184. številka.
3 nć«
» za torek 9. novembra
(t Tsatm, v torek ajntr^j 4ie 9. ■•reHbri 1817.)
Tečaj XXII.
„KDUVOIT1' lakaja po trikrat Mn t AeeMk t»-danjik eb torkih, Aatvtklh la aobotah. Zjntranje iadaaje tekaj* «1» t. uri »jntraj, veierno p« eb 7. irt T«iw. — Oboja« lidui* IUM: aa JMummh . t. 1,—, in« AvaMje f. 1.50 M trt BMOO . . . S,— a a . 4.M h »al lata ...«.— . ■ . •.— M m lat* . . a 13.— « a a
karatalae le pliftavatl npri) u iiniN kru prileten itniahi m Sprav« M
•ilra.
foeoaritae ite vilke ae doki vajo ▼ pro* dajalnleab tobak« v lrstu po S nvi, laven Trata po 4 nvč.
EDINOST
Oflaal M redane po tarifa v pctrta; eaeleve s debelimi ftrkamt ao pladnje
Katar, kolikor obaega Tiavadnib vrati« ilana, oamrtnioe in javne zahvala, do . naii oflaai itd. ae raAnnajo po pogodb*,
▼al dapial naj aa peiiljajo aredalfctvn aliaa Caaeraa it. IS. Vaakn pieaie wt% kiti frankovane, knr nelrankovana ae nt
aprejeaaje. Bokopiai ne n* vruAejo.
Rezećntno, reklaneetje m oprleae apra> jei»a upravniitvo ahea Moliao pla* aela hit. S, II. nadat. Karoinine in ogla« je plačevati leto Trat. Odprto reklam* eija ao proato poštnine.
,T mNn*»HJt
Druga veliln bitka.
(Itv. porefile.)
Na Dunaju dne 5. nov. 1897.
Prejšnjega tedna 2« se je bila začela velika bitka ved desnice in njenimi protivniki, med pravico in krivico, med ravnopravnostjo in nadvladjsa. Ta litka se je bila v zbornici zastopnikov naroda te polovice monarhije.
Predmetom, radi katerega se bijeti obe veliki skipini parlamenta, je »časna pogodba med to in ono drago polovico monarhije: pogodba o prispevkih, ki nsj jih plačujemo sa nknpne stvari ■i in Ogri, o vprašanju banke in o vprašanja trgovinskih zvez. Ali te je le navidezni razlog tem ljutim bojem, glavni razlog je drugi. Na desni je itrank, ki niso prijazne pogodbi, a vendar se po* teaajo za njo; na nasprotni strani pa je strank, ki so prijazne tej pogodbi, a se vendar delajo kakor da so proti njej. Glavni razlog, ki je razvrstil atranke v dve veliki skupini, je v tem, da ao na jedni strani, na desnici, stranke, zastopajoče one narode, ki ie ne uživajo svojih pravic; dočim so na dragi atrani — na levici — stranke, zastopajoče narod, ki niiva cel6 več, nego bi mu ilo po pravn in zakona. Prvi hočejo, da dobe svoje pravice, drugi pa ne bi hoteli odstopiti od svoj-.h privilegijev. Tu Nemci, tam Slovani. In vmes —■ Italijani: se svojim srcem, se svojim fanatizmom, svojo krivičnostjo in svojim sovražtvom do Slovanov škileči proti atrani levice; se svojim računajo-iim razumom in v svojem strahu za svoje privilegije poklanjajoči se — pred vlado I
Prva velika bitka je bila v noči med 28. in 89. minolega meaoea, v noči med četrtkom in petkom prejšnjega tedna. Ta bitka je bila za 10 ur daljša in je izpala bolj v prilog levici, nego pa desnici. Zdelo se je, kaksr da so slavila svojo zmago nasilja obstrukcijoniatov. In res se oni slavili to zmago. V Brni so proslavljali 13 urnega govornika Lecherja; slavili so to zmago tudi v Gradcu in po raznih druiih mestih, po raznih no-vinab, in raznimi izjavami in pojavi.
Druga bitke pa je bila za 10 ur krajša. Počela j« dne 4. novembra, ob 11. uri predpoludne, a izvršila se je — ob kratkih pavzak — dne 5. novembra ob 10. uri predpoludne. Trajala je torej 33 ur, samo jedno uro manje, nego ves dan in vso no!.
To veliko bitko je možno razdeliti na tri dele: 1) Javna podnevna seja, 2) tajna podnevna seja, in •) nočna seja.
Ni mi namen, da bi vam opisoval tu vse grde prizore, vse škandale, vsa psovanja, vse podlosti in gnnsnosti, ki so se uprizarjale to noč na sramoto našega parlamentarizma, na sramoto države in na aramoto — nemškega naroda! Na teh orgijah, na teh bahanalijah človeške zbesneloiti udeleženi so bili izključno le — Nemci: obstruk-cijonisti in antisemiti.
Vendar treba pripomniti, da poslednji so zgubili potrpljenje v sled gnusnega vedenja Schttnerer-jancev in so jeli le zbijati klin s klinom. Antisemitje so vzkipeli, ker obstrukcijonisti niso dopustili do besede dr. Luegerja. Cele tri are je trajalo, predno je mogel začeti govoriti dr. Lneger.
Govornik je dajal po Schttnererjaacih, kakor da bije s koli po njih. Kar sapo jim je zaprl. Po«
tena pa je hndo napadal Ju4w Madja.ro. Rekel je,
da Madjari nimajo skoro ničesar več svojega, ampak vse je že v rokah Judeo-Madjarov. Izrekel ae je jako nepovoljno o napitnici nemškega cesarja v Budimpešti in tudi o nekih spomenikih, ki seimqjo * postaviti tam. Pozival je stranke, naj ne privolijo { v provizorij in naj ne dopustijo, da bi Madjari ie nadalje imeli 70# pravic in samo 30% dolžnosti.
Po govoru Luegrovem so predlagali obstrukcijonisti, naj se seja zaključi. O tem predlogu se je moralo glasovati po imenih. Ali hkratu je hotel preprečiti glasovanje siloviti in grozni Wolf. Glasovanje se je vršilo velikimi težavami in ob prizorih! katerih ni možno opisati. Predlog obstrukcijoniatov je padel. Ob isto takih škandalih la izbruhih strapene jeze se je vršilo na to glasovanje o predloga večine, da se razprava zakljnči. Predlog se je vsprejel precejšnjo večino. Po govorih obeh
PODLISTEK
-- i
Samostaoka.
(Raderan.)
„No, kaj je rekla trmoglavka", je dejala go-apa Omsalova, svojemu ski bljivemu drogu, gospodu Oms&lu, ko jej je ta naznanil, da ni mogel zatis-niti očesa vse noč, da ga je vedno skrbelo, da se ne bi pripetilo kaj žalega njegovi hčeri.
.Šel sem v jutro k njej. Vsa zatopljena je bila v solzah, da me še slišala ni, ko sem ustopil. Oh, moje dobro srce!"
„Seveda, tvoje dobro srce tejezop^t zavelo, da si še sam se začel jokati; kaj praviš, lie ?"
.Prosila me je, naj jo uslišim, naj jej ne odrekam tako neznatnega veselja*.
.Ti si jej obljubil ? Ali veš, kaj sem dejala, da se je punicu jako razvadila sedaj doma in da jej je treba pregnati to njeno lah koži vust, a?!M
K tzkoračila se je gospa, podprla roko v boke ter strogo zrla svojo ubogo žrtev.
