ptujski
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO VIL ŠT. 10-11 NOVEMBER 1983
perutnina.]?
(I 325451
Naše pomembne investicije
Obsežno delovišče v Forminu
V-iprejšnji števiilki Perurtsniinarja smo vas seznanili, da smo začeli graditi nove pomembne objekte, namenjene razširitvi proizvodnje. Tokrat lahko zapišemo, da dela na obeh deloviščih kar dobro ma-predujejo, odprti pa sta tudi delovišči za izgradnjo farm v Mali vasi In Stojncih.
VALILNICA ZA PLEMENSKE PIŠČANCE
Valilnico za plemenske piščance v Markovcih gradi GIF Gradis Ljubljana — TOZD Gradnje Ptuj s svojimi podizvajalci. Z gradbenimi pripravljalnimi deli so začeli, ne brez težav, v avgustu. Zgraditi je bilo potrebno zunanji priključek vodovoda in zunanji visokonapetostni priključek. Za izgradnjo teh pa je bilo potrebno pridobiti veliko število soglasij, največ z lastniki zem-Ije. Pri vodovodu je še kar šlo, veliko težav pa je bilo pri daljnovodu. Lastniki zemljišč niso dovolili postaviti drogov za daljnovod ma njihovi zemlji, zato je bilo treba prvotno predvideno traso dvakrat spreminjati. Za prestavitev pa je bilo treba seveda pridobiti spet druga soglasja. To pa vsekakor pomeni zavlačevanje gradnje in podražitve.
Kakorkoli že, stvari so rešene in gradnja se nadaljuje. Končani so že temelji, opravljen zasip temeljev in potrebni nasipi gramoza, rastejo pa že zidovi. Gradnja sicer malo kasni, kljub temu, da so gradbeniki prizadevni. Vzrok za kasnitev so delno izredno nizke temperature, kakršnih v tem času ni bilo pričakovati, delno pa kasnitev projektne dokumentacije.
Z zavzetim delom in trudom gradbenikov bo zamudo še možno nadoknaditi im verjamemo, da jo bodo, saj je to tudi njihov interes.
FARMA ZA STARE STARŠE FORMIN
Farmo za stare starše na Forminu gradi Slovenija ceste — Tehnika, TOZD Agroobnova Ljubljana s svojimi podizvajalci. Zgradili bodo štiri vzrejme objekte s pripadajočimi objekti kot so: g ar d er ob n o-s an itarn i, traf op ostaja, plimska postaja im steljmik. Vzporedne objekte gradi podizvajalec G P Drava Ptuj.
V pripravi na gradnjo tu mi bilo težav, zato pa se je zataknilo med delom. Način gradnje teh objektov se namreč razlikuje od dosedanjih. Doslej so ibili v objektu vmesni nosilni stebri za krov, kar oteža strojno čiščenje.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Menjava voznikov ob 2,06
Franc Petrovič do 1,000.000 km . . .	1 . . naprej pa Ivan Hentak
Doslej smo vam tv Perutninarju predstavili že sledeče šoferje, ki so (prevozili 1,000.000 km brez generalnega popravila stroja. To so Franc in Rudi Sagadin, Alojz Sagadin in Jože Polko. Pa sem rekel v tretje gre (rado, ko bo tretji par obračal milijonti kilometer želim biti v vozilu. Takrat niti pomislil nisem, da bi lahko bila močna vožnja. Računal sem, da bom naredil dobre fotografske posnetke in zanimivo reportažo.
Bilo je precej drugače. V ponedeljek 31. 10. sem dobil obvestijo, da ta večer peljeta Franc Petrovič in Ivan Hentak v Reko in ibosta prevozila milijonti kiilo-imeter. Besede nisem (snedel, zato sem se ob 21. uri znašel v kabini magirusa MB 910-79 poleg Obeh šoferjev. Oba šoferja smo že pradstavilli v lanski februarski številki, ko sta prevozila
850.000	kilometrov.
Prvo vprašanje je bilo kakšno bo vreme. Petrovič je menil, da 'je pričakovati v celjski in jjutb-Ijanski 'kotlini meglo, sicer pa, da ne izgieda slabo. Med tem smo že drseli (proti Slovenski Bistrici.
»No tu pa mi je tista ženska skočila pred avto,« ;se je zdrznil Hentak. »Ne moreta si misliti kakšen občutek je to, čeprav nisi nič kriv im storiš vse kar je v dani situaciji možno, da bi trčenje preprečil.« Pogovor je nato stekel o predstoječem prazniku dnevu mrtvih. »Spet naju je doletelo, da bova na praznični dan ma vožnji, sta se hudovala. »Sicer bova toliko rana, da bova 'lahko šla z družino na (pokopališče,« je razmišljal Petrovič, vendar mu je up porušil sovoznik. »Ne bo šlo, imava še blago za Orik-venico.« Oba sta se hudovala zakaj to. Razumefa bi, da je treba tudi ob prazniku peljati takrat kadar ni dovolj vozil. Trenutno je situacija drugačna. Tudi po nekaj dni tedensko nimata vožnje zaradi povečanega izvoza, ravno na praznični dan pa na vožnjo. Mar ne bi poslali blaga dan prej ali pozneje.
Očitno sta se takih presenečenj že navadila, saj je slaba volja hitro minila im smo menjali temo razprave.
Pogovor smo zasukali na šo-
fersko delo. Začela sta obujati spomine na čase, ko sta v Perutnini začela. 'Kakršne koli težave so, je še vedno bolje kot je bito, seveda kar se dela tiče, sta si biila enotna. Včasih so šoferji začeli rano zjutraj s prevozom piščancev v (klavnico. Ko so razložili piščance so šli vozit živino, popoldan pa še krmila. Zvečer so si nakladali gajbe, da so kmalu po polnoči spet šili po piščance. »im koliko smo takrat delali fizično pri [nakladanju im razkladanju!«
Ob klepetu je čas hitro tekel, tako da tudi spanec mi im mi hotel priti. Im kako bi, saj smo vsi trije pričakovali milijonti kilometer.
