bt 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglar! se računajo na milimetre v širokostt ene kolono Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... r rt n 10 vin Osmrtnicc, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrit.........K 5*— vsaka nadaljna vrsta............2 — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnin: in-reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. 1'piava in inaeratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega it 20. — Poštnohraailnični račun šL 341.652. Bol ob przemvslskih utrdbah. Bitka na crti Samtor-DroM^M. DUNAJ, 18. (Cenz.) Bitka ob Saou nam prinesla že v kratkih dneh važne uspehe: Za veznim četam se je posrečilo, prekoračiti San med Przemvslom in Jarosla-vovim, vreči na vzhodnem bregu stoječega branitelja iz njegovih, dolge mesece utrjenih pozicij in ga prisiliti, da se je u-ineknil. Samo v okolici Rodymna se zdi, da se še drži neka ruska skupina. -Njen odpor se pa najbrž kmalu zlomi po bočnem pritisku. O posledicah tega posrečenega taktičnega predora se še ne more izreči sodba. Boj ob utrdbenem pasu przemyslskem še traja. Na črti Sambor - Drohobycz -Stryj se je razvila bitka. Zdi se, da so Rusi tjakaj pritegnili ojačenja iz južnovzho-dne Galicije. Njihova ofenziva proti ozemlju Kolotneja - Cernovice je popustila. \a srednjem Poljskem se vrše dva dni sem srditi boji. Močne ruske sile, najbrže rezer\e, ki so prišle preko Ivangoroda, so trčile ob naše čete, ki so prodrle preko Lysegore »n Kamiene. Na Kurskem se je ustvarila trdno zvarjena nemška fronta, ob kateri se izjalov-ijajo vsi ruski naskoki Pred kratkim o-S' ojenn ozemlje se vzdržaje. Nove akcije se pripravljajo južno od Njemena. Na francoskem bojišču je položaj stalen. Bistveni prostorni nemški se po umiku Nemcev iz Steenstraate in Het Saša ne dogajajo. Kakor se zdi, pričakujejo Angleži in Francozi v najbližjem času pomoči z druge strani. Vrfcmi ptvtuilfc t zmta Galiciji. DUNAJ, 17. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Kar se je začela naša uspešna velika ofenziva se je vrhovni poveljnik, vojni maršal nadvojvoda Friderik. v spremstvu nadvojvode prestolonaslednika Karla Frana Josipa, včeraj drugič mudil pri naših zmagovitih zaveznik četah. Dolgi železniški most čez Du-irajec, ki je bil svoj čas temeljito razrušil in v> ga naše vrle železniške čete zopet zgradile*z brezprimerno hitrostjo, jej (Htiogočil Visokostma železniško vožnjo j do kolodvora. Na kolodvoru, kjer §o še! popolnoma vidni učinki naših težkih to-1 pov. so sprejeli Visokosti poveljnik 4. ar- j made, general pehote nadvojvoda Josip Ferdinand, potem okrajni glavar in pred-stavftelj cerkvenih in civilnih oblasti, ki s*, tudi tekom ruskega gospostva zvesto! vztrajale na svojih mestih. Ob tej priliki j je izrodil vojni maršal zmagovitemu ar-j madnemu poveljniku nadvojvodi Francu j Ferdinandu vojaški zaslužni križec I. raz-| reda z vojno dekoracijo, ki ga mu ie po-j delilo Nj. Veličanstvo. Iz Tarnouega sta se odpeljala \isoka! gospoda v avtomobilu najprej k postojan-kam ob Dunajcu. ki leže na obeh straneh j ^este Tarno* - W ojnisc. kjer je naša vrla i avstrijska črna vojska pod povelj ništvom ■ Pukovnika Morgensteina zvesto vztraja-j U cele mesece. Nato sta se vozila mimo| samostana Sacre Coeur. kjer je bilo nameščeno višje rusko poveljništvo in so j ga precej hudo poškodovali naši težki mož nar ji. do lovske hiše 412 in na višino! 419 južnozapadno od Tarnowcga. Na tem ! krvavem torišču slavnih uspehov naše z j gotovostjo zadevajoče artiljerije in junaških tirolskih cesarskih lovcev, katerih i žilavost je po temeljiti in odlični artilje-! rijski pripravi vrgla močno okopanega, sovražnika, sta se Visokosti mudila dalje; ":a-a. Odtod se je nadaljevala avtomobil-1 ska vožnja čez rarnow. Pilzno. DembicoJ R^pczycze v Rzeszovv. Mesto Tarnovv se je svečanostno okra- j silo za sprejem vojnega maršala in veselo1 vzklikanje šele pred kratkim izpod ruskega iarma osvobojenega prebivalstva je sprejelo najvišjega poveljnika zmago-j vitih zaveznih armad. Enako navdušeno j in prisrčno je tekom vožnje sprejemalo j Visokosti tudi prebivalstvo vseh krajev, ki so jih Rusi večinoma močno poSkodo-1 vali. Povsod, posebno v Dembici. je bilo *e videti žalostne sledove ruskega van- 1 i«.Stva. ki ni dovolj moglo požigati, opu-i >cvati in pleniti. Globoko ginjeira sta se V'vrtka gospoda zahvaljevala cesarju zve-; stemu. težko izkušanemu prebivalstvu na j njegovem zaupanju in vztrajanju na do-1 :iiači gn*d:. ki se je z božio pomočjo iz-j trgala sovražniku 'z rok in sedaj gieda v j i .':>() bodočnost \ RzwSZowem ie prebivalstvo sprejelo; nadvojvodi r-ofcbno prisrčno in ginljivo. j ' i» 'v< iiteuju z\ » tov in navdušenih ova-i cij tii prebivalstva sta se pripeljala na! glavni trg, kjer se je generalni polkovnik pl. Mackensen javil vojnemu maršalu, ki mu je. odličnemu voditelju zmagovitih armad, izročil vojni zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo, ki ga mu je podelilo Nj. Veličanstvo. Kratka zahvalna molitev v mestni župni cerkvi in divni glasovi cesarske pesmi so