V Celju, dne 5. oktobra 1911. Izhaja vsak Setrtek; »ko je ta dan prasnit, pa dan poprej. — „Narodni List" stane e» celo leto 4 K, za pol leta 9 K, za Oglasi te računajo po 16 vinarjev ena peiit vrst«. - Vse poSiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin. Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovoru. Priitoj- na naslov: nNaPOdnl List" « Celju. — Reklamacije so Naročnina se plačuje vnaprej. — Pesameznii Številka bine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: »rodni poštn ine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta Štev. 3.__gane 60 __List t Celjn. Vojska. Torej je zopet prišlo do obžalovanja vrednega dejstva, da se že in da se še bo prelivala ljudska kri, ker se ja visokim glavam italjanske države zazdelo, da je to lotrebno v interesu države. Tripolitanija: v tem znamenju stoji danes "vsa javnost, nestrpno pričakujoč kakor blisk lii-tečfti dogodkov. Omenili smo v zadnji številki na kratko, za kaj se gre. Tu samo kratko ponovimo: Tripolitanija je pokrajina v severni Afriki, ki je stala doslej pod turško vrhovno oblastjo. V tej deželi prebiva tudi precej Italjanov, in ker je od najjužnejše točke italjanske države samo nekaj nr čez morje do te dežele, so prišli ltaljani do mnenja, da bi lahko tja razširili svojo gospodarsko moč, t. j. tam skušali najti tržišča za svoje industrijske in druge pridelke. Tega pa Turčija nikakor ni hotela pripustiti. Že dolgo časa so se vršila med turško in italjansko vlado zadevna pogajanja, ki pa niso peljala do nikakega uspeha, ker se ie Turčija trdovratno branila, privoliti Italiji kakršnokoli ugodnost. Zato je Itatija v četrtek dne 28. tm. izročila turški vladi takozvani ultimatum, t. j. zahtevo, da turška vlada tekom 24 ur ugodi italianski zahtevi, ker bi sicer Italija z vojaško silo morala zasesti Tripolitanijo. Ta ultimatum italjanske vlade je sicer daleč prekoračil prejšnje italjanske zahteve, ker v njem Italija ne želi samo gospodarskih predpravic in vrhovne nadzorstvene oblasti nad Tripolitanijo, ampak naravnost od-trganje te dežele izpod turške oblasti in nje vte-lešenje v italjansko državo. Ultimatum sam na sebi je bil že napoved vojske. Nervozno je pričakovala javnost, kaj poreče Turčija. Ali se podvrže — ali pa se poda na bojno polje? Slednje je bilo manj gotovo, ker ima Turčija v Tripolitaniji majhno in zanemarjeno oboroženo silo, njeno bojno ladjevje je pa naravnost ničla proti italjanskemu. In vendar ! Turška vlada ni odgovorila tekom 24 ur, ampak je stopila v bojni stan. Storila je to, morala je to storiti, da ohrani zadnje ostanke svojega ugleda. Začetek vojske. Italija je takoj pričela z vojno akcijo. Njeno bojno ladjevje je odplulo pred Tripolis (glavno mesto Tripolitanije). Italjanska vlada pa je obenem izjavila, da je njena akcija naperjena le na osvojenje Tripolitanije ter da želi, da se evropska Turčija ojači in da se na balkanskem polotoku vzdrži sedanji poloiaj. Turčija je istočasno razposlala na vse velesile noto, v kateri protestira proti nasilnemu postopanju Italije ter zahteva njih posredovanje v interesu politične poštenosti in pravice. V petek 29. tm. popoldne je izbruhnila vojska. Italjansko vojno brodovje je začelo blokirati tripolitansko obrežje. Poveljnik brodovja je zahteval od oblasti v Tripolisu, da se podvržejo. Turške oblasti so zahtevo odklonile. V Italiji se je takoj pričelo z mobilizacijo. O nje obsegu niso znane podrobnosti. Sodi se, da pojde v Tripolitanijo kakih 35.000 mož. Papež za vojsto. V Italiji je takoj s prvega početka vladalo velikansko navdušenje za postopanje vlade. Govorilo se je celo, da je papež izredno zadovoljen z italjansko ekspedicijo v Tripolis, ker si obeta od tega razcvit katoliških misijonov v Afriki. Boji na morju. Med italjanskimi in turškimi ladjami je že prišlo na odprtem morju do bojev. V pondeljek so prišla poročila, da je turška mornarica na albanski obali napravila dve turški torpedovki nezmožni za boj. (Te vesti niso potrjene. Op. nredn.) Položaj v Turčiji. Turčija je prišla v veliko zagato. Komaj je doma za sito uredila razmere v Albaniji, komaj je glede Krete vzdržala ravnotežje, že pride nad njo tretji veliki dogodek. Ako se spusti v vojsko z Italijo, se lahko zgodi, da bodo Krečani proglasili neodvisnost Krete, ali pa da se bodo Albanci na vseh koncih in krajih začeli zopet puntati. Po- ložaj Turčije je v resnici obupen, zato pa se pojavlja tam tudi splošna pobitost. Politiki so mnenja, da si hočejo velevlasti Turčijo razdeliti. Turčija ]e takoj po izbruhu vojske začela z represa-iijami zoper Italijo. Sklenilo se je, izgnati vse Italjane iz Turčije, zapreti vse italjanske šole, pošte itd. ter izvajati najstrožji bojkot proti italjanskemu blagu. ltaljani napadli Albanijo? V pondeljek je prišlo poročilo, da so ltaljani napadli albansko mesto Prevezo, ga bombardirali in zavzeli. To bi bilo naravnost proti izjavi italjanske vlade, da lioče omejiti svojo vojno akcijo samo na Tripolitanijo. Na Balkanu se pojavlja sedaj po vseh državah splošno razburjenje. To razburjenje še pomnožuje časopisje; ki poroč?, včasi najneverjetnejše vesti o dogodkih. Tako je zadnje dneve mrgolelo poročil, da bo Angleška zasedla Kreto in Egipt, Grška da bo anek-tirala Kreto, Srbija in Črna gora da bota mobilizirali svoje armade, ker se bojita, da bi Avstrija zasedla Novi Sandžak itd. Vsa ta poročila so seveda preračunana le na radovednost čitateljev. Turški ministerski svet je sklenil, da se takoj skliče državni. zbor. Govori se, da se hoče sultan odpovedati prestolu. » V naslednjem še nekaj kratkih podatkov o nadaljnih dogodkih v Turčiji in na Balkanu, v Italiji in Tripolitaniji. Balkanske države in tri^olitanski konflikt. London, 2. oktobra. Grška namerava, kakor poročajo iz Aten, mobilizirati svoje vojaštvo. Belgrad, 2. oktobra. Tu je razširjena vest, da je srbski ministrski svet imel dolgo posvetovanje o položaju na Balkanu in presodil vse mogočnosti, ki lahko nastanejo iz italijansko-turškega konflikta. Berolin, 2. oktobra. Velesile so baje odločene, da store v slučaju, da bi v Atenah in v Belgradu res začeli z vojnimi pripravami, vse korake v Atenah, v Belgradu, zlasti pa na Cetinju, da te države ne izrabijo sedanjega težavnega položaja Turčije. Frankobrod o. M. 2. oktobra. „Frankfurter Zeitung". poroča iz Aten, da je izjavil grški ministerski predsednik, da bo Grška pazno zasledovala razvitek dogodkov na Balkanu, da pa sama ne bo dala povoda za komplikacije. Vendar pa mora Grška izrabiti sedanji položaj. Posebnih vojaških priprav Grška ni storila, pač pa je že pred meseci pomnožila garnizije na meji proti Makedoniji in Epiru. Zofija, 2. oktobra. Več poveljnikov macedon-skih čet in mnogo vstašev hoče napraviti prostovoljsko četo za boj proti Turčiji. Jutri bodo ponudili svojo pomoč italijanskemu poslaniku. (Op. uredn.: Italijanska vlada je odločno izjavila, da noče na Balkanu nikakih zapletljajev.) Turške priprave v Albaniji in Albanci. Rim, 2. oktobra. Djavid bej, poveljnik v Albaniji, da delati poljske utrdbe ob mejah proti Črni gori in proti Srbiji, zlasti pa v Novem Pa-zaru. V Albaniji vlada huda razburjenost. Bazarji so zaprti. Solun, 2. oktobra. Med prebivalstvo ob meji Grške razdeljuje turška vlada orožje. V Albaniji je razpoloženje med prebivalstvom zelo razburjeno. Turško vojaštvo gradi utrdbe. V Albaniji se je bati novih nemirov. Prijete turške ladje. Tarent, 2. oktobra. Sem sta dospela pod eskorto turški parnik in turška jahta, ki sta bila pred Prevezo Turkom vzeta. Italjanska trgovska ladja prijeta. Carigrad. 