V motelu v Lomu smo si pretegnili kosti, popili kavico im (nadaljevali. Dalje se je pogovor vrtel v glavnem okdli števca prevoženih (kilometrov. Polnoč je za nami. »Nekje v Rupi bo,« ugotavljata. Bližamo se Rupi im voznika ugotavljata, da bo pred Rupo. Še 10 km, nestrpnost je rast la, dasiravno nista ničesar pričakovala. Sredi gozda je števec pokazal 6 devetič. No, sedaj pa ustavi na prvem ustreznem prostoru.
Le par metrov je še manjkalo, da bi se prikazalo šest ničel, torej milijon, ko je Petrovič ustavil malo pred naseljem Podgorje. Ob idveh im šest minut 1. novembra. Sledile so čestitke im posnetki. Brez šampanjca! Nadaljevali smo proti Reki, kamor smo prispeli ob treh zjutraj. Tu smo vsi skupaj zaspali v kabini trpežnega magirusa.
Zbudili so nas delavci, ki so prišli ob petih 'razkladat, šoferja sta pridno pomagala, da bi se čimprelj vrnili, vendar to nič mi pomagalo. Skladiščnik je ugotovil, (da imanjka zaboj želodčkov. Sledilo je ponovno preštevanje, prekladanje, računanje toda zaboj želodčkov manjka. Zapisnik! Oči šoferjev drsijo po uri, ki se ji vse bolj mudi.
In sedaj še v Orlkvemico. Tudi tam sta pomagala. Toda glej ga, zlomka! Spet manjka zaboj piščancev. »To ni mogoče!« sta že bila nejevoljna. Ponovno prekladanje im štetje. Tokrat so se oni zmotili pri štetju. Torej je vse v redu. Srečno!
»Vidiš! Podobnih primerov je veliko, navsezadnje pa te še obdolžijo, da si kradel. Pri obračunu pa bi tisti, ki te pošljejo na pot in lepo v miru doma spijo, radi enak delež kot ga dobi voznik, ki je bedel, delal im reševal razne zapetljaje. V takih primerih si ne moreš kaj, da ti me bi zavrela kri in zineš marsikaj, s svojim nepremišljenim besediče-njem pa si nabiraš firme pike,« sta spet glasno razmišljala.
Precej pozno je že bilo, ko smo se ustavili pred ne kg gostilno, kjer se dobro je. Hitro sem se prepričal, da je to res. Če bi naš Kralj skuhal tako enolončnico bi mislili, da ima rojstni dan im niti v ceni ni bilo bistvene razlike. Tu sem si privoščil dva deci dobre kapljice, šoferja pa seveda kokte. Vse Skupaj smo pospravili im že smo drveli proti Ptuju.
Po poti sem tudi sam razmišljal, če je res v tem času, ko mnogi kamioni nimajo vožnje, edina rešitev, da ise blago dostavlja na praznični dan. Na vsej poti iod Grlkvemice do Ptuja smo namreč srečali le tri tovorne av-
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	novih objektih teh nosilnih stebrov ne bo, zato pa morajo biti v zunanje stene vgrajeni kovinski nosilni stebri, ki morajo biti vgrajeni v temelje objekta. Stebre dobavlja l'MP TOZD Blek-trokovinar Ptuj, ki mi uspel pravočasno izdobaviti 'potrebnih količin stebrov. No sedaj je ta težava že odpravljena in temelji bodo te dni dograjeni.
ŠE FARMI V MALI VASI IN STOJNCIH
Isti izvajalec gradi tudi farmi v Mali vasi in Stojncih, Tam sta se delovišči komaj prav odprli.
V	glavnem potekajo gradbena pripravljalna dela. Bilo pa je tu veliko zemeljskih del, ker je bil potreben dokaj globok odriv zemlje. Navoziti pa je treba veliko gramoza za »gradbeni plato«. To
Trenutek, ko so obrnile vse ničle
tomobile im še od teh sta bila dva tujca. Verjamem, da je bila taka odločitev nujna, ker se oskrba domačega tržišča mora prilagajati izvoznim zahtevam, vendarle pa se vsiljuje misel, da bi to blago, po predhodnem obvestilu kupcev, lahko prispelo en dan kasneje.
Ne vem, morebiti me, morebiti pa vendarle.
L. C.
je potrebno zaradi 'nujnosti nad-višanja terena, s čemer se izognemo nevarnosti ob morebitnih popilavah. V ta 'namen ibo za farmo v Mali vasi potrebno navoziti okrog 15.000 m3, v Stojncih pa
40.000	m3 gramoza.
V Mali vasi že gradijo tudi dovozno pot in zunanji vodovodni priključek.
Vodovodne priključke im (naveze gramoza opravlja za vsa štiri delovišča iKomumallno podjetje Ptuj.
Ob tem je treba povedati tudi to, da smo v krajevnih skupnostih, v katerih gradimo, naleteli ma izredno razumevanje, prav tako pa pri kmetih razen nekaterih posameznikov, ki so (povzročali težave pri postavitvi daljnovoda.
S potekom teh pomembnih gradenj vas bomo še seznanjali.
Urednik
Naše pomembne investicije
Visoko priznanje v prave roke
Prvega kooperanta na sedanjem haloškem vzrejnem okolišu Romana Pišeka starejšega smo predstavili pred petimi leti. Doslej sta se vam v Perutnioarju predstavila še njegova žena Frančka, ki je pisala o delu kmečkih žena in sin Roman, ki se ga boste spomnili po opisu novega načina ogrevanja objekta s pečjo na trda (odpadna) goriva.
In končno smo se spet ustavili pri družini Pišek na Bregu 17 pri Majšperku. Kako tudi ne, saj je letos Roman Pišek starejši prejel za svoje vzorno delo, vzrejne uspehe, za prispevek pri razvoju kmetijstva in za družbeno aktivnost eno najpomembnejših priznanj, ki ga podeljuje Zadružna zveza Slovenije, Priznanje in plaketo Zadružne zveze Slovenije.
Roman Pišek je leta 1966 začel s skromno jato, 1500 kljunov. Jato je kasneje povečeval, zgradil novi objekt in tudi tega povečeval tako, da sedaj vhlevlja 3.300 piščancev v turnusu. Seveda sta mu pri delu pomagala žena in sin, sedaj pa je ponosen še na pridno snaho.