.Ko setu jej pa rekel, da si ti tako odločila in da jaz ne morem —"
, — da nimaš ničesar prenarediti. — • ,Da. Dejala je, da pojđe v samostan." .V samostan, ha, hs, ona pa v samostan P"
generalnih govornikov se je vršilo zopet glasovaaj* po imenik o glavni stvari, o izročenju provizorija (začasne pogodbe z .Ogersko) proračunskemu odseku. Predlog je bil vsprejet kakimi 50 glasovi večine: obstrukcija je bila poražena.
Seja se je zaključila okolo 10. ure predpoludne.
o
* a
ltalijančiči so igrali stojo ulogo, 0 prvem glasovanja v večerni seji so glasovali z obstrukcijonisti proti večini. Kasneje so vsaj nekateri glasovali preti obstrukcijoniatom in za večino. Geslo jim je : Vsakemu nekoliko I
Ko je imel besedo Lneger, a je vendar go* voril Schonerer — početkom večerne seje — padlo je v oči, kako sta pod poslednjim, na svojih sedežih sicer, sedela in pobožno poslušala katoliška duhovnika Guetti in Zanetti. Drugih poslaneev ni bilo blizo neposredno. Nekoliko nižje so bili tr-žaško in iatrsko-italijanska gospoda ter so poslu* šali Sch&oererja tudi oni.
Proti jutra in zjntraj o glasovanju ni bilo videti nijedmga italijanskega poslanca. Menda ae najdejo še vedno, da svojim tičmiševim vedenjem in lovenjem iztisnejo iz večine svoje „potitične protivnike*, Hrvale ln Sluveuui. Alt nn meitil Toda še smešneji se oni, ki jim verujejo 1
DOPISI.
S Pomjanftčine. (Izv. dop.) Nikakor ni naš namen izzivati, ali vendar pri italijanskih po-slanoib, posebno pri poslancu V. kurije, dr. Bar-toliju, bi pač ne škodovalo, malo potrkati. Ćnjemo, ' da se v kratkem prične' gradnja Železniee Trst* Kanfanar. Ganjeni Čitatelji se še spominjajo, da smo pred nekaj časom spomnili naše priprosto ljudstvo, da bi ne škodilo marsikomu, ako bi mogel kaj zaslužiti o tako lepih zimskih dnevib. Že takrat smo pa opomnili, da so koperski prijatelji na vpra« ■ šanje, dali bi se ne moglo morda dobiti delavcev j v Kopru in seveda tudi v okolici, sposobnih za to
.Pa plakala je/
.Seveda, ti si jo tolažil, da aq potrpi ter naj se uda materini volji; ona te pa ni poslušala, ampak ti natvezla, da hoče iti v samostan. In ti si jej verjel ? Kratkovidnež ! Dvornik pojde menda pa za njo. Reci, da jej je hiša vsako jutro odprta, naj gre moja hči iz hiše, kadar hoče, branila jej ne bodem".
Rad bi bil gosprtd Omsal opravičeval sebe in svojo ljubljenko, a njegova družica ga je oata vila samega zaloputnivši vrata.
„Revica, revica", mrmral je. Še slabeje se jej godi, neso meni. Ko bi jej le mogel pomagati!"
Nataknil si je na glavo široko pokrivalo, stisuil v roko veliko kljukasto palico ter polagoma odkorakal iz sobe kimaje z glavo. Pred Zlatino sobo je obstal. Nagnil je uho k vratam, bi li sli* šal srce mu moreče vzdihe svoje Zlate.
Bilo je vae tiho.
.Ubožica, nbožica, tako mlada še, hm", je godrnjal, odhajajo v pisarno.
e
* *
Dolgo časa je ugibal sodni pristav Dvornik, bi šel aH ne. Slednjič se je odločil, da pojde po« trkat k Orusalovim, bi li oddali ono, kar mu je tako priraslo k srcu.
Dvornik je bil sodni pristav v našem mesta, imenitna partija, še dokaj prikupljiv, brez dolgov, z lepo prihodnostjo. Že zadnjič bi ga povišali v sodnika, a on v srčnem hrepenenju po dobrem srcu Omsalove Zlate je odbil mesto ter se zadovoljil z službo v mestu.
Dal si je po dolgem času zopet jedenkrat ostrgati bodečo brado, privil svoje redke brke na k viški, obrisal več nego dvakrat ko steklo prozorni očali, kaši jal, stopil k zrcalu ter se trudil, da bi pogodil, kako globoko naj pokloni Zlati.
.Gospića, gospodičina Zlata. Srečno nakljačje, mila zvezda mi je bila vodnica onega srečnega dne' — in tako naprej je ponavljal ter korakal po sobi.
Prišla je ura.
Srce mu je tolklo močno, ko je zagledal znano hišo, ko je stopal po onih stopnicah. Nervozno je držala levica pokrivalo streznil se je, pot mu je stopil na čelo. Na stranskem hodniku so se škripaje odprla vrata. Hrknil je ie jedenkrat potem pa odločno potrkal na vrata, kajti začol je težko hoio gospe Omaalove.
Uitopil je.
(Pride še.)
rfelo, odgovorili kar na fciatko, da to ni dela v-cev. Lepi gospodje t>, kaj ne da P A še boijši p jaralj;, kakor *e radi nazivajo sami ! Vendar se oglasimo se enkrat, dasi sa koperska gospoda toli bujp, da bi jim naši ljudje morda idvzeli že dobro i» natanjko i^račaujeueg* dobička. D<t-li je vlada kaj ukrenila na nas poziv, ne znamo ; pač pa vemo dobro, da gospodje poznajo naše ljudi le ob času volite?; a kadar js treba in čas, da bi naše ljudstvo kaj zaslužilo, takrat, no, takrat se ne pozna-mo! Takrat mislijo gospoda le nase in na svoje žepe. Mi bi pač na govorili o ten, ko bi ne zaali, da je prevzel vse delo iz Kopra do Izole neki jako znamenit, ali pa, ako hočete, cenj. čitatelji, jako razupit mož iz Kopra, Mož je „naa* in sto in »tokrat .nas", mož, ki dela neprecenljivih dobrot za — pa nikar ne mislite, za naše ljudstvo, ampak za svoj žep!
Torej ta mož, ki ga aaši prodanci kaj radi nazivljejo doktorja (še celo c. kr. davkarija ga piše v volilne liste za doktorja), dasi mu ne pristoji to ime, ker še ai akademično izobražen, vzel je v zakup črto Koper-Izola. In veste-li, kje ti je po« iskal za to potrebnih kopačev, težakov in delav-ce? sploh ? V blaženi Fnrlaniji ! Najbrže je malo poškilil preko črno rumenih kolov. Torej Furlani naj bodo delali to železnico, ker so ceieji, a naši ljudje, ki so po ceni le ob volitvah, naj bodo po* iirali sline pri tem! Kako bi n. pr. revni Gažonci labko Blažili in opravili isto delo aH Šmarci in drugi, ki so tako blizo I Ne, oni kodo Morali naj« brže glodati na pol segnit „formenton", polente tako ne bode odveč.
