Stev. 226
>\ c»t
Iti i.
J/.
TRST, v torek 15. avgusta 1911
T©6aj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tod) ob nedeljah In pranikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične fiter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadalje a vrsta K 2. Mali iglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Flačijivo in tožljivo v Trstu.
£PINQST
Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko.
„V edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroentna na nedeljsko lxda.nje „EDIM03TI" stane: n oelo leto Kron 5*20, ta pol leta Kron 2-60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dem). Izdajatelj in odgov- rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila. T.:skaroa „Ed'noHt", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnRnl ra?un Stev. 841-652. TELFFOM St. 11-57
BRZOJfil/NE VESTI.
Konferenca hrvatskih poslancev.
BUDIMPEŠTA 14. Danes se je vršila konferenca hrvatskih delegatov v ogrsko-hrvatskem državnem zboru, ki se je bavila izključno s političnim položajem v Hrvatski in s stališčem, ki naj je zavzamejo Hrvatje nasproti vladi.
Od včeraj je prejel ban na stotine pisem in brzojavk, v katerih se mu čestita. Obiskalo ga je tudi mnogo ličnosti, ki so mu osebno čest.tale.
■f Prof. dr. Canstein.
GRADEC 14. Danes je tukaj umrl profesor meničnega prava na graškem vseučilišču dr. baron Canstein.
Kolera v Turčiji.
CARIGRAD 14. Po oficijelnih podatkih je včeraj obolelo tu za kolero 44 oseb, umrlo jih je pa 23. — V mestnem delu Halstai je bilo baje nad 50 slučajev kolere. — Vspričo silnega razširjenja kolere si oblastnije zelo prizadevajo, da bi omejili epidemijo.
SOLUN 14. O koleri v Albaniji so došli danes nastopni podatki: V Peču je umrlo 28, v Djakovaru 12, v Novem Pazaru 8, v Senici 7, v Mitrovici 13, v Vuči-dolu 3, v Skoplju 2, v skopeljski okolici 12. V Sv. Ivanu v Medui je obolelo za kolero 7 oseb, od teh so umrle 3, tudi v Monastiru so obolele 3 osebe, od teh je ena umrla. _
Zagreb 14. V vasi Sibovac pri Varaždinskih toplicah je prišlo včeraj med kmeti do nemirov, ker se jim je prepovedalo močiti konoplje v tekočih vodah. Prepoved je bila izdana v interesu ribarstva. Množica je vsprejela s kamenjem orožnike, ki so prišli v vas. 18 kmetov je bilo aretiranih.
Kolin 14. Sinoči je v Renu pri Ro-denkirchenu utonilo pri kopanju deset oseb.
London 14. Glasom poročila dospelega Lkyda se je angleški parnik „F.fesher" razbil južno od rta Guardsfui. Posadka in 75 pa-ažirjev je dospelo v Aden. Pogrešajo 2 čoba s 30 osebami.
Liverpool 14. Trgovinske paroplovne družbe so danes opol. naznanile, da odpustijo vse delavce. Vsled te odredbe je prizadetih 30.000 delavcev.
Dijaški mladini v Istri.
m.
Citirali smo sodbo reškega lista o bu-zeški resoluciji, vsprejeti na glavnem zboru hrvatsko-slovenskega akademlčnega ferijal-nega društva „Istra". Citirali smo posebno tudi zato, ker je „Reški novi list" odkrito in odločno protiklerifcalen list in se torej naši sodbi ne more podtikati, da je morda le produkt kakih klerikalnih vplivov, marveč da je stvarno popolnoma opravičena.
In sodba v reškem listu je celojzrazi-teja, rezkeja, drastičneja v formi. Člankar označa resolucijo kakor oduren pojav tesno-srčnosti, brezprimerne neresnosti, nezrelosti in — nehvaležnosti!!
To zadnje očitanje se vidi nam najhuje — tem huje, ker je opravičeno. Da bi mladi gospodje vedeli, kaj in kaka je bila Istra pred 40—50 leti, ne bi sklepali tacih resolucij in bi drugače cenili delo „tujincev"-
PODLISTEK.
Jug.
Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V
Mileva.
Samo dva sta, ki, nekoliko razlikujoč se od druzih, jahata, da-si nekoliko zadaj, vendar skoro ob njenem boku, sedaj korakoma, sedaj skokoma, kakor je njo ravno volja. Eden od njiju, jahajoči na desni, mož, razvit sičer v polni moči, mogočnih udov, vendar pa tako lepih in sorazmernih, da bi mogel služiti za vzor možke moči in lepote, se je razločeval od ostalih samo v tem, da ni imel nikakega okraska niti na svoji obleki, niti na svojem orožju, da, celo njegov pas je bil črn, obrobljen samo s srebrnim robom. Zamišl eno, da, sanjavo je zrl pred-se. Kadar-koli pa je zapazil, kako spremljana gospa z navdušenjem zre na igre bisurmanske družine, kako sedaj z nagnjenjem glave, ali roke, sedaj s spušča-
Slovanov za narodni preporod Istre. Bila je to prava herojska doba, ko so ti „tujinci" v tesnem sobojevništvu z domačimi, ali tedaj le redko sejanimi prvobori-telji stali v prvih vrstah v gigantskih borbah, kakoršnjih pozna zgodovina le malo-katere, ali morda celo nobene druge pokrajine v tej državi. Nastavljali so prsa dvojnemu ognju: ognju od strani drugorod-nega, za vratnega, nasilnega, morale ne poznajočega in zate v izberi sredstev b-'z-vestnega sovražnika; in potem ognju — in to Še hujšemu — v temi nevednosti in nezavednosti tavajočega lastnega naroda, ki ga je tujerodni sovražnik na vse možne načine in z vsemi infernalnimi sredstvi znal korupirati, demoralizirati in fanatizirati proti lastnemu bratu, proti lastni krvi. To so bili žalostni časi duševnega robstva, podivjanosti in nevednosti, ko je med veliko večino hrvatskega naroda v Istri veljala beseda Hrvat za — psovko, za žaljenje, in ko narodnim sovražnikom ni trebalo druzega, nego omenjati Hrvatske, da so ta nesrečni zavedeni narod spravljali naravnost v besnilo.
Bili so temni časi, ko je bilo delo za probujo in osvesčenje takega, v nevednost zakopanega, kulturno popolnoma zapuščenega in v gospodarskih okovih tavajočega naroda zares — herojstvo, junaštvo. Da na tej sliki ni nič pretiranega, za to hočemo podati drastičen dokaz na pojedinem klasičnem izgledu: V Juršičih na Vodnjanščmi živi čestitljiv starček, župnik Velikanje, ki je globoko zarezal svoje ime v zgodovino borb našega naroda v Istri. Iz svojih župljanov je ustvaril z lastnimi izgledi in lastnimi deli občino dobrih ljudij, pridnih gospodarjev in zavednih volilcev — pravo narodno vojsko, ki jo on skozi desetletja vodi na volišča, ne plašeč se ne jeze, ne najhujih groženj od stranih sovražnikov. A veste, kakov je bil ta narod, ko je Velikanje prišel med-enj ? ! Mož je moral spati z revolverjem na nočni mizici, ker niti po noči ni bil varen pred tatovi in razbojniki, kakor ni bil varen noben potnik, ki je šel tam mimo! !n VzH-kanje je znal z angeljsko dobrohotnostjo in ljubeznijo, spojeno s pametno in premišljeno odločnostjo vzgojiti najprej poštene — ljudij, potem dobre gospodarje, in potem dobre Hrvate!
Ta Velikanje je tudi — „tujinec". In v onih žalostnih časih, ko je narod sam v svoji nevednosti roval po lastnih ranah, so bili dramitelji naroda po veliki večini taki „tujinci" — duhovniki in učitelji, kateri poslednji so pa bili redko sejani.
To je zgodovinska resnica, ki govori, koliko je hrvatska in slovenska Istra dolžna tem „tujincem". Da ni bilo teh se svojo neizmerno narodno ljubeznijo, se svojim velikim patrijotizmom, se svojim idejalnim navdušenjem in z nemanje idejalno požrtvovalnostjo, izvirajočo iz trdne vere v boljšo narodno bodočnost, ne bidanes — naj bodo le uverjeni mladi gospodje! — oni r e s o 1 v i r a 1 i kakor hrvatski in slovenski akademiki in abiturijenti, ker ne bi bilo narodnega preporoda, ker ne bi bilo hrvatskih učilnic, najmanje pa hrvatskega gimnazija v Pazinu !!
Ali to je bilo; danes so razmere in potrebe drugačne ! — nam porečejo morda : Res je — danes je drugače: narod se vzdramlja, narod je začel zahtevati svoja prava.
Ali ne zatiskajmo si nikar očes pred resnico: ni še tako drugače, da bi se smeli
postavljati na tisto cinično stališče: zamorec je storil svojo dolžnost in naj — gre, oziroma naj ne sili več v našo Istro! Pustimo tu na strani žalostno poglavje o nehvaležnosti ! Ne smemo se pa varati, marveč dolžnost vseh je, da odprejo oči na široko, da ocenjajo sedanji položaj z resnostjo in objektivnostjo hladnih računarjev. In pogled na današnji položaj v Istri jim pove, da toli lepo in vspešno razvijajoče se delo za narodno resurekcijo v Istri ni še dospelo tako daleč, da bi mogli pogrešati sodelovanje — zamorcev iz drugih slovanskih pokrajin. Najhuje herostratstvo bi bilo to, Če bi kdo gonil od dela prijatelja dokler ni gotov, da bo mogel njegovo delo tudi nadomeščati v polni meri. Dokler ne more kdo sam zidati, naj ne goni sodelavca z dela, kajti, če ga goni — podira in ne zida!