zaključili to spontano sprejemno slavnost v tem mestu. Iz Rzeszowega sta se nadvojvoda vrnila v stan vrhovnega armadnega poveljni- ! štva. _ Anoleiki listi o potožilo. • LONDON, 18. (Kor.) »Times« priznava-' jo v svojem uvodniku, da ima Nemčija ' danes več zaupanja v uspeh, kot v kate-j rikoli dobi v začetku vojne. Dokler se ! vzdrži to razpoloženje, je Nemčija skraj-| no nevaren sovražnik. Vojuje se učinkujoče in ekonomično. Njen inferiorni finančni položaj ni nikakor tako velika zapreka, kakor smatramo mi, kajti dočim mi razmetavamo rezerve naše finančne moči. se Nemčija vojuje bolj poceni. Toda zavezniki zaupajo v svoje večje rezerve sil. Angleška in Francoska imata ogromne rezerve moštva, ki še ni bilo v ognju in čaka danega trenutka. Njihova vojna sreča sloni v bistvu na Joffreu. Boji zadnjih dni so bile le priprave, glavnega u-darca Joffre še ni pričel. LONDON, 18. (Kor.) »Daily News« poudarjajo v svojem uvodniku, da Angleški ni mogoče uporabiti svojega brodovja za direktno ofenzivo proti nemški obali, da je Rusija že iz začetka imela velike težave pri oboroževanju svojjh vojakov, in da trpi vsled transportnih težav. Nemški generali uporabljajo mojstrski strahovito orožje, ki ga jim nudi nemška industrija in podjetni nemški duh ter železniška mreža ob vzhodni fronti. hHeži ootrehdolo fiiiitvi. LONDON, 18. (Kor.) V gornji zbornici je izjavil lord Kitchener, da potrebuje .300.000 novincev več, da more stvoriti nove armade. Nadalje je izjavil, da ste spoznali angleška in francoska vlada, da se morejo vojaki dovoljno obvarovati proti skupnim plinom z uporabo podobnih načinov vojevanja. leiski zrakoplovi m iBileite& LONDON, 18. (Reuterjevo poročilo.) Neki pilot je javil, da je štiri milje od Northforela videl pet nemških zrakoplovov, ki so v severozapadni smeri leteli proti notranjosti dežele. Videl je ognjene bleske, ko so zrakoplovi metali bombe. Zrakoplovi so se pozneje morali razpršiti, ! kajti eden je letel ob dveh zjutraj čez De-al. Na mesto ni vrgel nobene bombe. Nad 20 bomb ie padlo na sosednja polja. Prornemško gibanje na Angleškem. LONDON, 17. (Kor.) Policija je ukazala vsem Nemcem, Avstrijcem in Ogrom, da morajo od 9 zvečer do 5 zjutraj ostati doma. Interniranje se nadaljuje. Na različnih krajih je prišlo že do izgredov. \ nekaterih slučajih je bilo treba poklicati čete in izdati akte glede uporov. Cestni železniški promet je v Londonu, izvzemši linije v arzenal VVoolvich popolnoma prenehal. Obsodba inženirja Lencira. BEROLIN, 17. (Kor.) Nasproti neresnični vesti švicarskih in italijanskih listov, daj so belgijskega inženirja Lenoira Nemci v Gentu ustrelili, ker ni izročil načrtov bei-gijskih železnic in seznamov o belgijskem železniškem materijalu, ugotavlja »Nord-deutsche Allg. Zeitung«, da je Lenoirja mirovno sodišče v Gentu obsodilo zato, ker je skozi mesece vsakih 10 dni pošiljal v inozemstvo vesti o nejnških vojaških j transportih, ki jih ie (vesti) dobival od' podrejen in agentov. Angleške izgube na oficirjih. LONDON, 17. (Kor.) Zadnji seznam o izgubah navaja imena 400 oficirjev, od katerih jih ie W padlo. Položni v Italiji. Vojno hujskanje. BEROLIN, 18. (Cenz.) Specijalni kores-pondent -Berliner Tageblatta« javlja iz Rima: Rim, Milan. Neapelj, Oenova hočejo imeti vojno in razumniki, ki bi se hoteli na vsak način izogniti vojni, morajo gledati križemrok, ker se nočejo ponižati v hrup in agitacijo ulice. Z majhnimi demonstracijami se je pričelo in z alternativo: vojna ali revolucija, sc zdi, da je da- nes tudi ostrašena tudi že večina parlamenta in prebivalstva. Sovraštvo proti Avstriji vedno raste. Kri še ni tekla, dasiravno so v ulici via Viininale že zrastle prve barikade in je le previdnost tamkaj poveljujočega častnika preprečila nesrečo, ki bi se ne bila dala popraviti. Toda vsak čas bi znala ljudska strast, vzburkana po brezobzirnih hujskačih in neprestanemu tisku, sežgati zadnje tramove mirovnega mosta in uničiti tridesetletno zvezo. MILAN, 18. (Cenz.) Kralj je imel, kakor ; se poroča, dolg pogovor s šefom generalnega štaba generalom Cadorno, nakar je odšel le - ta k vojnemu ministru Zupelliju. Včeraj zjutraj je ogromna ljudska množica prišla pred Kvirinal. Množica je nosila zastavice v barvah držav trospora-zuma in je klicala »evviva« kralju ter ministroma Salandri in Sonninu. Klicev »evviva la guerra« ni bilo ne konca ne kraja. Odposlanstvo milanskega intervencijo-nističnega odbora je včeraj sprejel v Rimu kraljevi hišni minister Mattioli in prvi kriln pobočnik kraljev, general Brusati. Odposlanstvo je izrazilo nujne želje milanskega ljudstva, da se prične vojna. Minister in adjutant sta obljubila, da takoj sporočita te želie kralju. { LUG ANO, 18. (Cenz.) Pred včerajšnjim ministrskim svetom sta Salandra in Son-niio konferiraU. dalje časa. Nato so se sešli vsi ministri v posvetovalnici palače Boraschi. Ministri so se pripeljati v kočijah, ker so nbhovi avtomobili baje že rekvirirani. CHIASSO, 18. (Cenz.) Vojno časopisje z ozirom na novi Salandrov kabinet ne dvomi več, da je vojna neizogibna. »Corriere della Sera« slavi rešitev kabinetne