2. oktobra. V Kavaku so ustavili in prijeli italijansko trgovsko ladjo. Pri velikem vezirju Said paši so vprašali, ali hočejo ladjo bombardirati, kar je pa veliki vezir preprečil. Rusko črnomorsko brodovje v romunskih vodah. Bukarešta, 2. oktobra. Rusko črnomorsko brodovje, obstoječe iz 6 oklopnic, 2 križark in di- vizije torpedovk in torpednih rušilcev je dospelo v Konstanco. Viceadmirul Bostren s 30 častniki je bil v Sinaji sprejet od kralja Karla v avdijecci. Pri sledečem dineju je pozdravil kralj Karel v prisrčnih besedah ruskemu carju. Angleška in Turčija. . London, 2. oktobra. Angleška vlada zanika vest, da namerava Angleška zasesti pristanišče Bomba ob tripolitanski obali. Nasprotno pa poročajo tudi, da angleška vlada ni dovolila prehoda turških čet skozi Egipt, da bi te čete pomnožile turško vojaško posadko v Tripolitaniji. Boji pri Prevezi. Carigrad, 2. oktobra. Iz oficijoznih turških vladnih krogov poročajo, da je bilo mesto Preveza včeraj ob pol 3. bombardirano od italija^kih vojnih ladij in da so Italijani izkrcali vojaštvo. Generalni štab vojnega ministrstva se posvetuje o načrtih za obram^ Albanije. Turško vojaštvo, v Janini je dobilo povelje, da prisili italiia"«^ vojaštvo, da se umakne, še bolj? pa, da je Vjame. Carigrad, 2. oktobra. Včeraj popoldne ob 3. je italijansko brodovje mesto Prevezo bombardiralo. Italijansko brodovje je mesto tudi zavzelo. Mnogo hiš je bilo razrušenih, mnogo prebivalcev usmrčenih. 1600 italijanskih vojakov je mesto zasedlo. Turčija je odposlala proti tem italijanskim vojakom 10 bataljonov pehote pod poveljstvom Djavid paše. Rim, 2. oktobro. .,Agenzia Štefani" poroča nasproti poročilu ,Agence Havas", da so vesti o izkrcanju italijanskega vojaštva pri Prevezi neresnične. Dogodki pred Tripoiisom. Pariz, 2. oktobra. Potriuje se vest, da so Turki pred Tripoiisom uničili dve italijanski barki z moštvom, katero se je hotelo izkrcati. Pariz, 2. oktobra. „Agence Haves" je prinesla v soboto iz Tripolisa poročilo, da so Italijani že začeli bombardirati mesto Tripolis. Iz Rima pa poročajo, da Italijani dosedaj še niso začeli z bombardementom na mesto, to pa zato ne, ker pred mestom še ni zbrana vojska, ki naj zasede mesto. Vojska, ki je namenjena za Tripolitanijo,. je še v pristanišču v Sirakuzah in bo šele tekom 12 do 13 ur odplu'a. V Italiji računajo še vedno-s tem, da se bo Turčija končno vendar odločila privoliti v mirno okupacijo Tripolitanije. Samo blokado namerava Italija strogo vzdržati, t. j. Italija hoče strogo paziti na to, da ne pride nobena vojna ladja, pa tudi nobena trgovska ladja kake druge države, pa tudi nobena obrežna barka v pristanišče. Na ta način bi bila v Tripolisu kmalu vsa trgovina uničena in ni izključeno, da bi nastala med prebivalstvom tudi lakota. Bombarde-meut se tudi iz tega razloga ni pričel, ker se hoče dati tamošnjim Italijanom in drugim nebo-jevnikom priliko, da spravijo sebe in svoje imetje iz mesta. Pariz, 2. oktobra. Turška vlada je naročila oblastim v Tripolisu, da se posadka umakne v notranjost dežele. Dunaj, 2. oktobra. ,.Politična korespondenca" poroča iz Carigrada, da odstranitev turške posadke iz Tripolisa še ne pomeni, da Turčija ne mara boja z Italijo. Odredila je, da se umakne turška vojska v notranjost dežele, da od tu lahko nadaljuje boj proti Italiji. — Na drugi strani se pa izraža mnenje, da hoče Turčija s tem doseči oziroma omogočiti mirno rešitev spora. • Ša ena izjava italijanske vlade. Rim, 3. oktobra. Italijanska vlada zopet podaja izjavo: 1. da Italija ne smatra ekspedicije v Tripolis za vojsko, ampak za vojaško akcijo, da čimprej doseže svoje zahteve glede Tripolitanije, 2. da italijansko brodovje ne b.o napadlo turškega,' razun če bi sledn e hotelo pristati k italijanskemu ali tripolitanskemu obrežju, in 3. da Italiji ne pride na misel, v Turčiji sami delati kake zmešnjave. Velevlasti. London, 3. oktobra. Angleška vlada je dovolila prehod turških čet skozi E^ipet. London, 3. oktobra. Razun malenkostnih poskusov nekaterih držav, doseči mirni sporazum bodo velevlasti ostale nevtralne. Kako se bodo dogodki razvili, je danes še negotovo. Mogoče je, da se ne bo prelilo mnogo krvi, mogoče je pa tudi nasprotno. Vsekakor bi bilo v interesu svetovnega miru, če bi se zadeva rešila čimprej mirnim potom. H koncu le še pripomnimo, da ima Turčija nasproti italijanskemu bojnemu brodovju, ki šteje danes 35 bojnih ladij najmodernejše vrste, 133 torpedovk, 13 rušilcev torpedov in 15 podmorskih čolnov, postaviti samo 2 moderni bojni ladji; ostalo turško ladjevje so večinoma stare šalupe brez vsake vrednosti. Izid morebitne pomorske bitke je torej več ko gotov. Jz političnega sVeta. Češki deželni zbor je bil 3. t. m. odgoden. Pogajanja za narodnostni sporazum med Čehi in Nemci se nadaljujejo. Srbski kralj Peter obišče našega cesarja zadnje dni tega meseca. Državni zbor se snide danes 5. t. m. Vlada pridno vodi pogajanja s posameznimi strankami. V tržaškem deželnem zboru je zastopnik vlade odgovoril na interpelacijo dr. Rybara glede goljufij pri ljudskem štetju v Trstu. Dr. Rybaf je po odgovoru izjavil, da se ž njim zadovoljuje, ker je odkril goljufije magistratnih uslužbencev povodom ljudskega štetja. Češke šole na Dunaju. Nižjeavstrijsko na-mestništvo je razveljavilo od dunajskega občinskega sveta sklenjeno zatvoritev čeških šol na Dunaju. Med namestnijo in obč. svetom je nastal oster razpor. Na Portugalskem so zopet odkrili protire-publikanske zaiote. Vlada je odločena, vsak tak poskus z največjo odločnostjo zatreti. — Portugalsko ljudovlado je zaduje dni pripoznala tudi Rusija. Bosenski deželni zbor je bil v pondeljek 2. t. m. zopet otvorjen in je pričel z zasedanjem. Mehika. Ze predsednika republike je izvoljen general Madero. Beležk*. „Norci!" Pod tem naslovom, ki je v dr. Ko-roščevem načinu občevanja (tudi z lastnimi pristaši !) sicer običajen, odpravlja „Straža" naš članek o polomu klerikalne obštrukcije v Gradcu. Če so psovke zadosten dokaz, potem nas je ,Straža' seveda čisto pobila. Da je pa narodna stranka bila glede svojega stališča napram klerikalni ob-štrukciji vedno dosledna, bomo dokazali v prihodnji številki na podlagi dogodkov zadnjih let. „Stražino" psovanje pa nam je samo porok, da smo zadeli pravo in v — živo! Današnji številki je pridjano kot priloga vabilo na naročbo »Slovenskega Ilustrovanega Tednika". List izhaja šele pol leta, a priobčil je že toliko lepih in zanimivih slik iz našega slovenskega ozemlja, da ga vsem prav toplo priporočamo. Naj bi ne manjkal v nobeni slovenski rodbini, zlasti pa ne v nobeni slovenski gostilni, brivnici itd. Slovenci, primerjajte! Meseca avgusta 1.1. se je vršil v Mognuciji na Nemškem 58. veliki shod katolikov v Nemčiji. Na zborovanju je med drugimi govoril tudi župnik dr. Lieber tole: „M1 katoliki se nismo sešll na boj zoper ločene krščanske sodržavljane. Ml radi ponudimo našim protestantskim sodržavljanom roko v skupni blagor vsega nemškega naroda. Ne moremo sicer napolniti brezdna, ki nas loči, pač pa postaviti tem več mostov, da nastopita medsebojna prizanesljlvost in medsebojno spora-zumljenje." Tako je govoril katoliški duhovnik visokega duha in blagega mišljenja tam — na Nemškem! Skoro isti čas pa je izbruhnil slovenski misijonar v Stoprcah na Štajerskem na prižnici tele strašne besede: „Ako mlado dekletce zapelješ, ni tako velik greh, kakor ako čitaš liberalne liste in ako se ne Izogibaš tistih, ki razširjajo t« liste." Slovenski kmet! Ali ne vidiš, kako globoko je padla politikujoča slovenska duhovščina? Ciril-Metodova družba je imela v mescu septembru K 22.30674 dohodkov in K 16.265 58 izdatkov, torej K 6.04116 prebitka. Med dohodki1 so: prispevki podružnic K 3777'88 (štajerske K 1612"84), iz nabiralnikov K 626 67, razni prispevki K 10.65616, za obrambni sklad K 364453, iz glavnice se je dvignilo K 400150. Slednji znesek je šel za izplačila za šolske stavbe. — Neimenovani narodni dobrotnik iz Ljubljane je prijavil in plačal 4 kamne za obrambni sklad (941 —944.) — Zalagatelj družbinih vžigalic Iv. Per-dan je izročil letos že K 5580'— od prodanih vžigalic. Štajerski zdravniki so imeli 2. okt. zvečer v Gradcu zborovanje, na katerem so z vso odločnostjo zahtevali, da se deželna zdravstvena postava nemudoma izvede. D^dpIo se je, da leži krivda pri deželni vladi, i u^ t-, deželnem odboru. K namestniku je šla deputacija, ki mu je to zahtevo sporočila. Premešfienje. Višjesod. svetnik v Celju dr. Gustav Smolej je imenovan za višiesodnega svetnika pri višjem deželnem sodišču v Gradcu. Kolera. Na Turškem se kolera neprestano širi. Tudi na Ogrskem se še