Foatnloa plačana v gotovini.
Posamezna Itcvtika t dl*.
^ Glasilo Osvobodj/ne fronte okrgja Trbovce
Leto L
Trbovlje, 12. novembra 1948
Štev. 37 f
Pričel se je II. kongres KP Slovenije
V Ljubljani se je pričel v četrtek 11. novembra II. kongresu KPS. Najboljši sinovi in hčerke slovenskega naroda so se zbrali, da pregledajo uspehe dosedanjega dela in sprejmejo naloge za bodoče delo. Po sprejetju programa KPJ in po načelu statuta se vršijo kongresi republik. Kongres KPS se je pričel ravno na dan 3. obletnice volitev v ustavodajno skupščino, ko so narodi Jugoslavije vsi kot en mož glasovali za republiko, za graditev socializma in potrdili napore naše narodno-osvobodiilne borbe, ki se' je vršila pod vodstvom KP. Dne 11. novembra 1945 ie povedalo delovno ljudstvo Jugoslavije, da noče več oblasti izkoriščevalcev stare Jugoslavije, da noče monarhije s kraljem Petrom na čelu, ampak republiko bratstva in edin-s.tva vseli jugoslovanskih narodov, na čelu z maršalom Titom, pod vodstvom slavne komunistične partije. Razkrinkane so bile nakane imperialistov in domačih hlapcev, delovno ljudstvo Jugoslavije pa je pristopilo k obnovi in Izgradnji socialistične države. Ljudska oblast, ki je postavila svoje temelje v teku NOB, se je utrjevala vzporedno z graditvijo in krepitvijo nove države. Sprejet je bil zakon o agrarni reformi, o ljudskih odborih, o nacionalizaciji in zakon o petletnem planu kot močan vzvod v izgradnji socializma v naši deželi. Na vse poizkuse reakcije, da uniči našo ljudsko oblast, je delovno ljudstvo Jugoslavije odgovorilo z ogromnim elanom pri obnovi in izgradnji naše domovine. Prvo plansko leto 1947 smo uspešno zaključili s 101,7 % vkljub raznim oviram. Tudi letošnje leto nam daje Rogate rezultate. Vrsta delovnih kolektivov širom naše zemlje je že izpolnila svoj letni plan drugega planskega leta, med njimi tudi kolektivi našega okraja. Tovarna Izo-Ut v Radečah je dosegla plan 73 dni pred rokom. Obrat lahkih gradbenih plošč apnenic Zidani most za 72 dni prod rokom. Opekarna rudnika Trbovelj in delovni kolektiv steklarne v. Hrastniku se uspešno borita, da izvršita obljubo, ki sta jo dala, da izpolnita letni plan do 29. novembra. Tudi ostali kolektivi se bore z velikim elanom za izvedbo letnega plana. Tako rudniki Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, cementarna Trbovlje, elektrarna Trbovlje, kemična tovarna Hrastnik, tovarna papirja v Radečah in ostali. Vrsta raznih obvez za II. kongres KPS, katere z uspehom izpolnjujejo, so nam jasen dokaz zaupanja v naše vodstvo CK KPJ in CK KPS. Ni je sile, ki bi nas omajala v zaupanju do našega vrhovnega vodstva. Ne priznamo nobene klevete — naš odgovor nanje je delo in to bo tisto, kar nam iw prineslo priznanje. S tem bodo tudi delegati trboveljskega okraja na II. kongresu KPS zastopali delovno ljudstvo našega okraja. Po 11 lotili sc vrši II. kongres. Prvi kongres se je vršil v strogi ilegali leta 1937 v skriti hišici na Čebi-novoni med Trbovljami in Zagorjem. Od takrat pa do danes je KPS pod vodstvom CK KPJ preliodila slavno pot borbe in dela. Zato bo II. kongres
Delovni kolektivi okraja Trbovelj, pozdravljajo II. kongres KPS z izvršenimi obvezami
Trbovlje 8. novembra 1948. Izvrševanje obvez delovnih kolektivov okraja Trbovlje v čast II. kongresu KPS nam priča o visoki zavesti in pripravljenosti delovnih množic za izvrševanje planskih nalog.
Zapadni obrat rudnika Trb3vlje
sc je obvezal, da bo presegel mesečni plan v oktobru in istega presegel za 0,9 %, dočim je letni osnovni plan dosegel do L novembra 89 %. Dosegel je planirane odkopne učinke, prihranil na razstrelivu za 20,4 %, dočim je pa porabo lesa zvišal, to pa vslcd velikega Pritiska na deloviščih. Proizvodne stroške je znižal ter pristopil k usposabljanju novih kadrov s tem, da so sc začeli na obratu razni tečaji. Kvaliteta premoga je bila izboljšana z odbira-njern premoga na samem delovišču. I ovrišem dcmobilizirancem nudijo vso pomoč. ^ Rezultati tekmovanja bi bili še boljši, vendar so ravno novodošli tovariši, ki so prišli od drugod, vzrok izostankov ter je v tem pogledu zabeležiti neuspeh.
dosedanjega dela in napotkov za delo v bodoče pri izgradnji socializma v naši deželi. Trbovljski okraj zastopa na kongresu v Ljubljani 34 delegatov, med njimi tudi tisti, ki so bili na I. ustanovnem kongresu KPS. Vsi ti bodo lahko povedali, da nočemo suženjstva, nočemo povratka fašizma. Hočemo pa svobodo, za katero je padlo tisoče najboljših sinov in hčera naše domovine. Naša pot gre naprej v delo za čimprejšnjo izgradnjo socializma, pod vodstvom slavne Komunistične partije in tovariša Tita.
Odhod trboveljskih dele* latov na II. kongres KPS v Ljubljani
Trbovlje, 10. nov. Velika množica trboveljskih delavcev in delavk in skupine delavcev iz Hrastnika in Za-Korja so danes spremljale delegate za ji. kongres KPS do železniške postaje. Na čelu sprevoda so nosili zastave sindikalnih podružnic, rudarska godba Pa je igrala borbene pesmi.' Na postaji so delegatom naročali pozdrave za II. kongres zastopniki rudarjev iz Hrastnika, Zagorja, Vzhodnega obrata in Centralne rudarske delavnice. Tovariš Suša je naročil delegatom, naj sporočijo II. kongresu, da napovedujejo rudarji vsem rudnikom Slovenije tekmovanje na prvi dan zasedanja kongresa. V imenu delegatov se je za pozdrave in naročila zahvalil sekretar komiteja tov. Povšc Dušan. Ob zvokih godbe i:n navdušenem vzklikanju množice je vlak odpeljal proti Ljubljani.
Vzhodni obrat rudnika Trbovlje ni izvršti vseli obvez
Letni plan je bil dosežen do L novembra le 79 %, obveza pa je bila 81 %„ Mesečni plan v oktobru je bil izpolnjen le 95 %. Vsled slabih od-kopnili prilik in odkopavanju novih treh odkopov, so dosegli odkopni učinek le 96,7 %. .Razstreliva so porabili 1 % več zaradi težkega terena. Kvaliteta premoga je bila izboljšana z odbiranjem na delovišču. Neopravičeni izostanki so bili zmanjšani napram I. polletju za 36,11 %. Skrbeli so za dvig kadrov ter usposobili 20 novih učnih kopačev odnosno kopačev. Vrši se več tečajev za kopače. Dela pri obratni kopalnici uspešno napredujejo s pomočjo prostovoljnih delavcev.
