Štev. 264 IZHAJA VSAK DAN terft «b nedeljah !■ praznikih eb 5., ob ponedeljkih eb 9. zjutraj. Pctainične 8ter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih kobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-iiini, Dornbergu itd Zastarel« Ste?. po 5 nvć. (10 stot.) 04LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirotosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka maulaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-■latg pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu. TRST, v petek 22. septembra 1911 Tečaj XXXVI Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ,V edinosti je moč /" NAROČNINA ZNAŠA ma celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na ua-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■mislu a* n*d*ljako Izdanje „EDINOSTI ' «uo.: s* Mlo Uto Kron 5 20, za pol l«ta fLron 2 BO Val dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-▼ana pisma se M •prejemajo in rokopisi se ne vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galatti 20 (Narodni daa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost*, ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti Stev. 20. PoStno-hnmllnitnl raeun Stev. 841-652. TELFFOM ii 11-57 BRZOJAVKE UESTI. Avdijence pri cesarju. DUNAJ 21. Cesar je danes vsprejel v posebni avdijenci kitajskega ministra za unanje stvari. — Opoludne je bil pa pri cesarju v posebni avdijenci novoimenovani pomorski ataše pri nemškem poslaništvu na Dunaju, kapitan Posadovski. DUNAJ 21. Cesar je vsprejel danes opoludne v posebni polurni avdijenci voditelja železniškega ministerstva sekcijskega načelnika vit. Rčlla. Demonstracije proti draginji. DUNAJ 21. V Ottakringu je bilo sinoči ves večer mirno. — V Schvvechatu je prišlo sinoči do demonstracije proti draginji, pri čemer so demonstrantje s kamenjem lučali v poulične svetilke. Redarji so v kratkem času razgnali demonstrante. Pogreb pri nedeljskih izgredih ubitega delavca. DUNAJ 21. Danes popoludne se je vršil pogreb pri nedeljskih Izgredih ubitega delavca PrOtzenbergerja. Pogreba, na katerem so bila močno zastopana soc.-dem. odposlanstva, se je udeležila velika množica ljudstva. Mir se ni kalil. Na grobu so govorila posl. Pernerstorfer, Tomaschek in Schuhmeier. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 21. Po dveh pomenskih glasovanjih, je opozicija umaknila ostala poimenska glasovanja in zbornica je na to nadaljevala debato o brambeni predlogi. — Posl. Csermak (4Sti izven stranke) je izjavil, da se ne more predloge spraviti v soglasje niti z navadnimi zahtevami Ogrske. Na to je bila debata prekinjena in razprava od-godjena na jutri. Spravna pogajanja na Češkem. PRAGA 21. Komisija za premembo deželnega reda je^ danes začela svoje delovanje. Imenom Čehov je dr. Foft predlagal da se komisijo proglasi za permanentno. Za tretje vseučilišče na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 19. Pod vodstvom župana je dospela semkaj velika deputacija iz Segedina, ki je izročila naučnemu ministru grofu Zichy-ju in ministerskemu predsedniku grofu Khuea-Hedervary-ju spomenico glede ustanovitve tretjega madjarskegj vseučilišča v Segedinu. — Grof Zichy se jej izgovarjal, da vprašanje še ni rešeno, ali da j vzame v obzir Segedin vsaj za viŠo šolo, i ki se v kratkem ustanovi. Skoro enako je J odgovoril mlnisterski predsednik grof Khuen- j Hedervary, samo da je on povdarjal izlasti; zemljepisni položaj Segedina. Ban Tomašić kliče na korajžo I BUDIMPEŠTA 21. V listu „Pesti Hjr-lap" je izšlo več člankov, v katerih se To-mašiču očita razna nečastna dejanja. List je pozval Tomašića, naj ga toži, a kakor poroča list „Aj Esz", je Tomašić pozval glavnega urednika lista na dvoboj. Sklicanje nemškega drž. zbora. BEROLIN 21. Predsednik drž. zbora namerava sklicati prihodnjo plenarno sejo državnega zbora za torek, dne 17. oktobra. Kolera. BUDIMPEŠTA 21. Na podlagi neke vesti iz Starega grada (Altenburg) na Ogrskem je v soboto obolel tam nek delavec za sumljivimi znaki kolere. Bakterijologična preiskava Je ugotovila, da se gre za kolero. Položaj bolnika se je zboljŠal. V Erzebela-falvi in Titelu se je tudi pojavil po en slučaj kolere. CARIGAD 21. Kolera pojema. Včeraj je obolelo 27 oseb, umrlo pa 17, med temi 9 vojakov. V pravih ognjiščih kolere v Has-keju, Bujkderi, Skutaru in KaŠim paši ni bilo že nekoliko dni nobenega slučaja kolere. REKA 21. Kolera v Dragi se čim dalje bolj razširja. Zopet so se pojavili novi slu-i jaki, ne da bi se kakorkoli postavile v bran. V Alciru so revolucijonarci s kamenjem vsprejel! meščansko gardo. Vendar se je posrečilo napraviti red. MADRID 21. V Elferolu počiva delo popolnoma. Tudi javni uslužbenci so pričeli štrajkati. MADRID 21. Mesto izgleda kakor navadno. Učinki štrajka se kažejo le v tem, da ne delajo zidarji pri večih novih stavbah. MADRID 21. V pokrajinah pričenjajo čaji, med temi dva smrtna. Prebivalcem z°Pet z delom. V gijonski in valencijski po-Drage je zabranjeno prihajati na Reko. De- krajini trajajo pa agitacije dalje. V Jativi so lavci iz Drage, ki delajo v reških tovarnah štrajkovci metali kamenje na vojake, nakar so morali zapustiti Reko. iso k-ti streljali. Dva demonstranta sta bila Pogreb Stolipina. KIJEV 21. Truplo ministerskega predsednika Stolipina so danes prepeljali iz bol- ubita, Štirje pa ranjeni. Štrajkovsko gibanje na Angleškem. LONDON 21. V Leedsu so bili včeraj nišnice v Pečevski samostan. Krito so nesli veliki nemiri. 800 štrajkujočih redarjev je na voz brat pokojnika, načelnik lokalne napadlo hišo ravnatelja premogovnika, ki so uprave, generalni guverner, poveljnik voja- 1° stražili redarji. Demonstratje so ranili ne-škega okraja in kijevski guverner, nato se je koliko redarjev s kamenjem. Konečno so bili začel pomikati sprevod proti samostanu. Pri nemirneži razgnani. vhodu samostana je čakal na krsto metro-| DUBLIN 21. Železniške družbe so skle-polit. Red je vzdrževala policija in močni nile> da se ne bodo ozirale na sporočilo že-vojaški oddelki so na vsem potu delali špa- j Iezniških vslužbencev, ki pretijo, da ustavijo delo, ako ne vslužbencev. vsprejmejo družbe pogojev lir. Za Špalirjem Je bila zbrana velika množica ljudstva SOFIJA 21. Rusko poslaništvo je dalo Vehka nesreča vsled eksplozije, opraviti zadušnico za pokojnega minister-! PARIZ 21. Pri strelnih vajah na križarki skega predsednika Stolipina, na katero so! „Gloire" je bil vsled eksplozije nekega topa prišli zastopniki dvora, osebje ruskega odpo- J en vojak ubit, 11 pa ranjenih, slanstva in odposlanci drugih inozemskih j TOULON 21. Doslej je umrlo 6 mož za držav. Židje beže iz Kijeva. BEROLIN 20. Ust „0*t und West« je prejel iz Kijeva brzojavko, v kateri pravi, da je vodstvo črnih stotin izdalo proglas, v katerem dviga alarm proti Židom. Židovske prodajalnice so zaprte, na banke pritiskajo, da Jim vrnejo vloge, bogateji Židje so odpotovali daleč, siromašnej! v