstavlja prizor pre d'mestno hišo v Barentsburgu. Elosptdicija ni bila kdo ve kako razburljiva, .toda pokazala je, da je mogoče Kanaejena, da se p ridofbi vei mladih n*ož za vojaško službo PRISRČEN SPREJEM [WINDSOR. VOJVODA Na meji mu je bilo izročeno pismo kanadskega ministrskega predsednika. — Vojvodovo renčo je xaatrazila policija, • t ^ Dne 28. septembra 6ta pri-' spela i« Združenih dižav v ka-Jiadsko provinco Saskatchewan Windsorski vojvoda in njegova žena. Vlak se je ustavirf v North Portal, ki je prva poetaja na kanaxiaki strani. 2e ko «ta se vo ailapo ameriški državi No.' Da-koti, jhna je prebivalstvo pri-reja 1 o navdušene oracije. Na postaji je billo vojvwli iiz-ročeno laEtnorooiio pismo kanadskega ministrskega :pred- Za večerjo ho jima pripravili Vlpoštevati je treba, da izza fazsne in pteri^ke koko«i, dar ____________________ ______ izbruha vojne ni v>!ada ničesar "orthdakotskih lovcev, kajti db drugi obletnici'po visem do- ukrenila, s čimer "bi ^ene strin-!tl1ste,sra (lne ^ odprta lov miniju velike svečanosti iz go vorcv vscih javnih delavcev in vladnih zast^niikov je pa xve-ne1!© priznanje, da bi Kanada lahko še dosti več storita kakor je. . 1 ^lunicijs'ki minister Howe in poljedellski minister Gardiner sta kar naravnost izjavi ia, da bi tovarne in farme mogle pogrešati dosti- več mož. Gardiner je rekel, da bi mogla Kanada v slučaju potrebe razpolagati z milijon vojaki, ne da bi bila vsled tega kaj prizadeta industrija in farmarstvo. Produkcija v tovarnah, ki izdelujejo potrebščine za privatno jala pretežna večina prebival-'®** SCKOna- Naslednjega jntta stva . Spočetka se Kanadčani niso dosti brigali za vojno, zdaj so pa začeli uvidevati, da polovičarske odredbe nikakor ne zadoščajo ter da bo treba ve'cjfti^ žrtev in večjih naporov za po,-raz Hitlerja. To spoznanje je potrdil a-merišk i pr&lsednrk Roosevelt -v svojih govorih, najvele poudarka so mu pa dali sklepi, uveljavljeni na konferenci med a-meriškim predseidntkam in angleškim ministrskim predsednikom Ghiurehiniom. "Zdaj «e kanadski narod za- S tem je bilo zalključeno do^-go potovanje iz Nassau, kjer je. vojvoda Windsor ftwvw angle^^i^. poaebenxidbag. vatnhov ški kmj) govemer Baham^ke-ga oto(čja. Na renčijo poleg upravitekja in kuharja «mio trije sltižabni-ki. Renčo je močno zastražila kanadska policija. je stopil vojvoda Windsor v hišo, je smeje pripomnil: "To je moj edini dom,, o katerem '!ahko rečem, da je res moja lastnina." Zadnjič je bil Vojvoda v Kanadi pred štirmi leti. PETORČKE SE BODO VRNILE K STARISEM Poseben odbor bo še vbodoče -kontroliral premoženje petorek, ki znaša nad en milijon dolarjev. — Oče in mati sta zelo vesela povratka. Kanadska vlada je. .takoj po rojstvu vzela v svojo varsn*o i otroke izroči. V«? je iiekoliko sv.ctomo znane I)ionne petor- ■ pripomoglo, da se je vlada 'Med-čke. Njiho%r oče in mati sta njič premisli'.a ter prekl icala jih smftla le redkokdaj videti,'svoj prvotni sklep. * kai jima seveda ni bilo povšeči.l "Ko so deklioe zvedele, da jim Stariša sta jtti skušala dobiti J bo mogoče iti k materi, očetu k toda vsi njuni napf>ri «o ter sedniim bratom in sestram, Po 50c zvezek Andrej Ternnvar (Ivan .