Nigdar ni zahteval preveč, zato pa je vedno tisto, kar je naredil, opravil vestno. Nič čudnega
torej ni, da je že v letu 1973 prejel priznanje kolektiva Perutnine za vzorno in uspešno sodelovanje v kooperacijski vzreji brojler-jev. Istega leta je prejel še priznanje Kmetijskega zavoda Maribor za pridelavo kvalitetne si-laže. Kasneje je prejel še več pomembnih priznanj, najpomembnejše pa je Red dela s srebrnim vencem, s katerim ga je leta 1980 odlikovalo Predsedstvo SFR Jugoslavije.
Da so pomembna priznanja res zaslužena s trdim delom, pove podatek, da je Roman oziroma družina Pišek doslej oddala 890.963 kom piščancev v teži
1,610.00	kg, za vzrejo pa so porabili 3,534.834 kg krmil. Če izračunamo povpreček ugotovimo, da je povprečna teža 1,80 kg pri konverziji 2,19 kg krmil za kg žive teže. Spomnimo se še, kakšne so bile pred 10 ali 15 leti In kakšna poraba krmil pa se bo najbrž marsikateri kooperant zamislili.
Dajmo torej besedo še nagrajencu. Najprej sem ga zaprosi) za recept uspešnosti.
»Je zelo preprost. Trdo in dosledno delo je najpomembnejše. Z jato moraš živeti. Poleg tega sem šel vedno s časom naprej.
Nenehno spremljanje novosti in uvajanje le-teh. Takšna novost Ije tudi peč za ogrevanje, o kateri je pisal sin. Res je, da je bila precej draga vendar se izplača, še posebej v tej situaciji, ko ne veš ali boš gorivo dobil ali ne. Kljub vsem tehničnim novostim in elektroniki pa mora biti vedno nekdo doma, ki skrbi za jato.
Zelo pomembno je tudi dopolnilno strokovno izobraževanje, tega se zavedam, zato sodelujem sam ali sin na vseh predavanjih. Za seminarje bi kazalo razmišljati o terminih. Naj bi bili v zimskem času, ker bi takrat verjetno bil tudi obisk boljši.«
Aktivni ste tudi v organih upravljanja in najbrž še kje, kako najdete čas za vse?
Z načrtnim delom se vse uredi. Res je, da včasih ni bilo časa za počitek. Kasneje je pomagal sin Roman in ko smo dobili še pridno snaho Silvo je vse veliko lažje. Sedaj si tudi mi lahko privoščimo potreben počitek na morju, ali kje drugje. Delimo si delo, počitek pa tudi dohodek, zato ni’ težav.
Vedno vas vidim dobre volje, kot da pri vas res me bi bilo težav.
Težave so povsod. Sreča je le, da imamo preveč dela in nimamo časa za kreganje in slabo voljo. Za dobro voljo poskrbita tudi vnučka. Da bi pri ikooperantih bilo še več dobre volje bi kazalo razmišljati o srečanjih. Včasih je Perutnina organizirala za kooperante izlete, oziroma obiske kmetijskih sejmov. Celo v tujino, sedaj pa ni več organiziranih ogledov niti domačih sejmov.
Reči je treba, da je kolektiv kooperantov že velik, zato bi bilo težje organizirati izlete. Srečanjem kooperantov med seboj in z delavci Perutnine pa so namenjeni dnevi perutnlnarjev. Kooperante vabimo tudi na delavske športne igre v delovni organizaciji in na srečanja Koika-Podravka -Perutnina. 2al je na teh sodelovanje kooperantov šibko. Glede strokovnih ogledov, kmetijskih sejmov bodo v TOK Plajdima najbrž iposkušali najti ustrezno rešitev v okviru možnosti.
Kakor koli že, mislim, da bi1 se dalo še marsikaj storiti, če bi se vsi kooperanti zgledovali po Romanu Pišeku.
Za prejeto priznanje tudi naše iskrene čestitke.
Uredništvo
Možnost nabave elektro-agregatov, silosov in steljnikov s sokreditiranjem
Delavski svet delovne organizacije je na sej) dne 28. 11. 1983 sprejel sklep o merilih sokredi-tiranja nabave elektroagregatov, steljnikov in silosov za kooperante, ki so kooperacijsko rejo piščancev že pričeli.
Pogoji sokreditiranja so sledeči:
Interesenti morajo poslati prošnjo za sokreditiranje na TOK Hajdina, po odobritvi kredita pa
kreditojemalec podpiše kreditno pogodbo in vplača lastno udeležbo pri blagajni TOK. Za jamstvo odplačila sta potrebna še dva žiranta.
Trenutno je možna nabava po sledečih cenah:
a)	elektroagregat 5 KW, proizvajalec SEVER Subotica, 3x
380 V z benzinskim motorjem po nabavni ceni cca 86.000 din + ostali stroški.
b)	silos EMO Celje, kovinski, 5 m polžni transporter, 20 m3 franko zmontiran pri hlevu po nabavni ceni 271.000 din + ostali stroški ter 25 m3 franko zmontiran po nabavni ceni 290.000 din + ostali stroški.
c)	steljnik se sokreditira za material od predračunske vrednosti do 90.000 din.
Za sokreditiranje nadomestila dotrajane opreme ter rekonstrukcije ali adaptacije hleva je možno dobiti sredstva iz združene (14. člen) amortizacije po predhodni ugotoviitvi strokovne službe TOK v smislu določil pravilnika o združevanju amortizacije kooperantov.
Ing. Jože Reisman
objekti v proizvodnji od leta	kredit %	lastna udeležba %	čas odplač.	obresti %
pred 1979	30	70	1 leto	20
1979, 1980	40	60	1 leto	20
1981, 1982	50	50	1 leto	20
Zahvala
Ob mnogo prerani tragični izgubi moža Jožeta se najiskrenejše zahvaljujem sindikatu in sodelavcem TOK Hajdina za darovano cvetje in finančno pomoč.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili v prerani grob.
Marija Hentak
Zahvala
Sindikatu in sodelavcem v Transservisu se lepo zahvaljujem za darovano cvetje ob tragični smrti mojega brata Jožeta.
