Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je » Kopitarjevi nl.6/lli Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Teletom uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 Cek. račun: Ljob-juna št. 10.650 in 10.349 za inserate; ■Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 dan zjutraj, razen dneva po prazniku Zakaj je delavska stranka na Angleškem nazadovala Iz svetovnega časopisja je zazvenelo neko neprikrito veselje nad nazadovanjem delavske stranke pri zadnjih letnih občinskih volitvah na Angleškem. Delavska stranka je izgubila vsega 65 odborniških mest, liberalna stranka 8, konservativna si je osvojila 69 novih. Delavska stranka je izgubila vladajočo večino v peterih večjih mestih. Mi nikdar nismo prikrivali svojih zmernih simpatij za angleško delavsko stranko, akoravno bi si v danem slučaju njenega celotnega programa ne osvojili. Pri tem smo samo sledili navooilom, ki jih je 1. 1925 izdal vvestminstrski kardinal, ko je ugotovil, da se angleški katoliki ne vežejo na nobeno politično stranko, pač pa ne morejo zatajiti resnice, da sc na socijalnem polju delavska stranka še najbolj približuje načelom krščanstva, Zato ne moremo registrirati volilnega poraza laburistične ali delavske stranke, ne da bi se vprašali, kaj je povzročilo to ljudsko nezaupnico, ki prihaja iz izrazito industrijskih krajev kot so Leeds, Hull in Blackburn. Nekateri trdijo, da so se volilci naveličali delavske vlade, ki ni mogla uresničiti vseh obljub, ki jih je dala, in vseh nad, katere so stavili nanjo njeni oboževatelji. Na tem je veliko resnice. V demokratični Angliji je narod siguren in neodvisen nadziratelj političnega življenja. Ker ni vklenjen na okamenele politične programe, marveč si pod demokracijo predstavlja nekaj vedno živečega, lahko izreče nezaupnico osebam, ki ne odgovarjajo njegovim potrebam in stranki, ki ga je razočarala. Drugi smatrajo, da se je v teku zadnjih 18 mesecev delavska stranka obrabila in da danes ne »vleče« več. Tako govorijo samo oni, ki nimajo niti najmanjšega pojma o miselnosti angleškega naroda. Na Angleškem so živele vlade po 8 let in še čez in se niso obrabile. Anglež od svoje vlade ne zahteva ničesar nemogočega, on hoče biti vla-dan, da ima mir, da si lahko išče svojega zaslužka in si ustvari domačo udobnost, katera je za njegov družinski ideal potrebna. Drugo mu je vseeno. Zato neha biti za njega privlačna ona stranka ali ona vlada, ki mu desorgamztra njegovo delo in njegovo domačnost. Tega pa od delavske stranke danes vsaj še nihče ne more trditi. Mac Donaldova vlada sicer nima pravice do slavolokov. Na polju brezposelnosti je popolnoma j odpovedala, kot mora v sedanjem stanju svetov- ! nega gospodarstva vsaka vlada. Davkov ni zmanj- | šala, nasprotno je davčne dajatve zvišala, toda | nikdo nc bo trdil, da je sedanja vlada slabše branila interese imperija kot katerakoli druga пјепл predhodnica. Pač pa je resnično, da se je angleški volivec ustrašil socijalističnega gospodarstva po občinah, kjer so socijalisti imeli večino. Davčna bremena so bila tam veliko večja kot drugod, ker je delavska stranka hotela vpeljati povsod občinsko zadrugarstvo, ali z drugimi besedami neke vrste socijalizacijo v malem obsegu. Ponekod so občine prevzele v svojo režijo pekarne, mlekarne, klavnice, To zahteva novih davkov, katere plačajo redno le industrijski krogi, ker je vsled nezaposlenosti velik del naroda za davke sploh nedostopen. Po našem prepričanju je vzrok za sedanji poraz iskati čisto nekje drugod. Za delavsko stranko so v veliki večini pri vseh volitvah, bodisi občinskih ali državnozborskih, glasovali katoličani. Največ katoliških poslancev spada delavski stranki fn največ katoliških občinskih odbornikov je vpisanih pri njej. V Londonu samem je pet katoliških duhovnikov, ki kot delavski občinski odborniki igrajo vodilno vlogo. Preobrat se je torej izvršil v katoliških vrstah in je bil v neprilog delavski stranki. Zakaj? Mi vemo, da smatrajo angleški katoličani za svoje najvažnejše politično vprašanje obstoj zasebnih katoliških šol. Oni so jih zgradili s svojim denarjem, jih vzdržujejo povečini s svojimi žrtvami. Angleško katoliško šolstvo je monu-ment, na katerega so upravičeno ponosni. Čc se hočejo kot verska manjšina vzdržati, potem morajo imeli možnost, da svojo mladino vzgajajo po svojem v svojih šolah. In oni smatrajo povrh, da državi odvzamejo velikanska bremena, ki bi jih siccr imela, če bi morala zidati državne šole, Zato zahtevajo državno podporo, ki pa mora biti enaka kot jo dobivajo vse druge privatne šole. Sedanja delavska vlada je pod impulzom sir Charlesa Tre-velyana, ministra za prosveto, izdala nov šolski zakon, ki zapostavlja katoliške šole ter jim nalaga bremena, kot jih drugi ne nosijo. Angleški episko-pat je dvignil proti tej nakani velikanski protest, ki je odjeknil po celem imperiju. Ker kljub temu niso dosegli vsega, kar so zahtevali, so se angleški katoličani začeli odmikati od del. stranke in zadnje občinske volitve so bile prva prilika, ko so mogli pokazati svojo nevoljo nad vlado, ki jim hoče na lih način demontirati ono, kar so si v stoleljih trpljenja in žrtvovanja ustvarili. Angleški katoličani so dobili od svojih voditeljev nalog, da ne smejo voliti za laburistične kandidate, tem manj, ker je konservativna stranka, katero jc zadnji poraz spametoval, dala konkretne obljube, da bo vpoštevala upravičene želje kato- Zmaga demokratov v Zedinjenih državah Posledica bo odprava prohibicije — Tudi v senatu dobe demokrati večino New York, 5. novembra, as. Iz prvih rezultatov volitev je razvideti povsod narastek demokratskih glasov, ponekod so demokrati dosegli celo Hcnzacionalno uspehe. V državi Illinois je »mokri« demokrat Lewis premagal »suho« republikansko miss Comick. Tudi v državi Ohio se zdi, da bodo zmagali demokrati. Največji uspeh pa so imeli demokrati v državi New York, v kateri pa ni bil izvoljen senator, temveč državni guverner. Dosedanji guverner RooseweIt, katerega smatrajo za kandidata za predsednika v letu 1932, jo premagal republikanskega nasprotnika, državnega pravdnika Tuttleja z več kot 800.000 glasovi, t. j. dvakrat toliko, kakor je sploh kdaj dosegel guverner Smilil. Od znanih republikancev so bili do sedaj izvoljeni poslanik Morow v državi New Jersej-, Korali v državi Idaho in Capper kot drugi senator v državi Cansas. Tudi pri ljudskem glaso- vanju o prohibiciji, ki so jc vršila v treh državah, so zmagali povsod r veliko večino »mokri«, ponekod celo z dvojno in trojno večino. Kljub temu pa njihov prirastek v kongresu na podlagi do sedaj znanih številk ne bo posebno velik. New York, 5. novembra, as. Do sedaj so dosegli demokrati 188 zmag, republikanci 180, lar-morsko-dclavska skupina pa eno zmago. Dvomljiv je še izid za G6 mandatov. Po dosedanjih cenitvah bodo dobili demokrati najbrže še 30 mandatov, iu bodo s tem dosegli večino v poslanski zbornici. Pri senatnih volitvah so imeli do^edaj 4 zmage in sicer v državah Illinois, Ohio, Missouri in Massachusets, dvomljiv je izid v petih državah, od katerih pa bodo demokrati dobili zmago najmanj v treh državah, tako da bo število demokratskih mandatov v senatu narastlo na 46 in bodo torej demokrati praktično obvladovali senat. So- cialisti niso dosegli nobenega mandata, tod.i ste rilo njihovih glasov se je v primeru z letom 192-S povsod podvojilo. Edina država, iz katero se poroča o nemirih, je država Kentuckv. V bojih za volilne žare so bil ustreljeni 4 ljudje. New York, o. novembra, as. V pos'auski zbornici bodo razpolagali demokrati najbrže z več kot 200 mandati, najmanj pa je da bodo dosegli vsaj absolutno večino 218 mandatov. Izid jc dvomljiv šc za 10 mandatov. Republikanci upajo, da jim bodo zapadni distrikti še prinesli večino. V novem senatu je zagotovo računati t. najmanj lfl demokrati. Republikanci so dosedaj, kakor se zatrjuje, dosegli 17 mandatov. Ker je bil izvoljen en <*enator fariucrsko-dclavskc skupine, bo večina odvisna od izida volitev v državah Ken tuckv in Delavare. Konferenca zveze jugosl. mest Gre za način linansiranja in butžeiiranja mest Belgrad, 5. novembra, m. Danes se je v Belgradu pričela velika konferenca Zveze jugoslovanskih mest, ki so se 'je udeležili delegati vseli večjih mest iz Jugoslavije. Iz Ljubljane so med drugim navzoči dr. Ivan Tavčar, inž. Josip Pavlin, dr. Alojzij Rant in Ivan Zupan. Z ljubljansko delegacijo je prišel tudi župan dr. Dinko Puc. Maribor zastopa župan dr. Juvan. Današnjo konferenco je otvoril belgrajski župan Nešić. V imenu prestolice je pozdravil goste. Poudaril je važnost sedanje konference, ki ima pred vsem to nalogo, da bo strokovno razpravljala z zastopniki države in gospodarskih ministrstev o kompleksu vprašanj, finansiranje mest in du najde nove finančne vire. To je najvažnejši in najbolj aktuelen problem, ker samo z zdravim budžeti-ranjem naših občin, se lahko postavijo temelji za zdravo socialno komunalno akcijo. O isti stvari je govoril zagrebški župan dr. Srkulj, predsednik Zveze, ki je med drugim dejal: Na seji Zveze mest, ki je bila v sepiembru, se je razpravljalo o najvažnejšem vprašanju, ki je zanimalo naša mesta, to je o vprašanju načina fi-nansiranja in budžetiranja mest. Ugotovljeno dejstvo je, da se finasiranje zelo razlikuje in, dn se zelo različno sestavljajo proračuni. Končno je na-glasil potrebo enotnega budželiranja, ker bi se na ta način storilo mnogo koristnega za vsa mesta. Zato }e bila sklicana sedanja konferenca. Na podlagi današnjih sklepov bomo obvestili finančnega ministra in ga prosili za potrebne uredbe o enotnem pobiranju mestnih davščin in doklad na način, ki bo enako v interesu države, kakor tudi v interesu napredka vseh mest. Poleg tega bomo razpravljali še o drugih važnih vprašanjih, kakor o zakonu o mestih, o zakonu o gospodarstvu v občinah in mestih. Posebno važna pa so vprašanja: prispevki občin za vzdrževanje policije po zakonu o notranji upravi, pravica razpolaganja z ozemljem občine sploh, posebej z ozirom na promet, prevoz oseb z motornimi prevoznimi sredstvi, vprašanja ureditve in popravljanja cest in potov z ljudskim delom, kar je v mestih z ozirom na posebne razmere treba drugače urediti, nego na deželi. Odlaganje izvršitve nekaterih odredb šolskega zakona in zakona o zaščiti zdravja učencev, podaljšanje |>ooblastila za pobiranje najmarine, ukinitev oziroma znižanje prispevkov za vzdrževanje bolnišnic, sprememba v pravilniku o zdravstvenem skladu po zakonu o zdravstvenih občinah, sprememba zakona o nadzorovanju življenjskih potrebščin. Nato se je o vseh teh vprašanjih razvila obsežna debata. Večinoma so se vsi govorniki izjavili za predloge, ki jili je stavila komisija. Od ljubljanskih delegatov je govoril gesp. Tavčar. Konferenca bo trajala več dni. Sklepi arhierejskega zbora o mešanih zakonih Belgrad, 5. nov. m. Nedavno smo imeli priliko objaviti izjavo patrijarha srbske pravoslavne cerkve c mešanih zakonih. Tukajšnje časopisje je danes o istem predmetu priobčilo novo izjavo patrijarha Varnave, ki je še bolj značilna, kakor prva: Glasi se: »Kakor je znano, so številna sodišča v Vojvodini izrekla ločitve zakona, ki so bili sklenjeni v srbski pravoslavni cerkvi, samo zalo, ker so posamezniki izigravali zakone s tem, da so samo radi sklenitve zakona sprejeli občinsko pripadnost v Vojvodini. Istotako je na sedanjem zasedanju sv. Sinoda bil objavljen konkreten slučaj, da jc stol sedmorice v Zagrebu s svojo razsodbo razveljavil razsodbo škofijskega konzistorija v Blaškem, četudi je ta razsodba bila potrjena od velikega duhovnega sodišča. To svojo razsodbo je stol sedmorice sprejel na temelju tega, ker je bil ta zakon sklenjen v pravoslavni cerkvi med pravoslavno in katoliško osebo. Bilo jc navedenih še več takih primerov, zato je sv. arhierejski zbor po vsestranskem pročevanju tega vprašanja sklenil: 1. Če sc sklene v cerkvi zakon in eden od zakonccv pridobi občinsko pripadnost na ozemlju, kjer je veljaven civilni zakonik, se vendar mora ta zakon v slučaju ločitve podvreči ločitvi na področju duhovnega cerkvenega sodišča, kjer je bil ta zakon sklenjen. Z ozirom na to stališče pravoslavne cerkve, se zakoni razdvajajo v tistem področju, kjer je bil zakon sklenjen. Čc je bil ta zakon najprej sklenjen v cerkvi, pa šele potem pred civilnim oblastvom, se mora po obstoječih zakonih ta zakon ob priliki ločitve najpreje ločiti pri cerkvenem duhovnem sodišču. Sicer sc zakon, ki ni cerkveno blagoslovljen, smatra kot konku-binat. 2. Glede na slučaj razsodbe stola sedmorice, ki je bila izrečena na temelju tega, da katoliška cerkev na temelju njenega kodeksa (kanon 1063) ne priznava mešanega zakona, sklenjenega v pravoslavni cerkvi, je sveti arhierejski zbor sklenil, ličanov na polju šolstva. Tako se je zgodilo, da so katoliški glasovi v Lcedsu in v Hullu šli proti delavski stranki, kar je odločilo strankino obeležje novega občinskega odbora. Mi z veseljem zasledujemo boj angleških katolikov za svoje šole in ' mislimo, da jc volilni poraz socialistom dragocen opomin, da na Angleškem kontinentalno svobodo-miselstvo nima kurza, zato ker angleško ljudstvo j zanj nima ne potrebe ne razumevanja. da se to za pravoslavno cerkev važno vprašanje uredi po nominalni poti. Če ni mogoče, da se ta zadeva poveri pravni strokovni osebi, naj sc pa podvzamejo potrebni koraki pri državnem oblast-vu, da se pri sprejetju novega civilnega zakona upoštevajo pravice pravoslavne cerkve, ki so osnovane na kanonskem predpisu o zakonu, kakor tudi, da se upošteva njena ravnopravnost v državi z ostalimi krščanskimi cerkvami, v prvi vrsti pa z rimsko katoliško cerkvijo, kateri se poleg vseh jasnih predpisov pozitivnega prava dovoljuje neka prednost na škodo ostalih cerkva. Ravno glede na to stvar, sc je vršila obširna razprava o mešanih zakonih. Na prvem zasedanju posebno o zakonih, ki so bili sklenjeni v pravoslavni cerkvi, in ki jih rimsko katoliška cerkev ne priznava na podlagi njenega kanona 1063, marveč priznava samo tiste zakone, ki so bili sklenjeni v rimsko katoliški cerkvi. Ob tem povodu je sveti arhierejski zbor ugotovil, da sc bodo na temelju kanonskih odredb pravoslavne cerkve (člen 62 ruskega zbora) kakor tudi na temelju pozitivnih odredb ustave v Črni gori, člen 240, ki so v smislu kanonskih predpisov pravoslavne cerkve bile sprejete, in neposredno na temelju odredb §§ 60, 62 in 69 civilnega zakonika kraljevine Srbije in avtoritativnega tolmačenja tega zakonika veljavnega dosedaj posebno v posameznih cerkvenih področjih srbske pravoslavne cerkve še pred njenim zjedinjenjem — odslej smatrati za celo pravoslavno patrijaršijsko cerkev, kot veljavni samo tisti mešani zakoni, ki so bili sklenjeni v vzhodni pravoslavni cerkvi po njenem obredu. Sprememba zakona o državnih uradnikih Belgrad, 5. novembra. AA. Na |>odlagi čl. 54 zakona o državnih uradnikih in ostalih nameščencih civilnega reda jo. minister za finance sklenil vnesti v pravilnik za vršenje državnik strokovnih izpitov za uradnike resora ministrstva financ z dne 31. marca 1925 tole odredilo: Čl. 4 sc izpreimeni in sc glasi: Pripravniki državnih pra^obraniteljev morajo jired prehodom v višjo skupino napraviti državni strokovni izpit, ki je predpisan za uradnike te kategorije, razen ako imajo sodniiški ali odvetniški izpit j K) predpisih, ki jrli zahteva zakon. Samo s sodniškim ali odvetniškim izpitom morejo jHitem napredovati v viKje skupine. Ta iz-premrmba velja od tlei. ko se razglasi v Slllž-Ivenili novi mi h. Predsednik vlade obišče Slovenijo Belgrad, 5. nov. (Izv.) Kakor izvem iz verodostojnega vira, bo prihodnjo nedeljo 9. novembra obiskal Ljubljano predsednik vlade g. Prra Živko-vič v spremstvu štirih ministrov. Župan mesta Ljubljane dr. Dinko Pur se je tozadevno mudil v Relgradu, da pripravi vse za prihod visokih gostov. Danes se jc vrnil v Ljubljano, da uredi vso, kar je potrebno za svečano sprejemno sejo občinskega odbora. Nova časnikarska kampanja proti Slovencem Trst, 5. no . z. Nupail na fašističnega narednika Korretija je ikil fašističnemu tisku jx>-vod. da je povečal kampe ni jo proti Slovencem na Goriškem in v Trstu. V Dolini in v Logu je bilo izvršenih več aretacij. Drugod jki se vršijo preiskave, zlasti v veej okolici Trsta. O Credskavah ne daje policija nobcnčlli obvestil isti liaglašajo. da je novi atentat v zvezi 7 atentatom na .Sottosantija v Vrhpolju. Fašist i<-ni listi so poudarjali, da je preiskava atentata v Vrhpolju odkrila široko zasnovano zaroto iu da je že mnogo članov te teroristične organizacije aretiranih. Sedaj j>u fašistični listi o teli trditvah popolnoma molčijo. Kraljevski par na ženitovanjskem potovanju Sofija, 5. nov, AA. Kralj Boris in kraljici Ivana sta odšla na potovanje. Posetila bosta gra dove v raznih pokrajinah. Čete, ki so bile osredo točene v Sofiji, kakor tudi kmečko prebivalstvo ki je prisostvovalo poročnim svečanostim v Sofiji je odšlo na svoje domove. Mesto ima zopet normalno lice. Pangalosova afera Atene, 5. novembra. AA. Duaics jc biki aretiranih nadaljnii.il šest višjih oficirjev, ki se bili osumljeni sodelovanja v Paiiipajosovi zaroti. Neuspeh Gibsonovega posredovanja Pariz, 5. nov. as. Včeraj sta se Briand in angleški poslanik lord Tyrell razgovarjala o pomor ski razorožitvi. Zdi se, da Anglija sedaj želi, da b Francija ludi brez ozira na Italijo pristopila k londonski pomorski konvenciji, kar jia je Briand vesteh lista »Echo dc Pariš. odklonil, ker bi i tem jKMtal sporazum z Italijo brezuspešen. Fran cija je namreč odločena, da še enkrat poskusi spo razum z Italijo ob priliki razorožitvene razpravi v Ženevi. List navaja, da je ta korak Francijo p< provokacijah Mussolinija smatrati skoro za preti rano jiotrpežljivost. List uavaja dalje, da jo jiosre dovanj eameriškega poslanika Gibsona v Parizi in Rimu končal s predlogom, naj bi obe vladi mec seboj neodvisno objavili oficijelne izjave, v, kato rili naj bi objavili maksimum svojega pomorskegf oboroževanja, ki ga nameravata izvršili do 1. 