A davki, kedo jih plača ? Morda oni .šior", ki tako dobro skrbi za svoje ljudi ? Sicer pa, ako se ne motimo, st koperaki nasprotniki poklali pred kratkim nekega zaupnika tje v Fnrlanijo, menda v Ronke, da nabere za njih stotine Fnrlanov, ter jih pošlje v Koper. Če prav mislimo, je ta nož, ki ima in je iael na javnem trgu v Kopru posla • §. 126 k. rak., jako veljaven zaupen mot v Kopru, in seveda, po framazonskem recepta »Lege Naz." v Kopru, tadi velik prijatelj »Lege*, pardon §. 126 kaz. zak. Tega mola so, kakor čnjemo, koperskt gospodje poslali v Rnike, ali kam tja v Fnrlanijo, nabirat delavcev za novo že* leznico. O slepo ljudstvo! Sedaj te nihče ne pozna, a za volitve v Poajanu bodo isti gospodje sladki, slajši, nego med; in še cel« dotični zaupni mož bode .šantal" po Pomjanu .per altro*, ako ga spuste svitli — bajoneti.
Cenjeni či»ato»j ti pa premišljuj, kako smo še silno primitivni. Sicer, če Bog da, vozili se pa bomo vendar le po novi železnici, tudi če jo de lajo Furlani tam iz Italije. Dandanes namreč pri nas ne veljajo domače moči, a deiar, ta pa ta je dober.
Ali bi n« bilo torej dobro, da hi se naš »deputat' Bartoli, kakor zastopnik ljuditva, malo zavzel za nas na Dunaji na vladi ? Ali v Trstu P
Zal, dozdeva se nam, da je malo nade, da bi g. poslanec Bartoli, kakor »ljudski poslanec", storil to stopinjo ter pomagal ljudstvu. Saj ga ni volilo ljudstvo, ampak gospoda sana i i pa kupljeni ljudje, ljudstvo katere je ista gospođa kupila za drag denar.
Sicer bi pa ne škodovalo tudi dru. Antonu Gambiniju, ako bi kaj poskrbel za svoj*« volilce v Kopru. Tudi tam je niže ljudstvo silno potrebno kakega zaslužka, a nikogar ni, da bi mu ga dal. Čudiac so pa, zakaj m ^cijali stična lista ki tnrt' krožita po Kopru in baje Ludi po okolici, ne potegneta za ljudstvo. Sicer pa, da resnico govorimo, je ravno ta okolščua jako dobro agitacijsko sredstvo socijalnih demokratov.
Tako je: ako se širi sociialna demokracija, se zdi to popolnoma naravno in dobro g«tovim krogom ; ako pa skuša slovenska stranka na Po-mjaničini priti zopet na krmilo občin«, to je pa strašna pregreha! Nekdo se celo ni mogel vzdržati v svoji protislovenski jezi, ter je zadnji protest pomjanskih občiaarjev imenoval naravnost vun ricorso del prete". Kaj tacega smo vajeni čuti od poulične plačane sodrge, ne pa od olikanega moža, ki je celo, ako se ne motimo, uradnik - države. Sicer pa — bob v steno!
Italijanski toli »božćkani" poslanci so pa in ostanejo vendar le slabi zagovorniki svojih volilcev in figurirajo na Danaji le kakor za»topoiki>eliko-italijanske ideje, ne pa kakor zastopniki ljudstva.
Menda po I* iz	ozirov« ta n gori na Dunaji,
raed teo> ko strada i»to lju l<tv.»( ki je pred časom kričalo kakor zbt-snelo: „Evviva il nostro <le; utato Bartoli!' A še ko strada, mu tako .skrbni in vestni* poslanec V. kurije n>\ poskrbi še tega za služka, ki bi nm pristojal po naravnem zakonu.
Politlike vesti.
V TRSTU, dne 8 aovombra 1897.
K položaja. Volitev predsednika zbornice poslancev se bode vrSila prihodnjo sredo. Glede osebe bodočega predsednika ni znano še nič pozitivnega. O tem se širijo različne govorice. Jedni trde, da se ta čast vnovič ponudi bivšemu predsedniku dru. Kathreinu, drugi menijo, da je bodočim predsedn kom določen dosedanji prvi podpredsednik Abrahamowicz, tretji trd6 zopet, da je sedaj na prvem mestu kandidatura nemškega konservativca Ebenhocba. Slovanska krščanska-narodna zveza je izjavila, da ne rtfl ktira na to, da bi bila zastopana v predsedništvu (da-si bi imela pravico do tega po svojem Številu), ker noče pomnožiti težav.
Danes ima zborniea zopet sejo. Nadaljnje se razprava o predlrgih za obtožbo ministrov.
V soboto že se je bil zbral proračunski odsek v posvetovanje o nagodbenem provizoriju. Vse nemSke opozicijonalne skupine so podale protest, v katerem izjavljajo, da smatrajo nezakonitimi sklepe zbornice o provizoriju. Posvetovanja so se nadaljevala danes in morda tadi zaključila. Poročevalcem je menda določen Poljak grof Pininski. Le-ta sestavi svoje poročilo čim prej, da se bode moglo že prihodnji teden vršiti drugo čitanje nagodbe-nega provizorija. Opozicija zagotovlja, da o drugem čitanju napne zopet prav vse svoje sile proti provizoriju in da je pričakovati viharne razprave. Pa čemo videti, da-!i bode juha res tako vroča, kakor jo kuhajo obstrukcijski listi in ali niso te juhe ohladili ledenomrzli curki, prihajajoči prav od onih strani, td koder jih ni malo niso pričakovali, marveč so pričakovali vspodbnje. Pomembno je vsakako, da glavno glasilo obstrukcije piše včeraj veliko mirneje in trezneje o porazu opozicije, nego bi bilo misliti. Obdukciji se godi kakor vsakomur, ki strelja prenaglo in preljuto: zmanjka mu smodnika in nima ga; ko bi ga potreboval najbolj.
Grof Golachowski je dospel v Monzo mi-nolo soboto popoludne. A v i jeucija pred italijanskim kraljem je trajala jedno uro. Potem je naš minister za vnanie stvar; konferiral z italijanskim ministrom za vnanje stvari in a mini*t»rskim predseduikom. Grofu Goluchovskemu so skazovali vse časti. O polunoči je odpotoval zopet.