Kolektiv separacije je dosegel rudniški učinek loo odstotno
Pravočasno dostavljajo vozičke, ker se kolektiv zaveda, da je plan celotnega rudnika odvisen od pravočasnega dostavljanja praznih vozičkov. Delovna disciplina se je izboljšala ter so bili neopravičeni izostanki znižani za 0,04%, znižani so tudi proizvodni stroški ter se obveze glede predavanj izvršujejo. Delavstvo se prav pridno udeležuje tudi pri raznih prostovoljnih akcijah.
Zunanji obrat ne zaostaja ter izvršuje svoje naloge
Lesno skladišče je v predpisanem času razkladalo material; ves naročeni les za jame so dostavljali pravočasno. Žaga je vse svoje obveze izvršila 100 %. Glavna železnica je skrbela za neovirani razvoj prometa, da ni bilo nobenega zastoja. Istotako tudi vožnje I.—IV. Kamnolom ni izvršil obveze, ker je primanjkovalo vozičkov. Materialna uprava je svoje obveze izvršila 100%. Skupina slikarjev in zidarska skupina ie svoje obveze izvršila 100%.	*
Stavbeni obrat je izvršil svojo obvezo na vseh dolili razen v kopalnici CRD, to pa zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev. V novi stanovanjski koloniji Limberg so pokrili vseh 20 no-vili hiš, vsa dela so v celoti izvršili na štirih hišah, ki so tako že pripravljene za vselitev. Pri dveh družinskih stanovanjskih hišah so v določenem roku pozidali kletno zidovje in dve etaži in to pritličje ter I. nadstropje; sedaj sc dela na zidavi II. nadstropja.
Živel II kongres KPS!
Delovni kolektiv CRD, bodoče strojne tovarne rudarskih strojev je izvršil svoje obveze 100 cdstotns-
Popravilo bencinske lokomotive za rudnik Hrastnik je bilo izvršeno dva dni pred rokom, generalno popravilo lokomotive št. 9 enajst dni pred rokom, generalno popravilo parnega kotla pet dni pred rokom. Poleg teli pa ie bilo izvršeno pred rokom: naprava dveh motal 7 dni preje, preureditev dveh stresalnlh agregatov za rudnik Rašo 10 dnj preje. Analitske tehtnice in diferenčni manometri so bili vkljub težavam izvršeni 100 %. Popravilo dveh krožnih sesaljk za rudnik Hrastnik 4 dnj preje, generalno popravilo dveh krožnih črpaljk 9 dni preje. Naprava 100 jamskih vozičkov 15 dni preje, mizarska dela v kopalnici CRD samo 80%, vsled pomanjkanja materiala. Na stanovanjski stavbi št. II so položili parket 32 dni preje, mizarska dela pri štirih hišah na Limbcrgu 10 dni preje. Previl! so 12 električnih motorjev, s čimer so obvezo prekoračili za 17 %, pri izdelavi stikal pa za 5 %. Partijska celica je splanirala teren pri skladišču livarne, obvezo je izvršila 100 % ter pri tem napravila 522 prostovoljnih ur.
Opekami je bila asted prvimi, ki je : k vezo loo odstotno izvršita
S prostovoljnim delom so izvršili 30 tisoč komadov opeke za zadružne domove. Vkljub zaprekam in slabemu vremenu so prekoračili plan za 7,8%. Prihranili so 90 ton premogovega prahu pri kurjenju krožne peči. Proizvodne stroške so znižali za 2.6 %.
Obrat Doberna-Neža vkljub vremenskim težkočam izvršuje obvezo
Proizvodni letni plan ni bil dosežen do L novembra na premogu za 1,24% zaradi vremenskih neprilik, presežen Pa je plan na jalovini za 25 %. Panirani učinek je bil dosežen 1O0 %. Kvaliteto premoga so izboljšali z odbiranjem na delovišču. Izboljšali so delovno disciplino na 98 %. V času tekmovanja so izvršili razna dela v delavnicah. Popravili so parni bager 96 ur preje, kakor je bilo predpisano. Popravili so 40 vozičkov, namesto v 960 urah, v 880 urah. Napravili so novo torilo v 268 urah prej, kakor pa je bilo predpisano. Poleg tega so oznažili drobilec na Neži, očistili dve opuščeni etaži tračnic in pragov ter napravili novo shrambo za orodje v predpisanem roku. Polagajo tudi vso pažujo na usposabljanje novega strokovnega kadra ter sc v to svrlio vršijo razni tečaji.
Delovni kolektiv steklarne v Hrastniku, uspešno tekmuje za predčasno Izvedbo letnega plana
Cementarna ne zaostaja za drugimi
Zadali so si obvezo, da bodo dosegli mesečni plan. Plan je bil izvršen od 9. septembra pa do 7. novembra v klinik er ju 103,2%, v cementu pa samo 9M%. V cementu ni bil dosežen plan zaradi pomanjkanja žlindre. Od predvidenih prostovoljnih 2000 ur so jih dosegli 1915 do pričetka kongresa pa jih bodo izvršili.
Polno lastno ceno so znižali za 2,4%, nivo politične izgradnje so dvignili s sestanki, na zadnjem sestanku pa so sprejeli sklep, da bodo prispevali za pomoč francoskim rudarjem.
Mladinsko organizacijo so poživeli s tem, da so ji nudili pomoč in vključili v mladinsko organizacijo 32 novih mladincev. Kulturno prosvetno delo je bilo razgibano ter je tudi akademija v proslavo Velike oktobrske revolucije v celoti uspela.
Študij v okviru sindikata se še ne izvaja 100%, vendar pa je narejen načrt, po katerem se bo konkretno pristopilo k študiranju.
Elektrarna Trbovlje
Obvoze so izpolnil sledeče: Deset brigad je preseglo normo za 60 %. Vse te brigade so tudi -v ostalih točkah izpolnile in prekoračile obvezo za 4 %i 28 brigad pa je normo in ostale obveze doseglo 100 %, Najboljše so bide mladinske številke obrata Hrastnis, štev. 24 Vastiča Edija, ki je presegla normo za 75 %, štev. 14 OberSkala Filipa za 91 %, štev. 45 Denovnika Stanka za 30 %. Na obratu Ojstro štev. 31 Keše ta Rudolfa za 3i %, štev. 30 Romiha Jožeta pa za 27 %. Ostale številke in brigade pa štev. 30 Vastiča Mirka za 41 %, štev. 23 Trška Janka za 25 %, št. 116 Žibreta Jakoba za 27%. štev. 115 Planinca Joižeta za 12 %, štev. 140 Kmeta Martina za 28 %, pazmiška številka, katero voda Mirn Alojz pa je za 192 % prekoračila normo. Komisija se bo sestala in določila na podlagi rezultatov po tri zmagovalce iz vsakega obrata.
Zunanji obrni Zagorje
Izvršili so v čast II. kongresa na raznih delovnih akcijah 1060 prostovoljnih ur ter znižali stroške pri šted-nji materiala za 3 %.