1930 To jo jx>ix)len neuspeh, ker se bo Italija omejili na to, da si bo prilastila številke, ki jih bo objavil? Francija, Položaj v Avstriji Pariz, Ђ. nov. as. Sauervvein zagotavlja v svoji študiji, ki jo je objavil v »Matinu«, o pola žaju v Avstriji: ^Dr. Seipel nc bo dopustil nobem pustolovske politike, katero perhoreseira tudi Vatikan, posebno ker jc kardinal državni tajnik Pa-celli v času kritičnih dni v Miinchenu in Berlini' spoznal nevarnosti pangermanističnega Hittlerje-vega in Ltidcndorfovega pokreta. Vatikan, katerega so prosili z vseh mogočih strani, da bi f>odpiral politiko revizije mirovnih pogodb, priključka Avstrije k Nemčiji ali resiavracije Habsburzanov v Avstriji in na Madžarskem, je stalno odklanjal vse te predloge. Dr. Seipel bo torej za enkrat nastopil za evropsko federacijo. Čc pa sc bo ta ponesrečila, se bo Avstrija ali priključila Nemčiji, ali pa skušala zedinili z Madžarsko, ker sama nc more obstojati. Briiningova ponudba M Pariški odziv na ponudbo nemškega državnega kanclerja — „Francija nas ni razumeta" — „\aj dejanja potrdijo želje" Pariš, 5. okt. fr. »Petit Parisien«, glasilo Loucheurjeve parlamentarne skupine in tolmač političnih idej lega mogočnega francoskega industrijalca, ki je svoje dni snoval z Rathenauom načrt gospodarskega sodelovanja Nemčije iu Francije, jc te dni objavil izjavo nemškega državnega kanclerja o odnosih med obema sosedoma. Besedilo kanclerieve izjave je bilo natančno preštudirano od zunanjega ministrstva ter je namenjeno za francosko vlado. Briining je \ tej izjavi, ki je že znana, po-vdaril, da stremi nemška zunanja politika za tem, la Nemčija pride do popolne enakopravnosti z vsemi drugimi državami. Na poli proti temu c-i I ju. ki ni last ene ali druge stranke, ampak celega naroda. st' bo on posluževal samo miroljubnih sredstev iti se ne bo spuščal v nobene avanture. Nemčija hoče biti prijateljica Francije. Zadnje tedne se je francoska javnost Nemčiji odtujila. Vzrok temu -ч> notranjepolitični dogodki, katerih Francija ni razumela. Dne 14. septembra nemški narod ni izvolil za sovraštvo in ne za novo vojno, volitve so dale samo duška nezadovoljstvu, ki je /delo v nemškem narodu. Francija ni razumela gospodarskih težkoč. ki davijo Nemčijo. Francija ili razumela te/ave nemške vlade, ki mora svoj narod, ki živi v bedi, prepričati, da so iniljardni dolgovi, ki jih mora« odplačevati, pravzaprav le velika milost sprejeta od bivših nasprotnikov. Isto-tako Francija ni razumela, d« ie težko dokazati velikemu narodu, da je varen, ko se njegovi so- sedje brez ovire oborožujejo. Nemčija nc zahteva, da se tudi ona sme oboroževati, ona bi rada, da bi se nehali oboroževati drugi. Tako si ona zamišlja enakopravnost. In zakaj bi se Nemčiji očitalo kot se je dejansko, da želi še vedno več. Vsak narod stremi naprej, vsnk si hoče svoj položaj izboljšati in Nemčija še dolgo ne bo dosegla vsega, kar ji kot velesili gre. Nemčija bo nadaljevala svojo miroljubno politiko, ker je prepričana, da čem prej bo nemški narod zadovoljen, tem trdnejše bo usidran mir v Evropi. Francosko časopisje se je obnašalo zelo rezervirano napram Bruiiiugovi ponudbi, kateri pa diplomatski krogi ne odrekajo dalekosežne medna-rodnopolittčne varnosti. Edino »Temps« jc posvetil nekaj vrstic v svojem uvodniku temu dogodku. »Tempe* trdi, da je izjava nemškega državnega kanclerja zanimiva, ler priznava od svoje slrani, da se je od kcference v Haagu nakoničilo toliko nezaupauja med obema narodoma,, da je vsaka po-jasnitev, najsi bi bila še tnko šibka, dobrodošla in koristna. Francozi ne zanikajo Nemcem pravice, da si želijo 9voj položaj izboljšati. Nasprotno bi bitn krivično. Toda vprašanje je, če je Nemčija isfcrala tudi pravilna sredstva. Besede kanclerja so zelo lepe in nadebudne, toda za francoskega opazovalca obstoji vendarle dejstvo, da imajo Hitlerji in Hugpenbergi danes veliko pristašev v Nemčiji in njihove zahteve ravno ne morejo dati poguma politikom, ki iskreno želijo miru. »Tempe« se zahvaljuje kanclerju za njegove mirljubne trditve in za njegov trud, da bi se postavil po robu ne- katerim nemškim nacionalističnim razbijačem, ki pridigujejo sovraštvo in vojsko. Zato bo francoska javnost, kateri bo sledila tudi francoska vlada, mlrito Šakala, da nemški kancler tudi dejansko pokaže, ne to, da je bil iskren, ker iskrenosti se mu ne odreka, ampak tla je pravilno tolmačil razpoloženje večine nemškega naroda. Kadar bo. la dokaz podan, potem ne bo nobene ovire več za najbolj prijateljsko sodelovanje. Po hodnikih državnega zbora, ki se je ravnokar sestal za jesensko zasedanje, se mnogo govori o Briiningovi ponudbi. Ni pretirano, če rečemo, da je državni kancler meti poslanci našel mnogo razumevanja. zlasti meti radikali. Sicer je skoroda brez dvoma, da je »Petit Parisien« po naročilu francoskih levičarjev šel izpraševat Bruninga, z painenom,' da potolaži nekaj levičarskih strank, ki so se že nagibale k temu, da strmoglavijo Brianda vsled njegove pre,eč jeticue politike napram Nemčiji. Briining je torej šel reševat francoskega zunanjega ministra; ua drugi strani pa je ludi gotovo, da gotovi gospodarski krogi, med katerimi se nahaja Loucheur. na vsak način hočejo izsiliti zvezo med francosko in nemško težko industrijo. Članek v »Petit Parisienu« je saino začetek te propagande. O Poincareju so sliši, da bo odgovoril na nemško ponudbo, istotako bo Tardieu pri zaključnem govoru debate o zunanji politiki nemškemu državniku odgovoril in dobro informirani krogi trdijo, da njegov odgovor ne bo tak, kot ga ekstremistične struje v Franciji pričakujejo. Zahteve industrijcev Seja odbora Zveze industrijcev v Ljubljani. Volitve predsedništva Dne 4. t. rt). se ie v palači Zbornice TOI vršila XXX. redna seja Odbora Zveze industrijcev, v kateri se ie novi odbor konstituiral s t?m, da je г volil predsedništvo. Soglasno je bil za predsednika izv olien g. Dragotin Hribar, kateremu je odbor obenem čestital na ponovni izvolitvi. Za podpredsednika sta bila izvoljena gg. Janko Jovan in Avgust Prapro:niik. Nadalje so bili za člane oziroma namestnike v predsedništvo delegirani gg.: Franc Bcnač, Kari dr. baron Born (Tržič), Anton Krejči (Ruše), Josip ing. Lenarčič (V erd-Vrhnika), Maks Horvvitz (Kranj), Jean B. Pollak, ing. Anton Rudei (Kibnica), Rlkard Skubec, dr. ing. Milan Vidmar. Odbor je vzel na znanje, da. je g. Jože Smertnik odložil svoje mesto v odboru ter je na novo kooptiral gg. ing. Milana Lenarčiča in ing. Votka Knopa (Kranj). Odbor je po želji štajerskih ■podjetij naprosil g. Anionu Krejčija, da posluje kot predsednik mariborske skupine Zve^e industrijcev, za njegovega namestnika pa g. ing. Oskarja Dračaria. O poslovnem poročilu, ki ga ie podal glavni tajnik ing. M. Šuklje, se je razvila pod obna razprava, katere glavna vsebina in zaključek sta podana v resoluciji, ki jo nižie v celoti priobčuje-mo. G. dr. Fran \Vindischer je še posebej opozoril na projekt ustanovitve priviligirane Industrijske banke. Izdeluje se več načrtov zakona o tem zavodu, tako da proiekt še nima definitivne oblike. Zato se tudi ne moremo o njem končno izjaviti. Brez dvoma bi bilo velikega pomena, če bi se z novo banko dosegla pocenitev industrijskega, zla-«ti dolgoročnega kredita. Za ureditev samoupravnih financ I. Zveza industrijcev se pridružuje IV. točki /tsolucjje, sklenjene na kengresu gospodarskih zbornic in organizacij od 13., 14. sepl. 1930 v Belgradu glede financiranja banovin in samoupravnih teles in ponovno prosi kraljevsko vlado, da čimprej in z vso vnemo pristopi temeljiti ureditvi tega važnega problema. Osobito prosi, da kr. vlada tnujno pripravi zakon o občinah, ki naj enako velja za vso državo ter zakon o financiranju banovin, občin in ostalih samoupravnih teles, upoštevaje pri tem zahteve, izražene v citirani resoluciji od 14. septembra t. 1. II. Prosimo kr. vlado, da do uzakonjenja novega zakona o občinah ozir. financiranju samoupravnih teles zabrani diferenciranje doklad na državne neposredne davke pa njih oblikah. Obenem prosimo, da se po vsej možnosti uveljavi princip štednje v upravi samoupravnih teles. Posebej še prosimo, da se občinskim upravam zabrani uvedba uvozninskih taks, ki niso v skladu x zakonitimi določili o državni oziroma o občinski trošarini. Kar na (odločnejše protestiramo proti pobudi, izraženi v resoluciji Zveze raent od 29. septembra t. I., da naj se dovoli mestnim občinam pobiranje posebnega davka na skupni dohodek. Isti razlogi, ki so bili merodajni za izločitev te davčne oblike iz novega zakona o neposrednih davkih, veljajo v vse višji meri pod novim davčnim režimom. ч III. Prosimo kr. vlado, da ukine določbo § 14 rnkona o spremembah m dopolnitvah k zakonu o državnih neposrednih davkih, po kateri se imajo autonemne doktade priraćurcali davčni odmerni •podlagi. Našim občinam so se naložila s specijel-nimi zakoni tolika bremena, da »e industrijska podjetja ne morejo odtegniti visokim dajatvam. Te -rišje dajatve pa ne smejo povzročiti nadaljno povišanje državnih neposrednih davkov, kakor je to narejeno v gori citirani zakonski določbi. IV. Zveza industrijcev prosi g. bana dravske ■banovine, da pritegne predstavnike gospodarskih korporacii k delu na redakciji banovinskega proračuna za 1. 1931/32 in da zlasti nudi zastopnikom industrije priliko, da moreio pravočasno priglasili svoje želje in predloge oziroma svoje pomisleke glede sestave proračuna in glede davščin, ki zadevajo industrijo ali sploh gospodarsko življenje v banovini. Zveza industrijcev se trdno nadeja, da se v novem banovinskem proračunu opusti obdavčenje premoga in električne energije in prosi, da se v nobenem primeru ne obremeni industrijska produkcija kot taka, V. Zveza industrijcev prosi g. bana dravske banovine, da v Izvrševanju nadzorstva nad občin- —1. ' ^ — — .. . M. t п-.пглг! ftfllur.nln л t .Л • nnill upi ИШ1 (.1 ......i-.,-..... Jarme ali uvoznine nn trgovski promet in na industrijsko predelavo, neglede na ime, pod katerim se hočejo pobirati, tako da ostaneta trgovski promet Š industrijska predelava .prosta občinske trošarine V Italiji je bil praznik miru m Rim, 5. ncv. p. Te dni je poteklo 12 let po sklenitvi premirja. V vseh državah zmagovalkah, sc ta dan proslavlja kot dan miru. Britanska vlada je nedavno izrazila željo, da bi proslava tega dne v vseh državah zmagovalkah v bodoče imela izključno pacifističen značaj. Zato naj preneha polaganje vencev na grob neznanega junaka, ker »o vsi ti grobovi znaki zmage zafezmkov. Fašistična Italija, ki se je do sedaj spominjala dneva premirja samo ura d.*.o brez svečanosti, pa je v razliko od os t al.h dr.'.av proslavila svojo zmago kot »Vitlcrio Venelto«. Tej proslavi je hotela dati poseben znaJaj. Zveza vojnih invalidov in dobrovcljcev je pos ala javnosti proglas, v katerem naglaša, da ic ta dan smatrati kot začetek velike zjnage Ušistkne revolucije. Zahteva se, da se povsod na najsvečane ši način ta dan preslavi. Pctrebno je, da se vzgoji nova vojaška generacija. Nove borbene organizacije mladine so se v poslednjih mesecih povsod p.ičele ustanavljati in se je uslanovilo že nad 4C0 organizacij z več kot 300.000 člani. V sprevodu ob tej proslavi sta ko-aknli tudi kohorti iz Dalmacije in Korzike, ki sta bili posebno vidni. Tudi v nekaterih inozemskih mestih se je ta dan proslavil in sicer v Bruslju, Danaju, Tunisu, Grazu, Madridu, Parizu in Sofiji. Obenem se je vršila prorlaVa fašističnega pohoda na Rim. Povsod, kjer so poslaništva in konzulati, se je osobie udeležilo te proslave. V Sofiji je bila ta proslava zelo svečana, Prisostvovali so tudi bolgarski fašisti, ki se zbirajo v posebni organizaciji. O tej proslavi prinašajo fašistični listi obširna poročila. Bolga ski fašisti so ped vodstvom g II, so oblasti ukrenili e iizrcclne varnostne uikre-pe, posebno pa za prisotnost sov jetsikc delegacij*:. Vstupiiiiee se m občinstvo sploh ne bodo izdajalo i'u pri javnih soje h bo zastopana javnost saiino po zastopnikih listov, katere ,pn IkkIo ludi strogo kotrtroliriiH. Ves čas zasedanja bo dovoljen vstop \ knjižnico tujriištvm Društva nurodov tudi uradnikom Društva narodov samo s poscbniimii vstopnicami. Vhotlii v vrt in sosednja |»»Inpj« tajništvu bodo vsi zn-prtii in zastraženi, razen enega samic.g a vhodu. ali uvoznine, dokler se roba ne konsumira v samem področju občine. VI. Ponovno daje Zveza industrijcev izraza mnenju, da naj okrajni ceslni odbori nimajo pravice do nalaganja doklad k državnim davkom niti do nalaganja samostojnih davščin. Samoupravne ceste sc enotne nadzirajo m oskrbujejo po kr. banski upravi, katera nai zbira potrebna sredstva in jih enotno upravlja. Nalaganje doklad in davščin po okrajnih cestnih odborih ustvara luena-kott obremenitve in neenakost sredstev ter daje priliko za pristransko tiporab'janje teh sredstev. K a ker industrija, tako ima jpleh vse gospodarstvo velik interes na dob ih in enakomerno oskrbovanih ccstnih zvezali. Ta cilj še pa more doseči edino s koncentracijo upravljan a tudi nedržavnih cest uri kr. banski upravi. Ako bi vendar ostalo pr: dosedanjem nr,c» nu pobi r iillju pvjiblljll Ovalnih doklad, se ne bi smela pobirati še odkupnina za osebno dclb, ki je prr*'v'-' -na v za ' nu o samoupravnih cestah, ker bi to pcmtnrlo dvojno obdavčenj. Obširno varnostne odredbe «o bile i/dane tudi za to, da se preprečijo evftiit. .dt'fftoiršlraČKjc v bližini jMishapjii tajništva Društva narodov iu pred hotelom, v katerem stanuje sovjetsko delegacija. Anglija zahteva sklicanje razorožitvene konference London, novembra. AA. Ker je bil tui i m peri j al iiii konferenci doseženi v vprašanju imperija I nega razsodišča spomnim, ho hwii Ceeil vodju britske delegacijo /:,i prjipravljttiliio razorožitve no kolnimjrt ndpMotul v Ženeivii. Koiniiisiju se si stnno danes, l.ord (jeci-l ho zastopal na /.usedanju tni vuifcnn načela brit-skegu imperiju. Splošni ukt zn m.i.i-np pornv nu vo mednarod-nili sporov mi .j ne sprejme rovuohuko kot o>f>-cijska klavzula glede liaizsorliščča zu sporna vprašanja. Nadalje naj m> redčil načrt ra./-oi:;žitv4Miega program«. Anglija iii dominjonii l>i Ivi! i razočarali i. aikone bi pripre vi jo Ima raz-orožftvimii komisija omogočila sklicanja rnz-j orožitvene konference že prihodnje leto. Britski imperij ne bo oviral delti prtpruv-! ljtilne razoroižilvene komisije pri sestavi oefttti-! ka razorožitve. končno so vodje deleflacij mi iiniperijiilmi I konferenci »pjrejoLi v splošnem inedlugoiiie iz-preiiienilie stiatifta Društva iuu'odoiv, ki naj se spi'nvi * sklad s" Ko'llnjfgnvii'm mirovnim paktom.' Zmaga z H glasovi London. r>. novembra. AA. Snoči je spoiL nja zbornica / 261 glasovi proti 25u odklonita kon> rvnti'ini i/.premiiiijcviiilni proilJog k ndre-si v odgovor na prcetolmi govor. (il.avno zanimanje pri teni glasovanju je bilo /a stališče liberalcev, ki so se povečini vzdržali glasovati ju. Za izipreiiiinjevaluii predlog je glaisovtilo " liiberalei v mod telili sir llobcrt lintclitnrtoii in sir John Simon. /«i vlado so glasovali 4 liberalci. Lloyd George in ostalii liiberalei niso glasovali. London. *5. novembre. AA. Položaj vlade je navzlic ghisovaliiemii i/.idu v iNirlamentu v njen prilog zrahljan. Liberalna stranka je nezadovoljna /. ki'boristiičiio vlado, ker sc ne »gane, tla bi dokončno rešila vprašanje brezposelno* ti. števib) hieizi|K>seiki.ih jo doseglo dva milijona. Uspeh imperif'atne konference London. 5. nov. as. Edini gospodarski uspeh imperijalne konference, ki ga je pričakovati, bo najbrže stabilizacija gospodarskih prednostnih pogodb za nadaljni 2 ali 3 leta. V tem fasu pa bo dalje razpravljal stalni gospodarski odbor, ki se ima posebej sestaviti. »Dai!y Herald« poroča, da se že vršijo priprave za novo imperijalno konferenco začetkom prihodnjega leta v Kanadi. Nadaljna zaplemba orožja Wr. Neustadt, "l. november. /. Danes je hfl are. tir nn vnrljti kovinskih delavcev in socija.l-<1: mokriif-ki narodni (joslanec Joliann Schlo-silngcr radi jiaipada n« uradno osebo. Ker pe se ie legitiinivral. je bil kmalu spuščen na svoibo-do. Orožmištvo je danes Zaplenilo v prostorih repi lih lik umskega Seliiit./lnmda 443 karaibiinik iin 1350 vojaških pušk. Telefonske zveec z vsemi avstrijskimi mesti so prekinjene. Radii tojra vlada mod delavstvom v ('Oko razlntrjenje. Obstoji nannera, olajšavo, чс mora jo z vkvgo obrniti na pristojno ctlrinsiko (kblublvo, ki bo prošnje, takoj rcšjlo. Oiinajska vremenska napoved. Pričakovali je hitrega, pa Samo kratko trajnega zbol.šanjn vremena. podnevi bo vladalo milo vreme. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno in 1 ueslalno, vendar z nagnjenjem k zboljšanju. Biseromašnik Anion DoUnar Kamnik, 5. novembra. Biacromušnik Anton Dol in, ar je danes dopoldne umrl v Kamniku v Domu ev. Antona pri usmiljenih bratih. Pogreb bo v petek ob pol 10 v Mekinjah. * Pokojni biseromašnik je bil rojen v Lučinah 11. januarja 1847, v mažnika pa je bil posvečen 9. julija 1870. Letos je praznoval svojo biserno sv. mašo. Kot vpokojenec je živel v Repnjah. Letošnje počitnice je še popolnoma zdrav in vesel pri 83 letih opravil na Brezjah svojo bi-terno sv. mašo. Kako so bili veseli njegovi rojaki iz Luč en, kjer je bil čez trideset let župnik, da so se smeli spet z njim pogovoriti o onih časih, ko je bil med njimi dušni pastir. Gospod Bog je dal blagemu pokojniku izrednih talentov; bil je sijajen pridigar, izvrsten poznavalec klasičnih jezikov, dober botanik itd. Kar je pa največ: Bil je duhovnik po Gospodovem Srcu. Ave, anima pia! Ljudstvo svojemu duhovniku Inštalacija novega župnika v Podgorju. Slovenjgradec, 3. nov. Na dan Vseh svetnikov je bil na slovesen način inštaliran za župnika v Podgorju č. g. Simon Lotnik, dosedaj kaplan v Starem trgu. Na potu v Podgorje ga je spremljal starotrški župnik in dekan č. g. Ivan Jurko, prof. Živortnik iz Maribora, župniki iz štirih sosednjih župnij, trije cer-ikveni ključarji ter obč. zastopstvo. Podgorški žup-Ijani so j)ostavili na čast došlemu župniku štiri lepe slavoloke. Pred cerkvijo je novodošlega župnika jx>zdravil najprej šol. upr. Klugler v imenu šole, nato učenka Mrakič v imenu šolarjev, posest. Vrčkovnik za cerkv. konk. odbor, dalje župan Korošec za občino in končno g. Urbancl v imenu gasilnega društva. Posebno iskrena sta bila govora učenke Mrakič in g. Korošca. Inštalaciji je prisostvovalo zelo veliko občinstva iz Podgorja in eo-sednjih župnij. Po končanih govorih zunaj cerkve so se pričeli cerkveni obredi. Nato je sledila pridiga, katero jc imel g. dekan, nakar je sledila slovesna sv. maša. Slavnostni obed, ki se je vršil v župnišču, je bil j>rav družaben in prijateljski ter je trajal do večera. Inštalaciji so prisostvovali tudi vsi bratje, sestre in bližnji sorodniki župnika, med temi tudi brat 1. Kotnik, profesor iz Maribora in Fr. Kotnik, prosvetni inšpektor iz Ljubljane. Novi župnik je bil za kaplana v Starem trgu šest let ter bil med župljani po evoji prijaznosti in ša-ljivosti zelo priljubljen. Deloval je tudi veliko na zadružnem polju, posebno pri Hranilnici in posojilnici, in pripomogel, da se je jx>sojilnica dvignila na prav lepo in visoko stopnjo. Od načelnika hranilnice in posojilnice smo naprošeni, da izrečemo tole priznanje in zahvalo: Pired dobrimi šestimi leti je prišel č. g. Simon Kotnik za kaplana v Stari trg. V času svojega službovanja v Starem trgu je domači župniji in oteolici mnogo koristil. V cerkvi kot kaplan, v šoli kot katehet in še več v Hranilnici in posojilnici. V načelstvu se je zelo trudil, da je bil kupljen lepi Zadružni dom, kjer ima sedaj posojilnica svoje lepe uradne prostore in lepo veliko sobo na razpolago za razne seje in zborovanja. Akoravno du-hovski stan sam zase zahteva veliko dela in ljubezni do bližnjega, je bila njegova ljubezen v pomoči do bližnjega brezmejna. Za vso dosedanjo skrb, trud in delo naj ga dobri Bog blagoslovi s krepkim in trdnim zdravjem v lepi dolini podgorski v župniji Sv. Urha ter prosimo g. župnika, da še zanaprej kot župnik deluje j» svojih močeh za napredek in procvit ljudstva in zadružništva. Uganka: Ш dobi za dva kovafa Kdor lih pametno obraCa? (0"6l '38P I ГчЈЧ?"