krize kot zmago ljudske volje nad Oiolittijevi-mi parlamentarnimi spletkami. »Secolo« pa pravi, da je sedaj minil čas demonstracij in ie Drišel čas delovanja. — V Tri- politaniji je bik) 15. inajnika proglašeno obsedno stanje. BASEL, 18. (Cenz.) Rimski dopisnik lista »Baseler Nachrichten« trdi, da je italijanska vlada 2. majnika odpovedala tro-zvezo in podpisala dogovor s Francosko in Angleško ter zaključila pogajanja z Rusijo in Srbijo o Adriji. Tako ie vlada u-stvarila faitaccompli, ki je spravil italijansko zunanjo politiko v prisilen položaj. MseiBo smole v Itilijl. RIM, 18. (CenzJ Danes je bilo nad vso Italijo proglašeno obsedno stanje. Francoski vozovi a provoz itolUinskih čet. ŽENEVA, 17. (Cenz.) Francoska je dala Italiji na razpolago železniške vozove za transporte čet. Mttnski pntoneot RIM, 18. (Cenz.) Danes sklicani ministri svet je sklenil, da se otvori zbornica 20. majnika. Kakor se čuje, se skliče senat 22. t. m. Seja zbornic 20. majnika bo zelo kratka. Zbornica vzame na znanje izjavo o mednarodnem položaju in diplomatskih pogajanjih od začetka vojne pa do danes. Nadalje se predloži zbornici zelena knjiga, ki vsebuje one dokumente, ki pojasnjujejo mednarodni politični pologi od M&i9ta ni^eca pa do šedaj. Gio-Utti je džines odpotoval v Turin. Zbornične seje se*ne »deleži in k tfesedi se ne oglasi nihče od njegove stranke. ItolUonski krili obolel. BERN, 18. (Cenz.) Rimski posebni poročevalec lista »Berner Tagblatt«, ki ga smatrajo za dobro poučenega, poroča, da so zadnji dogodki zelo omajali zdravje kralja Viktorja Emanuela. Kralj da trpi za nevrastenijo in je moral poklicati zdravnika. Itolila in Tarčfla. CARIGRAD, 18. (Kor.) Veliki vezir je ob 4 popoldne posetil italijanskega poslanika markija Garronija. Vojni Tirflle prati tnspmziM. Boj zi Dordonele. CARIGRAD, 18. (Kor.) Indirektno obstreljevanje odprtega mesta Madytosa ob Dardanelah 29. aprila je zahtevalo 16 človeških žrtev. Vsi usmrčeni so Grki. Poleg tega je bilo še 9 oseb ranjenih. Drago volno posojilo. DUNAJ, 18. (Kor.) Nadvojvodinja Marija Henrijeta, princezinja Hohenlohe-Schil-lingsfiirstova, je danes napovedala podpis znatne svote za vojno posojilo. Tudi sinovi nadvojvoda Karla Štefana, nadvojvode Karel Albreht, Leon in Viljem, so podpisali znatne zneske. Nadalje med drugimi: Splošni pokojninski zavod za nameščence na Dunaju 2 milijona, Severna železnica poldrug milijon. Delniška družba za pridelovanja oglja v Kostnici 450.000 K, poleg tega pa še 400.000 K na ogrsko vojno posojilo, dr. Izidor in- viš. fin. svetnik dr. Julij Petschek dva milijona, Prva avstrijska splošna družba za zavarovanje proti nezgodam 650.000 K itd. Nr Moten križ«. DUNAJ, 17. (Kor.) Nj. ekscelenca grof Artur Henckel - Donnersmark - Bouchen na gradu Volšperku na Koroškem je ponovno daroval društvu Rdečega križa 10.000 K v avstrijskem vojnem posojilu 1915. Občni zbor Avstrijskega kreditnega zavoda. DUNAJ. 18. (K.) Danes se je vršil občni zbor c. kr. priv. Avstrijskega kreditnega zavoda, na katerem so bili sprejeti znani predlogi uprave. Na pritožbe nekaterih delničarjev radi prepičle odmere dividende in na vprašanje glede bodočnosti narodnogospodarskega položaja, je ravnatelj dr. Spitzmiiller med drugim odgovoril, da uprava vkljub opravičenim interesom delničarjev v sedanjem trenutku ne smatra za umestno, izplačevati večjo dividendo. Kar se tiče vprašanja nadaljnega razvoja bodočnosti narodnega gospodarstva, so opravičene najboljše nade. Narodno in državno gospodarstvo sta najtesnejše spojena in izhaja iz tega dolžnost kapitalistov in varčevalcev,- dati državi svoja sredstva na razpolago. Kakor je razvidno iz dosedanjih subskripcij za drugo vojno posojilo, bo uspeh sijajen ter bo dosegel naimanj uspeh prvega vojnega posojila, zlasti ker se je zaupanje v zmagoviti konec vojne po občudovanja vrednih dejanjih naše in zavezniške armade v zadnjem času močno utrdilo. Ogrske premijske srečke. DUNAJ, 18. (Kor.) Na današnjem žrebanju ogrskih premijskih srečk z leta 1870 je zadela glavni dobitek 200.000 kron serija 4486 štev. 8, 20.000 kron sčrija 4555 štev. 2 in 10.000 kron serija 4412 štev. 46. Pariz — Petrogrod. Ce je res, da vodijo vsa pota v Rim, potern se bo potovanje iz Pariza v Pe-trograd via Brindisi, Solun, Niš, Sofija, Bukarešt, in Odesa zdelo mnogim kot navadna fantazija. Vendar je pa to sedaj e-dina dovolj sigurna pot, da prispe V rusko glavno mesto in se je zato mnogo bolj poslužujejo kakor one preko Švedske, kjer ogrožajo potovanje iz Londona nemški podmorski čolni. Diplomat I. C. Balet, ki je bil odposlan v oficijalni misiji v Pe-trograd, ie opisal to potovanje v kratkih slikah, ki jih je priobčila revija L'Opinion. Balet opisuje potovanje iz Pariza v Pe-trograd sledeče: ^Na potovanju primanjkuje onega kom-forta, na katerega smo navajeni mi Evropejci. Temu se pridružujejo pri vsakem koraku še velike težkoče: neštevilne carinske postaje, pregledovanje potnih listov, zadrževanje vlaka v majhnih postajah, povsod prenapolnjeni hoteli, neverjetno umazani in strahovito dragi, kjer se mora pravico, da ni treba spati na