< Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev-) 3. “ESLOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES. 16. JANUARJA (ENERO) 1958 Macmillan na romanju Ob koncu II. svetovne vojne je Angli¬ ja pokazala vse razumevanje za zgodo¬ vinski razvoj, ko so njeni predsedniki vlad priznavali neodvisnost posameznim deželam, ki so svoj čas predstavljale britanski imperij. Indija, Pakistan, No¬ va Zelandija, Avstralija, Kanada, Cey- lon, Ghana, Karibska konfederacija — drug za drugim so nekdanji podaniki po¬ stajali iz dneva v dan bolj samostojni, vedno bolj zmanjšavali vezi z londonsko vlado in angleško krono. Ostal pa je kljub vsemu — in to zaradi uspešne angleške kolonialne politike zadnja de¬ setletja — občutek pripadnosti skupaj, zavest povezanosti v skupnih idealih, po¬ trebah in medsebojni pomoči. Ko so se vsako leto zbirali predsed¬ niki vlad posameznih dežel na le,tno za¬ sedanje premierov pod predsedstvom angleškega premiera, je kljub zavesti, da še zborujejo v senci towerja in ne¬ dotakljive krone vendarle v zadnjih le¬ tih sleherna izmed dežel prišla s svo¬ jimi problemi in svojimi pogledi. Zadeva angleškega premiera je bila, da je znal posneti vse koristne zaključke konfe¬ rence in jih vskladiti tako, da je skup¬ nost narodov nekdanjega imperija ved¬ no korakala svojo pot sredi USA in ZSSR. Izkušnje iz preteklosti, poznava¬ nje terena in oseb in neprestano študi- ranje vsakokratnega nasprotnika odn. konkurenta in njegovih manir so angle¬ škemu premieru olajševale delo: angle¬ ška politika, podprta s politiko vlad posameznih dežel je bila tako ves čas neprimerno bolj elastična in pogosto tudi širokogrudna kakor pa n. pr. pogo¬ sto nerazumljivi prijemi State Depart- menta ali pa neodjenljivo stališče ZSSR. Kar je te dežele predvsem vezalo, je bila njih finančna politika. Za vse je veljal funt šterling kot merodajna va¬ luta in vse operacije so izvajali na o- snovi odnosov med funtom šterlingom in drugimi valutami. Zaradi praktič-s nosti, hitrejšega poslovanja in točnej- šega plačevanja obveznosti so te dežele že desetletja in desetletja vodile svoje račune v londonskih bankah, tam denar vlagale in dvigale, tam nakazovale pla¬ čila in prejemale gotovino. Z leti se je tako nabral v londonski državni banki denar, ki ga je skrbna mati Anglija zna¬ la pravilno uporabljati: deloma za poso¬ jila, deloma za investicije, vse pa proti primernim obrestim. Anglija je v pra¬ vem času priskočila na pomoč deželi zno¬ traj imperija, ki je bila v težavah, in tudi poskrbela, da je ta dežela svoje obveznosti takoj poravnala, ko je spet stala na trdnih nogah. Z leti so tako Angleži postali odlični bankirji celotne¬ ga imperija, bankirji, v katerih vestnost in kulantnost ni nihče v imperiju dvo¬ mil. Zgodilo pa se je, da se je Anglija v II. svetovni vojni precej zadolžila in tedaj so ji nekdanji podaniki priskočili na po¬ moč s svojimi vlogami. Ko jih je Angli¬ ja enkratt sprejela, je začenjala po¬ stajati tudi odvisna v marsikaterem po¬ gledu. Daši je vse šlo v sila lepih bese¬ dah, je vendarle facit takšnega poso- jevanja bil, da je položaj Anglije v o- čeh nekdanjih podanikov padal. Ko so v začetku julija 1956 zasedali premierji teh dežela, je bilo prav v času, ko so zadnji Angleži odhajali iz Sueza; po ti¬ stem je prišla še sueška afera in tride¬ setletno šolanje Edenu ni nič pomagalo spričo poloma — vsaj. na zunaj — in bo¬ lezni, ki ga je prav tedaj napadla. Na lanski konferenci se je Macmillan prvič srečal s predstavniki enakovrednih part¬ nerskih držav. Zaključki tistega zase¬ danja so morali biti zanj precej pretre¬ sljivi, sicer se ne bi odločil, da bo v te- januarja in februarja obiskal osebno vse glavne države britanske skupnosti naro¬ dov. Ko je te dni odhajal na pot na Ciper, v Indijo, Pakistan, Ceylon, Novo Zelan¬ dijo, in Avstralijo, je s tem prvič v zgo¬ dovini britanskega imperija storil ko¬ rak, zaradi katerega bi preteklo stolet¬ je Disraeli ali še prej Pitt umrl zara¬ di kapi na licu mesta. A Macmillan je praktično razumen ,mož, kakor ga opi¬ sujejo; “ “moj namen je,” je dejal ob odhodu iz Londona, “poslušati, gledati 'n se kaj naučiti, kajti čim bolj se bo¬ do premieri razumeli med seboj, toliko boljša bo situacija.” Eisenhowerjeva poslanica kongresu V svoji letošnji poslanici ameriškemu kongresu, ki jo je z velikim zanimanjem pričakoval ves svobodni svet, je Eisen- hower podal politični, gospodarski in vo¬ jaški program, s katerim namerava USA prekositi sovjete na teh področjih. Načelo programa je “varnost v moči”. Eisenhower je poudaril, da ameriška vojaška moč danes učinkovito prepre¬ čuje izbruh vojne. Nevarnosti, pred ka¬ terimi stoji USA, so velike. Če USA ne bo pametno in hitro storila potrebnih korakov, bo izgubila zmožnosti obram¬ be pred sovjetskim napadom. Toda USA ne sme napraviti tragične napake, da bi osredotočila vse svoje sile samo na vo¬ jaško pripravljenost. Tak postopek bi mogel pripeljati v dobo terorja. ;še več¬ ja, kakor sovjetska grožnja z napred¬ kom v vsemirskih poletih, je nevarnost sovjetskega gospodarskega prodiranja proti USA in ostalemu svobodnemu sve¬ tu. V svojem govoru je Eisenhower tu¬ di pozval rusko prebivalstvo, preko glav njegovih komunističnih voditeljev, naj se pridruži delu svobodnega sveta za tra¬ jen mir in napravi prvi korak k razoro¬ žitvi. Program obsega osem točk, ki so na kratko naslednje: 1) Reorganizacija obrambe: Najvaž¬ nejša nujnost države je, da vojaške or¬ ganizacije pospešujejo in ne ovirajo de¬ lovanja ameriške vojske. Eisenhower je pri tem mislil na tekmovanje med po¬ sameznimi vrstami oborožene sile, ki je povzročilo že veliko zamud v oboro¬ ževalni tekmi s sovjeti, kjer vse vrste vojske delujejo pod enotnim povelj¬ stvom. “Prikličimo si v spomin, da vo¬ jaki prisegajo samo USA. To vsi vemo. Toda ponos posameznih vrst vojske je premnogokrat povzročil težave, ki jih je bilo težko ali nemogoče premostiti. Ne nameravam danes obtoževati krivce za to. Toda eno je resnično: Amerikanci danes hočejo, da tekmovanje med posa¬ meznimi oddelki vojske preneha.” 2) Pospešena obramba: Pozval je na pospešeno obrambo države, razpršitev ameriških udarnih enot in uspešnejšo opozorilno mrežo okoli države. “Vzdrže¬ vati moramo vse potrebne vrste premak¬ ljivih enot, ki morejo nastopati v kra¬ jevnih spopadih, če' je potrebno. Zato je treba še izboljšati opremo, gibljivost, taktiko in udarno silo teh edinic. S po¬ višanjem plač in smislom za učinkovi¬ tost moramo obdržati v vojski izvežba- ne delovne sile, ki jih moderna vojska zahteva. 3) Nadaljevanje in povečanje zunanje pomoči: “če se bodo temelji svobodne¬ ga sveta začeli majati in se polagoma rušiti, pod težo komunističnega impe¬ rializma, potem bo vsa zgradba svobo¬ de v nevarnosti, da se podere. Dejstvo je, da nam nobena naložba, ki jo na¬ pravimo za lastno varnost in mir, ne mo¬ re dati večjega dobička, kakor pomoč našim prijateljskim narodom. To ni sa¬ mo dajanje! Glejmo dejstvom v oči! Ne moremo si privoščiti neumnosti, da bi svoj najbolj donosni program uničili s protipropagando.” 4) Zunanja trgovina: Eisenhower je pozval kongres, naj podaljša akt o med¬ sebojnem trgovanju še za nadaljnih pet let. Svetovna trgovina jači naše prijate¬ lje in jim veča željo biti naši prijatelji”. 5) Znanstveno sodelovanje z zavezni¬ ki: Pozval je kongres, naj izglasuje zakone, po katerih bo USA mogla hitre¬ je in uspešneje izmenjavati znanstvene izsledke z zavezniškimi državami. “Ne moremo si dovoliti, da ostanemo odre¬ zani od odličnih talentov znanstveni¬ kov prijateljskih narodov. Nalog, ki nas čakajo, ne bomo mogli sami izvesti." 6) Vzgoja in raziskovanje: Spomnivši kongres, da je pred kratkim vlada odo¬ brila eno milijardo dolarjev za štipen¬ dije talentiranim dijakom, je Eisenho- wer poudaril: “Tako ne dvomim, da bo¬ mo mogli ustvariti intelektualni kapi¬ tal, ki ga potrebujemo za bodoča leta in to ne kot prisiljeni, pač pa kot svobodni ljudje, ki so prostovoljno prevzeli nase novo dolžnost.” 