!8 вшоп оГиоР! ntuBqojz >j) o.vnjd 03J39JS ouepuz 03 'OABjdo 'орнЈ 'fojjs шцшд Nezgoda na vozu Slovenjgradec, 3. nov. V nedeljo 2. t. m. se je tu.k. gostilničarka ;a. Ulbing peljala s kočijo v Guštanj na pokopa-išče, kjer ima pokopane svoje sorodnike. V kopiji je sedel tudi mesar Al. Kerl, ki je vozil, in njegov brat Ferdo. V Št. Jederti je prisedcl še '. Ivan Vrhnjak, ki se je nameraval peljati na jjo-opaližče v Št. Janž. Proti Bukoveki vasi, kjer cesta precej visi, pa se je oje na vozu iz nepojasnjenega vzroka snelo, in voz je zdrčal po cesti semlntja navzdol, dokler se končno ni zvrnil jkx1 cesto. Pri padcu iz voza si je gospa Ulbingova zlomila eno rebro ter so močno prestrašila, da se je onesvestila. Vrimjak si je zlomil kazalec na desni roki, dočim sc ostalim ni zgodilo nič hudega. Mesto na pokopališče so se morali potem vrnili iskat zdravniške |x>moči. Oba nnnesrečenca se »Irnvita dom«. S kolom na Cerkev in slovenski jezik Še je v .spominu, kako je moral slovenski duhovnik vsled fašističnih groženj zapustiti Kr-kavec; fašisti so mu grozili s smrtjo in ga tudi dejansko napadli. Fara je ostala mnogo časa brez duhovnika. Pogosto so prihajale k tržaškemu ško-Ги mons. Fogarju odposlanstva s prošnjo, naj pošlje v faro duhovnika, škof ni mogel faranom ustreči, ker sploh ni imel duhovnika na razpolago. Nedavno je tržaško-koprski škof imenoval za žup-nega upravitelja v Krkavcu novomašnika Sancina iz Skednja. Fašistom, ki jih ščuva učiteljslvo, slovenski duhovnik ni bil po volji. Ko je duhovnik pričel moliti rožni venec v slovenskem jeziku, so fašisti jeli razgrajati jx> cerkvi. Zvečer so počakali cerkovnika, ki je pravkar odzivonil avemarijo, in ga naj>adli. Pretepli so ga tako močno, da je moral leči. Natepli so še tri druge farane, ker zago- varjajo slovensko službo božjo. Najbolj žalostno pri vsem tem je to, da ščuva fašiste učiteljstvo, pri katerem so zastopano celo učiteljice! še nedavno je v Ponjanu jiadel jx>d fašistično kroglo Slovenec, ker se je potegoval za to, da bi ostalo še nadalje cerkveno j»etje slovensko. Danes morajo zopet v Krkavcu slovenski verniki 7. golimi prsi braniti pravice cerkve. Jutri se to lahko pripeti drugje in če ne bodo oblastva odločno j>oeegla vmes, bo iz Primorske kmalu nastala prava Calle-sova Mehika. Gonja proi Cerkvi v Trstu Zdaj, ko je skoraj vse laično razummištvo zapustilo Primorsko, gre boj proti slovenski duhovščini in proti cerkvi, ker >trpi< še slovenski jezik. Z zločinom v Vrhpolju je hotel fašistični tisk na vsak način spraviti v zvezo slovenskega duhovnika. Končno se je izkazala resnica, ki jo je pribil tudi ?/Osservatore Romano-. Ko je dal prefekt zapreti šentjakobsko šolo v Trstu, si je »Poj>olo di Trleste« brž naročil kopico protestnih pisem »od občinstva« proti slovenski službi božji pri Sv. Jakobu. Nato je bilo objavljeno >pismo« proti slovenski službi božji v Šikednju, sledila so pisma od Sv. Ivana in iz Rojana. ^-Občinstvo samo protestira proli rabi slovenskega jezika v cerkvi, mi nimamo nič proti temu in mi smo samo glasniki javnega mnenja, javno mnenje pa je treba spoštovati! Ergo, rimska vlada, izženi še iz cerkve slovenščino!« List je napadel tudi tržaško Marijine dnižbe, češ da prejemajo — denar bogve odkod! Slovensko premoženje ogroženo Zadružna zveza v Gorici v nevarnosti — Čevljarska zadruga v honhurzu — Uspeh fašističnih komisarjev Vladni komisar Zadružno zveze, ki je prišel naravnost iz Rima, je odredil likvidacijo Čevljarske zadruge v Minnu in zadruga je že napovedala stečaj. Za kuratorja je imenovan odvetnik dr. Pi-naussig. Zadruga ima okoli 2 (dva) miliona lir dolga pri Zvezi. IVdjetje je propadlo pod predsedstvom dr. Pettarina, ki ga je imenoval komisar Petrella, ko je prevzel Zadružno zvezo januarja 1928 in postavil zadrugi povsem italijanski odbor. Dr. Pettarin je takoj odslovil dolgoletnega upravnega in tehničnega ravnatelja Vuka in imenoval na njegovo mesto kar dva Italijana iz Italije, ki si.' prejemala izredno visoke plače, stanovala v najbolj luksuznem hotelu v Gorici, pohajkovala in eden se je pri Sesljanu ubil, ko se je neko nedeljo peljal na izlet z avtomobilom Zadružne zveze. Pod takšnim vodstvom je podjetje naglo šlo navzdol. Sodi se, da znaša zguba nekaj manj kot 2 milijona lir. Glavni upnik je Zadr. zveza. Za- drugo je ustanovit 1. 1908. neumorni župnik Ivan Roječ, poznejši tolminski dekan. Okoli 100 družin je prehranjevala. Med vojno se je preselila v Celje in tam obratovala dalje. Samo med vojno je podjetje izdelalo okoli 250.000 parov čevljev. Novi komisar pri Z. zvezi je ukinil blagovni oddelek in od|>uetil uradnika Abramiča in še dva Italijana ter slovenskega slugo. Ugotovil je mnogo nerednosti pri upravljanju, ki jih je zagrešil odbor pod predsedstvom poslanca Caccese-ja. širi se glas, da pride ta odbor pred sodišče. Likvidirala se bo tudi .Soška mlekarna*; v Trstu, ki je last zveze. Zguba pri tem podjetju, ki ga je vodil dolgo neki Menighini, znaša okoli 700.000 lir. Kakšna usoda čaka Zvezo samo, ni znano; edino izdatna vladna jx>moc jo more rešiti propasti, ki ji grozi vsled slabega vodstva faš. komisarjev in j>redsed-nika. Slovenski pevec med Francozi Razgovor z g. Pugljem Stopil sem k g. Mirku Puglju, ki je 3. t. m. imel svoj koncert, da mi malo pove o utisih iz Pariza in o njegovih koncertih. »Kako ste pa kaj peli v Parizu?« Gotovo ne veste, da sem pel zelo mnogo tudi v cerkvah. In to ni zastonj. Dobival sem za petje pri maši po 35 frankov, za nedeljske večernice pa 25 frankov. Skušnje pa, če so bile potrebne, so mi honorirali jx> 20 frankov. Lahko mi verjamete, kadar nisem imel cvenka v žepu, so mi bili taki-le dohodki naravnost kraljevski.« »Ali je petje pri službi božji v Parizu jx>dob-no našemu?« »Ne boni dejal, zakaj večino petja zavzamejo gregorijanski korali. Večernice pa trajajo tam najmanj eno uro. Poleg petja v cerkvah sem kot član profesionalnega zbora A. C. P. (Association Cho-rale de Pariš) sodeloval na raznih koncertih, ora-torijih in slavnostih. V zboru so večinoma sami absolvirani konservatoristi. Zaslužek je pa tudi dober. Od koncerta sem dobival po 40 do 50 frankov. Za skušnje pa po 15 do 30 frankov. »To se mi zdi naravnost sijajen zaslužek, če vpoštevam, da ste pri skušnjah zaslužili neprimerno več kot pri nastopu samem.« »To bi bilo že res, če bi imeli mnogo skušenj. Zal se zahteva za sprejem v te profesionalne, kakor tudi cerkvene zbore gladko čitanje not. Zahteva je popolnoma razumljiva, če preračunite, koliko stane ena sama skušnja. Zato ne rabijo pri teli zborih nikdar več ko tri skušnje. Tako smo n. pr. peli Beethovnovo IX. simfonijo s tremi skušnjami: eno bralno, eno orkestralno in generalko.« »To je pa res čudovito, kaj takega premorejo seveda le izredni, močni in dobri zbori, ne?« »Ne, ne, zakaj že francoske glasbene šole posebno gojijo čitanje z lista. Imajo tudi zelo dobre pevske učitelje, vendar moram priznati," dasi sem slišal mnogo svetovnih pevskih kapacitet in poskusil nešteto pevskih učiteljev (saj se je po vsakem nastopu v Parizu oglasil kateri pri meni in se mi ponudil, da me bo zastonj učil), lahko mirne duše zatrdim, da je tudi naš Hu-bad v Ljubljani prvovrsten pevski pedagog.« »Kaj pa francoski pevci in narodno petje?« »Precej drugačni so ko naši. Slovenci smo se v vseh kulturnih težnjah vedno naslanjali bolj na Nemce. Prav pa bi bilo, če bi šli tukaj malo pogledat na Francosko. Kadar poje nemški ali italijanski pevec kako pesem gleda v prrvi vrsti vedno na to, da so vsi toni kolikor mogoče lepi, polni in veliki. Francoz pa je drugačen: on hoče predvsem nekaj povedati in to je bistvena razlika. Prav nič ga ne briga, če poje cele fraze z glasom, ki ni lep, samo da doseže pri poslušalcu občutje, ki ga pesem zahteva. Največ truda posvete temu, da postane njihov glas čimbolj elastičen in svetal. Na ta način pojo pesmi, kakor bi jih deklamirali, in v resnici je njihovo petje le rafinirana deklamacija s spremljevanjem godbe. Čudno se to sliši, zato Vam za zgled povem, da pariška pevka Yvette Gu-ilbert, ki ima že okrog 70 let in prav malo glasu, ki pa nikoli ni bil lep, še danes žanje doma 111 na tujem velikanske uspehe. Prav gotovo imamo pri nas mnogo več in boljših moči, da pa ne dosegamo takih uspehov, kakoršne bi lahko, je najbrže kriva mentaljteta naših jsevcev, ki menijo, do bodo brez vaje in truda dosegli isti cilj, za katerega se trudi violinist ali pianist po oscin ur na dan skozi deset let. Ne mislim s tem, da bi moral zato pevec prekričati ves dan, paž pa, da je potrebno vedno nekaj resnega dela povsod, kjer hočemo doseči uspen. Francozi izredno ljubijo glasbo in prav radi pojejo. Vendar se tam tudi pri preprostem ljudstvu mnogo bolj poudarja izraz v petju in podčrtavanje besedila. Narodne pesmi pojejo enoglasno in melodija seveda zato daleko 1« tako izrazita kot pri nas. V glavnem se čuti le ritem. Prav tako bulvarski pevci, ki bolj govore kot pojejo in skušajo vplivati z duhovitostjo.« »Kako pa obiskujejo Francozi opero, ali tudi tako slabo kot jo mi pri nas?« . »O nel Ce vpoštevate, da je samo v Parizu nad sto gledališč, varijetejev itd. in da so ta vedno polno zasedena, boste uvideli, da Francoz gotovo mnogo bolj poseča glasbene produkcije, kakor pa mi. In ne samo inteligenca in premožnejši krogi, ampak tudi dclavci gredo zvečer v opero. Da jc pa to mogoče, skrbi že država sama, ki n. pr. nc dovoli, da bi takozvana Velika opera (Francozi ji pravijo itak samo Opera) zvišala cene. Tako stane najdražji sedež v tej operi 50 frankov. Najcenejši sedež pa 4 in pol franke, stojišč pa itak, razen v takozvanih Music-Hallih, ni. Seveda žrtvuje tudi država mnogo za gledališča. Tako dobiva Opera lepo letno milijonsko subvencijo. Mnogo pa žrtvujejo drugi, tako n. pr. njen direktor Rouchč, ki je velik bogataš in je prevzel direktorsko mesto le radi časti brez vsake plače. Ta lepa direktorska navada ie v Franciji nekaj splošnega in Rouche žrtvuje letno lepe stotisočake, da krije eventualne deficite. Da je obisk gledališč pri teh cenah lep, je razumljivo. — Seveda niso vsa gledališča tako poceni. V novem Rotschildovem gledališču »Pigal-ie«, kjer sem tudi jaz nastopil, ni skoro sedeža, ki bi stal manj kot 200 frankov.« »Ali imate mnogo dela, preden se dogovorite za kak tak nastop?« »Jaz pač ne, saj če hočem uspeti, moram itak imeti svojega impresaria, ki mi potem preskrbi nastope. Ta se pa potem že briga, saj živi od mene. Jaz mu plačujem 15 % vseh svojih dohodkov. Sicer sem pa še dokaj lahko prišel do nastopa. Znam rusko, francosko, nemško, italijansko, sedaj se učim še angleščine s polno paro, in to mi mnogo koristi. Saj je v Parizu vedno nešteto gostovanj, kjer rabijo pcvce, ki znajo najrazličnejše jezike. »Kako pa sodite o naši operi?« »Za naše skromne razmere je prav dobra. Tudi pevcem ni kaj očitati. Mnogo več uspeha pa bo imela, če bo več investirala v sceno in pomnožila orkester. Saj prav s tem največ dosežejo gledališča tudi drugod. Zakaj velikih pevcev je malo.« »Cul sem, da se mislite v kratkem vrniti v Parjz. Kje in kako boste nastopali?« »Sodeloval bom pri raznih koncertih in gostovanjih in prav sedaj sem v dogovoru z nekim filmskim impresarijem in še nekim direktorjem francoskega tonfilmskega podjetja. Prepričan sem, da se mi bo jx>srečilo, da bom mogoče v kratkem odpel kako partijo v francoskem tonfilmu, s čimer se mi bo gotovo odprlo kar največ možnosti, pri katerih se bo, kakor upam, tudi moja denarnica dobro odrezala.« Zahvalil sem se pevcu za zanimive sličice iz Francije, žcleč tnu obilo uspeha na njegovi poti. Popolnoma okraden Velika tatvina na Jezeru pri Cerknici Cerknica, 3. nov. V nedeljo jionoči jc neki prebrisan 11 zrno-vič ukradel iz žepa v suknjiču veliko vsoto denarja, par tisoč Din jugoslovanskega in prav tako več tisoč' lir italijanskega denarja. I oleg denarju jc vzel tudi vse dokumente, šofersko izkaznico, potni list zu Italijo. Lastnik ukradenih reči je tukajšnji rojak, lesni trgovec v Gočuli pri Viipavi. Tatvino jc opazil, ko jc hotel i,ti zjutraj v Ljubljano fini jc opazil, tla jo. žep, kjer jc imel ponavadri opravljen denar — prazen, škoda jc tem občiutnejša, ker sc v doglednem času, dokler se tatvina nc razkrije, nc bo mogel vrniti v Goče — sedaj se namreč mudi trenutno s svojo družino pri svojcih na Jezeru. — Zdi sc po, da sc prebrisani in j>rc-drzni tat nc bo dolgo veselil ukradenega denarja, ker jc gotovo preveč glolx>ko posegel, da bi mogel uiti budnemu očesu orožništva, ki je stvar vzelo v roke. Slav. občinstva naznanjam, da sem s l. novembrom 1930 otvoril na Dunajski cesti št. 9 svoj lastni ZOBNI ВТЕИЕ Črna bodočnost viničarjev Vinska kriza z gospodarskimi in socialnimi posledicami. Ljutomer, 4. novembra. Tudi v socialnem oziru bo sedanja vinska kriza imela nedogledne jiosledice, ako ne bo skorajšnje rešitve. Kdo bo pa še naprej obdeloval svoje vinograde, ako mu vino že od nekaj let leži v kleti? Kje j>a naj vzame denar, ki ga rabi za obdelovanje? Ali naj se še naprej zadolžuje, brez upanja, tla bo svoje dolgove kedaj lahko poplačal z izkupičkom za prodano vino. Gospodarsko lx> s tem prizadet seveda posestnik sam, socialno pa v prvi vrsti njegov vini-čar. Kam pa s tisočerimi vinioarskimi družinami, ako bodo ljudje začeli opuščati obdelovanje vinogradov. Viničar ima strokovno izobrazbo, obdeluj*' vinograd in od njega živi. Od česa bo j>otem živel Vprašanje vinske krize ni samo gospodarsko, je obenem tudi socialno. Važna socialna ustanova v Celju Ljudskn kuhinja v Celju 20. oktobra t. 1. je bila odprta javna kuhinja v Celju. Prostori te kuhinje so v hiši Delavske zbornice, Hazlagova ulica. _ Kuhinja je zgrajena in ustanovljena s pomočjo Delavske zbornice v Ljubljani. Materijelno so podprli to akcijo tudi: Odbor za ustanavljanje in iij>ravljanjo delavskih ustanov v Ljubljani, mestni magistrat v Celju, j>a tudi uprava dravske banovino je obljubila primeren i>risj>evek. S tem bi bili kriti vsi investicijski in nabavni stroški, s čemur je omogočeno vodstvu, tla bo napravilo za prehrano tako cene, ki bodo omogočale zdravo in tečno hrano tudi delavstvu. Kuhinjo votli tročlanski odbor, v katerega so jKJslale svoje delegate: mestna občina celjska. Delavska zbornica in Javna borza dela v Ljubljani. V prvem odboru so župan tir. Goričan, ki jo obenem tudi predsednik, Franc Svetek in Fric Mi. keln. Kuhinja je zgrajena na novo. Je zelo zračna, svetla, čista in najmodernejše, obenem pa zelo praktično urejena. S tem je doseženo, tla bo režija pocemjena. Jedilnica je v dvorani, ki jc v ta namen razdeljena v dva tlela. Prostori jedilnico so prav-tako zračni, svetli, obenem pa tako opremljeni, da se človek takoj počuti domačega. V resnici vlada v nji neka prisrčnost. V teli prostorih je tudi brezalkoholna restavracija. Vodstvu huhinje se je |K>srečilo, tla jo dobilo za voditeljico — kuharico j)rvovrstno moč. V Celju samem vlada za javno kuhinjo, ki jo prva te vrste, precejšnje zanimanje. Njen socialni pomen so znale ceniti tudi oblasti in so ]x>slale na otvoritveno slovesnost svojo zastopnike. Mestni magistrat jc zastopal g. tir. J. Goričan, ki se je tudi osebno zavzel za celo akcijo in prevzel, kakor že omenjeno, celo predseln uspeh tajnik g. Forčešim. Del. zbornico sta zastopala gg. Sedej in Celešnik, odbor za ustanavljanje in upravljanje del. ustanov g. dr. Tavčar, istotako so poslali svoje zastopnike vsi klubi, ki so zastopani v Del. zbornici. Kakšen je notranji ustroj kuhinje? Kuhinja j>osluje jx> vzorcu ljubljanske in mariborsko javno kuhinje. Hrana je razdeljena v tri vrste A ,B C. Kosilo in večerja A brane stane dnevno Din 8.50; B Din 12.50, C 14.50. A hrana: Domača, tečna hrana. Opoldne tudi juha z mesom, zvečer brez mesa. B hrana opoldne in zvečer mesna jed. C hrana isto kakor B s to razliko, da je opoldne tudi moonata jed. Iz teh cen jc razvidno, da ne išče kuhinja nikakega dobička, ampak da hoče služiti samo enemu namenu: Delavcu in nameščencu pripraviti za mal denar zdravo in tečno hrano. Priporoča sc JOŽE KAVČIČ konc. zobotehnik £drav in lep bo Vaš otrok če ga boste vedno kopali samo z lahkim otroškim milom Paracelsus. Popolnoma nevtralno, plava na vodi in ga zdravniki priporočajo kot najboljše otroško milo, Zahtevajte vselej samo lahko milo Paracelsus. — Higijenski farm. laboratorij Paracelsus k. d., Zagreb 3. Srbski kmetje v Sloveniji Ljubljana, 5. novembra. Včeraj, v torek zjutraj, je dospela v Ljubljano ekskurzija 20 kmetov iz. šu med ije. Votli I jih jc učitelj Bo gos lav Ivanov i č. Namen ekskurzije jc bel, da se kimetje seznanijo z razvojem in stopnjo zadružništvu v naši državi ter z drugimi za kmeta važnimi ustanovami. V Ljubljani jih jc spremljal zastopnik bansko uprave ing. Jože Čer ne, k;i jc po-tem odšel z njimi tudi nu Vrhniko. Šumadiiiski kmetje so si najprej ogledali včorai dojKildne mostno klavnico, nato osrednje mlekarne in končno šc muzej. Povsod so imeli vodstvo, k:i jim jc razlagalo najvažnejše stvari. Pojioldmc so si ogledali mlekarno na Vrhniki, kjer sn bili tudi pogoščeni, šuniud.inski kmetje so nameravali ostati šc nekaj dni v Sloveniji, ustraši IA lxi so so nenovoljn<"«ra vremena in so zato žc v torek z vlakom ob 5.45 odpotovali domov. S svojega kratkega obiska v Sloveniji so odnesli najpovolncjše ntise in upamo, dn tudi ugodne gospodarske skušnje v korist sebi •Klimi iu t Oiaj pravite ? Najbolj prazen in dolgočasen Ust Jugoslavije ho skoro gotovo Učiteljski loeariš^. l'rvo tretjino tista zavzemajo ponatisi iz drugih listov o-1 Triglavu iin (ijevgjelije. drugo tretjino kot morska kača dolga poročila o društvenih zborovanjih, ki so si podobna kot jajce jajcu, zadnjo tretjino pa oglasi. Toda pustimo to, rr je s takim listom zadovoljno članstvo IJJl', morimo biti zadovoljil! pač tudi mi. Nekaj drugega m je. kar »udeva tudi Urše občinstvo, zlusii nas starše. Nekateri danes mislijo, da trie rodoljubno delo, če pišejo namesto pravilnega knjiievnegu jeziku nekako — spakedran-šiino. Uvedlo je pri nas lake rrsle nacionalno delo prvo Jutro . sledili so mu vsi njegovi verniki. vse motnosti pa daleč poseka. ■Učiteljski tovariš... Tudi lo bi bila končno zadeva članov UJU, če bi ti slučajno ne učili ludi naših otrok. Ker se pa to godi in mi pričakujemo od šole, dn bo naučila naše otroke vsaj čiste in pravilne slovenščine, se pri prelistavanju •Učiteljskega tovariša* z ogorčenjem vprašujemo, če etepaju li ljudje ludi našim otrokom v i/lavo tisto spakedraničino, ki jo pišejo V svojem stanovsko političnem glasihu. Lepe slovenske besede zamelujejo in vlačijo namesto /.jih ca lase iz vseh kolov ie davno pozabljene germa-1'izme. Ualijanizme, turčizme in. bogve kaj še vse; kjer pa namesto teli nc morejo najti kakega -izma, pa lepe slovenske oblike lako spukedvajo. da niso ■ne slovenske, ne ItrvaŠIce, ve srbske, temveč kvečjemu bolj Jutrovske kot Juho samo. Kako so ie včasih nazivali lako početje in ponašanje? Posmrtna razstava f Strtetovih det V Jakopičev СШ I »a'VUlljotmi M' otvori V III'-Hcljo. 