%Nirebt) Bl«ojnm VeUkfta (Frank HHl«-.). , . Andersomve pripovedke u iknuko bili brez uspeha. Skoro sedem let je tiajyla fco.iba, naposled se je pa vlada vseeno vda' a. Hčerke lahko odšle k starfšem. Navzlic temu bodo pa še vedno pod najstrožjim zdravniškim nadzorstvom. Njilio»o premo žen je, znašajoče nud en tmiijon dolarjev, bo tudi v bodoče kon- ^Naročite pri KUHARSKA KNJIGA: ' ■ 1! !■ Recipes tf All Nations T j. C V -angleškem jeziku) 4 h k RECEPTI VSEH NARODOV M *% 00 Si Stane samo v, ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^žli ► 11| | Ueccpti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa soj! (\ tudi v jeziku naroda, ki mu jp kaka jed posebno v-nava04 v Ooriti vasi pri Ribnici na rkolenjskem. Bolan je bil 17 dni. Dne 9. se|>tembra pa je za tisnil o« za vedno. Pogreb se je vršil 12. septembra. Pogreba se je udeležilo mnogo sorodnikov, prijateljev in znanoev, kar je znak. da je bil pokojni priljubljen med Vsemi. Iskreno se zahvaljujem »sem. ki »te darovali vence in Šopke in sicer: OruStvo odreka -Krka St. 3. V. P. Z. Bled. KSrkland, Lake, Slov. Pevsko Društvo 'Zarja". Triglav St. 3, Ljubljana St. 2, Odsek H. B. Z. St. 895 in 544, Odsek Hrvatske Bratske Zajeduiee 651ft Model Grocery, Three Star Hotel, Boarding House, družine: KraSevec, Pierce, Intihar, Shafer, Fugina, Katze, Mate. Benfina, Muhvič, Doiplihar^ Sile, ZakrajSek, Gornik, Grief en. Kulkis. I^vrič, Krafievec. S. P. Klepec. Prijatrfj, A. F. Zupančič. Vesel. F. <Šlle, Zobec. Val d'Or; MlbeUČ. Cleveland, Ohio. Rand, Lesar^ KlrUacd Lake: Mr. Prijatelj. Mr. Mr. har. Mr. Strah, Mr. Skopin, N oran da. Que.; Mr. Tooj PashiC. Miss Eva Harbor, Mr. Ostanek, Mr. F. Zadnik, Mr. KnafeU, South Porcu-■piHe f Mr. MiheHč, Mr. ftmalc. -Mr. LovBta, Mr. OWak. Mr. Standrtmr, Mr. Gregorič. Hvala za sv. maSe Mr. In- Mr*. Anzek in Mr. in Mrs. Oblak, Clevelan/1, Ohio. Zahvalim se vaein. kateri ste mi Jji|i v pmboč In tolažbo za Cam njegove smrti. Zahvalim se vsem, kateri ste.ae udeležili pogreto. Hvala lepa podpornemu družtru Krka St. 3 za preskrbo avtomobilov, za vence \ hvala možem- in fantom, kateri ate Culi pri pokojnemu tri večere. Hvala sob r a tu Franku Grebencu za poslovilni govor pri odprtem gro. bu in mladini, ki je nosila vence; hvala pevskem« društvu za žaloetto-ke v cerkvi In pri odprtem grobn. Hvala lepa pogrebnemu zavodu in Mr. Murray in CaUaham sa obrede v cerkvi in n« pokopališču; hvala Porcupine Gold Belt Band, k| ,ga je spremljala na zadnji poti. — Še enkrat najlepša hvala vsem za vee.. Ako sem se komu pozabila aa-hvallU prosim, da .oprostite. T - TI pa ljubi,, nikdar pozabljeni Andrej, odfiel .si prezgodaj od me. ue, ker ni dal Bog. da bi bili dolgo skupaj na tem svetu. Morda je boljše zate, da Te je poklical k sebi. Zato kličem z žalostnim srcem in z molitvijo In z nado. da se Be, enkrat .snider a v večnosti; poČK-a j v božjem miru ljubljeni in iflfcdar pozabljeni. % Žalujoča žena PAVLWA LOVŠIN. Timmins. Ont., Canada, 2. oktobra. IfMl. ki je bi! imenovan s poseluiim zukoncKlajnhn odlokom ieta 1935. Takrat je bilo tu