Iskreno hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Ivan Hentak
Na obisku pri naših kooperantih
Stanko Štern s svojo družico
S pospeševalno službo je zadovoljen, ne pa -tudi z dostavo krme. Pravi, da mu krmila dostavljajo s prevelikim kamionom, zato večkrat ne more vse količine prečrpati v silos, ob tem pa ne more natančno kontrolirati, koliko krme je dejansko dobil.
Želel je še naslednjo novost. Nabavil je gorilnik za plin, ki naj bi ga vmontirai v termogen, s katerim ogreva hlev, vendar ne najde serviserja, da bi gorilnik vmontirai.
Morebiti ga bo pa le.
Poleg piščančje farme se je v zadnjem času odločil še za intenzivno proizvodnjo mleka, redi pa tudi pitance, oboje v lastni režiji, saj ima obsežno kmetijo. Kar 33 ha meri, od tega 12 ha ob-
delovalne, ostalo so gozdovi in pašniki. Kljub obsežnim gozdovom, jih malo izkorišča. Glavni vir dohodka je živinoreja, vštevši piščance. Vso to delo opravijo štirje člani družine: gospodar z ženo ter oče in mati; otroka še hodita v šo-lo.
Pri Sternovih kljub obilici dela ne manjka dobre volje. Precej hudomušnih je bilo moč silišati, tudi med obiskom, zato je poslednje vprašanje bilo 'namenjeno prav temu, kako zmorejo tolikšno delo in ostati dobre volje. »Veste, včasih smo delali z voli, hodili peš pa je bilo še dovolj časa za marsikaj. Sedaj dela mehanizacija, vozimo se z avtomobili, časa pa ni več,« je pribil gospodar.
In še res je!
Nadstrešek mu je že velikokrat prav prišel
Med graditelji
Lilo je kot iz škafa tisto oktobrsko jutro, ko sva se s področnim vodjem Stankom Jaušovcem peljala proti Planici na Pohorju obiskat našega kooperanta Stanka Šterna. V ficku bi skoraj potrebovala dežnike, vendar sva še pravi čas prispela pod nadstrešek ob farmi Stanka Šterna. Res posrečena rešitev takšen nadstrešek, ki je sicer redkost pri naših kooperantih, dasiravno bi marsikomu prav prišel.
O delu, težavah in posebnostih smo se pogovarjali v prijetno topli kuhinji. Stanko Štern je razmišljal o sodelovanju z našo delovno organizacijo že pred desetimi leti. Ker pa so bili v 1973. letu za Perutnino slabi časi so mu drugi kooperanti namero odsvetovali (najbrž tudi zaradi nevoščljivosti), zato je zgradil hlev za govedo. Kasneje je videl, da le ni tako slabo, zato je v 1976. letu zgradil nadstropni vzrejni objekt za 16.000 piščancev enkratne vhlevitve. Pravi, da je sedaj einkrat boljši, drugič spet slabši uspeh, pri tem pa ne skriva zadovoljstva, da se je odločil za sodelovanje.
Seveda tudi brez težav ni šio. V začetku so imeli težave z vodo, kar je Šterna spodbudilo, da je dal pobudo in seveda sodeloval pri izvedbi razširitve vodovodnega omrežja. Uspeh ga je ojunačil, da je šel še naprej. Tako je pobudnik in soorganizator
za alfaltiranje ceste in postavitev telefonskega omrežja, saj je na tem območju kar pet naših kooperantov. Pri tem ni 'pozabil poudariti, da je za to telefonsko linijo prispevala tudi Perutnina 50.000,— dinarjev.
»Že prvo leto pa me je izučila stelja, ko je nikjer nisem uspel dobiti,« pravi Stanko. »Da se težave ne bi ponovile, sem zgradil steljnik, ki pa ga nameravam še razširiti.« Pravi, da steljo (poskuša vedno dobiti takrat, ko pripravlja objekt za vhlevljanje, tista v steljniku pa je za rezervo, če se kaj zatakne. Tudi transporter (tekoči trak) je nabavil, da stelje ne bo treba več prenašati ročno. So pa s steljo vse večje težave, kot pravi, ker je vedno več interesentov za ta material, materiala (oblanci, žagovina) pa je vedno manj, ker zaradi gospodarskih težav mizarji manj delajo. Poskušal je tudi z luščinjem toda tudi .tu ni šlo brez težav pa še drago je.
Še eno novost je treba omeniti. To je nadstrešek ob vhodnih vratih v vzrejni objekt. »Pri nas so pogoste vremenske ne-prilike, v slabem vremenu pa se delavci slabo počutijo. Tudi za piščance ni dobro, če so mokri, zato smo zgradili ta nadstrešek. Seveda prav pride tudi v poletni pripeki. Pred slabim vremenom pa pod streho zavarujemo tudi steljo ali kaj drugega.«
Pred nedavnim sem se spet mudil med kooperanti in sicer v Slovenskih goricah. Skupaj z vodjo tega vzrejnega okoliša, Anico Satler, sem želel obiskati predvsem tiste, ki gradijo nove objekte. Teh je menda na področju Slovenskih goric največ. Najprej sva se ustavila v Vito-marcih pri Milanu Gavezu. Marsikdo se ga bo spomnil, saj se je pri nas izučil za mesarja in kasneje nekaj let delal kot mesarski
pomočnik. Ob tem je končal še srednjo komercialno šolo. Mesa za prodajo je bilo vse manj, zato ni biilo v mesnici dela in je bil razporejen v proizvodnjo v klavnico perutnine. To pa je bil tudi vzrok, da se je odločil ostati doma in poskusiti s kooperacijsko vzrejo piščancev, saj se je imel možnost prepričati, da se da tudi tako dobro zaslužiti.
Spomladi je začel z urejanjem dokumentacije in pripravami na
November 1983
gradnjo. Bravi, da s pridobivanjem dokumentacije mi bilo posebnih težav tako, da je v juliju že lahko začel z gradnjo. Tudi s sosedi ni bilo težav, celo nasprotno, veliko so mu pomagali pri gradnji. V času obiska (konec oktobra) pa je enonadstropni objekt za 18.000 piščancev bil dograjen tik pod streho. Tudi večino opreme je že imel pripravljene.
Resnici na ljubo pa le mi šlo brez težav. Zelo težko je dobiti ustrezen gradbeni les, ki je tudi zelo drag. Težave mu povzročajo tudi movi predpisi o gradnjah in ne gre vedno gladko pri inšpekcijskih [pregledih, vendar verjame, da bo le šlo.