Naravnost drastično osvetljuje nesmiselnost buzeške resolucije „Reški novi list" od minole nedelje s svojo krvavo resnično, če tudi ironično „resolucijo":
„Poživljamo brate Dalmatince, Slovence, Čehe, Poljake in ne znamo Še koga, da pridejo v Istro, da spopolne odvetniška mesta v Labinju, Vodnjanu, Rovinju, Čresu, Lošinju, Motovunu, Buzetu, Bujah, Kopru in nekatera druga izpostavljena mesta".
A koliko je Še druzih tacih izpostavljenih mest, ki so tako važna, da ne bomo mogli govoriti o zadostni narodni organizaciji, dokler ne bodo spopolnjena po naših ljudeh! In sedaj naj nam. mladi gospodje dovole vprašanje: morejo-li oni izpolniti, .oziroma, je-li danes v Istri toliko hrvatske in slovenske inteligence, ki bi mogla spopolniti ta mesta ?!
Ob zaključku te odkrite in potrebne besede naj mladini povemo istotako odkrito, kje je glavni vzrok, da se daja zavajati v take lahkomišljene nastope in krivične sodbe, kar jej gotovo ne koristi, ker jej le slabša nje razmerje do ostale narodne javnosti. Vzrok je isti, ki smo ga nedavno temu očitali tudi izvestnim tržaškim kritikom, ki delu druzih v minolih težkih časih ne pripoznavajo nobene vrednosti. Kar je dobrega, je zrastlo samo — kar pa so drugi delali je za nič. To je njihovo stališče, negacije in nihilizma, ki pa priča le, v kako malo resnosti in razmišljevanju se izrekajo dandanes tudi najhuje sentence. — Dana š n j a m I a d i n a ni m a kontakta z m i n o I o s t j o ; zato je tudi ne pozna in ne more pravično in objektivno soditi. Ako bi pa poznala minolost, vso tisto zgodovino velikega truda in napornih bojev, potem bi tudi poznala razliko med nekdaj in sedaj, in po tej razliki bi mogla prav ceniti veliko svoto doslej izvršenega dela. Če bi se mlada generacija hotela nekoliko resneje poglobiti v zgodovino, recimo, zadnjih 5 desetletij, bi tudi pravičneje sodila posamične osebe, ki so delovale v tem razdobju. — Pred vsem pa ne bi sklepala tacih resolucij, kakor je bila ona na sestanku v Buzetu! 1 _
Napad na bana Tomašiča.
BUDIMPEŠTA 14. O napadu na bana dr. Tomašiča se poroča sledeče podrobnosti: Včeraj jutro okoli enajste ure je hrvatski ban dr. TomaŠić v družbi sekcijskega načelnika Chavraka sedel v neki kavarni ob dunav-skem obrežju. Nepričakovano se mu je približal nek človek, ki ga je močno udaril s pestjo v obraz. Tomašič je skočil po koncu,
njem konja v dir deli pohvalo gibčnosti ali pogumu tega ali onega, tedaj je Šinil iz črnega očesa plamen nevolje in obraz mu je porudečel. In koje pogledal s zaničevanjem v stran na kratkočasne igre, obtičal je njegov pogled z bolestnim očitanjem na za-povednici.
Ni se zdelo, da bi se ona kaj brigala za ta pogled, kajti vedno bolj so junaške igre obračale na-se njeno pozornost. Naenkrat je vstavila konja, tlesknila v roki in je, obračajoč se k svojemu spremljevalcu na desni strani, vprašala navdušeno:
„Ali si videl Omar-bega, kako je s puščico odstrelil rožo z grma, in jo v največjem diru konja dvignil od tal? Povej sam, če bi znal ti, ali kateri izmed tvojih kaj podobnega ?"
„Ti moji so tudi tvoji, gospa sultanova," je odgovoril vprašani trpko, „in ti moji znajo v diru glavo odrobiti od telesa in v trenotku jo vidiš v njih pesti."
Gospa je zganila z rameni: „Mi dva se ne bova nikdar razumela; ne ^spadata roža in jasmin Drinopolja na gore Šardaga, niti ne divje poljane Šumadije; zato tudi tebi ni možno soditi o njih vrednosti; v tem oziru me bo Manuel bolje razumel," obr-
nila se je k svojemu spremljevalcu na levi strani.
Bil je to mladič še le na pragu mla-deniških let, šipkih udov, skoro deviških; krasna njegova obleka je bila tako izzivajoča, kakor to pač ljubi hipna volja žensk pri svojih otroških miljencih.
Toda, edini pogled na pravilno, krasno obličje, v veliko, temno oko, ki je pod visokim Čelom gorelo z nekakim tajinstvenim ognjem, je bil že dokazom, da je njegov duh prehitel deška leta, da je že prej dozorel na južnem solncu, kakor dozoreva poprej tudi sadje na drevju, in da je sposoben utisov strasti in viharjev, ki se še le porajajo v mtadeniški duši kakor tajnostne bajke.
In njegov pogled je ognjevitejše obtičal na gospej, od katere ni odmaknil očesa; z mehkim, skoro tresočim se glasom je odgovoril :
„Kaj vprašuješ mene, gosudarica, moja gospa ? Saj veš, da, kar ugaja tebi, je ugodno tudi meni, in kar ti zavračaš, nad tem se zgražam tudi jaz ; saj ne vidim drugače, nego v odsevu tvojih nebeških oči."
Gospa je porudeia pri teh besedah in je sklonila oči -r sicer so jo take besede kratkočasile kakor otroško besedičenje, sedaj pa je pred tem strogim spremljevalcem, ki
da bi se branil, a napadalec ga je zopet udaril dvakrat s palico po glavi. Sekcijski načelnik Chavrak, ki je hotel z dežnikom odbiti udarec, je dobil dva udarca. Na obrežju je bilo ob oni uri zelo živo in zato se je pred kavarno hitro nabralo polno občinstva. Nastala je splošna zmešnjava, v kateri se je napadalcu posrečilo, da je pobegnil. Ban se je podal takoj v hotel, od kjer je po telefonu naznanil celi dogodek policiji. Bilo je takoj razposlanih več redarjev, da najdejo napadalca, ki se je pa medtem že sam javil policiji. To je lekarnar Matovšek, ki je bil pridržan v zaporu.
V svojem zaslišavanju je izjavil, da je pred 4 leti od bana Raucha dobil koncesijo za lekarno v Cirkvenici. Lekarna je kmalu dobro vspevala. Pod banom Tomašičem pa mu je bila odvzeta koncesija in ponudjena licenca za dve drugi mesti. V obeh mestih pa je šlo s posli slabo. Zato je Matovšek prosil, da bi se mu dovolilo, da se vrne v Cirkvenico. Nadlegoval je bana dan in noč s to prošnjo. Ko je v petek ban Tomašič odpotoval v Budimpešto, je prišel tja tudi Matovšek, ter napadel bana.
Še včeraj je ban Tomašič državnega pravdnika Accurti-ja pozval telefoniški, da pride v Budimpešto in prinese seboj akte, ki se nanašajo na Matovšekovo zadevo. Accurti je dospel danes v Budimpešto, ter se podal takoj k banu.
Utis v Zagrebu.
ZAGREB 14. Vest o napadu na bana Tomašiča je vzbudila tu sicer ogorčenje, a ne začudenje, ker je ban Tomašič bil že večkrat opozorjen, naj se pazi pred Matov-šekom. O vzrokih napada se doznaje sledeče: Nekaj dni potem, ko je bil imenovan Tomašič za bana, je prišla k njemu številna deputacija, katere člani so bili mnogi ugledni cirkveniškl meščani in katero je vodil nek poslanec. Ta deputacija je prosila bana, naj razveljavi koncesijo za lekarno, ki je bila dovoljena Matovšeku, ker je bila izdana protizakonito. Ban se je tudi prepričal, da je to resnično. Zato je dal Matovšeku neko drugo koncesijo za Slavonijo in ob enem znatno denarno podporo. Matovšek je izjavil ustmeno in pismeno, da je zadovoljen s tako rešitvijo. Kmalo pa je prodal lekarno v Slavoniji, ter potem dan in noč nadlegoval bana Tomašiča, zahtevajoč od njega podpore. —
Vsi ogrski ministri so banu izrekli so-žalje za prestani napad.
Dnevne vesti.
Pomiloščenje. Cesar je najvišim odlokom od 9. t. m. odpustil ostanek kazni 55 kaznjencem. Med temi se nahajajo štirje v možki kaznilnici v Kopru in 2 v Gradišču ob Soči.
Nemčija se hoče nastaniti v Aga-dirju ? Iz Berolina poročajo, da se iz krogov nemškega urada za unanje stvari doznaje, da se Nemčija nikakor ne misli odreči svojim zahtevam na Maroko; imeti da hoče pristanišče Agadir in njega zaledje. Pomiriti hoče samo javno mnenje v Franciji, da bi Nemčija v tem slučaju odstopila Franciji neka ozemlja v kaki tropični koloniji.