  • zdaj so jih vzgajale privatne nčiteljrce, ko bodo pri rtarišSi, bodo pa moralp hoditi v ljndsko šerio. Milijonsko premoženje so ši pridolbr!© z radio m kino nastopi. Precej so prekipevale tud; raizne kamrpanije, da bo eniele o-glašati svoje produkte z njihovimi Pikami. Ijani ni predlanskim jim je bila ponujena ogromna vsota, če bi prišle v New York na svetovno raastavo. toda kanadska Me n^i mali junak. (DastajevakU) Božji mejniki (Ivm • Pregelj) Filozofska zeodba (Alojz illouek) Gospod FridoHn Žalna 4n ajecova droUna določenem času z nekaj možmi na krovu, drugi so ipa osta'li na pomolu, odš, da jim morajo oblasti preskrbeti hc/g snažaio prevozno sredstvo. To se je po nekaj dneh tudi zgodilo. ^Zrakoplovni ntinieter Power je rekel poizneje: •"Uporniki so dobili le ukor, kajti njihova pritožba je btfa de'lomia upravičena. Zadevo bom pojasnil londonskim oblastim in zaihtevaft v bodoče za nase" ljudi boljšo postrežbo. "Parniik je brl v mirnem času znan kot eden najboljših an-g e^kili potniških i-parnikov. Parnika so se posluževali v •feredozeinfekem miorju, nakar je naipravil doligo pot skozi Sueški prekop, mimo Afrike itn pre- bega vremena ni moge1! v Ka nadi pristati ob ipomd!u, ga ni bilo mogoče t^rneljito ooktiti." PARNIK JE BIL LETALCEM PREUMAZAN Tisoč v Kanadi izvežbanih letalcev« se ni hotelo odpeljati iz Kanade s parntkom, ker je bil poln nesnage. —'Opravičilo zrakoplov, ministra. Konci prejšnjega metseca bi se imelo txtpeH^ati 'v jb^^i0 nad tisač kanadskih, novozelandskih in avstralskih letalcev ki so ibili izvežbani v Kanadi. itCo so prvi stopili na krov, ter si ogledali prostore, so se o- Armadni pravilnik v francoščini Justični lmnister Ernesi La-pointe je naznanil, da si oblasti resnično prizadevajo premagati jezikovne težkoče, ki so zelo ovirale rekrutacijo za vojaško službo v provinci Que»bee. oziTom, na naše vojaške potrelbe smo skoro dosledno prezirali i temeljno jezikovno težkočo. V Quebecu žive večinoma francoski Kanadčani, ki jiiso veači angleščine, dočim so brli vsi predpisi in pravilniki izključno le v. angleščini?" 'Zdaj je da'1 kanadski generalni §tj!b pravilnike prevesti tudi v franooiačino, s čimer bo odpravljena ena glavnih ovir. ktV pogledu ne 1. okto"bra sta kolklirala pir' Peninsula, 55 nrilj vzhodno od Scfiiribera, Ont., osefcma vlaka kanadfeko-pacifione železnice. Neki vojak, pri' katerem pa niso mogli dofeiti nobenih listin, je- -bil usnrrcen. Iz sosednjih mest so prihiteli na lice nesrefce zdravniki in bolničarke." Oblasti so uvedle natančno preiskavo, čije svAa je ugotoviti vzrok kcflitzije. Ranjenih je bilo precej potnikov, toda njilhove pošotedbe niso nevarne. Štiriletna pilincesa v šoli V otroški vrtec v Ottavi so. vpisali prinoeep Beairii, štiriletno hieerko nizozemske princese Julijane. (Pouk traja od ideiveti'h do dvanajstih dopol- dne. V razredu je še devet ko Atlantika. ' Ker zaradi sla-hdrngfc učenk. Učiteljica ne deda med njo in ujeirimfi tovarisicami nobenilh razlik. Reorganizacija jnuriicjj* ske industrije Kanadska mtunicijska industrija je bila tesfciljito reorganizirana. V departmentu za raunre&jo