7) Potrošnja in varčevanje: Državni proračun za leto, ki se bo pričelo 1. ju¬ lija 1958, je za ok. 4000 milijonov do¬ larjev večji od lanskega proračuna. Ve¬ čina te vsote je določene za obrambo. Zgodovinski razvoj konca britanskega kolonializma, kateremu sta prva dala poudarek Attlee in Bevin, je v Macmil- lanu našel uresničevalca najvažnejše e- tape: nekdanji podaniki bodo z nekda¬ njim šefom govorili prosto in neženira- no, vsakdo v svojem okolju in ne lon¬ donskem. Enakovrednost partnerjev je s tem dosežena. Drugo pa, kar Macmil¬ lan najbrž namerava, pa je povezava na¬ rodov britanske skupnosti v jačjo for¬ macijo, katere ustvaritev je spričo Sput- nika in novonastajajoče Evrope nujno potrebna. Macmillan pri tem ne misli podirati SE ATO in tudi ne po Ame- rikaneih ustanovljenih baz okrog ZSSR; tudi ne misli oslabiti pomena pred leti podpisanega Colombo načrta o ožjem sodelovanju Avstralije in njenih sosedov na južnovzhodnem azijskem prostoru; Macmillan le predobro ve, da so sovjet¬ ske vabe tako zapeljive, da utegne An¬ glija ostati marsikje sama, ako se do časa ne pobriga. Morda je najbolj značilno, da je Mac¬ millan prav pred odhodom predlagal podpis nenapadalnega pakta z ZSRR, katerega so sicer Amerikanci in mnogi Evropi odklonili, v deželah nekdanjega imperija pa je naletel na razumevanje. Temu razumevanju je pa treba dati tr¬ dnejših osnov. Naglica, s katero se je Macmillan odločil na pot, je pa tudi za Angleže nekaj izrednega. —et— 8) Deloi za mir: “Moj zadnji poziv na delo ni v glavnem namenjen kongresu in ameriškemu narodu, pač pa je po¬ slanica ameriškega ljudstva vsem dru¬ gim narodom, zlasti ruskemu. To hoče¬ mo povedati: Na koncu koncev obstoja ena sama rešitev problemov, pred kate¬ rimi stoji svet. Svet se mora ustaviti na poti v vedno večje uničevanje in se obr¬ niti na pot k trajnemu miru. Naše ve¬ liko upanje je dejstvo, da so ljudje kot ljudje vedno želeli mir in ga želijo tudi danes. Problem je torej spremeniti to željo v dejstvo. To bo zahtevalo več, kakor besede o miru. To zahteva delo za mir.” Končal je svojo poslanico s pozivom na žrtve in razumevanje in nadaljeval: “Da pa bo žrtev učinkovita, mora biti pametna. Žrtev mora imeti pravilen na¬ men in pravo mesto. Nima smisla z do¬ datnimi milijardami jačati našo vojaško silo in nato z ukinitvijo gospodarske pomoči in gospodarskih pogodb dopusti¬ ti, da se svet zruši pod težo sovjetskega gospodarskega prodiranja. Svet danes čaka, kako bo svobodni kongres sedaj postopal. Prepričan sem, da bo pravdno podvzel korake za hitro akcijo v interesu države. To akcijo bo¬ do morali podpreti milijoni Amerikan- cev. Ameriški narod bo ta preizkusni čas spremenil v dobo časti, človeštvo bo potem uvidelo, da bodočnost ne pri¬ pada diktatorski brezbožni državi, am¬ pak narodom, bogaboječim, miroljubnim narodom širom sveta.” Eisenhotver odgovarja Bulganinu Na pismo, v katerem je Bulganin po¬ zval Anglijo, Francijo in USA na kon¬ ferenco velikih štirih s priključitvijo še 15 dtfugih držav, vključno Vzhodne Nem¬ čije in rdeče Kitajske, na kateri naj bi rešili svetovne probleme, kakor so jih poskušali rešiti v Ženevi leta 1955, je Dulles na tiskovni konferenci odgo voril, da to novo Bulganinovo pismo smatra kot navadno propagando, čeprav bi bilo mogoče po predhodnih razgovo¬ rih med zunanjimi ministri omenjenih držav pripraviti sestanek predsednikov. Eisenhower pa je nato v nedeljo, 12. t. m., preko ameriškega veleposlanika Thompsona v Moskvi izročil Bulganinu 4000 besed dolg odgovor na njegovo pi¬ smo, v katerem mu sporoča, da “je pri¬ pravljen sestati se”, z Bulganinom in drugimi predsedniki na taki konferenci, pod pogojem, da bi predhodna diplo¬ matska pogajanja “dala upanje, da bo konferenca pripomogla k miru in pra¬ vičnosti v svetu.” V svojem pismu Eisenhower predlaga, naj bi se USA in ZSSR prej sporazume¬ li, da ne bosta več uporabljali veta v Združenih narodih kadar bo šlo za vpra¬ šanje miru. Eisenhower tudi predlaga, naj bi se “izdelovanje atomskega in hi- drogenskega orožja ustavilo ne samo za dve ali tri leta, pač pa za vedno, “pod pogojem, da bi tak sporazum predstav¬ ljal korak k “popolni razorižitvi”. čeprav je pripravljen priti na sesta nek z Bulganinom, pa Eisenhower s po¬ goji, ki jih je postavil za tak sestanek, namerava čim bolj odmakniti čas take konference, ker smatra za potrebno vse delo konference pripraviti po normalnih diplomatskih kanalih in preko zunanjih ministrov. Eisenhower je točko za točko ovrgel vrsto predlogov, ki jih je postavil Bul¬ ganin v svojem pismu, z ugotovitvijo, da vrsta akcij, ki jih Bulganin predla¬ ga, niso potrebne, ker so že obsežene v Listini ZN, ali pa ker ne bi rešile pro¬ blemov, za katere so mišljene. V tej zvezi Eisenhower -poudarja, da ni potrebe po sklepanju nenapadalnega pakta med NATO in Varšavskim pak tom, ker že Listina ZN določa, da se članice te organizacije ne bodo napadale med seboj. Prav tako ni potrebno pose¬ bej sklepati pogodbe p spoštovanju ne¬ odvisnosti držav Srednjega Vzhoda, ker USA upa, da se tudi sovjeti čutijo veza¬ ne na sklepe ZN o tem vprašanju. Bulganin je pozval USA in Anglijo naj se skupaj z ZSSR odpovesta uporabi hidrogenskega orožja, na kar mu Eisen- hower odgovarja, da so se vse tri drža ve že obvezale v Listini ZN, da “ne bo¬ do uporabile nobenega orožja proti teri¬ torialni nedotakljivosti ali politični ne¬ odvisnosti katere koli države." Isti argument je Eisenhower porabil za Bulganinov predlog o sklenitvi prija¬ teljske pogodbe med USA in ZSSR. Poudaril je tudi, da je nazadnje v no vembru lanskega leta sovjetska KP iz¬ dala deklaracijo, v kateri poziva “na zmago komunizma po vsem svetu z vse¬ mi sredstvi, tudi z nasiljem” in da je ta poziv težko spraviti v sklad s sovjet¬ skimi predlogi o prijateljstvu in miru. Ta deklaracija dokazuje, čigava je od¬ govornost za živčno vojno. Eisenhower je tudi ocenil kot propa gandni Bulganinov predlog o ustanovit¬ vi demilitarizirane cone v Srednji Ev¬ ropi danes, ko rakete s hidrogenskimi naboji letajo na tisoče kilometrov da¬ leč. Dalje je najvažnejši problem zdru¬ žitev obeh Nemčij, medtem ko Bulgani nov predlog o demilitarizaciji dejansko ovira rešitev tega vprašanja. Eisenhowerjev odgovor Bulganinu je mogoče strniti v tri glavne točke 1) Združene Narode je treba utrditi. USA in ZSSR se morata držati načel jn sklepov Listine te organizacije in sto¬ riti še korak naprej, namreč, odpoveda¬ ti se vetu v Varnostnem svetu, kadar bo ta predlagal metode za mirno reše¬ vanje sporov. 2) Danes svet pričakuje, da bodo vse vlade držale besedo in izpolnjevale sklenjene pogodbe ter zato poziva ZSSR, naj se pridruži naporom svobodnega IZ TEDNA Sovjetska gospodarska in z njo po¬ litična ofenziva v južno Ameriko se je začela z Brazilijo, kateri so sovjeti po¬ nudili prodajo petrolejskih vrtalnih na¬ prav obenem s sovjetskimi strokovnjaki. Brazilska vlada je objavila, da ima do¬ besedni zapisnik s sestanka rdečih vodij v Moskvi, na katerem so sklenili prodre¬ ti v Brazilijo in ustvariti to državo za odskočno desko za nadaljne prodiranje po južni polobli. Strokovnjaki menijo, da je ta ponudba le političnega značaja. V USA je podal ostavko na svoj po¬ ložaj kot šef vojaškega raziskovalnega centra general Gavin, medtem ko je šef letalstva gral. White prav tako kakor Gavin ostro kritiziral Eisenkowerjev letošnji državni proračun. Oba genera¬ la trdita, da je Eisenhower določil pre¬ majhne vsote za oborožitev. Gavin je zato odstopil, White pa trdi, da se vr¬ hovno poveljstvo pod vodstvom Eisen- howerja ni dovolj zavzelo za napredek medkontinentalnih raket. Na Cap Canaveral na Floridi so v petek, 10. t. m. uspešno izstrelili medce¬ linsko raketo Atlas, ki drvi, skozi ozrač¬ je v daljavo nad 8000 km s' 16.000 km na uro. Prav tako so uspešno izstrelili drugo medcelinsko raketo Thor, ki ima INAUGURASE UN SERVICIO DE ONDA CORTA AL EXTERIOR El Ministerio de Comunicaciones in- formo que proximamente inaugurara un servicio de radiodifusion al exterior en ondas cortas, que tendra por finalidad la difusion de noticias y aspectos cul- turales de la vida del pais. Se utilizaran dos modernos equipos modulados en alto nivel, marcas “Gene¬ ral Electric” y “Standard Electric”, de 100 y 50 kilovatios respectivamente, Antenas de “alta ganancia” dirigidas a la zona norte del continente americano, a Europa, Africa y Oceania, permitiran captar en el resto del mundo las audi- ciones que se trasmitan. Paralelamente, un poderoso equipo emisor de onda cor- ta permitira escuchar permanentemente en toda la extension del territorio ar- gentino, los programas originados en LRA Radio Nacional. KRATKOVALOVNE RADIJSKE ODDAJE ZA INOZEMSTVO Ministrstvo za komunikacije je sporo¬ čilo, da bo v kratkem začelo s kratko¬ valovnimi radijskimi oddajami za ino¬ zemstvo. V inozemstvo bodo oddajali dnevno poročila ter prikaze političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Aparaturi za radijske oddaje sta doba¬ vili severnoameriški tvrdki General Slectric in Standar Electric. Prva je sto kilovatna, druga pa petdeset kilovatna. Visoke antene navedenih radijskih od¬ dajnih postaj bodo omogočile, da bodo kratko valovne radijske oddaje iz Bue¬ nos Airesa lahko sprejemali v severno¬ ameriških državah, v Evropi, Afriki in Oceaniji. Istočasno bodo postavili tudi še dru¬ go močno kratkovalovno radijsko oddaj¬ no postajo, ki bo prenašala oddaje dr¬ žavne radijske postaje LRA Radio Na¬ cional v najbolj oddaljene predele re>- publike. sveta in izvede združitev obeh Nemčij: s svobodnimi volitvami, kakor je bilo sklenjeno na ženevski konferenci leta 1955. 