vedno pojavlja. Iz deželnega šolskega sveta. V seji dne 21 septembra se je izreklo nadučitelju Gregorju Po-lancu v Črešnjevcu, ki stopi v pokoj, priznanje za dolgoletno uspešno delovanje v šoli. — Nastavljeni so stalno sledeči učitelji in učiteljice: na nemški šoli v Konjicah okr. pom. učitelj Gustav Svetlin, v Mariji Puščavi Adolf Friedl, doslej def. učitelj pri Sv. Marjeti pod Ptujem; na Vidmu def. učitelj v Globokem Janez Černej; v Št. Janžu na Brav. polju Marta Gobec in Aleks. Neržima iz Pilštanja; v Ptuju-okolica Stanislava Schreiner; v Majšperku Anton Kožuh; v Zavrču Marija Voršič; v Konjicah-okolici def. učitelj v Sromljab Ludovik Petrič in pri Sv. Lovrencu nad Mariborom kot def. učitelj nadučitelj pri Sv. Ožboltu ob Dravi Jožef Vidmoser. — Def. učiteljicama Al. Gorjak v Čadramu in Mariji Pleško pri Sv. Duhu v Halozah se je dovolilo zamenjati mesti. -• - ' •^•sffifi Od pošte. Na lastno prošnjo^je prestavljen poštni asistent Štefan Bele iz Zidanega mosta v Maribor. •> jl^ ffi Padavica. Sredstev proti tej bolezni priporočajo celo množico. Gotovo je pa, da noben slučaj epilepsije ni popolnoma enak drugemu, nego je velik razloček po lastnostih posamezna bolezni in bolnega človeka. Iz tega izhaja, da samo individualno zdravljenje more zagotoviti uspeh. Tej zahtevi pa popolnoma odgovarja že tisočkrat preizkušeni in tudi od strokovnega časopisja vpešte-vani zdravilni način, ki ga opravlja znameniti budapeštanski specijalist dr. Aleksander B. Szabo. Tako doseženi zdravilni uspehi so tem dragocenejši, ker streme za radikalnim ozdravljenjem epilepsije. Pomoči potrebnim radovoljno daje pojasnila ordinacijski zavod v Budapešti, Grosse Kronengasse 18. 532 Kmetje! Spominjajte se, s kakimi sredstvi je delovala ob času državnozborskih volitev duhovščina proti Vašim kandidatom. — Sedaj bodo gospodje zopet prišli s sladkimi obrazi s svojimi nosači po vinski in drugi bernji. Kmetje I Kjer imate bernjo odkupljeno, pokažite beračem vrata, kjer pa ni odkupljena, zahtevajte odločno, da se odkupi. Sramotna beračija duhovščine se mora nehati! WisHi oKraj. Kmečki shod v Trnovljah pri Celjn se vrši v nedelji, dne 8:]t. m. ob 3. uri popoldne pri g. Bihclu. Govorilo^ 6o o stališču kmečkega ljudstva v draginjskem vprašanju, posebej z ozirom na cene mleka. Govorijo kmetovalec Anton Mahen in drugi. Kmetje, pridite, da se pogovorite o svojih stanovskih zadevah. Iz Celja. V sredo, 27. septembra se je ustanovilo dramatično društvo, ki nam bo zasiguralo redne gledališke predstave. Ustanovitev društva pomenja velik korak v kulturnem razvoju celjskih Slovencev naprej. V odbor so izvoljeni sledeči gospodje in dame: Rafko Salmič, predsednik, Anica dr. Kukovčeva, Ela dr. Kalanova, dr. K. Koderman, Franc Mravljak, Bruno Rotter, odborniki; Bevc in Gobec, namestnika; Prekoršek in Štibler, preglednika. Gledališka sezona se prične s predstavo dne 22. oktobra. Dramatično društvo namerava na mesec prirediti eno do dve predstavi. Iz Celja. Kupil je na dražbi Exnerjevo hišo na Gizeli cesti ptujski trgovec Al. Senčar. Celjska notarska zbornica šteje 23 članov notarjev; dva imata svoj sedež v Celju. Iz Gaberja se nam poroča, da je baje tam Siidmarka 3. t. m. kupila gostilno od Lassmance. Gospodje župniki in draginja. Iz Zidanega mosta nam pišejo: Notice „Narod. Lista" o žalostnem gospodarskem položaju kmečkega prebivalstva v našem državnozborskem volilnem okraju so bile zelo umestne in resnične. Še umestnejša pa je bila pripomba, da nekateri župniki prav nič ne vpoštevajo letošnje bede, v katero je zašlo ljudstvo vsled slabe letine. Eden izmed teh je župnik Vinko Čepin na Razboru. Ob državnozborskih volitvah se je vršil tam gori shod, katerega so skušali v cerkvi nahujskani kmetje s surovo silo razgnati, ker se je vršil v prilog kandidaturi naprednjaka dr. Kukovca. Sedaj jim pa župnik to navdušenje za Kmečko zvezo in njenega poslanca dr. Benkoviča primerno plačuje. Kmeta Šmida v Polani št. 9 občina Jurklošter tirja za bernjo kar za štiri leta (1908 do 1911) skupno, ker mu je doslej ni mogel odrajtati. Grozi mu z eksekucijo, ako ne zadosti svoji „dolžnosti". Dolžnost „ljudskega" poslanca dr. Benkoviča je, da župnika poduči, kako mora proti ubožnim ljudem v tako slabem letu krščanski nastopati. Nek pregovor sicer pravi, da vrana vrani ne izkljuje oči. Ta bo menda obveljal tudi pri Benkoviču, saj ta bi že davno ne bil več poslanec, ako bi se potegoval za ljudstvo in ne za — farovže. Iz Celja. Naslov pisarniškega ravnatelja je dobil pisarniški predstojnik Luka Bergoč v Celju ob priliki svoje upokojitve. Iz Dobrne. Za gostiluičarski kuharski tečaj, ki se vrši tu na državne stroške, se je oglasilo 19 udeleženk. Tečaj se je začel dne 2. oktobra. Iz Celja. V četrtek popoldne so prepeljali truplo umrlega tajnika Južnoštajerske hranilnice g. Janka Vavkena iz „Narodnega doma", kjer je stanoval, na kolodvor. Pogreba se je udeležilo izvanredno mnogo občinstva; celjski ,.Sokol" je poslal deputacijo z zastavo, celjsko pevsko društvo mu je pod vodstvom prof. Beraniča zapelo doma in na kolodvoru po eno žalostinko. Med pogrebci smo opazili dež. poslanca dr. V. Kukovca, odbornike Južnoštajerske hranilnice in celjske Posojilnice, zastopnike narodnih društev, mnogo celjskih trgovcev in obrtnikov, nekatere gg. uradnike in tudi iz okolice so prihiteli prijatelji in znanci, da izkažejo blagemu pokojniku zadnjo čast. Janko Vavken je služboval pri Južnoštajerski hranilnici celih 20 let; vstopil je v službo meseca novembra 1891 in sedaj 1. oktobra je mislil iti v pokoj. Zadnja leta je mučil moža protin do skrajnosti, vendar pa je delal in „vleker' naprej, dokler se ni teden dni pred smrtjo vlegel v postelj, iz katere ni več vstal. Bil je zvest podpornik in član vseh narodnih društev in naprav v Celju, odločno naprednega mišljenja in poštenjak, kakršnih se dobi dandanes malo. Z njim je šel zopet kos „sta-rega Celja" pod rušo. Naj počiva sladko v rodni zemlji v lepih Cerkljah! Iz Kalobja se nam piše: ko smo imeli v vinogradu Fr. Oseta trgatev, je prišel s svojim nosačem po moštni bernji kalobški župnik. Pa posestnik mu je čisto opravičeno odrekel, češ, naj bi gospod župnik sedaj raje tisto vino pil, ki ga je na dan volitve 13. jun. svojim podrep-nikom dal spiti, ne pa, da zdaj nadleguje ubogega kmeta. Sploh je predrznost od župnika, da pride beračit k človeku, čez katerega je prej tako hujskal. Očividec. — (Prav je tako; tako bi naj napravili kmetje povsod, pa bi se že gospodom župnikom politični grebeni malo povesili. Opomba uredništva). Iz Gornjega grada nam pišejo: Zastopstvoi naše tržke skupine v okrajni zastop je nek uni-kum: Pomislite: trg Gornjigraa z vsemi uradi in gotovo precejšnjo davčno močjo voli 1 zastopnika, Mozirje 2, Rečica 4 in Ljubno tudi 4 zastopnike. Trg Gornjigrad je vložil proti temu ugovor, kateremu se je načeloma ustreglo in se bode razdelilo zastopnike teh 4 trgov znova na podlagi davčne moči. V skupini kme kih občin je bilo v okrajni zastop izvoljenih 11 klerikalcev, med njimi dva župnika. Darila. (Za dijaško kuhinjo v Celju) so darovali namesto vencev na grob g. Janku Vavkenu gg.: dr. Janko Sernec in dr. Josip Sernec po K 15'—, Rudolf Stermecki K 10—. Z a občinske ubožce v celjski okolici je podaril iz istega namena g. Fr. Confidenti iz: Zavodne K 20'—. Iz Škofjevasi. V naši občini se je naselil g. Anton Novak (Arčetov) kot kolar. Izučil se je v tujini in je izvrsten in cen deiavec. Priporočamo ga kmetovalcem v vseh sosednih občinah. Iz Laškega trga poročajo, da je v Jurkloštrui štacijonirani bivši orožn. stražmošter Anton Hojs; odpeljal 48-letno omoženo posestnico Frančiškoi Pregrad. Za oba se doslej ne ve. Umri je v Laškem trgu 25. septembra Lovrenc Majcen, hišni posestnik in ključavničar, star 62 let. Bil je 25 let član tržke požarnes brambe. Ponesrečil se je v Prymovi tovarni na Polzeli delavec Lorbek. Cirkularna žaga mu je močno poškodovala roke. Spravili so ga v celjsko bolnico- Zgorel je kozolec posestnika Jožefa Fonda v Trnavi pri Vranskem. — Škoda znaša okrog 2000 K. Zavarovalnina je jako nizka. Drzna