i>n preakrlbo so bili u-Htanovljeni štiije novi oddelki. OPrvomiu oddelku je bi^o ipo-■verjeno nadzoretvo nad dukcijo topov in tankov, drogi bo nadzoroval produkcijo mu-nicije, tretji kontrakte, četrti pa nžtčrte. To je bilo potrebno zaradi silnega povečanja vojne industrije. « "OLA B NARODA" — New Ysrk Wednesday, October 8, !94T] VSTANOVLJEN L. 1113 OSPOD iz KONOPISTA Napisal: L WIND EE. 103 Tisti, ki ga niso -poaua i. so začudeno vpraševali, čemu je po nepotrebnem wzzval straTkke zakaj mu ni bilo ljubše ohraniti neprist ran ost svojega položaja in karati nasproti vsem strankam tisto vzdržnost, ki jo je (bil cesar spoanal za najvišji izakon vsakega vladarja. JVanc Perdiand se je vdajal temnemu gonu. Ženina vrfiičena pobožnost ga je zaraša t<. in gnalo ga je, da ibi pokatzai ^em bogotajcen\ in sovražnikom katoliške cerkve stisnjeno pest. In gnalo ga je, da bi poikazal vsem sovraižn ikoni, najprej pa Vsenemcem, ki so hoteli pripojiti (habsburško cesarstvo državi, ustanovil jen i od Bismarcka, že adaj jasno in odločno, da kot cesar ne bo trpe1! njihovega početja. Krščanski socialci niso podcenjevali veličine tega uspeha, ki jim je bil brez truda pade! v naročje. Toda ljubljenec meščanstva- ki se je bilo pridružilo krščanskosocialni stranki, Prane Ferdinand vzlic temu ni postal. < Ostal je ljudstvu tuj n neviden. I-jubjenec ljudstva je bi'l dr. Lueger in je to tudi ostal. FVancu Ferdinandu ni bilo to.iko do priljuW(jetiosti; kakor cesarju nepriljubljeni se ni lovil za naklonjenost množice, ki si j** iz skiivnosnih, neznanih razlogov ni mogel osvojiti. A tudi nikomur drugemu ni privoščil da bi bil pji ljubljen. Niti županu dr. Lueger ju ne, Obisk v Kanadi Ptte 'MICHAEL PREBILICH, Eveleth, Minn. Nadaljevanje Ob eni uri popoldne smo pre- ton rude in posekali na bilijo-korači'li iz meje Wisconsin v le- ne čevljev lesa. Ko več lesa ni po, tako imenovano ''Hiawatha bi'Io, so se poprijel i kmetije. V land" v državi Michigan, ob okollici mest Houghton in Hian-kateri je znani pesnik Longfek- j coek je svoja leta neka fami'lija low mnogo pisal Ln sestavil pes- Ruppe, doma iz Starega trga nol. , 'od Kolpi, ime a bakrene jame. Država Michigan ltei med Mogoče se še več "naših pionir-sVetovno znanimi jezeri Michi-.jev spominja, ki so delali za gan in Superior. Oblika zerd je Ruppe family in komfpanijo. je v primeri naše države Min-1Potem je tudi Ruppe in Vertm nesote. Majhni hribčki, in do- kompamja imela veliko proda-liniee obra^lčene z lepo zelt riimiijalno v Caluimtu. Jaz se epo- goadovi, pri katerih se laaliva-' jo kristalno čista jezera, prikladna za človeško razvedrilo ribolova in plavanja. To državo je Bog bogato b agoslovil s trdim lesonu bakreno in železno rudo. Se danes se dobi tam nedolžnih gozdov, Virgin Forests, s trdim lesom, katere je dr žava rezervirala za spomin originalnosti. A žalibog, da večina takšnih lepih šum je danes i^tnilo za dobiček bogatini družbifm, 'katere so svoja leta Ea lew|4tatere so bile v mestih Ironwo&d, Ontanogan, Iron-Mountain, Manistique. Muni-sing, Marquette in Menomenee, v katerih je b?o na tisoče delavcev zaposlenih, so