240. številka. Ljubljana, v sredo 20. oktobra. XIX. leto, 1886 IviHirt vaak dan *ve*«-r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a v stri i sko-o #e rsk a deželo za vso leto 16 tfld., zh pni leta H srld., za četrt leta 4 tfld., za eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za *se leto 13 ffld., za ojtrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 tfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »o po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj 6 dežel u toliko već, kakor poštuina znaša. Zu o znan i la plačuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., če se otUMiiln jed» nkrit tiBka, po 5 kr., če se dvakrat, ia po 4 kr. 'e se tri Ura ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi le ne vračajo. Uredništvo in n p r ti v u i št v o je v Rudolfa Kirr>isa uini, , Gledališka stolb'*. Upravni štvu naj se bla#i »volijo pošiljati naroćziiiie,. reklamacije, o/.uaniU, t. j. v~e ;,dmmist.r>itivne stvari. Iz državnega zbora. Na Dnnaji, 19. oktobra. [Izv. dop.] V soboto bila je seja in volitev za avstrijske delegacije. Čehi so svojim nemškim sodeželanom ponudili nekaj mandatov, a ti so ponudbo ošabno zavrgli. Izvoljeni so torej bili sami Čehi: Adamek, Deym, Gregr, Hlavka, Matuš, Nadhernv, Rieger, Schindler, Sladik, Žarek. Dalmatinci so izvolili Klaića, Poljaci 7 svojih, tako, da Gališki Rusi niso zastopani. Za spodnjo Avstrijo izvoljeni so levičarji Furt-miiller, Jaques in Exner, za gornjo Avstrijo konservativca grof Brandis in Doblhammer, za Sale-burško Lienbacher, za Koroško levičar Dumreicher, za Kranjsko dr. Poklukar (namestnik je Klun), za Bukovi nsko Lupul, za Moravsko: Chlumeckv, Dub-ski in Sturro, sami levičarji, in dr. Mežnik, za Slezko levičar Demel, za Tirolsko dr. Kathrein in dr. Lo-renzoni, za Predarlsko dr. Oelz, za Istro Milevoj, za Goriško grof Koronini in za Trst Luzzato. Šta jerski konservativci in slovenski poslanci ne dobijo nikoli od liberalne večine ponudbe, kakoršno Čehi in Tirolci manjšinam dajejo, in se radi tega volitve niso hoteli udeležiti. Izvoljena sta baron Moš-kon pa Reicher. Znani baron Hakelberg torej ni prave uganil, ko je v svojej nemškej ljubeznjivosti svetoval izvoliti M. Vošnjaka in dr. Gregorca, ker je nadejati se, da ja v Budimpešti pobere — ko lera. No, smrt komu želeti ni varno, kakor izkušnje učijo. V istej seji volili so tudi 10 poslancev v kvotni odsek, ki bode razpravljal, bodemo li k skupnim .stroškom v prihodnjih 10 letih plačevali, kakor sedaj, mi 70%i & ogerske dežele samo 30° 0. Izvoljeni so Javorski, Črkavski, Matuš, Kajzl, Plener, Sturm, Poklukar, Lupul, Menger in knez Liech-tenstein. Danes prebere se nekoliko peticij. Ne vemo zakaj Rus neče biti v odseku za novi mornarski red; ker se brani ustopiti, izvoljen je na mesto njegovo poslanec Weeber. Zatem vpraša Lienbacher načel nika davkovskemu odseku, zakaj še neka reč, zadevna hišni davek, ni rešena. Dr. Poklukar mu odgovori, da še pododsek ni poročal. Sedaj nadaljuje se razprava o pridobnini in dohodnini državnih železnic. Levičar Prade govori mej živahnim pritrjevanjem svojih pristašev, češki desničar Ka'zl zde- lava Lienbacharja. Čehi ga pozdravljajo z živahnimi vyborne-klici. 1'ri glasovanji vsprejme se §. 3 in 4 po odsekovih nasvetin, vsi popravki se odbijejo. Zatem pridejo na vrsto izpremembe volilnega reda na korist nekojim mestom na Češkem, kmetskim občinam na GaliŠkem in Spodnjem Avstrijskem. Suess, Herbst in pristaši trdijo, kako se predmestjem Dunajskim krivica godi, ker še po volilnih možeh in še premalo poslancev volijo. Čudno zakaj pa te krivice drugod ne- vidijo in zakaj nje niso odpravili, ko so na krmilu bili I Knez Čartorijski jim tudi v lice pove, če jim kaj ni po volji v volilnem redu, zakrivili so sami, in desnica bode krivicam v okom prihajala vselej in povsod, kjer se prilika najde. To se je tudi danes pokazalo, ko je zbornica z 3/3 večina sklenola pritrditi odsekovim nasvetom. K §. 1 govori mnogo govornikov in bilo je zanimivo, kako je kmet Oberdorfer posekal dr. Herbsta, trdečega, kako je mestom premalo poslancev odmerjeno. Grof Taatfe želi, da se zakon nasvetovani vsprejme, da se krivica odpravi zastran Dunajskih predmestij. Ta so poslala deputacijo in tej je obljubil storiti, da volijo kakor mesta neposredno. Zakon je zatem vsprejet. Konečno so češki poslanci spustili ostro interpelacijo na ministra Gautscha, zakaj je v Krem siru prepovedal 5. razred gimnazijski odpreti in kako zamore svoje dejanje opravičiti ? Gautsch ni bil navzoč! Smo radovedni, kako bode odgovarjal. Prihodnja seja v petek. 