3) USA in ZSSR morata v odločilnem trenutku človeške zgodovine skleniti, da bosta vsemirski prostor uporabljali sa¬ mo v miroljubne namene in prenehali z oboroževalno tekmo. Ker ima USA ne¬ dvomno večje atomske zaloge kakor ZSSR, bo v slučaju redukcije orožja žrtvovala več delavnih ur in več mate¬ rialnih sredstev kakor ZSSR. Eisenhovver ne nasprotuje sestanku med predsedniki držav, “toda taki se¬ stanki avtomatično ne prinašajo sadov. Predhodno, pripravljalno delo je neob- hodno potrebno. Taki sestanki vlivajo človeštvu velika pričakovanja in so zato toliko bolj nevarni, če niso dobro pri¬ pravljeni, če ne morejo izkoreniniti zla in se jih uporabljajo predvsem za pro¬ pagando, in pogodb, ki so sklenjene, podpisniki ne izpolnijo”. V TEDEN isti radij kakor Atlas, le da leti z brzi- no ok. 1500 km na uro. Titova Jugoslavija je objavila, da se odreka sedaj tudi ameriški gospodarski pomoči ter bo vnaprej sprejemala go¬ spodarico pomoč samo v obliki dolgoroč¬ nih posojil. Podpredsednik Vukmanovič trdi, da sedaj Jugoslavija more odpla¬ čevati dolg. V USA je v nedeljo, 12. t. m. prene¬ hal po 34 letih izhajati tednik “The Dai- ly Worker”, glasilo ameriške KP. Glav¬ ni urednik glasila John Gates je izstopil iz partije. Svoj izstop je utemeljil z izjavo, da “KP v USA nima izgledov ni¬ ti za obstanek”. V ameriški partiji sta se razvili po Stalinovi smrti dve stru¬ ji: ena je zagovarjala svobodo delova¬ nja, druga pa tesno naslonitev na Mos¬ kvo. Prvo je vodil omenjeni Gates, dru¬ go pa Foster. Trdijo, da je ustavitev tednika zahteval Foster za maščevanje neposlušnosti Gatesa. število članstva ameriške partije je od leta 1934, ko je stranka štela 100.000 članov, padlo do letos na 7200. Dolg “The Daily Wor- ker” — ja je znašal koncem leta 1956 250.000 dolarjev Nekateri so pa tudi mnenja, da se za ustavitvijo “The Day- ly Workerja” skriva nova zvijača ame¬ riških komunistov, za njirni pa Moskve. f Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA BRALI SMO... "OŽINA NAD OŽINAMI" Strah pred opozicijo Titovi komunisti doma in njihovi pro¬ pagandisti v svetu ne opuste nobene pri¬ ložnosti, da ne bi poudarjali kako so ljudske množice doma navdušene “z ljudskim režimom komunistične stran¬ ke”. Od časa do časa pa inozemski čas¬ nikarji sporoče iz Beograda v svet tudi kako novico, ki gornjih trditev jugoslo¬ vanskih komunistov ne potrjuje. Tako smo tudi mi že v božični številki Svo¬ bodne Slovenije omenili poročilo fran¬ coske agencije AFP, da je politična po¬ licija v Beogradu zaprla biv. socialistič¬ nega predstavnika Bogdana Krekiča, beograjskega odvetnika Pavloviča ter profesorja beograjske pravoslavne fa¬ kultete Stranjakoviča. Pred dnevi je v tej zadevi objavila an¬ gleška agencija Reuter več informacij. Poročilo te agencije navaja, da ima tre¬ nutno jugoslovanska varnostna policija polne roke dela z iskanjem raznih ele¬ mentov v Jugoslaviji, ki naj bi imeli stike z jugoslovanskimi opozicionalnimi predstavniki v svetu. Reuter ve poveda¬ ti, da je ta policija doslej zaprla deka¬ na pravne fakultete beograjske univerze 60 letnega profesorja Milana Žujoviča, brata znanega komunističnega funkcio¬ narja Mladena Žujoviča, poleg socialista Bogdana Krekiča, odvetnika Aleksandra Pavloviča in profesorja na pravoslavni teološki fakulteti Dragoslava Stranjako- Položaj v južnoameriški republiki Ve¬ nezuela, v kateri vlada diktator Perez Jimenez se po novoletni vstaji letalcev še ni umiril. Vojska je od diktatorja za¬ htevala, da mora iz svoje vlade odslo¬ viti svojega notranjega ministra in šefa policije, ki sta glavna krivca za zaostri¬ tev položaja med vlado in kat. cerkvijo, za aretacijo kat. duhovščine ter svobodo¬ ljubnih časnikarjev. Diktator se je v za¬ četku tej zahtevi upiral, končno pa je popustil. Vlada je odstopila, notranji mi¬ nister in šef policije sta pobegnila v inozemstvo, v novi vladi, ki jo je ime¬ noval Perez Jimenez so pa vsa važna mesta zasedle vojaške osebnosti. Med drugim tudi resor notranjega ministra. Novi šef policije je osebno izpustil na svobodo zaprte duhovnike. Spor med kat. cerkvijo in vlado še ni rešen, prav tako je časopisje še vedno pod strogo cenzuro. Na Goriškem in Tržaškem je kultur¬ no in prosvetno življenje močno razvi¬ to. O njem podrobno poroča tamošnji slovenski demokratični tisk, dosledno pa o njem molče slovenski titovski komu¬ nistični listi. Zanje obstoja samo to, kar napravijo oni sami, to pa potem poveli¬ čujejo kot veliko narodno delo, čeprav je samo propaganda komunizma ali pa odkrit ali prikrit način poveličevanje komunistične diktature in njenih “pri¬ dobitev” doma. Tržaška kulturna revija “Mladika” je v tem pogledu ugotovila naslednje: “Vsaj določeno čašopisje, ki bi mora¬ lo služiti samo narodnim interesom na viča, pa tudi prevajalca na ameriškem konzulatu M. Šanbeka. Vsi so še vedno zaprti v ‘‘Beogradu. Policija jih še vedno zaslišuje. Od njiju bi rada zvedela za vse tiste, ki imajo kake zveze z opozicionalci na zahodu in v ameriških državah. Titovim komunistom namreč ne bi bilo prav, če bi ljudje v domovini prejemali navodila od opozici¬ je v svetu za organiziranje skupnega nastopa vseh opozicionalcev proti seda¬ nji komunistični diktaturi pri prihodnjih “volitvah”, ki bodo meseca marca. Diplomatski predstavniki v Caracasu in dopisniki velikih svetovnih listov so mnenja, da je vojska zasedla glavne po¬ ložaje v vladi zato, da bo sama napra¬ vila red ter ob prvi priliki spravila s poti tudi samega diktatorja. Vse te o- sebnosti opozarjajo na sličnost sedanje¬ ga položaja v Venezueli s položajem pred dvema letoma v Argentini, ko prva revolucija letalcev sicer ni uspela, toda režimu je na eni strani zadala silen uda¬ rec, na drugi strani pa pripravila pot novi vse bolj pripravljeni revoluciji, ki je potem pomedla z režimom. Diktator Jimenez se tega zaveda ter se skuša re¬ šiti na ta način, da je obrambno ministr¬ stvo vzel sam v roke. Toda gornji viri pravijo, da je s tem korakom Perez Ji¬ menez samo še bolj razburil duhove v 'vojski, ki da je odločena izvesti v de¬ želi demokratizacijo političnega živ¬ ljenja kakor se je to zgodilo v Argentini. tem ozemlju, saj njegovo gmotno pasiv¬ nost slovenski narod z davki vzdržuje, dosledno molči o kulturnem, prosvetnem in narodnem delu tistih slovenskih orga¬ nizacij in posameznikov, ki niso komuni¬ stične. Za vsako* ceno bi hotelo to ča¬ sopisje prepričati' svet, da ni nikogar med Slovenci, ki bi drugače mislili. Ta neobjektivnost in laž nima niti približ¬ ne primere v slovanski zgodovini, pa tu¬ di v najbolj “strahotnem temnem sred¬ njem veku ne, nad katerim se toliko¬ krat zgraža tako imenovani napredni človek. Beg pred stvarnostjo pa še posebej drastično prikazuje edini slovenski dnevnik v Trstu, ko objavlja radijski spored: oddaje verskega in podobnega značaja dosledno izpušča, dasi objavlja sicer celotni dnevni program: celo pisa¬ telja oddaj, ki časopisu ni simpatičen, izpusti in navede le naslov dela, ki ga je napisal. Zbornik SNG sicer citira objektivno oceno predstave preko tržaškega radia, toda nima poguma navesti imena kriti¬ ka, kot bi mikrofon sam izražal neko mnenje. Številne dramske prireditve in kul¬ turni večeri niso niti z besedico omenje¬ ni, tudi med vaško kroniko ne — če¬ prav se jih udeležuje več tisoč tržaških Slovencev. Narod, ki se bori za obstanek, ki mu je vsaka narodna manifestacija v tolaž¬ bo in pogum, ta narod ne zve za to, kar delajo v narodnostnem oziru pozi¬ tivnega drugi, pa čeprav nosijo čevlje, ki niso zavezani z rdečimi vezalkami s cofki. Ta politična ozkost in zagrizenost je edinstvena in nima primere pri ka¬ kem narodu, še manj pa pri narodni manjšini.” Z ugotovitvami “Mladike” se povsem strinja goriški “Kat. glas” ter s svoje strani pribija še tole: “Titovci niso neumni. Zato se dobro zavedajo, da njih po’itična zvezda v za¬ mejstvu zahaja, “Fuimus Troes” lahko ponovijo z Enejem. Ali hočejo, naj zato izgine tudi slovenska manišlna v Itali¬ ji. Človeku se prav pogosto vriva ta sum, ko zasleduje njih delo in de 1 o neka¬ terih krogov v , Ljubljani. Ozkosrčno nartijstvo, tako značilno za dobo revo¬ lucije 1942-45 in za prva povojna leta, je ostalo neizpremehjeno tudi danes 12 KOROŠKA Poročali smo, da so v avstrijskem par¬ lamentu izvolili člane za poseben odbor, ki naj preuči zakonski osnutek avstrij¬ ske vlade za ureditev vprašanja manj¬ šinskega šolstva. Ta odbor je pozval na eno sejo tudi predstavnika koroških Slo¬ vencev, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joška Tischlerja ter predsednika Zveze slovenskih orga¬ nizacij na Koroškem dr. Franca Zwitter- ja. Oba slovenska zastopnika sta pred člani imenovanega odbora podrobno raz¬ ložila slovensko stališče do ureditve manjšinjskih vprašanj na Koroškem. Na sestanku odbora sta zastopnika Slo¬ vencev ugotovila, da so vsi nekoroški poslanci, člani omenjenega odbora, z ra¬ zumevanjem sledili izvajanjem sloven¬ skih predstavnikov, koroški poslanci pa so trdovratno vztrajali v svojem oz¬ kosrčnem stališču za rešitev sloven¬ skega šolstva na Koroškem. Neki neko¬ roški poslanec je na seji naravnost pri¬ znal, da je dvojezična šola na Koro¬ škem rešila južno avstrijsko državno mejo, predsednica odbora poslanka'Lo¬ la Šolar pa je izjavila, da so sloven¬ ske zahteve tako naravne, da o njih sploh ne bi bilo treba razpravljati. Kljub takim izjavam pa domači vladni funkcio¬ narji obeh vladnih strank niso voljni da¬ ti Slovencem tistih pravic, ki jim po vseh božjih in svetnih zakonih pripada- jo. Pri zadnjem gostovanju ljubljanske o- pere v Celovcu so v “Štirih grobijanih” nastopili v glavnih vlogah Friderik Lup¬ ša, Ladko Korošec, Danilo Merlak in Zdravko Kovač. Nadalje so še peli: Mi¬ ro Brajnik, Maruša Patikova. Elza Kar- lovčeva, Manja Mlejnikova, Milica Polaj¬ narjeva, Janez Lipušček. Dirigiral je dr. Danilo Švara, režiral pa Ciril Debevec. NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO let po končani vojni, ko je jugoslovan¬ ska zunanja in notranja politika dožive¬ la že toliko