Delovni kolektiv steklarne Hrastnik, kateri si je zadal nalogo, da doseže letni plan do 29. novembra, tekmuje v dneh pred kongresom KPS s pospešenim elanom. Obveza mora biti dosežena, mi smo si jo zadali in jo hočemo izpolniti, to je misel slehernega delavca. Hočejo dokazati z delom svojo ljubezen do maršala Tita in do Partije. Ne zamudijo nobenega prostega trenutka od vajen« ca pa do mojstra, uradnika in slehernega delavca, vsi tekmujejo. Vsi obrati izvršujejo svoje obveze, visoka zavest delovnega kolektiva se izraža v tern, da so sklenili, da bodo vse nedelje do 29. novembra delali brez 50% poviška. Prav vneto pa se pripravljajo za delo v nedeljo 14. novembra in hočejo, da ta dan dosežejo najvišji odstotek dnevnega plana v letošnjem letu. Pri dosedanjem delu so se Prav posebno izka-
zale brigade, v katerih delajo tovariši. štirikratni uradnik Sihur Anton, ki je tudi delegat za H. kongres KPS, Maekovšek Alojz, Perci Anton, Kajzer Franc in Vovk Pavla Ni jim Irilo dovolj 8 ur, še več so delali in s tem dokazali vsem, da je tudi steklar borec za plan in da hočejo ravno z delom dokazati vse neutemeljene očitke proti našemu vrhovnemu vod, stvu. Stari steklarski mojstri ne zaostajajo. že 40 let delajo pri vročih pečeh, kljub temu se polnoštevilno odzovejo delu, tovariši Kolman, Hudi, Martini in še mnogo drugih. V brigadi tovariša Percla dela tovarišica Košir lerica, nobeno delo ji ni odveč, tekmuje za plan in za izvršitev obljube. Tekmujejo borci, ki so se vrnili iz JA, tekmujejo vsi ostali, ker hočejo do Dneva republike izvršiti obljubo in obdržati prehodno zastavo še nadalje v svojih rokah^
Je tekmovala z vsemi elektrarnami Elektro Ljubljane
V času od 1. do 10. nov. so tekmovali in izvršili s prostovoljnim delom 270 prostovoljnih ur. Izvedli so fizkul-turno prireditev in to z litijskim Pre-diilc.em. Pri ureditvi sindikalnega doma so izvršili 40% svoje obveze.
Gradbeno podjetje „Zidar“ je loo odstotno izvršilo obvezo
V času tekmovanja za II. kongres KPS, ki je trajal od 10. septembra, je gradbeno podjetje »Zidar« izvršilo svoje fltiveze 8 dni pred rokom. Na gradbišču cementarne so končali objekt v grobem. Na upravnem poslopju elektrarne so izvršili dcta.jHzirrmi fasadni omet. Na gradbišču v Zagorju so do-gotovili stanovanjske hiše do ostrešja.
Na mehanični delavnici so do polo-Yifcjj izvršili vsa notranja dela. Pri prostovoljnih delih za zadružne domove so dali za časa tekmovanja 238 ur,1W delu na cesti Slačnik 95 ur, pri ostalih stavbah kapitalne izgradnje pa 335 prostovoljnih ur. Izvršili so množična sestanek, na katerem so sklonili, podprejo stavkujoče rudarje v Franciji ter je v ta namen vsak član ko-fcjttiva prispeval polovico dnine.
Brečko Anton, rudar, udlarnik in delegat za II. kongres KPS
brigadami in številkami za dosego plaha. Tekmovanje se je vršilo v pre-koi£čiSiju norm, v številu neopravičenih izostankov, v čistoči odkopov in v njihov con zavarovanju. Tri brigade obrata Hrastnik in tri brigade obrata Ojstro so se obvezale, da bodo Izpolnile vse te pogoje ter obenem napovedale tekmovanje vsem ostalim brigadam in številkam.
Kolektiv rudnika Hrastnik je obveze izvršil
Rudarski kolektiv rudnika Hrastnik Je »v času od 15. septembra pa do J5. novembra tekmoval med obrati,
Stroji b elektroobrat rudnika Zagcrje se zaveda važnosti tekmovanja
Delovni kolektiv strojnega in elek-troobrata rudnika Zagorje je v predkongresnem tekmovanju izvršil sledeče obveze: Nadurno delo je znižal za 27,4 %. Pri večjih montažnih delih so skrajšali termin izdelave za 10 % in S tem prihranili na proizvodnih stroških. Delovna disciplina je na lepi višini. Imeli niso nobenega neopravičenega Izostanka. Dvigniti so članstvo KP za 16,36% ter pomagali mladini tako, da je danes razen 6 %, vsa mladina organizirana na obratu. Za prostovoljno delo so se obvezali, da izvršijo v času tekmovanja 1000 prostovoljnih ur, obvezo pa so prekoračili za 224 ur. Z izvrševanjem obvez so pokazali svoje razumevanje do izvrševanja petletnega plana in veliko ljubezen do KP.
Obrat Podstrana rudnika Zagorje dosega planske naloge
Do 10. nov. je dosegel osnovni letni plan ter ga prekoračil za 1,6 %. Povečali so delovno disciplino ter naredili s prostovoljnim delom pri gradnji zadružnih domov 106 ur, pri prostovoljnem delu v jami 136 ur ter nakopali 140 vozičkov premoga. Obveza je bila dosežena, pri gradnji zadružnih domov pa prekoračena za 36 ur.
Rudarji obrata Kisovec so sprejeli nove obveze
Sprejeli so tekmovanje rudnika Laško v počastitev II. kongresa KPS ter si zadati obvezo, da bodo v mesecu novembru proizvodni plan presegli za 1 %, znižali proizvodne stroške napram mesecu oktobru za 4 /o, odkopno storitev zboljšali za 4 % ter povečali delovno disciplino za 3 %• Obratni biro KP pa se je zavezal, da bo do pričetka kongresa nakoipal s prostovoljnim delom 200 ton premoga. Do 9. okt. je bila obveza dosežena že 90%.
Obrat Apnenice Zagorje
Proizvodne stroške so znižali za 21 %, dočim ie znašala obveza 20 %. 'V čast II. kongresa KPS so naložili s prostovoljnim delom še eno peč, ki je dala 90 ton apna. Pri svojem delu so Štedili z materialom. Pri popravilu vozičkov so pri štedili 15 % na materialu.
OBVESTIJO)
Vse člane in članice Planinskega društva Trbovlje obveščamo, da bo v petek dne 12. nov. ob pol 7 zvečer v Rdečem količim zunainijega obrata članski sestanek. Važno I — Odbor.
Z izvršenimi obvezami bo mladina dočakala kongres SKOJ-a in LMJ
Osvajanje SKOJ-evskih vrlin je cilj
slehernega člana LMS Trbovelj
SKOJ-evska konferenca, ki se je vršila nedavno v Trbovljah, kjer so bili zastopani delegati vseh SKOJ-evskih grup istega okraja, nam je dala in začrtala vso perspektivo in plan za nadaljnje delo. Izvršenje tega plana pa ie prišlo še bolj do izraza, ker nas veže s časom od IV. kongresa SKOJ-a do kongresa SKOJ-a in LMJ, odnosno s časom, ko se vrše po celi naši domovini ogromna dela za dosego socializma v naši državi dejstvo, da je pri teh delili množično udeležena tudi mladina, ki stoji v prvih vrstah za dosego plana In pa celotno osvojitev vseh SKOJ-evskih vrlin in ustvaritev močne vseljudske mladinske organizacije komunističnega karakterja.