Napredovanje socijalizma v Nemčiji. Prihodnji nemški socijalno-demokratični kongres se bo vršil v Jeni. Govoreč o programu tega kongresa pravi „Vorwats", glavno glasilo nemških socijalistov, da
ji je jahal ob desni strani, zarudela radi tega čudnega otroškega besedičenja.
„Ta pobalin!" se je raztogotil strogi spremljevalec, „vidi se, da je sad čr.vi-vega drevesa, otrok izprijenega carigrajskega dvora; in potem se čudimo, da se grška država tako hitro sklanja k razpadu, ko se njeni sinovi ne vzgajajo v može, marveč samo v šeme harema. Ne zavidam ti takega družabnika, gospa sultanova, toda obžalujem te, da imaš naslado nad njim."
„Hoj!" je vskliknil zaničevani mladič, da je bilo kar čudo, da mu niso prsa razpo-čila s tem vsklikom; jeklo njegovega kratkega jatagana se je zabliskalo v njegovi roki, in obrnivši konja, se je hotel v svoji strasti zakaditi na svojega zaničevalca.
„Manuele!" je dejala gospa s karajo-čim glasom, In mladič je v svoji grozni, skoro brezsmiselni strasti postal na enkrat krotek pri tem glasu. Stresel se je pri pogledu gospe, spremljajočem glas ; povesil je glavo, in solza se je zabliščala v njegovem očesu: „Meni, rojenemu v purpurju, vnuku grških carjev, meni govori take besede ta hlapec, ki ni vreden, da poljublja rob obleke sužnju, ki straži vežo palače mojih očetov."
(Pride še).
Stran II.
»EDINOST« St 226.
V Trstu, dne 1*>. avgusta 1911
se je v tekočem letu vpisalo v soci-^ jalno-demokratično stranko 115.000 novih členov.
Car na Danskem. „Voss. Zeitung" poroča iz Kodanja, da pride ruska carska rodbina koncem meseca okt. t. I. na grad Fredensborg pri Kodanju.
Trije ruski dreadnoughti za Črno morje. Iz Petrograda poročajo, da zgradi Rusija za svojo floto v Črnem morje tri dreadnoughte, razun teh tudi še 9 tor-pedovk.
Odločilni boj v Perziji. Petrograjska „Rieč" je izvedela iz Perzije, da pride v kratkem do odločilnega boja med pristaši bivšega šaha Mohameda Alija in vladnimi četami. Te poslednje marširajo z vso naglico proti trumam bivšega šaha in štejejo 15.000 mož, med temi pet tisoč Bahtiarov. Te čete hočejo z enim mahom razpršiti vojne sile Mohameda Alija, da jim zabranijo, da bi se bližale prestolnici, kar bi utegnilo dovesti do posredovanja velevlasti.
Domače vesti.
Uradi telefonov. Prejeli smo : Dne 24. julija t I. sem ob 11. in četrt zjutraj telefoniral v Koper ter vprašal zveze s tamoŠnjo posojilnico. Telefonistinja mi je odgovorila samozavestno, da ne zna druzega nego le laški, da me torej ne razume. Čakal sem pri aparatu 10 minut. Med tem je velespo-sobna uradnica v Kopru zaprla zvezo in oglasila se je zopet tržaška centrala. Zopet so me zvezali s Koprom. Prišla je druga oseba ženskega spola, ki mi je na moje slovensko vprašanje rekla — naj govorim nemški, ali laški ! Ponavljal sem slovensko, naj me zveže s posojilnico, toda zastonj. Tele-fonistinje v Kopru so se šalile s slovenskim jezikom in meni ni preostalo druzega, nego obrniti se na nadzornika telefonov.
Modrost magistratnih inženirjev. Iz Lonjerja : Po dolgih prošnjah in obljubah nam je magistrat sezidal napajališče. Tam kjer so stavili napajališče, je tekel živ izvirek pitne vode in je tam kazal inženerju da se da uporabiti za napajanje. Ali modri, kakor so, so zamašili izvirek in postavili močan zid v bran ter napeljali iz strme ka-tinarska poti jarek, ki bo donašal vodo v napajališče. Da je bil zvirek močan, je poznati že potem, da je njega zaježena voda vzdignila meter debeli betonski pod, da je razpočil. Voda pa, ki je napeljana s stranskih cest, prinaša seboj razne živinske ostanke in drugo nesnago v kotlinsko zalogo, a z vodo prihajajo tudi žabe v napajališče.
To je bilo jasno videti zadnje dni, ko so čistili napajališče in so zmetali več kosov neznansko smrdljive gošče in gnile vode iz kotljine. Pri tem so prišle na dan tudi do kila težke žabe; in koliko, cel koš bi jih napolnil. Vsa okolica je od smradu okužena. In to vodo naj bi pila lonjerska goveda! Kje z glavo — laški inženerji. — Vrh tega so še zdaj zaprli napeljano nabrežinko, da smo res brez vode. Od slavnega magistrata pričakujemo, da napelje v napajališče zdravo brojenco drugače nam vsa živina pocrka. Priporočamo stvar našim dež. poslancem.	Lonjerci.
Za povzdigo tujske prometa. Z veseljem čitamo, kako vrloj se ponašajo naši ljudje po soški dolini glede povspeševanja tujskega prometa. Vspehi so taki, da boljših si ni bilo možno obetati. Dan na dan vozijo avtomonili polni potujočega občinstva, ki prinaša lepih dohodkov tem rajsko _ lepim, a do nedavno zapuščenim krajem. Žal, da se po druzih delih naše ^domovine premalo dela na povzdigo tujskega prometa. Vipavska dolina ima sicer dve železnici, a ti dve ne zadostujeti, ker ne segati do tja, kjer je ta dolina najlepša in kjer se tujcu nudi prilika, da bi se pošteno ohladil, navžil svežega zraka in prirejal več lepih izletov v romantične kraje. Zveza Vipave (trga) s postajo Štanjel-Kobdil in pa ona z Ajdovščino ne odgovarjata sedanjim potrebam. Tu bi trebalo dva, ali vsaj eden avtomobil, ki bi v nekoliko minutah preletel obe progi in to po večkrat na dan. Restavracija „Pod skalo44 je v vipavski dolini in gotovo tudi daleč na okolo najbolj romantičen lokal. Postavljena je nad razne izvirke reke Vipave, ki ji da-jajo stalno čistega zraka in hladno temperaturo. Velikanski kostanji pa ji dajejo trajno senco. Vipavska občina je zgradila lepo moderno kopališče za udobnost tujcev in domačinov, a ob kopališču je gostilna z vedno svežim pivom, dobrimi vini in sploh z izvrstno postrežbo.
Za hribolazce je tu primerno, ker imajo nad seboj goro Nanos, na katero se prihaja v par urah po lepi vozni cesti in s katere je krasen razgled na vse kraje naše domovine. Od ene strani gledaš na naš Kras in na Jadransko morje, na drugo stran je videti Kranjsko in del Hrvatske. Benetke in laške alpe ti stoje pred očmi, a našega očka Triglava in druge naše gore je videti z Nanosa kaj krasno. Sedaj postavljajo na Št.-Viški strani Nanosa kočo za hribolazce, ki je bila zelo potrebna. Nn Nanosu prebiva nekaj kmetov stalno, a so bolj na Vipavski strani, nova koča bo pa bolj nad Št. Vidom, od koder vodi na Nanos lepa vozna cesta.
Nanos ni gol, kakor so goli drugi naši velikani. Tu je vse prepreženo s travniki in gozdom, a v nižjih dolinah so nasadi zelj-
natih mladik (Domačini jim rekajo „flance"). Pod cerkvijo sv. Jeronima je vodnjak s čisto mrzlo vodo, kar je zelo dobro za domačine in tujce. Ako hi Vipava imela (kakor rečeno) boljšo vozno zvezo, bi se tujski promet zelo pomnožil in pomnožilo bi se tudi blagostanje Vipave in okoliških krajev. Tudi av-tomobilna zveza s Postojno bi bila zelo potrebna in bi mnogo koristila. Skrbimo, da nas tujci ne prihite in nam ne odjedo ta lepi in gotovi dohodek.	Vipavec.
Zdravstvene razmere na Prošeku. Prejeli smo: Tržaška občina vzdržuje za vasi Kontovelj, Prosek in Sv. Križ okrajnega zdravnika se sedežem na Prošeku. V dotičnih pogodbenih določilih je odrejeno, da zdravnik mora na Prošeku bivati. Vsi dose-daj nameščeni zdravniki so tudi res bivali na Prošeku; samo sedanji zdravnik dr. Bech-tlnger se je pred nekaterimi leti stalno preselil v tričetrt ure oddaljeni Grijan, a iz Grijana na Prosek se rabi se več časa, ker je pot v reber. Mi bi potrpeli in ne bi nič prigovarjali, naj biva zdravnik, kjer mu je drago, samo, da bi pri tem ljudstvo ne trpelo, ko nujno potrebuje zdravniške pomoči, posebno pa sedaj, ko nam grozi kolera. Gospod dr. Bechtinger prihaja razun srede in nedelje vsaki dan na Prosek v svoj ambu-latorij; tu ostaja od 1 do 2 popoludne, preiskuje večinoma klijente, ki so členi okrajne bolniške blagajne, potem obiskuje eventualne bolnike na Prošeku in ob 4. pop. izginja iz svojega sedeža. Ljudje prihajajo po zdravniško pomoč, a zdravnika ni več ; potem hajd za njim do njegovega bivališča v Grijan. A če ga tudi tudi ni, ne preostaja jim drugega, nego da odhajajo neodpravljenih rok in iščejo drugje zdravniške pomoči; v velikem strahu, da v tem času bolnik onemore.