Društvo »Dante Alighieri" je imelo mi-nole doi v Milanu svoj letni občni zbor. Zagrebški »Obzor* ju posvetil ob tej priliki imenovanemu druitvu članek, v katerem označuje namen tega druttva in visoko zanimanje z*nj« celo v najviših in vidnih krogih italijanskih. Društvo je, pravi »Obzor«, jako razširjeno, tako v Ameriki, kakor čudi v Evropi, kjerkoli živi italijanski živelj, čegar širjenju in ščitenju posvečuje druHvo svoje mori. Toda dejstvo, da društvo ščiti italijanske podanik* po svojih naselbinah v dragih delih sveta, kjer im*j> svoje kolonije tudi druge evropske države jV jako hvalevredno na«pioti onemu, s ka-knrsniini nameni nastopa društvo v avstrijskem Primorju, v Trstu, Isti i in Dalmaciji. Ako se njega izmeni raoria gospodarske 'n humanitarna naravi po kolonjah, so pa nameni društva naravnost političnega in izdaj kega značaja v avstrijskem Primorju V teh pokrajinah dolnje društvo v poitali-j nčevanje hrvatskega in slovenskega naroda in deia za pri k lop ljenje teh pokrajin h kraljestvu italijanskemu. Ali pa morda ne dela društvo v tem smislu, škodljivemu Avstriji, ako si ustanovijo v Sp'jetu novo šolo za »italijanske poda nikeM ? ! Kako pa je v Istri in v Trstu ? Saj nam ni treba ponavljati, kako j* postopanje z denarji bogato preobložene »Leja Nazionale", podružnice »Dante Alighieri" ; dovolj je znano delovanje tega društva v svrho uničevanja slovanske narodnosti; narodnosti torej, ki je zvesta svoji dinastiji habsburški, ki pa je tolikanj na poti ciljem obeh italijanskih društev. No, rekli bi, preznačilno je, da dobiva društvo „Dante Alighieri* inž njia seveda tudi ob enea „Lega nazionale', najviše priznanje italijaaske kraljice same; značilno je, da izražajo

svnje simpatije društvu — in to brez pripotab z ozrom na društveno delovanje v Avstriji, zaveznici Italije — cdli^ui državniki italijanski; a najznačil-neje pa je to, da merodajni krogi avstrijski mirno gle 14» nastopanje društva na tujih au, avstrijskih tleh. To dejstvo je še najbolj vznemirljivo za ouega, ki aora a gnevom v srci in brez moči gledati, kako bi taji kragulj hotel trgati kos za kosom od trapla naie monarhije. Zabeležiti je k sklepu zanimivost, da se nahaja v italijanskem druitvu tudi neki Srbin — Popovič — torej Slovan! Žalostna mu majka 1
Gibanje socijalstov. Včeraj so zborovali socijalisti v več meotib. Na Daaaju so zborovali na 13 krajih, a tudi po večih krajih, na Češkea in tudi v Trstu. Na dnevnem redu sta bila povsodi odprava časniškega kolka in svobodna kolpornaia. Shoda v Trstu se je udeležilo kacih 1000 oseb, med temi polovica Slovencev. Slovenski je govoril sodrug Kristan. Resnici na ljubo moramo povdariti, da se je govornik izogibal vsakemu napadanju na narodno stranko in je govoril stvarno. Ne treba aatrjati, da smo tudi mi za vse take spremembe, ki olehftajo svobodno iiraževanje javnega menenja.
Crispi in dvozveza. Znano je, da je stari Crispi star nasprotnik Francije. Znano je, kako ja ta mol intrigiral in drezal, da bi zavel Francijo do neprevidnih korakov, da bi jo zaplel v kako nesrečno vojno po ielji — prijatelja mu Bisma^ cka ! Spodletelo ma je in padel je. — Ali svojo nravi ni spremenil.
Stari italijanski lisjak intriguje ie vednof podtikaje francoako-ruski svesi namene, kakoršnih zveza nikdar imela ni. Pravi, da se je ta zveza ustanovila is sovražnih namenov, obrnenih proti trozvezi. V prvo da si hoče Francija zopet prisvojiti Alzacijo in Lotaringijo, Rusija pa Carigrad, Trozveza pa da ima popolnoma miroljubne namene. „Novoje Vremja" odgovarja na to na kratko, da je Crispi ie star in da — hira.
Bismarek o Momsena. Nemškega profesorja Momsena, ki je svojim pismom v »Nene Frele Presse" ščuval avstrijske Nemce na brutalno postopanje proti nenemikim narodom, grajajo seda) in obsojajo vsi tremi ljudje. Ne le v Avstriji, ampak tudi gori v Nemčiji. In, o čuda, med poslednjimi ni nikdo dru*i, nego združitelj Nemčije, knes Bismarek. Nemški listi poročajo namreč o izreka izza osemdesetega leta, ki ga je storil Bismarek o Momsenu, ko je veleučeni profesor napadal notranjo nemško politiko. Knez Bismarek je rekel tedaj: »Pripovedovanje prof. Momsena iaa zame jako malo vrednosti. K^jti, kaj naj mislim o njegovi sodbi glede dvetisočletne prošlosti nemškega naroda, ako pa je profesor slep za sedanjost, na katero sije solnce?" Nemška obstrukcija ima torej malo uzroka veseliti se tacega prijatelja, kakor je profeior Mom sen.
Različne vesti.
Volitve v zavarovalnico za slu6a| nezgod so
izpale neugodno. O vzrokih ne moremo govoriti danes radi nedostatnosti prostora. Izvoljeni so samo trije Slovenci in sicer dri. poslanec Jos. K u š a r in Androj K r e č i č v načelništvo ter J. V e r b i 6 namestnikom
Pripomnjeno pa bodi, da ima vsa volitev toliko hib, da mora biti ovržena, če je le ie kaj pravice. Tako je n. pr. v načelništvo izvoljeu odvetnik Rlcchetti, d asi nima ni aktivne, ai pasivno volilne pravic«*.
Za cerkvico sv. Cirila in Metoda, ki sa zida v Padričab v proslavo cesarjevega jsbileja, sta darovala naša p »znana mecena in rodoljuba, gospoda Fran Kalister v Trstu iu Josip G o r u p na Krki vsaki po 60 gld. Odbor za nabiranje doneskov v gori označeni namen se čuti dolžnega, da v imenu okoličanskih Slovencev urefie naj prisrčna jo zahvalo vrlima možeaa in dobrotnikoma Slovencev za ajiju plemeniti čin.
Od c. kr. policijskega ravnateljstva v Trsta. Nj. Veličanstvo cesar je podelil policijskemu komisarju v Trstu, Maksimilijanu Z e n i j n, naslov in značaj policijskega višega komisarja.
Suhe žemlje. Mi Slovenci se se smemo ča-diti, ako zapira svoje srce pred naai politično nam nasprotni tujec, saj jo to nekako opravičeno pri njem s političaega stališča. Ako pa zapira Slovenec Slovencu svoje srce, ki mu je vendar brat po
rodu, t>đ;ij s moramo, ne sum > čuditi, m.iiveč tudi - /.grcati na takem rodoljubu. T.-.ki rodo- ; Ijuii živi — Makni- č lamo v „Domovini" — nekje gori v sivvti^krm Štajerskem — a „-ioktivcev" ima la „uzor-nd ljub* tudi po drugod — v okrajnem zuatopu nekega okraja. Nek mu lijaku, ki študira na kmetijski in vinarski ter sadjarki šoli ▼ Klosterneuburgu pri Dunaju, je odgovoril t« .uzor* na prošnjo zn malo podpore : „Štipendija za obisk take (1) šole ni, in okraj nima posebnega interen pri tem (namreč, da bi se naobrazo-vali v kmetijstvu n a takih šolah). Zanimivo pa je, da se mora ta učenec, ker ran nedostaje sredstev, da bi poleg brane zanaogel še kupovati si dragih strokovnih knjig, po več dni braniti z samimi suhimi žemljami (kat-i ih dobiva po 8 za 10 novč.) in z vodo, uko hoče, da si pristrada za potrebno i knjigo. Ako pomislimo še, da nastopa zima, čas, ! ko je pomanjkanje dvojno občntljivo, tedaj mora ' človtk* zaboleti v srce taka krutost sfe strani so- f rojaka! Meuda je temu „udu* okrajnega zastopa * vse jedno, ako ubogi dijak pogine mraza in glada, saj je on sit in na goikem; zadostuje mu, da se j izvije s frazo aui"! In dijak bode še kedaj delal : v korist nagega naroda na gospodarskem polju 1 ! Zato pa ta k a brezsrfno3t nasproti narodnim de- 1 lavcem zaslnžuje dvakratne obsodbe !
Nadučitelj, kl skrbi za — drugo Šolo! Iz s v.