0 izključevanji Slovanov iz služeb mej Nemci. i. Več nego tisočletna zgodovina, ki deluje vsled dotike germanskega in slovanskega plemena na Nemce posebe in na Slovane v obče, razodeva po-prek jako veliko doslednost v tem, da se Nemci plode in širijo na škodo Slovanov. Nemci so izpod-kopali tla Slovanom in so na istih tleh Slovane tujčili in odstranjevali. Kjer se jim ni posrečilo spraviti Slovanov v politično in drugovrstno zavisnost, tam so pa svoj rod trosili in tako plodili seme, katero je konečno srkalo najboljše sokove slovanske. Tudi kjer so Nemci daleč od rodne skupnosti zasejani v majhnih skupinah, so se znali okoriščevati, množiti si imetja in z lastnino voditi manjše ali večje kroge slovanskega plemena. Nemci so tako postali na tujem gospodje slovanskih sinov. To vidimo na Ruskem po oddaljenih mestih, vidimo najbolj v Avstriji pa tudi mej Slovani na Nemškem in v sedanjem veku tudi mej Slovani na jugovzhodu. Dejanska resnica je, da doslej je bil Slovan miren, ko se je Nemec naseljeval mej njegovim plemenom; dejanska resnica je, da Slovan je trpel in mirno gledal, ko se je nemški rod mej njim plodil in bogatil, in trpel je Slovan celo, da je Nemec na slovanski zemlji gospodoval nad slovanskim- sinovi in hčerami. Nasprotno pa ni Slovan nikdar užival takih dobičkov mej Nemci. Nemec ni nikdar trpel na svoji zemlji, da bi gospodoval Slovan nad njim. Slovan ni nikdar bogatil mej Nemci in ni torej prišel do tega, da bi Nemca naposled tlačil socijalno in potem tudi politično. Slovan ni jemal Nemcu zemlje in se ni usiljeval nad njim kot bogataš in gospod. Slovan je po največ zaš I mej Nemce kot služabnik, kot človek, ki je bil zadovoljen, da si je pošteno, pa včasih tudi jako krvavo služil vsakdanji kruh. Nemec ni dovolil, da bi se Slovan na njegovi zemlji pospel do višje omike in višje službe. Slovan je bil mej Nemci vedno in jedino trpin, ki je samo toliko vreden, da ga trpe; trpin, ki trpi z naporom svojih sil, in trpin, za katerega je ravno toliko nižje potrebe mej Nemci, da ga, če tudi ne radi, trpe, kaj bi rekli — kot potrebno zlo za posel, za kateri bi bila nemška koža preuežna. Tako uči zgodovina zaporedoma v znanih nam stoletjih : ona nam kaže Nemca dosledno kot gospoda, Slovana pa dosledno kot služabnika, kjer koli potrebujeta drug tlruzega. Huda je ta doslednost za Slovana, če pomisli, da Nemec je gospod nad njim, tudi kjer bi se moral Nemec vsled lastne potrebe ukloniti pred Slovanom! Ali taka je bila doslej ; mi zabeležimo samo dejanja, ker tu nam ni preiskovati uzrokov notranjih. Po tem zgodovinskem dejstvu razumemo tudi razmere, ki so vladale v avstrijski zgodovini. Iz tega, da so avstrijski narodi že stoletja pod davno častitljivo di nastijo habsburško iz nemškega rodu, ne sledi samo po sebi, da bi morali biti Slovani politični služabniki Nemcem. Tudi so se gibali bolj ali manj mirno Nemci in Slovani v političnih oblikah, v katerih so LISTEK. Iz pozabljenih spominov. (Češki spisal Vaclav Beneš Tfebizsk)1, poslovenik J. Sattler.) II. (Dalje.) „Dozdaj tako čisto! — Ta hip še torej ni tako hudo!" „Za rane Kristove! — Ni pre tako hudo! A mi nesmo jedli že drugi dan! — Kako dolgo bodete vi piščeta shajala s temi skorjicami?" Semenec je mej tem že prišel po poti do vrha. Še pogledat ni šel, kakšen je kraj, kjer mu je tekla zibeljka. Imel je vsaj troho žalosti men j. Rodni njegov dom stal je na trgu tik županske hiše. Bilo je v njem vsega, kar si je le kdo zmislil. Dragocene knjige v prekrasnih omarah, izvrstne slike v umetnih okvirih, rezbe slavnih mojstrov . . . Koliko se mu je tega samo poizgubilo, ko se je preseljeval ! Ni mogel vsega s seboj vzeti in v tujini! — Prodaval je kos za kosom malo ne za groš. A zdaj je iz tega rodnega doma njegovega razvalina. Mesto se je vendar polagoma vzdigovalo, okrevalo in iz podrtin so hiše kar le rastle, bile so že sicer druge podobe, vender pa tudi z jednim nadstropjem in z lopo ... Po ulicah šumela je zopet svila, na šinjakib ne le gospem, nego tudi gospodom lesketale so se zlate verižice; bilo je popravljeno tudi obzidje, utrjene baštije ... A za živi svet bi se ne bila hvalila meščanka proti komu, da je od prosjaka vzela kedaj košček kruha, da ga je poljubila, s solzami zmakala in mej deco pazljiveje razdelila, kakor dijamante. Ta čas se je prikazal zopet naš starček. Toda bil je že