Ako je dr. Bechtinger pozvan po noči h kakemu bolniku, se sploh ne odzivlja, da-si bi to bila njegova dolžnost. Izgovarjajo se pa druge osebe njegovega stanovanja, da zdravnika ni doma, da je odpotoval v Trst in drugače.
Bil je pozvan k gosp. župniku na Prosek zgodaj zjutraj, ravno tako k g. župniku na Kontovelju; odzval se je pa pozivu šele popoludne, ko je prišel v svoj ambulatorij. Ali bi ne mogel bolnik v tem dolgem čakanju obnemoči? Tudi se Je že zgodilo, da so hišniki zdravnika potajili, a stranka je bila uverjena, da je doma. To so razmere, ki zahtevajo remedure.
Najnovejše pa je to, da so zaradi zdravnikove večne odsotnosti drugi nepoklicani faktorji pri neki bolnici določili dijagnozo kolere, in hajd k orožnikom, a ti na telefon za ambulančni voz, ki je prišel iz Trsta in nesrečnico v neopisnem strahu odvel v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da je bila vsa operacija nepotrebna.
S temi razmerami nismo prav nič več zadovoljni; zdravnik naj biva tam, kjer je določeno 1 In ako ne mara tega, naj se odpove in naj se proglasi zdravnikom za Grijan. Izgovor, da pripada Grijan k Prošeku, je prazen. Istotako pripada Prosek k Trstu in Trst k Avstriji; a zato Grijan nikakor ni na Prošeku, ampak je skoraj uro hoda oddaljen in z vozom sploh nedostopen. Zato prosimo poklicane faktorje, naj nalože našemu zdravniku, da se pokori določilom In si vzame stanovanje na Prošeku ; ako pa tega noče izvršiti, naj nam pošljejo druzega zdravnika, ki bi gotovo rad bival med nami. Tudi se obračamo do našega gospoda svetovalca in poslanca g.a Goriupa, naj se on na merodajnem mestu zavzame, da se te nezdrave razmere zaradi zdravnika primerno in korenito izboljšajo.
Razpis dveh mest inštruktorjev za mlekarstvo. C. kr. namestništvo razpisuje dve mesti inštruktorjev za mlekarstvo, eno s slovenskim in hrvaškim, drugo z italijanskim učnim jezikom; prvo za slovenski in hrvaški, drugo za italijanski del dežele. Sedežem za prvo je za sedaj določena Gorica, za drugo Trst.
Poseben službeni red določa dolžnosti teh inštruktorjev, katere obstoje zlasti v strokovnem potovalnem poučevanju prebivalstva, ki se peča z mlekarstvom; in to tako, da isti poljudno predavajo in Draktično poka-zujejo o umni reji in oskrbi molzne živine, o pridobivanju mleka in ravnanju ž njim, o ! njega raznovrstni uporabi, o oskrbovanju j mlekarn, sirarn in planšarstva posebno ozi-rom na njih zadružno organizacijo.
Inštruktorji za mlekarno so službeni organi c. k. namestništva in se nastavljajo 'pogodbeno najprej za dve leti. — Dobivajo j letni honorar 2400 K ter stalni potni pavšal j 2000 K, kateri prejemki se izplačujejo najprej v mesečnih obrokih.
Prosilci za te dve mesti naj vložijo naj-.dalje do 20. septembra 1911 na to c. ! kr. namestništvo svoje prošnje, opremljene z dokazom starosti, avstrijskega državljanstva, zdrave telesne konstitucije, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi, posebno v mlekarski stroki ter jezikovnega znanja.
Istočasno naj podajo obvezno izjavo, tekom katere dobe po obveščenju o ugodni rešitvi svoje prošnje oi zamogU nastopiti to službo.
j Ob sicer enakih sposobnostih imajo prednost oni prosilci, ki so že položili učiteljski izpit za kmetijske šole, in oni, ki raz-iven učnega jezika zamorejo dokazati tudi zadostno znanje drugih deželnih jezikov.
Iz zdravstvenih obzirov je baje oblast prepovedala Čitalnici pri sv. Jakobu name-
ravano slavnost. Iz zdravstveih ozirov pa ista oblast ni prepovedala letalnih tekem in še celo, kar je hujše: ni prepovedala raznih koncertov v zaprtih lokalih. Ni-Ii tu dvojna mera? Slavnost na planem in v svežem zraku se prepoveduje, a v zaprtih, zaduhlih prostorih dovoli. Po pravici je bilo naše ljudstvo ogorčeno, doznavši za prepoved. Ali vsi božji ali vsi hudičevi, — to naj si zapomni oblast. Mi hočemo biti enakovredni državljani, a ne državljani druge vrste. Enaka pravica za vse!	Vipavski.
Devetdnevnica v cerkvi sv. Marije Velike (pri Jezuitih). V župni cerkvi sv. Marije Velike se vrši počenšl od 7. t. m. devetdnevnica za odvrnitev kolere. — Vsak dan ob 6. (danes ob 7. uri je sv. maša z rožnim vencem, litanijami in blagoslovom, zvečer ob 5.15 pa blagoslov). Jutri na praznik sv. Roka bo zaključek devetdnevnice.
„Hotel de la Ville" prodan. Včeraj je „Austro-Amerikana44 kupila hišo, v kateri se nahaja »Hotel de Ia Ville*. Hotelski obrat bosta vodila naprej gg. Zauli in Sautter. Začasno namerava Austro Amerikana nastaniti v poslopju samo svojo pisarno.
Razpisan Štipendij. Početkom I. polu-letja šolskega leta 1911-12 se podeli en štipendij ustanove vladike Ravnikar v znesku letnih 200 kron. Pravico vživanja imajo izključno oni mladeniči iz škofije tržaško-ko-perske in posebno iz krajev iste ležečih v Istri, ki se nameravajo posvetiti duhovskemu stanu in ki so redno vpisani na kaki gimnaziji primorske, kranjske aH koroške kronovine. Prosilci morajo vložiti svoje prošnje potom predstojnega gimnazijskega ravnateljstva pri c. k. namestništvu najkasneje do 30. septembra t. 1. ter istimi predložiti krstni list, spričevato ubožnosti in o cepljenju koz, domovnico in šolski spričevali zadnjih dveh polutetij.
Prihod argentinskega mesa. Predvčerajšnjem je priplul v Trst parnik Austro Amerikane „Atlanta" s 500 tonelatami argentinskega mesa. Kakor znano, ni ministrstvo še dalo dovoljenja za uvoz tega mesa. Tu imamo torej meso in se je bati,^ da ga bodo radi ljubih agrarcev jedli — v Švici!!
Grozna rodbinska tragedija.
Oče ubil hčerko, težko ranil sina in nato usmrtil samega sebe.
Ena najbolj pretresljivih, groznih tragedij je, ako oče, stvaritelj rodbine, v kratkem trenotku uniči svoje stvore, vso lastno deco. In nekaj tako strašnega se je zgodilo v noči od nedelje na ponedeljek tu v Trstu. Iz še ne popolnoma razjasnenega vzroka, bržkone pa iz obupnega strahu pred ogroženo eksistenco, ko mu je morda alkohol zatemnil um, je oče naperil morilno orodje proti svojima otrokoma in potem še proti samemu sebi...
Mihael Sedmak, star 44 let, iz sv. Križa, vdovec in oče dveh otrok, 15-letnega Ivana in 12-letne Marije, je bil poprej bolniški p o-strežnik v opazovalnici javne bolnišnice. Ko je bila zgrajena nova norišnica pri sv. Ivanu je primarii dr. Canestrini vzel s seboj Sedmaka, ker ga je spoznal za pridnega in zanesljivega vslužbenca, ki se je vedno dobro vedel. Dal mu je službo uradnega sluge.
V nedeljo, v prvih popoludanskih urah, je šel Sedmak skupaj s sinom Ivanom v sv. Križ, kjer stanuje njegova mati, pri kateri je tekom počitnic bivala mala Marija, njegova hčerka. Vzel je pod neko pretvezo to s seboj in se kmalu potem povrnil z obema otrokoma vred v Trst. Zvečer, ob mraku, je oče odvedel oba otroka v neko gostilno v ulici Gelsi, kjer so ostali skoraj do polnoči, dokler se niso odpravili vsi skupaj domov: Mihael Sedmak je imel dve sobici v podna-jemu pri g.ej Juditi Maitan v hiši št. 40 v ulici Boschetto. Ko sta otroka legla v posteljo, je oče zopet odšel. Povrnil se je potem ob 5. in pol zjutraj. Ni se vgotovilo, kje je bil do tistega časa; bržkone je popival, da bi se omamil za strašen čin, ki ga je bil že poprej sklenil izvršiti.
