PoStnlna plačana v gotovini.
Posamezna Številka velja 150 Din
Oglase se računa po posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Makse Hrovatin v L|ubl|ant.
Odgovorni urednik: Ivan Freith
Gtasiio Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljeni«
Štev. 12.
LJuSsliana, 10. decembra 1928.
Leto Vlil.
Poziv
k vložitvi pr Pa v dohodkov od zgradb za odmero zgradarine za davčno 1.1929
Za vsako zgradbo, ki je zavezana zgradarini (davku na dohodek od zgradb) je vložiti davčno prijavo v času otl 15. decembra 11)28 do 15. januarja 1929.
Davčno prijavo je vložiti za vsaki objekt, ki je v katastru posebej popisan, če tudi ima dve hišni številki. Za več objektov se vloži le tedaj ena sama prijava, ako so ti objekti označeni samo z eno hišno številko in so popisani skupno v enem samem popisnem katastrskem listu.
Davčne prijave je vložiti tudi za one zgradbe, ki uživajo začasno davčno prostost.
Davčno prijavo izpolni in vloži:
1.	dejanski posestnik. Če pa je več posestnikov, vsi skupaj;
2.	za zadruge, starešina;
3.	za pravne osebe vloži davčno prijavo njihov predstavnik odnosno zastopnik, za mladoletne pa njihovi roditelji odnosno varuhi in
4.	za mase njihovi zastopniki.
Davčno prijavo vloži lahko tudi po-
oblašČenec, mora pa v tem primeru prijavi priložiti pooblastilo.
Prijavo je izpolniti v vseh razpredel-kih po vrsti, kakor slede v obrazcu.
V davčno prijavo je vsakega najemnika vpisati pod posebno tekočo številko.
Zelo važno je, da se točno izpolnijo razpredelki o dohodkih, ki so za ugotovitev davčne osnove merodajni, kakor tudi podatki o številu in vrsti prostorov, ki jih izkoriščajo posamezni najemniki. Točna izpolnitev teh razpj-edelkov je pa tudi \ interesu davčnega zavezanca samega, ker se le na ta način reši dalnjega zaslišava-nja in izprašavanja, kakor tudi eventualnih kazenskih posledic.
Davčni zavezanci morajo v davčno pri javo vpisati, odnosno v davčni prijavi napovedati znesek, letne kosmate najemnine in sicer po stanju z dne 1. decembra 1928.
Pod kosmato najemnino se razumeva vsaka odškodnina, ki jo učini in daje najemnik hišnemu posestniku za uporabljeno zgradbo.
Kol odškodnina za uporabljevanjo zgradb se smatra:
1.	najemnina v gotovini;
2.	vrednost dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih najemnik iz »naslova najemnine vrši, daje ali dolguje hišnemu lastniku;
3.	dajatve v naravi (hrana, vzdrža-vanje in slično);
4.	stroški za popravila, ki jih jo najemnik plačal sam za predelavo ali popravo zgradbe (stanovanja), če vsled lega plača sorazmerno nižjo najemnino;
5.	namesto hišnega lastnika plačani davki, premije za zavarovanje itd.
Vrednost odškodnin iz točk 2 in 3 je pretvoriti v denarno vrednost in to vpisati v davčno prijavo.
Hišni lastniki, ki svojo zgradbo ali njen del sami uporabljajo, odnosno odstopajo drugim brezplačno v uporabo, morajo kot kosmato najemnino prijaviti znesek, ki bi ga mogli dobiti za zgradbo, ako bi jo oddali v najem.
Na isti način je prijaviti kosmato najemnino tudi za one zgradbe odnosno za dele zgradb, ki dne 15. decembra 1928, odnosno v času vložitve davčne prijave niso bili oddani v najem, nego so stali neuporabljeni.
Pri zgradbah, ki so oddane v najem (zakup) skupno z vrtom ali zemljiščem \ izmeri preko 500 m2, se mora posebej napovedati najemnina, ki se plača za vrt ali
zemljišče.
Prav tako se mora posebej navesti \ prijavi najemnina za opremo, .orodje in pravice, združene z zgradbo in slično.
Ako odškodnina za vrt in zemljišče v površini preko 500 m', za opremo, za orodje in slično ni s pogodbo posebej ugotovljena, mora st; v opombi vpisati v kakšnem razmerju je pogojena najemnina za zgradbo in stanovanje z najemnino za vrt, zemljišče, opremo in slično in kolikšna je površina vrta in zemljišča.
Pripomni se, da se smatrajo hodniki, prehodi in vhodi v hišo kakor tudi njihov i
posamezni deli za pomožne prostore ter da se mora oddajanje v najem prostorov v hodnikih, prehodih in vhodih v prijavi tudi napovedati.
Pri zgradbah, ki se dajejo v najem (zakup) samo za čas sezone, navede se kot kosmata letna najemnina skupna najemnina, ki se je prejela za sezonsko dobo.
V opombi davčne prijave mora se vpisati, da li ima davčni zavezanec še kakšno zgradbo in eventualno kje.
Razpredelke, v katerih se vpisuje število prostorov, se morajo na koncu vsaki posebej sešteti, in prav tako razpredelki, v katerih je vpisana letna najemnina.