cesti, plačati s cenami pariškega Grand Hotela. Toda v vojnih časih se navadi človek obzirnosti in tuintam so tudi majhne odškodnine. Kdor je prespal par ur na A-kropolisu in kdor se spomni na čarobno vožnjo od Korinta do bližine Olimpa, ta rad pozabi na vse neprijetne doživljaje. Solun. Glavno mesto nekdanje Tesali-je je izreden emporij življenja in gibanja. Tu se provijantirajo z živežem Srbija, Rumtinija in del Rusije. Provijanta in vojnega materijala je na kupe v malem pristanišču, ki se ima zahvaliti za procvita-nje udeležbi Turčije na evropski vojni. Ce pa bi se morda forsiralo dardanelsko vprašanje, bo postal Solun zopet brezpomembna Inka, kakor poprej. Nič ni bolj slikovitega in interesantnega kakor ljudska množica po cestah: Grki. Levantinci, židje, Italijani in Španci, pravi vzorec sredozemske jezične mešanice. Francoz v Solunu jako dobro izhaja, ker je francoski jezik zelo priljubljen in naravnost oboževan. Ko je dne 20. januarja prispel v Solun francoski general Pau, je bil radi sprejema močno presenečen. Njegov avtomobil se sploh ni mogel preriti s kolodvora, toliko je bilo ljudstva. Toda, kar se vojne tiče, so tu istočasno njej zelo blizu, pa tildi oddaljeni od nje. Blizu, ker so Darda-nele takorekoč pred vrati in se prične Srbija že par kilometrov severno in ker živi vse prebivalstvo, 220.000 duš, od vojne. Daleč, ker ni nobenih sigurnih poročil o dogodkih v Franciji in na Poljskem, vsled česar se tudi najmanjše posameznosti tu razblinjajo v neskončnost. N i š. Kdor nima v Nišu nobenih nujnih poslov, ta stori najbolje, da kolikor mogoče hitro zapusti mesto. Vse sili človeka k odhodu: skromnost in nezadostnost 3- 4 restavracij, pomanjkanje postelj in sob v luknjali, ki jih imenujejo tamkaj hoteli in končno brezprimerna monotonost. Naj-žalostnejši prizori pa so vsekakor na kolodvoru. 25 vagonov zasedejo potniki kar z naskokom; vojaki, ki se vračajo na fronto, blesirani, kmetje, in trgovci, vse to se drenja naprej, večina seveda brez voznih listkov. K sreči izstopi večina na posameznih postajah in v Pirotu, obmejni postaji, jih ostane komaj tucat v vlaku. Tamkaj se nahaja utrjeno srbsko taborišče nasproti bolgarskemu Caribrodu. Zdelo sc mi je kakor da se na obeh straneh močno opazujejo. Bukarešt. Komaj se prispe semkaj, se pokažejo takoj čisto nove slike. Slovanski značaj dežel, skozi katere smo potovali in ki se izraža še v slogih hiš, izgineva. Od Giurgin naprej se že kaže vpliv latinske kulture. Ob desetih zvečer je, ko smo prispeli na severni kolodvor v Bukareštu. Reklo se mi je, da se nahajam v mestu s 300.000 prebivalci, bogatim na hotelih. Toda vozil sem se nad eno uro z avtomobilom, preduo sem našel sobo. Zadovoljil sem se z majhno sobico v Grand Hotel du Lo-vre. Cena sama ma» močno spominja na istoimenski hotel v Parizu. Iz Bolgarije. Turčije in Rusije je tu polno bogatašev, ki so jih privabile krasote rumunske pre-stciice, ki je v marsičem podobna Parizu. Tekom svojega bivanja v Bukareštu pa sem opazil, da ima to prenapolnjenje še druge vzroke. Rumunija je, čeprav nevtralna, obkoljena od vseli strani. Vsled težkoč pri importu in eksportu je v mestu polno trgovcev, med njimi mnogo avstrijskih in nemških. Ti imajo svoje lokale, kakor kavarno > Minerva . Po raznih opazovanjih sem prišel do prepričanja, da bo Rumunija, čeprav so njene simpatije na strani tripleentente. radi mnogoštevilnih vzrokov, o katerih se da dovolj razpravljati, ostala nevtralna. Armada je seveda za vse slučaje pripravljena, od sanitetnega materijala, ki ga je prinesel s seboj iz zapadnih dežel dr. Costinescu, pa do ka-nonov, municije in vojnih financ. Petrograd. Odšel sem iz Bukarešta ob 10 zvečer ob silnem viharju. Potniki za Ungheni so zelo številni. K sreči je bil na razpolago tudi spalni voz in tako smo prispeli končno po prijetni vožnji v Jassy. Od Jassyja do rumunske meje je treba v zelo nerodnem vlaku preko velikega močvirja, nad katerim je vse polno divjih rac. Še predno se pride na desni breg Pruta, oblasti še enkrat pregledajo potne liste in prtljago. Do tu, od Vallorbe, Do-modosole, Pireja, Soluna, grške in bolgarske meje, te formalitete nikakor niso bile nadležne. V ruskih Ungenih postane stvar drugačna. Tu smo na vojnih tleh in previdnost je mati modrosti. Pri prehodu čez rumunsko mejo izvrše rumunske oblasti |L .VELEBNA EDINOST* ŠL 90. _'_V Trsta, dne 19, maja 1915^ preiskavo. ker se ne sme imeti s seboj j zlata in zdravi!, ruske oblasti oa so skraj-! no stroge , '* £ r ^ - t 1 J . Kakor hitro pridemo v ca-rinsKo dvorano, se vrata zapro in ruski! činovnik zakliče: Vsak naj izprazni svoje žepe in kovček. Predložiti je treba vsa , pisma in tiskovine, sicer kazen z ustre-litvijo. Sigurno, Rusija se je od izbruha vojne j izpremenila. To ie videti predvsem na raznih posameznostih. Slika vojne se im | dosedai še ni pokazala v velikih masah čet. Na ulicah ni nič več in nič manj voja-, kov kakor v mirovnih časih in tudi malo] blesiranih. Zato pa je opažati cele gruče j bolniških sester v lepih nošah, na tisoče j dam. ki zbirajo razne prispevke in ki nad-: legujeio vsakega