Milan Gavez živi v prijetnem okolju skupaj z ženo Marijo, ki še vedno dela kot prodajalka pri Merkurju, s staršema im mlajšim bratom, štiri im pol letna hčeilka Mateja pa skrbi, da je pri hiši »vse v redu«.
Od Gaveza sva jo mahnila v Novince k Hanželovim. Že od daleč naju je pozdravil lepi novi objekt. O gradnji sva se pogovarjala z Ivanom, rekel bi, s prijetnim vedrim fantom, ki zadnjih pet 'let dela pri Certusu kot voznik avtobusa.
Na kar obsežni kmetiji delata z ženo složno skupaj s staršema. Klasično kmetovanje pa me daje ravno dobrega dohodka, meni Hanžel, zato so se v družini odločili za gradnjo »farme«. »Sinova rasteta,« pravi, »s službo je tudi čedalje slabše pa še daleč se je treba voziti. Odločitev torej mi bila težka, da se preusmerimo v intenzivno proizvodnjo.«
Prvotno sta z ženo Angelo razmišljala o goveji farmi ker je pri njih tudi zbiralnica mleka, vendar so pri Perutnini boljši pogoji. K odločitvi je pripomoglo tudi to, da z našim podjetjem sodelujeta že tudi njegov brat im sestra in je tako že seznanjen z uspehi, delom kakor tudi možnim zaslužkom.
Kako resno je vzel stvar v roke se vidi iz tega, da je kot iz rokava stresel kup datumov skozi razne faze priprav in gradnje. Tako je recimo začel graditi 15. junija, pod streho pa je enonadstropni objekt bil že 3. septembra. To je najbrž rekord v gradnji takih objektov. V času obiska so hiteli z montažnimi deli.
Vsekakor je ob gradnji zelo pomembno, da je gradnja čim-prej končana, ker vsaka zamuda podraži material zaradi inflacije. O tem bi morali razmišljati vsi graditelji.
»Težav torej mi bilo?« sem bil radoveden.
»O, pa še kakšne! Med gradnjo sicer me, zato pa jih je bilo toliko več v času priprave na gradnjo. Najprej smo morali zgraditi 1500 m električnega voda za priključek z ustrezno rpoč-jo. Ker ni vodovoda, smo imeli lastno zajetje, ki pa tudi ne bi zadostovalo za potrebe reje. Zgraditi smo torej morali še novo zajetje. K sreči je to tako visoko, da imamo sedaj vodovod na prosti pad. Nekaj težav je bilo tudi okrog dovoljenj, najbolj pa me je jezilo, da sem moral plačati spremembo namembnosti zemljišča po stopnji, kot da gre za [kvalitetno orno zemljo, v resnici pa sem se odločil graditi na
Objekt, v ozadju kmetija Hanželovih
majslabšem terenu, ker se zave-idam kaj [predstavlja za kmeta rodovitna zemlja.«
To vsekakor drži. Objekt stoji dejansko ma močvirnem terenu, tako, da so osnovo za temelje morali utrditi s piloti. »Skoraj sem že obupal takrat, ko smo gradili itemelje« nadaljuje sogovornik. »Moram reči, da nam je pri tem veliko pomagala gradbenica Drevenškova, saj je večkrat prišla pogledat, kako napredujemo, ko pa nismo vedeli kako naprej, sem jo včasih tudi večkrat na dan klical telefonično, da mi je svetovala kaj storiti.
K hitri gradnji je veliko pripomogla .strokovna služba TOK im Marica Pešec, ki je pomagala pri iskanju im nabavi materiala.
Z vsemi potrebnimi službami pa sem bil v stiku tudi preko Sa-tlerjeve, ki nas je pogosto obiskovala.
Sedaj hitimo z montažo opreme in upamo, da bomo v silvestrski noči poslušali »čivkajoči orkester.«
Tako torej ob obisku, sedaj pa je objekt končan im prva vhlevi-tev bo že v prvi polovici decembra.
Obiskala sva še nekaj naših kooperantov, vendar o tem v prihodnji številki, tokrat naj predstavim še Mirka im Milko Lah z Bišečkega vrha. Tudi zakonca Lah sta nova kooperanta. Ob obisku je bila jata prvega turnusa en dan pred zakolom.
Zelo ga je skrbelo kakšen bo rezultat. Trdil je, da bo izguba, vendar ga je pospeševalka bodrila, saj je kontrolno tehtanje pokazalo, da mi razlogov za bojazen. To se je naslednji dan tudi izkazalo.
Dosegel je 1,77 kg povprečne teže kljub temu, da je bil to prvi
turnus. Rejec je bil zadovoljen, še več, mi mogel verjeti, da je to res.
Na vprašanje zakaj se je odločil za kooperacijsko rejo je dejal: »Prej sem delal zidarijo pri privatnem obrtniku. Lani je umrl oče, mati pa je tudi že stara, zato je bilo treba najti neko rešitev. Zemlje mi dovolj, da bi lahko normalno živeli, zato je bilo nujno kaj storiti. 'Pri vas so bili ugodni pogoji, kot zidar pa z gradnjo tudi nisem imel težav. Pomagali pa so mi sosedje s katerimi imamo odlične odnose. Nekaj zapletov je bilo 'le z ureditvijo dokumentacije.«
Začeli so tudi že z gradnjo nove stanovanjske hiše, ker je stara dotrajala. Tako, da bosta tudi otroka imela boljše pogoje' za učebje in bivanje, zato je prepričan, da z naslednikom ne bo težav.	L. C.
Piščanci Mirka Laha so bili naskdnji dan že poslastica na marsikateri mizi
Bilo je pred...
V valilnici v
V	želji, da bi se delavci lahko bolje seznanili z irazvojem naše delovne organizacije smo povabili k sodelovanju predvsem starejše delavce. Ti naj bi prispevali svoje spomine o prizadevanjih delavcev pred desetletji, ki bi jih objavljali v rubriki BILO JE PRED ... Doslej smo dobili za to rubriko le en zanimiv prispevek tovariša Slavka Brgleza. Tokrat pa objavljamo spomine naše upokojenke Milke Svenšek, ki je bila ena izmed prvih stalnih delavk sedanje Perutnine.