okolico. Železniški vozni listi so razprodani za več dni naprej. Sodijo, da začne pogrom po pogrebu Stolipina. Čeravno je načelnik policije izjavil voditeljem nacijonalistov, da ne bo trpel nasiistev, se je vendar bati resnih' protižidovskih nemirov. Hišna preiskava v stanovanju ruske pisateljice. PETROGRAD 21. V stanovanju pisateljice Tirkova, kjer stanuje dopisnik londonske „Morning poste" je policija izvršila hišno preiskavo. Dopisnik se je pritožil pri angleškem poslaništvu. Francosko-namška pogajanja. poškodbami, ki so jih dobili vsled eksplozije na križarkt „Gloire", skupno število vseh mrtvih znaša sedem. Kuga. CARIGRAD 21. V Smirni se je pripetil slučaj kuge in v Aidinu sta baje oboleli za kugo dve osebi._ Zader 21. Pri nadomestnih volitvah v volilnem okraju Makarska je bil izvoljen pravaš Matko Klarič s 5 glasovi večine, na Korčuli pa je bil enoglasno izvoljen Gjunio, kandidat hrvatske narodne stranke. Dunaj 21. Včeraj je bila po vsej Avstriji zaplenjena številka pariškega „Matina", v kateri govori gospa Toselli v svojih me-moarih o tragediji v Mayerlingu. Budimpešta 21. Socialni demokratje so sklicali za danes zvečer velik protidra-ginjski shod. Vojaštvo je konsignirano v vojašnicah. Bati se je hudih izgredov. Beligrad 21. Neznani tatovi so se danes utihotopili v privatno stanovanje srb- PARIZ 21. Ker se je iz včerajšnjega s*eSa. generalnega konzula Kristića, ki se je nn*bmika nJhnm, r HrfJnim! včeraj vrnil iz Budimpešte m so ukradli draguljev urednih 30.000 dinarjev. PODLISTEK. Jug, Elatoiičen roman. Spisal Prokop Chockolonšek Poslovenil H. V razgovora poslanika Cambona z državnim tajnikom Kiderlen-Wachterora razvidilo, da je Nemčija pripravljena za sporazum glede Maroka, zato je nade, da se doseže sporazum, ko se izdela formula. Tripolis. CARIGRAD 21. Transportna ladija „Derna" je odplula v Tripolis z municijo in baje tudi s strojnimi puškami. Govori se, da se „Derna" ustavi tudi v Solunu in Smirni, kjer ukrca 500 vojakov. Resen položaj na Španskem. MADRID 21. Potrjuje se, da je proglašenje splošnega štrajka na Španskem odloženo. Sodi se, da izbruhne generalni štrajk jutri. Vlada hoče na vsak način preprečiti vsako gibanje. Čete imajo nalog, da ob najmanjem uporu rabijo orožje. VALENCIA 21. Puntarske čete, ki so strahovale po deželi, so zbežale pred vo- ,mari se boš še dalje Vratislava 21. — Kakor poroča „Bre-slauer Zeitung" so pri vrtanju studenca v Neu-Schweinitzu ob Goldbergu našli v glo-bočini 17 metrov veliko plast rjavega premoga. Te plasti se baje razširjajo od Bro-ckendorfa skoraj do Goldberga. Pariz 21. Nota „Ag. Havas" pravi: Dosluženo moštvo prično odpuščati iz službe dne 24. t. m. Nota omenja vladni ukaz od 17. marca glede odpustitve moštva v Nemčiji, kjer bo vse dosluženo moštvo odpuščeno iz službe najkasneje do dne 30. septembra. Lvov 21. Bivši minister Filip vit. Za-leski je umrl danes v Trouskawiecu. London 21. Angleška banka je zvišala diskont od 3% na 47.. Bruselj 21. Narodna banka je zvišala diskont od 4 in pol % na 5 in P°l °/o- besede Topličanina, obotavijal ?" Sultan je popolnoma vstal, njegova lica so gorela, njegovo oko je plamtelo; proč i je bila vsa ona pohotna lahkomišljenost, ona j oslabelost, ona topost, ki je še pred tre-1 notkom senčila njegov obraz in blesk njego- j ve ga očesa; stal je tu naenkrat poveljniško, ,,Počakaj!" se je oglasil Topličanin, kakor vladar dveh delov sveta, do sedaj še zganivši se naprej, „s teboj pojdem, Štefane!" nepremagan, in njegov pogled, s katerim se „Kako to govoriš s svojim knezom, I je oziral na okolo, je vdahnil novo življenje, vojvoda Topličanin?4* se je obrnil Štefan:novo upanje v njegove emire, jezno proti njemu. j „Jaz, llderira, naj sebi z zlatom izkupu- „Jaz poznam »amo cara Srbije kot jem spoštovanje in pokorščino svojih ro-svojega gospoda," je odgovoril Topličanin !bov? !" je vskliknil v nejevolji. „Allah kerim I trpko, „in car in gospod moj je padel na Ta sramota ne doleti še mojega imena!" Kosovem v obrambi vere in domovine; „In kaj hočeš storiti?" je vprašal La-beži že Lazarević, ti nisi moj gospod! Toda zarevič, začuden nad naglo spremembo v pojdi! vzlic temu bora s teboj branil tvojo vedenju Bajazeta. sestro in njeno potomstvo; saj drugače ne „Ali — beže \u se Je obrnil do enega morem, ne smem !" je dostavil šepetaje in izmed emirov, moža skoro še mladeniškega, obupna bolest je razlila svojo senco Črez čegar oči so sedaj ognjevito plamtele, kakor njegovo lice. j pogledi leva, ko se razjarjen spušča v boj; Ponoven, divji vrišč se je razlegal skozi j „zberi svoje janičarje, te moje mlade orle, dvorane močnejši nego preje, bodi da so se j in uniči te pse, ki lajajo okoli mojega sera-horde upornikov že bližje pridrenjale, bodi,1 ila, do zadnjega ; dosti nas še ostane za! da je njih množica naraščala. [usužnjenje Timura, tega hlapca". „Ali čuješ sultane ?" se je obrnil Štefan 1 AU-beg je hotel molče hiteti iz dvorane, i proti temu, pozabivŠi v tem vrišču na trpke ko ga je Lazarević zadržal. „Prepozno je!" je vskliknil, „ne prideš več do svojih janičarjev; mestne veže so zaprte, in ljudstvo, raz vneto od blaznega derviša, rjove za stavo z uporniki: ubijmo sultana brezverca, ki se roga proroku !" Ali-beg, se je ustavil in je vprl vprašujoče oči na sultana. „Žrtvuj del svojih zakladov, jasni moj gospod 1" je silil Timurtaš ponovno, „in v trenotku bodo klečali pred tvojimi nogami in bodo poveličevali tvojo slavo; poznam te divje otroke puščave in njih lakomnost". „In s čem si bom oslajal bodoče svoje življenje ?" je šepetal sultan za-se, povesivši glavo. „Ne, ne! nikdar!" je zavpil naglo, vzravna vši glavo, „kdo naj bi se smel kedaj ponašati, da Je kaj izsilil iz Bajazeta ?* Ponoven, oglušujoč vrišč je stresel dvorane, in en aga serailove straže, poškropljen s krvjo, s prelomljenim jataganom v roki, je planil v dvorano. „Skrij se, jasni moj gospod!" je zavpil „tvoje straže ne vzdrže dalje navala in —* Ni še dogovoril, in že je kinžal, vržen od Bajazeta, predrl njegove prsi, da se je mrtev zgrudil na tla, da je njegova kri s purpurjem pobarvala dragocene preproge. | „To je za tvoj nasvet, naj se skrijem jaz pred tvojimi sužnji", je govoril sultan hlad- \ Sloga jugoslovanskih poslancev. „Slovenski narod" odgovarja na naš nedeljski članek o jugoslovanskem ministru in o potrebi složnega nastopanja. Seveda tolmači zopet po svoje naše, v „Edinosti" precizirano stališče. On nas noče in noče razumeti. Vendar moremo reagirati na zaključni stavek v omenjenem članku „Slovenskega naroda", ki pravi: „Sicer pa priporočamo „Edinosti", naj vendar naprednjakom prizanaša s svojim modrovanjem, saj vendar vemo vsi, pri čem da smo". To je res zelo komodno stališče! A če gospodje ljubljanski naprednjaki že zahtevajo od nas, naj jih puščamo pri miiu, potem pa naj bi oni sami prednjačali z lepim izgledom, naj bi v prvi vrsti puščali oni nas pri miru, da delamo politiko, kakorŠna