človeka toliko časa. da se oprosti z dovolj znatnim prispevkom. V restavracijah, na kolodvorih in bankah vzbudi takoj pozornost lepak v ruskem, francoskem in angleškem jeziku z napisom: Prepovedano je govoriti nem-| škl! Z gostilniških miz so zginili vodka, pivo in vino. Rusi so postali kar čez noč skrajno trezen narod. Čeprav se zdi ta prepoved na prvi pogled kot zelo pretirana, so | vendar njeni učinki čudoviti in seveda o-i benem zelo poceni. V nasprotju s to rusko strogostjo, se mi zdi naša omejitev upo- I rabe alkohola prav malovredna. Ne vštevši trgovskega življenja. ki j v sled vojne trpi močno, se intelektualno In uinetni>ko življenje ni čisto nič zmanj-; šalo. Prav tako je tudi z industrijskim življenjem. Človeku se zazdi tako. da ie ■ v življenju na cestah in ulicah več resno-j sti in delili«—I M. na kar vplivajo vse-j kakor močno mnogoštevilne ustanove raznih dobrodelnih društev. Učenje tmm deželnega Jezika. Na Češkem se vrši sedaj važna in zanimiva diskusija o vprašanju pouka v drugem deželnem jeziku, o predmetu torej, ki ie v najtesnejši zvezi z drugo potrebo neizmerne važnosti za državo, o kateri s:- > razprav Hali tudi mi nedavno temu:' s potrebo, fest narodi te monarhije pri-( t.; / io drii£ drugemu, se izpoznavajo med i seb-ii in se po tej poti začno medsebojno cediti in spoštovati- V resnici je poznava-; r: c drii.L : ucželnega jezika in preko te-j ga tudi gospodarskega in kulturnega stre-miienja najboijc sredstvo za dosego označe iega velikega ciija. Čehi so bili vedno in dosledno za učenje nemškega iezika. dočim sn Nemci na Češkem — iz napačno omevanih razlogov narodnega egoizma _ temu naravnost fanatično nasprotovali. \ zadnji čas pa se zdi. da se je v nemškem tabnru začel pripravljati preobrat v tem pogledu. Drž. šolski zakon iz L \H>9. pravi, da ie na neneinških meščanskih šolah zaukaza-ti nčenje nemškega jezika. Paragraf 19. državnih zakonov ra odpravlja obvezo pouka v drugem deželnem jeziku in Nemci so izrabljali to določbo v smislu, da po- ■ uk v drugem deželnem jeziku ne sme biti obvezen. To pa zato. da so na nemškihj srednjih šolah odpravili obvezni pouk če-t ka. S tem so v ra/paljeuem svo- j jeni nacii nalizmu zabarikadirali poti do gori omenjenega cilja: do zbliževanja in metK b t cga izpoznavanja med obema! nan !( : :. To na će U neobveznosti učenja' dn"rcgu deželnega Kzika so izvajali tako strego. da ie bil v slučajih, ko so nemški starši zahtevali, naj se njihovi otroci uče čl \ega Jezika, ta |Wl ti'k. da je Oltal — krenspeki! ASI, kak« r se že rado dogaja v člove-, škc n življenju, da je rezultat drugačen,: nego je človek računal, je prišlo tudi tu: kar so Neradi srdito branili kot svojo predpravic«. se fe v &vojž posledicah po-1 K-.-zalo koi škoda za Ncmce na Češkem. ČV:i ^o se uliH nemškega jezika. Nemci1 pa ne češkega, kar ie ustvarjalo za Čehe ve!:-.; | re ."m >t. Kjerkoli je bilo potrebno po/navanje obeh deže! ;h jezikov, so Nemci tožili, da jim Čehi odjemljejo službe. In tako je prišlo, da so začeli počasi izn'-znavai; tudi Nemci, da je pouk v dru-' gem deželnem jeziku na srednjih šolah do-hr<;a ter da ga treba zahtevati kot svojo \ a\ ico! Nemci občutijo na lastni koži. da lin-: . rio\* ije učenju drugega deželnega Kziha nikakor ni odgovarjalo njihovemu ri^ntinu interesu. Praška »Union« pra-\ i. da je to nasprotovanje iz nasprotja do ljudstva brez razlike narodnosti po znanem prasUm reku: divide et imepra!!i Po onemouočeniu direktnega razgovora naj bi se sp!oti onemogočil vsak sporazum!! Le veseliti da se ie treba na tej; izpremembi nazorov v nemškem taboru, kil iti Čehi so bili vsikdar za pošteno ena-i k opra vn o? i obeh narodov v kraljestvu. Zato je le z zadovoljstvom pozdravljati j dejstvo, da so Nemci začeli odstranjati temu nasprotujočo tendenco v odnošajih | med obema narodoma. \aznega razloga imamo tudi mi. da o-io razornost na to gibanje na Če-: škvTii. V razmerju med obema narodnostima v našem Primorju v narodnem pogle-1 dii. je mnogo analogije z onim na češ-i kem. Priznano bodi. da je tisto narod- j n nasprotstvo pri Italijanih proti Slo- I vanom do neke vrste prirojeno in pri- i vzgojeno in to po agitaciji vsled neke res-1 nične bojazni pred slovansko nevarnostjo,! ali naše uverjenje je, da to sovraštvo pro-' ti nam ne bi se bilo nikdar tako razpalilo.1 ako bi bilo italijansko ljudstvo boljše poznalo nas. našo vrednost, naš razvoj, naše nai.iene! A da nas ni poznalo, temu je prvi vzrok ta. ker ni poznalo našega jezika, da se ni moglo direktno porazgovar- jati z nami, čitati v izvirniku naše izjave, i pojasnila in obrambe. Kar se mu je pred-, lagalo kot naše izjave, so bila — podti- j kanja, tendencijozno prikrojena v svrho hujskanja in podžiganja narodnega so-| vraštva. Mnogi, mnogi naših italijanskih sodeželanov so nas sovražili, ker nas — j niso poznali!! Tako je bilo tudi pri nas; nepoznavanje našega jezika od italijanske I strani barikada, ki je zapirala pot do zbli- j zevanja in do znosljivih odnošajev med o-. bema narodnostima. POZIV Vpoklic črnovojnikov letnikov 1878-1890, 1892-1894, 1897 in 1865-1872. Vsi