Povrnil se je torej o polšestih. Vrata sobice, v kateri sta spala otroka, je zaklenil za sabo. Kmalu je več strelov revolverja tragično zadonelo po vsej hiši, kjer so ob rani uri ljudje še večinoma spali. Prva je bila pokonci gospodinja gospa Majtan. Skočila je iz postelje, pritekla k durim sobice kjer se je izvršila tragedija in pritisnila za kljuko. Ali vrata so bila zaprta od znotraj. Zadonel je zopet strel, začulo se je stokanje in klic male Marije: „Moj oče me ubije!44 Gospa je vsa iz sebe zakričala skozi vrata Sedmaku, naj odpre, da gre sicer po redarje. „Pojdite, kamor hočete!44 je on odgovoril od znotraj, „predno pridete nazaj, bo vse končano!" Gospa Majtan je bežala na pol oblečena iz stanovanja, da bi klicala na pomoč. Med tem so odmevali zopetni streli. Pred hišo se je nahajal kočijaž, ki se je takoj peljal po redarje na bližnji inspektorat. Več ljudi je priteklo v stanovanje. Iz sobe je donelo bolestno vpitje.
Redar je velel odpreti, ali odgovorilo je le bolestno stokanje. Naenkrat so se odprla vrata od znotraj in prikazal se je na durih deček, ki je močno krvavel na glavi in na rami. Vstopili so v sobo in tu se je nudil vstopivšim grozovit prizor. Deklica je ležala na postelji vsa v krvi; dihala je le še teško in bolestno. Dva strela iz revolverja sta jej predrla prsa. Oče Sedmak je
ležal na podu v luži krvi, ustrelil se je v v levo sence in usta. Deček pa je bil trikrat obstreljen, dvakrat na temenu in enkrat na levi rami.
Poklicali so takoj zdravniško postajo. Vse tri so prepeljali v bolnišnico. Mala Marija je tu takoj po prihodu izdihnila; kroglja jej je predrla srce.
Deček je jako težko ranjen. A kljubu rani na glavi je upati, da ga rešijo. Sedmak, provzročitelj strašne tragedije, se bori s smrtjo. Njegova smrt je neizogibna.
Sodnijska komisija je še včeraj zjutraj zaslišala ranjenega dečka (oče ni mogel govoriti). Od njega ni bilo mogoče izvedeti mnogo. Povedal je, kako so vsi skupaj prebili večer, ne da bi bil oče dal slutiti, kako črne misli mu roje po glavi. Ko je pospremil domov njega in pokojno sestrico, se je takoj oddaljil. On in sestrica sta zaspala. Streli iz revolverja so ga prebudili. Videl je očeta streljati proti sestri. Mislil je, da je znorel. Tedaj se je orožje obrnilo proti njemu, poskočil je in instiktivno iztegnil roko pred-se. Drugače bi bil takoj mrtev, kajti kroglja, ki je zatičala v rami, bi ga bila zadela v srce.
V	sobi, kjer je bil izvršen strašen čin, so našli šest praznih nabojev, 3 prazni pa so še tičali v revolverju tako da je biio oddanih devet strolov.
Kar se tiče unanjih razlogov, ki so do-vedli očeta do tega čina, kroži več verzij. Posnemamo tu, kar ravno pravijo, ne da bi jamčili za resnico teh raznih govoric.
Pravi se, da so pred dnevi Sedmaka zasačili, ko je v norišnici spolno občeval z neko strežnico. Dr. Canestrini, ki je o tem izvedel, je baje naznanil stvar magistratu, in Sedmak se je torej bal, da ga odpustijo iz službe, in obupan, da ostane na cesti, je baje sklenil ubiti sebe in deco.
Drugi pravijo, da je Sedmak živel v jako slabih gmotnih razmerah. Za nekaj dni da bi mu zapadla menica, ki je ni vedel kako honorirati. Zopet drugi pravijo, da so mu prijatelji dali v shrambo denarja, ki ga je pa poneveril. Precej neverjetna govorica pravi celo, da se je Sedmak hotel poročiti, da ga njegova nevesta ni marala radi otrok.
Grozna tragedija je napravila na vse meščane, zlasti v onem delu mesta, kjer se je izvršila, jako globok pretresljiv vtis.
Tako uradno poročilo o tej grozni tragediji. A poslali smo na poizvedbe Še posebnega poročevalca. In evo kaj smo zvedeli:
Zakonska Ivan in Judita Maitan sta pred dvemi leti prevzela v svojem stanovanje v polunadstropju hiše št. 40 v ulici del Boschetto, katerega je prej imel v najemu Mihael Sedmak, vdovec z dvema otrokoma — sinom in hčerko —, kateremu je žena, Justina roj. Košuta, doma iz sv. Križa pri Prošeku, vmrla 1. 1902.
Ko sta zakonska Maitan vzela v najem njegovo stanovanje, si je Sedmak pridržal eno sobico. Treba tu povedati, da je bil Sedmak nekoč bolniški postrežnik v VIII. oddelku mestne bolnišnice, to je pri umobolnih, a ko je bila otvorjena nova deželna norišnica pri sv. Ivanu, je dr. Canestrini, ki je bil imenovan ravnateljem deželne norišnice, zahteval, da se Sedmaka pridodeli njemu. Tako je Sedmak prešel v deželno norišnico, kjer je vršil službo sluge ravnateljstva.
Pri Maitanovih je Sedmak sicer plačeval najemnino za sobico, a prvo leto je ni rabil skoraj nič. Živel je namreč v divjem zakonu z neko Nemko v ulici del Ponte, o kateri se pripoveduje, da posoja denar na visoke obresti. Ž njim sta živela tudi sin Ivan, kateremu je sedaj 15, in hči Marija, ki je štela še le 12 let.
Ob zaključku minolega šolskega leta, je Sedmak poslal hčerko Marijo k dedom (starišem njene pokojne matere) v Sv. Križ, dočim je deček Ivan, ki je dovršil 5. razred ljudske šole potem vstopil kakor vajenec v službo k elektrotehniku Lenardon, v ulici deli' Acquedotto št. 10. Sin Ivan je hodil na hrano k gospej Maiton, dočim je oče obedoval in večerjal v kaki gostilni, a večinoma v gostilni »Alla Fratellanza" v ulici del Boschetto.
V	kolikor ve povedati gospa Maiton, je bil Sedmak zadolžen preko glave in to ga je zelo trlo. Večkrat da se je izrazil, da mu ne kaže druzega, nego, da si sam uniči življenje. Vendar pravi gospa Maiton, da je bil Sedmak običajno vesele naravi, in pa da ni pri takih smrtoželjnih pogovorih nikdar omenjal svojih otrok.
V	soboto zvečer sta šla oče in sin skupaj spat pri Maitonovih. V nedeljo zjutraj je gospa Judita Maiton postregla Mihaelu Sedmaku s kavo, ko je bil še v postelji. Ko je povžil kavo, se je Sedmak oblekel in odšel, a sin Ivan je ostal doma, čakajoč obeda. Ker je pri obedu kazal nekako nestrpnost, ga je vprašal Ivan Maiton, kaj da mu je, na kar mu je deček povedal, da mora k očetu, ki da mu je velel, da ga bo čakal kmalu popoludne v gostilni „Alla Fratellanza", ker da bodeta potem šla nekam skupaj.
—	Pa kam gresta ? je vprašal gospod Maiton.
—	Ne vem! — je odgovoril Ivan Sedmak.
V Trstu dne 15- avgusta 1911.
»EDINOST« §t 226.
Stran HI
—	Vi pa res nočete nikdar povedati, xam da greste! — mu je opazil brez zlobe gospod Maitan, in dodal: — Saj ni da bi
človek hotel vedeti včasih skrivnosti____
pa vendar!
Deček je nato odšel. ' Kaj se je godilo med očetom in otrokom od onega trenotka, gospa Maitan ne ve povedati. Ona ve le, da jo je včeraj v jutro okolu 6. ure zbudilo streljanje iz revolverja. Skočila je iz postelje v sami srajci. Ko je nato zopet počil strel, je razumela, da se strelja v Sedmakovi sobici. Skušala je odpreti, a vrata so bila od znotraj zaklenjena. Zavpila je, naj se ji odpre. Odgovoril ji je glasek 12-ietne Marije:
—	Oh, gospa pomagajte, pomagajte!
—	Odprite Sedmak, če ne grem po redarje — je zavpila gospa Sedmak.
—	Le pojdite — ji je odgovoril Sedmak
—	predno se vrnete z redarji, bo že vse končano..... In zopet je počil strel.
Gospa Maitan je nato, v sami srajci kakor je blia, zdirjala na ulico in tu klicala na pomoč. Prihitel je neki redar in šel žnjo ▼ stanovanje, nI si pa upal odpreti vrat sobice (opomnimo, da je v vratih velika šipa, ki bi jo bil lahko stri, da vidi, kaj se godi v sobici), ampak je čakal, da mu pridejo drugi na pomoč. Mej tem, ko je redar čakal, je pa deček Ivan — ranjen kakor je bil — vstal iz postelje in šel k vratom ter jih odprl. Redar in vsi drugi ljudje, ki so se bili mej tem nabrali na licu mesta, so vstopili, dočim je dečko stekel k očetu Mihaelu Sedmaku, ki je ves krvav sedel na tleh blizu okna. Deček Je prijel očeta za rame in ga skušal dvigniti kričeč:
—	Oh, oče ! oče moj, oče moj!