Križa uarn pišejo: Srečna vas ki ima takega širitelja omike, kakorsen je naš g *sp nadučitelj 1
Mož ne opušča nobene prilike, da bi ne dajal dokazov te svoje omike. Tako je storil tudi te dni, ko je prišla neka žena k njemu, <ia bi vpisala svojo hčerko v tukajšnjo ljudsko šolo.
Mi navadni ljudje bi menili, da jo je gospod nadučitelj v^prt-jtl prijazno. Kaj še 1 Žena ni imela seboj predpisanih spričeval. A mesto, da bi jo bil poučil uljudio, kaj da zahteva zakon, jel je kričati in rohneti n<i ženo na tak način da res ni bilo lepo. In kai je zakrivila iens, da se je tako razsrdil nad ujo ta ,olikanecu ? Nič druzega ni bilo, nego to-le:Minolo leto je bila deklica
V	Le g ini šoli!!
Komentar naj si vsakdo napravi sam ! Seveda se bo izgovarjat voditelj, zakaj da ni privela dek iice takoj začetkom leta? Na t. pa odgovarjamo, da je bila deklica bolna in Sr ni upisala niti
V	Legino solo. Mnnimo torej, da j« g. nadučitelj jako vnet za šolo, a ne za oao, v kateri podučuje, ampak za — Legino t
Mlin Economo v Trstu bode praznoval dne
35. i. u».	svojega obsU ka. V proslavo
tega veselja dogodka so zložili <teiavci tega znamenitega p djtftja potrebno svoto za nabtvn srebrnega lovorovoga venca, katerega hočejo tega dne pokloniti sv jeau pravi nemu gospodarju. V današnjih dneh je pač zabeleženja vredno, da je vendar še vet ih tvrdk v Trstu, ki niso nikdar še skrivile nij-den las svojim delavcem radi politiškega ali narodnega mišljenja. Veneo je razstavljen v prodajalnie. g>spo:la Antona OrioiiK na borznem trgu št 5.
Našim kmetovalcem. Onim našim kmetovalcem, ki so si naroČili umetnega gnojna od c. kr. i kmet j^k" itružbe t Ljubljani, sporoča „Kmetovalec", da je družb* prve dni tega meseca jela razpošiljati i a gnojila. Z ozirom nn t , da je drnibi razposlati 70 v^onov tega gnojila, naj naročniki potrpe. Vsi pridejo na vrsto, kakor so priglašeni.
Že pnjde t ' ern si mislil ob iasu. ko »o naši kmetje no.« t mesto vse po i no g ti v. Opazoval sem m-? t. tne organe, kako da ne neki vedejo do našib \ metov. Parola je bMa dana, da oni, ki slu>6 t žažki magistrat, ,ne smejo' znati slovensko! Ker se mi je stvar zdela nemogoča, sem šel. da se prepričam osebno. Komisar, ki je bil določen v nadzorstvo prodajalkam gljiv, zna in govori lepo ti »vensko ter se je vh| povsem pravilno in dostojno napram kmetom. To konstatiramo, da se ne poreče, kar se običajoo pravi, namreč: da mi le kritifcnjemo vse! Straža Angeli (^a»ne-znan izza dogodkov v Barkovlah) je tudi govoril slovensko, toda le v — sili. D.uzih nesreč ni bilo.
Brejski.
Na novi poštni palači je bila uzidana dobra ura, po kat»ii se je Človek lahko ravnal. Sedaj pa, ko Nemci ob*trukcijonirajo — ustavila je i omenjena ura svoje delovanje, ter spi že par tednov. Gospod Pokorny! Dajte pregledati bolnico, more
[ biti je Ar pomoči! Sij moramo nasliti vendar, da je le bo'nica, ker si ne nioreiao rai-liti, di bi hilo zaustavljeni^ ure na pustne n poslipju tržaškem v kaki zvezi — z obstrnkcijo.	Brejski.
Iz Sežane s* nam piše: Na slavnostnem banketu, piirejen^ra n* čast odbijajočem« zaslužnemu okrajnemu glavarju, grofa S c h aff g o tsc h n se je nabralo za dražbo sv. Cirila in Metoda 9 gld. Dičnim darovalcem srčna hvala.
„Slov. pevsko društvo* naznanja pevcem in pevkam, da prihodnji torek, dne 9. t. m. ob navadni mi zvečer prično lopet pevske vaje.
Italijanska šola v nevarnosti. I* Zadra se poroča, da je zaderski nadbiskup imenoval kateheta za italijansko deSko šolo, ustanovljeno v Arbanasih po društvu „L^ga Nazionale". Imenovanje pa je združil z nalogom, da mora biti pouk v v veronauku v hrvatskem jeziku. Ravnateljstvo „Lege' je šlo „in corpore" zahtevat od aadbisknpa, da prekliče svoj nalog, a nadbisknp je trden v svojem sklepu. Da vidimo: ali pade hrvatski pouk veronauka, ali pade šola ?! Kajti oblasti bi morale razpustiti šolo brez veronauka, ker bi kakor taka ne odgovarjala zahtevam zakona. Res, težka stvar!
Zopet ponižna prešnja. Prod časom je tožil nekdo, da se v kaznilrci v ulici Tigor ne oznan-iuje beseda božja v slov. jeziku. Sedaj se je stvar poboljšala v toliko, da se sv. evangelij čita v slovenskem jeziku, a propoveduje se i danes i z -k 1 j u č 1 i v o le v laškem jeziku! Prosimo torej slov. vodstvo, naj vkrene potrebno, da se bode prepovedovalo tudi slovenski, vsaj vsaki drugi praznik.	Brejski.
Ljubljanske novice. Od tam se nam poroča dne 7. nov.: Ljubljana napreduje naglimi koraki po potresu! V tem napredku preskoči dobo najmanj za 50 let. In tako je tudi pravi Ljubljana mora pokazati, da je dežele Kranjske stolno mesto, in s svojim modernim razvitkom dokaže svetu, da ima pravega pojma tudi o kalturi in napredka. Vidi se pa tudi na vseh koncik in krajik, da je na krmilu občinske uprave zaatop, energičnim in požrtvovalnim županom na čeln, čegar nepristranost in pravicoljubje se priznavata od vseh strani. Deželnozborska dopolnilna volitev za Vipavsko-idrijski okraj najbrže zmago prinese narodni stranki. ? Sposobnih in delavnih mož naj si volilci izbirajo i za deželni zbor. — Kandidat trgovske in obrtne ] zbornice še ni znan po imenu. No, ne dvomimo, ! da bo vil narodnjak in — mož odločnega in Či- j stega značaja!	X.
Kmetijska gospodinjska iola o kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Priprave za to šolo so dospele že v lep štadij. Stvar sta zastopala v posebni konferenci, ki se je vršila v tej stvari dne 26. i oktobra v naučnem ministerstvu, družbin podpred- , sednik gospod državni poslanec Povše in ravnatelj j g O. Pire. — Sleherni pravi rodoljub slovenski j mora z veseljem pozdravljati to velevažno misel, ki je neprecenljive vrednosti za naš narod, zlasti pa za uašega kmeta, ki je podlaga zdravemu razvitku vsega naroda. Le z milijo, da se kmetijska šola zasnuje v mestu, se ne moramo dobro strinjati za v prvo.
Toda zasnovatelji so gotovo dobro premislili stvar in je pričakovati torej najboljega sadu od te prekoristo« idejo.