in tako korenitih preokre- tov. “Ožina nad ožinami”, pravi “Mladi¬ ka”. In ima prav. Toda naj ne računajo titovci, da bo narod' izginil, če izginejo oni. Narod bo brez njih živel naprej, če bo le znal rešiti mero idealizma v sedanjem mate¬ rialističnem svetu.” Diktatura v Venezueli se ruši f IGY NA JUŽNEM TEČAJU V 18 mesecev trajajočem razdobju Mednarodnega Geofizikalnega leta, ki se je začelo 1. julija 1957 in bo trajalo do 81. decembra t. 1. (International Geophy- sical Year ■—- IGY) so si države, ki so¬ delujejo v tej znanstveni sinfoniji, zasta¬ vile nalogo, kolikor je človeško mogoče, raziskati naš planet: v zraku, na suhem in v morju. Na stotine znanstvenikov z vseh pod¬ ročij fizike, kemije, geologije, vremeno- slovja, zvezdoslovja, prirodopisja itd. se je podalo v še neproučene predele Zem¬ lje, da tam z najmodernejšimi znanstve¬ nimi pripomočki 20. stoletja odkrijejo neštevilne tajnosti, ki jih narava še ved¬ no skriva človeški radovednosti. Eden najbolj organiziranih in na ši¬ roko zasnovanih znanstvenih podvigov je 10 držav zasnovalo in izvedlo na Antarktiki, ki jo hočejo v tem znanstve¬ nem razdobju kar najbolj podrobno razi¬ skati in proučiti. Razen držav, ki že ima¬ jo svoje stalne postojanke na Antarkti¬ ki, med njimi Argentina, Chile, USA, Anglija, so še prišli na južno polarno celino Sovjeti, Japonci, Novozelandci, Francozi, Norvežani in Avstralci. Vse te države so postavile na Antarktiki 44 IGY postojank. USA je postavila eno svojih postojank prav na južnem teča¬ ju in jo opremila z najmodernejšimi pri¬ dobitvami današnjega časa, januarja 1957. Severoamerikanci so tako na juž¬ nem tečaju samem prebili že več kot eno leto, prestali eno polarno zimo večne no¬ či in se pripravljajo na novo prezimo¬ vanje, ki se bo začelo 21. junija in bo trajalo do 21. decembra t. 1. Svetovno časopisje se je v zadnjih ted¬ nih veliko bavilo z Antarktiko in sicer v zvezi z novozelandsko-angleško ekspe¬ dicijo, ki si je zastavila “peš” — ne z le¬ tali — prekoračiti beli kontinent z enega konca drugi. Ekspedicijo sta organizi¬ rala svetovno znani zmagovalec Mount Everesta Novozelandec Edmund Hillary in angleški raziskovalec dr. Vivian Fuchs. Hillaryju je pripadla naloga pro¬ dirati proti južnemu tečaju in se tej točki približati na nekako 800 km, kjer naj bi postavil zadnje svoje taborišče z opremo in prehrano za Fuchsovo eskpe- dicijo, ki je prodirala z drugega konca kontinenta proti južnemu tečaju. Fuchs bi moral priti na južni tečaj in od tam nadaljevati pot do Hillaryjevega tabo¬ rišča, od koder bi potem oba raziskoval¬ ca nadaljevala skupaj pot do Hillaryjeve izhodne točke. Tako bi Fuchs prekoračil Antarktiko od ene obale do druge, kar bi bil edinstven podvig v raziskovanju te celine. Južni tečaj je leta 1912 prvi dosegel Norvežan Amundsen, mesec dni zatem pa v svoje veliko presenečenje Anglež Scott, ki za Amundsena ni vedel, da je že tam. Tako je ta čast pripadla Amund- senu in ne Scottu. Na vrnitvi je Scott zmrznil. Antarktike pa počez “po su¬ hem” do danes še nihče ni prekoračil. To naj bi napravil Fuchs. Hillaryju potovanje ni delalo preveli¬ kih preglavic. S posebnimi traktorji in drugo snežno opremo je njegova skupina uspešno prodirala čez zasnežene ravni¬ ne, se vzpenjala na zaledenela pobočja, se izogibala ledeniškim razpokam — če¬ prav je marsikdaj cel traktor zgrmel skozi tanko plast ledu ali snega v skrito brezno —• in hitreje, kakor je bilo pred¬ videno, prišla do točke, kjer je postavila oporišče, kamor naj bi se zatekel Fuchs, ko bi z druge strani prekoračil južni te¬ čaj. Tu se je Hillary ustavil, da počaka Fuchsa. Fuchsu pa sreča ni bila tako naklo¬ njena, kakor Hillaryju. Velikanske teža¬ ve mu je delalo vreme, pa tudi veliko težje prehoden teren, tako da se je za¬ kasnil in je bil medtem ko je Hillary že čakal nanj v oporišču 300 km pred juž¬ nim tečajem, oddaljen od tečaja še 500 km. Hillary je ugotovil, da ne bo mogel več kot mesec dni čakati na Fuchsa ter se je po posvetovanju s Fuchsom, nato pa z novozelandsko vlado, odločil, da od¬ ide naprej proti južnemu tečaju in tako prvi prispe na cilj. Tako je zopet Novo¬ zelandec Hillary dosegel novo zmago nad snegom in ledom na Artarktiki. Po napornih zadnjih kilometrih se je s svojo posadko ustavil za počitek komaj dober kilometer stran od severnoame¬ riške postojanke na južnem tečaju, ne da bi Amerikanci vedeli,* da je že tam. Šele drugo jutro — če je mogoče tako reči, ker tam sonce do 21. junija sploh ne bo zašlo — so ga opazili in ga z ve¬ likanskim navdušenjem sprejeli v svoje taborišče. Fuchs pa medtem nadaljuje s svojim prodiranjem proti južnemu tečaju ter namerava do konca izvesti zastavljen načrt: z južnega tečaja “peš” prodirati do Hillaryjeve izhodiščne točke čez be¬ li kontinent. Hillary se je po enem dne¬ vu počitka na ameriškem oporišču z le¬ talom vrnil na obalo Antarktike, še prej pa sporočil svoje mnenje Fuchsu, da on ne bi tvegal nadaljne poti zaradi bliža¬ jočih se jesenskih snežnih viharjev. V ameriškem oporišču na južnem te¬ čaju so Hillaryja postregli s hrenovka¬ mi, kruhom, toplim čajem in cigaretami. V toplem baru se je odlično počutil. Iz snežnobele ledene puščave je iznenada stopil v civilizacijo 20. stoletja. Za to postojanko so se Amerikanci Dripravljali več kot eno leto. V prevoznih letalih Globemaster so navozili na po¬ larno planoto, ki se dviga nad 3000 m visoko nad morjem, 760 ton materiala. Na Antarktiko so vojska, mornarica in letalstvo poslali 3525 mož, večino od njih znanstvenikov, ki so postavili eno naj- moderneje opremljenih polarnih oporišč. Iz lesa in pločevine so zarili v sneg obširna in udobna poslopja. Oporišče, ki | ie povsem zakopano v snegu, da morejo zlasti v šest mesecev trajajoči trdi zimi ohraniti znosno temperaturo, ima obliko pravokotnika, ki je dolg ok. 150 metrov, ž irok 30 metrov. Na sever proti Južni Afriki so obrnjeni prostori jedilnice, ku¬ hinje, zdravniške sobe in operacijske dvorane, foto-laboratorij in prostori z napravami za ugotavljanje južnega sija. Na sever proti Avštraliji je obrnjeno po¬ slopje s potresomernimi in geomagnet- skimi aparati ter astronomski observa¬ torij, na sever proti Argentini pa elek¬ trična centrala, garaže za traktorje in kamione ter vodni tanki. Ok. 100 metrov od tega oporišča je postavljeno manjše oporišče, opremljeno s kurjavo in živili za pol leta za slučaj, če bi se glavno oporišče iz kakršnega koli vzroka zgo¬ relo. Na južnem tečaju človek gleda pro¬ ti severu, v katero koli smer naj se obrne. Prav tako mu je treba storiti le en korak, pa že stopi iz današnjega dne¬ va v jutrišnji ali obratno, če prestopi 180. poldnevnik. Minulo zimo je preživelo v tej posto¬ janki 18 Amerikancev pod vodstvom dr. Paul A. Siple-ja, ki je že 29 let sprem¬ ljal znanega admirala Byrda na južno- polarne ekspedicije. Največji problem na tej postojanki ni mraz ali sneg ali ve¬ ter, tudi ne šestmesečna noč in polletno poletje, pač pa — voda. Pri temperatu¬ rah do 90 in 100 pod ničlo z največjimi težavami.topijo sneg in ga ohranjajo v tekočem stanju. Iz enega poslopja v dru¬ go imajo izpeljane hodnike pod sne¬ gom. Za vsak premik iz enega poslopja v drugo se mora vsakdo popolnoma zim¬ sko opremiti, ker tudi v teh rovih vla¬ da mraz do —30°. Planota na južnem tečaju je popolnoma brez rastlinstva in brez živalstva. V taborišču imajo enega psa. Postojanka je založena z živili za več kot eno leto. Radijska oddajna in spre¬ jemna postaja sta vsem' članom posad¬ ke na razpolago za pogovore z njihovi¬ mi domačimi v USA. Poštni urad na juž¬ nem tečaju deluje vzorno. Doslej je od- premil že nad 10.000 pisem po vsem svetu. Ima svoje znamke z napisom: U. S. Polar Station. Na ameriški posto¬ janki v McMurdo Soundo ob obali Ant¬ arktike imajo svoje stalne dopisnike t agenciji' UP in AP, revije Time, Life in The National Geographic Magazine ter dnevnik New York Times. Ti dopisniki dnevno dobivajo nova poročila s posto¬ janke na južnem tečaju. Vzdržavanje enega moža na postojanki na južnem te¬ čaju je preračunano na en milijon do¬ larjev letno. Raziskovalci južnega tečaja so vedno ugibali debelino ledu in snega na juž¬ nem tečaju. Na ameriški postojanki na južnem tečaju so to skrivnost letos de¬ loma pojasnili z zvočnimi meritvami glo¬ bine ledu in snega. Strokovnjak za seizmologijo, profesor geofizike na bo¬ stonski univerzi jezuit Daniel Linehan, član ameriške posadke, je pred nedav¬ nim z razstrelitvijo nabojev v ledu na južnem tečaju ugotovil, da je suha zem¬ lja odn. trda skala na južnem tečaju vi¬ soka ok. 350 m pokrita z 2625 metrov silno zgoščenega ledu, nato s 6 metrov trdega ledu, ta pa s 25 metri ledu in sne¬ ga. Buenos Aires, 16. L 1958 ARGENTINA Po vrnitvi predsednika gen. Arambu- ruja z obiska v mestih Mar del Plata in Bahia Blanca je bil v Buenos Airesu se¬ stanek federalnih komisarjev v vseh ar¬ gentinskih provincah. Predsednik vlade jim je dal navodila za zadržanje v se¬ danjem volilnem boju za februarske vo¬ litve. Naročil jim je, da morajo biti v tem boju povsem nepristranski in ne smejo podpirati nobene politične stran¬ ske na škodo druge. Zunanji minister dr. Alfonso de La. ferrere je podal ostavko. Začasno vodi zun. min. minister