Mihael Sedmak je pa z izbuljenimi očmi
gledal na vstopivše, a iz ust in z desne strani glave mu je curljala kri: vstrelil se je bil najprej v desno stran glave, a potem v usta.
Deček je potem povedal, kakor je že gori rečeno. Dodati nam je še, da je deček povedal, da njegova sestrica Marija ni hotela v Trst z očetom in žnjim, a da jo oče v to prisilil.
Gospa Maitan nam je zatrdila, da je slišala najmanje kakih 15 strelov.
Truplo nesrečne deklice, ki se je predvčerajšnjim še brezskrbno igrala s tovarišicami v sv. Križu, je bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu. Oče in sin sta bila pa prene-Šena v mestno bolnišnico kjer so sprejeli očeta v IV. a sina v X. kirurgični oddelek. Prvo pomoč jima je podelil dr. Jacchia se zdravniške postaje.
Oče, Mihael Sedmak, je umrl že včeraj popoludne ob 3. uri in en četrt, dočim je Ivanu bolje, in je nade, da bo okreval.
A revček bo vendar na svetu sam se spomimoni na grozno tragedijo, ki mu je uničila vso rodbino.
Tržaška mala kronika.
Kolera. Razun slučaja Novello, o katerem smo že v nedeljo poročali, da je gotovo zbolel za kolero, in ki je v soboto ponoči umrl, ni bil v poslednjih dveh dneh konstantiran noben nov slučaj kolere v Trstu. Štirje slučaji kolere, o katerih smo že večinoma poročali, so bili uradno konstatirani v Bertokih pri Kopru. Kakor se vidi, zahteva epidemija v tej vasi precej žrtev. Krivi so večinoma kmetji sami, ki se nočejo podvreči odredbam sanitetne oblasti, o katerih mislijo, da so postavljene le za šikaniranje. Med kmeti kroži med raznimi bedastočami tudi neumna govorica, da dajajo zdravniki bolnikom v svrho hitrega premaganja epidemije taka zdravila, ki naj jih hitro pokončajo. Zato tudi skrivajo bolnike pred zdravnikom, kamoli da bi naznanjali sumljive slučaje. Tako sta umrla dva otroka brez zdravniške pomoči. Oče, ki je potem sam zbolel, je hotel prevariti zdravnika, češ, da so otroci zdravi in da skačejo po njivi. Med tem se je deklica borila s smrtjo na podstrešju . . .! Tu je sveta dolžnost vseh ljudi zdrave pameti, da razsvetijo to ubogo in zbegano ljudstvo, kajti nevednost je najboljša prijateljica kolere.
Včeraj zvečer je bil izdan sledeči komunike sanitetnega oddelka namestništva: Od 12. do 14. t. m. zvečer so bili bakte-riologično konstatirani sledeči novi slučaji kolere : v Trstu, Anton Novello, 21 let star, dninar, stanujoč v ul. Riccardo št. 1., ki je zbolel in je bil izoliran dne 11. t. m. in je dne 13. t. m. popoldne umrl; v Bertokih (okraj koperski): Antonija Bertok, 11 let stara, ki je dne 11. t. m. umrla, ne da bi se bilo poklicalo zdravnika; Josip Bertok, 36 let star, oče prejšnje, kmet, ki je zbolel in je bil izoliran dne 12. t. m., Viktorija Bertok, 13 let stara, sestra pokojnice, ki je zbolela in je bila internirana dne 12. t. m., in konečno Kari Kozlan, poldrugo leto star, kmečki sin, ki je dne 11. t. m. umrl, ne da bi se bilo poklicalo zdravnika.
Rodbina Bertokova je bila izolirana v lastni hiši, pred katero stražijo orožniki. S slučajem umrle Kocijančičeve je bilo do-sedaj v Bertokih sedem slučajev kolere, od teh štirje smrtni. V očigled trdovatnosti kmetov je politična oblast odredila, da bo zdravnik z asistenco vsak dan pregledval vse hiše v Bertokih, da li ni kakega sum-Ijvega slučaja.
Magistrat tržaški je izdal oglas, s katerim svari pred nakupom sadja pri prodajalcih iz koperske okolice, izlasti iz Bertokov.
V Trstu je bil popolnoma ozdravljen izpuščen iz bolnišnice Ivan Fragiacomo, stanujoč v ul. Chiachiara, ravnotako je bilo izpuščenih več ljudi iz izolacije v vili Sartorio. Sedaj se nahaja vsega skupaj v Magdalenski bolnišnici 20 ljudi, 10 moških in 10 ženskih, ki so deioma pod strogo izolacijo v paviljonu VI., deloma pa kakor rekonvalescenti v paviljonu V B. Pod zdravniškim nadzorstvom se nahaja osem nositelje v bacilov.
Poskus samomora. Antonija Segina, stara 22 let, stanujoča na Prošeku, je včeraj zjutraj izpila dozo karboine kisline. Odvedli so jo v bolnišnico. Sicer pa ni nikake nevarnosti za njeno življenje.
Ulom. V noči od 11. na 12. so neznani tatovi s ponarejenimi ključi vdrli v mirodil-nico bratov Aleksander in Jurij Tamaro v ul. Farneto in so iz Skrinjice, ki se je tam nahajala v nekem skrivališču, vkradli dragulje, cenjene na 2043 K.
Koledar !n vreme. — Danes: Vnebovzetje Marije. — Jutri: Rok spoz.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne +- 30° Cels. — Vreme včeraj : deloma oblačno, popoludne nekoliko dežja.
—	Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno, lokalne padavine, vroče, lokalni vetrovi. _
Društveno vesti.
DomaČo zabavo brez vstopnine In ples priredi Št. Jakobška Čitalnica danes v torek ob 5. in pol popoludne na zemljišču g. Preloga (Jadran) za cerkvijo sv. Jakoba. — Svirala bo popolna Rojanska narodna godba.
Društvo jugoslov. železniških uradnikov vabi vse člane osrednjega odbora in odborniške namestnike na izredno važno sejo, ki se vrši v sredo v društveni sobi, via Acquedotto št. 20; začetek ob 8. in četrt zvečer. Dnevni red : 1. Poročilo predsedstva. 2. Priprave za konferenco „Lige*. 3. Reorganizacija odbora. 4. Vprašanje društvenega glasila. 5. Posvetovanje o nadaljnem stališču glede spojitvene akcije. 6. Razno. — Z ozi-rom na izredno važnost dnevnega reda prosimo za polnoštevilno vdeležbo.
„Sokol" na Prošeku priredi, kakor že objavljeno, dne 27. t. m. svoj prvi nastop. Toliko na znanje drugim bratskim društvom. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo telovadnega orodja, upa na obilo udeležbo.
DAROVL
—	Za podružnico sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu je izročil g. Franc Kenda K 10 8, ki jih je nabral na ženitvovanjn gosp. Stresa z Justino dne 9. avgusta t. 1. v Kobaridu v gostilni pri „Nemcu" Blažu. — Za isto podružnico je nabrala g.ca Justina Ben-čič na veselici Št. jakobske Čitalnice K 6 79 G. Trost Fran je daroval K 1, ker se ni mogel udeležiti semnja
—	V počeščenje spomina, mesto venca svojemu pokojnemu bratu, svaku , in stricu Ivanu daruje družina Šiškovič iz Črnikala K 20 za dijaško podporno društvo. Denar ima uprava.
—	CM podružnici pri sv. Jakobu, so darovali sledeči gg.: Fran Stanič 1 steklenico vina, Rudolf Karg sladčice, Justa Ben-čič čokolado, J. Rapotec steklenico vina, Poldo Fabjančič 1 steklenico vermuta, Ger-bec Zina 2 vazi za cvetlice, Fran Trošt K 1. G ca Ivanka Vouk 3 galanterijske predmete in gospica Karla Zabrič razne sladčice. — Za nadaljne darove se priporoča odbor.
Gospodarstvo.
Pasivna trgovinska bilanca 1. 1910.
Trgovinsko ministerstvo je nedavno izdalo I prvi zvezek statistike o vnanji trgovini Avstro-Ogrske 1. 1910, ki obsega definitivne , podatke specijalne trgovine v tem letu. Po teh uradnih podatkih je znašal, izvzemši promet z dragocenimi kovinami, uvoz leta 1910—166-1, izvoz pa 181 mil. kvintalov. Uvoz se je torej proti letu 1909 znižal za 12*3, izvoz pa za 3*4 mil. kvintalov. Vrednost uvoza znaša 28529, vrednost izvoza pa 2418*6 milijonov kron, dočim se je leta1 1909 uvozilo za 2746*3, izvozilo pa za 2318*9 mil. kron, izvoz znaša torej za 434*3 mi-. lijonov kron manj nego uvoz.