je nam prav. Ali zdi se, da stoje gospodje na stališču, da oni smejo nas traktirati po mili volji se svojim zbadanjem, kakor hitro smo storili korak, ki ni njim po volji, dočim naj bi mi na vse lepo molčali. Zvesti temu svojemu stališču so tudi o priliki znanih dogodkov v jugoslovanski delegaciji naše poslane« obsipali z vsemi možnimi obdolževanji in insinuvacijami. Srditost izvestnih ljubljanskih gospodov je šla celo tako daleč, da so celo gospo nekega prizadetih poslancev, ki se je v onem času mimogrede mudila v Ljubljani, napadli prav po nekavalirski. Mi smo molčali na vso to gonjo in smo na napade odgovarjali le s stvarnimi argumenti. Sedaj pa, ko „SI. narod" že ne ve nič naprej, prihaja zopet z že obrabljeno modrostjo, naj jih pustimo pri miru! Ali smo sedaj morda mi prvi napali ? I Vsakdo, ki je Čital naš tozadevni članek o vprašanju jugoslovanskega ministra, nam mora priznati, da smo mirno in stvarno precizirali svoje stališče. A kaj je storil „Slov. narod?" Prišel je z insinuvacijo, da našemu članku je le namen, da gladi pot imenovanju klerikalca za jugoslovanskega ministra!! Ali smo mogli, ali smo smeli molčati na tako trditev, za katero ne more „SI. narod" navesti niti sence kakega stvarnega dokaza ? 1! Da se pa ne bo mislilo, da smo mi s svojimi mislimi osamljeni, naj navedemo, kaj piše v številki od 16. t. m. splitsko „Naš« Jedinstvo". Omenjeni list piše v uvodnem članku „Složno" med drugim: „Ali naj pozivamo ministre in hofrate, da nas pomirijo ? Ali ne bi bila naša dolžnost, da se zjedinimo vsaj za glavna načelna in ekonomska vprašanja ?! — Ta vprašanja stavljamo gospodom prvakom vseh jugoslovanskih strank, zastopanih v parlamentu, v prvi vrsti dalmatinskim. Ali bodo dalmatinski zastopniki, ko se otvori parlament, zopet razdeljeni ? Tedaj bi bilo najbolje, — da bo komedija popolnejša, — da stavijo na prsa eni bel in drugi moder znak, da se bo tako vedelo, h kateri četi kdo pripada. Ali hočejo jugoslovanski poslanci zopet na glavna vprašanja, ko hočejo izvojevati to ali ono, eni hoditi k ministru skozi ena, drugi skozi druga vrata, da eni zahtevajo rešitev tako, drugi pa ravno nasprotno; pa da nadalje — kakor nekdaj — izzivljamo na usta ministrov posmeh ironije ali pomilovanja?!" Nadaljevaje vprašuje rečeni list naše poslance, ali se ne mislijo raje složiti, da nokrvno, a plamtečim očesom, iz katerega j« bliskal notranji vihar. Oziral se je na okoli, da so se vsi, in celo sam Timurtaš, tresli pred tem pogledom ; samo Lazarević je zrl očitujoče na razdraženega Bajazeta, Topličanin pa je pristopil k umorjenemu, se zagledal vanj, potem v sultana, ki je, premagan od togote, molče zrl na-nj. Potem se je obrnil in vprašal : „Ali vedno tako plačuješ svoje zveste, sultane?" — „Da, da", je odgovoril potem sam sebi, „to je bisurmanska hvaležnost, kratkočasje despotov. — Ah!" se je udaril v čelo in se povsem zaglobil v misli, kakor bi premišljal o davni mmolosti, „kaj sem vendar storil?!" Porogljiv zasmeh se je ganil okoli Ba-jazetovih usten: „Vendar-le je samo kaurin, ki obžaluje človeško življenje". „Allah-il-Allah ! in Bajazet je brezverec !" je bilo že čuti dovolj razločno. — Očitno, da so uporniki morali že zasesti prvo dvorišče seraila. „Iztrebite njega in njegove sužnje z zemeljske površine !" se je oglasil novi vrišč, in čuti je bilo že zvenenje orožja, udarce buzdovana; in kako naj bi bilo drugače ? Saj so se uporniki zaganjali že ob vežo drugega dvorišča seraila. (Pride še.) Stran II. »EDINOSTc št. 264. V Trstu, dne 22. septembra 191 i prisilijo ministre, da bodo računati ž njimi kakor morajo računati s tistimi, o katerih vedo, da se morejo na njih zanašati? 1 Splitski list zaključuje: „Vse to so vprašanja, ki zahtevajo odgovora, ker je pri nas tako, da treba čakati, kaj ukrenejo prvaki slovanskega juga, četudi se odgovor usiljuje sam po sebi Složno, pa bilo, kar bilo* ! Tako piše list, ki gotovo ni klerikalen I! Končno naj zabeležimo se, da praška „Union" citira našo izjavo in povdarja, da je „Edinost* jasno precizirala misel, da po imenovanju čeških in nemških ministrov tudi Jugoslovani ne smejo ostati nezastopani. „Edinostu da zahteva zastopstvo za Jugoslovane v svetovalstvu krone! Tako je ! Ne klerikalnega ministra, ampak institucijo jugoslovanskega ministra zahtevamo! _ Slovenske In Italijanske ljudske šole v tržaški okolici. Kadar gre „kamori" za tujčenje slovenske dece, ji je vsako, in še tako nesramno sredstvo dobro; tedaj bobna z velikim bobnom in hvali svoje dvomljivo blago, kakor pristen Žid svoj „pofel". Tako je bilo tudi sedaj v začetku šol. leta, ko je šlo za to, da bi čimveč naših duš spravili v purgatorij italijanskih okoliških šol. Hej, to so vam razni Menotti-ji (pa ne Garibaldiji!) Oblaki in slični „pedagogi" pričeli hvaliti nad zeleno deteljo dobroto italijanskih ljudskih šol, v katere ti je baje le treba vpisati svojega dečka (n. b. slovenskega), pa mu je že zagotovljeno, da postane najslavnejši mož. Pri tem pa so ti učenjaki pozabili, da so malo poprej ravno oni ravno to grajali, kar je postalo sedaj kar čez noč najpopolnejše v vsej okolici: namreč notranjo uredbo okoliških ital. šol. Gospod Menotti Oblak ponovno brez podlage denuncira naše slov. okoliško uči-teljstvo, da prepeva s šolsko deco bogve kakšne nevarne pesmi itd.; mi pa bomo temu in sličnim Menottijem že znali še stopiti na prste, da bodo malo bolj tehtali besede, ki jih pišejo tja v en dan, in naprosimo šolske oblasti vsaj za pojasnilo, od kedaj je g. Oblak imenovan za inšpektorja šolskega petja vseh tržaških šol ? 1 Gospod Menotti naj pusti slovenske šole v okolici le pri miru s svojo prebujno kraško-kala-breško fantazijo, drugače si zna še prste speči! Kaj je na naših šolah prav in kaj ni prav — govorimo o notranji uredbi — o tem imajo presojati povsem drugi faktorji in celo take osebe, ki so malo delj časa šolniki, negoli je jedva iz pedagoškega jajca izlezli Menotti Oblak. Njemu in „Piccolovemu" ter „Indipen-dentijevemu" dopisniku pa sledeče v spominsko knjigo: Italijanske okoliške šole imajo po vaši pameti baje te-le „prednosti" pred slovenskimi : 1. posebno vodstvo, ločeno od vodstva slov. šol, 2. izborne učne knjige za učence, 3. izboren podrobni učni načrt, 4. maloštevilne razrede, 5. obdaritev učencev s šolskimi potrebščinami in oblačilci. Preglejmo te z velikim bobnom oznanjene „prednosti". 1. Nobena italijanska šola v okolici (iz-vzemši ital. Šole v sv. Ivanu, ki je že od ustanovitve samostojna) nima do danes svojega voditelja. Res so — hvala bogu! — bili ital. oddelki letos ločeni od slovenskih ali voditelji jim še niso imenovani. To je prva! Sicer bomo morda o tej „ločitvi" še govorili. 