Izpolnjeno davčno prijavo podpišejo najemniki v naznačenem razpredelku in po vrsti kakor so navedena stanovanja (v najem dani obratni prostori).
Prijave se mora vložiti osebno ali po pošti pri oni občini ali davčnem oblastvu prve stopnje, na katere teritoriju se zgradba nahaja.
Kdor ne vloži davčne prijave v roku, določenem s tem pozivom, plača kot kazen 3 'r, od odmerjenega osnovnega davka, in ako davčne prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnem roku 8 dni, pa IO"’- osnovnega davka.
Ako se v davčni prijavi v namenu, da bi se izognile plačilu davka, navedejo neresnične izjave, ali ako se prijavi nižja najemnina (zakupnina) odnosno ako se zataji objekt, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz člena 142. zakona o neposrednih davkih radi zatajbe.
Ako najemnik (zakupnik) podpiše in potrdi neresnične izjave, se ga kaznuje po členu 138 zakona o neposrednih davkih s 50—500 Din.
Ako davčni zavezanec ne zna pisati, ali ne zna davčne prijave izpolniti, vloži lahko pri pristojni občini ali davčnemu oblastvu ustmeno napoved na zapisnik, vendar morajo tudi take napovedi najemniki podpisati.
Vložitelju davčne prijave se potrdi prejem.
Vabilo
na sestanke hišnih posestnikov
Pouk o sestavi pravilnih davčnih prijav.
Kakor že objavljeno je treba vložiti napovedi za zgradarino (hišni davek) do 15. januarja 1929., drugače bo plačati višji davek, kateri povišek se ne more odpisati. V davčnem zakonu samem, kakor tudi v pravilniku pa je več nejasnosti in bodo prišli davkoplačevalci in zlasti hišni posestniki večkrat v zadrego, kako sestaviti pravilno in natančno prijavo (napoved). Poskrbeli smo za pravo razlago in tolma-
čenje novega dav čnega zakona in da za moremo dati posestnikom natančna pojasnila kako je sestavljati davčne prijave za hišni, kakor tudi ostale davke, smo se odločili, da bodemo priredili sestanke posestnikov:
Za Ljubljano se bo vršil sestanek v ponedeljek, dno 17., t. m. ob 8. uri zvečer v Zeleni dvorani hotela Union v Ljubljani;
v torek, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer za Spodnjo in Zgornjo Šiško v restavraciji Gorenjski kolodvor , Medvedova cesta štev. 8;
v sredo, dne 19. t. m. ob isti uri v restavraciji g. Jankota Pahneta na Selu za vso občino Moste;
v četrtek, dne 20. t. ni. ob isti uri v društvenem domu na Viču za Rožno dolino. G linče in Vič;
v nedeljo, dne 16. t. m. ob 8. uri zjutraj v šoli v Trbovljah; isti dan popoldne ob 3. uri v Sevnici v gostilni g. Kovača;
isto nedeljo zvečer ob 7. uri v restavraciji g. DerŽiča v Brežicah;
v petek, dno 21. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu« v Colju:
dno 22. decembra v sobolo ob 8. uri ečer v restavraciji g. Zupančiča v Ptuju;
v nedeljo, dne 2:>. t. m. ob 8. uri zjutraj v hotelu »Bauer« v Ormožu;
isti dan popoldne v restavraciji v Ljutomeru.
V prihodnji številki /Mojega doma , ki izide še koncem tega meseca, bomo priobčili nadaljne shode in sestanke hišnih posestnikov. Zato pozivamo še vsa ostala društva in posamezne posestnike iz ostalih krajev, da nam nemudoma sporeče, kedaj se naj bi vršili nadaljni sestanki posestnikov. Prva, t. j. letošnja sestava davčnih napovedi je tako važna, da je treba vsakemu davkoplačevalcu natačnih pojasnil, kako mu je izgotoviti davčne napovedi, da se izogne morebitni škodi s previsoko odmero davka, ki jo večkrat zakrivi posestnik sam z napačno napovedjo.
Na vseh navedenih sestankih bo poročal zvezni predsednik Ivan Frelih iz Ljubljane.
Hišni posestniki, brez izjeme al5 so člani društev ali ne, se v njih lastnem interesu vabijo, da se sigurno udeleže navedenih zborovanj, ker mora davčno prijavo napraviti vsak posestnik v navedenih krajih, tudi, če popolnoma sam stanuje v svoji hiši. Na sestankih se bodo tudi dobivale pole za novo davčne prijave.
Kdo In kako mora napraviti davčno prijavo za leto 1929, z* zgradarino (hišni davek)
Najkasneje do dne 15. januarja 1920. morajo vsi posestniki hiš (zgradb) v vseh mestih, trgih in kopališčih vložiti davčne prijave po določenem formularu brez ozira na to, ali imajo vi svoji hiši najemnike ali pia stanujejo sami. Torej v teh krajih mora napravili vsak posestnik, četudi nima nobenega najemnika predpisano davčno prijavo. Lastno stanovanje mora primerno drugim oceniti. Do sedaj so vsi posestniki napovedi delali samo \ večjih mestih, kakor Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj; v drugih mestih iu trgih pa samo tisti posestniki, ki so imeli v svoji hiši najemnike, ker so posestniki brez najemnikov plačevali hišno-razredarino, ki jo novi davčni zakon ne pozna več. .