Stanje žetve v Združenih državah. Amerikanski listi poročajo, da bo letos v Združenih državah izredno dobra žitna letina,; kakoršne že davno ni bilo. Neki ugledni državni statistik je proračuni!, da pridelajo |
Ali je tržno mleko primerno za do- i jenčkovo hrano? Mleko po mestih je kljub visoki ceni in nadzorstvu po oblastih malokdaj brez bakterij; dostikrat je ponarejeno in predvsem pa za dojenca ni dovelj enakomerno. Kaj naj tedaj napravi mati,; katera iz poljubnega vzroka ne more sama dojiti? Skrbi naj za mlečno hrano, katera je sestavljena iz vseh tistih sestavin, ki so za vspevanje otroka potrebne. Tem opravičenim zahtevam gotovo odgovarja v polni meri v 50 tih letih preizkušena in staro odobrena Nestle-jeva otroška moka, ker je popolnoma prosta bolezenskih kalij, in ima neposnetega planinskega mleka v zadostni množini, da je za njeno pripravljanje potrebna samo voda. Skatlja, ki zadostuje vsaj | za 25 južin, stane v vsaki lekarni in dro-Igeriji K 1.80.	'
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
SSg" PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TRST • VIA MALCANTON - TRST
£
Mnenje gosp. dna Z. Tkalčič-a
ZAGREB
G. J. SERRA VALLO
Trst.
Rad Vam potrjujem, da sem dosegel z ŽELEZNATIM KINA-VINOM SERRAVALLO (Vino dl China Ferruginoso Serravallo) dobre uspehe v raznih slučajih malokrvnosti. Vaš izdelek ima poleg drugih prednosti pred drugimi železnatimi vini, tudi to, da se rado jemlje, ker ima okus prijetnega likerja.
ZAGREB, 5. marca 1910.	Dr. Z. TKALČIČ.
mmm
Na obroke 1 JAKOB DUBINSKV Na obroke
TRST — ulica deli' Olmo Stev. 1, 0. nadstropje — Trst
Vela izta iziotorM Ntt za pspfle in mofiMiiip blaga
HT ter modke In žensko suknje.
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE._ Cone brez konkurence
107
Natečaj«
Razpisuje se mesto občinskega sluga Istarska Posujilnica v Puli
s plačo po dogovoru.	...
—	- -	- • !	javlja tem potom,
da odda s 1. januarljem 1912
tistemu ponujevalcu, ki se jej bode zdel najbolji
prostore o „Mar. Domu"
in sker gostilno in kavarno.
Z gostilno je spojen vrt. — Natančneje Zupan: PANGERC. informacije se dobivajo v uradu Posojilnice ,,Narodni dom" I. nadstr. desno uradnih urah do konca septembra.
Starešinstvo.
Zahteva se: Poznanje slovenskega jezika v govoru in pisavi; poznanje 4 oblik navadnih računov; neomadeževan značaj; lepo obnašanje; poštenost; polnoletnost. Alkoholisti izključeni.
Po enoletnem povoljnem provizoričnem službovanju stalno nameščenje s pravico do pokojnine.
Rok za vlagati prošnje do 25. avgusta, a nastopiti službo 1. septembra t. 1.
ŽUPANSTVO OBČINE DOLINA
dne 8. avgusta 1911.
Zdravljenje: krvi
Čaj rTisočeri cvet" (Mi<>flo--l)
Čisti kri ter je is vrstno sred >tvo proti Dim sluč jim, če peče v Želodcu, kakor proti slabemu pribavljanju in hemoroidam. - Jeden omot za zdnt-ljenje stane 1 K ter se dobiva 9 odliko ani lekarni
PRAX!*ARER - „Al DUE 80SI"
Trst (mestna hiša) — Telefon 377
Poitne poiiljatve se izvršujejo takoj In franko, ako se dopt-Slje Kron 1 10
POZOR!! 50.000 patov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 A 50 st.
Radi plačilue zaostalo-ti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, nsj orodnm veliko z?logo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rojavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša faaona. Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
Pošiljatev po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Krakovo Si. 240
Sme se zamenjati in se vrne deziar.
Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena ta ie obrtni razstavi v Trstu odlikovana
tovarna sodov
IviSuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino Špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se na bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike.
1422	Fran Abram
Trst, ulica S. Francesco 44.
3e Vecchi 8 Z. Skerl
nasledniki A. FONDA Trst, ui:ca del Bosco št. \7, Trst
zaloga • ovsa
kiaje in oteobo?.
SENO prve vrate po 8 K. Ovea Bon po 20 K. Slama po K 9. Koruzna alam& po K 12. Raatllnaka žima po K, 2q. Otro ai	po
14 K. — Prodaja na drobno in debelo. Cene po dogovoru.

MICHEI.E ZEPPAR
TELEFON štev. 11-85
Pođrnžnica v Zadru.
■ ~ - - ■- -							
							
■		1 J					
							
		/ 1					
							j,

r i i
I
m
Zaloga
majolici m in šIbHot
lastnega izdelka.
Edino zastop. tovarne majoličnih peči: Csri MayeKs Sobni, Blansko
3zbera plošč
za stene kakor tudi za Štedilnike,
najolie, peti izdelane za trajen ogenj, uporabljivo tnti na plin. 372
dtrau IV.
„JEDINOST" št. 226
V Trs tu, 15. avgusta 1911.
letos Združene države 465 mil. bušeljev zimske in 323 mil. bušeljev jare pšenice. Skupno so lani pridelali 675 bušeljev, letos pa računajo na 788 mil. bušeljev, to je 113 milijonov več nego lani. Vse železnice so že sedaj najete za prevažanje pšenice. Cene moki so že sedaj zelo padle in je nade, da bo moka letos zelo po ceni. — V Kanadi je bila tudi dobra žitna letina. (Bushel-bu-šelj je mera za žito, ki se rabi v Ameriki, Angleški in v kolonijah te poslednje. Za te dežele velja zakonito predpisani „Imperial-bushel", ki odgovarja naši meri 36.3477 litrom. V Združenih državah ter njenih kolonijah pa je v veljavi nekaj manja mera takozvani „Winchester-bushel", ki odgovarja naši meri 35.2381 litrov. Op. ured.).
Število zadrug v Dalmaciji. Koncem 1. 1910 je obstajalo v Dalmaciji 364 zadrug. Od teh jih imelo omejena zaveza 167, neomejeno pa 197. Kreditnih zadrug je bilo 220. Koneumnih zadrug je bilo 43, proizvajalnih 78, obrtnih 10, raznih 3 in 3 zadružne zveze.
Proces „Banca Popobre Gorlzlana"
pred goriško poroto.
V soboto, dne 12. avgusta.
PRAVOREK POROTNIKOV.
(Nadaljevanje.)
Za obtoženca Alfreda Lenassi.
Na vprašanje, da-li je Lenassi kriv, da je igral sporazumno s Colle-tom in Luzzatom od srede 1. 1905 do konca 1. 1908 in tako provzročil škode za 589.802:42 K torej nad 2000 K, so odgovorili porotniki s 3 da in 9 ne.
w
Na drugo vprašanje, da-li je Lenassi kriv s Colle-tom in Luzzattom sporazumnega falsificiranja bilanc za i. 1905, 1906 in 1907 ter povzročil škode K 589.802:42, to je nad 2000 K, odgovore s 3 da in 9 ne.
Na tretje vprašanje, da-li je Lenassi kriv, da je sporazumno s Colle-tom in Luzzattom zvišal delničarsko glavnico, ko se je nahajala banka v slabem stanju, in da je tako provzročil nad 2000 K škode, odgovore s 4 da in 8 ne. —
Na četrto vprašanje, da-li je Lenassi kriv, da je sporazumno s Colle-tom in Luzzattom fingiral, češ, da so prodane vse delnice, in da je neprodane dal vpisati na ime svojih otrok, ter je s tem povzročil nad 2000 K škode, so odgovorili z 2 da in 10 ne.	—
Na peto vprašanje, da-li je Lenassi kriv, da je sporazumno z Luzzattom in Pia-nijem falsificiral bilanco za 1. 1908 in tako povzročil nad 2000 K škode, so odgovorili z 9 da in 3 ne, toda za škodo ne višjo od 200 K in brez sporazuma s Pianijem.
Na šesto vprašanje, da-li je Lenassi kriv, da je z Luzzattom in Colle-tom vedoma zamolčal pravo stanje banke nasproti upravnim svetnikom, vsled česar so le-ti trpeli škodo za 500.000 K odgovore z 10 ne in 1 da.	—
Na sedmo vprašanje, da-li je Lenassi kriv, da je s Colle-tom in Luzzatom navajal Confortija, naj predloži priložnostne menice brez vsake vrednosti in tako povzročil delničarjem nad 2000 K škode, so odgovorili s 4 da in 8 ne.
Za dr.a Luzzatta.
Na prvo vprašanje, da je s prejšnjima igral proti pravilom in provzročil delničarjem škode za K 589.802:42, so odgovorili z 2 da in 10 ne.	—	j
Na drugo vprašanje, da-li je Luzzatto kriv, da je s prejšnjima vedoma predložil falsificirane bilanca ter povzročil nad 2000 K škode, odgovore s 3 da in 9 ne.
Na tretje vprašanje, da-li je Luzzatto kriv, da je s prejšnjima zvišal akcijsko glavnico, tako, da je bilo škode nad 2000 K,
so odgovorili s 4 da in 8 ne.
Na četrto vprašanje, da-li je Luzzatto kriv fingirane prodaje akcij in da je tako povzročil nad 2000 K škode, so odgovorili s 3 da in 9 ne. —
Na peto vprašanje, da-li je Luzzatto kriv, da je z Lenassijem na zvijačen način dobil od upravnih svetnikov podpise za
poroštvo 500.000 K so odgovorili z 8 da in 4 ne, toda za škodo 250 K.