Pesnik-navomašnik. Znani slovenski pesnik in
pisatelj, g. dr. U>h« Opeka je daroval dne 1. t. m. v Rimu novo sv. mašo. Novomašnik je Slovenec iz K i"*Ke r / -ti * U i - , ' ' /
Družbi sv. Cirila in Motu da v Ljubljani so od 15. oktobra do 5. novembra poslali. Podružnica v Slov Gradcu 12 gld. 66 kr. — Č. g. J. Menhart, kapelan ormošk, S gld. 5 kr., nabrane na trgatvi g. dr. Omulca na Litmert;u. — G. dr. A. Mihalič v Ljutomeru iz nabiralnika v kavarni pri g. Seršenu 7 gl 1. 60 kr. — Č. g. Jos. Černko, župnik v Vuhredu, 25 gld., namreč 16 gld. 58 kr. udnine, 5 gld. 42 kr. iz nabiralnika v Marenbergu in ed vesele družbe pri Sv. Ožbaltu 3 glđ. — Slavna posojilnica v Žužemberku 10 gld. — Po. : g. Amaliji Drufotki ženska podružnica v Gorici j 100 gld. - G. Eg. Jeglič na Selu pri Lescah iz j nabiralnika 2 gld. 48 kr. — Podružnica pri Sv. ' Ivanu pri Trstu po g. Ant. Trobcu 100 gld. —- i G Francika Šmid na Gašteju pri Kranjo iz nabi- i ralnika 5 gld. — Moška podružnica v Celju 1 gld. 30 kr., katere so zložili „durakisti in marjašci" pri Lemežu v Celja. — Slovenski Častnik nsbral '
v veseli družbi 2 «ld. 23 kr. — I/.gl^dn > delavna šentjakobsko trnovska ženska podru niča v Lju t'ljuni 647 srld. 79 kr. — Prhrč ,h zahvala vs^m dobrotnikom! — Za lepo Vrhovnikovo knjižico „O stoletnici Vodnikovih „Lu danfKih Noviz« j* družba prejela lepi 4svoto '336 gld. 48 kr. Bog živi tudi te podpiratelje naše mladine, katerih imena se o priliki razglasć, in blagosrčnega gospoda pisatelja knj'ge 1
Blagajmitvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Podporno društvo za slov. vlsokošolce v Gradcu prične z novembrom deliti podpore po meri pomočkov, ki so mu na razpolaganje. Dokler se ne nkrene nič druzega, s« bo zbiral odbor vsako drugo soboto v mesecu. Do taga dne morajo dati prosilci svoje proiaje predsedniku; obrazložiti jih je seveda in podpreti s spričevali, ker bi s« sicer ne gledalo nanje. Prva odborova seja bo dne 13. nov. Slvenskemu občinstvu priporočamo to dobrodelno in rodoljubno društvo kar najtopleje; le s obilnimi podporami iz domovine mu bo mogoče, vspešno opravljati lopo nalogo, ki si jo je dalo. Prispevke je pošiljati blagovoljno društvenemu predsedniku, vseučilifičnema prof. dru. Gregoriju Kreku (Graz, Villefortg. 11).
Pedporno društvo za slovenske viioksšolcs na Dunaju prejelo je poslednje mesece še sledeča darila: (Dalje,) Vič. g. Jurij Jerman, župnik v Stabnn 1 gld. 50 nvč., g. Jož. Strajnik župnik na Žili, gg. Jakob Wang, c. kr. profesor v Beljaku, vč. g. Valentin Weiss, mestni kaplan v Beljaku, g. Lapns Janez in gospa Lapus Marija v Beljaku, vč. g. Jos. Zeicher, sem. duhovnik v Št. Jakobu, N. N., vč. g. Fr. Virnik, župnik v Lipi nad Vrbo, vč. g. Anton Oabron, župnik v Skoči dolu in vč. g. Matej Germ, župnik v Rablu, darovali so po 1 gld.; vč. g. Fr. Sattler, kaplan v Rožoko, gg. Blaže Rane, poštni uradnik in Lojze Knafele, železniški uradnik v Beljaku po 50 nvč. — Iz Moravč poslal je g. Makso Pirnat, modroslovec, 17 gld. 30 nvč. — V Postojni nsbral je gosp. Peter Kraigher, trgovec 23 gld. 50 nvč., katere so darovali : G. Dr. Dragotin Treo, odvetnik, 3 gld., g. dr. Dolschein, zdravnik, dr. Papež c. k. sodni pristav, Štefan Primožič, šolski vodja po 2 gld., gg. Matija Pemk, posestnik v Gradca, Fr. Arko, posestnik, Avg. Petrič, pisar; Anton Dibrich, trgovec, Dr. Ponebšek, nadzornik, Ivan Ružička nadgeometer, Peter Kraigher trgovec, Ferd. Gaspari e. k. živ. zdravnik (ime nečitljivo) trgovec, Ljud., Ditrich, trgovec, Rihard Šeber, tiskar, po 1 gld.; po 50 nvč. so darovali gg.: J. Debevc, župan v Slavini, Morel, kmet v HrašaU, Jos Inocenre, slikar, Matevž Medica, posestnik v Št. Petru, Alojz Domicelj, trgovec v Zagoiju, F. Kutliu, trgovec v Postojni, Oton Grebene, c, kr. davkar v Postojni. (Zvršetek pride.)
Novo društvo. V Ljubljani se je ustanovilo prvo krščansko-socijalno železničarsko društvo v Avstriji. Razprostiralo ae bode po rasnih podružnicah po Kranjskem in po sosednjih deželah. Društvu bode namen boljšati in varovati dnševne in gmotne interese svojih adov v dosego skupnega delovanja v prospeh vseh železničarjev na temelju lojalnih, državo vzdržujofiih, patrijotičnih načel. Sredstva v dosego tega namena so: dajanje brezplačnega pravnega varstva v stvareh, izviraj tčih it službenih odnošajev; predavanje, čitanje in razgovori o vseh stanovskih in strokovnih vprašanjih, kakor sploh o vsem, o čemer se treba poučiti, ra-zun v pcltičnih vprašanjih; naprava knjižnic; uvajanj« strokovnih Časopisov; sestavljanje in podpiranje peticij in prigovorov na merodajne oblasti in korporacije v svrho povzdige materijalnoga stanja železničnih uslužbencev ; dajanje podpor pomoči potrebnim udom ; brezplačno dajanje in posredovanje predujmov; podeljevanje doneska k pogrebnim stroškom za nde, oziroma člena njihovih rodbin ; prijateljski shodi in prirejanje veselic; brezplačen pouk rednih udov v svrho dovršitve strokovnih izpitov ; izdavanje strokovnih del in broiur. — Društvu je pristopilo takoj prvi večer 200 a-dov. Predsednikom je izvoljon g. Wenig, namestnikoma Finžgar in Noč. Tajnikom Schott, blagajnikom Kraljič; tajnika namestnika Ant. Oregoree in I. Pip; blagajnika namestnika Wizijak in Bari.