za mornarico kontra¬ admiral Teodor Hartung. Pred dnevi je odšla v sovjetske sate¬ litske države in v samo Sovjetsko zvezo posebna argentinska trgovinska delega¬ cija, ki bo za vrednost 30 milijonov do¬ larjev, kolikor te države dolgujejo Ar¬ gentini, nakupila raznih industrijskih strojev ter materiala za železnice. Polj¬ ska bo svoj dolg plačala s premogom. Volilna propaganda za februarske vo¬ litve postaja vedno bolj živahna. Pred¬ sedniški kandidatje, kakor tudi vidnejši funkcionarji teh strank govore po radiu in televizijskih postajah. Prirejajo tudi shode po mestih. Izjavam na vprašanja, ki bi lahko odvračala volilce, se izmikajo. Tako je bilo postavljeno vprašanje pred¬ sedniškemu kandidatu ljudske radikalne stranke dr. Balbinu, če bo v primeru njegove izvolitve njegova vlada izvedla ločitev cerkve od države. Dr. Balbin je odvrnil, da njegova stranka iz vprašanja ločitve cerkve od države ni delala in tu¬ di ne bo delala problema, ampak bo sle¬ dila tradiciji’ ter zato ne misli vnašati novotarij. Predsedniški kandidat intran- sigentnih radikalov dr. Frondizi je v zad¬ njih dneh prav tako imel več konferenc in govorov, v katerih je razvijal program svoje vlade, če bo izvoljen. Biv. predsed¬ nik krščansko demokratske stranke dr. Lewis je pa s strokovnjaki te stranke za stanovanjska vprašanja na televizijski postaji razlagal načrt te stranke za spremembo sedanjega sistema krediti¬ ranja zidanja stanovanjskih hiš. Sedanji predsednik krščansko demo¬ kratske stranke dr. Allende ter njen predsedniški kandidat dr. Luka Ayarra- garay sta pa imela tiskovno konferenco. Dr. Allende je vladi hudo zamerjal ne¬ davno odločitev, da morajo vsi javni u- radniki podati ostavko na svoje položaje, če hočejo kandidirati na listah posamez¬ nih strank. S tb odredbo, da je otežkoče- no delo za normalizacijo političnega živ¬ ljenja. ,še ostrejši v svojih izvajanjih je bil predsedniški kandidat te stranke dr. Ayarragaray. Dejal je, da pomirjenje Argentincev ni bilo izključno špekula¬ tivni problem s podelitvijo svobode ne¬ katerim pripornikom, ampak potreba, da se ustvari nacionalna zavest miru in po- mirjenja na tehle osnovah: na čutu skupnosti, domovinskem čutu ter social- nogospodarskem redu, ki mora temelji¬ ti na pravičnosti, ki spoštuje svobodo in širi bratstvo. Vse to pa naj dopolnjuje zmernost in prijateljstvo med različni¬ mi političnimi skupinami. Govornik je v nadalnjih izjavljanjih podvrgel ostri kritiki tudi postopanje radikalov. Za¬ trjuje, da je radikalizem samo eden, pa čeprav je razdeljen v več skupin, to pa- samo zaradi prepirov, kdo bo predsed¬ nik in kdo kandidat. Znova opozarja na nevarnost, da se bo radikalizem s po¬ močjo nedemokratskega volilnega reda sprevrgel v legalizirani despotizem ene same stranke. Tito ima novega diplomatskega pred¬ stavnika v Argentini. Je to Salko Fejič, ki je pred dnevi izročil poverilne listine predsedniku. V Buenos Airesu sta pred dnevi trčila dva osebna vlaka. Pri nesreči je bilo 6 mrtvih in 36 ranjenih. Policijske oblasti so prišle na sled no¬ vim terorističnim celicam, ki so jih se¬ stavljali pristaši prejšnjega režima, ki so za razne sabotaže in ter atentate do¬ bivali navodila naravnost od prejšnjega diktatorja iz Caracasa. Policija je zaprla nad 134 teroristov, zaplenila pa tudi ve¬ like količine orožja. Z zadnjo akcijo je policija razbila novo mrežo teroristov v Buenos Airesu, kakor tudi v notranjo¬ sti republike. Zaradi velikih ležišč berilija, kovine, ki jo v velikih količinah uporabljajo pri graditvi raket in atomskih reaktorjev, ker je lahka ih imo veliko temperatur¬ no vzdržljivost, si Argentina, Brazilija in Indija mnogo obetajo od dobe raket, v katero prihajamo. V Argentini koplje¬ jo berilij v San Luisu in Cordobi, v Bra¬ ziliji v Paraiba, Ceara, Alagoas in Rio Grande do Norte, v Indiji pa pod hi¬ malajskim gorovjem. Ameriška vlada plačuje trenutno 400 dolarjev za 1000 kg berilijske rude. Buenos Aires, 16. I. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. IlovicevzSCoteniJe> V Ljubljani je umrl Ferdo Kozak. Bil je star 63 let. Slavistiko je Študiral v Pragi, nato pa poučeval na klasični gim¬ naziji v Ljubljani. Za komuniste je začel delati tlako že pred vojno ter je med Slovenci širil kulturni boljševizem z re¬ vijo Sodobnost. Med vojno je bil inter¬ niran v Italiji, v prvi povojni komuni¬ stični vladi je bil minister za prosveto. Koke si je mazal tudi z ugotavljanjem "ziočinov” tistih slov. kulturnikov, ki ni¬ so klonili pred kom. nasiljem. Komuni¬ sti so ga za zanje opravljeno delo na¬ gradili s tem, da so mu dali poslanski mandat v skupščini LR Slovenije, v kateri je bil v zadnjem času tudi pod¬ predsednik. Po vojni je napisal knjige "Popotoval sem v domovino”, “Članki in zapiski” ter “Od vojne do vojne”. Ure¬ jal je tudi reviji Novi svet in Našo so¬ dobnost. Pogreb je bil na državne stro¬ ške. V Moderni galeriji v Ljubljani so ime¬ li nedavno veliko razstavo sodobne ita¬ lijanske grafike, v Jakopičevem paviljo¬ nu pa razstavo osmih furlanskih slikar¬ jev. Gorenjska je naslov novi slovenski reviji. Začela je izhajati v Kranju. V Križankah v Ljubljani je letos v nadaljevanju lanskih kulturnih razgo¬ vorov prvi govoril Tone Potokar, znani prevajalec in poznavalec jualnoslovan- skih književnosti. Pred vojno je bil kul¬ turni poročevalec iz južnoslovanskih književnosti za Slovenca. V Benetkah bodo verjetno letos odprli razstavo slovenske grafike. Benčani bi pa v zameno v Ljubljani pokazali dela svojih slikarjev. Na Švedskem in Norveškem sta ne¬ davno izšli dve knjigi o Jugoslaviji. Švedska ima naslov “Alska skogen, ju- goslav — Ljubi gozd —- Jugoslovan”. Napisala jo je !Willy Maria Lundberg, nanaša se na partizahstvo. Norveško knjigo z naslovom “Vzhodno od zaho¬ da in zahodno od vzhoda” je pa napi¬ sal Sigurd Evensmo. V obeh knjigah je govor tudi o Slovencih. V lanskih počitnicah, je nad 450 jug. učiteljev prebilo po 21 dni v raznih 'ino¬ zemskih deželah, kjer so se seznanjali s tam. šolskimi in kulturnorosvetnimi u- stanovami. V sovjetsko-satelitskih dr¬ žavah — češki in Poljski — je bilo oko¬ li 80 učiteljev in profesorjev, ostali so bili v Avstriji, Italiji, Franciji, Nemči¬ ji, Angliji. Jugoslavijo je v istem času obiskalo tudi večje število tujih prosvet¬ nih delavcev iz Anglije in Francije ter Sovjetske zveze, kamor je tudi odšla več¬ ja skupina jug. učiteljev in profesor¬ jev. Na mladinskem festivalu v Moskvi pa je sodeloval tudi akademski plesni orkester iz Ljubljane. Na II. mednarodnem kongresu za psi¬ hiatrijo v Zuerichu je sodeloval tudi dr. Miroslav Hribar, specialist za živ¬ čne in duševne bolezni v Ljubljani, na mednarodnem kolokviju za geografijo in agrarno zgodovino v Nancyju v Fran¬ ciji je pa prof. ljubljanske univerze dr. Svetozar Ilešič predaval o ‘problemih agrarne strukture in agrarnega pejsa- ža v severnozahodni Jugoslaviji.” Na Skuti je neurje zalotilo tri planin¬ ce: železničarja Franca Kavčiča iz Domžal, njegovega sina Božidarja in Vincenca Podviza iz Zbilj pri ‘Medvodah. Med nevihto je strela udarila v pirami¬ do na tem vrhu ter ubila vse tri planin- ce. V mariborskem industrijskem podjet¬ ju “Metalna” so začeli izdelovati vrtlji¬ ve- stolpne žerjave. V Grižah pri Žalcu so občani sklenili, da bodo zgradili vodovod za Griže, Mi- gojnico in Zabukovico. f V Dolenjskih Toplicah so imeli lani vedno veliko gostov. Vseh niti sprejeti niso mogli. Zato je kopališka uprava začela razmišljati o razširitvi stanovanj¬ skih prostorov. Po dveh letih dela so elektrificirali področji bivših občin. Črensovci in Bel¬ tinci. Ljudje so za elektrifikacijska dela prispevali najmanj 30 milijonov din, v gotovini, delovni sili in materialu. Mariborska založba Obzorja namera¬ va letos izdati 46 knjig in publikacij. V knjižni zbirki “Nova obzorja” je napo¬ vedanih 6 pripovednih del, med kateri¬ mi bo tudi izvirno slovensko delo, ro¬ man mladega slov. pisatelja Smiljana Bevkovih spominov. Napovedana je tudi izdaja zbranih del Slavka Gruma in Bevkovih spominov. Napovedana je iz- izdaja del mlajših slov. pisateljev in pesnikov. Založba tudi obljublja izdajo zgodovine novejše slovenske likovne u- metnosti v Frana Šijanca ter obširno Zgodovino slovenskega časnikarstva dr. Frana Vatovca. V poplavi raznih “gostov”, so komu¬ nisti doma prevažali po državi tudi 35 člansko delegacijo arabskih "socialistov” iz Sirije, Libanona, Jordana, Palestine, Iraka in Libije. Bili so tudi v Sloveni¬ ji ter so na Gorenjskem prebili 6 dni. V Poljčah pri Begunjah je bil zanje tudi seminar, na katerim, so jim domači ko¬ munisti govorili o syqjem delu. Med gostovanjem ljubljanske opere v Beogradu so bili gostje Ljubljančanov člani mariborske opere. Dali so dve pred¬ stavi in sicer Verdijevo Aido in Mozar¬ tovo Figarovo svatbo.. Dirigiral je diri¬ gent mariborske opere skladatelj Jakov Cipci. Umrli so. V Ljubljani: Anica Kuna¬ ver, roj. Jeglič, Marija Hribenik, Aloj¬ zij Strnad upok. drž. žel., Ana Lavrič, roj. Roner, organistka, Franc Kavčič, vozovni preglednik, Ludvik Terčon, Franjo Slana, pom. banov, tajnik v p., in Lojze Jeromen, pos. v Mali vasi, Ma¬ rija Bittner v Postojni, Ivan Bric, kme¬ tijski tehnik v Šmartnem ob Dreti, Te¬ rezija Kodrič v