tatvina v Celju. V pondeljek ob 9. uri predpoldne je imel gosp. Fran Rakovič, nadzornik nizozemske zavarovalnice, opraviti v Achleitnerjevi pekarni v Celju. Ko je nekaj plačeval, mu prinese pismonosec vsoto denarja in sicer dva bankovca po 100 kron. Gosp. Rakovič vtakne jba bankovca — kakor trdijo v prodajalni — v naglici v suknjin žep, a ko pride ven, ni o denarju ne sluha ne duha. Na sumu tatvine je neka ženska, ki so jo opazovali in ugotovili, a se jej je vendar posrečilo se izmakniti. Zadevo zasleduje policija. Izjava. Popolnoma neosnovani napad v no-vinah na našega obče priljubljenega in nepristranskega c. kr. okr. šolskega nadzornika gosp. Josipa Supaneka v imenu gornjegrajskega učiteljskega društva najodločneje obsojam. — Ivan Keic, t. č. predsednik. Nova Štifta 2. oktobra 1911. Sv. Štefan pri Šmarju. Našega „postiljona" opozarjamo, naj pusti nas naprednjake pri miru, naj se raje pri razuašanju pošte bolj potrudi; na pošti pa nas ni treba obrekovati. Če ne bo miru, bomo si vedeli tudi drugače pomagati. Pamet, fant. pa rajši glej, kako ti bo punca iz Rima odpustke prinesla! Št. Jurij ob Taboru. Načelnik klerikalne posojilnice, bodoči načelnik krainega šolskega sveta, desna roka „Mnogozaslužnega" itd. itdl. Anton Rančigaj pl. Hamot je dobil pri okrajni sodniji na Vranskem za svoj človekoljubni čin, ker je iz zasede napadel svojega nečaka, dne 3t. tm. deset dni strogega zapora, poostrenega s trdim Beli mošt cenijo više. Zadnje ''eževje je grozdju škodovalo, da je začelo pokati jasrodje, kar bo žalibog zmanjšalo vinsko množino. Gostilničarji se le naj pohitijo za mošt, ta še bo po domači ceni, ali pozneje bodo imeli le vinotržci svoj plen po mestih, kamor zvozijo trumoma naši vinogradniki svoj mošt. Izabela pa letos tukaj ni obrodila iu ne bo tega vina po 20 vin. za tekoče leto. ležiščem. C. kr. okrajno glavarstvo pozivamo, da iz liste novoizvoljenih članov krajnega šolskega sveta črta Antona Rančigaja in županstvu naroči, da razpiše novo volitev za to mesto. — Krasni vzor-značaji so ti Culki, Rančigaji itd.! Iz Noveštifte. Profesor in poslanec Verstovšek je na shodu v Novi Štifti rekel, kako grdo je, ako se napadajo po časopisju mladeniči in mladenke. Verjamemo, da klerikalcem ni povolji, ako se pove komu nekaj resnice, gotovo bi pa Verstovšek ne imel nič proti temu, ako bi se blatilo naprednjake. Ako hočejo klerikalci, da bo mir, naj sami svoje ljudi naučijo dostojnosti in olike in naj sami preprečijo obrekovanje ljudi, ki niso drugega storili, nego da so drugega političnega prepričanja. Koliko so že morali nekateri prestati radi obrekovanja. (Kelc, mladenič Černevšek in drugi!) Ali niso bili v teh slučajih obre-kovalci klerikalci? Naučijo naj svoje ljudi, da ne bodo napadali mirnih, in pisali nesramna pisma. Tudi se naj opusti zabavljanje s prižnice, iz farovža sc naj naženejo tercijalske zgagarice, ki hodijo tja blatit mirnih ljudi. Spoštuje naj se vse brez razlike političnega prepričanja. Dokler pa bodo hodile tercijalke toliko v farovž toževat, pa ni upanja, da bi bilo bolje. Župnik naj nažene zgagarice pred sodnijo, da tam tožijo, ne pa v farovžu, ako imajo za kaj. Ako vam je za mir, upoštevajte to. Ali ste razumeli? Poslušalec na shodu. Ne pozabite na Jesenski raj", ki se vrši v nedeljo popoldne v L škem trgu! $M«nj«graJki oKraj. Šoštanj. Jože Skaza po domače Špenk, velenjski župan, je bil pred kratkim od tukajšnjega sodišča obsojen zaradi razžaljenja časti na 30 K ali 3 dni zapora. Tožnik se je proti tej sodbi zaradi prenizke kazni pritožil, nakar je okrožno sodišče v Celiu kazen zvišalo na 60 kron ali 6 dni zapora. Špenk je sedaj videl, da ni tako vsegamogočen, da bi smel dostojne ljudi brez vsacega vzroka žaliti! (Kakor slišimo, pridejo o tem gospodu še prav zanimive stvari na dan. Opomb, ured.) Iz Slovenjgradca poročajo: Nekemu kmetu v okolici so umrli te dni drug za drugim na driski trije otroci, med njimi 16 letni sin. Očetu se ni niti posrečilo dobiti pogrebcev, tako se ljudje vsled epidemično se razširjajoče driske prestrašeni. Moral je krsto sam spraviti na pokopališče in sam deco pokopati. Čudno je, da se te kuge, ki traja v slovenjgraškem okraju že par mesecev, menda že celo v posameznih slučajih nekaj let. ne da ugnati. Krive bodo zdravstvene oblasti, ki niso dovolj odločne, največ pa ljudje sami, ki kugo ražnašajo. Cvetoča jablan. V Kavčah pri Velenju je minoli teden cvetela jablan. Drevo je bilo popolnoma v snežnobelem oblačilu. BrežiiHf okraj. Zgorela je hiša posestnika Kožuha v Sopotah z vsemi gospodarskimi poslopji in spravljenimi pridelki vred. Zažgal je 5 leten otrok, katerega so pustili starši samega doma. Verače. G. župnik Kranjc je začel reformirati vse na Bučah. Pokojni župnik je dal na prošnjo faranov napraviti v zakristiji klopi za onemogle ljudi. Župnik Kranjc jih je dal samolastno ven iz zakristije, češ, naj ljudje v cerkvi klečijo, brez ozira na njih starost. Z zvonovi, katere so farani s svojim denarjem plačali, ne pusti vsak čas zvoniti in gorje faranom, ako se protivijo. In Bučani se ga bojijo, ker so še vsi, z malimi izjemami, zaviti v srednjeveško temo! „Župnika moramo ubogati, ker nam sicer toča vse pobije", in „če gosp. župniku ne dam bernje, me o prvi priliki zmašuje!" Tako tarna nepoučeno ljudstvo, ki črpa svojo izobrazbo edino-le iz „Slov. Gospodarja" in „Straže". Duhovniki gojijo med kmečkim ljudstvom še vedno srednjeveško neumnost in nevednost^ dobro vedoč, da le na ta način jim je mogoče obdržati nadvlado. Dokler naše ljudstvo ne bode spoznalo svojih zatiralcev, dokler bo jih smatralo ze svoje prijatelje, do tačas bo vsaka resna beseda vnetega rodoljuba zaman in ljudstvo bo hiralo vedno naprej gospodarsko in duševno. Na svidenje! Selški. Iz kapel. Opozarjam gotovo članico Marijine družbe, naj ne napada s svojim dolgim jezikom naprednih ljudi. Naj rajši tisti čas, ki ga porabi za obrekovanje, opravlja svoje molitve, katere so ji deveta briga, ali pa naj spravlja brata in mater na pravo pot. Ogibaj se solnca, ker drugače se ti maslo pocedi! Če pa ne bo miru, bomo imeli opravka pri sodniji. Štefan Jurmau. EjtttotnersKi okraj. Iz Št. Jurja ob Ščavnici pišejo: O potrebnih prenovitvah pri naši farni cerkvi je poročal generalni konservator v centralni komisiji za umetniške in zgodovinske spomenike sledeče: Farna cerkev pri Sv. Jurju ob Ščavnici, poznogotska, priprosta, bog?to obokana stavba ne zadošča več verskim potrebam velike fare. Ker bi nova stavba zaradi zgodovinskoumetniške vrednosti cerkve ne bila umestna, se naj izvrši razširjenje cerkve na ta način, da se ohrani to, kar je znamenitega in obstanka vrednega. To bi bilo mogoče le, ako bi se zvonik na zapadni strani podrl in bi se cerkev v tej smeri s širjim prizidkom razširila. Na zapadni fronti se pa naj zvonik zopet pozida in sicer za eno nadstropje višje in tako, da se glavni portal in kameniti okvirji v oknu zopet porabijo pri stavbi. Prizidki k cerkvi, ki so nastali pozneje ko glavna stavba, se naj kratkomalo odstranijo in postavi nova zakristija. Za stavbo se bo dala primerna podpora. Iz Ljutomera pišejo: Posebna vojaška komisija je nakupila tu za domobransko topničar-stvo 24 konj za 18.900 K. Dovedenih je bilo skupno 64 prekrasnih konj, ki bi jih bila komisija kupila vse, ako bi se ne morala ozirati tudi na druge kraje in kronovine. Premij je bilo razdeljenih od poljedelskega ministerstva za 700 kron. Zopet lepo spričevalo za umno konjerejo na Murskem polju. Iz Ljutomera pišejo: Naravnost idilične razmere vladajo v našem okraju glede zatiranja živinskih kug. Dejstvo je, da je kuga slinavka in grintavka močno razširjena po našem okraju in kolikor zvemo tuintam, po celih Slovenskih goricah. A ljudje ne naznanjajo posameznih slučajev županstvom, ta pa tudi — molče. Tako kuga ne bo tako kmalu zginila in v nevarnosti bo ne le neprestano živina, temveč tudi ljudje. Namestnija bi naj tu odločno posegla vmes! Iz Gornje Radgone. Cesar je že potrdil izvolitev Franca Wratschka za gornjeradgonskega okrajnega načelnika in Otona Zorzinija za pod-načelnika. To je pa šlo naglo! kamenščak pri Ljutomeru. Posestniku in krojaču Janezu Dolaraiču je že 1. avgusta t. 1. na skrivnem odšel 12-letni sin Anton, ker se je zbal kazni. Oblečene je imel barhetne hlače (modre), moder predpasnik (šurc), star zelenkast klobuk ter je bil bos. Vzel si je baje smer proti Sv. Križu na Murskem polju Vsa oblastva tukaj še do danes niso mogla zaslediti nesrečnega dečka. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to nemudoma blagohotno naznani si. občinskemu uradu na Ka-menščaku pri Ljutomeru. Iz Ljutomera se nam piše: Mnogo naših obrtnikov si je v zadnjem času spačilo svoje napise. Nekateri imajo samonemške napise ter s tem kažejo, da ne rabijo našega slovenskega denarja. Najbolj nas Slovence izzivata brata Werbniga: Franz Werbnig, Bau und Maschinenschlosser in Theodor Werbnig, Spengler. Drugič imenujem še več takih, ki- se sramujejo, da so rojeni Slovenci. Danes sem prišel le do Ščavniškega mosta, torej prihodnjič dalje. — Ta teden so začeli brati v ljutomerskih goricah. Kapljica bode izvrstna, zato bode tudi cena večja, kot, prejšnja leta, torej od 60—70 vin. — V trgu imamo sedaj zopet nov nemški hotčl „Sfceirerhof" (menda Sudmarkhof). Žalostno je, da se tudi nekateri naši Sokoli tako radovedni ter zahajajo tja med naše nasprotnike. Ali se naj naše slovenske gostilne zaprč? Slov. gostilničarji smejo le žrtvovati v narodne namene, kaj ne? K tej točki se še oglasimo. Mariborski okraj. Iz Maribora. Volitve v pridobninsko komisijo okraja Maribor (dežela) so imele za 4. razred sledeči rezultat: Izvoljena sta kot člana J. Lor-ber, žnpan v Št. Petru pod Mariborom, in Jože Ketiš, gostilničar pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, kot namestnika pa Miha Sernc, trgovec v Rušah, in Marko G r i z o 1 d. posestnik v Račjem. Slovenskih glasov je bilo oddanih 45, nasprotnih pa 7. Iz Maribora poročajo: Tukajšnji domobranski polk št. 26 se preuredi z Novim letom v gorski polk. Zadnje vaje, ki so se vršile okrog Triglava, so pokazale, da je moštvo domobr. pešp. It. 26 ravno tako zmožno za gorsko službo, kakor drugi gorsko-lovski polki. Od Sv. Lenarta v Slov. gorieah se poroča, da šulferajnski učitelji mečejo kamenje v slovensko šolo. V kratkem bo zadevna razprava pri tamošnji sodniji, o kateri bomo poročali. Iz Št. Lenarta v Slov. gorieah. Pod naslovom „Nemška dobrodušnost" poroča mariborski „Slov. Gospodar": Tukajšnja posestnica vdova Kristina Paul je dolgovala dvema tržanoma skupen znesek 140 kron; ker jima pa ni mogla ob določeni uri plačati, sta ji zarubila vse svinje in še nekatere druge premičnine. To pa za to, ker ni hotela enemu od teh dveh prodati posestva. Poprej je dobila od „Sudmarke" denarja, kolikor ga je hotela, ko pa se je zamerila, je niso hoteli več poznati. To je najboljši dokaz, koliko smemo verjeti našim posilinemcem. Umrl je v Št. Ilju v Slov. goricah posestnik in občinski odbornik Jože Kaudela. Bil je Nemec. Truplo so odpeljali v Baden pri Dunaju. I2 Slov. Bistrice. Sedanja nemškutarska večina v okr. zastopu (slovenski zastopniki so izstopili, ker hočejo izsiliti nove volitve) je izvolila v okrajni šolski svet same Nemce. Izvoljeni so Jože Baumann, Franc Petzolt, Aibert Stiger, Ver-solatti in dr. Wiesthaler. Ali ni vlada te izvolitve kratko pred razpustom okr. zastopa in v odsotnosti Slovencev prav nič ovirala? Pri Sv. Barbari niže Maribora kažejo gorice zlati pridelek. Nekateri so že začeli brati ztrodnjo črnino, portngalko in plavi bnrgnndec, ki vaga 17—18° sladkobe; v Mariboru plačujejo po (5 do 6 kr) 10—12 vin. nad stopinjo ali grad. PtujsHi oKraj. Iz Ptuja. Po dolgem, 2 in pol leta trajajočem boju je namestnija dala Delniški pivovarni v Laškem koncesijo za javno gostilno v tukajšnjem ,.Narodnem domu". Ornigovci so se na vso moč trudili, da bi to preprečili. Sedaj so vložili rekurz na ministerstvo. Upamo, da bo ono pravičnejše kot so Ornigovi renegati. Koncesija je za razvoj tukajšnjega Slovenstva velikega pomena, ker je v lokalih „Narodnega doma" obenem Čitalnica. Svetinje. Poročilo „Nar. L." in „Tagespošte" od Velike nedelje, da je okoli Svetinj in v Bre-brovniku dne 22. sept. pobila toča, je le v toliko resnično, da je pač med dežjem nekaj toče „za-škrebetalo", a ista ni napravila škode, da bi bilo vredno o tem govoriti. Zahyala. Svetinjsko šolsko vodstvo se zahvaljuje gospodu Lovru Petovarju za brezplačno podarjeno črnilo za šolske potrebe v šolskem letu 1910/11. Ivanjkovci. „Kjer kol' se midva srečava, prav milo se pogledava", tako sem si zapel, ko sem videl prihajati na volišče previsokega gospoda Štuheca, predolgoletnega kaplana miklavškega, ki je tndi prišel volit z nekim pooblastilom dvomljive vrednosti. Miklašovčani, ali nimate za vašega kaplana nič dela? Trgatev v ljutomersko - ormoških goricah se je vsepovsod začela ta teden; portugizar in vobče črnina je že obrana. Cena se suče malo pod, nekaj nad 30 krajcarjev. Posebno živahna je letos kupčija za mošt, ki se prodaja, še predno je obrano. Črnina ima 17, belina po 22 do 23 stopinj sladkorja. Sv. Tomaž pri Ormožu. Dekan Caf vsako leto nekam „rajža". Pretekli teden jo je mahnil v Sarajevo, menda pogledat k svojim turškim tovarišem. — Pravi se, da potovanje človeka izobrazuje in olikuje. O gospodu dekanu se to ne da reči. — Zmiraj zbada in dela zdražbo med ljudstvom po svoji stari navadi. Tudi letošnja bera, ki je zanj kaj klaverno izpadla, ga še ni poučila, kako priljubljen je med ljudstvom. — Povodom tega potovanja pa je med ljudstvom nastala govorica, da baje g. dekan postane škof v Sarajevu. No, mi bi gospodu dekanu k temu „avanziranju" iz dna srca častitali in mu voščili „srečno pot"! Le žalibog, da se to vresničilo ne bo! Ustrelil se je dne 26. septembra na pokopališču v Št. Janžu na Dravskem polju Štefan Lah, posestnik na Podovi. Poprej je doma ustrelil ženo. Možu se je zmešalo. Ivanjkovci. V ljutomersko - ormoškem vino-rejskem okraju prične se splošno s trgatvo dne 9. t. m. Vsi vinogradniki, naj si bode kmet ali gospod, so tekmovali v pokončevanju raznih škodljivcev trte, torej vsi vinogradi krasno izgledajo. Kar se tiče blaga, bode trgatev krasno izpadla, manj zadovoljiva bode ista, kar se tiče množine. Več partij se je tudi že predprodalo po conah 54—68 vin. liter mošta. Kdor se hoče z izvrstnim ljutomerčanom preskrbeti, ima sedaj priložnost za to. kmet. podružnica Ivanjkovci. Mihalovcl pri Ormožn. Dne 25. septembra vršile so se v naši občini volitve občinskega odbora. V III. razredu sta zmagala 2 naprednjaka in dva klerikalca s 27 glatovi, v manjšini sta ostala od vsake stranke po dva s 26 glasi. V drugem razredu so dobili klerikalci od 14 glasov 9, a v prvem razredu so bili naprednjaki enoglasno izvoljeni z 8 glasi. Udeležba je bila velika, če se pomisli, da imamo v III. razredu 78, v II. 19 in v I. 12 volilcev. Klerikalcem je pomagala v III. razredu šola, cerkev, 1 duhovnik profesor, domači župnik, 1 dekan častni občan ter 6 žensk, a vseeno še niso prišli do popolne zmage. — Nastopili smo prvikrat v vseh treh razredih, je toraj uspeh vsekakor povoljen, naše delo bodi, da bode za tri leta še boljši. 