To daje danes elan našim mladincem pri delu, ker jih ne more zaustavljati nihče. Kakor ni mogel zaustavljati jeklene volje naših SKOJ-evcev in mladincev okupatorski tank, tako tudi danes ne more zaustaviti njihovega tekmovanja noben klevetnik. Odgovor klevetnikom so ogromni uspehi v samem tekmovanju.
Zasledovali smo delo mladincev v rudnikih zasavskega bazena, že za časa predaprilske Jugoslavije. V tem času se je vodila huda ali uspehov polna borba z izkoriščevalskimi elementi. Kasneje jih vidimo v neizprosni borbi z okupatorjem, danes pa so v naših rudnikih kot prvoborci za dosego plana. Baš mladinci so danes tisti, katerih ne ovira nobena težkoča, kadar gre za domovino, Partijo in njihovo lepšo bodočnost. Prav to dejstvo tudi danes vzpodbuja našo mladino k tekmovanju, ki se bo končalo ob popolnem zlitju SKOJ-a in LMJ.
Z vzpostavitvijo rudniških in mestnih sekretariatov mladine v naših centrih, Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in Radečah je naši mladini dana možnost, da si bo z njihovo pomočjo načrtno postavila svoje obveze, katere bodo predstavljale plan dela v tekmovanju.
Med prvimi aktivi, ki so si zadati obveze, je bil aktiv Doberne v Trbovljah. Mladinci obrata Doberne so
zbrani na mladinskem sestanku pregledala rezultate dela v njihovem medsebojnem obratnem tekmovanju. Pri pregledu so ugotovili, da so dosegli precejšnje uspehe, s tekmovanjem samim pa je bilo poživljeno delo mladinske organizacije. To dejstvo je narekovalo našim mladincem iz Doberne, da niso ostali le pri teh uspehih, ampak so si zadali še nove obveze v čast Kongresa SKOJ-a in LMJ.
Obveze so naslednje:
1.	V mladinsko organizacijo bodo vključili še 30 neorganiziranih mladincev.
2.	Izvedli bodo reorganizacijo in to tako, da bomo formirali po vseli izmenah mladinske grupe.
3.	Tedensko bodo študirali v mladinskih grupah, tako da bo 60 mladincev posečalo študijske sestanke.
4.	Na vsakem sestanku bodo imeli predavanje o zlitju SKOJ-a in LMJ. Delali bodo na tem, da prenesejo v mladinske organizacije vse vrline SKOJ-a.
5.	8 mladinskih številk se obvezuje, da bodo presegle norme od 20 do 50 odstotkov. Mladinske brigade pa se obvezujejo, da bo prva dosegla, druga pa presegla normo za 20 %.
6.	Delali bodo na tem, da se ustanovijo še nove mladinske številke.
7.	S štcditjo materiala in z boljšo delovno disciplino bodo znižali proizvodne stroške.
8.	Pri gradnij zadružnih domov Pra-pretno - Čeče iti pri gradnji cest bodo narediti 300 prostovoljnih ur.
9.	Strokovne tečaje bodo poscčali 100 %.
10.	Ustanovili bodo dramatsko skupino in poskrbeli vse potrebno za otvoritev rdečega kotička, kjer bodo urejevali tudi »sten-čase«.
ti. Na obratu bodo izvedli vzgojne popoldanske mitinge.
12.	Organizirali bodo mladinske šahovske turnirje, tekmovanje v odbojki, namiznem tenisu, boksu in nogometu.
13.	Najboljše mladince v tekmovanju pa bodo nagrajevali s knjigami in javnimi pohvalami.
Life borke revirjev Tončke čeeove
Krajevni odbor OF na Kleku je Priredil k 5. obletnici smrti tov. Cečovc Tončke dne 2. nov. 1948 širšo sejo vseli množičnih organizacij, na kateri je počastil spomin padle borke za svobodo. Ob tej priliki se je Obvezal skupno z ostalimi organizacijami, da bodo po njenem vzgledu nadaljevali delo za kulturno-prosvetni dvig krajevnega območja na gospodarskem mladinka je delovala v razredni stro-polju in zgradili v prihodnjem letu na njeni rodni zemlji zadružni dom, kot
trajen spomin na njeno delo in delo vseh padlih borcev.
Nato je sekretar OF podal njen življenjepis s sledečimi besedami:
Predno preidemo na dnevni red, mi dovolite, da sc spomnimo 5. obletnice smrti mučenice tov. Tončke Čečeve.
Tovarišica Tončka Čeč je bila pr-voboriteljica za osvoboditev delovnega ljudstva. Rodila se je leta 1896. v vasi Klek nad Trbovljami. Že kot kovni organizaciji. Leta 1919 sc je vključila v KPS, katere osnovna or-
ganizacija je bita tedaj rri Božiču v Trbovljah. Ko so bili vsled stavke leta 1920 vnžemi napredni delavci v celjske zapore, je bila med njimi tudi ona. Po vrnitvi iz zaporov je nadalje organizirala po žandarmeriji razbite sile in leta 1922 je bila z njenim sodelovanjem ustanovljena neodvisna Strokovna zveza rudarskih delavcev, k;i je imela svoj sedež pri Pravdiču. Ta zveza se je z njenim neumornim

Draga tov. Tončka! Ni ti bilo dano, da dočakaš svobodo, za katero si sc tako odločno borila, v katero si tako trdno verovala, da si vzklikala v krempljih do zob oboroženih fašistov na celjski ulici »Živela svobodna Jugoslavija« in »Živela Sovjetska zveza«. Odločno si prenašala tudii vsa mučenja s strani fašistov v koncentracijskem taborišču v Auschvvitzu. V taborišču smrti stotisočev je tudi Tvoj grob, ali mi se te živo spominjamo, kakor da si med nami, tvoj duh, tvoja ideja bo ostala večno med nami, bodrila in podžigala nas bo k nadaljnji borbi, do končnega uničenja fašizma v svetu.
Obljubljamo Ti, da se bomo pridružili delovni četi za gradnjo zadružnega doma na vasi, ki bo živ spomenik Tebi in vsem padlim borcem, ki so dali svoja mlada življenja za svobodo, v kateri gradimo socializem. Ta kulturno-prosvetmi spomenik naših najdražjih naj postane last vsega prebivalstva naših vasi, v njem naj se razvija kulturno-prosvetno svobodno življenje.
ZVEZA BORCEV
Krajevnega območja na Kleku se ob 5. obletnici mučeniške smrti tov. Tončke Čečeve klanja njenemu spominu.
Zavezuje se, da bo nadaljevala njeno delo za zgraditev socializma, za katerega je dala svoje življenje.
Slava ji!