štepanji vasi, Fanika Ivačič, upok, v Zdolah, Anton Gajde, ce¬ stni delavec v Logatcu, Franc Ckorn, tr¬ govec v Šenčurju, Francka Gostinčar, roj., Mencinger na Jesenicah, Viktor, Voglar, gostilničar v Kranju, Francka Osredkar, roj. Zagradnik, gostilničarka v Dravljah, Hilda Čop v Lescah in Rez ka Vrhunc, roj. Dolžan v Brezovici. Učiteljski pevski zbor “Emil Adamič” je na mednarodnem festivalu polifone glasbe v Arezzu v Italiji dosegel v prvi kategoriji mešanih zborov drugo mesto. V obveznem delu so Za tekmovanje pri¬ javljeni zbori morali odpeti dva sredje- veška madrigala Palestrine in Orlanda Lassa, v poljubnem delu so pa sloven¬ ski pevci zapeli Lipovškov Oreh in Pa¬ horjev Očenaš hlapca Jerneja”. Urad Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije je priredil v dija¬ škem domu na Zlatem polju v Kranju mednarodni propagandistični seminar kvekerjev. Na njem je bilo zastopanih 20 narodnosti. Domači mladinski komu¬ nistični funkcionarji so gostom govorili o kulturnem, zgodovinskem ter politič¬ nem razvoju Jugoslavije pod komunisti ter o delu “delavskega samoupravlja¬ nja”. Aleksander Majhen 50 letnik V svojem domu pri Don Boscu v Ra- mos Mejia je v krogu svoje družine, praznoval 50 letnico življenja šolski nad¬ zornik g. Aleksander Majhen. Jubilant je sin Slovenskih goric. Ro¬ dil se je 15. jan. 1908 leta v Sp. Voličini pri Št. Rupertu, kjer je bil njegov oče šolski upravitelj. Ljudsko šolo je obisko¬ val v domačem kraju, klasično gimnazijo ter drž. moško učiteljišče pa v Maribo¬ ru, kjer je leta 1925 maturiral. Jeseni istega leta je nastopil svoje prvo uči¬ teljsko mesto pri Sv. Miklavžu pri Or¬ možu. Tu se je leta 1933 tudi poročil z učiteljico Ivo Gabrejna. V srečnem za¬ konu sta se jima rodila otroka hčerka Aleksandra ter sina Ivo. Pod živkoviče- SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES ZAHVALA IN PRIZNANJE Po končanem jubilejnem nagradnem žrebanju ob desetletnici Svobodne Slo¬ venije v Argentini in po uspelem dru¬ žabnem večeru ob priložnosti nagradne¬ ga žrebanja, smatramo za svojo dol¬ žnost, da se najtopleje in najbolj pri¬ srčno zahvalimo najprej vsem naročni¬ kom in podpornim članom, ki so s pla¬ čilom naročnine in prispevki v tiskovni sklad podprli naše prizadevanje. Za¬ hvaljujemo se dalje vsem zaupnikom in prijateljem, ki teden za tednom razšir¬ jajo list med našimi rojaki v Argenti¬ ni. Delo teh naših zaupnikov in prija¬ teljev je neprecenljivo. Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali tako lepe in dra¬ gocene dobitke za jubilejno nagradno žrebanje. Da pa je družabna prireditev v zvezi z nagradnim žrebanjem tako lepo uspe¬ la j pa je zasluga vseh članov priprav. r J OŽE MUSAR Po slovenskih naseljih na področju Vel. Buenos Airesa se je v nedeljo dne 12. januarja 1958 proti večeru hitro razširi¬ la novica o tragični smrti 26. letnega slo¬ venskega akademika Jožeta Musarja, ki je utonil v reki Capitan. Pok. Jože Musar se je rodil 16. junija 1931 leta v Ljubljani. Po končani ljud¬ ski šoli je začel obiskovati v Ljubljani tudi klasično gimnazijo kot gojenec Slom¬ škovega doma. Leta 1945 je odšel v begunstvo na Koroško, odkoder je s pok. prelatom dr. Odarjem nato prišel v Ita¬ lijo. Tu je preživel vsa begunska leta v taboriščih Mcnigo, Sevigliano in nazad¬ nje v Senigaliji. V begunstvu je nadalje¬ val tudi gimnazijske študije, srednjo šo¬ lo je pa končal že v Argentini. Dobil je primerno zaposlitev najprej v nekem to¬ varniškem podjetju, nato pa kot knjigo¬ vodja pri slovenskem podjetju PROMET. Poleg 'službe je pridno študiral na uni- Musar odšel na Gallusov izlet na otok Hiawatho v Tigre. Po kosilu je hotel preplavati široko reko Capitan ter priti na nasprotno obalo. Ko je bil že blizu druge obale, ga je verjetno za¬ grabil krč. Rojaki so videli za nekaj tre¬ nutkov samo njegovi dve roki, ki sta moleli iz vode, nato so pa Musarja zagr¬ nili visoki valovi, ki jih je delala prav tedaj mimo vozeča potniška prevozna ladja. Pa je bilo že prepozno. Jožeta Musarja zaradi globoke in kalne vode niso mogli nikjer najti. Pozneje je nje¬ govo truplo iskala, tudi, rečna polici¬ ja, ki je bila o nesreči obveščena in je takoj prišla, na otok Hiavvatho ter u- krenila vse potrebno. V trenutku, ko zaključujemo to številko Sv. Slovenije, Musarjevega trupla v reki Capitan še vedno niso našli. Nesreča, ki se je zgodila Jožeta Mu¬ sarju, je globoko pretresla vse izletnike verzi ter je že drugo leto poslušal pre- : Slov. pevskega zbora Gallus na otoku davanja na ekonomski fakulteti. Pok. Jože Musar je bil delaven član slovenske protikomunistične emigrant¬ ske skupnosti. Udejstvoval se je v sta¬ novski akademski organizaciji v Slov. kat. akad. društvu, vsa leta je bil član Društva Slovencev, pridno je delal v Slov. fantovski zvezi, bil član Slovenske¬ ga pevskega zbora Gallus. Prav tako je bil član nedavno ustanovljene sloven¬ ske emigrantske folklorne skupine, ki se je že s svojimi prvi nastopi tako lepo uveljavila med nami. V nedeljo dne 12. t. m. je pok. Jože Hiavratha, pa tudi vse rojake, kakor hi¬ tro so zvedeli za smrt priljubljenega fanta, ki na tako tragičen način zaklju¬ čil svoje mlado življenje. Pok Jože Musar zapušča doma samo mater, v Argentini pa bratranca Jožeta Musarja v Olivosu. Obema, zlasti njego¬ vi tako hudo prizadeti materi, izrekamo iskreno sožalje, rajni Jože Musar pa naj pri Bogu, s katerim je ravno v soboto 11. t. m. uredil sve svoje pačune v Slo¬ venski kapeli na Ramon Falconu, uži¬ va večno življenje in vso srečo, kar mu na svetu hi bilo dano. ljalnega odbora, članov Fantovske zveze in Dekliške organizacije, pevskega zbo¬ ra Gallus ter mnogih posameznikov, ki so pri tem večeru požrtvovalno sodelo¬ vali. Lepo je bilo število gospa, ki so darovale odlično domače pecivo. Vsem navedenim in neimenovanim prisrčna in iskrena zahvala! Svobodna Slovenija Slov. pevski zbor Gallus je imel v nedeljo, 12’. januarja, izlet na otok Hiawatha v Tigrah. Udeležilo se ga je okoli 200 ljudi. Poleg članov so bili tudi podporni člani pevskega zbora z družinami. Zbirališče izletnikov je bi¬ lo v Liniersu, odkoder se jih je 112 od¬ peljalo v Tigre z velikim omnibusom, o- stali so se pa sami odpeljali naravnost na omenjeni otok. Po prihodu na otok Hiawatho je imel mašo Rev. Stanko škrbe. Gallusovi pev¬ ci so med njo ubrano prepevali slov. cer¬ kvene pesmi. Po maši je bilo kosilo. Hrano so si izletniki prinesli s seboj, za pijačo je pa bilo na otoku dobro poskrbljeno. Prav tako je bila pripravljena žerjavica za asado. Med izletniki je bilo veselo raz¬ položenje, ki se je pa okoli 2. ure spre¬ menilo namah v globoko potrtost in ža¬ lost ob novici, da je utonil član pevske¬ ga zbora Gallusa Jože Musar. Člani pevskega zbora so sodelovali pri reševalnih delih, so o nesreči svoje¬ ga tovariša obvestili policijo, ji dali o njem vse podatke in naslov Društva Slovencev, kamor bo rečna policija spo¬ ročila ko bodo našli Musarjevo truplo. O tragični smrti Jožeta Musarja pa poročamo na drugem mestu. Akad. kipar Franc Ahčin razstavlja v Mar del Plata Na povabilo Agrupacion Artistas Plasticos Marplatense bo razstavil v me¬ stu Mar del Plata od 19. do 31. januarja akad. kipar France Ahčin 28 svojih skulptur. So to večipoma dela, ki so bi¬ la tudi na razstavi decembra meseca v Buenos Airesu. Razstava v Mar del Pla¬ ta bo v salonu omenjenega umetniškega združenja v ulici San Martin 3237. 30. dec. 1957 pa je bila v Buenos Ai¬ resu odprta kolektivna razstava umet¬ niškega združenja MEEBA v galeriji Velazquez v ul. Maipu. Tega konkursa vim režimom je bil jubilant za nekaj časa prestavljen v Črnomelj, od koder se je pa zopet vrnil k Sv. Miklavžu. Le¬ ta 1937 je bil imenovan za upravitelja deške ljudske šole v Ptuju. To mesto je zavzemal vse do napada nacistov na Ju¬ goslavijo. Ti so ga po zasedbi Ptuja zaprli ter po šesttedenskem zaporu iz¬ gnali v ted. Ljubljansko provinco, kjer je dobil mesto učitelja najprej v Starem trgu pri Ložu, pozneje pa na Uncu pri Rakeku. Kot protikomunist se je g. Majhen le¬ ta 1945 pred rdečimi nasilniki umaknil na Koroško. Že v Vetrinju mu je član Narodnega odbora g. Marko Kranjc na¬ ročil, naj misli na organizacijo ljudsko- šolskega pouka za slovensko begunsko mladino. G. Majhen se je te naloge ta¬ koj lotil ter je bil vsa begunska leta vnet sodelavec g. ravnatelju Marku Ba¬ juku, ki ga je Narodni odbor tudi že 1945 leta imenoval za prosvetnega na¬ čelnika, ki ima na skrbi vse šolstvo za slovensko mladino v begunskih tabori¬ ščih v Avstriji. G. Majhen je ljudsko šo¬ lo organiziral že v Vetrinju, nato pa tu¬ di v Peggezu pri Lienzu. S kakimi teža¬ vami je bilo združeno organiziranje in vzdrževanje šolstva po taboriščih ve sa¬ mo tisti, ki je živel v taborišču in ki je imel tudi šoloobvezne otroke. Toda idea¬ lizem in odločna volja sta premagala vse težave in ovire. Poleg g. ravnatelja Ba¬ juka in ostalih slovenskih učnih moči, je brez dvoma tudi velika zasluga g. Majh¬ na, da je ljudskošolska mladina v begun¬ skih taboriščih v Vetrinju in Peggezu jia g. Ivan Smole in gdč. štefica Žonta. Poročil ju je g. župnik Franc Novak, pri poročnem obredu so pa peli Gallusovi pevci. Čestitamo in želimo mnogo sreče ter božjega blagoslova. Vsak teden