upoguen, tresel se je na celem telesu in beli lasje so se na devetdesetletnej glavi njegovej spopepelili. Takrat se ni ustavil na višini, še na mesto pogledal ni; nego se je napotil navzdol in zdelo se je, da s čedalje hitrejšim korakom. Ubožec se je ves spehal. A odpočinil se ni, dokler ni došel na mestni trg. Obstal je prav pred župansko hišo, od koder je prihajalo mnogo gospodov, uklanjajočih se najgloblje in najuljudneje možiceljnu debeluhu z dvojnim podbradkom, na katerem se je črnila španj- ska brada, z zlatim runom pod vratom in ob boku s kordcem v nožnici, udelanej z redkim dragim kamenjem. A ni bilo češke, poštene besede slišati. Čuda. da si neso vsi s tujo govorico razgrizli jezikov, ker so jim tekle po obrazu potne srage. V stolpu dekanske cerkve se je zazibal baŠ bas veliki zvon, ali že po nekaterih udarih kovo-vega cameljna bruhnil je iz starčka grozen, hripav smeh. „Slišite, vi gospodje meščani? Počil vam je zvon! — Posluhnite — je-liV — Ko je prihajal nad vas udarec za udarcem, ko so vam jemali pravico za pravico, ko so vam razpisavali davek za davkom, ko je prišel sovražnik in vam strehe nad glavami užgal, ko je vse v tem mestu popleuil in razdejal, ko od glada neste vedeli kaj početi, ko od bede neste vedeli, kam bi se dej uli, še tako hudo ni bilo, kajti vaAi zvonovi so doneli, kot bi godci igrali. Toda najhuje je, ko svoj rodni jezik, to drago materinščino prodavate, svojo čast z nogami teptate . . . Te vam ni mogel do zdaj nikdo v/eti, če ne vi sami Bebi. Iu za nikoga še ni tako hudo, dokler mu jo mar za svojo čast . . . Posluhnite dobro: Naj — se izročili habsburški hiši. Ali tukaj ne gledamo toliko na politične borbe in zavisnosti, ki nastajajo vsled tega. Pač pa se nam je ozirati v preteklost glede na to, kdo je največ dobička imel iz služeb, katera je dajala in če doklej podeljuje naša skupna država. Tu vidimo, da so se podeljevale vse boljše in višje službe Nemcem. Ta resnica je tako velika in dosledna, da se še dandanes razkriva kljubu razglašeni jednakopravnosti. V c. kr. skupni to ski je razmerno največje število častnikov izmej Nemcv, druge narodnosti, sosebno slovanske, zginejo v tem Številu. Najvišje službe dobivajo Nemci tu li v dip lomatičnem in političnem delokrogu. Ce pogledamo na pr satno na c kr. okrajne glavarje, pa zašle dino, kako velikansko prednost imajo Nemci pred Slovani. In mej Nemci se dela zopet podedovan razloček za nemško plemstvo in navadne nemške državljane. Urez plcmskega pridevki ni skoro višjega diplomatiinega ali političnega uradnika, Tudi to je tako res, da se zdi ta prednost škodljiva in odveč še celo nemškemu konservativnemu listu „der bster-reicbische Reichsbote", ki drugače zagovarja avstrijsko plemstvo nad vsem drugim. O navadnih državnih službah pa lehko molčimo, ker je preočitno, kateri narodnosti se podeljuje prednost. Tako nadcenevanje ni v državnih zakonih označeno; ali veljavo ima v dejstvih vender po vsej doslednosti. Država torej daje zgled stanovom in krogom, ki neso navezani na državne zakone. Pred vsem pa je zgodovina, ki kaže mej Nemci in Slovani vedno jedno in isto lice. In če se je poslednji čas raztegnila sila narodnostnega vprašanja ne samo na politiko, ampak tudi na socijalno in sosebno na narodnogospodarsko polje, ni to načelno in bistveno čisto nič novega. Tu je samo nov razlog zu staro jedno in isto stvar. Ker se je doslej vršilo bolj prikrito in tudi pogostoma nevedonia, se zdaj poudarja z vso zavestjo iz posebnih namer. Tudi z i to zavestno ravnanj«* je prišel zgled od višje strani, sicer ne od države, ali od glavnega državnega mesta. Mesto Dunaj je že pred leti sklenilo, da ne bo nameščalo več učiteljev slovanskega rodu. Ta misel se je razširila n i druge kraje, in se je potem iz tega ožjega odbora raztegnila tudi na mestne uradnike v obče. Slovanske uradnike so začeli izocčevat i po severnem Češkem in potem celo tudi na Štajerskem. Zgled se ve da je moralo dati najprej glavno mesto. Gra icu so sledila severnošta-jerska mesticu in potem Maribor, Celje, in ker je ta bolezen nalezljiva, se razširi gotovo še na druga mesta in kraje. Ud mestnih uradnikov je prišlo izključevanje že do poslov najnižje vrste, deke I in hlapcev, in tako se je nadejati, da ne izpuste tudi cestnih pometačev in onih, ki na velikomestnib ulicah čistijo potnikom obuvalo. Doslednost vsaj ne bode oporekala takemu postopanju. V stvari sami pa ni samo humor in komika, ampak tudi velika zaresnost, katere ne