večinoma iz#ini:daj zu svojega zaveznika in sobo- posekala les. Tudi velike ža^e jevnika. ' — i__*•■»- - , Ko je "lepi Karel'*, tako so imenovala župana Dunajcan-ke, ki so za "lepim nadvojvodo Otonoan" brenčale in se ga bale, za Luegerjem pa 'brenčale in ga ljulbile — ko je lepi, postavni- samozavestno nastopajoči dr. Karel Lueger prišel v Belvedere, da bi se kot vodja krščansko-socia'ne stranke zahvalil preustolonaslednrku za neprecenljivo pomoč, je Franc Ferdinand sameiim sebi v presetielčenju začutiH, kako imi je vizplamtelo v srcu brtzmejno ljubosumje. Pred njim je stal sedeminpetdesefleni iuož, nadvojvoda je bil devetnajst let mlajši od njega. Osemiutridesefetni prestolonaslednik, ki je bil "cvetoč" na oko, zavz?ten širokapleč mož na vrhuncu žiV-Ijtnja, se je, ko je stal pred županom z mmko in osramočenjem zavedel, da igra vlogo premaganega tekmeca. Franc Ferdinand si je v tolažbo dejal, da se ni nikoli pojal za naklonjenost ljudstva kakor talle tu in da je Habsburžana nevredno, zavidati politiomiuu hitrqprstniku cemne uspehe in tolikanj izpiemen' jivo ljubezen drhsili. Toda »na dnu srca je Franc Ferdinand vendarle čutil zavist, ljubosumje in osra-ni oče nje, in njegov kritični razum je lakoincu pograbil priliko, da natančneje ogleda toli hvaljeni čar osebnosti, ki se ji je muhasti Dunaj ie mnogo let zaljubljen valjai pred nogami. Lueger je v neprisiigeni drži sta! pred prestolonaslednikom. Ničemumo nakodrana, skrfbno počesana županova brada je priklenila oči kritični gra og'ledova'lica, ki se je nehote začudil. da ima sedeminpetdesetletni mož tako malo sivih las. "Najbrže >i jih barva," je pomislil Franc Ferdinand in se razveselil misli, da nima Ijue^er niti enega pravega lasu na sebi' T a mise se je še utrdila, ko je jJosi.iuSal županove gladke, neprisiljene, kar pretglladke ia preneprisiljene besede v pristnem dunajskem narečju, ki mu je dajal ljulbeznivo se prelivajoči glas še posebno iskren poudarek. Franc Ferdinand je pomislil: "Mož si je za dams pripravil nstop; dijaški ponos pied kraljevskimi prestoli, toda na osnovi tiste zaupne enakopravnosti, ki misli, da ima kot Cjud-»«ki kralj pravico do nje. ~\je nadal juj, le govori, mene ne premotiš, prostaški pilelbeijec.'' Župan se je smehljal njegove zvite oči «— ali je bilo mar prevara — so mežikale prestolonasledniku, kakor da bi govorile: ",Vem, da ti ne morem ničesar natvesti, saj ti niti nočem; a vsi diugi imajo radi, da jim kaj na tvezem, zato sem ljubljenec 'ljudstva. Igrajva torej vsak svojo vlogo, ti svojo, jaz svojo; meni je moj« bolj po #odu." Lueger je govoril o najbližjih ciiljih svoje stranke,, o privlačnosti veliikoavstrijs&e misli ter o upilh, s katerimi vsa Avstrija zasleduje in spremlja lselherni prestolonaslednikov korak. Posebno razvsljivo je, tako je rekel župan, ki je če-dallje lahkotneje kramljal, da visoki gospod ne naklanja kato-] raket mu šotskeneu društvu svoje podpore samo pred javnostjo, emjpak hoče tudi res sodelovati. Z drobno šaro dnevne politike seveda ne bi hoteli nadlegovati visokega zaščitnika, todu pri kaikem važnem povodu se bodo drznili potrkati v