3z raznih slovenskih krajeV. Lampretova tiskarna v Kranju je bila v pondeljek na dražbi prodana in so kupili opravo za 4300 kron ljubljanski klerikalci. V Ljubljani so začele štrajkati perice, ker se jim je prepovedalo pranje v Ljubljanci v okrožju mesta. Gospodarski paberki. V PREMISLEK VINOGRADNIKOM! Letošnja huda vročina in dolga suša sta naše kmetovalce težko oškodovala. Ne le travniki in poljski pridelki so uničeni, ampak tudi vinogradi so trpeli, kakor že dolgo ne. Vrhtega je še pa po nekte-rih krajih toča precej poklestila. Kdor je gnojil, bodi si z domačim ali umetnim gnojem — ni imel boljšega vinograda, kakor pa oni, ki sploh ni gnojil. Nekateri kmetovalci trdijo celo, da so trte, pognojene z domačim gnojem, še huje trpele vsled suše, kakor pa one, ki niso dobile gnoja in to zaradi tega, ker se je gnoj v zemlji posušil in povzročil, da je bila zemlja zaradi tega še bolj vroča. Tudi umetna gnojila so se našla tu in tam še neraztopljena v zemlji, zato ni bilo mogoče, da bi gnojenje kaj pomagalo. Kdor je gnojil zarano v spomladi z umetnimi gnojili, Je pozneje v spomladi, ko je bilo še dovolj vlage, lahko opazoval, da so gnojene trte veliko bujnejše in hitreje rasle, ko negnojene. V Istri je pisec teh vrstic opazoval pri nekem vinogradniku, kateri je svoje lani vsajene irte letos v spomladi cepil in gnojil s kalijevo soljo, superfosfatom in čilskim solitrom, da so pognale te trte vkljub suši za prst debele mladike, dočim so bile mladike negnojenih trt komaj debele ko svinčnik. To je prav izvrsten uspeh umetnih gnojil, ki se bo poznal še tudi v prihodnjem letu. Kjer pa letos ni bilo videti nobenega uspeha, tam se mora pokazati ta čim gotoveje v prihodnjem letu. V prihodnjem letu je vsled tega vsako nadaljno gnojenje na onih prostorih, ki so dobili letos umetna gnojila, popolnoma nepotrebno, kajti ostalo je še zadosti hranilnih snovi od letošnjega gnojenja v zemlji. Kljub temu se pa ne more dovolj priporočati, pomagati v prihodnji pomladi nekoliko s čilskim solitrom in sicer bi zadostovalo za 1 oral 75—100 kg. čilski soliter je gnojilo, ki povzroči bujno in hitru rast in nekako oživi ali prebudi še od prejšnjega leta v zemlji se nahajajoče hranilne snovi. Čilski soliter ima v prvi vrsti to važno lastnost, da po njem vsaka rastlina krepko raste, in če požene trta krepke mladike, mora prinesti tudi obilega sada, če ne pridejo druge nezgode in ga uničijo. Čilski soliter s« potrosi najbolje na dvakrat in sicer prva polovica hitro ko zgine sneg, druga polovica pa pred drugu kopjo. Kdor še pa ni nikdar gnojil svojih vinogradov z umetnimi gnojili in želi to enkrat poskusiti, naj vzame sledeča gnojila: 150—170 kg 40% kalijeve soli, 300—350 kg Tomasove žlindre (ali superfosfata) in 150—170 kg čilskega solitra. Te množine zadostujejo za 1 oral. Kalijeva sol in Tomasova žlindra se lahko skupaj pomešana že v jeseni zakopljeta; če se pa to v jeseni ni zgodilo, tedaj se naj gnoji zarano v spomladi. Čilski soliter se pa rabi, kakor je bilo že zgoraj povedano. Prastara vremenska prerokovanja. V oktobra. (Miholščak.) 1. Ako v septembru in v tem mesecu listje nerado z drevja odpada, tak pride trda zima in poleti mnogo kebrov na drevje. 2. Ako preletavajo žrjavi in divje gosi, pričakovati je na skorem zime. 3. Ako odpadajoče listje ne odletava daleč proč od drevesa, ampak ostane na kupih pod njim, oznamenuje to rodno leto. Kako se dela draginja? V graškem glasilu nemških štajerskih agrar-cev „Landbote" čitamo: „Neki trgovec s črevlji v Gradcu naznanja v dnevnikih, da kupi vsako množino sena. Ker ni gotovo, da bi mož rabil smo za podlaganje v zimskih črevljih, je jasno, da ga nakupuje iz špekulacije. Mož ve, da bo na spomlad nastalo veliko pomanjkanje krme, kar se bo zgodilo tem bolj, če mnogo takih špekulantov že sedaj pckupi krmila in jih tako dolgo zadržuje, da bodo dosegla ceno, pri kateri bodo ti nesramni izkoriščevalci ljudstva zopet imeli lepe profite. Drng primer: Amerikauski miljardar Santa Maria pokupuje ves sladkor, ki ga le more v roke dobiti, z namenom, ga držati, in če bodo šle cene kvišku, zopet prodati za silno visoke cene, ki jih bo seveda on sam določil. Da bo ta oderuh zaslužil ogromno premoženje, je samoobsebi umevno, ker bo letošnjo zimo veliko sladkornih tovarn svoj obrat omejilo m bo vsled tega potreba večja neri&.mK LlEBIGOVi mesni izboljša takoj vsako slabo juho, poveča in ojači slast omak, so-čivja in mesnih jedil, ne da bi prikril lastni okin teh jedil. Izjava. Podpisani se zahvaljujem g. Josipu Jelerju, posestniku v Ra-domirju, odnosno njegovemu pooblaščencu g. Brankotu Zemljiču, učitelju na Rečici, da mi je odpustil žalitve ter odstopil od tožbe. Sv. Frančišek Ks., 27. sept. 1911. Anton Fužir, 528 1 posestnik in nrar. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Varstvena znamka ..Sidro" Liniment-Capsici comp., 524 nadomestilo za 42-1 sidro - pain - expeller je kot najizvrstnejše bolečine olajšujoče in odvajajoče sredstvo za vtiranje (mazanje) pri prehladih itd. splošno priznano ; za ceno 80 v., K 1'40 in 2 K se dobi skoro v vseh lekarnah. Pri naknpu tega povsod priljubljenega domaČega sredstva vzamite le originalne steklenice v škatljah z našo varnostno znamko uSidro") ker tedaj ste sigurni, da ste dobili izvirni izdelek. Dr. Richterja lekarna pri,Zlatem levu' p- v Pragi, Elizabetina cesta št. 5 (nova) xxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxx>,xxx Adolf Bursik Čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalog! ima tudi zgoto vi jen o obutev. Južnoštajerska hranilnica t Celjn razpisuje 519 3-2 službo tajnika. Prošnje se naj pošljejo do 15. oktobra t. 1. Čitajte! Citajte! Konec draginje! Nova tvrdka 527 5—1 Jožef Mysik y Hnmpolcu največja trgovina te vrste. Najnovejši modni ievjoti.....od 3 K naprej sloviti loden za obleke . .......4 „ „ najnovejši kamgarnl, trpežni . . . , „ i „ „ mandarine-blago za zimske suknje . . . „ 6 „ „ angleški raglan-ševjotl . . . . . . „ 5 „ „ blago za uniforme in črno za salonske obleke „ 5 „ „ ševjoti ln blago za damske kostume . . „ 2 „ „ Vzorci na zahtevo poštnoobratno franko. Pozor pred ničvrednimi izdelki. Tomasova moka je vsak čas in za vse rastline najboljše in najcenejše fosforno gnojilo. Za Čistost, za množino fosforne kisline v celoti in one v citro-novi kislini razpnstno ( in za finost zmletja Tomasove moke. pod znamko ,štiriperesna' znane, že nad 30 let rabljene in najboljše preskušane. jamči 113 15 14 prodajalna pisarna fosfatne moke čeških tovarn za Tomasovo moko na Dunaju I., Bauernmarkt 13. n Loterijske številke. Gradec, 30. septembra 1911: 64, 86, 22, 85, 90. Dunaj, , „ ,, 13, 61, 48, 44, 51. Darujte za nar. sklad! Zahvala. Tem potom izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam izkazaii sočutje ob priliki bridke izgube našega sina, brata in vnuka Jožefa Govedič, uradnika na Spodnji Hudlnjt. Izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki so spremili rajnega k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo č. eosp. kaplanu Jakobu Kosiju, kateri je vodil žalostni sprevod ter č. gosp. vikarju Ivanu Go-rišeku za obisk. Zahvaljujemo se za darovane vence, posebno gosp. P. Majdiču in uradništvu tvrdke Majdič, trgovcu Ivanri Ravnikarju ter vsem prijateljem, ki so nas tolažili v bridki žalosti. Žalujoči starlšl, brat ln sestre. 526 Na Spodnji Hndiuji, 1. ok'. 1911. Dvoje stanovanj v I. nadstropju oziroma pritličju, z 2 event. 3 ozir. 2 sobama in prit., vodovod, se odda s 1. novembrom 1.1. Vprašati je: „Villa Regina" Lanovška cesta. 530 3-1 Sprejme se prodajalka za zalogo moke vešča slovenskega in nemškega jezika, tudi knjigovodstva. Pismene ponudbe, v katerih se naj navede dosedajno službovanje iti zahtevek plače, so poslati s spričevali na naslov: 508 —3 Peter Majdič, paromihi, Celje. Istotam se sprejme večje število delavcev. POSOJILNICA V CELJU razpisuje službo prahtihanta. Prošnje z dokazi predizobrazbe na načelstvo Posojilnice v Celju. brzoparilniki za krmo so najboljši! Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz Kovanega železa in železne pločevine! Svari se pred cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa! 51026-2 Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko! zahtevajte cenike! MmU družba Alfa Separator, Dunaj XII|3, rE š)SSš 31= Najboljše a1 861 -10 mlatilnice, slamoreznice, vitle, sadne mline, kotle za pičo, navadne in na par, kakor tndi | Z- žganjarske kotle prodaja po nizkih cenah veletrgovina z železnino ,MERKUR', Peter Majdic, Celje. It d>=li »L^^J slini: i! Is 471 a 3—3 E 143/11, 144/11, 32. Dražbeni oklic. Po zahtevanju dr. Frana Mayer kot upravitelja konkurzne mase in „Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju" ho dne 23. oktobra 1911 in naslednje dni, izvzemši petka in sobote, na licu mesta dražba sledečih zemljišč po sledečem verstvenem redu: A. Vsako zemljišče zase v sledečem redu: 1. vi. št. 25 k. 0. Topolšica 2. M 11 88 J9 n Družrairjfj 3. JI n 208 )• ii ii 4. 11 11 178 11 11 ii 5. H M 179 11 M ii 6. 11 n 200 11 11 ii 7. 11 ii 201 11 n ii 8. 