zatremo s praznimi besedami. Treba je, da si najnovejši sad zapadne kulture ogledamo pobližje, kakor zares zasluži v interesu slovanskega življa. huje — naj — huje — . . . Hropi od žalosti zaradi vas in trga se od gorja zavoljo vage revne časti ... Naj — huje — naj — huje!" Veliki zvon v stolpu dekanske cerkve je res danes postal hrapav. Pač so to zapazili takoj in se malo tudi razgovarjali o tem. „Zvonove vaše slišal sem, ko so vam uničevali pergamenove privilegije, slišal sem jih, ko ste svoje pravice izgubili; prišel sem poslušat, kako zvonijo, ko neste imeli ničesa v usta — bogme — ničesa v usta djati — vendar še le danes se je premenil njihov glas . . . Poznate mene, vi, meščani, rojaki? — Sem stari Semenec! Tu le bil je dom moj . . . Sem prosjak, več ko prosjak, vi ste bo- gatci, ali čest imam do zdaj, in vi — vi reve _ kukave?" Meščani so raz primili od zbornice kar naj hitreje; voz s trebušnim možieeljnom, pod čegar vratom se je svetilo zlato runo, bil je že precej daleč za mestom; pred župansko hišo na pragu je sedel starček z glavo povešeno, z očmi uprtimi v steber, z rokama visečima in že brez življenja. Raz- Politični razgled. Vol ran j 4- dežele. V.Ljubljani 20. oktobra. Vojni minintvr .grof BvJandt-Rheidt sklieal je komisijo, katere se udeleže poveljniki vojev baron Fili|M)vič, baron Cattv. baron Iteinlander, načelnik generalnega štaba baron Beek, predsednik administrativnega vojaikegH odbora Kreutz in več strokovnjakov v streljanji. Ta komisija se bode posvetovala, kake sisteme puške repetirke se naj uvedejo. Vn«Biijo (TrŽave. Itolga r*I«.n vlada si prizadeva, da bi se sporazumela z velevlustod o kandidatu za bolgarski prestol. Imenovalo se je že mnogo kandidatov, a to so le časnikarske kombinacije. Sedaj se imenuje mej drugimi princ Coburg < lotha. Nek Cankovec pa je izdal brošuro, v kuterej priporoča Bolgarom, da bi volili generala Ignatjeva. — Veliko narodno se-branje snide :-e že 27 i. m., toda kneza bode volilo še le jeden meso-, pozneje. Zapadne velevlasti jako slabo podpirajo tudi v moraličnem oziru bolgarsko vlado. V Trnovo ne pojde noben diplomatiški zastopnik, da bi bil navzoč pri otvorjenji velikega se-brarija. Nobena velevlast piav ne mara pokazati, da priznava sebranje in legitimnost regentstva, ka tero Rusija zanikava Skoro vse evropske velevlasti so tega mnenja, da sebranje ni zakonito, ker so volili tudi Vzhodnjerumelijci, ki bi po ustavi ne smeli voliti, ker neso še popolnem združeni z Bolgarijo. Zlasti so tega mnenja v Rimu in v Berolinu. Zategadelj se bode pa vlada bolj skušala približati Rusiji m govori se že, da hoče poslati deputacijo k carju, sklenila je tudi on4poslat) jednega delegata v Carigrad, da izve, kaj Turčija misli o volitvi novega kneza. Kakor ,,Pol. Corr." poroča iz Peterburga, 9&ii««ijtt ne misli na okupacijo Bolgarije. Pa tudi otici]ozno glasilo ruske vlade. „Nord", piše, da hoče Rusija še počakati. Zategadelj -se Rusija ne bode odrekla svojej politiki nasproti Bolgariji, kajti preverjena je, da je njena politika prava. Počakati hoče ugodnega trmiotka. Prijatelji m sovražniki Rusije naj bodo preverjeni, da zadnjo besedo bode vendar govorila Rusija. Blizu v tem zmislu piše tudi „Graždanin". Ta list pravi, da se da iz Kaul-harsovih poročil posneti, da skoro vse bolgarsko prebivalstvo sovraži Rusijo. Okupacija ni potrebna, ker se ni bati, da bi kdo drug si prilastil Bolgarijo. Avstrija bi ondi našla svoj pogin, Anglija pa le mehurček mila. Ako bode Rusija jednok dovršila svojo mornarico na Črnem morji, bode tako Bolgarija njena, sedaj bi jo utegnila ovirati Anglija. Bolgarija pa tudi ni vredna, da bi zavoljo nje Rusi hodili v kako nevarnost. „Novosti" mislijo tudi, da mora Rusija najprej gledati na svoje lastne koristi, sicer pa ve ta list povedati, da narašča Rusom prijazno gibanje v Bolgariji, ki potrebuje samo ruske moralične podpore, da najde pravi pot. „Novoje Vreinja" pa misli, da bi Turčija naj lož je storila konec sedanjim zmešnjavam v Bolgariji. Kot suveren bi sultan označil regente kot uzurpatorje, da bi potem druge velevlasti se ne mogle ž njimi pogajati. Ako se bode pa Turčija obotavljala, bode pa morala Rusija poseči vmes. Nemški listi so večinoma teh mislij, da bode Rusija za sedaj mnogo prijenjala in 8e zadovoljila, da le ne hode voljen zopet knez Aleksander. — Kaulbars ostane dalje časa v Bolgariji, da bode opazoval razvoj stvari j in o tem poročal ruski vladi. — Od več stianij se tudi dementujejo