Relvederju — že zavest, da se smejo zanesti na takšno pomoč, bo stranko silno okrepila. Gospodje nasprotniki Sehoenererlanci prav tako kakor sociji, falotje vsakršne baše, imajo samo zato ko-ragižo, ker cesar želi, da jih pnijenf jejo zmerom le z rokavicami na rokah. Stranka pa mi^li, da je prestolonaslednik — pardon, morda se sliši kakor dobrikanje, saj vsakdo ve, da njegova cesarska visokost ne mara za petolizniške puhlice, ali, Bog pomagaj, kar je ras, je re^, in 'beseda mora na dan — stranka torej misli, da je prestolonaslednik mnogo odločnejša osebnost in bo zar,adi tega želel, da se neusmiljeno in brez beremo nij udari po sodrgi. ako pestane predrzna. In v tem smisla . . "... dvignem kozarec," je pomisi« FVanc Ferdinand ter fee nasmehnil res je , ko sta Mr. in Mrs. Ruppe pri&la v stari kraj na obi^k. Takrat se je po vsej poljanski dolini raznes'a vast, da je po dolgih letih prLšel iz Amerike Ruppe z ženo, kateri ima toliko denarja, da lahko odkupi vse Poljane. Ljudje^ možje in stare ženice so jiih prihajali glodat po več ur hoda od daleč ter jih prosili za milodar. Vsakemti, kateri se je pozdravil ž njimi, je rekel, da mu je v rod-u, ali da se sporninja* ko je b?! v starem kraju in majhen itd. Nekaj časa j? bil jako radodaren. Ko je b ilo tega že preveč, je rekel, da je pustil denar v Ameriki v banki. V starem kraju, pri nas. v Predgradu, je bil en mesec. V tistem času, ko je šel Ruppe! prvič, v Ameriko- se je jako malo slišalo o njeni. In ljudje so se takrat čudili, če je kakšen potoval čez to velikansko vodo. Rupne, Yertin, Stert>entz; in Zvanich so brli menda med prvimi naseljenci, kateri so raz-sekali pota in gradir i hiše*v Ca- Tako gre čas nagi orna naprej -) misli in spomini pa nazaj. V Ironwoodu imajo budi mesnico ali falbriko za 'kofoase, kjer narejajo najboljše klobase v' Združenih državah. To jaz dobro vem. ker vsakokrat, ko pridem obiskat Mrs. Sopko,.nam jih servira. Wo smo se tukaj že precej časa razgovarjali, je o-pommila moja soproga, da moramo obiskat še hčer Mre. Šopke, Mary, zdaj otmoženo Woy-tek. Moja soproga je birmanska botra Mrs. Wovteik. Njen mož £>teve je za prvega elektr-ričarja pri O iver Mining kom-paniji. On je bil tudi v svetovni vojni in je shižiil z ameriškimi vojaiki pri artt-leriiji. Dober človek je. Ko prideva mi dva skupaj, nam je amiraj čas prekratdk. Veliko ima povedati o svetovni vojni. Ponosen je na ameriške vojake in še bolj ponosen na SSdružene di»žave, za katere se je hrabro bojeval. V hiši na steni imia obešene razne slike'.© tisti voja&ki arteriji, v kaJteri fc j4užil. Ima tu-i di shranjene razne relikvije, sponfilrtCe. meyltfii li več dm*l gih reči, katere je -naše4 na bojnem po^jn in jih lnani za spomin. Tako nrao se zabava/1 i v prijaznih pogovorih pozno v noč. A zdaj. da bi sli kam drugam prenoči tii, tega ne! To sem deibro vedeil, da moji izgovori bi bili prazni; zatorej smo morali prenočiti pri njih. Postelje so bile že za nas pripravljene, prve vrste in izvrstno se je na njih spalo. Drugi dan je bila nedelja. Kakor po navadi, smo se po zajti ku najprej odpravili v cerkev k sv. maši. Po maši smo so izdrli velike štore, razora! i Že nad 75 let in sicer od leta zen\Jjo in naredili mesta in še 1867 so naši rojaki, stari pio-J danes se najde dosti naših pio- linnetu in okolici. Nalši ljudje'šli ™ n,al° »» okoli obiskat več Spisi Josip Jurčiča I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini sa dpda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenakimi polhar?