Pa tudi v vaseh mora napraviti in vložiti davčno napoved (prijavo) vsak posestnik, ako ima v hiši kakega najemnika ali pa on sam izvršuje v hiši kako obrt, ali pa ima v lastni hiši trgovino, industrijo ali kako drugo pridobitno podjetje ter je samostojnega poklica ali ima stalno službo, ter končno veleposestniki. Vsled tega morajo tudi v vaseh vsi trgovci, obrtniki, uradniki, upokojenci in veleposestniki vložiti prijave za zgradarino. Ce pa ima kak posestnik, ki stalno stanuje v mestih iu trgih kako ekonomsko zgradbo v vaseh, lo-rej izven mestnega okolišča in če se dotični bavi samo s kmetijstvom, potem mu ni potreba napraviti te napovedi za hišo, ki jo ima za ekonomijo na deželi, temveč s amo za ono hišo, kjer stanuje. Če pa ima kak posestnik, ki ni po poklicu poljedelec, ludi kako kmetsko hišo na deželi, mora napraviti prijavo za hišni davek.
Vsled tega jo prišlo na tisoče hiš pod hišno-najemninski davek, ki so dosedaj plačevali samo minimalen razredni davek. Zato je velike važnosti, kako se bodo ta lastna stanovanja ocenjevala in bodo prizadeti posestniki dobili potrebna pojasnila na sestankih, ki jih bo priredila v tem in prihodnjem letu naša Zveza.
Najemnino ali vrednost lastnega stanovanja je določiti po stanju dne 1. decembra 1928. in ne več koliko se je na najemnini vplačalo v tekočem letu, ali v avtonomnih mestih, kakor v Ljubljani, Mariboru celo v pretečenih dveh letih. To povprečje iz zadnjih 2 let ali najemnina iz tekočega leta ne pride popolnoma nič v
poštev iu je popolnoma brez pomena />a napovedi, koliko se je plačevalo za trgovsko lokale in stanovanja pred 1. decembrom 1928. Čo je znašala najemnina brez avtonomnih doklad dne 1, decembra 1928. 100.— Din, potem se vpiše v brutto najemnino 1200.— Din, če pa je bila najemnina
1.	decembra 1000.— Din, tedaj 12.000.— Din. V koloni 6 navedena kosmata najemnina za stanovanje je razumeti tako, da se vstavi najemnina po odbitku vodarine, go-staščine, kanalske pristojbine ter razsvetljavo stopnic in da je torej to brutto najemnina brez odbitka 20—80% stroškov za popravila in vzdrževanja hiš. Ta odstotek namreč sme odbiti samo davčna oblast in nikakor ne davkoplačevalec sam.
Pri tej priliki moramo ponovno opozoriti nekatere redke hišne posestnike, da prenehajo zahtevati od najemnikov stroške za popravila in vzdrževanja hiš, ker je to že v najemnini zapopadeno, če pa kdo to zahteva, je to ravnotako podvrženo ob-dačitvi.
Pod najemnino se mora v smislu zakonitih določil tudi vpisati med prejeto skupno najemnino.
Podnajemnikovi hišni posestniki ne morejo imeti in se morajo tudi vse mesečne sobe natanko navesti in napovedati v davčnih prijavah. Pri teh mesečnih sobah z opremo pa je treba velike previdnosti, ker odbitek za opremo je podvržen rentnini, ki je mnogo višja kakor pa hišni davek. V tem pogledu je velike važnosti kako se bodo napovedi delale in najemnine obdacile v letoviščih, kakor na Bledu. Rogaški Slatini, ker se je sedaj odbilo nad polovico za opremo, postrežbo itd.
Enako je z odbitki za vrt, ker so ti podvrženi v slučaju, če je odbitek večji kakor pa čisti kalastr. donos dotičnega dela vrta; podvržen lentn. davku, ki je kakor povedano mnogo višji od' bišno najemnin • skega davka. To je zopet vazno za lastnike - ovih hiš in vil z vrtovi, ki so oproščeni hišnega davka, ne pa rentnega davka. Za \ rtov© torej ne kaže ničesar odbiti, ker drugače se utegne s tem samo škodovati in plačati višjo rentnino.
Vsa potrebna pojasnila na sestankih in v društveni pisarni.
Rušenje novih pnslopij
Odkar se je izvedelo o veliki nesreči, da se je zrušilo veliko novozgrajeno poslopje v Pragi, pojavljajo se vesti o enakih dogodkih z vseli 'strani sveta. Tako je zabeleženih v kratkem času mnogo slučajev, sedaj iz Češke, Francoske, Romunije itd. Zdi se, kakor da bi bil to pojav splošne narave. Ju res je mnogo ljudi, ki gledajo na ta pojav, kakor da gre za nekaj, kar se tu pa tam more, da celo enkrat mora dogoditi. Kajti zakaj naj bi se ne zrušila tudi hiša, ko se posede tudi breg na materi zemlji, ko se utegne potresti tudi ona sama, pri čemer se zruši mnogo hiš. Sliši se tudi prispodoba: danes trčita skup dva vlaka tukaj, a čez uekaj dni poročajo novine o enakem dogodku in po vrsti še o več drugih izmed seboj najbolj oddaljenih krajev sveta. Tako. nastane znani dupli-citet , da tudi multiplicitet , neka epidemija slučajev.