Takle se spominja
V	sedanjo Perutnino (takrat je to biia firma Reinhard) sem prišla delat v letu 1942. Tokrat nas je bilo redno zaposlenih le 14 od tega 8 v skladišču, 3 šoferji in trije v pisarni.
Najprej sem se morala naučiti presvetljevati jajca in ugotavljati njih 'kvaliteto, kasneje pa tudi opjojenost. Učila sem se delati tudi v valilnici. Največ dela je bilo jeseni, zato smo jeseni dobili večje število sezonskih delavcev.
Po končani vojni smo nadaljevali delo še z večjim zanosom. Najprej smo odstranjevali ruševine od bombardiranja, pokrivali objekte, nato pa je delo kolikor toliko normalno steklo. Spomladi smo valili piščance, s katerimi je seveda v tistem času razpolagalo ministerstvo. Začeli smo tudi odkupovati jajca in piščance. Tudi izvažali smo že.
Delo je bilo še vedno sezonsko. Stalnih delavcev nas je bilo
Ptuju
le 16. V jesenskem času, ko je bila sezona pa seveda veliko več. Delali smo z veseljem, tudi pesmi ni manjkalo, čeprav smo popoldan hodili opravljat še druga dela, kot je gradnja zadružnih domov, čiščenje ruševin in podobno. Plače so bile nizke, zato je bilo še toliko lažje delati udarniško.
V zimskem času, ko ni bilo dovolj dela smo hodili čistit sneg po mestu, saj takrat ni bilo mehanizacije za to delo.
Spomnim se, da smo se prostovoljno odpovedali dobička, da smo lahko kupili prva dva pet-tonska tovornjaka. Ko sta prispela je bil to za nas pravi praznik.
Ker sem bila ena najstarejših delavk, sem po odhodu, valiini-čarja Gustla postala valilka. Mislim, da je bilo to okrog leta 1950.
Opomba urednika:
Pod naslovom V valilnici v Ptuju je Milko Svenšek kot va-lilko predstavil v obsežnem članku v Vestniku nepodpisani novinar. Najbrž pokojni Jože Vrabl. Članek iz katerega ni možno razbrati datuma, še Milka vedno hrani.
Precej smo takrat hodili tudi na izlete in tako smo spoznavali našo ožjo in širšo domovino. Šli smo na Pohorje, v Istro im še marsikam. V Lovran na morje smo šli kolektivno celo za pet dni. Na teh srečanjih smo pozabili na vse težave, ki pa jih ni bilo malo. Reči je treba, da smo takrat delali v glavnem vse ročno im to je bilo zelo težko.
Da težav res ni bilo malo, se vidi tudi iz tega, da se je od ieta 1945 do 1952 menjalo kar šest direktorjev. Končno smo leta 1952 dobili tovariša Tomažiča, ki je vzdržal vse do upokojive v letu 1982. Njemu gre tudi največ zaslug, da se je Perutnina začela po 'letu 1960 hitro razvijati im je postala pomembna delovna organizacija iv Jugosilavii.
Do upokojitve leta 1960, sem v glavnem delala v valilnici in pri sortiranju jajc. Sedaj pa si krajšam čaš s štrikanjem, planinstvom in sprehodi. Rada vlagam, zato si večino ozimnice pripravi m sama.
Stik z delovno organizacijo imam v glavnem preko Perutni-narja in srečanj, ki jih kolektiv organizira za nas upokojence.
Ko bi me le še zdravje služijo. No, to ji vsekakor želi tudi sleherni delavec našega kolektiva, želimo pa tudi, da bi se s prispevki oglasilo več upokojencev.
Hvala vam, prijatelji
Marjan Žunko, roj. 16. 10. 1963 iz Slovenje vasi
Že majhen fant sem ostal brez staršev. Nato sem se po osnovni šoli zaposlil kot vajenec v TOZD Transservis 1. 8. 1979. Moja vajeniška pot se ni končala.
Tik pred koncem me je doletela nesreča. Poškodoval sem si hrbtenico in sem sedaj na invalidskem vozičku.
Nekaj časa sem se zdravil v Mariboru, nato v Zavodu za rehabilitacijo v Ljubljani. Med bivanjem v bolnici so me obiskovali sodelavci, naši šoferji, in me nekajkrat pripeljali na dom. Vsem iskrena hvala za trud!
Sedaj sem dopolnil dvajset let. Tudi tokrat niso pozabili name. Zunaj je bil pravi jesenski dan. Deževalo je in hladen vetrič je bril. Nenadoma so vstopili trije moji sodelavci. Pri srcu me je stisnilo. Marjan Merc mi je izročil darilo, ki so ga prispevali sodelavci Transservisa. Vsem iskrena hvala!
Upam, da bom ozdravel in se vrnil med vas. Želim vam mnogo uspeha pri delu, ter da me še kdaj obiščete, saj takrat zvem kako je na mojem nekdanjem delovnem mestu.
Vas lepo pozdravlja in se vam zahvaljuje
Marjan Žunko.
Rekord dnevnega zakola v perutninski klavnici
24. 10. ’83 smo zaklali največjo dnevno količino piščancev doslej. Teža tega rekordnega dne je znašala 167.945 kg žive teže. K temu rezultatu so doprinesli: Zelenik Janez z 8.104 kom, povprečne teže 1,90 kg, Brglez Karl z 7.660 kom, teže 1,92 kg ter farma Kidričevo z 75.538 kom povprečne teže 1,82. Skupno je bilo zaklano 91.302 piščancev povprečne teže 1,84 kg kar je izreden rezultat za naše razmere. Normativ teže za letošnje leto znaša 1,62 kg. Če bi vsakodnevno dosegli takšne rezultate bi proizvedli cca 5.060 t žive teže več na leto oz. cca 3.800 t mesa kar bi v denarju povečalo dohodek DO za 65 starih milijard.