- — Domen. — Dva prijatelja. IL ZVEZEK: Jur.j Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Kljšterski žolnir — urad Ro-jinje. — Goli da. lil. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemiki valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI ZVEZEK: Dr. Zober. — Togomer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — PiDa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd« e»*d bratoma. VTtL ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se t«. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka- — Seat parov klobas. — Po tobaka smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti- — cspoin'ni starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Eokovnjači. — Kako Je Kotaijev Peter pokoro delal, ko je krompir grad«L — Ponarejeni bankovci u X. ZVEZEK: Veronika DeseniSka. 10 zvezkov...$10 posamezni zvezki $1.50 Naročite pri: knjigarn! slovenic publ. co. 6€ GLAS NARODA 11« WEST 18th STREET 99 NEW YORK. N. ¥. nikov, kateri zraven svojega j pot. Vreme se nam je obetalo težkega dela žrtvujejo ves svoj j lepo. Nebo je bilo čisto jasno i>n ■most i CflS 7JI nflnnuritlf r?rii^ti-d 1 introTii! iiwlr (n ikM ...— Velikost »H z 14H 48 TellkUt strani; 82 b&rranlb »emljevldor tojtb držav In 9 zemljevidov Zdr. d rta t ln eaatav vodilnih dr-iav; 46 »vetom i h slik popolnoma o- ■aaftenlb; Zanimivi svetovni docodkL Najnovejši zemljevid kale celi •vet ln tndl: RAZDELITEV POLJSKE lfED NEMČIJO IN KU8UO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKIjJtJČITEV ČEHOSLOVA- SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RD8KA MEJA nirjev in njih potomcev, raztresenih po celi državi Michigan. Nabenp deAo ni bilo pretežko ta dobre in delavne roke nasesra naroda. Zaradi tega so jrh delodajalci povsem radi sprejeli, dobro vedoč, da 3e s takšnim narodom jim je bilo mogoče vse storiti.. . " Vinestu Ironwood se- ot- po 2 centa._ Posebnost: hammondov zemljevid, ki SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite > atlasom In ko ga izpolnite ln poSljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide ■ novimi mejami vojskajo-«lb se drla t, kakor bodo prenM-njene po sedanji vojni. Naročite Atlas pri: "GLAS NARODA" nc WE8T 18th STREET NEW XORK, n. T. mora!il sam pri sebi. Po teh naselbino h ali vaseih smo tse mudili ves dan in še pozno večer tako, da smo morali še eno noč prenočiti pij Mr. Stenre Woyteku in izgovori nam epP.oh jednota dve društvi, št. 20 in ne bi nič pomagarti. št. 133, ki prav lepo in složno napreduje pod vodstvom do- Drugo jutro je "bal pondeljek. Vstali smo še precej zgodaj, da iNa drugi strani parka je pa prostrano zeniHjil^ee za igranje .baseballL V mesto smo šli naj-poprej obiska Mrs. Sopko. Njihova hiša je vidna od vseh strani, ko se bližaš mestu, ker stoji sama na majhnem hribčku in prostranem zen^jiščn. 