Pri rušenju hiš pa ne more veljati tako umovanje. Nesreče pri vlakih in slični dogodki so povsem drugačne narave, nego so pa vzroki, vsled Katerih se rušijo hiše. Hiše se morejo podirati, ako so sezidane s potrebno pažnjo in iz dobrega materijala, samo vsled velikih zunanjih povodov, s katerimi se po pravilih gradbene umetnosti niti ne računa, niti računati ne more, če gre n. pr. za bombe v vojski ali potrese. V novejšem času imamo pač tudi umetne potrese, ki izhajajo od
C
modernih prometnih vozil, o katerih smo že poročali.
Najnovejši pojavi so takega značaja, da morajo zabriniti vsakogar ne samo posestnika poslopja, marveč tudi stanovalce in druge uživalce poslopij; ti pojavi no morejo biti irelevantni niti onim, ki izvršujejo zidanje, najmanj pa oblastem. Ne sme se misliti, da je to vprašanje lahke narave. To vsebuje v sebi velike tožbe in obsodbe; dokaz za to so mnoge nezgode in potreba, da se odstranijo. Ne gre torej samo za to, da se s pisanjem člankov po raznih novinah samo javnost pomiri, marveč se mora iskati lek, da se takim dogodkom pride v okom in da se zida zopet, kakor to zahtevajo normalne razmere. Prvi razlog tem dogodkom je, da je danes zidanje in mnogo tega okoli njega, pač tako kakor v mnogih drugih življenjskih prilikah po nesrečni vojski, t. j. neurejeno, bistveno izpremenjeno nasproti prejšnjemu stanju ter se zato rešuje samo tako, recimo na brzo roko. Splošno se nerodnost razteza i na gradbeni materijal i na zidanje samo. Kakovost materijala je jako različna, ne le glede postanka in postopka pri produkciji, nego tudi glede tega, kako se jc s tem materijalom postopalo od početka dotlej, ko je dospelo na svoj končni cilj na stavbi sami. Pri mnogem materijalu je postopek do njegove zrelosti za vzidanje odvisen od mnogo činjenic, in nepobitna je resnica, da nekateri od današnjih materijalov zaostaja daleč za kvaliteto normalnih časov. Iz prvovrstnih držav s staro železno industrijo, se slišijo pritožbe, da navadni produkti, ki se v magah izdelujejo,, še vedno zaostajajo daleč za predvojnimi. A tudi drevo, ki ga uam daje priroda, tako da ga je treba — takorekoč samo rezati in tesati, danes ni takšno, kakor bi se v vsakem slučaju zahtevalo. Ni namreč vseeno, kdaj je posekano, kako dolgo in kje je ležalo do uporabe, niti, kako je bilo transportirano, nili kako je bilo uzidano. Jasno je, da je stvar ista tudi pri materijalu, ki izhaja iz zemlje, kamena in sploh mrtve prirode. Za opeko, pesek, vapno, cement, za vsako tvarino se zahteva njenim svojstvom primerno ravnanje od izdelka do uporabe.
Ako se uvažuje, da je vojska ne samo popolnoma preprečila zidanje novih poslopij vsaj za pol decenija, nego da je tudi mnogo zgradb porušenih na vseh straneh, tedaj je jasno, da je vsled tega nastala velika potreba materijala in zidanja novih poslopij.
Ker vedno, posebno pa v času največ-je potrebe igra glavno vlogo takozvana konjunktura, ko za popraševalca, še bolj pa za ponudnika veljajo vsi motivi, ki vodijo najhitreje k uspehu, ko velja za vsakogar čim brže postati bogate, tedaj je razumljivo, da se ne pazi toliko na one, za kvaliteto tako važne okolnosti. Tedaj se razvija povsem celo neopaženo neka vse večja lahkomiselnost ali zaupljivost v tro-notno stanje, pa če bi tudi skrivalo v sebi še toliko nevarnost. Tedaj nastopa slični postopek, ki se često, da skoro redno nahaja pri najnevarnejših poklicih. Ljudje se vživijo v okolnosti, pa niti ne pomislijo na razne čine in opustitve, ki bi se jih morali čuvati.
Ob takem naziranju moremo reči, da je v povojnem vrvenju in zlasti v stavbarstvu nastopila neka kulminacija ter so katastrofe potresle in prebudile vse inte-resirance, da se tako ne more dalje. Nujna potreba je sedaj, da se uvede tak red za zidanje, da se že kar v navado prišli prestopki ne bodo dalje dogajali. Lastnik stavbe si mora postati svest, da ne gre v njegovo korist, ako forsira dovršitev stavbe, niti ako si prizadeva prihraniti kak
ipostotek na škodo solidnosti stavbe. To zamore priti samo tedaj njemu v korist, ako je brezvesten špekulant, pa zida ne za sebe, ampak da premami ali oškoduje drugega.