Pri takšnih rezultatih se srečujemo z drugo platjo medalje: pri tako visoki teži bi bil močno ogrožen izvoz za Iran ki akceptira teže od 800 — 1.400 gramov. Prihajamo si v nasprotje, po eni strani bi želeli količinsko čim več proizvesti po drugi pa bi želeli izvoziti čez 10.000 ton. Oboje hkrati ne gre. Idealno bi bilo če bi Iranski kupec akceptiral vi-
šje teže piščancev, na primer do 1.800 gramov tako kot izvažamo za SSSR kjer je visoka teža celo zelo zaželjena. Zavedamo se dobro, da je izvoz nuja, da bomo lahko 'normalno poslovali. Prodaja teče po svetovnih cenah ki so nam več ali manj vsem dobro poznane. Tujega kupca ne zanimajo naše težave, teže in podobne reči, kajti on zahteva natanko tisto kar je naročil.
Zanimivo je da so pri izvozu za Iran zaželjene nžje teže, kar lahko pomeni dve praktične stvari: prva, nižja teža in manjša količina mesa ter dohotka in drugo znano dejstvo da izvoz ni dohodkovno zanimiv, ker se na svetovnem tržišču dosega nižja cena kot na domačem. Vendar izvažati moramo ker je to edina prava pot do deviz, brez katerih proizvodnja ne bi mogla normalno teči.
Želimo si da bi takšnih rekordnih doevov bilo še več, kljub temu da se bomo srečevali s težavami pri nekaterih izvozih.
Zoran MILOVANOVIČ
Zahvala
Ob smrti očeta Janeza Toplaka se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in celotnemu kolektivu Ptujske tiskarne za darovani venec in denarno pomoč.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Marica Osterc
Zahvala
Ob grenki izgubi moje mame Terezije Ambrož se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji Mesna industrija za darovani venec in sodelavcem laboratorija za cvetje.
Posebno se zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Veronika Vajda
Priznanja najboljšim
Dopust pozimi
V	naši delovni organizaciji se ukvarjamo z rekreacijo, kot je npr.: planinstvo, plavanje, kolesarjenje, smučanje. Bolj aktivno se (vključujemo v delavske športne igre, posebno pa v tekmovanje o počastitvi dneva perutni-narjev. Tukaj sodelujemo v naslednjih panogah:
1.	Pikado - ženske
3.	Streljanje - moški
4.	Kegljanje - ženske
5.	Kegljanje - moški
6.	Mini golf (moški in ženske)
7.	Namizni tenis
8.	Mali nogomet
9.	Šah
10.	Ribolov-trim
11.	Smučanje
V	četrtek, 27. 10. 1983 smo se zbrali ob podelitvi športnih priznanj za tekmovanja v počastitev
12.	dneva perutninarjev. Uvodoma je tov. Mlakar spregovorili o pomenu športne rekreacije in njenem vplivu na zdravje.
Tekmovanja ob 12. dnevu perutninarjev za sezono 1983 se je udeležilo 45 moških in 11 ženskih ekip. Skupaj je tekmovalo 345 tekmovalcev in tekmovalk.
Po končanem tekmovanju je vrstni red naslednji:
1.	TRANSSERVIS
2.	MESNA INDUSTRIJA
3.	DSSS
4.	TISKARNA
5.	COMMERCE
6.	FARME —TOK
7.	TOVARNA KRMIL Zmagovalec za leto 1983 je
Transservis. Rezultati niso prese-
netljivi, saj vemo da je zmagovalna ekipa v zadnjem letu v svojem TOZD-u največ maredilla od vseh za množično udeležbo in kakovost v vseh tekmovalnih panogah in rezultati niso smeli izostati.
V ostalih TOZD-ih je viden padec zavzetosti za sindikalne športne igre in morali bomo v delovni organizaciji tej dejavnosti posvetiti več pomena in sredstev. Če bomo hoteli izpeljati naše stabilizacijske napote v celoti, bo zdrav delavec !k temu največ pripomogel. Stalina rekreacija krepi telo, da ostane zdravo in v dobri fizični kondiciji. Če bomo to z našo dejavnostjo dosegli, bodo napori in sredstva upravičeni.
S športom se največ ukvarja mladina, v nekatere športne panoge se vključujejo tudi starejši. Glavna značilnost športa je tekmovanje. Rekreacija ima pred špoirttom nekatere prednosti, kot so množičnost, ni starostne omejitve, z rekreacijo se lahko ukvarjajo tudi ljudje z že okvarjenim zdravjem.
Šport in rekreacija naj bi postala pri ljudeh del življenjskih potreb. Prava vzgoja o športu in rekreaciji se mora začeti že od mladih nog, kasneje v šoli, delovnih organizacijah in nazadnje v jeseni svojega življenja. Smatrati moramo, da je šport in rekreacija zdravilo za ohranitev zdravja in preprečevanje bolezni.
Roman ŠEGULA
Pri »Impol« Slovenska Bistrica — TOZD Družbena prehrana smo najeli zimske počitniške kapacitete pri »Treh kraljih« nad Slovensko Bistrico. Kapacitete bodo na razpolago zainteresiranim smučarjem od 3. 1. do 18. 3. 1984.
Na razpolago sta 2 sobi in sicer:
1 šestposteljna soba,
1 dvoposteljna soba.
Prijavni pogoji:
Prijavijo se lahko vsi delavci PP in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci) za katere konferenca zagotavlja dnevno ceno ležišča z zajtrkom v višini 260,00 din po osebi. Ostale stroške nosi vsak sam.
Vsi ostali prijavljeni plačajo po osebi 260,00 din (prenočišče, zajtrk), kakor tudi vse ostale stroške.
Turistična taksa se plača ob prijavi v recepciji na »Treh kraljih«.
Vsak ima možnost koristiti polni penzion, s tem, da za delavce PP in njihove ožje družin-
Na željo mnogih iperutniinslkih smučarjev bomo v tej sezoni omogočili vsem zaiinteresiiranim, da se včlanijo v smučarski klub Ptuj.