vesti, da bi Rusija res se pripravljala za vojno. V „N. Fr. Pr.tt se piše iz Bukurešta, da na rumunskej meji ni nič čuti o tacih pripravah. Rusija pa tudi nema ilovolj ladij na Črnem morji, da bi mogla mnogo vojakov hitro prepeljati v Bolgarijo. Samo „Sonn- und Montags-Zeituug" še vedno trdi, da se Rusija na skrivnem za vojno pripeka v velikem zvonu je učinila ; da je tudi počilo verno in domovino ljubeče srce Semenčevo. Veliki zvon se sicer dali preliti in v večjo čast svojo in slavo napravili so napis nemšk ; toda v zvonik ga neso mogli spraviti na noben način. Zdaj so se vrvi pretrgale, zdaj se je tram prelomil, zdaj so zopet izgubili ravnotežje, konečno so morali radi neradi nehati. A ljudje so si pripovedovali, da je nek zloben človek očaral meščanske svetnike. Letopiscu pišočemu ta dogodek se je verna, poštena roka češka tresla; kajti čitatelj mora pazljivo preiskavati posamezne besede, v kakej zvezi so z ostalimi in pa z lepo željo tekočo iz duše najis-krenejše: „Oh, popravi to vse mili Bog!" III. Če grem na desno, gleda name; če mu stojim nasproti, se srečavajo najini pogledi; če usto-pim na levo, tudi tu poškiljuje za menoj. Star brat, stoječ nekoliko proč od mene, se smehlja skrivaj in zadovoljno noslja iz prave „san-davke.* „Ne vem, da bi našli kje drugod kaj jedna- pravlja in da je car trdno sklenil, okupovati Bolgarsko. Ta list trdi, da je avstrijska vlada dobila že zanesljiva poročila o ruskih vojnih pripravah na irtli-iki meji. Ta list pa \e tudi povedati, da je bolgarska vlada poslala v Ingenheim k princu Aleksandru sela, da se dogovori ž njim, kar se tiče zo-p<'tne volitve njegove. tiigloMlii minister Churchill je pred včeraj prišel v Pariz. Najbrž se rnu ne bode posrečilo Francije in Anglije nahujskati proti Rusiji, kakor se mu Av trije in Nemčije ni. Turčija je poslala na Kreto že je IcJuieo svojega obstanka. Slovenci bili so vedno zdatna podpora društvu, kar se tiče pevskih Otočij. Tudi letos pristopilo je več slovenskih viso-košolcev k društvu, tako, da se zanimane slovenskih pevcev obiskajočih tukajšnja visoka učilišča stavlja v izgled. Ker je letošnje leto za razvoj društva osobite važnosti, želeti je, da ostanejo ne le stari društveniki društvu zvesti, temveč da pristopi mnogo novih, sodelujočih in podpornih članov. — (Deželna vlada kranjska) izdala je dne 14. t. m. pod štv. 10427 nastopni razglas: N'« prošnjo gospoda Kušarja v imenu konzorcija dolenjskih lokalnih železnic, da bi se pregledala trasa projektovanih prog: Ljubljana - Trebnje-Rudolfovo-Straža ali skozi Žuženberg in Stražo v Rudolfovo s stransko progo z Grosupljega v Kočevje se odreja vsled ukaza visokega c. kr. trgovskega ministerstva s 3 dne t, m. štv. 23.760 v zmislu ministerske naredbe z 29. dne maja. (Drž. zak. št. 57) komisijska obravnava na 5 dan novembra t. 1. v mestn: dvorani b pridržkom, da se bodo trase na lici mesti pregledale, ko bi se to pokazalo za potrebno. Ta uradna obravnava ima, ker omenjeni konsorcij ni stiivil nikakega predloga, glede izvršitve nameravanih železnic, samo namen, pojasniti, kateri izmej obeh predlaganih varijant hi se dala prednost z ozi-rom na krajevne in druge pri tem zadevne razmere, oziroma na katero trasno progo bi se oziralo, da se omogoči izvršitev in da se predlagajo primerne pre menihe imen projektovanih postaj v Šmartnem, Soteski, Srednji vasi in Toplicah, ker se že nahajajo drugod postaje s temi imeni, da se tako izogne kakim zmešnjavam. Ta uradu u obravnava daje se na občno znanje, s pristavkom, da se načrti o dotičnih podjetjih lahko ogledajo pri mestnem magistratu in pri okrajnem glavarstvu Ljubljanske okolice, pri Litijskem, Novomeškem in Kočevskem okrajnem glavarstvu in da se pismeno ali ustno morejo naznaniti komisiji kake opomnje ali ugovori, ki se tičejo meri proge ali postaj, ali pa že kakih pridobljenih pravic že obstoječih transportnih zavodov. — (Iz Podjunske doline na Koro škem) Be nam piše: Vaš list priobčil je dne 16. t. m. vest, da je izdelovatelj orgel g. Fr. Gor-šič dogotovil za frančiškansko cerkev v Gradci izvrstne nove orgle opus 47. Ta vest me je opozorila, kako čudno in nepraktično ravnajo še vedno nekateri naši krogi. Tako so tukaj v Velikovci dali napraviti nove orgle izven avstrijskih mej na Bavarskem, od kodar bode carina iu vožnja mnogo novcev stala. Čemu tega treba, ko imamo na domači zemlji mojstre strokovnjake, ki nam delajo čast in se smejo z inozemskimi mojstri kosati ? Gasio „Svoji k