Zvesti obljubi, katero so dali aktivi na spominski seji 2. novembra, so pričeli z delom na gradbišču, kjer bo stal zadružni dom. Delali so 7. novembra v dveh skupinah: Prva je pripravljala prostor za shrambo orodja, druga pa je pričela z odkopom na gradbišču. Dela se ie udeležilo 15 tovarišev in tovarišic, ki so izvršili 82 delovnih ur. Zravnan je bil teren za postavitev shrambe za orodje. Približno 12 kub. metrov zemlje je bilo odkupanih. Na stavbišču pa je bilo izvršeno okoli 7 kub. m odkopa.
Po končanem delu se je vršila proslava Velike oktobrske revolucije v lokalu OF, ki je bila polnoštevilno obiskana
Rudaiil pošiljajo francoskim rudarjem pozdrave
Tončka Ceč. borka revirjev
sodelovanjem uspešno razvijala in dosegla preko 600 članov. Leta 1923 so biti ob veliki rudarski stavki ponovno aretirani funkcionarji te zveze. Aretirancev je bilo preko 60, med njimi tudi Tončka Čečeva. Po vrnitvi iz trimesečnega zapora ie nadaljevala delo ilegalno in zbirala sile delavskega razreda proti Orjuni, ki se jc pripravljala na napad na delavski center revirjev. 1. junija 1924. leta je na zborovanju pred rudarskim domom, ko je prdirula orjuuska drhal v revirje, imela velik govor in pozvala mladince na upor proti Orjuni. Rudarska mladina se je postavila v bran do zob oboroženim fašistom in jim iztrgala zastavo, katere niso mogli več dvigniti proti delavskemu razredu Jugoslavije. Od tedaj dalje je bila še večkrat aretirana in končno prisiljena v ilegalno življenje. Nato jc odpotovala v inozemstvo, v Sovjetsko zvezo. Ko se ie vrnila leta 1935, je vse do ponovne aretacije ilegalno delovala v delavskem pokretu v revirjih. Sodelovala je pri organiziranju stavk v letu 1939, v Kleku samem pa jc agilno delala pri dramatičnem odseku in med ljudstvom sploh. Ob stavkali leta 1939 je bila ponovno aretirana in pregnana v Sremsko Mitrovico. Tik pred okupacijo pa, ko ie bila izpuščena, se je vključila med prve partizane. Bila je v prvi revirski četi na Vrheh. Od tam so se odmaknili na Kuni, kjer je bila ob napadu okupatorja ranjena. Po okrevanju se je vključila v Kozjanski odred, kjer je bila pri nekem spopadu ujeta in odpeljana v Celje. V zaporu je bila mučena in postavljena na javni trg, kjer se ie odlično zadržala in klicala množici radovednežev »Živela Sovjet ska Rusija« in »Živela svobodna Jugoslavija«. Nato jc bila transportirana v Nemčijo (Auschwitz), kjer je po hudem trpljenju umrla dne 2. novembra 1943. leta.
Ob 5. obletnici smrti Tončke Čečeve so množične organizacije na Kleku sprejele sledeče obveze:
OBVEZA AFŽ
Ob 5. obletnici Tvoje mučeniške smrti se odbor v imenu antifašistične fronte žena krajevnega območja Klek zavezuje, da bodo žene nadaljevale neumorno borbo, katera Ti je bila prekinjena po kruti roki fašizma, za dvig na kuilturno-prosvetuem polju žena.
Centralna uprava Zveze delavcev in nameščencev rudarske industrije Jugoslavije
BEOGRAD
Trboveljski rudarji in nameščenci zbrani na proizvodnem posvetovanju dne 8. nov. 1948 in obenem kot sindikalni aktivisti rudarske podružnice Trbovlje Vam preko celotnega kolektiva pošiljamo bratske in borbene pozdrave. Ker se rudarji in nameščenci Trbovelj prav dobro zavedamo, da vršite neizprosno borbo napram francoski in angio-ameriški buržoaziji z enotno stavko in pod vodstvom sindikalne federacije dela prav takšne stavke, kakršne smo morali tudi mi rudarji Trbovelj vršiti v stari kapitalistični Jugoslaviji. Izkoriščevalski razred ne daje in noče dajati delavcu niti toliko, da bi pošteno živel.
Ravno takšno borbo vodite tudi Vi francoski rudarji, v kateri pa bodite trdni in enotni. Ne dopustite, da bi Vas razni buržoazni agentje omajali, stojte neomajno v borbi za svoje življenj
ske interese, obenem pa se zavedajte, da so za vami vse demokratične sile s Sovjetsko zvezo na čelu, v katerih državah ni več izkoriščanja človeka po človeku in kjer je rudar kot celotni delavec zaščiten pred izkoriščanjem, zagarantirano ra mu je življenje, kakršno delavcu po vseh pravicah tudi pripada.
Vsi rudarji in nameščenci rudnika Trbovelj čutijo z Vami, zato Vam dajemo moralno in materialno podporo v borbi proti izkoriščevalcem delavskega razreda.
Naprej v borbo v enotni organizaciji sindikata svetovne federacije, v kateri ie združen 80 milijonski proletariat.
Preko sindikalnih predstavnikov celotnega kolektiva Trbovelj Vam kličemo:
Naprej v borbo za dokončno uničenje kapitalističnega razreda!
Sindikalni aktivisti rudarji in nameščenci rudnika Trbovlje.
Proslave
Velike oktobrske revolucije
Proslavo 31. obletnice oktobrske revolucije so v trboveljskem okraju proslavili zelo svečano. Izložbe so bile okrašene s slikami Stalina. Lenina in Tita.
V	Trbovljah so se že v četrtek 4. in petek 5. nov. vršile proslave na de-lovadiščih, kjer so govorniki poudarjali v svojih referatih velik pomen Velike oktobrske socialistične revolucije ■za ves napredni svet. V soboto, 6. novembra se je vršila svečana proslava v Delavskem domu. Po odigranju internacionale ie spregovoril o pomenu Velike revolucije sekretar rudniškega komiteja tov. Petrič Polde. Celoten program akademije pa so izpolnili delavska godba, recitacije in fizkultu-ra, ki jc prikazala živo sliko.
V	Zagorju se je izvršila proslava v Domu fizkulture, kjer je govoril sekretar mestnega komiteja tov. Kokalj. V Hrastniku pa so imeti popoldan svečan pogreb padlih borcev iz NOV v skupno grobnico, zvečer pa se ie vr-
šila svečana proslava v Domu kulture. Govor je imel tov. Sovre, član okrajnega komiteja KPS Trbovlje. — Tudi po ostalih krajih so se vršile pro-
Rudarji Vzhodnega obrata odhajajo domov po končani proslavi
slave, v Radečah, na Kleku in drugod. Kakor ie vsa Jugoslavija proslavila 31. obletnico Velike oktobrske revolucije, tako je tudii delovno ljudstvo trboveljskega okraja primerno proslavilo ta veliki praznik.
Rezultati dela mladinskega aktiva
v Trbovljah
Že po nekaj dncvili tekmovanja so se jeli kazati vidni uspehi pri izvrševanju obvez in delu aktiva. V aktivu so pričeli z masovnim študijem in pripravami za kulturno delo- Posebno vidno pa je bilo delo mladinskih številk, saj je v mesecu oktobru vseli osem mladinskih številk prekoračilo normo povprečno za 20%, kljub vsem težkočam, ki so se jim stavljale
na pot. Predvidena je ustanovitev še drugih mladinskih številk, ki bodo pri, čele v kratkem z delom.