Kje ao deapotl? .Obzor" ima jake zanimivo črtico o ruskem carju Nikolaju I., katero primerja z dogodkom nemškega cesarja Viljelma II. in poročnikom Hanke-jem. Poslednji je šel v smrt, ker
ga j« cesar Viljelm razžalil tako hudo, da se je vojak sposabil aasproti Veličanstva. A. kaj je storil car Nikolaj I. ▼ podobnem slačaja ? Car Nikolaj L je nekoč iel po žlicah petrograjskih in na isak-jevskem mosta srečal tri dijake, ki ga niso pozdravili. Car jih je ustavil in jim zaklical: ,lle<li fosaate ?" — ,Net eksceienca 1" ao odgovorili dijaki. Na to jim je car akasal, naj idejo na glavno ■trato, kjer se jih ima zapreti. Dijaki so abogali in na glavni strati so jih zaprli skupaj v jedno sobo. Čez pol ure je doiel na stražo carski karir, ki je prijavil carjev ukaz, da je dijake takoj provesti v zimsko palačo. V palači jih je pričakoval zapo-vednik dvorne straže, ki je prijavil komor»ika njih prihod. Komorni k je sprovel dijake v krasao sobano, kjer je bilo pogrnjene za tri osebe. Ko* mornik je povedal dijakov, da jih je povabil car na obed, ker nsjbrže ie niso obedovali. Dijaki so debili obed, o kakorSnem sanjali niso v svojem življenja. K obedu pa iibornega vina in še šampanjca. Komorni k je natočil štiri kupice. A črtrta? Za koga naj bi bila četrta ? V tem hipa so se odprla vrata in car Nikolsj I. je natopil ter nspii dijakom sledečimi besedami: .Gospodje, sedaj, ko ste niili krnha in aoli ed rnekega vladarja, sedaj ga bodete poznali, kadar ga bodete zopet srečevali. Živela n-atverzal" — S temi besedami je car odpnstil dijake milostno. In vendar se ie pisalo tedaj in se ie vedno pile v zapadni in srednji Evropi, kakov barbar da je bil ear Nikolaj I.
Leterijske itavitke, izžrebane dne S. t. m.: ' Trst	87, SI, 68, 21, 2«.
Line	73. 41, 22, 93, 60.
Tržaško pismo.
IV.
Sam ne *em, kako in
Zak^j tem zaiel mej grobore*.
Boris Miren.
Ko sem stal na vseh svetnikov dan na trža« ikem pokopališču, gospod urednik, sem delsl različne primere in zaključke, tičoče se tega in onega — življenja. V prvo pa mi je priilo na misel, da prav za prav ni mnogo razločka mej tem in onim življenjem.
Ta prst — tam prst 1
Ta kamen — tam kamen!
Človek je iz prsti in to ti najhitreje pove pogled v njegovo liee — prst, sama prst in kamen je — njegovo srce.
Ergo, filozofični zaključek je storjen, zdaj pa mi povejte, čemu vsa ta puhla prešernost, ki vlada na svetu? Ko sem z viška doli zrl na vrvečo množico ,iive prsti" mej bledim kamenjem na-grobuih spomenikov, mi je vsa ta prešernost stopila pred oči v vsej svoji smešnosti.
Memento mori t
Torej samo par pregibjjejev „pljučuega aparata", pa si to, kar kaže tisti grozni angel Tanatos tam v mrtvaški galeriji 1 In teh par gibljejev .pljučnega aparata* preobrača, a vet narobe" ! ? Hn!
Vendar ta smeina preširnost ne miruje tadi Ba pokopališča, namreč preširnost v političnih atva-reh. Nehote sem se namreč prašal, ali ao na tem kribčaetem prostoru pokopani — sami Italijani ?
Vse same »familje" in skoro nijedne ,rod-bine* in vendar blizu polovice — slovanskih imen, seveda največkrat sijajno popačenih, kakor na napisih tržaških .štacun" 1
Škandal! sem vskliknil nehote sam pri sebi. Ali boče biti tržaško pokopališč* statističen dokaz, kolik odstotek živi v Trstn — Slovanov?
Še mrtvi naj lažejo ? Kaj pa poreko daie istih, ki so nosile v svojem živem prepričanju zavest, da so — slovanske, ako čepi na njihovem mrtvem delu taka v kttmeu vklesana laž? Žal da ao nezmožne proti temu skrunjenju, sicer bi dahovi politično oskrunjenih mrtvih že imeli svoj .ples" t onimi, ki nam še po smrti delajo krivico...
Toda v poblaZenje moje ogorčenosti n* tem kraju miru, kjer si politični nasprotniki ne sezaje v lase, — ker jih nimajo — mije služila pač opra vič^na sumnja, da bi bil marsikdo pravičen avojeaiu ranjkt mu v tem pogledu, ako bi — smel.
Radi tega j»a s»oi dejal bhe: pri sebi, da bi ne Vrlo prav nič napačnega, ako bi ae tržaška pokopališča ne ločila samo po — veri, marveč tudi po narodnosti, namreč, da hi tn živeči Slovani imeli svoje — „slovansko pokopališč«". Tedaj bi se morda „statistika14 pokazala v drugi podobi....
Pa še nekaj bi bilo zagotovljenega triaškim
Slovencem, namreč — .Narodni dom", katerega bi ne motila nobena sovražna sila in katerega bi gradili polagoma brez .akcij" vsi oni, ki zaman hrepenč po vresničenju tega idejala v mosta Tržaškem.
Pa recite, gospod urednik, ako ;ta ideja ni »falminantna" ?
Pa izvedljiva, izvedljiva I
Morda se ie vresniči necega dne in tedaj se
je bode veselil, ako bova še mej živimi, z Vami vred VaS	Adriaticus.
Najnoveji« veati.
Dinaj 8. (Zbornica poslancev.) Podpredsednik Abrabamovioz se je spominjal izrazov, ki so padali v zadnji seji, in je grajal iste oatro, ker škodujejo parlamentarizmu. Opominjal ja zbornico, da bi skoro nastopilo ozdravljenje tona v zbornici. (Živahna pohvala na desni, oporekanje na levi). Temu so sledili formalni predlogi in jedno glasovanje po Imenih.
V nadaljnji razpravi so posl. Hofman pl. Wellenhof v imenu nemške ljudske stranke, posl. dr. Gross v imenu nemške stranke naprednjakov in posl. Zeller v imenu socijalistov podali izjave proti zadnjim izvajanjem finančnega ministra v proračunskem odseka. Govorniki so izjavili, da bi smatrali zs zoperustavno, ako bi se nagodbeni provizorij nsilil na podlagi §. 14 drž. tem. zakona. Isti govorniki so protestovali proti postopanju pred-aedniitva v zadnjih dveh aejah, katerim postopanjem da je predsednlitvo kršilo poslovni red. Po prečitanjn nekaj interpelacij, se je pričela tajna seja, ki se je bila pretrgala zadnjič. Ob 9. uri pop. se je pričela zopet javna seja.
Posl Funke je dobil besedo, da utemelji za-tožbo proti ministrom: grofn Bsdenijn, finančnemu ministru B'linskemu, justičnemu ministru grofu Gleispacbu, ministru trgovine barona Glsnzn in ministru poljedelstva grofa Ledebarju radi tega, ker so izdsli jezikovne naredbe. Seja trsja dalje.
Dunaj 8. Delegacije se snidejo dne 16. no vembra na Dnnsju
Carigrad 8. Dosedaj je rešenih 14 določeb mirovne pogodbe. Rešiti je še štiri točke.
PV Za slabotne
boleha ve reled pomenj kanje krvi na živcih, blede in al»-■labotne otroke; itrritnege okuaa in prelsknienega učinke je
železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajske ceste) priporočeno od mnogih edrevnikov. — Pollitertka steklenice. ▼Olja 1 gld., pet polliterokih steklenic 4 gld. 50 kr.