svojim!" ne bodi samo prazna pena, temveč dejanski se je treba ravnati po njem Potem ne bodemo pošiljali po nepotrebnem denarjev iz dežele in podpirajoč domače umetnike in obrtnike, izpolnjevali bodemo svojo narodno dolžnost, katero sicer tako radi zanemarjamo. Torej podpirajte pri vsaki priliki domače ljudi in naročujte dela pri domačih umetnikih in obrtnikih ! — (Sram ga bodi!) Nedavno čitale so se v hrvatskih listih zahvale Zagrebškemu meščanu in odlikovanemu načelniku izraeiske občine Maksu Šternu, ker ie veledušno daroval po koleri prizadetim Primorcem 3 hektolitre vina, da se okrepe. Sedaj pa se iz Primorja javlja, da se je veledušni ta dar popolnem izjalovil, kajti ko so sodo nastavili tekla je iž njih sama z a v r e 1 i c a, katere so se Primorci bali, da bi ne dobili kolere. To vest posneli smo „Obzoru" in dodati jej imamo samo to, da je veledušni d a rito lj M. Štern isti, ki tudi na Slovensko spečava veliko svojega vina (?) — (Madjarska krutost.) Uradni list ogerski z dne 16, t. m. javlja, da je minister notranjih zadev dovolil, da' sme 135 v as i j v Bistriškem (Banja Bistrica — Neusohl) okraji pre-meniti svoja imena, to je, da se bodo njih doslej slovaška imena pomagjarila. Ni dovolj, da so Ar-padovi potomci ubogim Slovakom vzeli s krvavimi žulji ustanovljeno gimnazijo, da so pograbili vso „Slovaško Matico" in iz njenih dohodkov sedaj podpirajo renegate in izdajice, ni dovolj, da so na vsa sodnijska in upravna mesta namestili same pristne Madjare, Jazvge, Kumane in cigane, da trpinu Slovaku v lastni domovini kmalu že nikjer ne bode prostora, zastavili so azijsko svojo bal to še na krajna imena, hoteč uničiti celo spomin, da so tu bivali in še bivajo Slovani. — O jednakem atentatu poroča „ Pester Lloyd" z dne 16. t. m. Ogerski protestanti zborujejo te dni v Budimpešti. Pri tej priliki stavil se je predlog: Vlada se pozivlje, naj izda zakon, da se bodo v bodoče vse cerkvene matice pisale izključno v madjarskem državnem jeziku, ker so cerkvene matice javna pisma. Ubogi Slovaki, ki so poleg vseh drugih neprilik, še razcepljeni v katolike in protestante, bili so na tem zboru tudi zastopani in ugovarjali so energično rečenemu predlogu. A njih protest bil je brezuspešen, madjarska večina vsprejela je predlog in vlada oger-ska bode ga potrdila in brezozirno izvajala, saj je predlog le sredstvo za zatiranje Slovakov, Rusov, Srbov irr Rumunov. Na ta način mislijo Madjari doseči, da bode ves „Magyar-Orszag" polagoma dobil madjaisko lice, vsa imena bodo madjarska iir veliko bode veselje vseh „ Paprika-Janči jev" in drugih šovinistov. Toda to veselje ne bode trajno. Slovanska ideja je presilna, da bi jo zajezila peščica Madja-rov in prišel bode dan, ko se bode V3a ta krutost nad Madjari samimi bndko maščevala, ko bode »madjarski otok v slovanskem morji" čutil, da daje brezozirnost in krutost le hipnega uspeha, da le pravica in poštenost daje trajne uspehe In takrat Madiarov živ kr8t ne bode pomiloval, temveč vsak bode jim privoščil, da se jim zvrhoma vrača, kakor so posojevali. — (Uradno izvestje o koleri:) Od polunoči 18. do polunoči 19. t. m. v Trstu slučajev, v okolici 0. Umrli 2 osobi, izmej prej zbolelih 2. Doslej 844 osob zbolelo, 264 ozdravelo, 515 pomrlo. Po deželi tudi včeraj nihče za kolero zbolel. — (Železniški most pri Koprivi,) ki ga je zadnja po vodenj poškodovala, bode baje še le jutri v toliko popravljen, da bode železnica zopet čezenj vozila. Slabo vreme oviralo je popravilo. — (Pri Ilirski Bistrici) prikazujejo se volkovi in delajo mej drobnico veliko škodo. V noči od 15. do 16. t. m. je posestniku Josipu Vrhu volk 4 ovce raztrgal, veliko pa jih oklal. — ( B r z o v 1 a k i,) po dnevu vozeči mej Dunajem ia Trstom, b 'do počenši s 25. dnem t. m. na vsej progi imeli tudi vagone tretjega razreda. — (Lastovke v oktobru.) V „Obzoru" čitamo, da je na Hrvatskem še vid-ti lastovk. V velikik tolpah jih sicer ni, ker so večinoma se preselile v južne kraje, a nekoliko jih je zaostalo, kar je vsekako redkost o tem času. — (Razpisana) je učiteljska služba na jed-norazrednici v Debernicab. Plača 500 gld. in stanovanje. Prošnje do 3. novembra t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 19. oktobra. „Pol. Correspondeuz" javlja iz Peterburga: Ruski kabinet dobil jene le od kontinentalnih velesil, marveč tudi od Anglije formalno zagotovilo, da povratka kneza Aleksandra na prestol bolgarski ne bodo podpirale, niti njega novi izvolitvi pritrdile. Sofija 