11 n 202 11 » ii 9. 11 ii 203 11 ii ii 10. 11 n 204 11 n ii „ 11. n n 18 11 ii Skorno-Šoštanj 12. n ii 50 11 ii Raune 13. ii ii 181 >• ii ii 14. ii ii 182 » n 15. n n 183 11 ii ii 16. ii ii 184 11 ii ii 17. M i* 185 11 »• ii 18. 11 ii 186 11 ii n 19. 11 n 187 11 JI JI 20. 1* « 188 ti >* ii 21. »1 n 189 11 ii 22. ii 30 11 y Šoštanj 23 11 ii 399 11 ii »1 24. 11 ii 45 11 ii ii 25. 11 ii 77 11 11 ii 26. M » 54 11 ii ii 27. ,1 j« 612 11 ii ii 28. 11 28 11 ii n 29. 11 » 613 11 n Skorno-Šoštanj 30. 11 M 1 11 ii 31. >• H 47 1• j* 32. 11 »1 58 11 ii n 33. M M 102 11 n Šoštanj 34. 11 11 18 11 ii 35. 11 11 20 11 n « 36. JI 11 59 H 37. )1 11 155 11 11 » 38. n 11 342 n i* w 39. ii 11 365 n JI M 40. n 11 277 ii ii rt 41. t 287 ii ii 1. 42. M 343 ii n rt 43. n H 400 ii ii H 44. 11 n 150 V) »• « 45. M » 349 n n n , skupinah, ki tvorijo posamezne gospodarske jednote, in sicer: 1. Skupina A., obstoječa iz zemljišč vi. Št. 1, 47 in 58 k. o. Skorno- Šoštanj. 2. Skupina B, obstoječa iz zemljišč vi. št. 102 in 18 k. o. Šoštanj. 3. Skupina C, obstoječa iz zemljišč vi. št. 20 in 59 k. o. Šoštanj. 4. Skupina D, obstoječa iz zemljišč vi. št. 155, 342, 365, 277, 287, 343, 400, 150, 349 k. o.Šoštanj. 5. Skupina E, obstoječa iz zemljišč vi. š. 50, 181, 182, 183, 184, 185, 186, 187, 188 in 189 k. o. Raune. 0. Vsa ta zemljišča naenkrat kot celota. namenjena znmljišča so cenjena K dražbi sledeče: 1. vi. št. 25 2. n n 54 3. n ii 88 4. r ii 178 5. »« n 179 6. M ii 200 7. n 201 8. ii M 202 9. JI 203 10. n ii 204 11. ii ii 1 12' M ii 47 13. 11 n 58 14. n n 18 15. ii n 50 16. n 155 17. r> n 342 18. v n 365 19, ii r 30 20. H n 277 k. o. " n v rt rt rt 1» n v rt J, M M M M r i, rt rt rt rt Topolšica Šoštanj Družmirje V V !' i" r rt rt rt JI m n Skorno Šoštanj vodna moč tukaj Skorno-Šoštanj vodna mož tukaj Skorno-Šoštanj pritikline Raune Šoštanj vozna pravica stavbna pravica najemninska pravica Šoštanj pritikline najemninska pravica Šoštanj 2 641 K 2.898 „ 6010 „ 4.055 „ 1.907 „ 4.452 „ 644 1.428 „ 847 „ 1.044 „ 44 „ 2.269 1.500 909 „ 1.500 „ 14.562 so ,; 28.017 „ 77.748 „ 400 „ 500 „ 3.000 „ 194 „ 20.223 „ 30 „ 600 „ 3.296 „ 4.127 „ 66 h 85 „ 59 „ 80 „ 11 40 „ 95 „ 80 „ 27 „ 48 25 30 80 40 21' vl. št. 287 k. 0. Šoštanj 131 K 20 h 22' 11 ii 343 n ii n 659 „ 40 23' 11 ii 400 11 »i ii 216 J' 24' 11 ii 399 11 i* ii 294 ,. 99 25 J* JI 28 11 M ii 8.805 11 >• 26" 11 r> 102 11 11 „ poiovlca 12 580 n 37 „ polovica pritikline 228 J• JI 27. 11 n 18 11 >1 Šoštanj 1.337 „ 09 „ 28. Ii ii 20 11 11 „ 1.967 r 80 29. ii 45 J* 11 693 ii 43 „ stvarne pravice 100 ), M 30. Ii ji 77 11 11 Šoštanj 2.482 n 56 „ 31. Ii ii 150 JI 11 „ 3.786 r 20 „ 32. »• 349 JI »• M 2 289 „ 06 „ 33. 1• ii 59 11 11 11 1.873 ., 51 „ Varščina ali vadij in najmanjši ponudek zna- sata kakor sledi; k št. ex A varščina najmanjši ponudek 1 264 K 17 h 1.761 K 11 h 2 561 11 74 » 3.744 » 90 „ 3 39 ii 33 262 « 16 „ 4 405 ji 50 n 2.703 „ 34 „ 5 190 n 70 H 1.271 ,. 34 „ 6 445 j* 38 n 2.968 54 „ 7 64 ii 40 M 429 rt 34 „ 8 142 )• 84 M 952 „ 27 „ 9 84 r 80 >< 565 „ 30 „ 10 104 ii 48 n 698 n 54 „ 11 1.464 ii 23 H 9.761 „ 50 „ 12 79 M 90 » 532 „ 64 „ 13 131 11 36 n 875 « 74 „ 14 1.304 11 77 H 8.698 „ 44 „ 15 144 >1 96 »1 966 „ 40 „ 16 177 11 06 » 1.180 » 40 „ 17 182 n 50 n 1.218 » rt 18 435 ii 95 « 2 906 „ 30 „ 19 26 ii 68 n 177 „ 84 „ 20 60 ^ 72 n 404 « 80 „ 21 4 M 59 n 30 )• 56 „ 22 329 n 60 n 2.197 34 „ 23 29 ii 50 M 196 66 „ 24 69 ii 84 rt 462 ii 29 „ 25 248 ^ 26 » 1.655 « ®4 „ 26 288 n 57 n 1.923 « 77 „ 27 1 n 32 « 8 » 80 „ 28 871 » 50 n 5 810 11 ' W 29 18 n — w 120 »t n 30 4 n 43 M 29 « 52 „ 31 376 n 95 n 2.512 n 99 „ 32 240 ii 90 * 1.606 rt M 33 1.280 * '84 rt 8 538 n 92 „ 34 133 n 71 n 891 40 „ 35 196 n 78 rt 1.311 « 87 „ 36 187. n 36 « 1.241 „ 01 „ 37 7.634 88 60.899 „ 20 „ 38 19 » 44 rt 129 „ 60 „ 39 2.025 30 13.502 ii ~ " M 40 412 70 » 2 571 t. 34 „ 41 13 11 12 rt 87 « 47 „ 42 65 ii 94 ii 440 - 10 „ 43 21 ii 60 « 144 n ' ii 44 378 M 62 rt 2.524 » 14 „ 45 228 11 91 rt 1.526 » 04 „ k št. 1 eiB 622 28 » 4148 « 51 C 21.752 K 86 » 145.019 „ 01 „ Dražba skupin zgoraj pod B in C zaznamovanih bode pri spodaj označeni sodniji izba št. 9 dne 13. novembra 1911 eventualno sledeče dneve. Začetek dražbe je vsakokrat ob 9. uri pred-poldne in se bodo zemljišča zaporedoma dražbala. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 5 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljaviti glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj Gzaamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe. Naprodaj je dvoje velikih in lepih posesteu. Prvo posestvo ima 18 oralov travnikov in njiv s približno 1000 sadnimi drevesi in 4000 drogi hmelja, več oralov gozda, stanovalsko hišo, hlev in kozolec. Posestvo leži v bližini farne cerkve in je od želozniške postaje oddaljeno 3/4 ure. Drugo posestvo leži blizu okrajne ceste, je od železniške postaje pol ure oddaljeno in ima 15 oralov travnikov, njiv in sadonosnikov, več oralov gozda, lep vinograd, stanovalsko hišo, hlev. kozolec in zelo veliko, popolnoma dobro ohranjeno opekarno. Cena obeh posestev po dogovoru. — Naslov prodajalca pove. upravništvo lista. 502 4 2 D vsake vrste se naj skrbno varujejo pred vsako nesnago, ker vsled te lahko na« Btanejo iz najmanjših najhujše, težko odpravljive rane. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlaCno mazilo, takozvano praško domaČe mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in boleCine. hladi in pospešuje zaceljenje. EV" Bazpošllja se vsak dan. 1 pnšica 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 4 pušice, za 7 K pa deset pušic poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije Pozor na ime izdelka, lzdelo* atelja, oeno iu varstveno znamko. Pristno je po 70 v. Glavna zaloga B. Fragner, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna „Pri Črnem orlu" Praga, Mala strana, vogal Neruiiove ulice 5t. 230, Zaloge v lekarnah Av.-Ogrske. C. kr- okrajna sofitiija v Šoštanju, odd. II., dne 9. avgusta 1911. I Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega. ____^^ puljerieirst 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima poi belega 2 K 80 h ; belega 4 K; belega, puli as tega 5 K 10 h; 1 kg včleSnega. snežnobelega, pnljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 ks: 381 dobi franko. 50-11 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdeCega, modrega; belega ali rumenega nansinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm široka, z 2 zglavnikoma. vsak 80 cm dolg. 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; p 11 h 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K. 14 K, 16 K; zglavniki 3 K. 3 K 50 h, 4 K. -Pernice 200 cm dolge. 140 cm široke K 13'—. K 14 70, K 17 80 in K 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4"50, K 5"20. K 5"70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka. K 12 80. K 14"80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoCe se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in frauko. i ilgfis S ukno za moške in volneno za ženske obleke nove mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Siermecki w Celju. Vzorci vsakemu poštnine prosto. ©©©©s©©©©©©© ©©© ©©© ©o© ©©©©e© ©e©©©©©© © © Mnogo denarja prihrani He, Jur, cigaretni papir Ottoman se zdaj tudi tu povsod dobi, ni treba več domov pisati ponj. 244 52-23 j © © © © © © kdor si nabavi sukno in modno blago na-i©e ravnost od tvrdke ©©S Milica Tomec, tovarna sukna Humpolec, Češko. © Vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno na ogled. © © . Veletrgovina s papirjem Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo. Na drobno. I Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 33 50-88 34 50-38 Zvezna trgovi (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. Telefon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283. fJOHI registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri C e 1 i u Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © © 25 51-40 sprejema hranilne viage od vsakega, je član zadruge ali tse in jih obrestuje po pet od sto (5° o Hranilne knjižice drugih denarnih zaw©d©w sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Renisni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Zuezn Celju Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tisKovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — ====== Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. ======= Dužnoštajerska hranilnica u Celju ® o narodnem domu. w Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po W 4 V8°/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. '1 | ["losedaj je dovolila za dijaške ustanove --* -J 30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico nsta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in iih ===== obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. ==^= Slovenci, vlagajte v iHTHAcfaimlfA atiiltiiVn svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne juzng$iajer$no nramimco all varovance in zahtevajte ph sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JhZJMm RialUiRlCO. 