Članstvo prinaša določene prednosti, predvsem pa:
—	10 % popusta pri nakupu smučarske opreme i(v Ptuju trgovine: Alpina, Emona Merkur, MilP — Blagovnica)
— Popust pri uslugah servisa Pisar Vlado, Gregorčičev drevored, Ptuj m
—	popust pri akcijah (kluba Letna članarina znaša 250.—
din, vse podrobnejše •informacije pa dobite pri vaših poverjenikih. Ti so:
Zorčič Miran, Farma Breg Korošec Miran, Farma Trnovci Tovornik Alojz, Commerce Rogelj Ivan, Transservis Milovanovič Zoran, Mesina itnd. Molnar Stanko, Mesna ipd. Domiter Anton, TOK Hajdina BeZjak Franjo. Tovarna krmil Šegula Roman, DSSS PROGRAM AKTIVNOSTI SMUČARSKEGA KLUBA December 1983
1.	Vikend smučarski tečaj na Pohorju. Tečaj bo predvidoma 10. in 11. ter 17. in 18. decembra.
2.	Družinski slalom.
3.	Seminar za učitellje telesne vzgoje.
Januar 1984
1. Zimovanje
A.	Platak nad Rijeko — 8 dpi smučanja, 7 polnih penzionov, prevoz, šola smučanja, smučarska karta, znak. Bivanje v hotelu Puris v Opatiji.
Prva skupi,na od 21. do 28. 1. 1984.
Druga skupina od 28. 1. do 4.
2.	1984.
Cena za člane kluba 7.800 dinarjev.
B.	Vogel
Prva skupina — od 22. do 29.
ske člane pokriva konferenca OO ZS 260,00 din po osebi dnevno (prenočišče, zajtrk).
V času zimskih počitnic imajo prednost delavci, ki imajo šoloobvezne otroke.
Dolžino izmen bomo določili kasneje, glede na število prijavljenih.
Vsak razporejeni mora ob prejemu obvestila o razporeditvi podpisati izjavo, da bo vrnil stroške 260,00 din po osebi dnevno, v kolikor bo smučanje odpovedal. Podpisano izjavo mora vrniti v roku 5 dni po prejemu obvestila o razporeditvi, v nasprotnem pri-primeru se na njegovo mesto razporedi drugega interesenta.
Interesenti za smučanje naj pošljejo prijave čimprej, najpozneje pa do 5. 12. 1983. Prijave dobite v tajništvu vaše TO ali na DSSS — soba št. 177.
Možnost letovanja bo prijavljenim oz. razporejenim pravočasno sporočena.
Konferenca OO ZS
Mesokombinata Perutnina Ptuj
1. 1984. 8 dni smučanja, 7 pofnih penzionov, bivanje v depandansi hotela pod Voglom — Rodica (tuš — WC), prevoz, smučarska karta, šola smučanja, znak.
Cena za člane 9.614.— din.
Druga skupina — od 29. 1. do
4.	2. 1984. 7 dni smučanja, 6 polnih penzionov, bivanje v SKI hotelu na Voglu ali v Brunarici (sobe, tuš, WC, hladna in topla voda, samo hladna voda), prevoz, smučarska karta, 'šola ‘smučanja, znak.
Cena za člane: 9.084,— din, 8.634,— din, 8.434,— din, glede na kvaliteto sobe.
(Prijave do zasedbe mest, informacije pri tov. Lukman (Mariji, skupne službe SIS DD občine Ptuj, Raičeva 6, tel.: 771-564.
Akontacija 3.500,— din.
2. Smučarski tečaji
A.	20-urni tečaj smučanja za šolsko mladino na Pohorju z vsakodnevnim prevozom — 5 dni.
B.	15-urni tečaj smučanja za malo šolo na Pahorju z vsakodnevnim prevozom — 5 dni.
C.	12-urni tečaj za predšolske otroke »Vrtec na snegu« — 6 dni, ko bodo (primerne (snežne razmere v 'Ptuju.
Februar 1984
1.	Tekmovanja
-— sindikalne tekme
2.	Občinsko prvenstvo v veleslalomu
Marec 1984
1.	Tekmovanje
— sindikalne tekme
2.	Vikend izlet — Platak
3.	Vikend izlet — Vogel
4.	Klubski slalom —prvenstvo Ptuja
April 1984
1. Vikend izlet — Kanin
Julij 1984
1. Poletno smučanje — Ledine nad Jezerskim ali Plaz pod Prisojnikom.
Vabimo k številni udeležbi.
Komisija za šport in rekreacijo
Srečanje ob podelitvi priznanj (obe fotografiji foto Živorad Marinkovič)
Smučarji za vas
Kolesarski
TRIM
Znano je, da športno rekreacijske aktivnosti krepijo zdravstveno stanje delavcev. Kolesarstvo je za takšno aktivnost še posebej primarno, zato so posamezni sodelavci našega podjetja dali pobudo za organizacijo kolesarske sekcije.
Najaktivnejši in tudi najpriza-devnejši kolesar pri nas je vsekakor Franc Polanec, ki je na željo komisije za šport tudi organiziral trim kolesarsko akcijo v Haloze. Predvidena trasa je bila: Ptuj — Bori — Cirkulane — Gradišče, kjer je pri Emeršiču (kmečki turizem) bil organiziran piknik. Povratek je bil predviden preko Cirkulan in Vidma nazaj v Ptuj.
Prireditelji so pričakovali 30-40 udeležencev zato so pripravili tolikšno število značk, ki naj bi jih prejeli sodelujoči. Pričakovanja so se žal izjalovila. Na start, ki je bil dne 15. oktobra pred poslovnim centrom je prišlo le pet kolesarjev in še od teh je eden (Franjo Bezjak) vozil opremo za nepredvidene zadeve z avtomobilom Polanca, ki je vsekakor največ žrtvoval.
Od leve: Polanec. Zagoršek, Šegula, Bezjak in Rojic.
Škoda! Upajmo, da bodo organizatorji vztrajali in da bo na naslednji akciji tudi udeležba u-strezna, saj organizator nudi pomoč za dobro počutje in krepitev zdravstvenega stanja.	L.C.
ZAHVALA	
Zahvaljujem se sodelavcem Ptujske tiskarne za denarno po-	
moč, s katero so mi pripomogli k nastopu na venstvu v polkontaktnem karateju v Londonu.	svetovnem pr-
	Štegar Edi
PTUJSKI PERUTN1NAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman. Franc Bezjak, Jakob Butolen, Lojze Cajnko, predsednik, Milivoj Cimerman, Jože Klemenčič, namestnik predsednika, Anton Medved, Zoran Milovanovič, Marija Pešec. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1950 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, št. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD
Ptujska tiskarna, Ptuj.