Društvo hišnih posestnikov v svojem ■delokrogu čuti dolžnost opozoriti s tem člankom na vse, kar je spredaj povedano, ter stoji na stališču, da se mora od poklicanih oblasti zahtevati, da čimpreje store svojo dolžnost. Gre se v prvi vrsti za to, da se izdajo primerni predpisi za zidanje, ki bodo odgovarjali vsem sočasnim zahtevam in današnji višini tehnike in znanosti. Treba je, da se uredi tudi potrebno stavbno redarstvo, ki bo nadziralo, da se predpisi vestno izvršujejo in se kaznijo oni, ki proti njim greše.
Kakor je bilo že rečeno, v nevarnosti so dandanašnji tudi stara poslopja vsled brzega in težkega prometa z modernimi tovornimi avtomobili. Tudi tu se mora zahtevati, da obrnejo oblasti pravočasno svojo pozornost tudi na to vprašanje. Društvo hišnih posestnikov pa je pripravljeno vsakemu svojemu članu dati nasvete o stvareh, ki se tičejo teh vprašanj.
V zaželjenih slučajih stoje na razpolago izkušeni strokovnjaki za pregledanje stanja starih hiš.	Svojina.
Dr. Jos. Regali:
Kedaj |e treba vlagati pri sodišču Izvršilne predloge za deložacijo
Izvršilne predloge za deložacijo je treba vlagati pri sodiščih pravočasno t. j. v gotovem roku, ne prezgodaj, ne prepozno. Ce je tak predlog vložen prezgodaj, ga mora sodišče zavrniti ravno tako kot če je vložen prekasno. Niso redki slučaji, ko je bil trud in izdatki hišn. lastnika zastonj, ker je vložil predlog za deložacijo prepozno pri sodišču; pripetili so se pa tudi slučaji, ko je lastnik, ki ni bil podučen, vložil in to celo pri sodišču na zapisnik izvršilni predlog prezgodaj ter je prejel od sodišča vsled tega zavrnilni sklep, da je predlog prezgoden, in to šele po preteku zakonitega roka, v katerem bi bil še lahko predlog ponovni.
Mogoče je predlagati izvršbo z deložacije šele po tistem dnevu, ki bi se imel odpovedani najemnik izseliti v smislu pravo-močne odpovedi oz. sodbe. Po § 575 civil, prav. reda pa se mora vložiti pri sodišču izvršilni predlog za izpraznitev oz. deložacijo na vsak način pred potekom 14 dni računši «1 dneva, ki je določen za izpraznitev oz. prevzem najemnega predmeta. Če ni v navedenem roku 14. dni vložen izvršilni predlog, se po zakonu nadaljuje najemna pogodba ter izgubi odpoved oz. sodba izvjršilno moč, kakor ne bi bila nikoli odpoved vložena oz. ne bi bila sodba iztekla. V krajih, kjer je n. pr. selilni termin do 12. ure dne 8./1I., 8./V., 8./VIII. in 8./XI. v letu, je treba izvršilni predlog vložiti pri sodišču po 8./II. pa pred 22./II., po 8,/V. in pred 22./V., po 8./VI1I. in pred 22./V1IL, po 8./XI. pa pred 22./X1. ako gre za odpoved po občih zakonih, torej zoper nezaščitene najemnike oz. v nezaščitenih stavbah ter ako se odpoveduje po zakonitih predpisih, ne pa na podlagi posebnih pogodb v drugih terminih.
Bolj komplicirani so slučaji odpovedi po čl. 10 stan. zakona z 25./V. 1925, ki še velja do l./V. 1929. Po čl. 10 črka a) in c) t. j. če rabi lastnik stanovanje zase ali za oženj, sina oz. omoženo hčer, se ima izseliti najemnik v 1 mesecu (če je lastnik kupil oz. pridobil hišo pred 1./XT. 1918) in v 3 mesecih (če je lastnik pridobil hišo po 1./XI. 1918); v obeh slučajih se pa štejeta ta roka šele od dneva, ko postane odpoved oz. odločba o veljavnsti odpovedi pravomoćna. Če odpovedanec ni ugovarjal od-
povedi, se šteje 1 mesec oz. 3 meseci od 8. dneva potem, ko je bila odpoved odpove-dancu dostavljena; če je pa odpovedanec ugovarjal in je iztekla sodba, pa od 8. dneva, ko je bila nasprotniku dostavljena sodba, če se ni prizval zoper njo; če se je prizval ter je iztekla sodba druge instance, ki sodi kot poslednja instanca, pa od dneva, ko je bila sodba II. instance dostavljena nasprotniku. Enakoi načelo velja, če je bila odpoved podana po čl. 10 črka č), d), e) in f) stan. zak. z 25./V. 1925 (odpoved vsled zaostanka najemnine, kvare stanovanja, oteževanja prebivanja lastnika ozir. sonajemnikov v hiši, žalitev), le da je v teh slučajih selilni rok samo 15 dni. Izvršilni predlog je torej v vseh teh slučajih vložiti pred pretekom 14 dni po 1 oz. 3 mesecih oz. 15 dni potem, ko je postala odpoved oz. odločba o odpovedi pravo-močna, torej v slučajih po čl. 10 črka č), d), e) in f), če ni nasprotnik odpovedi ugovarjal, po 8 -f 15 = 23 dneh, koi je bila odpoved nasprotniku dostavljena, pa pred 37. dnevom od dneva dostavitve odpovedi nasprotniku.