204 —27 Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju. Odgovorni orednik Vekoslav Spindler. Tisk Zvezne tisk*' Priloga »Narodnemu Listu11 št. 44* Kdor hoče dobr>o poučno čtivo, naj si naroči sledeče ?,vezke ,Ljud.knjižnice': II. 0 alkoholizmu. Cena 50 vr, po pošti 60 v. III.-IV. Higijena na kmetih. Cena 1 K 20 v, po pošti 1 K 30 v. V. Kolera in kako se je moramo čuvati. Cena 20 v. Naroči se pri: Vekoslav Špindler, urednik, Celje. Martin KolfeH, posojilnici hiši) priporoča sVojo zalogo in delavnico za najrazličnejšo obntato po zmernih cenah. 39 50-37__ Sgf^miii^iM Slikar h pli Kar prevzam9 vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Sprejmem takoj več pomočnikov. Diktor Beuc, Celje 59 Graška cesta steu. 8. 49 Iriumf-štedilniki cd <£= -■SZ, SE. ca* p= S" Iriumf-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko. Darujte za Hap, shladl „K a-a-a-j?!" Dečki: „Papa je dovoli!. Saj je vendar Jacobijeva antinikoth-svslčižna ovojka. Pozor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jacobi. 243 52-22 Ljudevit Bornih —— puškar —— w Borovljah (Ferlach)"na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskn-ševalnici in od meno preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj I ei 52 32 £ TvrAM Tl^U^lr stavbeni In umetni ključavničar, !> f: 1V2LI1 X|@DGHt vodovodni infttalater se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken« wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln uteže. Celje* vse po dnevnih cenah. 43 46 36 Celje* ! COOOOOOOOOOOOOOOO OOOOClOO^OOOO^O 000000 00000000000000000000000000000 00000 ■ ■■■■BBiS]BHaSai5g!HB!aagE35IIgHHaHHBfflH ■ Ki ■ Svoji k svojim! NMa trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine, s srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, ® brilanti in drugimi kamni. '46 50-37 Za ženine in nevestice poro5r *lat?prstane .teru ženitr l »h »mbm«»iwm vanjska darila po najnižjih cenah, jj ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledovlid. » Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! S R. Salmič, Celje, Narodnidom j SHraEaBgEssnBBaaaiHHSftBHBeaKEas Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani Sv0ji k gv0jim! priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 66 t sodčkih in steklenicah. 52-35 Pri gnojenju travnikov, deteljišč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 40°|o kalijevo soljo. Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata j Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki ,,MERKUR", P. Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih dragih trgovcih. 75 46-34 1 Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 Va od sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne do dne. čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki 0 svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 57 49-37 Posojilnico u Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo 1 v lasttfi hiši »Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K Prva južnoštajerska vinarska zadruga Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko r. z. z o. z. y Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah. 44 50-38 Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je -lis -86-18 . , i « V ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K l"80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: „llustravani tednik", Ljubljana. šivalni stroj 23. stoletja Kupujte samo v naših trgovinah ali po naših agentih. SINGEiR Co., akc. dr. za šivalne stroje Celje, Graška c.22; Maribor, Gosp. nlica 32; Slov. Gradec, 'Glavni trg 46. Sirarilo^pred zamenjavami! Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singer" po-nujani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daieC zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojev v konstrukciji, uporabnosti in trpežnosti. 319 7-5 Na vprašanja vedno zaželjeni odgovor. Vzorci za vezenje, gačenje in Šivanje gratis in franko. priporoča svojo vetiko zalogo doma žgane sli vovke. tropi novca, brinovca, vinskega žganja 1. domaČega konjaka. Rezervni fond K 322.52295, stanje m TlHlloc^A imraviiA 1 ^ sa Lastno premoženje K 503.462 49, vplačanih deležev K 117.660, ■ AriUeSeiO lipraVIlO 1 eW M zadružnikov čez 3.000. POSOJILNICA V MARIBORU V LASTNI HIŠI V NARODNEM DOMU. Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice brez odpovedi po -4%. na vložne knjižice proti štirimesenni odpovedi po 41/2°/o. v tekočem računu po 41/4°/o oziroma po dogovoru. — Renftni davek plačuje posojilnica sama. — Posojila daje: na hipotekami pupilarno varni kredit po 43/4°/o, na hipotekami kredit sploh in zastave vrednostnih listin oziroma knjižic po 5%, na hipotekami kredit s poroštvom po 572%. na osebni kredit po 6°/0. Eskomptuje menice ter daje kredit trgovcem in denarnim zavodom v tekočem računu. 253^8-7 m m & & & m to ti M & m m m ....... ^^ ■■ I I Iffif I ».JH^II — I 11 .■■ I P^PL......^^ I I iP^ I ^^ m. ^^jni.Mn^^i I I ij^mm —.! M 4 Razpis Ceres-nagrad K 30.000 Da tudi tam vpeljemo jedilno mast „Ceres", kjer se ista vsled stare navade dn neutemeljenih predsodkov še ne uporablja, obrnemo se s prošnjo na vse one, ki so iz prepričanja in praktičnih izkušenj naši stalni odjemalci, da nam blagovole odgovoriti na bledeča vprašanja: I. Kaj je povzročilo, da ste pričeli uporablja i jedilno mast MCeres"? 2. Katere vrtine 'poseduje ta mast napram drugim jfedilnim mastem? 3. Vsied kakih koristi Vam je ta mast 'nenadomestljiva? 4. S čim prepričate Vaše znance o teh koristih? •Za dobre odgovore na ta vprašanja razpišemo sledeča darila, katera se bodo izžrebala: 1 darilo od K 1000 = K 1000 10 daril po K 200 = K 2000 20 daril po K 100 — K 2000 1000 daril po K 20 = K 20000 Za pošiljatelje takih odgovorov, ki se po obliki in vsebini .posebno odlikujejo, razpišemo sledeče nagrade, ki se bodo razdelile: 1 uagTsda od K 1000 = K 1000 2 u.-.giadi po K 510 = K 1000 5 nagrad po ¥ 200 = £ 1000 20 nagrad po -K 100 = K 2000 Skupaj . K 3000 K 22.000 K 2000 K 3000 Posebno razsodišče, kojega sestavo bodemo svoječasno v časopisju objavili, bo odločita, kateri odgovori da se pripuste k izžrebanju daril v skupnem znesku K 25.000 in med katere pošiljatelje* da se bo J^ oU.000 razdelilo gornjih 28 nagrad v znesku od K 5000. -- Tega razpisa se lahko udeleže vsi 4isti, ki vpošljejo dobre odgovore na gornja 4 vprašanja najdalje do 15. siietopatia '1911 in se s tem izkažejo, da uporabljajo našo jedilno mast ,.Ceres", da priložijo najmanj 5 ovitkov (od zavojev po 1/2 kg ali od kock po V2 kg). Za vsakih nadaljnih 5 ovitkov, dobi pošiljatelj dobrih odgovorov po eno nadaljno številko srečke, tako da ima pri žrebanju dvojni, oziroma večkratni up na dobitek. Žrebanje se vrši dne 20. grudna 1911 ob 10. uri predpoldne, v po § 88 notarskega reda zahtevani navzočnosti c. kr. notarja dr. viteza pl. H. Kopetza, v njegovi pisarni v Aussigu. Dobitki se bodo izplačali dobiteljem itakoj v gotovini, brez odbitka. Imenik vseh dobiteljev se bo tiskal in se na zahtevo dopošlje. Jurij Sehioht d. d., ,,Tekma za nagrade", Aussig, Češko.