ena STOJI V PLANINI VAS ... Stoji v planini vas, tam rajska roža rase, za druge ne in zase, za me cvete nje. kras. A meni v daljnem sveti življenje zdaj veni, ohrani Bog te v cveti, planinska roža ti! Cvetic prepoln je svet, a ni na njem krasnejše, ni meni je milejše, ko ta planinski cvet. A zdaj mi v daljnem sveti oko po njej rosi, ohrani Bog te v cveti, planinska roža ti. Prav zame pač nebo je rožo to vzgojilo, ker z neizmerno silo kopnim po njej samo. Pa, oh, tu v daljnem sveti življenje mi veni; ohrani Bog te v cveti, planinska roža ti. imela nemoten šolski pouk. G. Majhen pa ni vodil samo ljudske šole, ampak je predaval tudi na gospodinjski poklicni šoli ter na obrtnonadaljevalni šoli. Skr¬ bel je tudi za učiteljski naraščaj s tem, da je učiteljske kandidate pripravljal za izpite na beg. klasični gimnaziji. Pod njegovim nadzorstvom so bili tudi otro¬ ški vrtci v že omenjenih taboriščih. Leta 1948 (25. X.) je jubilant postal nadzor¬ nik nad slovenskim begunskim šolstvom v Avstriji. To službo je vršil vse do od¬ hoda v Argentino. V Argentini je bil g. Majhen nekaj ča¬ sa v službi pri Društvu Slovencev, nato pa je dobil uradniško zaposlitev v ne¬ kem tekstilnem podjetju. Od vsega po- četka je vodil delo za organizacijo slo¬ venskih tečajev v vseh večjih sloven¬ skih naseljih na področju Vel. Buenos Airesa. Za to izredno požrtvovalno de¬ lo, ki ga je opisal v Zborniku-Koledar- ju Svobodne Slovenije za leto 1957 g. Martin Mizerit, mu moramo biti hva¬ ležni vsi, katerim je slovenstvo v tujini mar. Skupno z g. Mizeritom je za slov. emigrantsko mladino pripravil le¬ po knjigo Naša besega, ki je pred leti izšla v založbi Svobodne Slovenije. Pri Društvu Slovencev je sedaj mladinski referent, poleg tega se pa še udejstvuje pri kat. verskih organizacijah in gospo¬ darskih ustanovah. Tako nadaljujejo svoje delo v društvih in organizacijah tudi v emigraciji, ki ga je že doma za¬ čel kot mlad študent v raznih dijaških društvih in organizacijah, še bolj pa po¬ zneje kot učitelj. Za svoje delo kot vzgo¬ jitelj mladine, zlasti pa za uspešno vod¬ stvo tečajev za obvezno telesno vzgojo mladine v Ptuju, je dobil od ministrstva za telesno vzgojo v Beogradu odlikova¬ nje Jugoslovanske krone V. stopnje. G. šolskemu nadzorniku Al. Majhnu ob njegovi 50 letnici toplo čestita tudi Svobodna Slovenija. Iskreno mu želi, da bi mu Bog naklonil še dolgo in zdravo življenje, da bi mogel še naprej v polni meri razvijati svoje pedagoške sposob¬ nosti v korist slovenske mladine. Sedaj še emigrantske po končni osvoboditvi domovine pa tudi mladine v Sloveniji. Goriška in Primorska Tržaški in goriški Slovenci bodo ime¬ li letos skupno romanje v Lurd. Iz Tr¬ sta bo 25. julija vozil poseben romarski vlak. Za romanje je veliko zanimanje. Na občnem zboru Slov. kat. prosvet¬ nega društva v Gorici ao navajali, da so društveni odseki: dramatski, mandolini- stični, pevski zbor, oktet, Planika in "veseli fantje” v pretekli 1 poslovni dobi opravili veliko delo. Povedali so pa tu¬ di, da bi bili uspehi še večji, če bi jih članstvo pri delu bolj podpiralo. Name¬ sto dosed. predsednika prof. Fileja je bil izvoljen za predsednika akademik Andrej Bratuž. V 83. letu starosti je umrla Ivana Piščanec, roj. Pipan, doma iz škofje Lo¬ ke. Pok. Ivana Piščanec je prišla še kot dekle k svojemu bratu Valentinu Pipanu, župniku v Renčah. Kasneje se je poročila s poštnim uradnikom Piščan¬ cem v Trstu. V Barkovljah sta si u- tvarila lep dom in živela srečno življe- se je udeležilo nad 100 umetnikov. Vsak nje s tremi hčerami in sinom Ladotom. z enim delom. Ob otvoritvi so bile po- Po prihodu Italijanov v te kraje so se deljene nagrade za pajboljša dela. Akad. j za narodno zavedno Piščančevo druži- kipar France Ahčin je prejel II. nagra- j no začeli hudi časi. Novi gospodarji do za žgano glino “Materinstvo”. Cesti-! so Rafaela Piščanca prestavili v Pizo tamo! j v Italijo. Po upokojitvi se je Piščanec OSEBNE , NOVICE j vrnil znova na Primorsko. Naselil se je Ptjroka. V soboto 11. jan. 1958 sta j v Gorici. Leta 1944 so komunisti zada- se poročila v župni perkvi v Ramos. Me- j li pok. Piščančevi najhujši udarec s tem, da so ji ustrelili sina duhovnika Lado- ta. Hčerka pokojne Ivane Piščanec, Zo¬ ra je znana goriška slovenska pisate¬ ljica. V letošnji zbirki Goriške Mohorje¬ ve družbe je izšla njena povest “Dom na tujem”. “Dokler je dan” je naslov novi knjigi, ki je izšla decembra meseca v Trstu. Je to zbirka petnajst novel znanega slo¬ venskega pesnika in pisatelja Vinka Be- ličiča. Finko Beličič je zbirki novel dal naslov po naslovu črtice “Dck'er je dan”, ki je objavljena tudi v velikem jubilej¬ nem Zborniku-Koledarju Svobodne Slo¬ venije za 1958 v Buenos Airesu. Farna cerkev na Opčinah je dobila nove velike moderne orgije. Duhovniške spremembe: Franc Šibenik, podravnatelj Marijanišča na Opčinah je imenovan za župnijskega namestnika na Proseku, Viljem Žerjal je nastopil svojo prvo kaplansko službo na Opči¬ nah, Jožef Kunčič, doslej kaplan na Bazovici, je odšel za kaplana v Dolino. Na filozofski fakulteti rimske univer¬ ze je promovirala za doktorico gdč. Ma¬ rija Kacin, profesorica na slov. srednjih šolah v Gorici. Za diplomsko delo je na¬ pisala študijo Žiga Zois in italijanska kultura. Nova doktorica je hči ravna¬ telja dr. Antona Kacina. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 16. L 1958 - No. 3 SLOVENCI PO SVE TU KANADA Poročili so se: Janez Kompolšek od Sv. Jurija pri Celju in Aranka Halasz iz Sente, Peter Diindek iz Bodoncev v Prekmurju in Avguština Subič iz Ra- dovcev v Prekmurju, Ignac Dejak iz Do¬ lenjih Lazev pri Ribnici in Marija Pe¬ ček iz Hrovače pri Ribnici, Toman Mi¬ količ iz Želimelj in Anica Benko iz Do- majincev v Prekmurju, Janez Šegula iz Sv. Andraža v Slovenskih goricah in Cecilija Žalik iz Srednje Bistrice. Krščeni so bili: Marijan Ferizovič, sinček Safeta in Darinke, roj. Erjavec; Majda Tratnik, hčerka Janeza in Mar¬ tine, roj. Marn; Andrej Stanislav Turk, sinček Jožefa in Frančiške, roj. Rup¬ nik; Irena Helena Hace, hčerka Jožefa in Marije, roj. Tomažič. Umrla sta:: V Watson, Sašk je umrl 83 letni rojak L. Knafeljc, v Torontu pa LOJZE NOVAK izključno zastopstvo BIJ MAR, S. It. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vsa druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. PRODAMO OVERLOK STROJ ŠIVALNI STROJ "SINGER" ter PLETILNI IN NAVIJALNI STROJ Proizvedbe T. E- 750 - 1674 Almeyra 488 Villa Libertad San Martin tri mesece stari Štefan Hozjan, sinček prvorojenec Štefana Hozjana in Alojzi¬ je, roj. Jaklin. Župnik slovenske župnije Marije Po¬ magaj v Torontu dr. Jakob Kolarič, C. M., ki se je mudil na šestmeseč¬ nem bolezenskem dopustu v glavnem v Avstriji, se je vrnil ter je znova prevzel župnijo in uredništvo lista “Božje be¬ sede”. V zadnjih dveh mesecih se je naseli¬ lo v Torontu več Slovencev. Verski me¬ sečnik “Božja beseda” poroča, da so se vpisali v župnijo Marije Pomagaj na¬ slednji rojaki: Fanje-poedinci: 1. Jožef Stojko iz Ljutomera. 2. Ivan Avguštin iz Dobrov¬ cev pri Mariboru. 3, Janez Brumen iz Sv. Jurija ob Ščavnici. 4. Štefan Za- goranski iz Gruškovjev pri Ptuju. 5 Štefaii Pintar iz Polane pri Celju. 6. Jožef Kosmajer iz' Kapele na štajer¬ skem. 7. Jožef Arih. 8. Marjan Mišjak iz okraja Novo mesto. 9. Franc Tomec iz Vinice pri črnofy®|il0. Štefan Ma¬ rič. 11. Viljem Maligi z Bizeljskega. 12. Andrej David iz Celovca. 13. Lončar iz Dolnje Lendave. L Dekleta-poedinke: 1. Cecilija Žalik iz Srednje Bistrice (30. nov. 1957 se je po¬ ročila z Janezom Šegulom). 2. Marija Barle. 3. Ana Žalik. 4. Marija Sobo¬ čan. 5. Kristina Šalik. 6. Milka Basaj. 7. Malvina Žnidaršič se je preselila v | Odbor 1 Slov. keglaškega kluba Moron | vabi | člane in njihove družine j na Pristavo, f kjer bomo v nedeljo 19.1.1958 I slavili i klubski družabni dan. i t Tekom dneva bodo tekme v ke- ] | glanju za določitev ženskega in j I moškega prvaka v klubu. - Opol- j I dne bo brezplačno kosilo za čla- > | ne in njihove družine. Zvečer ob j | šestih ugotovitev prvakov in razdelitev nagrad, j V slučaju dežja velja vabilo za] naslednjo nedejjo. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascante Escribano Piiblico Uruguay 387 T. E. 40 -1605 Buenos Aires DRUŽABNA PRIREDITEV SLOVENSKE BESEDE bo v soboto 25. januarja v Santos Lugares VELIK SREČOLOV Igra orkester MOULIN ROUGE Športni odsek Našega doma v San Justo PRIREJA v nedeljo 19. januarja 1958 DRUŽABNO PRIREDITEV Z NASLEDNJIM PROGRAMOM: Ob 9.00 uri: Namizni tenis: Dame: Slovakinje — Naš dom Ob 10.30 uri; Namizni tenis: Seniorji: Slovaki — Naš dom Ob 12.00 uri: Kosilo Ob 14.00 uri: Tek v vrečah in vlečenje vrvi Ob 17.00 uri: Tekma v odbojki med ukrajinsko reprezentan¬ co in moštvom Našega doma, v katerem bosta gostovala gg. Knap in Prijatelj Jože. PO TEKMI PROSTA ZABAVA. SODELUJE HARMONY JAZZ "EUROPAK” CANGALLO 439, oiicina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke-same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljajte na: EUROPAK — CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires Sporočamo slovenskim rojakom žalostno novico, da je v nedeljo 12. januarja utonil v Rio Capitan naš zvesti član JOŽE MUSAR Prosimo vso slovensko mladino, da moli za pokoj njegove duše. Odbor SFZ Toronto iz Winnipega. 