Poleg omenjenega ie izvršil aktiv še niz drugili nalog, katere pa bomo navedli prihodnjič.
Na te obveze, oziroma na to tekmovanje odgovarjajo tudi ostali aktivi rudniškega bazena, ki so dosegli pri tekmovanju že lepe uspehe- Najbolj
uspešen je bil aktiv rudarske šole v Hrastniku, ki zasluži pohvalo.
Mladinci so si zadali tudi obvezo, javljeno predsedniku vlade, da bodo zgradili cesto od Zagorja do Trbo« velj, do Dneva Republike. V L ra tkem času so opravili, zvesti svoji obljubi, 200 prostovoljnih ur. Pri gradnji za družnega doma v Prapretncm so delali skupno 80, pri gradnji vodo« voda v Hrastniku pa 40 ur- Poleg vsega tega dela pa je masovno študiral aktiv snov. kj obravnava zlitje SKOJ-a z LMJ, pripravil kulturno ekipo, redno obiskoval fizkulturne vaje itd. Pred očmi vseh mladincev pa jc danes osrednja naloga, zgraditi cesto »Mihe Marinka« do roka. da« nega v svoji obvezi
Sprejeli so poziv na tekmovanje
Rudarjem rudnika Huda Jama „ , ..	LAŠKO
Rudarji in ^nameščenci rudnika Trbovlje se Vašemu pozivu na predkongresno tekmovanje KPS odzovemo in v vseh tačkah sprejmemo.
Poleg tega pa Vas pozivamo, kdo bo imel na dan 11. nov. 1948, na dan zasedanja II. kongresa KPS večji procent udeležbe v proizvodnji, manjši procent neopravičenih in sploh vseh izostal ih ur. Ravno tako Vas pozivamo, da v nedeljo, t. i. 14. nov. delamo v čast II. kongresa KPS predvsem, da dosežemo na isti dan čimvečjo produkcijo. Pozivamo Vas in vse rudnike Slovenije, da pošljete tozadevne podatke na republiški odbor, kateri bo določil zmagovalca.
DOPISI
„ Radeče. Kakoir po drugih mestih, se fiidi pri nas opaža v zadnjem času precejšnja stanovanjska stiska. V znatni meri je temu vzrok dejstvo, da je hS Zidanj most med vojno z bombardiranjem precej porušen, ta dasi je mnogo obnovljenega, so vendar številne železničarske družine morale iskati strehe v okolici. Pomanjkanju stanovanj bj sc dalo do neke mere od pomoči s tem, da bi se bol} gospodarno izkoristili prostori v obeh graščinah v soscščiji|i, na Dvoru In v Hotemcžu. Na Dvoru je mnogo obsežnih soban praznih in zapuščenih. Z majhnimi investicijami ba se dali ti prostori preurediti v nekaj dobrih, zdravih stanovanj. Pri roki pa je tudi dovolj zemlje, da bi si družine za svoje potrebe uredile skromne vrtove. Graščina v Ho-tcinežu je sicer v znatni meri naseljena, prebivalce pa bj bilo treba pograjati, da puščajo obsežno dvorišče, ki se za nič ne uporablja, popolnoma vnemar. To dvorišče b,i se dalo s pridom obdelati v vrsto gred. MLO naj bi mislil tudi na ustanovitev mestne bolnišnice, po kateri se večkrat čuti potreba. Kadar pride do kakšnege težjega primera, ko bi bilo treba bolnika nujno prepeljati v Ljubljani, smo mnogokrat v stiski za prevozna sredstva. K Radečam gravitira znaten okoliš od Kuma pa na pol pota do Krškega, pa nimajo drugega kakor zdravnika, ki pa se še sam s svojo ordinacijo stiska v premajhnih prostorih. S pametno ureditvijo bi se dala hotemeška graščina uporabiti za bolnico, kakor je trboveljski okraj graščino v Loki zelo smotrno uporabil za Dom onemoglih.
Zidani most. Naša postaja je_ žc od nekdaj eno najbolj prometnih železniških križišč v republiki. Noč in dan potuje čez Zidani most na tisoče ljudi, a tudi na tisoče se jih ustavlja na pot-staji. Spričo teh dejstev bi bilo treba kolodvorski restavraciji posvetiti tnalo več pozornosti, kakor je nadrejena uprava kaže doslej. Restavracija le precej silabo oskrbovana, kar se tiče jedače ta pijače, pa tudi postrežba je mnogokrat površna in malobrižna. Nasproti potujočemu človeku bi moralo gostinstvo izkazovati pač nekaj več pozornosti, saj si ne moremo misliti, da bi dandanes ljudje brez potrebe potovali. Gostje kolodvorske restavracije so resda povečini takšni ljudje, da enkrat pridejo, potem pa jih spet celo večnost ni. Zavoljo tega pa naj bi jim strežno osobje ne izkazovalo nič manj ljubeznivosti in vljudnosti kakor nasproti domačim ljudem.
Kulturno-umetniška revija v Trbovljah
Za kultumo-umetniško revijo, ki bo odločiila, katera sekcija SKUD »Lojzeta Holikraut« bo zastopala Trbovlje na republiškem festivalu v Mariboru, so se vse sekcije temeljito pripravljale. Več mesecev napornega dela je bilo potrebno. Nastopale pa so ovire, zlasti pomanjkanje prostora za pripravo. Saj se je v vseh devetih sekcijah pripravljalo preko 250 članov. SKUD »Lojze Holikraut«; ima danes godbo na pihala, moški pevski zbor, mladinski pevski zbor, mešani zbor, mladinsko gledališče, sindikalno gied.lišee, folklorno skuri no, sktpino harmonikarjev, reci-tacijsko skupino in pionirsko gledališče. Vsi ti odseki razen pionirskega gledališča so se pripravljali na revijo. Za revijo je vladalo ogromno zanimanje. Dvorana delavskega doma ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev, tako da jih je več kot polovica odšlo domov. To nam pokazuje velik interes Trboveljčanov za slične prireditve.
Od vseh nastopajočih je pokazala največji napredek delarska godba na pihala pod vodstvom tov. Hudarina, ki je bila za svoje izvajanje bogato nagrajena z aplavzom. Predvsem je bilo opaziti razveseljivo dejstvo, da je V vrstah godbe dosti mladega kadra, ki ne zaostaja za ostalim; vse to pa je te plod pridnega dela in požrtvo-vanja učiteljev.