2. Mi smo često imeli priliko govoriti z raznimi pristno italijanskimi učitelji v Trstu in okolici tudi glede italijanskih učnih knjig za učence. In glejte, ti učitelji so bili polni nezadovoljnosti z ozirom na te knjige, osobito z ozirom na ital. čitanko nekega Bl-anchi-ja ki je v rabi na ital. okoliških šolah. In čitanka je po naši skromni pameti najvažnejša knjiga v šoii. Poročate, da si izmišljujemo. Počasi prijatelji 1 Vzemimo v roko glasilo združenih ital. učiteljskih društev, ki se nazivlja „La voce degli inseg-nantiu. Letnik 1910. št. 4. stran 60. in 61. „Piani vecchi e libri nuovi", spisala O. Rexinger, govori prilično: „Knjigo (novo) pregledajo danes učitelji nagloma, je ne najdejo slabše od stare dosedaj rabljene učne knjige in jo sprejmejo začasno, ker manjkajo druge boljše. Po kratkem času prihajajo pa pritožbe od vseh strani, ker tekst knjige ne odgovarjaOho, to je lep red z ital. učnimi knjigami, ki ga pa nismo ravno mi konstatirali! Ali v tem članku je dalje čitali dobesedno : „Posledica temu je splošna konfuzija, splošen nered, splošna desorljen-tacija, ki gotovo niso dekoroznl za šolo In ne napravljajo dobrega utlsa zavednemu delu našega ljudstvaNu torej, kaj hočete več! Kje je zdaj vaš veliki boben ? K sreči čitamo tudi mi včasih kaj italijanskega, in tako vam vašo šarlatansko hvalo z učnimi knjigami lahko porinemo v lažnjivo žrelo. Ta je druga! 3. O podrobnih učnih načrtih za naše okoliške Ij. šole vemo toliko, da so dosedanji načrti toliko za slovenske, kolikor za italijanske šole deloma nerabljivi, ker so se vse te šole, osobito v spodnji okolici, spre- menile iz tro- in štirirazrednic v petrazred-nice. Vemo tudi, da je g. Oblak za italijanske šole izdelal nek provizoren učni načrt, ki se deloma rabijo na okoliških ital. šolah, kakor podobni od slovenskih učiteljev izdelani učni načrti, ali vsi — tudi Oblakov — niso nikakor obvezni. Brez načrta torej niso ne slovenske ne italijanske okoliške šole ; ali modernega načrta, ki bi bil brezpogojno obvezen, manjka toliko enim, kolikor drugim. Poleg tega priobčujemo na naslov ital. ljud. in meščanskih šol v Trstu iz že omenjenega članka Olge Rexinger — članka, ki bi bil vreden celotnega prevoda — sledeče: „Učitelji (ital.) so izdelali podroben učni načrt ki pa ni bil nikoli izveden. Pov-sodi se pojavljajo nove učne knjige, sestavljene — kakor omenja opomba na prvi strani — v smislu novih učnih načrtov, ki jih pa nihče ne pozna natančneje, ker še niso Izdelani v obliki, ki bi se prilagala našim krajevnim razmeram". Ta je tretja 1 4. Maloštevilnih ital razredov v naši okolici pa vam privoščamo iz dna srca 1 Ce bi se vsi slov. stariši spametovali, bi bili vaši okoliški italijanski razredi še bolj — maloštevilni. Samo to ne razumemo, čemu vabite ljudi z velikim bobnom v te vaše razrede? Če res vsi pridejo, ki jih mislite zvabiti, je-Ii bodo potem razredi še maloštevilni ? ! Mislimo, da ne! Na ta način se pripravite ob najtrdnejši del svoje reklame. Ali ne? Odgovorite luči logike! A najlepša je ta, da hvalite najprtj maloštevilnost svojih razredov, potem pa se g. Menotti Oblak v „La voce degll inseg-nanti' I. 1911 št. 10. stran 144. pritožuje, da so morali na ital. ljud. šoli v Skednju združiti lani IV. V. in VI. dekliški razred v en sam razred, kar se je \zgodilo radi pre-plčlega števila učenk! Evo tu prednosti prevelike maloštevilnosti! Naši slov. okoliški razredi so pa često tako napolnjeni, da že stene pokajo. Tu, tu je treba zdravila, da ne bo naša slov. šolska deca trpela vsled menjevalnega pouka} Tu naj se zganejo razni Menottiji, ker to tudi ni dekorozno. Ali, kar bi naša deca trpela pri tem, vemo, da obilo skuša poravnati ljubezen našega slov. učlteljstva, ki je sestavljeno iz izkušenih starejših šolnikov in mladih čilih moči, ki hočejo posvetiti vse svoje življenje deci svoje krvi, ker vse svoje življenje ostanejo med nami v okolic?, ki je ne bodo smatrali (kakor delajo to ital. učitelji) kakor nekako Sibirijo, kjer treba odslužiti svojih par let, da se doseže boljšo službo v mestu. 5. Občinska uprava preskrblja, oziroma bi to morala, vsakega revnega učenca v okolici s šolskimi potrebščinami (knjigami itd.), tudi če obiskuje slovensko šolo. Da pa ba-rantate tudi z oblačilci „Lege Nazionale" to je vam, dopisnikom ital. listov, čisto podobno. In to je peta! Več za danes ni potrebno. Morda se še pogledamo! _ Dnevne vesti. Naslednik Auffenbergov v Saraje-vem. „Dunajska Zeit" je prinesla vest, da bo na mesto vit. Mavra Auffenberga, ki je postal vojni minister, imenovan zbornim poveljnikom v Sarajevem sedanji poveljnik kr. hrvatskega domobranstva v Zagrebu general pl. Boroević ali pa general pl. Bohm-Ermoli, sedanji poveljnik krakovske divizije. Te vest ni seveda potrjena še od nobene strani. Bosanski deželni zbor bo sklican baje na dan 2. oktobra t. I. Zasedanje bo trajalo menda dolgo Časa. Vprašanje uvoza mesa.lz Budimpešte poročajo, da ogrska vlada dovoli uvoz ve-čega kontingenta mesa iz Rumunske in Srbije ter manjšega kontingenta zmrznjenega mesa iz Argentinije. Naseljevanje Židov v Palestini. — Kakor poroča „Pol. Korr." iz Carigrada, je v zadnjem času dospelo v Palestino mnogo inozemskih Židov, da si tamkaj nakupijo zemljišč. Vsled tega je mohamedansko prebivalstvo vznemirjeno. Prememba najemninskega prava v varstvo prebivalstva. Ko se poslanska zbornica zopet sestane, Jej bo predložen po mnogih poslancih podpisani zakonski načrt, kateremu je namen odpomoči stanovanjski bedi potom spremembe določbe glede najemne pogodbe. V utemeljevanje tega zakonskega načrta je navedeno: Ena glavnih nalog zakonodaje je, da ukrene odredbe proti stanovanjski bedi in draginji stanovanj. Pred vsem ima država skrbeti za to, da se Število stanovanj po-množuje v razmerju s pomnoževanjem prebivalstva. Država je to dolžnost priznala z osnutjem stanovanjskega fonda. Kolikor tudi treba pozdravljati to, vendar se delovanje države ne more omejiti na to skromno delo. Pred vsem je potrebno, da država naloži občinam dolžnost, da skrbi za zdrava sta-: novanja, ter da jim to omogoči s spopolni-tfijo zakonodaje, posebno z zakonom o razlastitveni pravici občin. Po drugi strani mora vlada podpirati tudi privatno stavbeno pod-! jetnost. Glavno sredstvo za to je, da se zniža hlŠno-najemninski in hišno - stavbeni davek, posebno oni glede malih stanovanj. Okolnosti, da na otrocih bogate družine težko dobivajo stanovanje, bi se dalo odpomoči s tem, da se za stanovanja, v ka- terih stanujejo take družine, znatno zniža davek. S posebnimi zakoni, z reformo davčnih predpisov, z davkom o porastku vrednosti itd., naj bi se omejilo obče škodljivo špekulacijo z zemljišči. Potrebno bi bilo urediti nadzorstvo stanovanj. Preurediti bi se moralo pravično razmerje med najemodajalcem in najemojemalcem, tako, da se najemodajalcu odvzame dosedanje privilegije. V zakonskem načrtu je za naše razmere posebno omembe vreden sledeči pasus: Ako najemodajalec odpove stanovanje in ako izhaja iz okolnosti, da je odpoved izvršena vsled verskega ali političnega prepričanja najemnika, ali, ako se je to zgodilo zato, ker najemnik ne kupuje pri najemodajalcu ali