pri prebiranju v dobi od 15. do 19. maja 1915 za črnovojniško službo z orožjem sposobni spoznani črnovojniški obvezanci rojstnih letnikov 1878-1890, 1892-1894, 1897 in 1865-1872 se imajo v četrtek, 20-majnika 1915, in sicer dotični, ki so bili prideljeni skupni c. in kr. vojski, j predstaviti v Ljutomeru na Štajer-] skem, dotični, ki so bili prideljeni j c. kr. domobranstvu, pa v Puli, ter prinesti s seboj prejeto črnovojniško izkaznico. Ostali pri prebiranju v času po četrtku 20. V. 1915 za črnovojniško službo z orožjem sposobnim spoznani črnovojniški obvezanci prej označenih rojstnih letnikov se imajo predstaviti takoj v prej imenovanih krajih. V vojnem službovanju stoječe prostovoljne strelce ta vpoklic ne zadeva: leti so do nadaljnega od prebiranja, v kolikor se niso že prebiranju podvrgli, o- proščeni. Leži pa v interesu vsakega k službovanju vpoklicanega črnovojniškega obve-z^nca, da si oskrbi in prinese s seboi en par močnih čevljev oziroma škornjev (o-paiik) kakor tudi jedilno posodo in opravo, proprijetete, snažilne potrebščine itd. Za to opravo dobijo črnovojniški obvezanci, v kolikor se bo izkazala porabna, povrnjene stroške. Priporoča se nadalje prinesti hrano za tri dni s seboj. Črno>ojniška izkaznica daje pravico za prosto vožnjo po železnici pri vstopu v službovanje. V to svrho io je treba dati pri osebni blagajni vstopne postaje pre-pečatiti. Kdor se ne odzove temu pozivnemu odloku, se strogo kaznuje po postavi z dne 28. VI. 1890. drž. zak. št. 137. C. kr. namestništvo. Reme politične vesti. Hrvatski sabor bo torej vendar sklican v kratkem, kakor javljajo hrvatski listi. Naloga njegova bo, da v prvi vrsti reši zakonski načrt o podaljšanju financijelne nagodbe in načrt o zapleni imetja obsojenih veleizdajal-cev. \ est o skl canju sabora pozdravlja hrvatska javnost z zadovoljstvom, ker se s tem vzpostavlja prekinjena kontinuiteta ustavnega življenja na Hrvatskem. „Hrvatska obrana" nagiaša, da bo vsem političnim strankam v patrijotično dolžnost, da se pre preči \sako nasilno obiranje normalnega saborskega delovanja. Osješki list stavlja v zgled in svarilo naš avstrijski državni zbor, k er je odpornost strank proti vsakemu sporazumu dovela do tega, da je pri nas v Avstriji ustavno življenje popolnoma sistirano. Zato da treba gledati, da ne pride tudi na Hrvatskem tako daleč, da se ne zaduši vsak, četjdi skrben vpliv naredit na javne stvari. Danes je v resnici ogr-sko-hrvatski sabor edini forum v monarhiji, kjer prihaja javno mnenje do i izraza. Centrala denarnih zavodov — pada. Glasom poročil iz Budimpešte umakne vlada svojo predlogo o ustanovi centrale denarnih zavodov. Pogajanja, ki jih je finančni minister Telecky vodil z opozicijo v svrho gladke rešitve te predloge niso dovela do zaželjenega rezultata. Posledica temu je, da se rečena predloga ne bo pretresala v tem zasedanju ogrsko-hrvatskega sabora. To dejstvo vsebuje tudi ravnokar izdani komunike o delavnem programu zbornice. Ko se reši ta program, bo imela zbornica še eno sejo, da sprejme nuncij magnatske zbornice, na kar se zasedanje zaključi. Vladni načrt za osnovo centrale denarnih zavodov, je naletel v prvi vrsti na odpor velikih denarnih zavodov, ki menijo, da bi bili po taki centrali ovirani v svojem delovanju. In naletel je na odpor tu vse opozicije. Slednjič ni moglo tudi s hrvatskimi delegati priti do sporazuma o tem, v kaki formi naj se načrt raztegne na Hrvatsko, da ne pridejo v nevarnost narodno-gospodarski in politični interesi Hrvatske. Resna statistika. Zadnja statistična zvezka, ki jih mesečno izdaja ogrski statistični urad, kaže žalostne pojave v letu 1914. Število porok je bilo znatno manje, nego v poslednjih treh letih in zaostaja daleč za povprečnim številom zadnjih treh petletlj. (149.154 nasproti 195.030 v letu 1913, 182.373 v letu 1912 in 193.482 v letu 1911). Temu padanju je vzrok vojna. Ali več skrbi dela nazado- c vanje rojstev (714.058. ali 433 na tisoč na-, sproti 735.226 ali 34 5 na tisoč v letu 1913,; 765.891, ali 36 3 na tisoč v letu 1912 in 732.767, ali 35 na tisoč v letu 1911). To nazadovanje se v zadnjih treh letih opaža vedno bolj in postaja veono večje. Sicer so tudi slučaji smrti redkeji, vendar za 2 od tisoč umrljivost večja, nego število rojstev, a to kaže, da tuei Ogrska gre precej na opolzli poti. Vesti iz Gorfthe. S severnega bojišča piše goriški vojak svojemu prijatelju med drugim: „Zadnje dni smo zopet na maršu in sicer zasledujemo s precejšnjo naglico sovražnika proti..... Hodimo po že znanih mi krajih. Toda kje so one prijazne vasice? O obstanku nekaterih nam priča le kup razvalin. Res žalosten pogled! Kot nekako nadomestilo pa vidimo na vsak korak grobove z malimi lesenimi j križi, na istih pa napise s svinčnikom v j vseh mogočih jezikih; dobra polovica jih je pisanih s cirilico. Seveda je bil le del padlih tako srečen, da so jim tovariši postavili | mal spomenik. Ta trenotek je prišel ukazi za............Zdravstvu j !