Fo.klorna skupina je izvajala kmečko polko in venCek narodnih plesov. Do-čim je bil venček podan res vzorno, je bilo opaziti pri kmečki polki, da bo treba še vaje v izdelavi posameznih gibov. Ima pa folklorna skupina v*e itogoje za nadaljnji razvoj in gre učiteljem in sodelujočim vse priznanje. Moški pevski zbor je zapel tri pesmi tn to Zdravico, Soči in Mi smo rudaril, katero je napisal in uglasbil domačin tov. Skrinjcr Jože. Dri izvajanju špograma moškega zbora je bilo opaziti, da je v zboru nekaj novih moči in bo potrebno več vaje, da se ta zbor dvigne na tisto višino, ki jo je imela nekdaj Zaria. Prvenstvena tež-koča, da zbor ni dosegel višine, ki mu gre, je ta, da nima rednega prostora za vaje, premalo razumevanja podjetij je zaradi zamenjave v službi in več pomoči dirigentu Dolničarju, ki danes vodi vse tri zbore sam. Mešani zbor, ki šteje 80 članov in članic, jc zapel Srbsko narodno pesem in pesem o Stalingradu. Pri izvajanju se je poznalo, da zbor ne obstoja dol go časa. Vendair je opaziti lep napredek in so dani vsi pegoji, da v Trbovljah dobe po dolgem času res zbor, za katerega so dani vsi pogoji, če izvzamemo težkoče, ki so navedene za moški zbor.
Mladinski zbor, ki je naslednik Titovih črnili pionirjev, je šc dokaj uspešno izvajal svoj program. Vendar bo treba še dosti vaje in resnega dela, da bo na višini trboveljskih slavčkov.
Skupina harmonikarjev je potrdila svoj renome, ki ga uživa v trboveljski dolini. Prav ubrano je izvajala svoj program in vsekakor tudi zasluži, da se poleg folklore in godbe udeleži festivala. Do takrat pa imajo še dosti časa, da odpravijo še manjše napake, ki so se pokazale pri izvajanju.
Mladinsko gledališče je nastopilo z zadnjim dejanjem Felotove igre Uroki. Izvedba ni bila prav dobra, vkljub prizadevanju režiserja tov. Raka, ki je vložil mnogo truda. Opazilo pa se je, da so imeli premalo vaj, kar jc prišlo predvsem do Izraza v skupin skih scenah. Mladinsko gledališče, ki je zaoralo prve brazde, obeta šc mnogo* treba pa bo več resnosti in disci pline pri vajah.
Sindikalno gledališče, katero je prikazalo 3. dejanje Švorkinove komedije »Izpit za življenje«, je to podalo vzorno, prav dobra je bila scenerija, kakor tudi izgovorjava. Sindikalno gledališče sc je dobro pripravilo in imajo prav gotovo dobre izglcde za uspešen plasman v Mariboru.
Celoten nastop vseh skupin je pokazal viden napredek ter ponovno potrdil, da je v Trbovljah dosti umetniškega kadra, treba ie samo resno poprijeti za delo, uspeh ne bo izostal in tudi merodajni forumi bodo znali ceniti kulturni napredek in poslanstvo, katerega vrši SKUD »Lojze Holikraut«.
Vse nastopajoče skupine so sestavljene iz vrst delavcev in nameščencev. Poleg vsakodnevnega dela na poslu, kjer ie marsikdo izmed njih udarnik. Vseh udarnikov, ki so člani društva »Lojze Holikraut« je 10 udarnikov, 2 racionaMzatorja in 30 pohvaljenih. Člani društva Pa so v času od njegove ustanovitve pa do danes naredili pri raznih prostovoljnih delih 8960 prostovoljnih ur. Tu seveda niso vštete ure pri vajah posameznih odsekov.
ljudskoprosvetni s*e
v Čemšeniku
OBČNI zbor ljudsko prosvetnega V nedeljo dne 31. oktobra je imel ljudsko-prosvetni svet v Čemšeniku svoj redni letni občni zbor-Iz poročil, danih na občnem zboru, ie bilo razvidno! da je bila v minulem letu naj« bolj agilna dramatska sekcija- Od poslednjega občnega zbora, ki se je vršil decembra I. 1947- ie imela sekcija 6 Iger s 4 ponovitvami- Igrali so tudi precej zahtevna dela kot Levstikovega »Martina Krpana«, Jurčičevega »Domna« in Ratajevo »Milijon te* žav«. Poleg tega so igrali še Fliskovo »Gamberško kroniko«. Anzengrubcr* ievega »Krivoprisežnika« in seveda Šc neizogibno »Miciki je treba moža«.
Iz knjižničarjevega poročila ie bilo videti, da ie bil pri svojem delu agilen. nima pa dovoljne evidence pri izposojevanju knjig. V bodoče bo moral evidenci posvetiti več pažnjc-
Pevski zbor je v minuli sezoni priredil svoj lastni koncert, ki je obsegal narodne in partizanske pesmi.
Brezdvomno je dramatska družina v Čemšeniku ena najagjlnejših v našem okraju, vsaj kar se tiče kvantitete. Pri izbiri iger pa bi jim svetovali! da naj v bodoče raje opuste tako brezvsebinske igre. kot je igra »Miciki je treba moža« in njej podobne ... Pri vsem njihovem ljudsko-prosvetnem delu pa manjka načrtnosti, ki se je bodo morali vsekakor oprijeti, ker danes ne moremo vršiti nikakega dela. ne da bi si prej izdelali načrt. To velja v ostalem za vse ljudsko-prosvetne svete v okraju- Pohvaliti pa moramo ljudsko-prosvetni svet v Čemšeniku. ki v vsem okraju najredneje dostavlja poročila, iz katerih je razvidno, da je delo razgibano in da ne spe, kakor v njemu bližnjih sosednjih krajih.
v/ Čečah so ustenov I ♦e ovc dni vod
Pred ustanovitvijo telovadnega voda v Čečah so izvedli mladinci jesenski cross, ki se ga ie udeležilo 19 mladincev- Steza je bila dolga 1200 m. S precejšnjim naskokom je zmagal mladinec Babič Vinko s časom 5,4. Do zadnjega metra sta se borila za drugo mesto mladinca Selan in Drnovšek. Drnovšku v finishu ni uspelo prehiteti Selana, ki ie zasedel drugo mesto s časom 5,15, Drnovšek pa tretje s časom 5.18-
Na občnem zboru ie bilo navzočih 25 mladincev in mladink, ki so sc vsj vključili v novo nastali telovadni vod. V vodstvo so bili soglasno izvoljeni tov. Ocepek Jože, Babič Vinko, Duh Adolf, Mur Franc in Hribar. Alojzija-Ob zaključku so si zadali obvezo, da bodo do IV. kongresa SKOJ-a in LMJ vključili v aktivno vadbo 40 mladincev in pionirjev- Prepričani smo, da jim bo to uspelo, ker poznamo mladino iz Čeč kot zelo delovno.
Fizkultura in Spori
Trboveljski Rudar, neporaženo moštvo Slovenije v tekmovanju
Rudar : Zagreb (Zagreb) o:o
V III. kolu nogometnega tekmovanja za pokal. maršala Tiita, ki se je odigralo v nedeljo v Trbovljah med Rudarjem in moštvom Zagreba iz Zagreba, jc imelo moštvo Rudarja izmed vseh slovenskih predstavnikov najboljše izglcde. Zadnji uspehi Rudarja v tekmovanju za pokal proti Poletu (Maribor) 3:2, proti Tekstilcu (Varaždin) 4:1 in proti Slogi (Djurdjenovac) 4:0 so dali na tihem upanje, da bo uspelo Rudarju, plasirati sc v četrtmsld tinale. Vendar je bilo drugače. Deževje zadnjih dni je razmočilo teren tako, da se ni nnogla razviti prava igra. Nogomet je postal zelo priljubljena igra v revirjih, saj se je zbralo na stadionu SŠD Rudar preko 2000 gledalcev, ki so bili priča dveurnc težke borbe za zmago in obstoj. Sodniku Mato vino viru z Reke sta se predstavili moštvi v naslednjih postavah:
Zagreb: Kralj, Drvar, Kukolj, Kostanjevec, Pilil«), Topolnjak, Osojnik, Duh, Klešč«, Bušič, Bulkovič.