tretji osebi, je najemodajalec dolžan najemojemalcu plačati preseljevanje ter poravnati vso vsled tega navstalo škodo ter izgubljeni dobiček. „JfaroDna del. organizacija" v Trsta sklicuje v nedeljo, dne 24. septembra ob 10. uri dopoldne protestni shod proti draginji živil v veliki dvorani „Narodne del. organizacije" (ulica Sv. Frančiška št. 2, 1. n.) Delavci! Delavke! Sedanja neznosna draginja Vas sili, da povzdignete Vaš glas v močen protest proti povzročiteljem ljudske bede in lakote, ki dan za dnevom bolj narašča. Zato pa v nedeljo vsi na shod. Odbor N. D. O. Domače vesti. Poturica je hujši od Turka. Ta slovanski pregovor nam prihaja na misel vselej, ko čitamo o katerem — junaštvu, ki je je napravil kak slovanski odpadnik v korist našim nasprotnikom in na Škodo onemu narodu, iz katerega je odpadnik izšel. V Trstu Imamo vse polno teh poturic — sinov dedne latinske kulture ! Najzagri-ženejši proti nam so vselej oni elementi, ki izhajajo iz slovanske krvi, a so ali oni sami, ali pa že njihovi očetje zatajili svoj rod. Posebna taka odličnjaka sta Ernest in pa Menotti Oblak. Oba Oblaka delata na to, da bi čimveč možno oškodovala narodnost, kateri so pripadali njuni stariši. Eden je — radi velikih .zaslug- — okrajni načelnik v Rojanu, kjer šikanira tamošnje naše ljudstvo, je Mauronerjev oproda in je bil magi-itratni „komisar" pri zadnjem Ijrdskem štetju. Ker je zelo agilen, utegne s časoma postati še kaj več — žal le, da se piše Oblak in ne Nuvolo! Menotti Oblak (ta je še pristen potomec starih Rimljanov), je menda učitelj. Svoj učiteljski poklic vidi v študiranju, kako bi se dalo pograbiti čim več slovenskih otročičev in jih raznaroditi po laških šolah. Pri tem se poslužuje tudi denunciranja, da si bi po pisavi lahonskih listov, morali misliti, da je denunciranje izključno slovenski privilegij ! Le žal, da se lov na nedolžne slovenske otročlče le preveč posreča tem odpadnikom. Mnogi našinci gredo tjm civilizova-nim in velekulturnim hinavcem na limanice i Za žlico hrane in par cunj prodajajo svojo kri svojim in našim smrtnim sovragom, da-si jih ne sili v to toliko ubožtvo, ampak neumnost in često tudi — lakomnost. Da Lahi lovijo slovenske otroke, to vedo tudi državna oblastva. Ta oblastva vedo kaj se potem rodi Iz teh slovanskih odpadnikov — a se vkljub temu ne morejo odločiti, da bi Slovencem preskrbela potrebnih šol v materinskem jeziku 11 Razume se, da mislimo tu na osrednjo vlado, ker tukajšnja nima moči v to. No! Gotovi smo, da poženemo poturice in Oblake, ako delamo vsi in neprestano. — Slovani na delo I Nekaj zanimivega iz upravnega odbora zavarovalnice proti nezgodam. V zadnji seji upravnega odbora zavarovalnice proti nezgodam je član tega odbora gospod Vitašević iz Pule predlagal, naj bi na zavodu napravili tudi slovenske napise in da naj bi zavod najel zdravnika, ki razume tudi slovenski. Proti temu predlogu g. Vitaševiča so govorili socijalisti: g. C o z z i, ki je rekel, da zavod obstoji že toliko let, ljudje da so ga našli vedno tudi brez slovenskih napisov, najdejo ga tudi v bodoče ; g. P a u 1 i k, ki je rekel, da je to politično vprašanje. Tu da se ima razpravljati o koristih zavoda, a ne 0 takih delavskih malenkostih ; g. M u- 1 o n je bil mnenja, da bi to bilo izzivanje, ker je Trst čisto italijansko mesto. Socijalna demokracija je tu na usta go-riomenjenih svojih zastopnikov v zavarovalnici proti nezgodam zopet enkrat pokazala, koliko velja njen internacijonalizem. Če je gospod Cozzi mnenja, da zato, ker je zavod b i i toliko let brez slovenskega napisa, ostane tako lahko tudi v bodoče, bodi mu povedano, da so tudi delavci bili dolgo let brez političnih pravic, a danes niso več, da so tudi delavci dolgo let delali po 12 ur in še več, česar danes nočejo več. Zelo lepo je tudi od gosp. Paulika, da kakor zastopnik delavstva, govori o d e I a v-s k i h malenkostih. O ekzistenci kakega gospoda — ali če hočete „sodruga" Mulona v svoji nevednosti dosedaj sicer nismo še ničesar čuli, a na vsaki način bi se po gori navedeni njegovi trditvi, da je Trst čisto italijansko mesto, smelo sklepati, da mož živi z glavo v mehu. Gospodje Cozzi, Paulik in Mulon so z gori navedenim nastopom dokazali, da internacijonalizem italijanskih socijalnih demokratov nehuje tam, kjer bi trebalo Slovencem priznati enakopravnost; potrdili so nekaj, kar smo mi že davno znali. Toda iz omenjene seje upravnega odbora zavarovalnice proti nezgodam nam za-trjajo še nekaj, kar se nam zdi neverjetno in bi želeli nujno pojasnilo. Zatrja se nam, da je tudi odvetnik dr. Pretner, ki je od vlade imenovan v odbor tega zavoda v debati molčal, a glasoval s socijalisti proti predlogu g. Vitaševiča!! Kakor rečeno : tu je želeti pojasnila! Hrvatski listi rabijo, ko pišejo o kakem slovenskem kraju, dosledno nemška imena. Brežice in Sevnica jima ležita pred nosom, a kljubu temu rabijo zagrebški listi dosledno: Rann in Lichtenvvald. Te dni pa čitamo v zagrebških listih Strasischa okraj Krainburg. Hrvatskim listom bi priporočili, naj bi vzeli v roke zemljepis, ki se rabi v ljudskih Šolah, kjer najdejo gotovo pravilna slovenska imena glavnih slovenskih krajev. Združene Ciril-Metodove podružn. Trsta in okolice priredijo v nedeljo dne 1. oktobra t. 1. ob priliki polaganja temeljnega kamna za novo šolsko stavbo pri Sv. Jakobu veliko jesensko slavnost v korist stavbenega sklada za to šolo. Slavnost bo prirejena v velikem obsegu. Zbirališče bo na prostoru, kjer se bo zidala šolska stavba, ob 2. uri popoludne. Ob 2.30 uri bo nagovor na občinstvo, potem polaganje kamna in izročitev zneska, ki ga je darovala št. jakobska mladina v ta namen. Ob sviranju domače godbe bo odhod na vese-lični prostor pri društvu „Jadran", kjer se bo vršila velika ljudska veselica. Opozarjamo slavna bratska društva, da se te velike slavnost! udeležijo drage volje v čim večjem številu, kar naj blagovolijo naznaniti št. jakobski podružnici, da se napravi vspored. — Ta čin bo tem impozant-nejši, ker se vrši prvikrat na tržaškem ozemlju. Družabno življenje v tržaškem Sokolu zopet oživljeno. Na povabilo Sokolovega odbora se je sestalo v torek zvečer v zgornjih prostorih restavracije „Balkan" veliko število Sokolov v svrho, da si izbero novi veselični odsek, katerega nalog naj bi bil, oživeti zopet ono prisrčno in težko pogrešano družabno življenje v „Sokolu", ka-koršnje je bilo pred par leti. Sestanka so se vdeležili tudi zastopniki bratov: Hrvatov, Cehov in Srbov. V imenu odbora je Sokole pozdravil tajnik brat dr. Rekar, ki je obrazložil pomen sestanka in namen veseličnega odseka ter je pozval navzoče, naj si izbero iz svoje srede v načelstvo: predsednika, tajnika in blagajnika. — Na to so bili enoglasno izvoljeni bratje: Joško Cvek predsednikom, Ciril Kraigher tajnikom in Milan Klemene blagajnikom. Brat JoŠko Cvek se je v iskrenih besedah zahvalil na izkazanem zaupanju, a prevzema zaupano mu mesto edino