* Začasno zaprta ostane znana gostilna „pri črnem orlu" v ulici sv. Ivana v hiši Goriške ljudske posojilnice. Vojnoinformacijskl urad v Gorici izkazuje: Ručna Fran iz Kreda pri Kobaridu, 87. polka, ranjen, Ivan Savli iz Sv. Lucije, 87. polka, ranjen, Ernest Troha iz Žabelj na Vipavskem, 87. polka, ranjen, Avgust Ko-mac iz Bovca, 97. polka, bolan v Sekes-zekervaru, Maver Jernej iz Tolmina, topnič. j polka 9., bolan v Beljaku, Fran Zabreščak iz Tolmina, 87. polka, ranjen. — Alojzij Cej, /9 let star, 45. polka iz Gorice, ujetnik 1 v Petropavlavsku, in sicer je prišel v ujetništvo ranjen. Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici oni Matija Jevšček, o katerem smo poročali, da si je zadal z nožem težko rano v trebuh. Ne ve se pravo, kaj je gnalo do tega koraka 48letnega Jevščeka. Furlansko sirotišče. To sirotišče ima biti v kratkem otvorjeno. Vsi župani furlan-lanskega dela dežele in duhovniki so dobili povabilo, naj naznanijo vse sirote iz vseh j svojih občin, kateri naj se sprejmejo v sirotišče ; treba naznaniti tudi ime in priimek ranjkega očeta, ako je bil vojak, njegovo šaržo, ali je padel na bojhem polju, ali je umrl na posledica!: ran ali bolezni, dobljene v vojni; to treba tudi uradno dokazati. Treba naznaniti daije ime pokojne matere in prispevek, katerega bi plačevala občina za siroto, j — Deželni glavar dr. Faidutti se je peljal te dni radi tega na Dunaj, da se udeleži seje osrednjega odbora za varstvo otrok in 1 oskrbo mladine in tam spregovori o siro-tišču ter ir.u izposluje kako podporo. — | Tako sirotišče v današnjih časih, to je nekaj človekoljubnega, dobrega. Slovenci imamo tudi povod za slovensko sirotišče. Kaj takega, kakor v Furlaniji, naj se stori tudi za slovenske sirote! V posadki v przemyslski trdnjavi je bilo obilo naših goriških rojakov. Mnogo je povpraševanj o njihovi usodi. Goriški vojno-informacijski urad je dobil te dni poročilo, i iz katerega je razvidno, da je bil prepeljan! ! večji del ujetnikov iz przemvslske posadke ! v vojaška okraja Kasan *in Turkestan. V ! kratkem pridejo seznami, v katerih bodo obsežena imena vojakov in navedena njihova bivališča. Podpore v denarju ali v na-turalijah, ki bi jih poslal pomožni odbor z Dunaja, se razdele nemudoma med vojake, ki sicer dobivajo plačilo kakor ruski vojaki. V Przemyslu je bilo ostalo 6000 bolnih in ranjenih vojakov, kateri so deležni vse potrebne zdravniške pomoči. — Vsi on:, ki skrbijo za ujetnike, naj bodo pomirjeni in potrpijo; v kratkem to znano o vsakem, kaj je ž njim, kje se nahaja. Pred vojaškim sodiščem v Gorici se je imel zagovarjati A K radi žaljenja veličanstva. K je branil dr. Luzzatto iz Tista. Zaslišanih je b lo več prič in razprava je trajala do večera. Pričela je kmalu popoldne. K je obsojen na 15 mesecev ječe, poostrene z enim postom vsak mesec in trdim ležiščem v tretjem,-šestem in dvanajstem mesecu; uštejejo se mu "v kazen trije meseci preiskovalnega zapora. Razpravi je predsedoval dr. Stein, javno obtožbo je zastopal dr. Kumar, tolmač je bil avskultant goriškega okrožn. sodišča Alfonz Rakušček. i____ Gospodarstvo. Lastniki konj, pomnite glede krmljenja konj to - le! Preskrba krme konjem je zaradi vojne, silno težavna. Raznih pridelkov iz dežel, j ki so dajale druga leta krmo v nase Kra- i je, letos ni k nam; ovsa se je pa tudi na O- j grškem bolj malo pridelalo. Kljub temu pa mora preskrbeti vojaška uprava pred drugimi dovolj krmil za svoje konje, ker smemo le tedaj upati, da srečno končamo vsiljeno nam vojno, če bo armada dovolj založena z najvažnejšimi potrebščinami. Vsled teh razmer je naravnih močnih krmil zelo pičlo. Krmil, katerih sedaj ni, pa še dlje časa ne bo mogoče nadomestiti, ker bo večjo množino ovsa dala šele nova žetev, dobivanje sirovin za nekatera umetna močna krmila je pa težavno, ali pa celo nemogoče. Ker je prav pri sedanjih razmerah silno potrebno, skrbeti za to, da se ne zmanjša število konj, moramo urediti za vsako ceno krmljenje-tem težavnim razmeram primerno in zato moramo izhajati z onimi nadomestnimi krmili, ki jih še imamo. I Ce je vojna prehranjevanje ljudstva ; popolnoma predrugačila in nas sili, zado-, voljiti se s slabejšimi prehranili, ki so celo dragi in so bili doslej zaničevani, moramo tudi konje drugače prehranjevati, kakor smo bili doslej vajeni. Pri količkaj razumevanju in dobri volji lastnikov konj bo to šlo in mora iti. V naslednjem je nekaj nasvetov, kako je mogoče konje prehranjevati za časa "pomanjkanja z nadomestnimi krmili, kar; jih imamo. Predvsem je to - pomniti: Će je treba zamenjati krmo, kateri je konj privajen, z drugo krmo nove vrste, kateri še ni privajen, se ne sme nikoli kar naenkrat menjati. Vsaki krmi nove vrste se more privaditi konj le sčasoma. Zato j zlepa ni mogoče dosti priporočati, da se poklada vsako krmilo nove vrste začetkoma le poleg stare, in sicer prvi dan prav malo potem pa dan za dnem več, tako, da i dobiva konj samo novo krmo šele, ko mine teden dni. Žival pa, kateri bi se pozna-I lo, da ji nove vrste krma ne stori popolnoma dobro, se mora še bolj počasi na-| vaditi na njo. Vpoštevaje to načelo, se priporoča za konje tako - le sestavljati krmo: a) za težke vprežne konje s 750 kg povprečne žive teže: 2 kg