4. i. m.. razstava umetniške zapuščine tragično preminulega portretista Fr. Sterleta. Nesrečni slikar, ki se je hil razvil v zadnjem času v dovršenega umetnika, je osla vil obsežno zbirko del, ki jili bo naše občinstvo ogledovalo gotovo z največjim zanimanjem. Da bi razstava pokuzala e.ini |>opolncjš«> sliiko umetnikovega dela, se naprošajo vsi lastniki Sterle-toviili slik. naj jih posodijo v svrho razstav;itve. Ker je mtiio čaisa na razpolago, nuj blagovolijo prijaviti 5e tekom današnjega dne svoj naslov hišniku Narodne Galerije. Prireditelji jamčijo za to. da se |x »soje ne slike ne bodo poškodo-rale ter da s' Uxl»> vrnile takoj po zaključku razstave lastnikom na dom. Odbor za prireditev razstave umetniške zapuščine Franja Sterleta. Nailcpše darilo ta vsako gospo linjo ie kuhinjska posoda. Dobiš jo v aluminijumu od najmanjše do največje velikosti, dalje v emajlu v raznih barvali in kvaliteti, najugodneje in v največji izberi pri tvrdki z zeleznino STANKO fLORIANClC Liabinana Sv. Peira cesta 35 Koledar ('etrtek, 0. novembra: Lenart (Lenko. Leo-nard), opat; Jelena (Helena. Jelka), ščip ob 11.28. llerschel napoveduje uirzlo in veter. Osebne vesti Udf. Marija Šinid iz Železnikov, absolven-finja višje pedagoške šole v Zagrebu, je nastavljena za .-uplenta 1.-9 na uči tel. išče v Mostar. — Promocija. Na zagrebški univerzi je pro-inoviral magistrom pharmacije g. Josip Trnkoczj-pl. Zazskall. — Mlademu, simpatičnemu magistru iskreno čestitamo. Mata hroniha ir Ali .ste so žc prijavili kot na-tornik na knjižne zbirke, ki jih proti mesečnemu plačevanju izdaja Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani? Zahtevajte brezplačni cenik! Interesenti iz lavantinske školije, pišite Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, ki je prevzela nabiranje naročnikov za štajersko! •k Vračajo se... Te dni se je po skoraj getrtstoletnem plodonosnem delovanju med svojimi rojaki v Ameriki vrnil v doinoviuo znani narodni delavec župnik pri sv. Roku v La Sulle g. Fran 8alooen. Kadi svojega doslednega rodoljubnega delovanja je moral ne le med svetovno vojno, ampak Se tudi potem prestali mnogo sumničenj in zaničevanja. Da je bilo njegovo delo za Jugoslavijo res plodonos.no. priča med drugim tudi priznalna diploma Jugoslovanskega odbora v Londonu. Krasna cerkev sv. tloka — najlepša med peterimi župnijskimi cerkvami lasallskimi — bo vedno pričala o zgraditeljevi vnemi za versko povzdigo slovenskih župljartov. — Idealnemu domoljubu želimo prav krejikega zdravja, da bi mogel še veliko dobrega istoriti v vinogradu Gospodovem. ir Železniške legitimacije zu vpokojcncc, invalide iu njih rodbine. Fin. direkcija naznanja: Vsi vpokojenoi h) njih rodbine, katerim so bile 'izstavljene železniške legitimacije leta 1920. in jim lx> torej potekla petletna doba koncem tega leta, se vabijo, da jih po možnosti vrnejo do 3(1. novembra t. I. finančni direkciji, odseku za- računovodstvo v Ljubljani. T)n moremo izposlovati od direkicj državnih železnic nove železniške legitimacije, naj se prošnjam priloži slika, 10 Din v gotovini in zadnji knjižni izpisek nakaznice. Železniške legitimacije pa. katerim koncem tega leta ne bo potekla petletna doba, naj se predloži 7.a podaljšanje zgoraj omenjenemu uradu do 15. decembra 1930. Prošnje za legitimacije, predloženo ]X) navedeni hierminih, se bodo mogle vpošte- ТШ EOKDFbCD. Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/11. Vam nudi solidne in vseh cen damske zimske plašče PRIDITE in oglejte si zalogo brezobvezno! vati šele po novem letu. Tekem leta vložene jiro šnje za izstavitev novih legitimacij se pa ne bodo predlagale direkciji drž. železnic posamezno, ampak le skupno iu največkrat dvakrat mesečno. Take prošnje naj se torej pravočasno vlagajo,' ne pa šele takrat, ko se legitimacije že rabijo. Končno vabimo vse vpokojence in vpokojenke, da prilagajo v bodoče vsem morebitnim reklamacijam, vlogam in prostrani v pokojninskih zadevah tudi zadnji knjižni izpisek i»lačilne nakaznice ali pa navedejo vsaj številko likvidacijskega lista, ker se na ta način omogoča hitrejše in lažje poslovanje. it Društvo brak-juzbečar v Ljubljani priredi v nedeljo, 0. t. m., v lovišču občine Šmarje 1. svojo uporabnostim tekmo. Sestanek ob 8 v gostilni Kastelic na Laverei. Odhod ali z dolenjskim vlakom ali |ia /. avtobusom izpred Fdgovoa ob pol S. Vabimo na tekmo vse, ki se zanimajo za brake-jazbečarje. ir Prepovedano hodili \ gostilne. Okr. načel-slvo v Kranju naznanja: Deželno sodišče v Ljubljani je s sodbo K zp. VI. 2100-80-44 od 14. okt. 1980 I. |)o S 55. k. z. prepovedalo Zajcu Francelu, roj. 15. 10. 1910, delavcu, stanujočemu v Sv. Val-burgi, obč. Smlednik, zahajati v krčme za dobo dveh let po prestani kazni. Prepoved slopi v veljavo dne 8. marca 1931 in traja do dne 7. marca 1933. To se objavlja v smislu 4j 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb, Služb. Nov. kraljevine Jugoslavije od dne 23. marca 1930, št. 17-VI. Kai pravi doktor Dobrojed na svojih predavanjih? On vpraša : Zakaj so jajčne testenine »Pekatete« tako dobre? Zato, ker so izdelano iz najboljšega pšenlčne 'a zdroba in jajc. Potem oa fabrikacija? Ta vam je v vsakem oziru popolna in ni čuda, da je blago res dobro. Tako pravi doktor Dobrojed in mi, ki uživamo »Pekatete'-, mu moramo pritrditi. ir Esperanto. mednarodni pomožni jezik, se širi bolj in holj. Poslužujejo se ga ne samo filatelisti, temveč tudi trgovci, obrtniki, delavske organizacije, redarstvo in športni klubi. Nad sto časopisov se tiska danes v esperantskem jeziku, skoro vsi večji dnevniki sveta prinašajo članke o esperantu. Kdor se hoče priučiti temu jeziku, naj se obrne na naslov: Golobič Peter, učitelj na Jesenicah, Gorenjsko. Imenovani bo otvoril espernnl-ski tečaj z dopisovanjem. Tečaj bo trajal 4 mesece (po želji udeležencev tudi delj časa). Učnina mesečno Din 10.—. Plačilo lahko ludi v znamkah. Prijave se sprejemajo do 15. decembra 1930. Natančnejša pojasnila daje zgoraj navedeni naslov. Priložite znamko za odgovor. ir Sneg. V torek po[x>ldne in na večer je po kamniških planinah in Karavankah snežilo. Temperatura je vsled tega na Gorenjskem znatno padla. ir Vreme v državi. V Ljubljani je po zelo deževnem vremenu nastopilo včeraj lepo vreme. Pa je bil ludi čas zato, zakaj pomisliti je treba, da je v zadnjih 24 urah do včeraj ob 7 zjutraj padlo v Ljubljani 44.8 mm dežja. To pomenja, da je na arealu 10 kvadratnih kilometrov padlo skoro 45 milijonov litrov vode. V vsej državi je deževalo v torek, v Ljubljani pa najbolj. Včeraj pa je bilo če« dan celo jasne. Včeraj ob 7 je kazal barometer 749 mm, termometer od 5.4° C do 11.8° C, veter južnozahoden. V Mariboru je kazal barometer 748 mm, termometer ed 4" C do 10.7" C, veter zahoden. oblačno, 9 mm dežja. V Belgradu je kazal barometer 747.5 mm, termometer 10" C do 18° C, mirno, poloblačno, 0.2 mm dežja (najmanj v vsej državi). V Zagrebu je kazal barometer 749.2 mm, termometer 7" C do 11" C veter jugojužnozahoden, oblačno, 7 mm dežja. V Sarajevu jc kazal barometer 746.9 mm, termometer 7" C do 19" C, veter južnovzhoden, oblačno, 0.3 mm dežja. V Skoplju je kazal barometer 751.8 mm, termometer 10° C do 19" C, veter severen, oblačno, 15 mm dežja. V Splitu ie kazal barometer 746.8 mm, termometer 12° C do 20° C, veter severosevernovzhoden (burja), oblačno, 3 min dežja. ir Utopljenka v Savi. Pri Kresnicah so potegnili, kakor smo poročali, iz Save truplo neznane ženske, katera jo imela na čelu večjo rano. Domnevali so zato, tla je bil nad žensko izvršen /ločin, loda obdukcija je dognala, da je rana u« čelu nastala šele v vodi, najbrž vsled udarca ob kaik kamen ali skalo. Obdukcijo je izvršila v sredo komisija i/. Litije, v kateri so bili dr. Novak, sodni zdravnik dr. U k m ar ter g. Peč n i k kot zapisnikar. Ugotovila sc je ludi identitet« utopljenke, neka gospodična i/ Ljubljane, ki je zadnje čase kazala /.nake slaboumnosti. ir Sadjarska in vrtnarska podružnica na Viču bo imela v četrtek zvečer ob 7 v poslopju nove šole aktualno predavanje iz gospodarske in gospodinjske stroke. K udeležbi vabi odbor vse, ki se za taka predavanja zanimajo in imajo voljo zbolj-šati si življenje in gospodarske razmere. — Odbor. ir Spominjajte sc »Doma slepih«! Položnica št. 14.072. ir Ljudje, ki trpe 1111 hudem zaprtju in jih v rhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe nu obolenjih sluznice debelega črevesa, rnnitvi istega, hemoroidih in tvorih, jemljejo zjutraj in /večer eetrtinko naravne »Frnn/.-Josef« greučice. Vodilni zdravnika kirurgičnih zavodov izjavljajo. a ni ^prišel na dražbo noben ponudnik, ki bi prevzel zidavo. Dražba se tako seveda ni mogla vršili. Vsi akti s — potekom dražbe bodo odromali v Belgrad, na finančno ministrstvo, kjer jih bodo ponovno pregledali in razpisali novo licitacijo. Pa se bo spet malo zavleklo. V Planini je radi močnega deževja Unec zopet preplavil Log. vendar pa ne loliko, da bi voda segala čez cesto, kar se je včasih prav pogosto pripetilo, ker so bili požiralniki, v kalere pronica Unec, preveč zarnašeni. da ni mogla voda dovolj hitro odtekati. Po prizadevanju g. župana Sicherla pa so požiralnike očistili in razširili, da voda bolj hitro odteka. Hitite s prijavo zgradarine, Kdor jo ne to napovedal do 15. t. in., mu bodo pri davkariji pribili nn zgradarino, ki jo bo moral plačati, radi zamude še 10% od te. 7a ne«ri'etne Jesenske dneve NIVEA-CREME Nadignite z njo vsak dan svoj oura/ in roke in sicer ne samo vsak večer pred počitkom, marveč tudi med dnevom, predno se poduste ua oster zrak Nlvea o eme se ne more nadomestiti, ker njen posebni učinek temelji na euceritu, ki gu vsebuje ediuo le ta krema. Nivea creme prodira naglo in temeljilo v kožo. ne da bi puščala za seboj kak siju,j, in samo ona krema, ki jiovse prodre v kožo, more blagodejno vplivali na kožno slanifeje. Skalijo po: 5'-, 10 - in 22'- Din: tube po 9 — in 14'- Din Proizvajalec v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersilorl & Co., d. s. o. j., Maribor, Meljska c.56 Ljubljana Tramvaj bo vozil do polnoči Na splošno željo bo uprava cestne železnice od soboto 8. I. m. dalje podaljšala tramvajski pro-mel do polneči, in sicer ako, da bosta od 22 do 24 vozila dva voza v razdooju po pol ure. Ob 22.30 in 23.30 odpelje direktni voz od glavnega kolodvora jiroli dolenjskemu kolodvoru, ob 23 in 24 pa od glavnega kolodvora do garni-zijske bolnišnice. Vozne cene od 22 do 24 se povišajo za 100%. Mesečne karte za te vožnje ne veljajo. Zakaj ni bilo luči Ljubljana, 5. novembra. Poročali smo, da je snoči odpovedala v Ljubljani za eno uro, od pol G do pol 7. električna napeljava v Ljubljani. Pokvarjena je bila samo napeljava za ietosmernl lok, medtem, ko je napeljava za izmenični lok funkcionirala v redu. Na ta tok |>a je priključenih večina oblečnlc, ki so žarele, tako da vsa:j najprometnejSe ulice niso bile brez luči. Ugotovljeno je bilo včeraj zjutraj, po natančnem pregledu kablov, da je nastala napaka v glavnem kablu za izmenični tok, ki vodi od elektrarne do mestnega magistrata. Nerodno je bilo, da >o v torek zvečer naenkrat obstali ludi vsi tramvajski vozovi. Potniki so rentačili in kleli, nalo pa so le počasi izstopili. Pravično bi bilo, da bi maloželezniška družba povrnila tem polnikom vtznino. Gre za princip, čeprav le za majhen denar. Marsikateri delavec, ki je hotel (X) zaključku delovnega časa domov, je moral peš daleč na periferijo V torek zvečer se je šele videlo, kako zelo je odvisno življenje sodobne Ljubljane od elek-t ričnega toka. ' Velik vlom v Pri so ni uVci Žrtev drznega vloma je poslal g. I K. v Prisojni uiici šl. 1. V torek popoldne, med 4 in (I, ko ni bilo doma ne njega, ne njegove gospe, so jo splazil v njegovo stanovanje neznan vlomilec. Ta zlikovec si je moral jireskrbeti ponarejen ključ, ali pa je imel c.ek> pravega. Prebrskal je vse predale, zmetal vso obleko na tla, vlomil v pisalno mizo in v omarico, kjer se je nahajal denar. Vlomilcu je šlo očitno samo za denar, ktr je odnesel samo en dežni plašč, iz omarice pa je odnesel nad loOolicija. ki je irvo(lla takoj preiskavo. Delekliv Podobnik je posnel ludi prstne odtise, ki jih je vlomilec pustil na raznih predmetih. Zanimivo je, da se |e dotikal tudi hranilnika na mizici, v katerem je bila prav čedna vsota, vendar ga pa ni poskušal odpreti lil ne odnesli. G. I. K. ima nad 10.000 Din škode. Pozor! Hotel »Union« v 8- Pozor! Ljubljana točilnici, Rožicah ter izbici (Štibcri) od •11 dop. Dnevno sveži zajutrk in sicer: sočni golaž, kozarec pive ali vina in en kruh ........Din 6.— hrenovka itd. .,,....'. Din 6.— vampi itd..........Din 6.— Razen lega na izbiro še druge zajutrkovalne specijalitete. ge priporoča K. RIST. O Martinov večer priredi Krščansko žensko društvo v soboto dne 8 nov. ob 20 v beli dvorani »Uniona«. Na sporedu je solo petje. Pojeta operni tenorist g. Jože G o s t i č in gna. Marija G e r -zini če v a. Čisti dobiček je namenjen za obdarovanje revnih otrok ob priliki Miklavža. Zato pričakujemo Vaše cenjene udeležbe. Vstopnine ni. © Prvi letošnji orkestralni koncert bo, kakor že javljeno, v jietek 7. t. m. v veliki dvorani Uniona. Orkesler tvorita dve važni naši korporaciji, jnedvsem naš operni orkester. Ta orkester je udruženje, na katerega moramo biti Ljubljančani brez dvoma izredno ponosni. Ne bogve kako številen, a danes polno zaseden, kakor ga zahtevajo klasična in moderna dela, izvrši vsako sezono ogromno delo. Nn reperioariit ima vsako leto najmanj 30 do 40 različnih o|»er i>oleg drugega koncertnega delu, pri katerem z največjo vnemo in ljubeznijo sodeluje. Zato je on važen faktor našega kulturnega življenja. i)obro se zavedajoč pomena simfoničnih orkestrov, so je v letošnji sezoni pridružil opernemu orkestru tudi orkester orkestralnega društva Glasbene Matice. Sodeloval bo pri vseh 4 simfoničnih koncertih in lako omogočil v vsakem pogledu do-slojno zasedbo koncerln, saj bo izvajalo posamezne programe 60—70 godbenikov. Prvi koncert, to jo petkov, dirigira ravnatelj Polič, ki je brez dvoma eden najboljših orkestralnih dirigentov v našem mestu. Program je z veliko ljubeznijo ili skrbjo izbran, naštudiran pa tako, du bomo lahko na izvedbo ponosni. Koncert priredi gledališka uprava, vsiopnice pa prodaja Matična knjigarna na Kongresnem trgu. Začetek ločno ob 20 v Unlonski dvorani. O Sestanek prirodoslovne sekcije. V petek, dne 7. I. m., se vrši drugi rodni sestanek prirodoslovne sekcije Muzejskega društva zn Slovenijo v predavalnici Mineraloškega instituta iki Univerzi ob 18. Na sporedu* sla dve kratki predavanji, iu sicer bo predaval g. dr. Reya o »Kolebanju nivoju rek v jugovzhodnih Alpah' in g dr. šikerlj o Praktičnem pomenu srtudrja rodovnikov in dvojčkov . Po predavanjih debata. Člani vabljeni, prijatelji sekcije dobrodošli! Kai bo danes i Drama; Razbojniki,* Red D. Opera; Moč usode. Red B. 1 Nočno službo imata lekarni; Mr. Trn>koczy ded., Mestni trg 4 in Mr, Ramor, Miklošičeva 20. Л o Živilski trg je bil tudi včeraj zelo dobro založen. Pozna se pa, du se s trudnimi koraka bliža zima. Na trgu |>ostaja vse bolj dolgčas, promet nekam pojema, nič živahnosti ni več. Jabolk jc izmed sadja na trgu največ, so pa draga, po 5—8 Din, lepša tudi |io 9 Din kilogram. Domačega kostanja je bilo r>o 2 do 2.50 Din liter kolikor sfe ga hoteli. Krompir ima stalno ceno, ki se trdno drži: no drobno 1.25 Din, na debelo |>o 0.75 do I Din kilogram. Zcljuute glave se prodajajo po teži in velikosti': od t do 2 Din ena. Prinesenih jc bilo tudi nekaj gob, za katere )xi ni več pravegu zanimanju. Izgleda, da imajo v Ljubljani i/.ined gob le jurčki veljavo! Salate je na trgu malo, je tudi slabu in precej drug«. Čudno razliko v cenah izkazuje kislo zelje i>n repa: kmetice iz okolice prodajajo kislo repo po 2 Din. kislo zelje jKi 2.50 Din kilogram, — medlem ko je kislo zelje pri trnovskih prodajalkah jx» 5 Di.il. kisla repa |>a po 2.50. To so celo uradne cene, ki drže! Pravijo, da morajo kmetice prodajati ceneje /.ato, ker ne prodajajo poklicno, ker jim je torej io poslranski zaslužek, ker nimajo menda nobenih rezijskih stroškov. Tako pravijo! Pestro sliko nudi trg mlečnih izdelkov. Največ je sira. ki gre zelo dobro med ljudi. Kilogram po Din in več. Maslo po M> dinarjev in več za kilogram. Izredno veliko je bilo na trgu piščet. cene so |»u visoke, tja okrog 40 Din se gibljejo. Tudi z jajci je podobno: dovolj blaga, lodm cene se dvigajo. Jajca so zdaj že jh) 5.50 Din par. KOT OKUSEN ZA-3UTREK ZA OTROKE IN ODRASLE se skodelica koncentrirane naravne krepilne hrane ОУОММЈШЕ naglo pripravi in dovaja telesu veliko ra-dilno vrednost, nc da bi se obložil želodec. Dobiva se povsod: velika škatlja Din 56*-, srednja škailju Din 32'-. mala škatlja Din Iti'- O Pražnkovu ulica dotlakovanu. Včeraj je bila končno (lotiti kovan« P niža kovu ulica, 'la ulica je bilu tlakovanu, kakor znano, z ba-zaltoidom. Seveda tu ulica še nima zadnjo oblike iu jc v njej želeti šo dosti izboljšanja. Zlasti naj hi si., odstranil nli vsaj zakril gnusni zid, |)o katerem raste plesen, muhovje in lišaji. Konično I »o treba enkrat tudi misliti na odstranitev vogalne hiše, ki ovira prosti izvoz. Ta ulica, ki jc bilu nekoč ena najbolj zapuščenih, najbolj neprijetnih (le spomnimo se na duh starih kosti, priluijujo?