Razširjenje ljubljanskega tramvaja in Dunajske ceste
Dne 9. novembra 1928. se je vršil dobro obiskan sestanek hišnih posestnikov, ki ga je vodil društveni predsednik ljubljanskih, na katerem so bili po daljši debati sprejeti sledeči predlogi:
1.	Vpošteva naj se protest oziroma prošnja posestnikov in trgovcev iz Šelen-burgove ulice in Gradišča ter se naj absolutno opusti namerava po teh ulicah napraviti novo električno železnico.
2.	Nova proga naj se skuša napraviti iz Marijinega trga, ki je dovolj prostoren in pravo središče mesta Ljubljane. V ta namen naj se razširi Wolfova ulica, kar je združeno z majhnimi stroški, ker prideta v poštev samo dve hiši. Promet je pa tam tako velik, da je absolutno potreba že sedaj razširiti to ulico. Dalje naj se primerno razširi Kongresni trg, v kateri namen je posekati samo eno vrsto trhnelih kostanjev v Zvezdi. Dalje naj gre tramvaj po Vegovi ali Gosposki ulici, ki še nista tlakovani in urejeni in dalje na Valvazorjev Irg. Na ta način so pritegne v železniško novo progo univerzo, realko, oblastni odbor, kmetijsko družbo, borzo in vse ceste in ulice v Dvorskem okraju. Pritegne pa se na ta način tudi Trnovsko in Krakovsko predmestje, ki ima interes na tem, da pride do Zvezde s tramvajem. Od Valvazorjevega trga naj gre tramvaj po Rimski cesti ali čez Mirje na Vič. Od Valvazorjevega trga se mora vsekakor napraviti zvezo po Cojzovi cesti z železnico, ki pelje na Mestni trg in Dolenjski kolodvor.
Lahko pa se tudi zaenkrat tramvaj izpelje samo iz sv. Jakoba trga, ki bi šel potem direktno iz Viča na Mestni trg in Dolenjski kolodvor.
3.	Prouči' naj se vprašanje, če obče kaže delati v Ljubljani tramvaj na način, ki ga v drugih mestih že škartirajo in promet drugače urejujejo. Pri tem je treba zlasti rešiti vprašanje, če bi ne zadostovalo razširiti avtobusni promet, kar bi stalo samo par milijonov dinarjev.
4.	Sestavi naj se natančno rentabili-tetni račun nove proge in če se pokaže pasivnost tega podjetja, naj se razširjenje tramvaja za enkrat opusti.
5.	Opusti naj se misel napraviti ob Dunajski cesti podvoz ter razširjenje te ceste na 51 metrov, ker je že sedaj zadosti široka in bi se z nadvozom ali podvozom samo pokvarila. Dotičnim posestnikom, ki hočejo ob Dunajski cesti zidati, naj se njih pritožbe ugodno rešijo in se jim da takoj stavbeno (lovljenje. Na ta način bo Dunaj-
ska cesta v par letih popolnoma zazidana, to bo najlepša cesta v Ljubljani in gotovo kras Ljubljane. Ako pa se ne da dovoljenja za zidanje bodo ostale dotične parcele še več desetletij prazne in se tudi ne bo zidal podvoz ali nadvoz, ker mestna občina ne bo za to imela potrebnega denarja.
Skliče naj se anketa, ki naj to vprašanje vsestransko razmotriva in ito ireši, naj se pritisne na železniško upravo, da napravi ob sedanjem glavnem kolodvoru, ki mora ostati na sedanjem prostoru, to je v mestu Ljubljani centralni kolodvor, odkoder naj se nove proge izpeljejo na periferijo mesta preko Dunajske ceste, kjer se naj napravi za Šiško poseben kolodvor v bližini nove župne cerkve v Spodnji šiški, proga proti Trstu pa se lahko spelje po Dolenjski progi in preko barja na Vič, kjer bi se napravil nov kolodvor za Vič.
Sprejel se je nadalje soglasno sklep, da se glede razširjenja tramvaja vrši tudi posebna anketa, na katero naj se povabijo vsi prizadeti okraji, zlasti zastopniki trgovcev in hišnih posestnikov iz dotičnih okrajev. Preden se namreč začne z delom novega tramvaja je treba zaslišati in upoštevati mnenja prizadetih krajev in nikakor ni dopustno, da bi tako važno vprašanje rešil samo odsek za električno železnico oziroma dotični kuratorij. Mestna občina ljubljanska bo morala za tramvaj žrtvovati ogromne milijone, zato se pri tem nikakor ne sme prezreti upravičenih zahtev in predlogov, ki pridejo iz posameznih okrajev.