turščice, pol do 1 kg oljnatih tropin, 10 do 12 kg sena, 2 kg sirovega (nečiščenega) sladkorja, poldrugi kilogram otrobov, 3 kg rezanice in 1 kg rižove krmilne moke; b) za konje s približno 450 kg žive teže i (za srednje težko delo): 2 kg turščice, pol ! kg oljnatih tropin, 5 do 8 kg sena, poldru-I gi kilogram sirovega sladkorja, 1 kg otro-j bov, 2 kg rezanice; c) za lahke konje s približno 350 kilo-' grami žive teže: 2 kg turščice, 4 do (Tkg I sena, 1 kg sirovega sladkorja, 1 kg otro-I bov. Nujno se priporoča pri močnem pokla-danju sena dajati konjem primerne množine soli. Pri pokladanju sirovega slad-! korja je priporočeno dodajati 2rc krede. Kazen teli krmil pridejo v pičli množini ; v poštev izluženi rezanci sladkornate pe-! se, sladkornato močno krmilo in konjski iprepečenec. V posebnih okoliščinah se tudi priporo-: ča, pokladati posešene ostanke iz kuhinje ter zdrobljene pokladati. iz katerih je pa j skrbno odbrati meso in kosti. Kmetijske konje se da po dovršenem kmetijskem delu izključno prehranjevati I s senom in z zeleno klajo, oziroma na i paši. Samoobsebi umevno je, konje, ki so tako pičlo prehranjevanj, varovati pred ve-I Iikitn naporom, zato jim je privoščiti daij-! ših odmorov, zlasti dovolj časa pri krmljenju. Izkušnja uči, da dobra oskrba veliko pripomore k dobremu uspevanju konja. Star pregovor pravi: »Dobro snaženje je polovica krme.« V predstojećem priporočena krmila je dobiti pri »Splošni avstrijski družbi za vnovčevanje živine« na Dunaju, III., St. Marx. Ta družba, ki Je neprestano pod strogim nadzorstvom kmetijskega mi- ! nistrstva, prodaja vsa krmila, ne da bi | delala kaj dobička ter k cenam le toliko ! priračuna, da pokrije velike upravne stro-I ške svojega oddelka za krmila. Čc so ce-; ne za krmila vendarle visoke, to ni pripi-j so vati neupravičenemu draženju od stra-! ni družbe, ampak edinole velikim nabavnim stroškom, ki jili povzročajo izredne razmere. Od c. kr. poljedelskega ministra. gi ig uli SŽ| j^r"] ^ se raiauajo po 4 stot. besedo- j~ir~J J LJ'-JS MrnitBO tiskane besede se rtSo- j ~?j=L|c»jo enkrat več. — Kajaiaajša p™; LJLJjj: pristojbina znaša 40 ftotiok. : L-j|_j| ^da-.H vdova, zmožna gospodinjstva in trgovine 1 vUSgfU bi sprejela kakorsncsibo.li službo tukhj i ali pa v Istri ali Dalmaciji. Ponudbe pod „Vdova" ! na In?, odd. Edinosti. 40G ■ za hišna dela se išče za predpoldne in popoldne Naslov: Via Galileo Galiiei j štev. 8. IV. nad. 408 Krlsr ima „Edinost" ^m. naj jo prinese Ins. odd. Edinosti proti primerni nagradi. Oglase, poslana, osmrtnice 'in vsa naznanila Je noti!jati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št. 20 Emllia Cere^at©; Trst Campo S. 6iacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svofo; trgovino pisarniških in šolskih potre&fttn Prodaja razglednic In Igrač vseh vrst^j Prodajajo se tudi molHvealkl v slov. jezika IVAN SINOHIC Trst ulica Balvadere 49 i t TRGOVINA USNJA : I rreh vrat, črnih in barva-j nih ter nadplatov z izde-I lovalnico zgornjih čevljev. Velika - izbera potrebščin za čevljarje in sedlarje. Specijaliteta: podpet-I I ! nik „PALMA" ! ! ! CJin.i pnmor&ka lovam* dvokolts .TRIBUNA" Gorica,TrtašUa «|.S prej pivovarna Gorlup). Zaloga dvokolta šivalnih in knetljiskh strojev,gramofonov, orkuttron. itd. F. BATJEL orica. Stolna ui. 2—i O Plačuje se na obroke Ceniki franka. Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone in obrobki VILJEM TUSCHER konces. zoboteiinik TRST, ul. Caserma it. 13, II. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. ZOBOZDRAVNIK v Dr. j.Cermak se je preselil in ordinira sedaj v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. Iz^iranjs zslisv &rezbolErine.PloiTil]lran]s. Mri. 11-57 |||f Telef. 11-57 Mi. Sff. FMfkO AS. 20 Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v pffprostem ali večbarvnem tisku in po zinerniii cenah. - Vizlt-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. p. n. naročnikom ugodi z izvrSenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilusirovani tednik so: ^luil ki priobčnjejo rsak Uden mnogo Zanimlvin slik S bcjaič in o drugih valnih sktuaiuih domačih in tejih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva : pesmi, povesli, Jako zanimiv, i«p detektivski romanj poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljndnega zaanatva. .TEDEKSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilnstrovan tedsik, ki jo po3večen le zabavi in pouka. „TEDENSKE SLIKE* bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, brir-niea, vsako društvo itd. Zakterajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. .TEDNNSKE SLIKE- stanejo četrt ieta K 2 50, pol leta K 5-— in ceio leto K. 10 —. Jia-ročniki dobe kot iMffracte velik ilustrovan koledar. s-Iik« Prešerna. Jurčiča. Gregorčiča iti Aikerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si rTEDENSKE SLIKEU takoj! Novi naroi-niki dobe ie vse letošnje številke. PoSJjite svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SIJKE" brezplačno in poit&iae protlo na ogled. Uprtvništvo lista „TEDENSKI! SLIKE* Ljubljana, Frančiškanska ulica 10 I.