- iz znanega skladišča), kaže. d« postane, ko bo to vse enkrat urejeno, ena najlepših in najbolj prometnih ulic v Ljubljani, res košček bodočega velikega boulcvardu, ki bo oklepal Ljubljano od tivolskega inirka pa vsaj do Tabora. O Novembrov selilui rok, odiiovedi in hibe v novih stanovanjih. Ta mesec se ljudje spel selijo. Eni vsled odpovedi v avgustu, drugi radi previsokih najemnin, iskajof cenejših stanovanj, no in tretji — zaradi raznih nedostatkov v novih stanovanjih I Število vseli teh slrank-prcseljencuv je lelos pod normalo. Stanovanj je vobče na izbiro, a srednji in nižji sloji gledajo za takimi, kjer je najemnina njih finančnemu položaju primerna. Umevno! Neprijetno izkušnjo pa so doživele one stranke, ki so šle pred letom dni iz kateregakoli 'vzroka stanovat v novo hiše, ki so bile komaj izsušene I Naleteli so v pretekli zimi, ko so kurili, v drvarnicah vodo, po stenah v stanovanju pa vlago, ki se je kar svetila. Star pregovor že pravi: V novo hišo jirvo leto sovražnika, drugo lelo prijatelja in šele tretje leto pojdi sam notri! O Zadruga mesarjev v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da bodo mesnice in mesarske stojnice pričenši z 9. novembrom 1930 do 1. marca 1931 ob nedeljah cel dan zaprte, zato bodo pa odprte ob sobotah do 19. 0 Prijatelji dobre kavel Danes poskušnja kave Hag v trgovini A. Stacul. 0 Polenovko namočeno, suho, mlado, najboljše kvalitete vedno v zalogi, nadalje brusnični kompot, izbrano koroško blago na drobno in veliko po najnižji ceni nudi delikafesa F. R. Kovačič, palača »Pokojninski zavod«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 32. Odvetnik dr. Stare Emil se ie prešel5! fi svojo pisarno v Ljubljani iz Tavčarjeve ulice 4 S ^raiatagnn nljrn 95 (Palača Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesli i vhod Hrnžakova ulica) Nov ptujski most Maribor, 5. novembru. Sturi ptujski u i ost jc odslužil; zato jc zorelo že med svetovno vojno vprašanje gradnje novega mostu. To za celo Ptujsko |K>lje važno vprašanje sc sedaj bliža svojemu uresničenju. Zadevne predpriprave zu gradnjo novega mostu so namreč že v teku in je tehnični razdelek j>ri tukajšnjem sreskem mičelstvu dobil od ministrstvu za gradnje nalog, da izvrši \se potrebne meritve ter sondužo im drugo, kar pride pri projektiranju mostu v |K>šte\. V smislu obstoječega načrta I mrlo stebri iz betona, gornja konstrukcija mostu jhi železna, ki jo bo naročilu držuvu nu rtič itn reparacij. Nu mestu, kjer sc nuliiuju sedanji most, bo skoraj nemogoči: zgraditi novegu, ker je potrebno, du зе novi most projektira najmanj 2.50 ntid katastrofalno vodo, (ločini je stari most ravno v višini katastrofalne vode, ki je nastopila I. 1851. Kakor doznnnio prihajajo pri gradnji novega mostu v jxi.štc\ tri vanijante, ki jiJi sedaj teli- Maribor Tudi Matibor v temi V torek okrog II je bil nenadno prekinjen električni lok, tako da je bila dravska prestolnica v temi, kar je trajalo dve in j»l ure. V kavarnah in drugih javnih lokalih so se spet pojavile sveče, ponekod l>a petrolejke in karbidovke. Vzrok je v tem, da je vsled silnega deževja voda vdrla v transformator v graškeni predmestju. Na lice mesta je prispelo osobje mestnega električnega podjetja, ki ie pod vodstvom ing. Bursiča uredilo iu poj^ravilo tok. Popravljalna dela so se vršila v dveh skupinah. Prva skupina je delala do treh, druga pa do petih zjutraj, tako da so tovarne lahko pričele z normalnim obratovanjem. •Je □ Razslavo cerkvenih paranienlov priredi od 0.—11. novembra v novem jxislopjii čč. šolskih sester Družba vednega češčenja za lavatinsko škofijo. Otvoritev bo prihodnjo nedeljo, 9. novembra ob 11 dopoldne. D Nova vlomilska družba se je pričela uveljavljati v Mariboru. V noči na sredo so neznani svedrovci vdrli v prostore tukajšnje tovarne 6chonsky & drug ter odnesli iz tovarniškega skladišča raznega blaga in platna v vrednosti nad 2000 Din. — Posebne vrsle vlomilski trik pa so si dovolili nepogruntani vlomilci v Mlinski ulici St. 44, ki so se "vtihotapili skozi strešno okno na podstrešje te hiše ler prišli v avtobusno delavnico ing. Fridaua. Tam so izpustili 5 do 6 1 olja iz avtomobilskega rezervoarja iu 70—80 kb. in avtogen-skega plimi. Nato so si prisvojili raznega orodja ter izginili. Na kraj obeh vlomov je prišel dakti-loskop Grobin, ki je posnel prstne odtiske. Policija poizveduje za vlomilci. □ Praktično dramatično šolo otvori ludi letos Ljudski oder. Lepi uspehi omenjene šole so se pokazali ob vsakokratni uprizoritvi Ljudskega odra, zlasti pit ob nedavni krstni predstavi dr. Cornikove »Jute«, ob kateri priliki je zlasti zbudila občo pažnjo lepa in pravilna izgovorjava, ki je brezdvomuo plod vsakoletne praktične dramatične šole Ljudskega odra. Prav posebej priporočljivo je, da se vsi, ki čutijo zanimanje in smisel za odersko umetnost, vpišejo v ta tečaj ler se ga z vzorno disciplino udeležujejo. □ Nov sneg "je zapadel na nekaterih delih Pohorja v noči na sredo; ni čuda, če je živo srebro zdrknilo za nekaj stopim navzdol. Mariborski smučarji se pripravljajo. Posebno gosto je naletel pri Areliu in Retnšniku. □ Za brezposelne kamnoseke v Dravski banovini. Ker išče neka kamnoseška Ivrdka v bosanski Jagodini večje število kamnosekov,,. odjx>-tujeta po nalogu Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani tukajšnji strokovni tajnik Rozman in tov. Weiss v Bosno, da se na licu mesta poučita o ta-mošnjih življenjskih jjogojih. V slučaju da bodo ti pogoji ugodni, se bo sklenila pogodba, na podlagi katere se bodo zaposlili kamnoseki iz Dravske banovine, v kaleri so nekateri že delj časa brezposelni. Do končne ureditve naj nikdo na lastno roko ne potuje v Bosno radi nastopa službe. □ »Franček« se poslavlja. Dolgoletni »plačilni« v tukajšnji ugledni kavarni »Astorija« g. Franc TrafeniK, kot »Franček« v celem Mariboru obče znan in spoštovan ter priljubljen, se poslavlja. »Franček« je svojo ljubeznivo postrežljivost m neutrudno delavnost vedno uravnaval v skladu z željami in posebnostmi kavarniških gostov; na drugi slrani pa je bil Franček« mnogim izmed gostov ob kočljivih datumih uprav očetovsko naklonjen in prizanesljiv. Za odlično frekvenco omenjene kavarne je bila poleg moderne urejenosti in kavarniške udobnosti, kar gre prvenstveno na ro-vaš odlične podjetnosti gospoda L. Streharjn, precej inerodajna frančkova vsestranska duhaprisot-nost in uravnovešenost, ki je vselej reševala situacije _ v prid kavarne in kavarniških gostov. »Franček« se je zdel skoraj nerazdružljiv s pojmom kavarne >Aslorija«; te dni se poslavlja. »Franček« si s prevzemom gostilne pri Medvedu na Meliski cesti ustanavlja lastno torišče gospodarske podjetnosti. »Frančeku« želimo ob odhodu in slovesu vse najboljše. Živel Franček! □ Ljudski oder.. Članstvo se nujno jx>ziva, da se sigurno udeleži nocojšnjega sestanka, ki se vrši ob pol 20 v dvorani Prosvetne zveze. Na sporedu je razgovor o neki nujni zadevi, ki se tiče društva samega ter zajamčene ugodnosti. Sestanka se poleg članstva lahko udeležijo ludi drugi prijatelji društva, če tudi niso nikclar na odru nastopili. Ob 19 odborovna seja. Vsi! □ Klaverno... jc bila na včerajšnjem »malem trgu«. Povpraševalcev malo, jxmujalcev nič več. Kmetje so pripeljali samo pet vozov krompirja, zelja in čebule, dočim vozov s sadjem sploh ni bilo. tudi seneni trg jc zeval od praznote: niti enega voza. Na ribjem trgu so bile samo sardele po 16 in morske jegulje po 22. Zajcem so šle cene nizdol: 30—35; prepelice so se na stojnici Slov. lovskega društva prodajale po 20, fazani pa po 35. Pač pa je bilo izredno veliko gob; in: poccm. □ Povodenj — v meslnem parku. V noči na »redo je ob mestnem parku prestopila voda rob ribnika ter se v obližju razlila. Orablje pri kanalu »o se namreč zamašile z listjem, tako da ni mogla voda odtekati. O zadevi je bil takoj obveščen cestni mojster Požavko, ki je dal listje takoj odstraniti. In je bilo konec »poplave«. Г| Veliko škodo, ki se zaenkrat ne da niti Erecenlti, so povzročili v mariborski okolici tor-ovi nalivi: ceste, njive, pašniki... Ljudstvo je «ilno obupano in zbegano ler sc v nevarnejših predelih kakor sia Pesniška in Sčaviuška dolina boje poplav. Drava pa je ponovno narasla na 2.5 metra nad normalno vodosdajo □ Za mokro vreme samo KARO-CEVLJE. Maribor, Koroška 19. nični izvedenci proučujejo. V smislu prve vuri-jante se predvideva gradnja novegu mostu višje od sedanjega, tako du bi bil dohod pred staro vojašnico oziroma sedanjim muzejem; ostali dve vnrijanti pa | to s t a vi jata novi most med železniški in sedanji. V tem oziru se bodo storili konkretni zaključki nu posebni unketi med zastopniki občin Breg in Ptuj, ki se je udeleže tudi tehnični izvedenci. Zlasti veseli bodo miši spluvurjj, ki so imeli doslej rudi majhnih razponov precej nevarno vožnjo jkkI starini mostom, dočnm sc pri novem mostu predvidevajo samo trije oziromu štiri razponi. Interes celega Ptujskega polja je, du se čimpreje uresničijo dolgoletna tozadevna prizadevanju prebivalstva. Vsekakor drži namreč, du sturi most že izduvnu ne odgovarja več potrebam novodobnega jiroineta in da jc ruzentegu pri vsaki večji vodi ogrožen. Upati je, du bo sobotna anketa znatno približala načrt realizaciji. Ptui Vlom. Ptujska okoliška šola je imela v praznik neljubega inšpektorja . Ne ponoči, pri belem dnevu jo je obiskal in se zanimal zn vsebino po predalih. Vse predale je menda odprl in iskal bogvekaj. Najbolj verjetna kombinacija bi bila, da je iskal denarja, saj je bilo prvega v mesecu. Pa ni ničesar zaslužil tedaj; plačilo ga šele čaka, če se bo zvedelo za njegovo ime. Divji napad. V Vrholi v bistriškem okraju so imeli mrliča. Po lepi slovenski navadi so ga šli pokropit tudi Vrečko Leojiold, Ozimič Štefan in Brumec Anion, vsi trije delavci v tovarni strojil v Majšpergu. Malo so se zakasnili, ker je mrliča treba straži ti dalje časa. Po polnoči prvega novembra so se skupno vračali ua svoje domove. Med jx>tjo so jih iz neznanega vzroka, pravijo, napadli fantje. Ker je bilo teh premalo, so začeli streljati na one prve, ki so mrtvemu izkazali jiieteto. Tako je mesto dežja, ki nam ga nebo v praznikih ni naklonilo, morala ptujsko polje poškropiti — človeška kri. Vsi trije so dobili rane od strelov. Ozimič je laže ranjen v hrbet, težke poškodbe pa sta dobila Vrečko in Brumec, ki sta ranjena v nogo in trebuh. Vse tri so morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Celje & Ob desetletnici koroškega plebiscita — jc predmet predavanju, ki ga bo govoril v ponedeljek dne 10. novembra t. 1. ob 8 zvečer v novi dvorani palače Ljudske jiosojilnice ob priliki I. prosvetnega večera vseučiliški profesor g. dr. Lambert Ehr-lich. Njegova beseda bo še posebno tehtna, saj je sam sodeloval pri reševanju Koroške na mirovni konferenci v Parizu. Ostali program tega večera bo izpolnil pevski zbor KPD. — Vstopnice za prvi prosvetni večer se dobijo v predprodaji v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti. ■©• O lepem uspehu gdč. Marcnke PUakove smo že poročali. Naknadno izvemo, da je gospodična napravila ta diplomski izpit celo s jirav dobrim uspehom ter da je sedaj nastavljena kot učiteljica klavirja na šoli Glasbene Matice v Celju. Komisiji, pred katero je gdč. Plzakova delala diplomski izpit, je predsedoval odposlanec ministrstva prosve-te Mario Corti, svojčas najuglednejši italijanski vi-jolinski virtuoz in musicus sploh. Zanimivo je tudi, dn so istega dne pri enakem izpitu tri gojenke konservatorija padle, kar je za gdč. Plzakovo šc posebno jjohvnlno, ko je delala izpit kot ekster-nistka. 0 Viiiconrijeva konferenca sv. Dunirla v Celju se vseni blagim dobrotnikom, ki so o Vseh svetih darovali za reveže, toplo zahvaljuje. Pravtako izreka iskreno zahvalo vsem, ki so pri nabiralni akciji sodelovali. Akcija Je uspela nad vse dobro in kaže, da imajo Celjani odprto roko, ko gre pomagati najbednejšim. в Omagal je. Ivan Gradišnik je že 75 let star. Berač je in nima nikjer stalnega bivališča. V ponedoljek dne 8 nov. zvečer so ga našli vsega onemoglega v Klavni ulici, ležečega v lopi gostilne »pri zelenem travniku«. Morali so ga prepeljati z rešilnim vozičkom v celjsko bolnišnico, kjer si bo spet opomogel. 0 Krekova družina vprizori v nedeljo 0. novembra popoldne v gledališki dvorani palače Ljudske jiosojilnice pretresljivo Grillparzerjevo tragedijo »Prababica«. Vstopnice se dobijo v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Poset predstave toplo priporočamo. Šoštanj Oprostitve pri zadrugi oblačilnih strok. V nedeljo 2. novembra so se vršile pri Zadrugi oblačilnih strok v Šoštanju zadnje letošnje ojjrostitvc. Pomočniško izikušnjo so prestali sledeči vajenci in vajenke: Slomšek Ivanka, Lipnik Joža, Klančnik Marija, Lesjak Anton, Perbi! Ivan, Ježovnik Franc, Mešič Matilda, Lukner Anton, Zagmeisler Pavla, Žerjav Ljudmila in Siter Karel. To so zadnji s triletno učno dobo. Vajenci in vajenke, ki bodo v bodoče prihajali k oprostitvam, imajo že vsi učno dobo štirih let. Športna nedelja. SK Šoštani je odigral preteklo nedeljo svojo drugo prvenstveno tekmo v jesenskem terminu. Nastopil ;e proti SK Atletiku v Celju m zgubil s 4:0 (2:0). Regularen potek tekme je motilo razmočeno in blatno igrišče, ki ga gostje niso bili vajeni, vendar je rezultat zanje časten. Čajanko priredi v nedeljo 8. t. m. zvečer v Sokolskem domu krajevni odbor Rdečega križa. Gospodinjski tečaj v Slomškovem domu se je začel. Obiskuje ga 16 deklet. Učni načrt ostane isti kot pri prejšnjih tečajih. St. Rupert nad Laškim Dne 31. okt. t. 1. je v Trobcndolu umrl naj-starejii ipož župnije Stegenšek Janez, vdovec pre-vžrtkar; dosegel je starost 92 let in 4 mesece; ni poznal nobene bolezni, živel v delu in trpljenju; sedaj pa počivaj v miru, dobri starček. Isti dan ie bil požar v Sv. Rupertu pri Če-renšeku, sedaj Starina. Sredi popoldneva so zažgali otroci-pastirji, ki so na paši kurili Zgorel je velik kozolec, do vrha nabasan s krmo in vso zimsko spravo za živino. Rešiti se ni dalo nič, zguba velika, zavarovalnina, kakor navadno, malenkostna. Naši ljudje nočejo in nočejo verovati, da bi jim mogel ogenj nenadoma uničiti vse imetje! Ob praznikih je bilo перм azno, hladno in deževno; ljudje so se iepo udeleževali cerkvenih pobožnosti; seveda tudi vrag alkohol ni mirno držal svojih krempljev. Večina rupertskih fantov se je držala dobro; vražje seme pač ne sme nikjer manjkati! ■ m m Halo! Vi žene in dekleta dali ste se že udeležili RADION nagradne naloge za 50.000 dinarjev? Ako tega Še niste storili, zahtevajte takoj od Vašega trgovca brezplačne karte za sodelovanje in točne pogoje! niovo mesto Francoski krožek v Novem mestu začne v novembru tečaje francoskega jezika za odrasle in za mladino. Učnina za vsak tečaj je 20 Din tue-| sečno, plačljivo vnaprej za dve tedenski uri. Pre-; davanja ob šolskih jiočitnicah odpadejo. Odrasli j morejo biti člani francoskega krožku Članarina i znaša 2 Din mesečno in upravičuje člana, da ob-| iskuje društveno čitalnico. Sestanek mladine za-četniškega tečaja bo danes v sredo 5. novembra ob 5 popoldne v novi osnovni šoli; zn vse odrasle pa isti dan ob li zvečer v društvenem loKaiu v stari osnovni šoli, I. nadstropje. Propogandna knjiga »Dolenjsko -- metropola — Novo mesto«, je pred kratkim izšla. Na razna vprašanja, kje dobiti knjigo, sporočamo, da ima za Novo mesto in Kandijo knjigo v zalogi tukajšnje Olepševalno društvo; katero je dalo knjigo tudi v koifiortažo. Dobiti jo je tudi v papirni trgovini Urban Horvat in J. Krajec nasl. iu v podružnici »Slovenca«. Knjiga, ki je vsebinsko zelo zanimiva in bogato ilustrirana, slane Din 40. Pri odjemu 5 izvodov 38 Din a pri odjemu 10 ali več izvodov 36 Din. Naslovno sliko na platnicah je napravil akademik Nino Zupan iz Novega mesta. Domžale Pokopališče je bilo na praznik Vseh svetnikov kakor en sam razkošen cvet. Edina prireditev v teh dneh je bila predstava Grillparzerjeve tragedije: »Prababica«, ki je zelo dobro uspela. Posamezni igralci in igralke so pokazali tako dovršeno igro, da lahko služi za vzor dilelaniskim odrom. Publika, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano je prišla na svoj račun, kljub onemoglim poizkusom nekaterih »govedin«, ki so hoteli predstavo motiti z galerije. Sicer pas Kranj vsak po svoje kaže svojo srčno kulturo. V nedeljo 9. t. m. se bo žaloigra Ker je čisti dobiček namenjen za dobrodelni dom, naj nihče ne izostane in ne zamudi prilike, da si ogleda res lepo igro. Jezica Sava je močno narastla radi zadnjega vztrajnega deževja. Že je voda silila čez bregove, spet je bila nevarnost, da bo odnesla Sava mnogo koristne zemlje, kakor že mnogokrat, toda deževje je ponehalo In Sava počasi upada. Nova stroina zadruga v Savljah se pridno uveljavlja. Značilna je živa agilnost, ki vlada vsepovsod po gornjih vaseh med člani. Ljudje k zadrugi pridno pristopajo; može, ki utirajo zadrugi pota k bodočemu delu, zlasti naš Šubelj Nace, so trdno odločeni, da pojdel Zadruga ima vse potrebno že naročeno, novi voz za montiranje motorja je že izdelan. Igra »Darinka« se bo ponovila, tako je sklenil odbor Prosvetnega društva. Zadnjič je moralo mnogo ljudi oditi, ker je bila dvorana že polna. Celo iz Krškega se zanimajo za vprizoritev te preproste, toda lepe spevoigre, Lavtižarjeve »Darinke«. Vabimo k igri vse, ki še niso videli! Cerknica Semenj Vseh svetih, ki bi se bil moral vršili v ponedeljek, dne 3. t. m. je bil radi slabega vremena jireklican. Na semanji dan je lilo, kakor iz škafa. Razen tega je pritiskala silna burja, ki je ogrožala kramarjem štante. Sejmišče je bilo prazno in posamezniki, ki so kliub slabemu vremenu prišli v Ccri.nico, so se kmalu porazgubili po gostilnah in proti domu. Ta semenj pa je za naše kmetsko ljudstvo najvažnejši in najpotrebnejši. Na njem prodajajo pridelke, oddajajo živino, in s pridobljenimi sredstvi si nakupijo potrebščin za zimo. Aato je županstvo takoj ukrenilo potrebno, da ljudje ne pridejo ob semenj. Banska uprava je prošnji županstva ugodila ter bo ta prevužni semenj prihodnji |ionedeljek, dne 10. novembra 1930. Upajmo, da bode vreme ugodnejše, lako da bode ■ Ljudski oder v Kranju*. V sobolo dne 9. nov. ob 8. zvečer in v nedeljo dne 9. nov. ob 4. jx>p. bo »Ljudski oder« v Ljudskem domu ponovil znano burko »Utopljenca«. Igralci »Ljudskega odra« bodo s to igro nudili gledalcem nekaj ur prav dragocenega in iskrenega veselja. Ne jiozabitc igre j)o-setiti. Vandalizem. V torek zjutraj, menda je bilo pol 5. zjutraj, ko se je vesela družbica vračala iz nočnega izleta po trgu in se je ustavila pred izložbenim oknom fotografa g. Rovška na ulavncm trgu. Porodila se je objestna želja razbiti izložbeno šipo in že jc beseda meso postala. Z železnim orodjem so sneli okvir, razbili šipo in objestnemu nagnjenju je bilo zadoščeno. Slike so pustili nedotaknjene. Kultura javne dostojnosti in manire je obogatela za prav lep in eksemj>larične kazni vreden primer. , Poziv. Mladeniči rojeni 1. 