Rudar: Tauš, Butkovec, Dolinšek, Blatnik, Vodišek, Kos, Hudanin, Florjane, Krasnik, Koncilija, Opresraik.
Par minut čez dve se jc pričela velika borba. Začetni udarec iina Rudar, vendar imajo iniciativo v rokah gostje, ki so v prvem polčasu imeli lahno premoč. Golman Tauš jc imel večkrat priliko, da se izkaže Vendar je igra valovila iz polja v polje v hitrih prodorih, zdaj pred golom Rudarja, zdaj pred golom Zagreba. Polčas se je končal 0:0 Enako tudi drugi polčas. V sredini dru gega polčasa je imel Rudar možnost, da doseže zgoditek, vendar je žoga ostala pol metra pred praznim golom. Golman Zagreba jc pokaizal v svoji igri, da jc
vratar visoke kvalitete. Dva ostra lluda-rinova strela, katera je občinstvo že videlo v mreži, je v zadnjem trenutku v krasnem stilu ubranil. Gostje so bili teli-uično boljši, posebno v igri z glavo, vcn.
Trenotek pred golom Zagreba
dar pa je Imelo moštvo Rudarja to prednost, da je igralo z velikim elanom, požrtvovalnostjo in sc borilo za vsako žogo. V letošnji nogometni sezoni je bila to ona najbolj razburljivih tekem in kar je glavno — tudi ena najbolj športnih.
Ker v regularnem času 90 minut ni bilo odločitve, je sodnik Malovinovič odredil 2X15 minutni podaljšek, ki pa tudi ni prinesel odločitve. Po dveh urah bor-po težkem terenu je ostal rezultat 0:0 Po končani igri je žreb odločil za zmagovalca tekme Rudar : Zagreb moštvo Zagreba, ki sc jc na ta način plasiralo za nadaljnje tekmovanje. Kdo je zaslužil zmago, jc težko reči. Obe moštvi sla se trudili in bili enakovredni, vondar je bil žreb tisti, ki je odločil. Moštvo Rudarja pa bo nadaljevalo borbo v jesenskem tekmovanju prve slovenske lige v še preostalih tekmah z Železničarjem (Ljubljana) in Poletom (Maribor). Trenutno je
moštvo Rudarja na drugam mestu. Že. tirno mu mnogo uspelm v nadaljnjem tekmovanju!
GORICA : PROLETER (Zagorje) 5:1 (4:1)
Solkan, 7. nov- Danes je bila odigrana prvenstvena nogometna tekma II. slovenske lige med Gorico in Proleterjem iz Zagorja. Tekma se je končala z viso-ko zmago Gorice 5:1 (4:1). Zmaga Gorice je zaslužena, ker je bila ves čas boljša. Tekmi je prisostvovalo 800 gledalcev
RUDAR : KOVINAR (Maribor) 3:0
V	Mariboru je mladinsko moštvo Ru. darja v nedeljo odigralo prvenstveno polfinalno nogometno tekmo z mariborskim Kovinarjem zia pokal »Pepeta Zor-nade«. Tekma je bila zelo napeta in živa. Mladinci Rudarja so igrali z velikim elanom in požrtvovalnostjo ter zmagali c rezultatom 3:0. S tem so se plasirali aa finalno tekmo z ljubljanskim železničarjem, Id je v nedeljo odpravil svojega nasprotnika iz Norega mesta s 5:0.
FA ELEKTRARNA (Trbovlje) : SšD PREDILEC (Litija) 2:1
V	nedeljo 31. X. se je v I.itiji odigrala prijateljska nogometna tekma med aktivom elektrarne Trbovlje in SŠD Predil-cem iz Litije. Igra je bila zelo zanimiva, v nekaterih trenutkih pa zelo surova s strani igralcev Pnedilea. Posledica take igre je bila, da je bilo več igralcev aktiva elektrarne poškodovanih. Zmagal je aktiv elektrarne z rezultatom 2:1, iz česar lahko sklepamo, da aktiv el el; tram e uspešno napreduje.
GOSTOVANJE SLEPE MLADINE V TRBOVLJAH
V	sredo 17. novembra bo v Trbovljah nastop slepe mladine iz Ljubljane. Nastopili bodo z izbranim programom. Prireditev se bo vršila v Delavskem domu v Trbovljah ob 18.30. — Vabljeni
SMUČARJI V TRBOVLJAH, POZOR!
Smučarska sekaija Rudarja v Trbovljah priredi gozdni tek v nedeljo 14. XI. 1948 ob 9 zjutraj.
Start in cilj Gasilski dom v Trbovljah II.
Vabljene so tudi smučarke tor mladinci.
V	slučaju močnega dežja bo tek preložen za prihodnjo nedeljo.
V	soboto se bo vršil sestanek, po katerem se bo dvignila oprema ob 18 v fdz-kulturnem domu.
V	soboto 13. XI. 1948 ob 15 popoldan se bo vršila prvenstvena nogometna tekma na stadionu Rudarja
Vzhodni : C. R. D.
V	slučaju dežja tekma preložena-
Ali že veste
da vlada v Hrastniku prava egiptovska tema, v Trbovljah se je to že zboljšalo — izboljšava pa bi bila potrebna tudi v Hrastniku;
da v Zidanem mostu zato še niso odprli čakalnice za matere in otroke, ker ne dobe nikogar, ki bi po-ribal tla;
da bo opeko, ki je namenjena za zidavo »Doma igre in dela« v Trbovljah, v dogledenm času vzel vrag. Nasproti Pravdiča jc izpostavljena vsem mogočim neprilikam, od dežja pa do premetavanja s strani nade« budne mladine;
da se moštvo Dudarja zato ni kvalificiralo v četrt finale nogometnega tekmovanja za pokal FLRJ, ker niso znali dobro žrebati
da si v poslovalnici Okrajnega magazina pri Rozmanu lahko dobil star fižol, v katerem je bila tudi zabela;
da, če sc ti pokvari luč v stanovanju, boš moral čakati na popravilo na leto 1949, ker so v CRB že prekoračili letni plan, prizadeti pa bodo morali ostati pod planom;
da imajo v Zagorju zelo dobre poročevalce, ki širijo boljše vesti kakor časopisi. Ti poročevalci vedo tudi vse tisto, kar poroča tajni radio, menda iz Afrike;
da se v mesariji pri Ino seka meso boljše kvalitete »boljšim« ljudem, dočim dobijo menze in delavci ponavadi kosti.
Uredništvo Trbovlja Uprava Zasavskih premogovnikov telefon 54. — Tiskarn« Slovenskega poročevalca. — Od govorni urednik Šuštar Stana