le pod pogojem, ako mu je zagotovljena podpora ostalih bratov, kajti le v skupnem in složnem delu je pričakovati vspehov, ki si jih želimo. Pozdravil je nato prisrčno zastopnike ostalih slovanskih bratov ter jim priporočal z živo besedo, da se tudi oni oklenejo našega Sokola, obiskujejo naše prireditve ter delujejo z nami roka v roki. Bodoči pevovodja sokolskega zbora, brat Waschte, je opominjal pevce, da mora vladati pri pevskih vajah ista disciplina, kakor pri telovadbi. On bo pa skrbel za to, da se bo na sokolskih prireditvah zopet glasila naša dična narodna pesem, ki seza vsakemu Slovencu tako do srca. Sklenjeno je bilo, da se bodo vršile v tem letu sledeče sokolske prireditve: v soboto dne 11. novembra — družabni in ob enem „Martinov večer" ; v soboto, dne 2. decembra „Miklavžev večer" in 31. decembra običajni „Silvestrov večer". Vse te prireditve se bodo vršile v veliki dvorani Narodnega Doma. — Pevske vaje, ki se bodo vršile za sedaj vsak torek in četrtek ob devetih zvečer v sokolski telovadnici, prično bodoči torek. Odkritosrčnim veseljem pozdravljamo ta zopetni pojav družabnega življenja v našem „Sokolu", katerega smo že skoraj skozi dve leti sem tako občutno pogrešali. — Osebe, ki šteje na čelu veselični odsek, nam jamčijo, da bomo po daljšem presledku zopet deležni onih srčkanih družabnih večerov, ki so se bili pred par leti našemu občinstvu tako zelo omilili. Kdo je sposobnejši ? Tukajšnje glasilo neodrešencev „L' Indipendente" razpravlja o nekem imenovanju sodnega uradnika. Kolikor smo se mogli mi informirati, je vsa zadeva Še v povojih, a ker bratec „Indipendente" skuša vplivati in uriniti nesposobnega Stran li Laha, ki ne zna niti besedice slovenski (da ni morda to kak Pase?), naj nam bo dovoljeno, da rečemo tudi mi svoje mnenje o stvari. Da Italijan ne zna besedice drugih deželnih jezikov (razen laščine), to verjamemo „Indipendentu" prav radi; ne moremo pa verjeti, da bi Slovenec, ki, kakor pravi „Indipendente", kompetira na dotično mesto, ne znal laški. Slovenski prosilec zna gotovo tri jezike, ker toliko znajo vsi slovanski uradniki. Lah pa zna menda le laško in nič druzega 1 Radi bi pa tudi vedeli, odkod do-dobiva „Indlpendente" taka obvestila o stvareh, ki niso dostopna javnosti! Mi bi tudi radi imeli sličnih zaupnikov, pa jih ne dobimo — zakaj?! Tržaška podružnica „Glasbene Matice" začne s 1. oktobrom t. 1. svoje društveno delovanje v sezoni, oziroma v Šolskem letu 1911/12 in sicer: 1. Glasbena Šola. Poučevalo se bo po učnih načrtih „Glasbene Matice" v Ljubljani: glasbeno teorijo v 2 tečajih, klavir, vijolino in eventuelno solopetje. Vpisovanje v glasbeno Šolo bo v „Slovanski Čitalnici" in sicer v nedeljo, 24. t. m. od 10. do 12. ure predp., v sredo 27. t. m. in v soboto 30. t. m., vsakokrat od 3. do 5. ure pop. in slednjič v nedeljo 1. oktobra od 10. do 12. ure predp. O določilih glede pouka in šolnine, ki so ista kakor lansko leto, se vsakdo lahko informira ob vpisovanju. 2. Pevski zbor. Društvo bo vzdrževalo možkl in ženski zbor, ki bo vsaki imel pevske vaje po dvakrat na teden v večernih urah. Stari pevci in pevke in oni, ki žele vstopiti na novo v pevski zbor, naj se priglase ob urah gori določenih za upi-sovanje v glasbeno šolo. Tam dobe tudi natančneje informacije. 3. K o n c e r t i. Po dosedanjih ukrepih priredi društvo v letošnji sezoni dva redna koncerta in „Hajdrlhov večer". Prvi redni koncert bo dne 5. januvarja 1912, dan pred sv. 3. kralji. DrugI koncert bo pa proti koncu sezone. Na prvem koncertu se bo izvajalo mej drugim najnovejšo Parmovo skladbo: „Povodnji mož" za mešani zbor in soliste s spremljevanjem orkestra. Podpisano društvo poživlja torej vse one, ki nameravajo vpisati se v glasbeno šolo ali pa vstopiti v pevski zbor, naj se priglase ob urah, gori določenih, da se lahko začne s 1. oktobrom t. 1. z rednim delovanjem. Odbor „Trž. podr. Gl. Matice". Trgovski tečaj za deklice otvori „Trgovsko izobraževalno društvo" s 1. oktobrom. Poučevalo se bo v dveh letnikih. V I. letnik se vsprejmejo učenke od 13. leta naprej. V II. letnik pa one učenke, ki so lansko leto s povoljnim vspehom dovršile I. letnik. Čas priglasitve je do 30. t. m.; pozneje se ne bo več vsprejemalo. Prlglaša se lahko vsaki dan pri vodji tečajev, gosp. Deteli, in sicer od 8. do 9. ure zjutraj in od 12. do 1. in pol popoludne v „Trgovsko izobraževalnem društvu", ulica S. Francesco št. 2, ter zvečer od 5. do 8. ure v „Trgovsko obrtni zadrugi" istotam. Plačati Je takoj pri vstopu K 4 za članarino in učni prispevek. Poučevalo se bo o knjigovodstvu, trgovski vedi, menici, dopisovanju, trgov, računstvu in zemljepisju, nadalje se bosta učila stenografija in strojepis. Učenkam, ki so z dobrim vspehom napravile tečaje, se preskrbuje tudi službe. Cenj. stariše se opozarja na te tečaje, kakor tudi na to, da je čas priglasitve le do zadnjega t. m., ker pozneje ne bo možno več vsprejemati. V nedeljo, 24. t. m. se bo vršila slavnost deset-letnice in razvitja zastave št. ja-kobške Čitalnice. Veliko dela, truda in stroškov so stale priprave; zato pa upamo, da bo ta slavnost nekaj izrednega, toliko glede kakovosti, kolikor glede udeležbe. Opozarjamo, da bodo svirale pri slavnosti dve godbi in sicer godba NDO in godba „Lira" iz Rojana. Zbirališče sodelujočih društev je v „Konsumnem društvu" (nasproti cerkve) ob 2. uri popoludne. Odhod na veselični prostor (Jadran) ob 3. uri popoludne. — Vspored: I. Razvitje zastave in zabijanje žrebljev. II. Nastop raznih pevskih društev. II. Š3ljiva poŠta, ples, umetalni ognji. „Dijaško podporno društvo" v Trstu poživlja vse one uboge dijake, ki so se priglasili za učne knjige iz podporne zaloge, da pošljejo seznamek knjig, ki jih potrebujejo, najkasneje do ponedeljka 25. septembra poštnim potom na naslov: Miroslav Pretner, Trst ulica Fontana št. 10, II. nadstr. Vse le za Žalo! Mestni magistrat je svojedobno izdal ukaz, da morajo vsi branjevci na vseh predmetih, ki jih imajo na prodaj, imeti tablice, na katerih mora biti® označena cena. Ribiči so se bili uprli tej naredbi, a so morali pod kaznijo ubogati.: V začetku je še Šlo, da-si se je le težko J Čitalo številke na umazanih tablicah. Tudi na trgih je bilo na začetku videti tu pa tam tablice, označujoče cene raznim živilom, a te tablice se izgubljajo na vseh straneh in kmalo bo zopet pri starem 1 Se-li izdajajo slične naredbe le za — šalo ? 