1911. bivajoči v Kranju se poživljajo, da se zglasijo takoj, toda najpozneje do 9. t. m. od 8—12 dop. v občinski pisarni v Kranju radi spisa v rekrutni spisek. Zglasiti se morajo brez izjeme vsi naši državljani bivajoči v tukajšnji občini roj. 1. 1911. Za obveznike j>rislo, davčni izkaz ler vojničke ispravc očelu in starejšili bratov. Kdor se pozivu ne odzove se bo zagovarjal rndi neizpolnjevanja vojnih obveznosti. Skofia Loka Stavbno gibanje. Naše mesto se stalno razvija na severno stran. Šeslim novim hišam iz zadnjih let so se letos pridružile še: vojaška kantina, stanovanjska hiša g. Franca Logondra, hiša čevljarskega mojstra g. Bohinjca, medtem ko je na Spodnjem trgu pod cerkvijo postavil novo hišo g. Hafner. Potrebna regulacija Selščicc in Poljanfčice v Sovodnju. Včerajšnja povodenj in tista pred 14 dnevi sta pokazali, kako nujna je bila regulacija obeh rek ob njunem sotočju. Tam je namreč napravila zadnja velikanska povodenj Poljan&čicc povsem novo strugo, ki se ob velikem narastku obeh rek napolni z vodo tako visoko, da sega prav na suško cesto ter jo izpodjeda. Želimo, da merodajni činitelji dosežejo čim prejšnjo regulacijo v Sovodnju. Ljutomer Smrtna kosa. Umrl je g. Ernst R u S e r, posestnik in cestni nadzornik v pokoju. V sredo jio-r>oldne smo ga spremili k večnemu počitku. Nuj v miru |)očiva! Davica, zavratna otroška bolezen, je nekoliko ponehala. Samo en smrtni slučaj smo imeli. Radio muzike imamo v Ljutomeru dovolj tudi na javnih trgih, da so sosedni prebivnlci včasih žc novoljni. V celoti imamo v Ljutomeru okoli 30 ra-dionaročnikov. Red zapiranja in odpiranja trgovin ob nedeljah se bo na novo preuredil. Dosedaj so bile trgovine ob nedeljah odprte od 7 do 0, zu najirej bodo od pol 8 do pol 10, du nc bo motilo reda službe božje. Za nadaljevalno šolstvo je v Ljutomeru le deloma poskrbljeno. Imamo obrtno-nadnljovalno šolo z dveina razredoma, s skupno 95 učenci, nimamo jia kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno šolo. ki bi nam bile |>rnv lako potrebne. Iste nn-dotneščn deloma meščanska šola s kmetijsko-go-sjKKlinjeko smerjo, n bi nam strokovni kmetijsko-gos pod noski šoli. kakor jih j" imovina ustanovila po drugih krajih, bili prav tako potrebni, ker meščanska tvori Ik>1 j pripravo zn razne vrste srednjih šol. Kmetijske šole jih obiskuje razmeroma malo iz Murskega |>olja, kjer je tn panoga gosjiodarstva glavna Nepričakovana slavnost Moskovski mesečnik Na postu«, napadalno glasilo levih komunistov, prinaša »brez nepotrebnih pripomb« naslednje pismo svojega dopisnika iz Smolenska: >Po dolgem prigovarjanju agrarnih oblasti je sklenila vsa vas Ivniki vstopiti v kolektivno graščino. Vsi kmetje so podpisali prijavo. Čim se je končala seja, so naprosili kmetje navzoče komuniste, naj zapustijo sobo. Ko so ostali sami, so vsi pokleknili, dolgo molili, nato pa poljubili drug drugega in rekli: Rog pomagaj! Bilo srečno!«. Ali ni to čuden začetek delovanja nove brez-verske komune? Nagrobni spomenik ubil človeka Za Vsesvete sta hoteli na pokopališču v Augsburgu dve dekleti obesiti venec na spomenik družinske grobnice. Pri tem se je ka-meniti spomenik nenadoma podrl in obe dekleti pokopal pod seboj. 181etni Fanny Schle-gel je zlomilo tilnik in je bila takoj mrtva, njena leietna prijateljica pa je dobila snirtno-nevarue poškodbe. Potresne razvaline v Senigalliji, majhnem mestu Jakinskc province. Potres je zahteval to|»t v srednji Italiji nad 150 žrtev. Lovci na človeške glave Tiho kakor kače se plazijo skozi gosti pragozd temne postave. V rokah se jim svetlikajo čudni, uekoliko zakrivljeni, dolgi noži. Tako se bližajo majhni naselbini. Neka /.ena se mudi s svojimi otroci pred kočo pri vsakdanjih opravkih. Nenadoma planejo iz zasede divjaki, pomore otroke in mater s sulicami ali bati, nato jim pa s svojimi nožmi bliskovito hitro porežejo glave in izginejo z njimi v gošči. To so bili lovci na glave. Lovcu na glave je malo mar, na kakšen način pride do svojega plena: s prevaro, iz zasede ali v pravilnem boju; glavno je. da se vrne v domačo vas s trofejo — človeško glavo. Ta trofeja je zanj neobhodno potrebna. Potrebuje jo mladenič, da ga sprejmejo med može, potrebuje jo mož, da se more oženiti, da — še duh ne more na oni svet. fe ni v življenju osvojil vsaj ene človeške glave. Duh ubitega služi na onem svetu kot zvest služabnik tistemu, ki je uplenil njegovo glavo. Glave zlagajo na posebna kamenita stojala ali pa jih hranijo v moškem domu. Pouekod, kakor na primer posebno na Formozi, pa hranijo glave v kaščah. Vsak, kdor je uplenil vsaj eno glavo, sme v svojem naglavnem nakitu nositi posebno ptičje pero. Lov na glave je bil v navadi predvsem po vzhodnoazijskih otokih, pri Dajakih na Borneu, potem na Celebesu, Ceraniu, delu južno-morskih otokov, na Melaneziji, kjer ie še v veljavi kult lobanj iu ljudožrstvo. Evropska kolonizacija je te grozovite običaje že zelo pregnala, toda po notranjosti še žive in ob dani priliki zadivjajo, kakor se je to pravkar zgodilo na Formozi. Veliki otok Formoza je last Japoncev, ki so ga vzeli Kitajcem. Prastanovalci pa niso ne Kitajci ne Japonci, marveč pleme malajskega izvora. Na otoku se dvigajo do 4000 metrov visoke gore in je pokrajina izredno romantična. Civilizacija se omejuje zgolj na obalne kraje, hribovci v notranjosti so pa še nedotaknjeni. Japonci so obmorske naselbine celo zavarovali pred divjimi domačini z visokimi žičnimi ograjami, kar pa se je sedaj izkazalo kot nezadostno varstvo. (Lovci na glave so vdrli v neko naselbino, pomorili nad 200 ljudi in uplenili glave.) Vendar pa lov na glave ne izvira iz gole krvoločnosti, marveč je v zvezi z verskimi predstavami najprimitivnejše kulture. Prastanovalci na Formozi so bili do nedavna še na kulturni stopnji mlajše kamenite dobe. Lov na glave je bil v predzgodovinski dobi v navadi tudi v Evropi. Zanimivo je, da je ta grozoviti običaj v veljavi predvsem pri plemenih, ki se pečajo s poljedelstvom in izvira najbrže iz prastare, krvne vere, da namreč kri ubitih zelo pospešuje rast in rodovitnost zemlje — o čemer priča tudi dejstvo, da ponekod shranjujejo glave v kaščah. Pomagati si je znal Ko je cesar Franc Jožef poleti 1870 potoval na jug, ga je na poti po Kranjskem, to je od Zidanega mosta do Šempetra na Krasu spremljal, kakor je velela služba, tedanji kranjski deželni predsednik Widmann. Vso to pot je stal cesar, ki je bil zelo clobro razpoložen, ob oknu in vsak hip vprašal predsednika, kako se imenuje ta grad, ona cerkev, tisti-le kraj. Predsednik, ki je bil šele par tednov v deželi in ni poznal krajev, je bil v največji zadregi. Imen dejansko ni vedel, a strogi dvorni predpisi so določali, da s:e na nobeno vladarjevo vprašanje ne sine opravičiti z neznanjem, marveč jc treba na vsako točno odgovoriti. \Vidmann ni bil neumen ter si je pomagal na ta način, da jo imenoval kraje, cerkve in gradove kar na dobro srečo: cerkve po svetnikih, n. pr. sv. Jožef, sv. Anton, sv. Jakob itd., gradove Lilienberg«, 1 Rosenburg«, Schoustein itd., a kraje Spodnja gora«, > Velika vas«, »Lepa cerkev.; i lcl. Cesar se je za vse zelo zanimal in sprejel predsednikova pojasnila z velikim zadovoljstvom. L. Š. To te dar! Na predlog britske učiteljske zveze je dovolila vlada enoleten dopust s plačo slehernemu učitelju ljudskih, meščanskih in srednjih šol, ki ima deset službenih let. To prosto leto bodo porabili učitelji za potovanje v inozemstvo in študij. Prihodnje leto bo priredila zveza prvič več izletov na celino. Aleksandra Kollontay, novoimenovana sovjetska poslanica v Stockholmu, ob sprejemu na švedskem dvoru. — Kollontayevo so švedske oblasti pred par leti izgnale kot nadležno inozemko. Prepovedane posmrtnice Sovjetski listi poznajo dve vrsti pogrebnih oglasov: nedolžne in potuhnjene. Večinoma se glasijo odkritosrčno: :>Potrtega srca naznanjamo smrt tovariša N. N. Pogreb se vrš dne ... ob ... uri na pokopališču ...« — Slični oglasi ne obujajo pri oblasti nobenih pomislekov. A drugi imajo približno sledeče hinavsko besedilo: :>Potrtega srca naznanjamo smrt N. N. (označba »tovariš« navadno izostane!). Kraj in čas pogreba se določita pozneje. Pojasnila po telefonu štev____« Oglasi te vrste prikrivajo cerkveni pogreb z udeležbo duhovščine in morebiti celo z zadušnico v cerkvi! Sovjetska vlada je v svoji znani strpnosti dolgo molče prenašala slične oglase, ker so vendar vrgli nekaj dobička komunističnim dnevnikom. A zdaj so zmagala idealna načela, in sta predpisala petrograjski pa moskovski mestni sovjet na temelju odloka varnostne oblasti vsem dnevnikom, naj zavrnejo vsak pogrebni oglas brez točno navedene ure in kraja pogreba. Tako je bila dosežena nova velika zmaga na verski fronti... Kulturni obzornik ——И———.........——g.........IIIIMI'1 Duhoiiii gospod Polgar Polgar — domač je vsakemu, ki se zanima za nenavadnejše pojave v nemškem slovstvu. Dunajčan po rodu in Altenbergovec po občutju, Berlinčan po sili in Kerrovec po poklicu. Naj raztolmačim —: Pelor Altenberg jc bil, kar je danes v spremenjenih časih (radi posebno močne primesi ironije, mislim) Polgar. Alfred Kerr, gledališki kritik berlinskega slovesa pa je kažipot do Polgarja. Kajti Alfred Polgar jc llerma z dvemi obličji na enem vratu: pripovednik kratkih zgodbic, seveda nekoliko drugače zasnovanih in izpeljanih nego so bile tiste, po katerih je svojčas slovel na Dunaju Altenberg —• in pa gledališki kritik, ki se je prav za prav redko kateremu igravcu ali drobcu gledališkega občinstva topleje priljubil... podobno kakor Alfred Kerr, s katerim imata — nič posebnega — skupno krstno ime in skupno tradicijo. Izdal je Alfred Polgar do današnjega dne točno deset knjig in 1 zvezek izbora i/, svojih dosedanjih del. Sest zvezkov zgodbic in štiri zvezke gledaliških in drugih kritik, zadnje pod skupnim naslovom Ja und Neiiu. Oglejmo si pobliže, kar imenujem radi krajše označbe »zgodbice« in česar Polgar sam z nobenim imenom ne imenuje. Saj lo niso v pravem pomenu besede zgodbice , marveč premišljevanja, ugotovitve, popravki — skratka toluiačbe življenjskih prilik; skoraj vsaka pa vsebuje, dejal bi, mimo-gredć nekak košček zgodbice, in radi tega hočem imenovati te sestavke zgodbice. Nu, izšel je ta mesec najnovejši zvezek Pol-garjevih zgodbic pod naslovom »Bei dieser Gelegen-heit« (Pri tej priložnosti — Ernst Rovvohlt Verlag, Berlin). Kaj nam povč naš pisatelj poleg uvodne zahvale izdajatelju o priliki jubileja — desete knjige? Sto okusnih šal, in na še več slo drobcev razbitih, iz katerih slehernega vpije bridka resnica. Altenberg je v vsakdanjost čaral s finimi domišljijami zagrenjeno lepe paradiže, Alfred, Polgar snema konvencionalnosti z ironičnim humorjem krinko — ah ne, staro avbo z glave. In vendar nekako drug drugega izpo|k>lnjujela — tvegam celo domnevo, da je Polgar iz potrebe po izpopolnitvi Altenbergovega sveta v nasprotno smer začel pisati svoje duhovito zgodbice. — A enega ni moči »pri tej priložnosti« zamolčali: da je v Polgarje-vem delu gledališki kritik ves in popolnoma zapo-paden. Gledališki kritik je Polgar itak še posebej; svoj posel pa razume tako, da prizorom z odra predira do jedra. Ta način obrazložitve je ohranil Polgar ludi v opisovanju svojih zgodbic. Jemlje vsako posebej iz celote (celota pa je vesoljno življenje) in kakor da ima pred seboj odrsko situacijo, skuša dognati do kraja vse njene aspekte. Zato smemo misliti, da je Polgar poseben slučaj produktivnega kritika, čigar zanimanje je privrelo če/, rob teatrskih kulis in se s cvrčanjein razliva po razbeljenem ognjišču aktualnega življenja. Iz gledališkega kritika se jo razvil kritik človeške družbe, njene omike in olike. A stopimo še za hip na drugo stran Polgar-jeve llerme: gledališkega kritika obraz vidimo, o katerem smo tvegali že nekaj namigavanj. Tako jc padlo ludi ime berlinskega kritika Kerra na krožnik. Bog ne daj, da bi Polgarju očital, da je na desni pobral Altenbergove in na levi Kcrrove odpadke. Je pa gotovo resnica, da bi brez. Kerra le stežka bil možen Polgar. Kerr je s svojimi v telegramskem slogu pisanimi kritikami ustvaril gledališkemu svetu posebno ozračje, katero Polgar predpostavlja kol nekako v naglici zarisano obzorje, bodisi da ga molče priznava in .pod risbo išče jedro-vine, bodisi da ga ruši in popravlja, naslonjen na dognanja. Ni pa vsako Polgarjevo dognanje spet tako. da bi ga smel človek brez pomisleka priznali in sprejeti. Mnogo je napisal Alfred Polgar, kar bije človeka kruto v obraz. Mnogo in še mnogo več pa je klenega, trdnega in dobrega. Istočasno z naznanjeno najnovejšo kujigo je izšel pri Rovvohllu tudi zvezek izbranih Polgarjevih del: Ausicahlbnnd aus nemi BUnden erzdhlender und kritiseher Scliriflen. s.š. Kiril Hristov: Otroci Balkana, Ni dolgo tega, ko je v Sofiji izšel tretji in zadnji zvezek obsežne epopeje književnika Kirila H r i s t o v a z naslovom »Čeda na Balkana« (»Otroci Balkana«). Prva knjiga je bila obelodanjena že 1. 1928., druga in tretja sta izšli letos. Kiril Hristovo ime je eno najbolj znanih v sodobni bolgarski književnosti. Zamisel tega epa je stara že nekaj let. Strogo tehnično plat puščam ob strani. Ep je namreč arhaič-iia in žc zdavnaj preživeta pesniška oblika, ki se je danes še redkokateri pesnik posluži in ki v našem času ne more računati na bogve kakšen uspeh. Pa je delo Hristova kljub temu svojevrstno in zanimivo. Prvotno je pesnik snov nameraval obdelati na 30—40 straneh. Ta prvotni zasnutek i pa se mu je razrastel v poem, ki obsega kar tri j srednje obsežne knjige. Otroci Balkana so široko ' utemeljeno delo, vsebinsko postavljeni v dobo I balkanske vojne in v osmih spevih obsegajo čez I 10.000 verzov. Posamezne probleme bolgarskega ! naroda, ki so sc Hristovu pri sestavljanju dela vsiljevali, je radi njihove aktualnosti obdelal celo v posebnih študijah. Tako jc n. pr. nastala razprava z naslovom »Od narodnosti do rase«, ki jo je Hristov objavil v reviji »Učiteljsiki pregled«. Delo »Čeda na Balkana« ima poleg literarne tudi precejšnje sociološke in etnološke vrednosti in bo radi obravnavanih problemov deloma zanimal ludi znanstvenika. Poglavje o rasnem kaosu bolgarskega naroda končuje Hristov zelo mogočno in z morda preveč poudarjenim optimizmom. Takole pravi: »Verujem, da nas vihar ne bo stri, verujem, da bo naš močni narod doživel in videl, kako ves svet pada v prepad in kako ponosno raste v novo življenje, Takrat bomo postali nov narod. Večne ded-ščine mnogih rodov, bližnjih in daljnih, bomo ze-dinili v sebi. Takrajt bo zadnja naša rana zarasla in orle z Balkana nas bodo nazivali.