6kola hiše je lep vrt, na katerem raste razna zelenjava in sadna dreve-as. V Michiganu je malo toplejše (podnebje kot je pri nas v Minnesoti, zaradi tega tudi sadje dobro obrodi. Mrs. Sopko je močna, kora jžna žeaia ln odločnih besed in doforih spominov. Zdaj pod stara leta je o-staila sama v hiši. Mož ji je u-mrl pred štirimi leti za "silo-kosis" (praha na pljučih) katerega si je nabral v jami. O-trok so imeli polno hišo. Zdaj eo jim že v*i dorasli. Tri hčere in en sin so oženjem in živijo v Ironwood, druga dva sinova sta se pa razšla po svetu. Kako nag1 o je čas izgini d! Zdelo se jim je, kot (bi imeli otroke pri sebi na oibisku za nekoliko ?et. Pred 26 leti so živeli na Evelethu, in so jim dolbro znani vsi tamojŠnji pionirji, in se dobro spominjajo njilh Zaradi tega, kadarkoli dbžšcemo Mrs. Sopko, nam je čas zimraj pre kratek, ker vsaki ima dosti /povedati. Naši rojaki, .stari znanci so jim se zmiraj na miefli in »o radovedni, kako se imaio, lcolSko otrok imajo, fcie dela^>. koiliiko se jih je poženilo itd. 'bri'h, aktivnih in zvestih urad- se odočimo še naprej na dolgo kih v Michiganu. ravno tako, kot bi jih človeška roka posejala. Takgnih indian flowers mi pri nas v MLnnesoti ne vidimo. VoaiGi smo se zmiraj še po tisti lepi cementirani cesti št. 2. na kateio se dnž-iva Michigan sme ponašati, ker ta cesta je ena najlepših, kar sem jih prešel proti severo-vzhodu od Min-nesote. Po več krajih ob cesti se vidri napis: Wayside ta/bles, (mize zraven po4i.) .V senci pod lepimi drev^fci so po več mestih postav' jene jn umetno narejene iz kolov čedne mizice ln klopi. Zraven nekaterih je tudi iz kamna sezidana majhna peč. I/epa ugodnost za izletnike, ki si že'ijo iti ven iz mesta na kratko vožnjo in ustaviti se v teh krajih za pojedino. «r* r (Nadaljevanje prihodnjič.) Poučni spisi ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. S^tavD dr. f. j. k era. vezan«- Cena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI aaj aare«* knjttlee — "Hew to becease a »RIm el toe United V tej knjigi so ves pojasnila ln zako- ni aa naseljene Cena .35« UOMACl 2lVINOZDRAVNIK, spisal rtanjo Dolar. 278 stranL Cena trda ve* Gena $1.50 Zelo koristna knjiga sa vsakega Uvlaorejca; opis rasnih bolezni ln zdravljenje; slika. GOVEDOREJA. Spisal R. utgvsrt. 148 stranL . 8 slika p*' KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani $1.- Cena 50a Spisal Anton Peve. s MLEKARSTVO. 168 stranL Knjiga sa mlekarje ln ijabltaija mlekarstva OBKTNO KNJIGOVODSTVO. 288 stranL Vsa... Knjiga Je namenjena v prvi vrsti ca stavbno, umetno ln strojno ključavničarstva (»r isie-Voll varstvo. Osna — ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. M A JAK. Trije delt: 162, 141. 133 stranL Cena mehko ves Poljuden ln natančen opis odkril te novega sveta. Spis se člta kakor zanimiva povest ter le sestsvljen po najboljših vlrlb. Gena 50c UMNI Čebelar, splaal Frpnk Lakmayer. 183 stranL ZDRAVILNA ŽKLlSCA. 82 straaL -50c Cena -26c Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y.