19. oktobra. Gadban-paša včeraj semkaj dospel. Kakor se čuje, silil bode na to, da se otvoritev sebranja odloži. Ministri in regenti pripravljajo se na odhod. Zastopniki vla-stij ne pojdejo v Trnovo, ker ondu ni stanovanj in je potovanje težavno. — Prouzročite-Ije nemirov v Dubnici so večinoma zaprli. — Štambulov, Radoslavov in Vulčev dobivajo brezimna pisma, da bodo usmrteni, ako protiruske politike ne opuste. Sofija 19. oktobra. Vlada bode prisiljena, vzeti najmanje osem milijonov levov (frankov) na posodo. Vlada si je v svesti, da bode posojilo težavno, ker od Evrope se nema nade- jati druzega, nego moralne podpore. — Avstrijska vlada ne dopušča, da bi se v Nemčiji za Bolgarsko naročeno orožje in streljivo vozilo preko Avstrije. Na ponavljane prošnje, da bi se ta prepoved umaknila, ni nobenega odgovora. R uscu k 19. oktobra. Kaže se, da bode Rusija počakala, predno se bode poslužila skrajnega sredstva, okupacije. Približevanje sedanjega bolgarskega kabineta bilo bi brezuspešno, zategadelj se Kaulbars tudi neče povrniti v Sofijo. Prvi pogoj zbližanju bila bi preinemba kabineta; prvi čin novega Rusiji prijaznega mi-nisterstva pa ta, da bi se razveljavile volitve, volilo in sklicalo novo sebianje, vse to pa še le tedaj, kadar bi bila Evropa o kandidatu soglasna. Ce ne prej, odstopila bode vlada, kadar se snide sebranje. Po mnenji Rusije sestavil se bode potem Rusiji prijazen kabinet, sebranje pa se bode razpustilo. — Po mnenji Rusije ni nobenega razloga, da bi se kompro-in i to van i častniki preganjali, kajti Stambulov je dne 24. avgusta v Trnovem proglasil amnestijo za vse sokrivce prevrata, knez Aleksander pa je v Levovu amnestijo potrdil. — Ruskih agentov nc poj de nobeden v Trnovo. — Majorja Filova, poveljnika v Ruščuku, dal je vojni minister zapreti, ker je izjavil, da ne vsprejme svojega umirovljenja niti 10 dnevnega zapora, za kazen mu naloženega. London 19. oktobra. Zastopnika Avstrije in Nemčije ne pojdeta k otvoritvi se-branja. Budimpešta 19. oktobra. Od včeraj do danes 47 osob za kolero zbolelo, 19 umrlo. Szegedin 18. oktobra. V poslednjih 24. urah 19 osob za kolero zbolelo, 4 umrle. Razne vesti. * (Kralj Milan) obiskal je nedavno grofa Zichy-ja na slednjega posestvu v Šent Ivanu. Pri tej priliki bil je jako darežljiv kakor da je imel „Spendirhosen" na sebi. Nekemu društvu, ki mu je pod oknom zapelo jedno pesen, poklonil je 200 gld., Zichvjevim slugam 1000 gld., neki lepi Madjarki 1000 gld. za — jeden grozd. Za Radeckega spomenik dal je 2000 gld. To bi bilo vse prav in lepo, a pomisliti treba, da siromaki v Srbiji še nikdar neso pokusili kraljeve darežljivosti. Kralj Milan podoben je knezu Demidovu, katerega je klavni Kolar ožigosal v svoji „Slave hčeri", obsodivši ga v peklo, ker je revežem v Parizu podaril 80.000 frankov, doma pa svoje kmete do kosti odiral. * (Budimpešta) se je izza poslednjega ljudskega popisovanja 1881 1. za 51.366 prebival cev, torej za 14% pomnožila, ter šteje po najnovejšem popisovanji z dne 1. julija t. 1 422.557 civilnih ljudij in vojakov. Število odsotnih je 16.308. * (Lepe razmere.) Iz Vratislave se javlja: Izdajatelja „Breslauer Gerichtszeitung", L. Coh n a so zaradi razžaljenja velečastva zaprli. Cohn zakrivil je razžaljenje velečastva pred štirimi leti, a državnemu pravdništvu ovadil ga je stoprav sedaj solastnik konkurenčnega lista „Neue Breslauer Ge-richtszeitung". * (120 let) je redka starost. Kakor javlja „Kijevljanin", umrla je pred kratkim v Podoljskej v litinskem okraji Poljakinja Sotija Sjerakovska v svojem 120 letu. Pokojnica bila je sestra poljskega generala Josipa Sjerakovskega, ohranila je do konca življenja živ spomin in pripovedovala razne dogodbe iz poljske zgodovine, kntere je sama doživela. * (Petrolej v Rusiji.) Iz Baku dohaja vest, da so ondu odkrili vrelec petrolja, ki daje v 24 urah nad jeden milijon pudov (pud = 40 fun tov.) Sila vrelca je tolika, da je mesto Baku bilo vse s petroljem oškropljeno, akoravno je par vrst od vrelca. Ker ni posode, gre veliko petrolja v nič. * (Mostova „Vreihei tu), glavno glasilo anarhistov, pojemlje. Odkar je Most v Novem Yorku zaprt in ne more pisati več svojih krvoločnih čla-kov, zmanjšalo se je število naročnikov s 5000 na 300. Mostov zastopnik neki John Miller šel je k Mostu v ječo in se ž njim pogovarjal o obstanku „Freilieit." Nazaj prišedši napisal je članek: rAli naj se Freiheit podpira?" in v njem pozival anarhiste, naj ne dopuščajo, da bi list poginil, temveč naj si vsak dan pritrgajo eašo piva ali pa smodko in tako podpirajo list, da ne bodo kapitalisti imeli veselja, da je list radi pomankanja naročnikov prenehal. Je li ta poziv kaj pomagal, se nam še ni iz-vestilo. Tujci: 19. oktobra. Pri NlonO: Kallman z Dunaja. — Abeles iz Brna — Kolka z Dunaja. — Klein h Gradca. — Kitka z Dunaj«. — Schadlof i/. Kočevja. Pri 3SmII -i t Stols, Reiter c Dunaja. — Bttohler iz Budimpešte.