Trgovinske brsojavk« ftn visil.
£aalnt>*it.Q. Pn«mo* /.»jesen —,— —•— Plenice ta
■pem
aej-jni 05-1
mled—.--.—. —
■j nni 1897. 6. 61 6 53 13.15 od 79 h lo 18-35 , od 81. kil. f, 18.31 —. UAnnn 5*80 8.—
•labo.
•pomlad 18P8 12 86 do 18.87 O res se Ki Se spomlad 8.92. 8 94 Koruza za Ptaoice nore od 78 kil. f. 13-20 18 85 od 80 kil f. 13.30 18-40, o.i 82 kil. for — proso 8-15* 8*4ft
Plenice: dobre ponudbe, povpraševanj« Predeje 50000 mt. st. trg miren. Vreme: oblačne.
ir»ffa. Neret^nirent lUilk«* for 11.7$ do 11*74. Ze notranji trgovini t Oentrifugel f. 38.50 Gonoasss t. 87— Cet*«-n» 7. 37 75 t glavah f. 38-25 —•—
H»v*e. Kave rtanto« *oo>1 «v«rnc« ze no*. 87.— s« mero 37.75
Hunbnrg. Sentoi Kno'' <\<r»m?« m december 80.95 ■a mere 80.75 ie m tj 81.25 ie september 32 — mirno.
Danajaka borna I
Državni dolg v papirju „ * ▼ srebru Avstrijska rente t zlatu , „ t kronah Kreditne akoije . . . London 10 Lat. . Napoleoni . . tO aerk tnn Hal' »i-
predvčeraj
102.30 102.25 123 25 . 101.85 . 351 53 . 119 70 . 9.687» 11.76 . . 45.15
bra IS07 danes
108.36 102.20 123.05 101.90 36160 119 70 9.68V, 11.7*1 45.20
P>«MMM>0<MMMMMMi
l Hotel Volpioh J
J,pri črnem orlu4 (Aquilanera)j
Z	TRST	S
Via S. Spiridione, Corso, Via S. Nicolb,	1
najbolj v središču	V popolnoma na novo opravljen,
JKOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM.;
V v pritličju »Restavracija PUaen"
A	od F. V o 1 p i c h a.
*-><><><><><><><><><><><>4*
V A
V
LsesiesN
aeeeeaaeeeeosf
Domača slovenska gostilna
FRANA VALETIČA
v ulici Solitario št. 12.
Podpisani priporoCa »e slav. občinstvu za obilen obisk ob vsaki priliki. Toči vipavska vioa, bela in srna, po najnižjih cenah. Kuhinja je preskrbljena vedno z jedaCaini. Postreže se tudi pristnim brinjivcen, tri-fiROveem in slivovcem itd.
U dani Fran Valetifi.
^ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL«*
<3> Rafaela Italia «£>
<3>	Via Maloanton SI. I.	O
<3> Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in <£> <3> »prejemnice, žinniic in peresntc, ogledal in /n^ železnih h laganj, po cenah, da se ni b.it ^	konkurence.

in hr. Aprct. Veličanstva.
Ha Najviše povelje Hjey. c.
XIX. o. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne mnese avstro-ogerske monarhije Ta denarna loterija — v Avstriji jedina postavno dovoljena — obitOga 7278 dobitkov v gotovem 'lena ju v skupnem snesku od 341JB84 kron.
Glavni dobitek; 160.000 kron.
Za izplaČanje dobitkov jamSi e. kr loteri.|Rki zaklad. Žrebanje s« bode vršilo nepreklicno dne 16. dec, 1897. Jadne are6ka etane 2 (fl. ca.
Srečke se dobivajo v eddelku za dr ^ ar ne loterijo na Daa ■aja I. Hiemerga»so 7, v loterijskih kul.-kturali. v totakar-nah, davkarijah, na poStnih, hrzojivvnih in žolezničnih uradih v menjalnicah itd Naprti m kupovalce srečk brezplačno. Srečke b«< dopoiiljajo proste pofttnine.
O. hr> loi&rVtku-mMudito ra>na(«Vi»»t oddelek sa državne loterije.
a & f- OšIMB{> <» S> <I J>5B
V
PROČ S PETROLUEM! $
ik
a
a v a v
Razsvetljujte ■ plinovo žarečo luojo na ipirit nTrl«mr(, jedino žarečo lučio, katera gori breg privoda plina.
Plinova žarela luč nr ipirit ,.T RIU M F"
■veti kakor »lektrična, aporabi ne na vsaki svetilki ne petrolej ter je sposobna za velike in majhne prostore
Za poulično razsvetljavo povečane in varne proti vetra, so občinam neobhodno potrebne, Gori navadnim špiritom in ne eksplodira. Zaloga ::
IVAH N. POHLT 1
Via CarinHa 19.
v a
v $
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
(Ovalno* ialaanloa (Postaja južno želesnice.) Od dni 1. maj* 1897. ODHOD;
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza i Reko. 8.S6 B brzovlak T Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— a omnibus r Nabreiino, Videm, Benetke in Verono. j 9.56 „ postni vlak na Dunaj, zveza s Peito in Zagreboui j 12.50 popol. omnibus v Kormin.
omnibus v Nabreiino, Videm, Rim. postni vlak na Dum^j, zveza z Reko. brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko brzovlak ▼ Kormin. možhni «iak v Nabrežino, Vidom, Bitu. mešani vlak do MurzzUBcblaga.
Lokalna vlaka ob praznikih. t Gorico. Korunia, Cervinjan. v Nabrežino.
Tedenski vlak: 7.50 popol. (sreda) ekepnoB v Ostende.
DOHOD:
meiani vlak iz Uurzzu9cblaga, Beljaka, itd. mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrekne, brzovlak ii Kormin a, brzovlak » Dunaja.
Eoštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. rzovlak is Rima, Benetk. omnibu9 iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.45 „ omnibu iz Verene, Kormina, Nabrežine. 8.30 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrshtro .50 „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
V „Narodnem domu" y Barkovljah
M
odprl podpisani PEKARIJO,
f v kateri prodaja veji dno frišen kruh, sladščice, paštete in vsa-| kovrstno oieko po najnižih cennh Jemlje v pecivo tudi domač kruh. Matija Martfnčić.
4.40 6.85 8.05 8-05 8.4o 10.-
9.—
4.25
6.55	predp
7.30	„
8.35	„
9.25	.
10.25	w
10.87	„ 11.5J0
Uniforme za jednoletne prostovoljce
vs-h orodnih vr t po najnižji t* »» "i vrBtn«'	; r.tve po orig'nalnsh tvos niskih
cenah, kakor tudi civilne obleke po najnovejiem kroju in fazonu p> i
Franu Jirai, zavo 4 /. > mu f • niiraoj^ Ulic.! Caserma štev.. 9.
XX
* Zaloga pohištva in tapotarij
lastnega izdolka, v ulici Cordaiuoli St. 2, (nasproti pivarne »AurorR11) t kompletne zakonske sobe ln jedilnice, železno pohištvo ' In kuhinsko poblstvopo izvenrednlh cenah, l'n-v/.emljum | 1 narofibe v vsaki stroki. Udani. Q ^ larre.

Lastnik kfnaorcii lisU .Edinoet*. T^davateli »derovora- nrednik Fran	— Tinkam* !)ol,»i< v Tvm.