« T. P. Prol. Kari Landsteiner, dunajski patolog, ki je prejel letošnjo Noblovo nagrado za medicino, ker jc odkril znake, po katerih se razlikujejo krvne skupine. Dvojnih princa Valešhega umrl Te dni je v nekem pariškem hotelu nenadoma umrl neki Bili Humbert, ki ga je iskala policija treh dežel. Mož je bil podoben angleškemu prestolonasledniku ter je na tej podobnosti zasnoval svoj pustolovski obstanek; živel je brez dela in skrbi. Po rodu je bil sin nekega londonskega trgovca. Toda zaradi pre-dolgili prstov ga je oče vrgel iz hiše. Poslej je začel nastopati kot valeški princ. Na podlagi slik. ki jih je našel v listih, je skušal svojo podobnost s princem kolikor mogoče izpopolnili in v zadnjem času je celo svoje obleke naročal pri prinčevem krojaču v Londonu. Poleg drugih manjših sleparij se je Rili Humbert preživljal na la način, da je po dirkališčih izmikal listnice iz žepov. V tem poslu: jc trajno potoval med Anglijo, Francijo in Belgijo. Na dirkališčih so ga kljub ^strogemu in-cognitu spoštljivo pozdravljali; a sčasoma so ljudje postali pozorni, ko je temu in onemu zmanjkala listnica baš v času, ko je sedel poleg njega »valeški princ*. Ce ni bilo drugače, sp je »princ« naravnost obrnil na kakega bogatega Francoza ali Angleža, naj mu pomore iz zadrege s par sto funti, ker je pozabil svojo listnico. — Pariška policija preiskuje sedaj vzrok njegove nenadne smrti; zdi se. da se je sani za.struoik Bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana zapuščala katedralo Aleksandra Nevskega v Sofiji, kjer sla bila poročena po pravoslavnem obredu. »Vigred« za november. Na čelu prijaznega zvezka je dr. Rosm. Gassnerjeve nauk: Molči in poslušaj! Posebnega poudaika je vreden dr. Fr. Jakličev članek »Žene in člivo«, na katerega opozarjamo čitatcljicc. — Praktičnega značaja je odstavek »Moj poklic«, ki vsebuje zanimivo pismo o težavah pri izbiri ženskih poklicev. J. Žnidcršič je prispeval lepe črtice »Iz popotne torbe« (Potovanje po Siriji, Egiptu in Palestini). Dr. Francč Debevec nadaljuje svoj spis »Kako si čuvamo zdravje«, nadaljuje se tudi povesi A. L.: »Kadar dom kliče ..,« — Pavla M., ki je že v poslednjih številkah zbudila pozornost, priobčuje zopet tri kratka premišljevanja: Trpljenje, Dobrosrčnost Ui Svetloba in toplota. Franjo Neubauer jc dal dve i pesmi za Vse svete. — Kakor vselej so zani-| mivi »Pomcnki z gospo Selmo«, prispevek Francke G. »Po zgledu sv. Elizabete« ter gospodinjski in ostali praktični sestavki. Predavanje vseuč. prof. dr. Gosarja Nociološke iu gospodarske osnove moderne in rirulabne reforme. »idoetuo ure4ena, da bi mugln uroditi potrebne reforme. Zalo moramo vse, kar hočemo doseči od družbe, storili sani 1. Kot člani občestvu, ali dražbo moramo skrbeti tudi za preobrazbo družbo. Du-nošnji čas Je prinesel mesto naravnih občestev vse preveč umetnih oblik sožitja. l)Bl jim Je mesto duha le organizacijo. Zato je prvi pogoj Za reorganizacijo človeške družbe občestveni duh i ti iz njega Izvirajoča stanovska vzajemnost. Urez sodelovanja stanov ni možno družabno življenje. Žo v najprimitivnejših dobah so poznuli stanove, še bolj jih danes. Svoj čas so se ločili po privilegijih, danes so pu po interesnih sferah. Danes je poedlnec, kakor posamezna družba silno navezan na druge, in tn zavisnost se veča z napredkom in udobnostjo. V današnjem času opažamo, dn so se stanovi umaknili Interesnim skupinam in кат jp svoj čas družilo, danes loči. Stanovske vzajemnosti je mnogo premalo ln zalo družba propadu. Zato »o današnji družbi, ki ;e gotovo prehoden pojav, nujno potrebne nove občestvene tvorbe, ki bodo prinesle duha vznjemnoMl, ki je prevnžno načelo modeme družabne reforme. Brez stanovske vzalemnostl tli možno občestveno sožitje. Vsa prava občeatvenest, nu kateri bo moinu reform« družbe, sloni nn stanovski vzajemnosti, zakaj stan Je nujen in naraven Izraz občestva, v katerem vrši svojo posebno funkcijo. Zato e nalogu stanov, da vzbudijo zavest stanovske vzajemnosti in du izpodbijajo egolstlčno načelo, naj vsak le misli nase. Družba bo uspevala le tam, kjer bo vrtll tudi vsak s-vojo družabno nalogo iz notranje potrebe. Vse to bo moral upoStevutl vsak, ki bo hotel s pokrotom za reformo sedunje družbe uspeti. Nocoj je predaval prof. gosp. dr. A. G os ur v zbornični dvorani univerze o socioloških ln ekonomskih osnovah družabno reforme. Neuspehi marksizmu in krščansko soclntnegu pokretu dokazujejo, du Je pravilno gledanje nn osnove moderne družbe pogoj Zu uspešno reformo družbe. Zuto jo Irebu najprej doumeti bislvo moderno družbe, iz katerega bo mogoče analizirali osnove družbe in potrebne reforme. Človeftka družba je izraz za sožitje pordluuev. Sicer *o poedincii le rahlo navezani na družbo in večinoma brez vpliva nanjo, leni ožje pa so navezani nu svoj manjši krog in tem več vplivu imajo nuiij. Izjemo Ivorijo pač le veliki duhovi, ki oblikujejo družbo. Poedinoi pa so vedno člani manjših družb, ki prav tako tvorijo moderno družbp. Te družbe in organizacije lahko ločimo v dve skupini. 1. v družbe, ki so nastalo naravno sume po. sebi; to so družina, slan, občina itd, in 2. v družabne organizacije, ki se snujejo samovoljno za dosego gotovega namena, to so verske, prosvetne, gospodarske, politične itd. V prvih, ki jih zovemo tudi občestva, so udje enakovredni in enakopravni, opravljajo pa popolnoma različne naloge in imajo različno pravice. V drugih umetno snoviinih družbah, pn se združujejo v ožjem krogu Slani, ki imajo vsi enake funkcije in enake dolžnosti in pravice. Teh umetno osnovanih družb je toliko, kakor je področij človeškega delovanja Kuzlog zu njihovo snovanje je različen. Mnogokrat privedejo do njih razmere ali kak namen Jasno Je, da se zato tudi vedno spreminjajo, Clovešku družbu pa ne pozna le teh dveh oblik, ampak polno vmesnih stopenj med obema. Prav tako je možno, da ee naravno občestvo polagoma spremeni v umetno dražbo in obratno. Gotovo je, dn občestvo z umetno ureditvijo mnogo pridobi, vendar se ta racionalizacija ne sme pretirati. Vsn moderna družba sestoji iz naravnih in umetnih družb, vendar Se ni Davčne Ugodnosti pri predpisovanju zgradarhie Iti pri plačevanju davkov Prihodnjo sredo bo prof. dr. A. Gosar nadaljeval svoj ciklus predavnnj ob četrt nu T v zbornici univerze in bo prednval o stanovski vzajemnosti in razrednem boju. Spori Ali bo sedaj boljše? Na konferenci predeednikov podzvez v nedeljo, je bil sprejet z večino glasov predlog ing. Simonoviča o novem načinu tckinovan.a za državno prvenstvo. Pisali smo že o tej konferenci in omenili, kako bo izgledalo tekmovanje po novem načinu, ker pa nismo imeli takrat točnega osnutka, ni bilo naše poročilo čisto pravilno. Tekmovalo se bo po novem sedaj v treh ligah, in sicer vsaka liga po Sest klubov. V tej ligi bi se vršilo prvenstveno tekmovanje tako, kakor dosedaj prvenstveno, samo s to razliko, da je bilo dosetlan:e prvenstveno tekmovanje razdeljeno na jesen In pomlad. Po novem bodo pa klubi igrali v vsaki ligi tekme samo v eni sezoni in to pomladanski po dvojnem sistemu na točke, Tako bi izg'edalo tekmovanje v vsuki ligi. To tekmovanje v ligi bi potem izvrglo klube, ki bodo v jeseni zopet igrali za državno prvenstvo, ln sicer bi pišli iz prve lige prvi trije klubi iz druge dva In iz tretje en sani klub. Torej bi zopet za državno prvenstvo tekmovalo šest klubov in ti zopet po dvojnem »istemu na točke. Vsi klubi pn, ki pridejo v le bge, ne tekmujejo v domačem lokalnem prvenstvu, temveč samo v teh ligah. Le zadnje plasirani klub vsake pod-zveze bo moral igrati na koncu liglnegn tekmovanja kvalifikacijsko tekmo s klubom, ki si je v domačem prvenstvu priboril prvenstvo. Da jasnejše objasnimoi Stanje prvenstva na koncu sezone bi izgledalo tako: 1, Grad.anski, 2. Haiduk, 3. Hašk, 4. Concordija, 5. Ilirija, 6. Primorje. Prvi trije klubi bi nadaljevali tekmovanje v jeseni, Concordijti kot zadnie plasirani klub zagebške podzveze, in Primorje kot zadnje plasiruni klub ljubl anske podzveze. bi pa morala igrati kvalifikacijske tekme. Ta načrt so odobrili vsi zastopniki, te zagrebški ima pomisleke, in to rekli bi, več ali mani upravičene, Kajti Zagreb ima tri enako močne klube, ki igrajo za domače prvenstvo, pa tudi tekmovanje z ostalimi klubi je vedno zanimivo. Prikrajšani bi bili nekoliko drugI klubi, vendar bi se s spretnim urunžiranjem tekem odpravil tudi la nedostatek. Novi način bi pa prinesel velike koristi ravno slovenskemu nogometu. Prvič bi odpadlo nezanimivo domače prvenstveno tekmovan e, drugič bi pa vodilni klubi pridobili lepo število terminov, katerih ne bi moglo odvzeti nobeno ne-prjateljsko razpoloženi... kogarkoli! Kot vse kože, bo ta predlog sprejet tudi na glavnem zborovanju, ki se vrši 23. novembra v Belgradu. Ker bi se to prvenstveno tekmovanje pričelo že prihodnjo pomlad, lahko trdimo, da gremo boljši bodočnosti nogometa nasproti! Razve sporne vesli K finalni tekmi za državno prvenstvo, ki se vrši v Zagrebu je napovedan poseben vlak iz Belgrada. Ne samo lo, temveč ludi vsi večji športni časopisi so prijavili svoje urednike. Lepo število prijateljev nogometa bo odšlo tudi iz L ubl ane. Medmestna tekma Zagrtb-Graz in pa meddržavna tekma Jugoslavi a-Bolgarska se vršita 16. novembra. Prva tekma se vrši namesto odpovedane medmestne tekme z Dunajem v Zagrebu, druga pa v Sofiji za balkanski pokal. Lepe stvari se gode v plavalni podzvezi. Dosedaj smo imeli spore le v no-gometu, vendar takega škandala tudi v nogometu še ni bilo. Pravilno sklicano glavno zborovanje, ki se mora po pravilih vršiti vsako leto naipozneje do 30. oktobra, so odpovedali nenadoma par ur pred samim zborovanjem. In to brez pravega razloga in ne pismeno, pač pa ustmeno predsedniku Iliri e. Šele dobro uro pred pričetkom zborovanja je pa Ilirija prejela obvestilo, da se zborovanje ne vrši. to obvestilo je pa podpisal tehni'ni referent. Torej sedaj so zanesli tudi med p'avalce metode, ki jih v nogometu skušamo odpraviti. Nogomet v tujini Švica : Hohmdskii 6 : 4 |4 : 1). Z napetim pričakovanjem jc opuizovalo meddržavno nogometno tekmo med Švico in llolandsko nad 18 tisoč ljudi. Bilo je to v Zlirichu. Že 2 leti sem je doživljala Švice same poraze in največji optimisti so utihnili in niso verovali več v švicarsko zmago. Preteklo nedeljo pa se je športna javnost v Zilriclvu vzdraniiila iz otopele re-sigmtoije in občinstvo je popolnoma zasedlo lepi z ii ritki stadion. »Dume« moramo zmagati«, tako so sc l>o:lrili gledalci nu igličen. Devetič sta sc to pot pomerili švicarska iu ltoktndsku reprezentanco. In Švica jc uspela! Napo dnina vrsta Švicarskega tcuiua jc bila podobno v prvem polčasu nedosegljiva. Hitro, odločno in energ eno so sc vrstili napadi na holandskn vrata, kjer so vsled ogromnega zaposlenjn branilci nekoliko popustili. Zmaga je bila zasluženo in zodruvollno ie odlliajalo občinstvo do- mov. Da jc Holundska izgubila, so največ zakrivili njeni slabi krilci, ki niso pokazali tii-kaikegtt smisla za skupno Igro. — Tekma se je odiiigrula fttir ju po:I vodstvom Italijana Сагга-ro tako spretno, da jo bil« to gotovo en« najlepših reprezentančnih tekem zadnjega časa. 28.000 gledalcev, ki so bili slabe volje. Poročati smo že, da »ta se za finalno tekmo v borbi za srednjeevropski po.knl kvalificirala prašku Sparta ter avstrijski prvak Rapid. Prva tekma med njiimia se je odigrala v nedeljo nn praških tleli. Razen majhne skupine Rapidorili »navijačev«, ki so prišli v Prago, je bilo vse občinstvo trdno uvorjeno \ češko zmago. Toda z 2 : 0 (t : 0) je zmegul dunajski Rapid. Kako je prišlo do te zmage, to morda šc sedaj premišljujejo mnogi. Dunajčam pravijo, da jc bula ti J i 11 zmag« zaslužena, dočim vsi drugi listi trdijo, d« ni še nikdar igrala sreču tolike vloge. kot pri tej tckimi. Igru Sjjnrte je bi,la dovršena in poln« najfinejših napadalnih potez, njena obramba nedosegljivo in vendar je biki Sparta poražena. Nasprotnio pu Rapid s svojo igro iiii itgajal, vratar jc lovil z, nepopisno srečo najtežje strele. Kar |va ni ujel. jc šlo čez, mimo ali v prečko. Zmagali pu so Avstrijci in upravičeno upa Ruipid, du bo uspel tudi v rcvo.nžni tekmn, ki se bo vflSi-ki nu Dunaju. Radio Pročrami Nadio-UubUana t Četrtek, dne 6. novembra: 12.15 Plošče (ouver-ture, ruski zbori)— 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza 17.30 Otroška ura, Manica Ko-manova — 18.00 Ob 10 letnici društva slepih —• 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina — 19.30 Dr. Valter Bohinec: Splošna geologija zemlje — 20.00 Pero Horn: Vzgoja otroka — 20.30 Orgelski koncert m$fifr. Stanka Premrla — 21.30 Arije Bacha in HStidla, poje ga. Cirila Škerlj-Medve-dova — 22.30 Časovna napoved iu poročila, plošče. Petek, 7. novembra: 12.15 Plošče (arije svetovnih pevcev, Instrumentalna gl.). — 12.45 Dnevne vesti. — 18.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Koncert radio orkestra. — 18.80 Drago Ulaga: Gimna-stlčne vaje. — 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. — 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. — 20.00 Operetna glasba. — 21.00 Mešan program, Izvaja radio orkester. — 22.00 Časovna napoved in poročila. DrugI programi i Petek, 7. novembra. Belgrad: 17.30 Plesna glasba. 20 00 Plošče. 20.30 Volcal. koncert ge. LJ. Slatin. 21.00 »Hasan-aginica«, drama v 1 dej. 22 00 Narodne s- kitaro. 22.45 Radio orkester. — Budapest: 17.30 Koncert orkeeira. 19.30 Prenos opere, nato cigan, glasba. — Dunaj: 17.80 Chopin v življenju in glasbi. 19.35 Pestro in veselo. 20.30 Novi gradbeni slog. 21.00 Viollnčelo, nato večerni koncert. — Milan: 17.00 Plošče. 19.30 Pestra glasba. 21.00 Prenos operete. — Pragu: 22.20 Koncert. Prenos iz Brna. — Lan-genberg: 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Večerna glunbu. 21 ()0 Resna glasba. — Rim: 17.00 Orkestralni koncerl. 20.32 Plesna glasba. 21.05 »Sll-vanot, mornarska drama, glasba Petra Mascagnl. — Berlin: 18.35 Zabavna gla«ba. 2010 Simfonični koncert. — Katovice: 17.45 Koncert. 20.15 Simfonični koncert. 23.00 Iz nabiralnika. — Toulousc: 18.30 Plesna glasb«. 18.55 Simfonični orkester. 20.00 Argentinski orkester. 22.15 Koncert. — Mor. Ostru-va: 18.40 Ljudska glasba. 19.15 Pruga. 22.20, Koncert 3odobne glasbe. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20 zvečer. Četrtek, 6. nov.: RAZBOJNIKI. Red D Petek, 7, nov.: Zaprto. Opera. Začetek ob 20 zvečer. Četrtek, G. nov.: KNEZ IGOR. Red 1). Petek, 7, nov.: Zaprto. Mariborsko gledališče Četrtek, 0. novembra ob 20: SVETI PLAMEN.. Ab. B. Kuponi. Iz društvenega življenje Jndrunska Straža. Za 6. t. m.- napovedano preda vonje »Kako je prišlo pred dvanajstimi leti do okuipacije Trsln iu kako smo izgubili edini naš drcudmnight Vi ril hi s uniitip« je preloženo na zimski čas. Poizvedovanja Zamen jima jc bil« potna košara 4. novembra dopoldne n«. tramvaju pred nr'g'strntom. Kje sc nahaja zamenjana košara se izve na upravi Slovenca«. Dravska linaučna direkcija v Ljubljani raz-gluša po razpisu ministrstva financ, oddelka zn da\-ke t dne 28, oktobra t. L, SI. 80.530 sledeče: Davčne upruve, ki niso še ugotovile rejoneke linije mest, trgov in vasi z nrid 5000 prebivalci, iiadtilje vnel. kjer je sedež sreskega načelstva, ler letovišč itt kopališč, morajo to sioriti najkesneje do 15. I. m. Čini bo tu linija ugotovljena, u najdalje do konca I. in., so mora zu one kmetijsko zgradbe, ki izpadejo iz lo linije, odpisati zgrudarina. Istočasno so mora po tabeli Izvršiti ln popraviti odmera zgradarine poljedelcev in majhnih obrtnikov v rajonski liniji po vaseh z več nego 5000 prebivulci, odnosno po vaseh s sedežem »reza. Tslo velja tudi za zgradbe malih obrtnikov po vaseh z Nam tesna kriza Les tvori v nušem narodnem gospodarstvu zelo važno postojanko in je poleg agrarnih produktov oni faktor, ki Je stalno in vrni povojna leta najbolj pripomogel k aktivnosti odnosno vsaj k zboljšanju naše trgovinsko bilHiico Več ina našega eelotuogu Izvozu je iisinurjona v sosedne države In tako ludi večinu izvozu nušo-gu lesu. Najboljši kupec, pa tudi posredovalec, za naš les je blln v vseh povojnih letih Italija, dobri kupci pu Ogrska. Avstrija, Nemčija in v poslednjih letih tudi Angliju. Iz stntističnih podatkov prejšnjih let sledi, da je naša lesna trgovina tako kvantitativno knkor |K) vrednosti etulno nnpredovalu. Toda tudi lesna trgovina se Imrl г velikimi teikočaml in najrazličnejšimi ovirami, katerih vzrok moramo Iskati delotnu domu, delotnu pa segajo preko mej naše držuve. V letošnjem letu je niši« liašu lesna trgovini) v težko kriio. Vzroki nevšečne situacije so zmanjšanje povpruševunja po lesu, ostra inozemska konkurenca, zlasti pa tudi ruski dumping, ter razne prometno in tarifno politične ovire. Situncija v lesni trgovini je postala lako krltičini. dit Je nu iniciativo nekaterih gremljev pričelu Zvezu trgovskih gremijev za Slovenijo v LJubljani podrobnejše proučevati položaj te naše najvažneJSc Izvozne stroke in je skllenla za fetrtek dne 13. novembru t. 1. oh 2 popoldne v malo dvorano Celjskega doma v Celju anketo, nn kateri se ho razpravljalo o kritični sitnarili le-ue trgovine in nklepalo o široknpotezni akciji, ki nu,| se pod-viatne za zboljšanje situacije. Ker bo anketa za vso lesno trgovino dravske banovine zelo važna, se vabijo vsi lesni trgovci dravske banovine, da se je udeleže. IZKAZ O STANIU NARODNE BANK*: z dne 31 oktobra 1930. (Vse v tnilij. Din. v oklepajih razlika v primeri z izkazom dne 22. okt.) Aktiva: Kovinsko in devizno kritje 287.0 (-1-5.7), tečajna razlika 841.5 (+13.5). posojila: menična 1815.8, lombardim 2-16.0, skupnj 1501.3 (+23.4); pasiva: bankovci v obtoku 5574.1 (+170.0). dri. terjatve 5S.fi (-68.7). obveznosti: žiro 688.3, razni računi 860 0 (—63.4); ostale postavke neizpremenjene. — Hitimo nI stavil večjih zahtev do banke, posojila banke so se povečala Ic za 23.4 milii. Pač pa so naložbe pri banki znu1110 padlo. Povečanje obtoka bankovcev je pripisovati povečanju devizuega zakladu ln eskontnega port feja. * Trgovski dom. V pnlačl ->Trgovski dom je zavladalo živahno živlienje. Vselile so se namreč že vse trgovske organizacije, kakor Gremij trgovcev za Ljubljano, za ljubljansko okolico, Zveza Ir-govskih gremijev, Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč«, Društvo trgovskih potnikov. Društvo in-dmtrlfcev in veletrgovcev. Trgovsko društvo Merkur« iu Trgovsko bolniško in podporno društvo Te dni se vseli v svoje nove prostore ludi ljubljanska borzo zu blago in vrednote. Telefonski kabel je že položen in imajo vse organizacije svoje prejšnje telefonske številke. »Trgovski dolu: olietu postati središče organizutoričnegu ln družabnega deta našega trgovskega »lanu in je nanj ljubljansko trgovstvo v resnici lahko ponosno. Borza Dne 5. novembra 1930. DENAR V današnjem deviznem prometu so lečaji ostali v glavnem neizpremenjeni. Ie Pruga je bilu nekoliko čvrstejša. Promet je bil znuten, posebno v devizi London. Privatno blago je bilo zaključeno le v dovizi Trst, dočim je ostale zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2274 bi., Berlin 1344—1347 (1345.50), Bruselj 787.35 bi., Budimpešta 988 50 bl„ Curih J<>05.0 bi., Dunaj 794.40 -797.40 (795 BO), London 273.93 —274.73 (274.433), Newyork 56.28—56 48 (56.38), Pariz 220 65—22265 (221.05), Praga 167.06—167.K6 (167.46), Trst 294.45—296.45 (295.45). Zagreb. Amsterdam 2274 bi., Berlin 1344— 1347, Bruselj 787.35 bi., Budimpešta 987—990. Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.40—797.40, London 278.98—274.78, Newyork 56.28—56.48, Pariz 220.65- 222.65, Praga 167.06—167.86, Trst 294.00 —296.60. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 8.5 mili t- Din. Belgrad. Amsterdum 2271—2278, Berlin 1344 —1347, Bruselj 794.40—797.40, Bmliinpeštn 987— 990, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 785.85—788.85, London 278.93-274.73, Nevvvork 56.28—56.48. Pariz 220.65 -222.68, Praga 167.06—167 86. Curih. Belgrad 0.1280. Amsterdam 207.425, Atene 6.675, Berlin 122.75. Bruselj 71.825, Budimpešta 90.20. Bukarešt 3.06, Carigrud 2.44. Dunaj 72.625, London 25.08125, Madrid 57.80, Newyork 515.45. Pariz 20 225. Praga 15.285, Sofija 3.78, Trst 26.9775, Varšava 57.75, Kopeuhagen 137.80. Stock-holrn 138.275, Oslo 137.80, Helsingfors 12.975. VREDNOSTNI PAPIR|) Tudi danes je bila tendenca za državne papirje slaba, le vojnu škoda so je v Zagrebu učvrstila kakor tudi v Belgradu Promet je bil le v vojni škodi in v 1% Bleru. Bančni papirji so postuli brez interesu in jo bila zaključena le Poljobankn. Med industrijskimi papirji so padli zaključki le v delnicah Union-paromlina. .Nadalje je bila zaključena Dubrovačka po 399 in 400. Ljubljana. 8% Bler. pos. 92 bi., 1% Bler. pos. 81.50 hI., Celjska 160 den.. Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 930 den.. Kred. zavod 170 180. Vevče 124 den.. Stavbna 10 (|рп , Split cement 400 lil., Ruše 280—800. Zagreb. Drž. pap.i 7% inv. |kis. 88—83, agrari 53.50 bi., vojua škoda 428—429. (428, 42N.50), 12. 428 - 420, srečko Rdeč. križa 52 1)1.. S?f, Bler. pos. 90.60- 92, 7% Bler. pos. 80.025—30.75 (80.75), 1% pos. Drž. hip. bunko 80.25—81. 6% belg. obv. 70— 71.25. Bančne delnice: Ravnu gora 75 den., Hrvatska 50 deli.. Katoličku 39 bi., Poljo 5(1 56 50 (56), Kreditna 96 deu., Union 191—195, Jugo 79.50- 82, manj nego 5000 prebivalci In |W> krajih izven rejoneke linijo mest, trgov, kopališč In Iclovlšč. Finančne direkcije lahko naknadno po preteku pritožbenega voka obravnavajo pritožbe proli zgradarlni, a najkesnejc do konca t. m., kolikor je potit pritožbi; |M>polnomn osnovan. V krajih, kjer Jo letos letina popolnoma odpovedala, sinejo finančno direkcije odgoditi ur. konkretne prošnje plačilo letošnjega davka do llonca novembra 1981. Davčnim /.uverancoin pa, ki so šo v zaostanku z dohodnino, smejo finančne direkcije dovoliti na' podlagi posebnih prošenj odplačevanje teh zaostankov v letnih obrokih do konca leta 1985. Podrobna navodila lahko dobe stranke pri pristojnih davčnih upravah. Lj. kred. 122 den., Medjunarodnn (17 den.. Narodna 8000 den., Obrtna 30 den.. Praštediona 925 -980, Etno 135 den.. Srbska 188—189, ZemalJSka 180— 132. Industrijske delnice: Nar, Šum. 25 den., Slu-veks 51—55, Slavonija 200 den., Nlišlce 1100 (brez kupona), Danica 100—101, 1'ivarn Sar. 190—200, Drava 280—230 (285), Šečerana Osjek 298-80»), Nar. ml. 20 deti., Osj. Ijev. 197 den.. Brod. vag. 100 bi., Union 107.50—112.50 (110), Vevče 124 den., Isis 40 den.. Ragusea 30S—400 (399, 400). Oceania 210 den., Jadr. plov. 570—620. Trboveljska 379 —882. Belgrad. Narodna Imnkii 8100, 7% inv. )>os. 86—87, agruri 53, vojnu škoda 448, 12. 452-452.75, Tob. srečke 28—25, srečke Ud. križa 45, 7?« Blor. jk>s. 83—85.50, 7% pos. Drž. hip. banke 81—81.50. (i% bogi. obv. 73.25. Notacije državnih papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 79.50 —82.25. Dunaj. Pod on.-savska-jadrali. 86.05, NViener Bankverein 17.15, Creditansfallt 47, Escomptege* 158.30, Union 23.75, Guttmailn 16.50, Mundus 149. Alpine 19.60. Trboveljski! 49.90, Rima Murany 72 Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno 5 vagonov bukovih drv. Tendenca neizpremenjeno mlačna. Pred uvedbo žitnega monopola ? Tendenca nn žitnem trgu jo nadalje sluha tako pri nas kakor v Inozemstvu. Danes »o stale cene pri nas neizpremenjene, zahteva se zu pfienico Srbobran 147.50. Sombor okolica pa 140—142.50. zn sturo koruzo 98, 7,a času primerno suho 70 in zn umetno sušeno blago 83. Naš tržni |>oložaj je negotov, ker vse pričakuje posebnih dogodkov nn žitnem trgu. Govori se o nameravani uvedbi žilnega monopola, da bi na la način dobili potrebna sredstva za izvoz, ki nuni je pri sedanjih razmerah nujno potreben. Cena na domačem trgu hI blln /m toliko višja, du bi luliko krila izgubo pri izvozu. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 28 vagonov pšenice, 1 vagon ovsu. 3 vagone koruze. 4 vagone moke. 17 vagonov otrobov. Tendencu mirna. Budimpešta. Tendenca' slaba, Promet miren. Pšenica marec 15.56. zaklj. 15.56—15.57, inuj 15.68. zaklj. 15.68—15 09. rž marec 8.70, z.iiklj. 8.70—8.71. koruza maj 11.46—11.08, zaklj. 11.57—11.58, trans maj 9.40, zaklj. 9.40 den. Padec cen živine 1'iidec cen živine nu ljubljanskem sejmu dne 5. t. m. Na današnji sejem je znašal dogoli (v oklepajih število prodanih glav): 213 (32) konj, 96 (43) volov, 52 (30) krav, 22 (10) telel in 527 (142) prašičkov za rejo. Dogon je bil torej znaten, posebno veliko pa je bilo na sejmu prašičkov zu rejo. Kupčija pu jo bilo srednja. Cene so popustite, bile pn so sledeče (v oklepu jih cene prejšnfegn sejmu dne 15. oktobra i: voli 1. 9 (10), II. 8 (») in III. 7 (8), krave debele 4.50—6.50 (5—7), klobusurlce 8—3.50 (8-4), teleta 11T 12.50 (11—13) vsi- v Din /л kg žive teže. Prašički zn rejo 6—10 tednov stari so se trgovali |м> 100—290 Din zn komad. Ponedeljkov sejem v Kranju. Nu trg je bilo prignanih 49 volov, prodanih 27, cena 4000—3000 Din; 26 krav, prodanih 9, cena 2500—1600 Din; 2 junca, prodana, cenu 3000—240O Din; 4 junice. prodana 1. cena 8000—2000 Diu; 12 bikov, proda ni 4, ceno 5000—4000; 125 ovac, neprodane, cenn 200—120 Din; K) koz, neprodane, ceuu 500—300 Din; 19 svinj, prodanih 5, cena 2000--300 Din: 18 prašičev, prodanih 15, cena 2000—300 Din. Hinelj NUrnbcrg, 5. nov, as. Dunes Je bilo pripeljanih nu trg 80 bul hmelja, prodanih p« je bilo 100 bal. Kupčevalo se je predvsem za prvovrstni gorski hmelj po 55 do 60 Mk, zn srednji in prvovr»tni hullorlauski hmelj po 75 do 100 Mk in zft spulter-ski hmelj po 95 do 110 Mk. Razpoloženje je bilo še nndalje mirno. Cene so ostale še neizpremenjene. iz službenih objav Vpisi v trgovinski register. Muriborsku tovarna metel in ščetk, d. z o. z. (glavnica 50.000 Din, poslov. Germuth Mihu in Minibek Norbert). Franc Perkič in Polak, izdelovanje perila, Muri bor. Splošna nialoželeznlška družba sklicuje svoj občni zbor za 24. nov. ob 17 v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je bilanca zn 1929, nadalje poročilo o stanju grad bo razširjenju coetne železnice ter sprejetje službene pruematike in penzij-skega statuta za nameščence, delne volitve odbora in nadzorstva. Koner poravnate: Poravnalno jio.stopanje Paternolli Alek siju, Maribor, reg )>od firmo Jos Martinz, veletrgovina galanterijskega blaga, je končano. Odprave konkuriov. Czipot Josip, trgovec z mešanim blngoni v Murski Soboti (vsa masa razdeljena). Hunželič Jurij, trgovec v Podgorcih (sklenjena prisilnn poravnuva). Naznanilo Cenjenemu občinstvu nn/.nanjuvu otvoritev restavracije y Pretoi ulici 6 v solmfo dne S. novembra 19"?0. Postrezala bova z gerkimi in mrzlimi jedili iz кппјчке^а tnes'ti in z slo hrim vinom. Se priporočata Ivan in Marija Murinšek. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica I SO Din aU vsaka beseda SO par. Na|maa|fl oglas ~ . S Din. Oglasi nad devet vrstic se ra£uaa|o vik. Za odgovor znamko! Na vpraianja brez znamke ne odgovarjamo I I Radio i Radio štiriccven, kompleten in Peči na žagovino najboljšega sistema in najbolj trpežne izdeluje in razpošilja na poskušnjo brez vsakega rizika za stranko, ker plača tovor- I Službe iičejo Krojaški pomočnik prvovrsten, za male kose, in začetnik za velike, nastopi službo takoj. Jožko Oštir, Šalek - Velenje. Kuharica šamostoj. gospodinja, katera je služila v župnišču, ima veselje do živinoreje in poljedelstva, želi zopet v župnišče. Naslov pove uprava lista štev, 12.690. Orgnnist išče službe s 1. decembrom ali novim letom. -Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru. 18 leten mladenič z dobrimi spričevali išče službo sluge, hlapca h konjem ali podobno. Na Učenka za pletenje se sprejme - Naslov v upravi lista štev. 12.620. Pouk Šoferska šola prva oblast, konc., Ća-mernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoauto). Tel 2236. Pouk in praktične vožnie. Brezplačen pouk v reliefnem vezenju nudi Lindič, Ljubljana, Komen-skega ulica 36. stanovanja Snažno sobico meblovano, v 1. nadstr., oddam takoj solidni go- slov v upravi »Slovenca- spodični. - Poizve se pod štev. 12.712. j trafiki, Resljeva c. 24. Sreča je slepa! Sedaj nc več, nasprotno. Nudimo Vam priliko, da potom zastopstva praktičnih in modernih predmetov zaslužite velike vsote denarja. Vsak dan kot smrt gotovo 100 Din. Pa nismo prav nič preveč -ekli. Ponudbe ali osebno na: Razpoš. >0mnia«, Miklošičeva cesta 14. ilužbodobe Služkinja samostojna, katera zna kuhati, ima rada otroke, snažna, krščanskega mišljenja, sc sprejme k štiričlanski družini na Gorenjskem v stalno službo. -Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 12.707. Lepo. prazno sobo z elektriko in posebnim vhodom oddam takoj. — Jež., Zrinjskega cesta 7/II. Dve prazni sobi solnčni in mirni, v neposredni bližini Zvezde, se takoj oddasta solidnima gospodoma ali zakoncema brez otrok. - Naslov pove uprava lista štev. 12.703. Sobo z dvema posteljama, oddam z ali brez oskrbe. -Naslov v upravi »Slov « pod štev. 12.713. Javna dražba prostovoljna, se bo vršila danes in jutri ob 9. dopoldne v Kapiteljski ul. št. 3, dvorišče. — Pozor, gospodinje! Kmetskega fanta vajfcbega tudi konj, se išče za stalno službo. -Naslov: Ljubljana VII, Podmiljščakova ul 4. Dekle (najraje Gorenjko), ki zna dobro kuhati, takoj sprejme Vera Kasumovič, soproga zdravnika, Koprivnica, Hrvatsko. Plača 400 dinarjev. Pošteno dekle veščo kuhanja in gospodinjstva, sprejmem takoj. Ponudbe pod šifro »Takoj« na upravo »Slov.« Sobarica v starosti 20—30 let, poštena in solidna, čedne in zdrave zunanjosti, perfekt. zmožna likanja, servira-nja in pospravljanja, z večlet. spričevali v boljši hiši, za mesečno plačo 500—600 Din, se sprejme v zelo odlično hišo. Naslov v oglasnem oddelku Slovenca pod št. 12.715. Izjava. Podpisana Bara Nemanič, pos. žena iz Božakovega št. 15, obžalujem, da sem žalila Jožeta Nemaniča, posest, sina iz Božakovega št. 25, in se mu zahvaljujem, da je od tožbe odstopil. Bara Nemanič. skoraj nov, zamenjam za nino tja in nazaj tvrdka dober pisifini stroj. - Na- Rihard jakelj . Slovenj-slov v upravi »Slovenca« gradeč. pod št. 12.711. Prodamo Spalnice moderne, kakor tudi raz- Med cvetlični 1 kg .17 Din aidov 1 kg ... 15 Din dobavlja v vsaki množini Mrak Valentin, čebelar v Notranjih Goricah, pošta Brezovica pri Ljubljani. Kupimo Staro pohištvo dobro ohranjeno, za več sob, kupim. - Naslov v upravi lista štev. 12.714. Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnice kupuje upravništvo »Merkur«, Ljubljana, Šelenbur-gova ulica 6/11, tel. 30-52. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab ĆERNE, iuvelir, Ljubljana, VVolfova ulica št. 3. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIĆ — Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja. no drugo pohištvo vedno 2 g; g gj j { ■ v zalogi po najnižjih ce- ® ' nah. — Matija Andlovic, naprodaj po 1600 Din. - strojno mizarstvo, Ko- Poizvedbe pri upravni- menskega ulica 34. štvu Slov. pod št. 12.621. Pes čiste volčje pasme, naprodaj. Černetova ul. 19, Šiška. I Najceneje kupite Otomane .... 550 Din Vložke, tapec. . 340 Din Vložke, žične . . 130 Din |Madrace..... 240 Din ' Divane...... 1500 Din , Linolcum, zavese, afrik, I žima v zalogi E. Novak, ' Maribor, Slovenska 24, i —— Za pokončev. mrčesa kakor ščurkov, miši in podgan nudim zajamčeno sredstvo po 12 Din. Prc-j prodajalci imajo primeren popust. Razpošilja Lindič, ; Ljubljana, Komcnskega 36. Nov pisalni stroj znamke »Mignon« naprodaj za 1200 Din. - Naslov v upravi lista št. 12.716. Koruzo za Krmo! oddaja najceneje veletrgovina žita in moke A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. ta Ia /ti/6- АлеЛгол> АгшХКј ћШсМЖб dote V td^o-CjlovL Л Ani Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladiska tla cenc oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Te!efon2424 Modrooi peresnice, otomane, diva-vane (patent), fotelje, salonske in klubske garniture dobite najsolidneje pri SAJOVIC Ljubljana, Stari trg 6 Odstranfo hrapavost, / f вр? P* rdečico 1 i P «t 1 kože, \ / •^гТ^ norela kožo jr f Okauoviča nežno (h Narcis krema mehko ^ puder in milo llntcore vse Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Glavna zaloga Dvorska droaerifa Svet. Di. Okonovićo Knez Mihajlova 49. BEOGRAD Telefon 7-56. Dinamo generator, 6 PH, rabljen. Lokpmobilo Wolff, 18-20-24 PH, prevozno. Hidravlično črpalko (Pfungcr Pumpe) Bencinski motor, 8 PH. Dieselov motor, 50 HP, znamke Man, Haneburg Tovorni in osebni avto. Magacinski transportni voz »Trafero«. Diro in konjsko opremo. Dve težki vozni dvigalici. Stare vele in jermenicc. Pletilni stroj. Kompresor. Parne ventile. Plinsko peč za kopalnico. Boiler s pečjo za kopaln. Krožne škarje. Žagine štance. Opalograf in kartotečno omaro. Valjčni mlin blizu Ljubljane produ poceni Fr. Stupica, železnina Ljubljana, Gosposvetska 1 Kontrabas kratek klavir, kromatično harmoniko in dobre gosli proda Turin, Celje. PLETEП1ПЕ na debelol na drobnol PLETILSKA ZADRUGA NA BREZNI CI p. Jesenice - Gorenjsko A ti ste že poravnati naročnino? Proti izpadanju las in boleznim lasišča jc ! »I n e s« edino uspešno sredstvo. 1 lonček 38 Din. »Ines«, Ljubljana, Mero-sodna ulica 1 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod Joie Jarm posestnik, gostilničar in mesar po kratki, mučni bolezni danes opoldne za vedno zaspal. — Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek ob ^10 dopoldne na farno pokop, v Št. Lovrencu. Št. Lovrenc, 5. novembra 1930. Žalujoča soproga in otroci. TIVAR OBLEKE J za gospode od .... Din 240'"—790'" za dečke 11—16 let od Din 200'—-420'" za otroke 3—10 let . . Din 110'--160" zimske kapuce od . . . Din 300'"—750'" hlače........Din 89'--1 5 0'" Ogled prost brez obveze nakupa! Samoprodaje v vseh večjih krajih V Ljubljani prodajalna Ivan Kos, Sv. Petra cesta 23 Jabolka na debelo dobite pri Gospodarski zvezi v Ljubljani Pomlaienie v 24 urah le doRt'cln crtaeom /ativnt-1 uice Kosim Dr. Л., 1'rnsra: Onih 10 lončkov EltOS-kroiue, ki steni) i i ll poeta! i. som morala i delopiti svojim znankam. Mol obraz jo ilobra reklama zn Vašo kro mo. kajti kljuh svoiim 4'.l letom som lepa ln lul.ida«. EK O S-kroma odstrn njujo nnnlo in zaiicetjlvo mozolJPke,sojcdcc, brada-vloo, pego, rmlečnos. rujavc madeže. Solnčno poge. Jamstvo: Denar so vrne. (o ni uspolia. Cena 12 D: a lončki 25 D , (t lonCkov 40 D. I)r. Nik. Кот-пу, KoSice C, poštni predal U'/E 25. Себко - SlovnSkn Autotaksi Novo mesto- Kandila M. Hočevar Telefon št. 18 Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otroški in igraeni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene, Prodaia na obroke. Ceniki franko. „TRIBUN A" F. B l., tovarna d vo kol os in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška ccsta štev.'L ! - *0Q Sp «coO s osa. ► S. a — »C™Brno e ..os слса "w-5lr * ,.SQS SO «Д(Ј .. * S SJn-2 • • £ -s? sSB žrNi| •? I S 15-t d o- M »d? i j} s »-s* I t * a j: i „o gOa g<75 » • —. r. I Hans Dominik: Moč treh 29 Roman iz leta 1955. Posvetovanje se je izpremenilo v živahno razpravljanje. Načrt finančnega ministra je bil jasen. Bil je duhovit in kakor vse duhovite stvari očarljivo pri prost. William Chopper je prevzel nalogo, da s potrebno previdnostjo spravi to misel v evropski tisk. Bilo je potrebno, da zasebniki istočasno razmotrivajo v tisoč časopisih možnost, kako bi se otresli ameriških dolgov. Od treh mesecev, ki jih je prvotno zahteval za izpeljavo te propagande, se je dal tiskovni minister pregovoriti na deset dni. Lord Gashfoird je govoril: »Nezmiselno je, ako vozimo afriške surovine še-le v Anglijo in jih tu predelujemo. V Afriki moramo ustvariti vojno industrijo. V okolici velikih tovarn v Sambesiju in Kongu. Gospodje, smatram celo za možno, da se bo britska vlada preselila ob izbruhu vojne v Ekvatorijo. Tej novici je sledil potrt molk. Angleška vlada naj zapusti britski otok, naj se izseli iz Londona. To je bilo po političnem običaju nekaj nezaslišanega. Lord Gashford je to opazil in se je čutil dolžnega, da to pojasni. > Naši m vohunom se je posrečilo, da so odkrili načrt naših nasprotnikov. Ne morem ga označiti drugače kot peklenski izrodek. Diktator je opremil del svojega zračnega brodovja z bombami, ki bi raztresle po zraku klice kuge in kolere.« Vzkliki gnusa in zgražanja so se izvili iz ust vseh. »To je podobno Stonardom, je zaklical Vincent Rushbrook z rezkim glasom. Naj kuga pobere njega samega. Še-le čez nekaj minut je mogel lord Gashford nadaljevati: Ako premotrimo natančneje načrt, ni več tako nevaren. Vemo natanko, kateri deli brodovja so opremljeni z bombami ,G'. Naše zračne sile morajo ob otvoritvi sovražnosti v hipu napasti ta letala in jih uničiti, preden zastrupijo britski otok. Ako se kliub temu posreči nekaterim, da pridejo do naše dežele, smo že poskrbeli za zdravniške odredbe v onem okraju. Še nekaj, gospodjec — govoril je stavke počasneje in povdarjal vsako posamezno besedo — v tem slučaju sc ne bi dalo preprečiti, da se prenesejo bolezni na celino. Right or \vrong, my country«, je polglasno izku-stil Rushbrook in drugi so mrmrali za njim. Lord Gashford je polagoma, s poudarkom nadaljeval: Skupno trpljenje sklepa trdne vezi. Gospodje ... puščica bi se odbila na strelca ... to sem imel še povedati.' Tri ure pozneje so izšla v nekaterih celinskih listih razmotrivanja o možnosti, kako bi se otresli ameriških dolgov. Aparat Williama Choppera je bil že na delu. DELIL In napočil je dan, ko so se v Linnaisu nemo objeli trije možje. Dan, ko je bila izpopolnjena velika iznajdba. Dnevi trudapolnega tlela v delavnici so bili za njimi. Kar je sledilo sedaj, delo v delavnici, da zgra- dijo priprave, je bila lahka telesna igra in duševni oddih. Glavno je bil dovršil Silvester. Ovire, ki so se zmerom pojavljale nenadejano, je premagal s svojim iznajditeljskim talentom. Če sta druga semintja glasno ali na tihem podvomila, jc on zagrabil zadevo z nezmotnim zaupanjem od nove plati. Erik Trmvor je opazoval to delo s skrbjo, zakaj Silvester telesno ni bil baš najkrepkejši. Zgodilo se je pač, da je moral položiti svoje roke na srce, ki mu je čezmerno bilo od veselja nad odkritjem, da je moral počivati nekaj minut, ko so mu klccnila kolena, preden jc nadaljeval svojo borbo. Po zadnji noči, ki jo je Silvester prečul ob delu, je odložil s srečno ponosnim smehljajem svoje pero. Oni ,našel sem' zmagoslavnega znanstvenika, se mu jc izvil z ustnic. Potem se jc zgrudil in trdno, kakor mrtev zaspal. Z nežnimi rokami sta položila spečega na ležišče. Atma jc stal tam na straži. Erik Truvor ni zdržal dlje v ozkih prostorih. S prepolnim srcem jc planil na prosto, da bi sam in na prostem zbral svoje misli in pretehtal svoje načrte. Misli in načrti nezaslišane drznosti, ki so se že tedne kuhali v njem, se trgali in se znova zgrinjali, so postajali jasnejši in dobivali pravo podobo. Žc jo divjal celo uro skozi gozd in ni vedel, kako je bil zašel tja. Po strmi porasli rebri je šla pot navzgor. Grušč in kamenje ga je prisililo, da je hodil počasneje. Ko je dospel na vrh, je zajel sapo. Globoko pod njim je ležala reko. Njeno šumenje jf lc še zamolklo odmevalo. Goste megle so se vlačile po obronkih. Za Jnpoalovan&ko tiskarno « Ljubljani; Karel Ceč. Izdaiateli: Ivan Rakove«. Urednik; Franc Kruinžar,