— Blati z Dunaja. — Lederer, Fieund iz Prage. — Geiger, Herling z Dunaja. Umrli so v LJubljani: 18. oktobra: Anton Josip Vaniček, naddesetnika sin, 3 mes., Pred kosamo it. 4, za plnčnico. — Eleleua Pečar, dekla, 71 let, Kravja dolina št. II, za starostjo. — Marija Ječmeni k, finančnega respieijenta vdova, 62 let, Kurja vas št. 17, za oslabljenjum. 19. oktobra: Angela Petaver, krojačeva hči, 21', mes., Stari trg1 št. 13, za oslabljen jem. V deželnej bolnici: 11. oktobra: Urša Vode, delavčeva žena, 52 let, za spridenjem obistij. — Luka Nagode, gostač, 65 let, za je-tiko. — 12. oktobra: Jera Zakotnik, gosti.a, 70 let, za katarom v črevesu. 14. oktobra: Mihajl Ihan, gostnč, H3 let, za o-lab-Ijenjem. 15. oktobra: Mihajl Zupan, dninar, 52 let, za vodenico. Tržne cene \ CJultljascu dne 20. oktobra t. 1. i si. kr. Špeh povojen, kgr. fl. kr Plenica, hktl. 6'6« - 70 Bež, n ■ . • 4j6» Surovo maslo, „ — 90 Ječmen, 1» ... 4 [06 Jajce, jeduo .... - 25 Oves, 2 7H Mleko, liter .... -.- g i Ajda, .. • • • 4l22 Goveje uieHo, kgr. — 64 1 Proso, •1 ♦ • • 4 55 Telečje „ „ — 54 Koruza, ■ • 4.87 Svinjske „ „ — 60 Krompir, 2i59 Koltranovu , ., - 30 Leči*, » ... 9i - Pi&auec..... — 35 Grah, ll- — 17 Fižol, » ... lO - Seno, IGO kilo . . •i OH Maslo, Igr. . -90 Slama, „ 9 68 Mast, — M Drva trda, 4 □ uietr. 6 50 .Spoh frišen — ,«4 „ mehka, , „ 4 10 Meteorologično poročilo. J ,C"8"P»Vba?omitra Tem* Q zovania peratu h J i v mm. K Vetrovi Neb. Mo krina v mm. S 7. zjutraj 731-37mm. 10 4" t! si. jvz. dež. 72 ,„., i 3 It. pop. 732 29.™., 16'2'Č si. vzh. oN. 1 I m [9. zvečer 782*17m.\ 142 0 si. vsfa.l obl. ; d«ž.)»- Srednja temperatura 13 3°, za 2*4° nad normalno ID-io-r^a-jslsa, borza dne 20. oktobra t. 1 (Izvirno teb-gratično poročilo) Papirna renta . . ... 83 gld. 20 k Srebrna renta....... H4 05 Zlata renta..........114 . 70 r**/„ marčna renta . ... 10" „ 30 Akcije narodne banke........*63 . — Kreditne akcije.........280 London . 125 . 30 Srebro........ — . Nauol 9 , 91'/„ C. kr. cekini 5 „ >»1 Nemške marko 61 , 37','t lu/(, državno srečke iz 1. 1864 25o gld. 132 „ Državne srečke iz I. 1H64 100 ^hi. 169 . 25 Ogrtka zlata renta 4".,. 104 . 15 Ogrska papirna renta 5" , H 3 . — 5 , štajerske zemljišč, odvez, oblig. K'5 , 50 Dunava r-g. srečke 5',. 100 gld 118 „ 50 Zemlj. obč. avstr. 4',,",, zlati zast. listi 1^4 , 50 Prior, oblig. Eiizabetine zapad, železnice 1'rior. oblig Ferdinandove sev. žele 1« 98 . 60 Kreditne »reeko 100 : 176 , 7> Rudolfov« srečke 10 . 19 , — Akcije anglo-avstr. banke . 120 109 — Traminway-društ velj. 170 gld. a. v 2 1 — >0OODC V lin!fin saložniltvu je izšla in se dobiva po vseh knjigo-Irinicah knjiga : Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic is vseh stanov. Nabral Anton Brezovnik, uttitlj. 12 pdl v d idžje. vrste temno-rumenega oljft, ki se i/.de!uje iz bolj ali manj žarkih jeter in vsled svojih pokvarjenih organič.nih tvarin želodec zelo obtožuje in pokvari. (759—2) Fin med v satovji A kilo 6O kr. dobiva se pri (680—11) OROSLAVU DOLENCU, v Ljubljani, Gledališke ulice št. 10. W Poillja «e tndi po poitl od 1 kil« naprej proti povzetji ali predplačilu. leorsa+oi Cvet zoper tr-^Jj f ganje (Gicht)^Sl ]><» otrple živce in Vile itd. V svojem učinku I _________jo nepiesegljiv in hitro ter radikalno m buhmarlf« /dravi, kar dokazuje na stotine priznanj • Q h najrazličnejiih krogov. t Prodaja (749—2) R ,1,5:14AIIVl Tlti\l4€l€KVa ♦ Hi zraven rotovža v Ljubljani. H ■ Razpošilja se vsak dan po poŠti. M (715-3) Izjava o dr. Friderika Lengiel-a brezovem "balzamu, „Kncijontilno izbrane snovi tega lepotila so za lepo polt nepresegljive dobrote in upliva. Da se hitro zgladi koža po pre-stanih kozah, zato je ta balzam pravi unikum." (738—1) Med. Dr. Raspi, vseučiliačni prokurator. /j'lng;i v Ljubljani pri U. pl. Trn-koezv-ji, lekjirji; na Dunaji pri I'li. NoiHtein-ii, mesto, Piunkeng. o- 7-. Brnsko Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan £e le/, nikar. Proti gotovini ali poštnemu povzetju po-šilj>i OlagO za zimsko obleko za yrl