1 Ekspresni vlak Trst—Pariz—Calais. S 1. oktobrom prične voziti takoimenovani ??r"olon-ekspresni vlak Trst— (južna železnica) Pariz—Calais. Za sedaj bo vozil do 30. aprila 1912 dnevno v vsaki smeri z odhajanjem iz Trsta ob 7. uri 50 min. zjutraj in dohajanjem v Trst južna železnica ob 9. uri 30 zvečer po črti Trst—Krmin — Videm—Mestre—Milan—Domodosola—Lau-sane—Pariz—Calais. Z ozirom na okolnost, da bo imel ta vlak v Calais-u takojšnjo zvezo z Londonom, bo tvoril torej tudi direktno zvezo med Trstom in Londonom. Ta vlak bo vozil nastopne direktne vozove: 1 spalen voz med Trstom in Calais, 1 jedilni voz med Trstom in Lausanno, 1 salonski voz med Trstom in Milanom in poleg tega en direkten voz I. in II. razreda med Trstom in Benetkami. Vožnja bo trajala: iz Trsta v London 341/,, iz Trsta v Pariz 23l/a, iz Trsta v Milan 874, Iz Trsta v Benetke 41/2 ure. V nasprotni smeri iz Londona v Trst 347a» iz Pariza v Trst 247a, iz Milana v Trst 91/, in iz Benetek v Trst 57« ure. Tržaška pošta in prometna sredstva. Glavna stvar za trgovski razvoj mest so pač prometna sredstva in je o tem prepričan dandanes vsak količkaj naobražen človek. Le naša slavna pošta menda Še ni; kajti niti tega nima, radi česar obstaja in kar se ji plačuje rade volje, kar se nujno rabi namreč: telefonskih aparatov. Ako hoče kdo imeti telefon, ga pustijo, da se priglasi, plača kolek za dotično prošnjo itd., toda, ko je zadostil zahtevam države, plačavši zahtevane kolke, potem šele mu povedo, da dobi telefon, kadar bo slavna poŠta v prijetnem položaju, da bo mogla razpolagati s kakim aparatom, ker sedaj da jih — nimajo. To se dogaja v Trstu, v trgovskem mestu, ki bi moralo biti vzor drugim mestom. Potem se pa kdo čudi, če so v notranjih deželah take slabe prometne razmere, ko še v uzorno trgovskem mestu niti telefona ne moreš dobiti. „Višek predrznosti". Prejeli smo: Z ozirom na notico, objavljano pod gornjim naslovom v „Edinosti" od 13. t. m. izvolite zabeležiti, da moja družina ni identična in tudi ne v sorodstvu z ono Perhavčevo, o kateri govori notica. Jaz sem za vso svojo družino — 11 oseb — vpisal slovenski občevalni jezik in sem se sedaj povodom revizije prepričal, da je moja napoved ostala nespremenjena. Jakob Perhavc, ulica Acquedotto št. 38, zaloga v ulici Acque 6. Nevročljive poštne pošiljatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam priporočenih in navadnih nevročljivih poštnih pošiljatev, ki so bile v mesecu avgustu v oddelku za nevročljive poštne poiiljatve v Trstu odprte in ki so jim odpošiljatelji neznani. Ta seznam bo priobčen v tukajšnjem uradnem listu v polnem obsegu. _ Tržaška mala kronika. Sumljiv slučaj bolezni. Včeraj zjutraj je 26-letni podajač Jurij Rovič, zaposlen v novi prosti iuki pri pristaniščem delu, na-gloma obolel na sumljivih znakih, iz katerih bi se dalo sklepati, da se gre morda za slučaj kolere. — Bolnika je preiskal dr. Caleari, nakar so ga spravili v bolnišnico za nalezljive bolezni. Zaradi tatvine. — 18-letni Josip Iran, delavec in 32-letni Vincenc Nardnik, oba iz Trsta, sta bila včeraj popoludne aretirana, ker sta ponujala jestvinčarju Mariju Bra-daschia, v ulici sv. Mihaela št. 23, na prodaj cel zaboj polenovke, ki je tehtala čez 50 kg. Ker nista vedela povedati, kako sta prišla v posest polenovke, so ju spravili pod ključ. Tatvina v svobodni luki! Včeraj je bil aretiran 36-Ietni dninar Josip Berstol, stanujoč v ul. Giulia Št. 48, ker je v svobodni luki ukradel vrečo kave vredno K 8*40, ki je bila last spedicijske družbe „Adriatica". Zaradi nenravnosti. V nekem gozdiču blizu Skednja je včeraj zasačil neki redar 32-letnega Karola Gentanio iz Trsta in 17-letnega dninarja Domenika Zala iz Ogrske, v trenotku, ko sta grešila proti naravnosti. Oba sta bila izročena sodišču. Loterijske številke, izžrebane dne 20. septembra 1911 : Inomost 82 86 76 37 74 Brno 30 6 60 65 2 SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH RAFAELE STALI 4 TRST - VIA MALCANTON - TRST Mnenje g. dr. Ch. Stamatiades na univerzi na Dunaju G. J. *ERRAVALLO Trst. S pravim veseljem Vam naznanjam, da sem predpisal Vaše ŽE-LEZNATO kINA-VINO SERRAVALLO z uspehom in dvego časa velikemu številu svojih bolnikov. Konstatiral sem, da Izborno pomaga proti malokrvnosti, klorozl in rekonvalescenci. Zato imam popolnoma prav, ako cenim njegovo perfektno superiornost. CARIGRAD, 5. maja 1910. Dr. STAMA TIADEs. Mfrodilnica na ugodnem prostoru v £rstu se odda ali pa proda. Ponudbe na Inseratni od-* delek „Edinosti'* sub: G. G. Krojofnlcti za civiliste in ?olaxe v Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6 Si n Priporoča se tiavasm občinstvu in vojaštvu zs vnakr • vrstna dela Blage prv« vrste, dele aelidno. cene znerst. Berite in čudite se! 600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4*20. :: potujoča Knjižnica:: Corso 45, I. n. TRST Corso 45, I. n. H > 3J > Z o o cn * > < -i o 3J m < MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA ti K. ::: Knjige se lahko menja vsak dan. ::: Krasna, pozlačena, naj ti ne j a ura Anker-Remont s pozlačenim Stevilnikom ; ista ima dobroidoče 36-urao kolesje, za kar se jamči 3 leta, 1 krasna ovratna igla b Bimili - brilantom. 1 pozlačen prstan a p on. kamnom za gospode ali gospe, 1 krasen collier iz okolu 150 t rijentaJekih i erl, najmodernejSi n kit za dame, 1 krasna garnitura gumbov ?a zapestnice, ovratnike in prsi. zajamčeno 3% Double-zlata s pa-tantiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 eleganten žepni Črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 Komad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnica 72 angleških peres, 20 različaih komadov za korespondenco in Se 396 drugih predmetov ki so koristni in neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlat-) uro vred. ki saua velja dvakrat toliko, stane samo K 420. Odpošilja po povzetju eksportna tirdka H. SPINGARN Krakovo št. 240, Poskusjte F, kl Je naJ_ Kdor knpi 2 paket« dobi 6e zastonj zraven tep no- j fiOVO KAVO tfOclIUlIIl finei$i in Žč z dv»mi iezili Pri več nego 2 paketh, za vsak? ^'V/' - - TinejSl in paket po 1 nožič. Za to kar ne ugaja, ie vrne denar. Torej je izključen vsak mi o. Ker se v nekaterih javnih lokalih razpečuje navadno črno pivo z prostim označenjem „pivo dvojnega kvasa", zato se cenj. občinstvo opozarja, da je pristno edino tisto pivo dvojnega kvasa, katero nosi varstveno znamko ST. ŠTEFAN najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. % i Najboljši in najpopolnejši glasovirji in pianini se vkupijo najceneje proti takojšnjemu plačilu ali na najmanjša meaečne obroke (tudi za provincije) samo naravnost od tvoruičarja :: HENRIKA BREMITZ :: c. kr. dvornem založniku v Trstu, ulica Tor S. Pietro 2 (Balvedere) Svetovna razstava v Parizu 1900 najvišja odlikovanje A »stro-Ogrike za glaaovirje. —: Katalogi in kondic. gratis ia franko. :— Mehanična delavnica F. Miheučič & : F. Venutti : Trst, Via Tiziano Veccellio 4. Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. - Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje - - oblik in uzorcev za testenine in bi Škote. - -Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletje kave, - - - - drož in drugih tehničnih predmetov.---r tj »sem: sospofilnlnni toplo priporočamo edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. ■■■■■■■HHHMHMBMHHMUBHaBHnHMB v korist družbi sv. Cirila in Metoda I Stran IV. >EDINOST« št. 264. V Trstu, dne 22. septembra 1911. Koledar in Treme. — Danes: Mavricij muč. (kvaterni petek). — Jutri: Tekla dev. (kvaterna sobota). Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 19.5 Cels. — Vreme včeraj: deževno. — Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma motno. Tupa tam padavine. Temperatura mila. Južni vetrovi. Društvene vesti. Pevsko društvo „Trst". — Danes ob navadni uri zvečer pevska vaja v prostorih „Delavskega podp. društva" (ul. Galatti št. 20). Prosimo številne udeležbe. Sprejema se nove pevske moči. „Tržaško podporno in bralno društvo" se je preselilo z dnem 24. avgusta 1911 v nove prostore: ulica Caserma 16, II. nadstr. (nad Gorenjčevo knjigarno). „Zveza jugoslovanskih železničarjev" bo imela jutri, 23. t. m. javen shod v društvenih prostorih NDO ul. S. Francesco št. 2. Dnevni red: 1. Poročilo delegatov o konferenci koalicije na Dunaju; 2. Slučajnosti. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi v nedeljo, ob 7. uri zjutraj v Barkovljah dirko hitrosti. Popoludne pa cestno dirko za društveno prvenstvo na progi Dutovlje-Sežana-Sencdole in obratno 38 km. Maksimalni čas 1 yt. — Vloge sprejema g. Kranjc v kavarni „Minerva": za dirko hitrosti 1 K, za drugo 3 K. Nadalje so vabljeni vsi člani na sestanek v kavarni „Minerva", ki se bo vršil v soboto ob 8. uri zvečer. Mar. det. organizacija. Slovenski zidarji! Pripravljalni odbor za vstanovitev skupine zidarjev NDO opozarja vse slovenske zidarje, ki se žele vpisati v skupino, naj se zglasijo v soboto in ponedeljek od 5*30 do 8. ure zvečer in nedeljo od 9. do 12. opoludne pri pripravljalnem odboru v prostorih NDO (ul. S. Francesco št. 2, I. nadstr. — Slovenski zidarji na delo 1 Pripravljalni odbor. Godbeni odsek NDO vabi vse tovariše odbornike in namestnike na važno odborovo sejo, ki bo drevi ob 8. uri in pol v prostorih NDO pri Sv. Jakobu. Delavci iz „stiskalnice olja" imajo v nedeljo ob 4. uri popoludne sestanek v prostorih NDO pri Sv. Jakobu radi zelo nujne stvari. — Skupina „Plinarne" NDO ima sestanek danes dne 22. t. m. ob 6. uri zvečer v goriomenjenih prostorih NDO. Razpravljalo se bo o delavskem redu, zato naj se delavci polnoštevilno udeleže. Plesni odsek NDO naznanja svojim tovarišem in tovarišicam, kakor tudi drugim plesalcem in plesalkam, da otvori v nedeljo, dne 24. t. m. plesne vaje. Začetek ob 4. uri popoludne. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. POL. ROS. Ob 8.30 uri italjanska dramatična družba Sainati. FENICE. Nocoj ob 8.15 se ponovi Bi-zet-ova opera „Carmen". EDEN. Ob 8.30 predstava z zanimivim vsporedom. DAROVI — Za bodoči otroški vrtec CMD v mestu so darovali K 11*60 sledeči gg.: Bra-tina, A. Filipčič, Miljavec, Čok, Kajn, Mau-rič, B. Botič, Močnik, Laurenčič, M. Gom-bač in Baloh. Denar je vložen k prejšnjim vsotam v T. O. Z. Do sedaj je nabranih 412 K in 66 v. Lahko bi bilo že mnogo več do tega časa. Ali premalo zanimanja je. Koliko otrok treba rešiti pred poitalijančevanjem tu v mestu 1 Prosimo torej več zanimanja. — Skedenjski podružnici CMD so darovali : gospe Ivanka Epple 5 K, Sancin j Facjo Ana 4 K, gospodje Sancin-Vrba Anton ml. 3 K, Sancin Mirko 2 K in gospa! Baje Josipina 1 K. — Kakor ustanovnica je j pristopila gospica Marija Merlak-Luknja in 1 plačala ustanovnino 20 K. — Spominjajoč se naših narodnih mu-čenikov, padlih dne 20. IX. 1908., so daro-l vali dijaki „Slov. trg. šole" za narodno šolo 1 v sv. Jakobu K 3*20. — Družbi sv. Cirila in Metoda je da-' rovai gosp. mestni župnik Ivan Vrhovnik j 5 K mesto venca na grob narodnima žrtva-j ma. Hvala! Književnost in umetnost. „Slovan". Številka 10. tega mesečnika za književnost, umetnost in prosveto (Jurčičeva številka) ima sledečo vsebino: An*on Koder : Josip Jurčič; Ivan Lah : V kraljestvu desetega brata ; Jos. Premk : Josipu Jurčiču; dr. Pavel Turner: Jurčičeva osnova za roman iz srbsko-turške vojske; Ivo Grohar-RiJečanin: Narodni motivi v Jurčičevim djelima ; Sambom: Na Jurčičevem grobu; Vam-berger Mijo: „To je Jurčič moji duši Vamberger Mijo: „Resnobni tudi in samozavestni rimski senator; dr. PleterŠnik: Jurčič in Davorin Trstenjak ; Fr. Gerbič: Moji spomini na Jos. Jurčiča ; dr. Jos. VoŠnjak: Še nekaj spominov na Jos. Jurčiča; dr. Fran Ilešlč: Jurčič v Šiški. Vrhu tega ima številka Še pet krasnih slik, ki se nanašajo na Jurčiča. „Slovan" stane na leto 12 K, pol leta 6 K, četrt leta 3 K. Posamezni zvezki po 1 K 20 stot. Dijakom Je naročnina znižana 10 K letno._ Vesti iz Goriške. Razpis štipendije v. — Razpisana sta dva goriška deželna štipendija po 600 K, ustanovljena od deželnega zbora se sklepom z dne 10. avgusta 1888 v spomin 40-letnega vladanja cesarja Frana Josipa I. Zadobiti zamorejo to ustanovo dijaki, sinovi očeta, rojenega, stanujočega in pristojnega v goriško grofijo, slušatelji na avstrijskem vseučilišču, na tehniki ali na višem poljedelskem zavodu, skozi vsa leta visokošolskih študij. Prošnje s tozadevnimi dokazili o rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnih rodbin, o tem, da so vpisani na kakem izmed imenovanih učilišč in dosedanjem napredovanju je vložiti pri gor. deželnem odboru do 31. oktobra t. 1. Nadalje je razpisan štipendij v znesku 600 K ustanove bivšega deželnega glavarja grofa Franceta Coronini-Cronberg, ustanovljene tudi v spomin na 40-letnico vladanja cesarja Frana Josipa. — Za to štipendijo zamorejo prositi ubožni dijaki obiskujoči avstrijsko visoko šolo (vseučilišče, tehniko, visoko kmetijsko šolo), ki so pristojni v po-kneženo grofovino Goriško in Gradiško, brez razlike veroizpovedanja in narodnosti. Prošnje opremljene s potrebnimi spričevali je predložiti gor. dež. odboru tudi do 31. oktobra t. 1. Goriška gimnazija bo štela letos 1024 učencev in 37 učenk s 24 razredi, vštevši pripravnico. Vsak razred ima po eno vspored-nico, tretji razred pa dve vsporednici. Slovenska prva razreda sta prenapolnjena. V enem je 82, v drugem 70 učencev. Splošno anonimno društvo za prevažanje Via Ghega 3, Telefon 2487. Soiuiuđfi in prevažanje pohtitoa RazpoSlI. In shramba RoučeKou Telefpn 1220. Telefon 2572. (Me In shramba preprog 3015 Telefon 2573. Mali oglasi Pt»in*»pn^liSua s,°™D9ka šivilja prosi gosp« r I t/bljlvo in gospod čne, da jo podpi- rajo z naročili. JzvrŠaje po mod in izvrstno oblek«, bluze in krila. Cene zmerne. Obrniti se je ustno ali pismeno na „Narodno Šiviljo*, ul. Barriera »ecrhia št- 33, vrata 13. 165S Prodni cnHi v5na in 3*"rita od 2 ,d? 30 s I a£111 «UU1 hektolitrov so na prodaj po nitki eeai v ulici Valdirivo 33, Deangeli. 1650 inteligentnega poduče*a«ja slovenskega jezika i*če gospod. Pcnndbe pod „Učitelj" v italijanskem ali namškem jeziku »a in»er oddelek teg» lista. 1654 I^O ms I Hite Pril*e za na,ruP Z»mlji3ča rlO ZdNEUUIlD nm krasai poziciji 50 do 60 sežejev parcela. Cene zmerna. Pojaanila daj a Sv. M. M. zgor. „Pri Tirolcu- Trst, vsaki čai. 1649 jžphliržno poba se odda v najem, ul. Gio-moUiIadIId vanni Boccacoio št. 16, vrata