Pri tem ne moremo prezreti še dejstva, ki smo ga čuli na zborovanju in tudi drugod in to je nejasnost, ali je delo za tramvaj oddano ali še ne. Več gospodov občinskih svetnikov in tudi g. župan v svojem dopisu dne 9. novembra t. 1. trdi, da odločitev še ni padla in da se da še vse spremeniti in upoštevati; na drugi strani pa smo čuli trditev magistratnih zastopni-kov, da se ne da ničesar spremeniti, ker je vse delo že oddano. Trdno smo prepričani, da se to ni moglo zgoditi brez sklepa občinskega sveta, torej brez razprave v mestnem zastopu in pred javnostjo. Če pa bi se delo že oddalo, je dolžnost občinskega sveta ljubljanskega, da tako dalekosežne sklepe razveljavi in o njem razpravlja v javni občinski seji.
Razno
Hišni posestniki ljubljanski se opozarjajo, da se sigurno udeleže sestanka v pondeljek, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v Zeleni dvorani ; hotela »Union v Ljubljani. Razen pouka o sestavi novih davčnih napovedi za zgradarino za leto 1929., se bo zahtevalo z vso odločnostjo, da se vodarina in gostaščina za prihodnje loto v Ljubljani izdatno zniža.
»Moj Dom« smo poslali mnogim ljubljanskim in okoliškim posestnikom, ki še niso naročniki in člani našega društva, na ogled. Ker je zlasti v sedanjem času velika potreba in važnost, da so vsi posestniki organizirani, upamo, da bo večina povabljenih pristopila k našemu društvu.
Moj Dom bo prinašal v prihodnjem letu razne informacije p novem davčnem zakonu in je potreba, da je vsak posestnik natanko o tem poučen, ker drugače zna utrpeti škodo. Važno je tudi za iste posestnike. ki nimajo nobenega najemnika in ravnotako tudi za lastnike novih hiš in vil glede raznih davščin in drugih zadev. Kdor bi pa nikakor ne hotel našega lista naročiti in postati naš član, naj nam sigurno to številko vrne. Kdor »Mojega Doma ne bo vrnil, ga bomo smatrali za naročnika in člana. — 30.— Din pa utrpi vsak hišni posestnik in s tem bo plačana za manjše posestnike naročnina za »Moj Dom in članarina za celo leto 1929.
Pravilnik k novemu davčnemu zakonu še ni izšel in ga bomo priobčili v prihodnji številki Mojega Doma , ki bo izšla še koncem tega meseca.
Tiskovine za napovedi zgradarine (hišnega davka in za obrtni davek) se dobe v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6 in v trgovini Ivana Hahovea, Stari trg št. 20, v Gospodarski pisarni Josipa Tribuča na Glin-cah, v trgovini Janko Rahneta na Selu, v trgovini Antonije Kolar v Spodnji šiški, Lepodvorska ulica št. 21, v trgovini Zlate Brišnik, Maribor, I. Krajca nasledniki, Novomesto, Mat. Rom, Kočevje, Gregor Koželj, Mokronog, Valentina Balantič, Kamnik, v trafiki Lipša v Celju, pri g. Mally-u, Slovenska Bistrica, v trgovini Kreft v Ptuju; v vseh ostalih krajih pa pri društvu hišnih posestnikov, oziroma od njega določenih prodajalnah. Pričakujemo sigurno, da bo vsak posestnik kupil tiskovino samo v prodajalnah, pri nas označenih, da na ta način vsaj malenkostno podpre našo organizacijo. Neprijetno bi bilo, če bi tiskovin ne prodali, ker bi s tem imeli zopet veliko zgubo.
Vodarino, gostaščino in kanalsko pristojbino v Ljubljani in drugih mestih je od najemnine odbiti in šele ostalo brutto
„TRIGLAV“
Generalno znstopstvo zn Slovenijo
v Ljubljani, Dalmatinova II. M 2S29
priporoča članom društev zavarovanja vseh vrst osobito pa proti škodam vsled požara, vloma, razbitja šip ter zakonitega jamstva.
V poslednjih 5 letih izplačane škode Din 108,326.901'-. Polno vplačana delniška glavnica Din 6,000.000 -Sklenite vedno vsako zavarovanje samo pri našem domačem zavodu
Ustanovljena leta 1889
Telefon št. 2016	Rač. poštne hran. 10.533
(Gradska štedionica)
Ljubljana - Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev. Stanje vloženega denarja nad 1200 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoietnih, župnijski uradi cerkveni in občine obč. denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svpje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
najemnino v napoved vpisati. Pri tem pojasnimo, da nikakor ni pravilna računba, da bi v Ljubljani 20% vodarina, gosta-ščina in kanalska pristojbina od najemnine 10.000 Din znesla 2000.— Din, temveč samo 1060.— Din 60 para. Nepravilen je račun, da bi se skupni znesek multiplicira! z 200, temveč se te doklade v Ljub-ijani zračunajo na ta način, da se skupno prejeti znesek deli s 120 in potem s 100 mnoiži. Na ta način se dobi potem prava brutto najemnina za napoved. Jednako je postopati v vseh ostalih mestih, kjer se pobirajo navedene občinske naklade v raznih odstotkih.