Šesto vprašanje so enoglasno zanikali.
Na sedmo vprašanje, da-li je Luzzatto kriv, da je sporazumno s Colle-tom dal odpisati del svojega dolga 14.502 K in da je tako povzročil delničarjem Škode K 10.356, so odgovorili z 9 da in 3 ne, toda brez namena Škodovanja.
Na osmo vprašanje, da-li je Luzztto kriv, da je s prejšnjima izvabljal od Confortija menic brez vrednosti ter tako povzročil delničarjem nad 2000 K Škode, so odgovorili z 2 da in 10 ne.
Za Viljema Conforti
so porotniki zanikali vsa štiri stavljena vprašanja z 10 ne in 2 da. Ravno tako so zanikali z 6 ne in 6 da — dodatno vprašanje, da-li je Conforti kriv, ker ni sodniji naznanil konkurza in da je napravil dolg, ko so pasiva presegala aktiva.
Za Dino Con*ortijevo
so porotniki enoglasno z 12 ne zanikali vsa tri vprašanja.
Za Hektorja Piani.
Na edino vprašanje, da-li je Hektor Piani kriv, da je sporazumno z Lenassijem in Luzzattom predložil občnemu zboru delničarjev bilanco za L 1908 z fingiranimi vpisi ter tako povzročil nad 2000 K škode, so odgovorili z 2 da in IG ne.
Na podlagi tega pravoreka je sodni
dvor
obsodil:
Izidorja Colle na štiri mesece ječe poostrene z dvema postoma na mesec in na odgon po prestani kazni;
Alfreda Lenassi na dva meseca ječe poostrene s samotno celico enkrat na mesec;
Odvetnika Rajmunda Luzzatto na tri mesece ječe poostrene s samotno celico enkrat na mesec.
Hektor Piani, Viljem in Dina Conforti so oproščeni.
Zakonska Conforti sta jokala veselja vsled oprostitve. Razsodba je na občinstvo napravila utis, da so krivci dobili prenizko kazen.
Sicer pa so branitelji in drugi pričakovali z vso gotovostjo popolne oprostitve vseh obtožencev. Čudno vlogo je igral predsednik Coronini, ki je na vse načine skušal razbremenjati obtožence. Porotniki pa se niso udali temu, kar jim dela vso čast. Pred justično palačo je na stotine ljudi potrpežljivo do pozne noči čakalo izida. Bita je 11. ura zvečer. _
Vesti iz Istre.
Iz Roča. Italijani v Roču so se pripravljali že pol leta, da prirede veliko svečanost v korist družbe Lege Nazionale. Ali na njihovo nesrečo nimajo v tej občini niti enega, za tako prireditev primernega prostora. Naši jim ga nočejo odstopiti. Ni jim torej preostajalo druzega, nego da se obrnejo na župana občine Roč s prošnjo, da jim dovoli v to svrho občinski trg pred občinskim uradom v Roču. V prošnji so trditi, da je ta trg njihov ter so prosiii, naj jim ga župan odstopi za dan 27. tekočega meseca, ko hočejo prirediti tisto svečanost na korist družbe „Lege Nazionale".
Videč pa, kako Italijani postopajo z našimi v Istri in sedaj na Reki z našimi Sokoli, jim je župan odgovoril, da bi s tem, ako bi ustregel njihovi prošnji priznal, da je ta prostor res njihov! Ali no more ustreči prošnji tudi iz razloga, ker ne more kakor župan hrvatske občine, izvoljen jedino od ljudstva hrvatske narodnosti, podpirati prireditve, katere dobiček ki šel na korist družbe Lege Nazionale, katere ne sme podpirati nobena hrvatska občina v Istri, ter je tej družbi namen, da iz hrvatske dela italijansko deco, kakor vidimo n. pr. v Humu.
Evo, to je vzrok radi katerega ne bo v Roču svečanosti na korist „Lege Nazionale". To je res žalostno za roške Italijane, da je od Hrvatov odvisno, da-li morejo oni prirediti kako slavnostl — Radi županovega odgovora so Italijani silno razježeni in protestirali so na c. k. namestništvo. — Ves tukajšnji narod pa odobrava to postopanje županovo ter mu kliče tem potom: živel župan hrvatske občine Roč!
Tržaška posojil, in hranilnica
V lastni hUi reflistrovana zadruga z j v lmni nisi. .. omejenim poroštvom :: |		Telefon št. 952. |
Trst, Phzza Caserma 2, l n- d	ihod po Slasnih stopnicah)	
Hranilne vloge sprejema od vsakt-ga, če tudi ni ud in	A. 1| 01
jih obrestuje Ir^P nfc j 4 |0 Bantui davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5J/0—6°/0, na menjice po 6°/0» n* zastave
po 51/,0/, in na amortizaoljo za dalj-io dobo po dogovoru o o o o o
Uradre ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno - hranilnični račun 816 004.
Isa Dajmoderoeje urejeno varnostno oelloo za shramb vrednost, papirjev, listin Itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navajaStediti svojo deco.
K	nmi oglasi	IHISBI
	MALI OGLASI se računajo po A stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaSa 40 stot. Plača m takoj Inser. oddelku.	J^h j <m> j V j
PrnHoifllviSk se Pr0<*a tekom osmih dni radi ■ | UUcIJCillld poroke, zraven magazin. Cena K 350. Naslov pove Inseratni odd. Edinosti. 1903
Prnriain CO tekom tega tedna raii selitve rruUdJU	po izvanrednih cenah enobarvne
ali risane, pretirane cementne plošče cd K i"20 naprej. Via Gatteri 11.	1315
0 najem se oddajo MciKl!
Zaloga dvokoles
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. Csvaldella 501
Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. pop.
Q:Bar a«% rimi bat, mesečnih K 80, želi upoznati OllUlo mladeniča ali udovca 30—60 let, bodisi takega rokode^tva ali Blužbe. Ponudbe pod „Sirota" na inseratni oddelek Edinosti.	1390
Pt*innp>nfc» QO mizar M- Majcen, ul. Bel-rri|jur UlrCS OC vedere 5:8, vogal Torquato Tbsbo. Izdeluje spalne sobe in vsakovrstno pohištva.
lici fotograf je Anton JerklC, Trst,
Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k niemu.	315
malo zemljiSče se išče. S. M&ria Mag-(OibCft, dalena, Skedeoj, Rocol. — Rudolf Može, Campo S Giacomo 3, II, 20.	1396
Uq nrnHoif Hiša tri sobe in tri kuhinje lld pruudj. malo vrta in vodnjak. Vrdela S Giovanni superiore št. 1121.	1385
Mlsiri trgovski pomočnik manufakturne ali kon-IvIldlJ fekcijske stroke se Bprej me takoj. Zahteva se zmožnost slovenskega in italijanskega jezika Natančne ponudbe na Inseratni oddelek „EdtDOsti" pod „Zanesljiv 1380".	1380
flHfflo co meblirana soba. Via Madonna del UUUa OO mare 2, vrata 16.	1345
UincIfO cnrin iz finega hrastovega lesa, v ¥ IIIOHO OUUO veliki množini in razne vsebine ima na prodaj Amon Zaje, posojil, tajnik v Trnovem (Notranjsko)._1394
nuo železni tabli in 26 podložkov za mize je UVo na prodaj po jako nizkih cenah. Obrniti se je k lastniku kavarne Commercio, ul. Gaserma 18.
1385
Za one, ki naročalo oglase
Oglase (Inserate) treba naslovljati re na Uredništvo lista, in DO na Tiskarne »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino
no „Inseratni oddelek" našega listo
= ali na Upravo. =
Uredništvo, Tiskarna, Narodni don* in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila.
To naj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v našem listu in Žel6, da bodo isti točno uvrščeni. — — — —
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica San francesco d'^ssisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmetl. Jamči za popolno delo in se ne boji konkurence.
iT


Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitične in kožne bolezni
Ima svoj	2249
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Nlcold Stev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. In 5.i/i do 6.Va pop
Bogomil Fino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13
nasproti certve st. Mtona lovega
Bogat izbor ur
VHake Trste, kakor tudi nhanoT, prstanov z dijamanti in brez dfjamttn-tor, ženske lerižice, zlate In srebrne za moške, r se po konkurenčnih cenah.
mr Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnioa ■■■■
PAVEL VISINTINI
Trst, ul. Glosue Corduccl 31.
Filijalka nI. 8. Sebastiano 8.
Velika izbera moških in ženskih Čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in sclidno
po zmernih cenah
3
r4* <_
03
30
»O
09 ■
a
Jako zanimiv, zabaven In poučen LIST S ■ '	SLIKAMI je	—
2!lusirov, tednik
ki Izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le ===== 1 krono 80 stot. =====
Zahtevajte ga povsod / — Naročite ga in Inserirajte v njeml Naslov: ILUSTROVAN1 ::—::—:: TEDNIK, LJUBLJANA. ::—::366
]G
Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno.
TOVARNA VOZOV
PETER KERSIĆ
v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana
- (Kranjsko) -
Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršič št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo.
Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim.
Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi.
IrevJistrnica „Alla Sartorella'% Trst
I	VIA lilllill VEOOm iT. H (ligPBOn " '^ĆIĆABBE OATTIj
Velika Izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske In otroke. — Blago iz-_ vrstno In	cene zmerne. "M