8. Ivanka Jelen- čič. 9. Ivanka Razpet iz Otalež pri Cerk¬ nem. 10. And Lončar iz Dolnje Lenda¬ ve. 11. Matija Hvalež iz Gorice. 12. Te¬ rezija Hozjan iz Dolnje Lendave. 13. Ivanka Vavpotič iz Gorenje Radgone. 14. Ivanka Ogomik. .5. Aranka Halasz (9. nov. 1957 se je poročila z Janezom Kompolšek). OBVESTILA Dekliški izlet, ki ga organizira SDO za vsa dekleta, bo v nedeljo 26. januarja. Zbrale se bomo v cerkvi v Ramos Me¬ jia, odkoder se bomo po slovenski maši, ki je ob sedmih, odpeljale v Rio Casca- llares s skupnimi vozili. Vožnja bo sta¬ la 20 pesov. Hrano bomo vzele s seboj. Vsa dekleta lepo vabi Odbor. Tečaj za ročna dela se bo spet redno začel v februarju. Odbor SDO. ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y Administracidn: Eamon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina Nenadoma nas je zapustil naš mladi delavni prijatelj gospod JOŽE MUSAR Slovenska emigrantska skupnost v Argentini ga bo vedno ohranila v najlepšem spominu. Vsem članom ga priporočamo v molitev. Društvo Slovencev Buenos Aires, 13. januarja 1958. Nenadoma se je iz naše srede preselil k večni Lepoti naš zvesti član, gospod JOŽE MUSAR Vsemogočni naj ga vključi v nebeške zbore. Plemenitemu in za vse lepo vnetemu sodelavcu bomo ohranili trajen spomin. Slovenski pevski zbor “Gallus” , Buenos Aires, 12. januarja 1958. Globoko pretreseni sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je dne 12. t. m. Bog poklical k Sebi, našega, še tako mladega knjigovodjo, akademika gospoda JOŽETA MUSARJA Zvestega sotrudnika bomo vedno ohranili v najlepšem spominu. PROMET, S. R. L. France in Janez Krištof, družabnika, Franc Likozar, sodelavec Buenos Aires, 13. januarja 1958. V cvetu svojih let nas je dne 12. januarja tragično zapustil naš tovariš JOŽE MUSAR študent ekonomije Dragega tovariša in prijatelja bomo vedno ohranili v dobrem spominu. Naj počiva v miru! Slov. kat. akademsko društvo Buenos .Aires, 13. januarja 1958. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (68) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Dekan pogleda škofa, pa precej umak¬ ne oči. Rimskemu pozdravu sledi kopi¬ ca črk v stisnjeni pisavi. Peyramale je dalekoviden in ima dosti truda, da raz- vozlja tekst. Toda ne samo oči, tudi du¬ ha mora napeti, škrupulozno škofovo nezaupanje, ki je globoko zakrito v ja¬ snih besedah pastoralnega pisma, sko¬ raj boli. V uvodu Bertrand Severe ar¬ gumentira kako in zakaj je prišlo do do¬ godka. Peyramale spozna iz argumen¬ tov, da Monseigneur skuša prikazati, da ni delal iz lastnega nagiba, temveč, da je bil prisiljen k temu dejanju od zunaj, tako zavoljo sovraštva bogotajcev ka¬ kor zavoljo fanatizma lahkovemežev: Vedno znova naleti Peyramale na pri¬ držke, ki se skrivajo pod gladko površi¬ no pastoralnega stila. “Nič ne moremo,” tako piše, “priznati a priori in brez naj¬ resnejše in najmodrejše preizkušnje!” Zato bi bilo boljše, ko bi se kar moč od¬ daljili od subjektivnih trditev in obmL li pozornost na naravne znanstvene po¬ jasnitve tako imenovanih zdravilnih fe¬ nomenov. “Lažje je človeštvo zmesti kakor prepričati,” je zapisal škof. Toda med vrsticami more Peyramale brati še več. Nova zmeda bi bila zadati kr¬ ščanstvu nov udarec, ki ravno sedaj bi¬ je enega najbolj vročih zgodovinskih bo¬ jev za večne resnice. Moderni duh je tu¬ di tam, kjer Boga ne taje, tako ustvar¬ jen, da izjem v navadnem naravnem re¬ du ne prizna, češ, da so proti razumu in proti čustvu, če pozna take izjeme Frankfurt' am Main Cerkev, ki je zato vedno in večno pri¬ pravljena, proti svoji volji krepi sovra¬ štvo do Boga in v širokih krogih izziva ogorčenje. Preden se cerkvena komisi¬ ja izreče za nadnaravno delovanje, mo¬ rajo biti izčrpani vsi načini naravne razlage in prav tako vsa sredstva mo¬ derne kritične znanosti. Zavoljo tega naj bi bili pri tej komisiji udeleženi ne samo profesorji dogmatike, moralke in mistične teologije, temveč tudi profesor¬ ji medicine, fizike, kemije in geologi¬ je. .. Peyramale bere in bere, ne da bi pri¬ šel do konca. Drobna pisava mu migota pred očmi. Monseigneur je postal ne¬ potrpežljiv in mu je vzel pisanje iz rok. “Kdor taji čudež, ni pravi katolik,” zamrmra škof. “Kdor odreka Bogu moč, da lahko svet po svoje ureja, ni vernik. In vendar, čudeži te vrste so vznemir¬ ljivi. Zame gotovo. Teh nimam za ču¬ dež. Ubog otročaj iz ubogega gnezda, otrok pijanca in perice; nebeško usmi¬ ljenje je neizmerno, jaz pa sem le člo¬ veček, Bog odpusti moji duši. Toda me¬ ni se upira. In vi vsi me ženete v to zadevo... ” “Nismo mi, Monseigneur, ki vas že¬ nemo v to stvar, “reče Peyramale. “Stvar sama je, ki vas žene, kakor je tudi mene. Pri Bogu, nisem pristaš lah¬ komiselnega in neumnega misticizma starih žena. Toda kdo, Vaša svetlost, naj nam pojasni ta neumni razplet? Hči ponižanih ljudi. Nesluteč otrok, ki ne zna niti najbolj preprostih naukov vere, ki nikoli ni zapadal neumnim sa¬ njam, ta otrok je videl Gospo, ki je v začetku ni imel za prikazen, temveč za pravo človeško osobo z mesom in krvjo. Otrok je pripovedoval o srečanju sestri in sošolkam. Sestra je povedala materi, prijateljice drugim sošolkam. Iz tega ničnega klepetanja med otroci in pre¬ prostimi ljudmi je v nekaj dneh nasta¬ la lavina pritrjevanja in zanikanja, ki se je razlila po celi Franciji. Celo vaš duhovni hrat, Monseigneur, škof iz Montpelliera, je imenoval to najlepšo moderno pesem...” “Moj duhovni brat, škof. iz Montpel¬ liera”, se podcenjujoč smeje Bertrand Severe, “je gospod, ki se da lahko ga¬ niti...” “Mene pa ni lahko ganiti, Monseig¬ neur,” reče Peyramale. “In vendar me je čudovito naraščanje otroškega niča silno presenetilo. Sedaj ste poklicali mo¬ že, ki nas bodo podučili. ‘“Hic est Digi- tus Dei. Ali pa: Tu ni božjega prsta!” Škofu se je povesila ustnica in namr- šile obrvi. “In med poklicanimi,” je dejal, “se nahaja tudi lurški župnik z vso svojo negotovostjo...” Dekan prestrašeno strmi. Najrajše bi službo zavrnil. Toda nemogoče je. “Kdaj boste ukazali, da se komisija sestane, Monseigneur?” je vprašal s prikritim glasom. “Ne še... ne še,” je odvrnil škof ne¬ jevoljno ter z obema rokama držal zvi¬ tek kakor da ga ne misli nikdar razviti. “Ukaz je pripravljen za tisk,” svari dekan. Starec mrmraje pripomni: “Ukaz lahko čaka. Nobenega datuma še nima... Župnik lurški, ali mi hočete pojasniti, kako naj raziskovalci, kemi¬ ki in geologi v komisiji dela jo, če' je vo¬ tlina zaprta?” “Vaše pastirsko pismo bo oviro od¬ stranilo, Monseigneur,” se upa Peyra- male neprevidno reči. Škof zviša glas do rezkosti. “Nič nočem prisiliti. Niti najmanjše¬ ga pritiska nočem izvajati na svetne ob¬ lastnike. Najprej naj cesar odpre votli¬ no. Potem se bo komisija sestala. Ne obratno!” “Ali si je cesar odločitev sam pri r držal, Monseigneur?” Čez čas je pristavil škof s skoraj še¬ petajočim, tihim glasom: “S tem nu¬ dim Gospej zadnje upanje na zmago. Ali me razumete župnik lurški?” “Ne, ne razumem, vaša svetlost.” “Potem vam hočem pojasniti. Gospej dajem priložnost, da premaga cesar¬ ja, ali da bo sama premagana. Če zma¬ ga Gospa, bo komisija pričela z delom, če pa bo premagana in ostane votlina zaprta, potem Gospa ni preblažena De¬ vica in vi in cela komisija se lahko razi¬ dete ...” Po teh besedah je pričel Monseigneur brati člene zakonov. Na Peyramaleova ušesa so donela imena znanih kanoni¬ kov, ki naj bi bili vodje komisije, imena profesorjev iz semenišča, ki naj bi pre¬ vzeli znanstveno preiskavo. Potlej de¬ kan odide. Ko je bil že pri vratih, ga je škof poklical nazaj. “Kaj naj bo z Bernardko, župnik lur¬ ški? A?” “Kako mislite, Monseigneur?” vpra¬ ša Peyramale, da bi si pridobil časa. “Zelo jasno vprašam! Kako si pred¬ stavljate dekličino bodočnost? Videti je vendar, da ste njen vitez, župnik lur¬ ški. Vi, menda, jo boste že lahko vpra¬ šali.” Peyramale odgovori z veliko previd¬ nostjo. “Bernardka je zelo preprosta. Dovolj ji je, da živi. Nima častihlepja. Njena edina želja je, da se vrne v nepoznano maso, iz katere je izšla. Noče živeti ka¬ kor vse druge ženske njenega stanu.. “Razumljiva želja,” se smeje škof. “Ali pa verjamete kot teolog, da je po vsem tem zanjo zmožna še idilična bo¬ dočnost?” “Upam iz cele duše in vendar ne ve¬ rujem,” reče nazadnje dvoumno Pey- ramale, kakor da ga je pogled na Ber¬ nardko in Gospo opogumil. Škof se je s svojo slonokoščeno palico vzdignil izza pisalne mize in se tesno postavil ob de¬ kana. “Komisija, moj dragi, more izreči sa¬ mo troje sodb: Lahko reče: Prevarant¬ ka, si, mala Soubirous. Spadaš v pobolj- ševalnico. — Lahko reče: Norica si, ma¬ la Soubirous. Spadaš torej v norišnico. — Lahko pa reče: Preblažena Devica te je blagoslovila, mala Soubirous. Iz tvo¬ jega izvira se razlivajo čudeži. Nekoč bomo poslali akte Kongregaciji za obre¬ de v Rim. Kaj sledi iz tega, a?” Marija Dominik Peyramale si je iz¬ bral molk. “Iz tega sledi,” dvigne Monseigneur glas, “da si izbranka, da imaš pogoje za oltarsko čast in zato moraš izginiti, slišiš, zakaj svetniki ne letajo okoli po svetu. Svetnica, ki bi pohajala z mladi¬ mi fanti, ki bi vzela moža, in imela o- troka, bi bila res prav zanimiva no¬ vost. ..”