O mestnem gospodarstvu se zadnji čas v Ljubljani čujejo različne, skoro neverjetne stvari. Da je to resnica, dokazuje izjava kluba SLS v občinskem svetu, da zahteva glede obligacijskega posojila popolno razčiščenje te zadeve. Tudi mi to zahtevamo in nikakor ne bomo pustili, da bi biia mestna občina na kak način oškodovana, temveč naj morebitno škodo trpe dotični krivci. Stvar bomo nadalje zasledovali in če bi občinski svetniki meščanskih strank ne dali zadostnih pojasnil na javnem shodu, bomo primorani posestniki •sami tak shod prirediti in v javnosti celo neljubo afero pojasniti. Zadovoljni smo, da se je ta zadeva začela v javnosti razpravljati in da smiq k temu tudi mi pripomogli.
Naprava hišnih katastrov v Ljubljani. Poziv davčne administracije v Ljubljani in našemu apelu na hišne posestnike, da se zglasijo v suho popisa svojih hiš, se po dobljenih informacijah ni zglasilo še precej ljubljanskih hišnih posestnikov in podalo potrebnih podatkov. Ker so ti podpisi velike važnosti tudi za hišnega posestnika in ker se jim hoče delo in zamudo časa olajšati, se ponovno vabijo vsi ljubljanski hišni posestniki, da se nemudoma1 zglase pri davčni administraciji na Bregu, v kolikor niso tega že do sedaj napravili.
Pri sestavi [prijav za zgradarino se bodo morali posamezni stanovanjski deli natančno ujemati s številkami v popisnem
POSOJILA
na hiše in posestma
posreduje najkulantnejše
Gospodarska pisarna
Jos. Tribuč na Glincah pri Ljubljani

Stavbeno podjetje
KATKO CURK
LJUBLJANA HINJE 1-3
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča deia.
Telefon štev. 2095
MB «K
•	ft M«
•	« #»
• • fttj
mu ■■ ■■
«■
bo en mm »« mu mm mu mu
BB BB
::
BB BB
8
J« BB
liji
:!i
So ob bb mn
:: s; :s a ::r
:::! BB ■■ BB ■« ■■ •*
:s:i
j p o * ciu e « n * d o a »ta * t* « fe 3» k o »•. * i» * * ^ ^
Vodovodni Inštalater, klepar in krovec
zaloga Skrile (strešnikov)
I
Poljanska cesta štesilKa 8
a» mr. «• c«
«3» •«
«B I» Sff B« ■O Ab BB O«
::»
BB V S
BB' £« «« «*
BB BB BB BS BB BB BB BB BB BB BB BB BM BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB
ii»
::»
9» 'A53
e*
h » h::
C» BB
e« os
bb on
BS C« BB R« BB BB
:: :t:: k s:
BB BB BB BB
katastrskem letu, ki je bil uradno napravljen in ugotovljen pri davčni administraciji. Zato je naše društvo v Ljubljani preskrbelo prepise vseh teh katastrskih listov, ki so hišnim posestnikom v Ljubljani na razpolago v naši društveni pisarni. Te liste bodo hišni posestniki rabili najmanj vsako leto in je nujno potreba, da si jih sedaj omislijo in bodo zadostovali še mnogo let.
Odprti prostori so vsi trgovski in obrtni lokali, javne in zasebne pisarne, skladišča itd., ne glede na lego ali obseg. Te vpisati v prijave v dotičnih razpredel kih za od,prte prostore.
Napravo vseh davčnih prijav prevzame naša društvena pisarna.
Realifetna p»$arna
Prvega društva hiš. posestnikov v LJufrljani, Salendrova ulica 6/11
proda
med drugimi posestvi:
V LJUBLJANI.
2 hiši v bližini sv. Jakoba, po 350.000.— Din. Dvonadstropna hiša v bližini Koalke za
350.000.	— Din.
2 trgovski hiši v sredini mesta, za 120.000. Din in 800.000.— Din.
Skoro nova vila ob Bleiweisovi cesti, s krasnim vrtom z.a 700.000.— Din.
2 veliki hiši tik »SSvoxde . po 1,500.000.— Din. Hiša na Sofovcm, s trgovskimi prostori, za
250.000.	— Din.
2 veliki trgovski hiši tik Gorenjskega kolodvora, z velikimi kletmi za 900.000,— Din
Nova vila pod Kožnikom, 2 stanovali za 250.000— Din.
Vila v Rožni dolini, visokopritlična, z vrtom za 190.000,— Din.
2 hiši ob državni cesti v Zgornji Šiški, z več stanovanji in velikimi vrtom za 300.000,— Din. Hiša na Selu, za 250.000.— Din.
Vila i več stanovanji in velikim vrtom, za
1.200.000.	— Din.
Hiša v bližini glavnega kolodvora, za 800.000.
Din.
Naprodaj je še več drugih posestev v Ljubljani in izven nje.
Splošno krovstvo
zalega strešnih potrebščin
FR. FUJAN
Ljubljana, Gaijevica št. 9
pri Dolenjskem kolodvoru
Ustanovljeno ieta 1879 Telefon št. 2553
Ključavničarstvo
Avgust Martinčič
Ljubljana, Rimska cesta št. 14
Prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valčnih zastorov v Sloveniji
priporoča napravo novih jeklenih valčnih zastorov in njihovo popravo po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje in se pripcoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od preproste do najbogatejše izpeljave, Skarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razno okovje, železna vrata in okna, okrogle železne stopnice, predpečnike iz železa in bakra itd. — Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi!