Ud HolUaja. PRO VETA glasilo slovenske: narodne podporne jednote Uro4miikl ia apravalikl pr^ rtorli M6T B. Uwadalo ar. Offloo af paMloalteai» M87 So. Lawadalo m Toltpkooti Lavrndal« 4030. Chkafo, IH, petek, 21. julij« (July 21) 1922. SakoorMU.IS.PO STEV.—NUMBER 169. hr km 1103, Aot •! Oot. J, ISIT. m i«»o 14. ISIS. i MORJA STA PROTI HARDINGU: PRVI POSKUS ZDROBLJENA STAVKE V PENN1. Governor Severne Karoline je zavrgel odredbo Hardinga, rekoč, da se jo zvezna vlada poeUvila na atran operatorjev. Govetnor Marylanda je odgovoril, da ne bo vabil rudarjev na delo, ker ve, da ne pojdejo. Illinoie je premočna rudareka trdnjava za neakok. Antracitno polja oatane nedotaknjeno. Kralji premoga v zapadni Pennejlvaniji bodo prvi poslcueili odpreti jame po znižani mezdi. "Checkoff' ao odpravili Lewie javlja, da vrsta rudarjev oatanejo neomajane. MiehiganaU governor saeeie rudnike. Lansing, Mich., 20. jul. — Goveroor Groeabeck je danea brzo-javil predsedniku Hardingu, da |je pripravljen vzeti premogovni-ke v Miehiganu pod kontrolo države in jih operirati na sVojo pest. Governor bi red vedel, deli ga bo svezna vlada podpirala pri tem koraku. Washington, D. C. — Sedemnajst governorjev je odgovorilo do četrtka zjutraj na brzojavni poziv predsednika Hardinga, da naj povabijo rudarje na delo in zaščitijo z vojaštvom tiate, ki ae odzovejo. Dva governorja ata odgovorila negativno, javljajoč, da ae ne Bosta ozirala na Hardingov poziv, ker bi bilo brez uspeha. To ata governor Morriaon iz Severne Karo line in governor Ritchie iz Marj landa. Morriaon direktno oČiU Hardin fu, da ae je vlada postavila as itran operatorjev in da namerava V njihovem interesa ho radarjev. To pa ai prav, pran Morriaon; vlada bi »orala biti abaolatno nepriatr "Vlada, ki etori kaj takega," se glaai Mortfceaev odgovor, " i/^ubiti zaupanje kateri ae obrne, itoje at4ii*e dz vlada mora biti abaolatno ne-pristranaka v induatrijal&em kon fliktu in pnatiti stranke, naj Iz-vrie svoj boj do konca. Vaie eta-liiče je, vporabiti silo vlade proti atavkujožim rudarjem, ki morejo nsravno izgubiti vao vero v neprl-fetranoat vojekov ali drugih oboroženih sil neglede na to, če vzrok u vporabo teh ail upravičen ali ne." Governor Ritchie je brzojavil Hardingu, da v Marylandu vlada najlepši mir in zato je vojaštvo nepotrebno. Rudarjev .pa ne bo vabil na delo, kar ve, da ae ae bodo vrnili. Governor Trinkle v Virginiji Je odgovoril, da njegova država pro-ducira malo premoga in da "eploh ni stavke". Governorji drugih držav ao odgovorili afirmativno, da "bodo etorili vse, kar je ▼ njihovi moči m izvedbo zehtev zvezne vlade." To ae pravi z drugimi besedami, da bodo poskusili zdrobiti stavko, ako bo mogoče. Governor Allen v Kansaap je sporočil Hardingu, da je državno industrijsko aodišče ukazalo obnoviti obrat premogovnikov. Illinois ni odgovoril. Podgover-nor Sterling, ki nadomeatuje Smalls, kateri ae nahaja na počitnicah v Miehiganu, mogoče odgovori vaak Čae, toda po veateh iz Vingfielda ne morejo državne oMaeti v Illinoiau ničeaar atoriti *« obnovo obrata ia dveh razlogov : pnriš j« 90,000 rudarjev v državi atoodstotno organiziranih i" ne pojdejo na delo, drugič pa država ne more ščititi cUvkoka-"" od zunaj, *ker bi a tem krišla •voj zakon, ki zahteva, da mora **ak rudar imeti apričevalo dveletne izkušnje. ' ^i poskus m "obnovo obrata' bo V Peanzj Ivani ji PitUburgh, Pome. — Zapodim P'-nnsylvania bo tiaU zagozda. ke t*ro nameravajo kralji premoga a ►»močjo državnih in zveznih voskih čet zabiti v organizacijo *>darjev v svrho uničenja stavke. htuburgh Coal Produeers' Asociacije, organizacija opera-*',rjev, j« t sredo naznanila, da •dpre svoja rove, ki počivajo le ** 1. aprile, ia aieer ne temelj« ki je bila v veljavi v no-'^bm 1917: pet dolerjev za dnevaa delo oeem ur, 70 centov ™ tone za kopanje z strojem in 87.64 centov od tone za kopanje a krampom. To pomeni, da je mezda znižana za $2.50 dnevno, 24 centov od tone za kopanje a atrojem in 23 centov od tone za kopanje a krampom. Sedanja unijaka mezda, katero zahtevajo rudarji, da oatane Še dve leti, je $7.50 za dnevno delo, 94 centov od tone za kopanje a atrojem in $1.11 od tone za kopanje s krampom. Dalje naenanjajo pittsbur&ki o-peratorji, da je "checkoff" (pobiranje unijskih doneskov od mea-de) popolnoma odpravljen. Maakok na BMnoh je nemogoA Springfield, 111. — Nadomestni governor Sterling je prejel obvestilo operatorjev v Illinoisu, da ne bodo poskušali odpreti rudnikov bfaa pogodbe z rudarji. Illinoia, ki produclra največ mehkega premoga v Uniji, je najmočnejša trdnjava rudarake organizacije*, vrhu-tege eo rudarji uvarovani a posebnim zakonom, na temelju ke-t proga je delo v rovih pod armljo nemogoče brez apričevala apoaob-noetl, katerega more dati edinole državni biro, ki je pod kontrolo organizacije. Rudniki v Illinoisu Družbe oglašajo sa etavkokaie ia odpravila ea ve« vlakov. Tak je položaj, ki je povzročil, da je taktični odbor rudarake or ganizacije U. M. W. of A. odpo toval domov. Člani odbora ao vedeli, da so izvojevali zmago v stavki, zaraditege ao bili aiti Har-dingovega naziranja, de ao komaj izvojevali pravico, da razpravljajo o zvojem lastnem porazu. Kadar bo on pripravljen dokazati, da je rudarjem garantirano kolektivno pogajanje po petnajatteden-zki ztavki, polni trpljenja, ako ae vrnejo na delo, ga bodo rudarji poslušali. • >. Harding ae je prvikrat prihU žal pametni poziciji v avojem pismu aa rudniška podjetnika ae polju mehkege premoge, ki jo bilo čitano rudarskemu taktičnemu odboru po Levrisu v pondeljek. V tem pismu Herding pristane, ia njegova predlagana premogovniška komisija ne bo vnosUvila stalne mezdne leetviee ali eta delavnih raamer, ki hi onemogočile skupne pogodbe med rudarji ia premogovnUkiari podjetniki. On predlaga, da komiaija poda le [id* g. rtbQ. V tem hujakaajtt ao torej abeolutno zaprta dffcvju- začazni odlok in da ae podStkLfcl je. metoda. Kaj prvo se koče z pfr ca, katere ni mogoče "odpreti" jih pronajde* komiaija, vporabljo m0fj0 administracije zlomiti stav- spomladi kot nheveti, ko ae aeata drugače kakor z uničenjem unije 90,000 rudarjev. Tega pa ne bodo poekušali. . Antracitno polje oatane nedotaknjeno. . Philadelphia, Pa. — Lastniki trdega premoga niao bili povabljeni, da odpro avoje jame, in četudi bi bili, ne bi mogli tega atoriti. Prvič zato ne, ker njihova pogajanja z rudarji niso pretrgane, in drugič, ker velje ze ruder-je na tem polju enak zakon kakor v Illinoiau: aleherni rudar mora imeti dve leti izkušnje, predno dobi dovoljenje za delo v rovu antracitnega premoga. Skebi ao torej nemogoči. Antracitno polje abeolutno po čiva že od 1. aprila in niti funt premoga nI šel na dan na vsem, 500 kvadretnih milj obsegajočem polju. Produkcija trdega premoga je zaoetala za 25 miljonov ton, odkar traja atavka. Rudarji na tem polju, katerih je okrog 150,00, ao vsi organizirani. Vlada ne bo končala itavke na ta način. Weahington, D. C. — V notranjih vladnih kroMcih je zavladala potrtost. Pot, katero je izbrala admlniatracija za doaega miru v premogarski industriji, ja najdaljša do konca stavke. Mnogi pravijo odprto, da je Herding neaedel o-peratorjem, ki ao po kontrolo Jeklarskega trusta in katerih atall-šče je, de je treba razbiti stavko • žilo in uničiti rudarZko organizacijo. Ko je Herding poveril A. M. Oglu, predsedniku Netionel Coei Aaeociation, nalogo, da povabi operatorje na konferenco v Waah-ington, je Ogle eklical le tiate laatnike, ki ao najzegrizenejši nasprotniki organiziranih rudarjev; večje šUvUo operatorjev, k» ao za konfereneo z rudarji na temelju etare pogodbe, je manjkalo na konferenci. Vladni krogi dvomijo, da bodo mogli operatorji dobiti dovolj stavkokasov za produkcijo premoga v zadostni količini. Stavka se še lahko vlače meaeee in kaos bo toliko večji. Levria in ostali glavni odborniki rudarjev ao v Waahingtonu. kjer delajo načrte za defendvo. Vodi- t€W ^Jjjjjj 00 ■ se zavedajo svoje t OD TSOA SPOZNANJA JIH NI ODVRNI NOB1NA POTIKA. Rudarji ne bodo odnehali od m-hteve kolektivnega pogajanja. Waahington, D. 0. (Federated Preaa. L. Todd). — Predsednik Harding je pričel kazati voljo, ds ze konča stavka, toda pokazal jo ni dozti močno. 01. — Glaaovi, ki ao prejlnji dan prišli v javnost, da edino vprašanje starostnih pre Vio še ovira nesporazum med le-lezničerji ia železniškimi družba mi, ao revno teko hitro utihnili, kot ao ae pojavili. Ravnatelji la-leznilkih družb ao trmoglSvl ln še vedno upejo, .da alomijo atavko. Oni še zanašajo na pomoč velebia niškega dnevnega šaeopiaje, ki jim zvesto aluži in prinala vae ve-Ai Hešno pobarvane v njih iUU reso. Voleblaniško časopisje na e-ni strani kriči, de je treba prileti a produkcijo premoga ln hujaka direktno in indirektno, da. ae vpo-rabijo najstrožja sredstvs proti rudarjem, ne drugi atrani pa po-polnoma prezira fakt, da ne bo mogoče prevalati premoga, kar je veaki daa več vea polomljenih nejo zastopniki rudarjev in pod jetnikov. To pravilo velja tudi aa rudarje in podjetnike na antra-citnem polju. Harding je aprejel obljubo rudarjev, da eprejmejo logične posledice, prihejajoče is faktov poštene preiakave pri pogajanjih i bodočnoatl a podjetniki ne entreeitnem polju. Predsednik zopet povdarja, da "checkoff" o-stane do prihodnjega marea. Z drugimi beaedemi to pomeni, de se nej ustvari nekeko premirja do prihodnje apomladi, v tem času pa veljajo atere meadna leetvica in stare delovne razmere. Ker ruderji jaano vidijo v tej predaednikovi definiciji, je to, de ni nikjer nič atorjenega sa zto ti-zoč radarjev, ki ao ae pridružili ztevkerjem in raderski organizaciji, od katerih jih je največ v Pennsjrlvaniji. Ti rudniki ao večinoma pod kontrolo Morganovlh in Rockefellerjevih interesov. Te kompenlje niao bile aaatopane pri rezprevi v Beli h tih Zeredi tege bodo nejbrž odklonile plačevanje mezde, ki jo določi Hardingova komiaija in ravno teko ne bodo prianale delavnih pogojev te komiaija. Rudarji v eonevlllakih in fajrettekih pokrajinah ao pred dejatvom, da bi morali še nedelje stavkati v premirnem času. Neokretno pe mednarodna rudarska orgenizecije vztraja trdno ne ate-lilču, de podpire te aUvkerje, taktični odbor i« mednarodni ad* borniki pa zavzemajo eteliščc, de bi teke delna izravnava ne koristile orgenizaeiji kot oelotl. Ve-liko je odvisno, pravzaprav bo od-vieoo od ljudi, hi bodo tvorili teko komisijo. Mogoče ae lahko ago-di, da morajo podjetniki ia Za padae Virginije in Alebeme, ki ao zunaj zakona, v vrsto ln aa poko riti komisijskemu odloku. Department za socialno akcijo orgenizecije N. C. W. C. opozarja rudarje ne nevarnoet, ki tiči v jrrožnjak ze mobiliairanje rudar- je*. _ TATOVI 00 VSILI OBLKO, A SL — Neteljeni odje ssalei so ponoči vlomili v delav nieo kroječa F. W Falkmana la odaeall sedem oblek. Sta štirideset dolerjev se nieo dotaknili, ki ao leželj v mianem oredalo- VHJKO POMLANJKOVANJE PREMOGA V VZHODNIH DRŽAVAH. Boeton, Mam. — (Foder. Press ) — Vbodne ali takozvane novo-angleške države ao v kritičnem položaju radi pomanjkanja premoga. Trdega premoga nI abeolutno nlc aa zimo, mehak premog pa pri manjkuje na vaeh koncih in kra jih. Gorivni upravitelj aa drŽavo Maacachuaetta je 15. t m. brzoja mesaachuaettakim kongresni da jc aituacija skrajno alaba kriza prihodnjo zimo je neizo-hna ,eko ne bo rudareka atavke a najkaaneje ta meaoc. gusovi0 dum- cem nemi so uthmiu. iTAVKOVNI POLOŽAJ NA ti-1 LIZNIOAH JI NHPRHKI- močjo ka rudarjev in ko je U zlomljena, pa atavka lelaaničerjev. To hlep-čevako časopisje pe ne rečuni a drugimi mogočnimi faktorji, ki govora v prilog •tavkarjem. V jeseni so volitve in prav lahko ae zgodi, de pride v kongroe tako močna opoaieija, da ae bo aadenje sdministraelja nahajale v aelo neprijetnem položaju ln bo morala dajati odgovor kongresu za tvoje dalo. Doklar ae atevkarji aami na vrnejo na delo, oatene premog pod zemljo in vozovi nepoprevije-nI. Jaano je kot bali dan, de premogovniški podjetniki in vojekl ln tudi eodnlkl ne bodo hopeli premoge in železniški ravpatelji in vojaki na bodo popravljali polomljenih železniških vozov. Položaj je le v toliko apreme-njen, de ee ztavki pridružuje čim-delje več želeeničerjev. V kakšnem položaju aa naheje-jo železniške družbe, govore oglasi, v katerih Iščejo železniške de-lavce in jim delajo obljuba. Bte-vilo polomljenih voa in lokomotiv ee mnoši ne tirih in želeani-ška družbe odprevljejo vlake. ■ Cl«r Southern železniška družbe je odprevlla štiri e-sobne vlake. Železniška družba ae sevede izgovarja na primanjkove-nje premoga. Železniški dclevzki odbor ne ke-ža sovrežnega lica organizirenim železničarjem, železničarji pa iz-Javljajo, da ja odbor spremenil svojo tektiko, de prepreči stavko delavcev, ualužbenih pri železni-škik vzdrževalnih departmentih. Iz Clevalande poročajo, de de-level, sepoeljeni pri železniških vzdrževalnih departmentih, zahte-vajo, de se proglaal stavka. Tako so obvestili E. F. Orable. H svojo zshtevo ao se pridružili evojim to-varilem na vzhodu, hi tudi priti skajo ne Orable, de aa proglaal štrejk. Tudi v C leve landa strašijo delavnice miličarji, najeti strelaiki ia lekalai policaji. Ake •»ride do sUvke uslužbencev pri vzdrlevalaik departmentih, ae po-kale dne SS. la V. julija, ho prej-m »jo naložbene i šah«, na katerih bo videti, za heliko je Daairavno aa atavka mimo, kljub Umu ae odredjuje milica v razne stavkovne kraje. Milice iz Chiaaga je bila odrejena temni so hazdh ■ nekaterih hl-drtov 0 delavcih. MENDA NI VIDO, DA POŠTO-JI RAZLIKA MID 0LOVIKOM IN ŽKATUIOO SARDIN In kljub temu prihajajo pred ljudatvo s aahtevp, da Jih igvoU v poetavodajne abore. w Waahington, D. 0. (Federated Preu). — " Arlee Pomerene, senator in demokrat, in dr. Himon Fess, njegov republikanaki tak meo, la niata pokaaele, de imata toliko intaligenoe, de poanata raz-liko med delavoem — človeškim bitjem in Ikatljo aardin," Izjavlja Konferenca aa progreaivno politično akoijo v svojem poročilu ne voliloe v državi Ohio. Oba beračite pri ljudatvu, da ju oamaga avgusta pri primarnih volitvah Izvoli kandidatom in oba omenjona proglaša konference aa orodje ve-likege bizniza ln naaprotnika ljudskih korieti. "Nobeden izmed teh dveh moš", pre vi poročilo, "ni doadaj še zapopadel glavno podlago avo-bode, ki ja v principih Proglaee neodvisnosti ln v uatavi Zdrule-nih drle v. "Feas je ponovno atopil a avo-jega pote, da je raalagal avoje predaodke. Njegova velika neved-nost se je doatikrat pokaaele, kadar je javno govoril o avatlh principih človclkega življenja In oseb-nih pravicah tiatlh ljudi, ki dela-jo. Za človeka, ki oananja, da je vodje v cerkvenem dalu i^ ki aa včaai hvali a avojim delom ne polju poduke, keterega obnalenje je pa popolnoaui nekrlčanako, ao taka reči neodpuatljlve. ' "Pomerene ln Feea ata glaaova-la aa neprijeten in neamerilki Eaqk-Cttmminaov Šaleaallkl« la-koa. UUaovala sta aa protlatav-kovne "določbe v originalu pred-loge. Olaaovala ata proti Intere-som 95 odatotkov amerilkege ljudatva, ko eta bila aa 6-odatotni profit zvodenenlh delnic io legitimno nelolen kapital par lelea-niških špekulantov, aa najbolj anačilno razredno zekonodejatvo. "Fess je podpiral Winalowo predlogo, de ae oplenl blegejna Združenih držav za nedaljnlh $500,000 v interesu železnic. Ola> soval nI, ho je Seott la Mlebigane skušal oalabltl določbo ze vernoet človeškega šivljenja v mornarskem aakonu. Olaaoval ja proti farmarakim inUreaom, ko Ja abor. niče 22. evguata 1021 aprejele aa-kon aa izvoz farmerakih produk-tov. Glaaoval ni, ko je bile v abor-niei dne 17. novembra lttl pred-lolene predloge, de ae povila do-hodnlnzki devek miljonerjev od 32 do 50 odatotkov. Revno teke taktike ae je poalutil dna U. e-prile 1922, ko eta kongreanlka Johnaon iz Južne Dahote In Wood-ruff Iz Michigana Izailile glaeove-nje o predlogi ae preiakavo voj. nih greftarakih dobavataljev. Kar sa je izognil dvema velikima domačima vpralanjema, zasluži, da se odkloni ... "Pomerene je nemogoč — on čist naaadnjak. On je obleat-ven, zapovedovalen in trmoglav in nims prav nobenih aimpatij a telavami navadnega ljudstva. Njegovo to poet nedkriljuje le le njegova domilljevoet. Pustite ge, de se umakne saredi njegova pretirane osebnosti." V tem duhu ao kritizirani tndl drugi poeta vode jei la drleve Ohio. Poročilo previ, de ni nihče Uho pokorno IzposUvljel ljudske InU-rese peščiei lakomnlh bogatinov. Najbrže ae veaele, de bogetl ljud jc še bolj obogeU, siromašni pa le bolj osiromelijo. Poročilo pri pretresen Ju preU kloetl senatorja Sutkerlanda In dragih kongreanikov la Zapedae Virginije nedeljaje. de ao vedno nastopili se keriati poeebnih InU-reaev ia proti Ijndakim korlatim. Izjeme ja blU le Ukrat. kadar ao m vzdržali giaaovanje. Tekih tajam je bilo pa mala. Chieego ia okolica i V soboto neeUlao ia vrele. Julai vetrovi Temperetare v sadnjih 24. araki najvišja 71, aejeišje S7. Selaee »h 1*2, zaide oh 1*0. MEZDE DOLI - ORNE 1IV-LJENSKIM POTREBŠČINAM PA OORII Waahlngtcm, D. C, — Vladni de-pertment za delo poroča, da so cena livilom v prodaji na debelo poskočile se poldrugi odstotek v juniju nad cenami v maju. Cene v maju ao pa bile tri odatotko ln pol višje nad cenami v aprilu. Mezde doli, cene pa gori tako ae vračamo\ normalne Čaae I hmska konferen-cflje pokopana. Sov Ja taka Ruaija ae ne udeleU vol nobene konferenoe, pravi Litvinov. DOIRA LITINA 10 POMOOLA RUBUI, DA POJDI SVOJO POT. Haag, Holandija, 20. jul. — "Rusija se ae udeleži več nobene konferenoe | Genova in Haag sta dovolj sa nae", je iajavil Maksim Litvinov, vodja ruske delagaolje, ko ao neruaki delegatja sklenili, da ae zaključi konferenea. Konec haežke konferenoe je prile 1 v trenotku, ko je vae kaaa-io, da morda pride do aporaauma a Rnal. Sovjetski dalegatje ao na vlarajlnji plenarni aeji predložili nov nečrt za relitav vprašanja gleda aooialiairane inozemske laat. Sine. Načrt ae gleai, da aovjataka vlada reši to vprašenje direktno i bivšimi leatnlkl brez posredovanja eatentnlh vlad. Prlaadetl leatnlkl, a katerimi aovjateka^vlada ae doaela aporaauma v dveh letih, iagnbe vse pravice do svojih tir-jatav. Angleški la holandakl dcfcgat-je ao bili aedovoljni a Um nelr* tom in vee je kaaalo, fie bo apre-jat tibda ae bs konjem« nadalje, vala. tedaj ps so Francozi naen-hMiiip^l kgljt, da je nmkiea»-Irt "sova paet1' In aahUvali ao, da ae konference tekej zaključi. Belgijci eo podprli Francoze in prldrulill ao ae tudi Iulljanl, ki ao jezni na Rus«, ker ao aa vrgli trgovinako pogodbo a njimi. Napoaled eo ee Angleli udeli in aprejeU je bile resoluoija aa aa-ključsk konferenoe. Danes sa vrli aadnje aeje aa sprejem poročil. Francozi imajo predlog za pakt, na Umalju katerega ae bi enUnl* ne in nevtralne država aaveaale, da ne aprejmejo od Rusija nika-kržnlh honeeaij v lastnini, ki Je pripedala t£oaomeem. Angleži ao proti Umu paktu, kajti Lloyd Oeorge je iajavil že na genovski konferenci, da anglslka vlada na more brenlti svojim drževljenom ruskih honeesij, pa naj bodo ka-k rine hočejo. SovjcUlu vlada bo nedvomno Ukoj ponudila separatne pogodbe Angliji ln drugim državam, od keUrih upe kakšnih «Triatl, Jasno jc, de Franelja hotoma in namenoma razbila haaško konferenco. Moakva, 20. jul. — Ruska ao-vjetaka vUda sa bolj zanima ze letošnji pridelek kakor za konferenco v Heag«. Letošnje letine obete bili Uk<> dobre, da Je pre-kosila vae pričakovanja. Mnogi aovjeUhl vodiUlJi ao mnenja, de a ozirom na dober pridelek kruhe jc bolje, da Rusija pusti zunanji svat na miru in gre zame svojo pot naprej, DILAVSTVO V ELIZABBTHU SI PRIPRAVLJA ZA VOUTVI. V. i, — Socialistična stranka bo v sporazumu z da-lavskiml strokovnimi organizacijami poatavila kandldeU ne kon-fersnei, ki sa bo obdržavala 27. julije. Olevno delo ze skupno akcijo pri volitvah v Jeaeni je bilo že izvršeno, NIFOiTIN DILAVSKI VODL TELJ OBSOJEN Nov Tort, N. V. - Wllliam Hogan, bivši Ujnlk lokalne orge-aizacije alektričarjev štev. 3, je bil obaojen v ječo od oermnajst meaeee v do treh let, hor je poae-veril $9S,000 orgsnizarijl, Hil je deaar, ki ge jc pobiral sa poseb aa delavaka dovoljenja, e ge nI odrešeni 1 organiaeeijl. PROSVETA GLASILO SLOVEfiSKZ HAAOPHE FOPTOmE JZDHOTE LASTNINA SLOVENSKA NARODNE FOOfOMI iEDNOTE < orisov r»» dogovoru Kokopitl — ne vr»*«Jo Narodni na: Zodinjcac drševe k< pridelke, pravijo, da ne morejo znižati voznine, kajti če kaj takega store, jim grozi bankrot Ako železniški uslužbenci zahtevajo pošteno mezdo, da lahko sebe in svoje družine prelive pošteno in da skrbe za izobrazbo svojih otrok, pridejo privatni železniški interesi ravno s takimi izgovori, o katerih je vsak trezno misleč človek prepričan, da so neresnični. Dokler ne bodo ameriške železnice nacijonalisirane in vsi kUH ravnatelji in višji železniški uradniki odslov-ljenl, bo za privatne železniške interese ameriško ljudstvo dobra molzna kravica. Farmarji in železniški ualužbenci ae bod6 pogrezali v vedno večjo revščino, železniški mag natje bodo pa h nakopičenim miljonom dolarjev nakopi-čevaii nove miljone. In proti takim razmeram pomaga le radikalna operacija — nacionalizacija ameriških železnic. Ljudstvu naj ae vrne, kar je njegovega. Kongres ima moč, da izvede tako operacio in zategadelj naj bodo volilci oprezni, koga bodo volili v jeseni pri kongresnih volitvah, da se železniški privatni interesi ne bodo po končanih volitvah smejali v pest JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. In atateljev Proevete. Lincoln Sili, Pa. — Dolino«! se mi zdi, da ae enkrat oflasim kot član SNPJ. v našem dnevniku Pro« vet i. Htavkarji v Lincolnu. III., naj ne mialijo, da opravljam kako stavkokaško delo, ker sem ravno med stavko prišel odtam. Tu nas je malo Slovencev, ki pa smo vsi sto proces t no organi sireni stavkar ji, čeravno tukaj šnji premoforov, last Lincoln Ga* Coal Co. obratuje a najeteši. Mi vsi tukajšnji Slovoaei stojiaao trdno s drugimi unijekimi star kar jI in tako bomo do konca stavke. Tako tudi moramo, ako kočemo. da bodo kdaj izpolnjeno naše u-pravičen« zahteve. Da tukajšen premogoror obratuje, ja največ vzrok v tem, da jo drušbe šo marce meeeca, 1921, zaprla rov ia so-pet pridela obratovati febraarja meeeca, letoe. Čeprav je bil prej unijeki rov, jo pričela obratovati kot da je odprta delavaica. Premogarji smo se med tem časom seveda večelimanj finančno izčrpali, hodili sme lansko poletje iz kraja v kraj ta delom, po le malokateri ja bil tako srečen, da fa je dobil. Prišel je meoec februar ia ta drušbe je odprla radaik a prav malim številom radarjev. 8 tem jih je prisilils, da morajo iti delat pod zaifaao mezdo, ali pa jih postavi v sredi najknjše zime aa piano is svojih staaovaaj. Kdor je imel kak groš, d je najel eta-povanje v bližajo« mestu WaaS-ingtonu, Pa., ia sa tja izaolil, dragim pa ai kazalo drufefs ia pričeli so delati Najmanjše pomoči niso prejeli ao od unije ao od drugod. Voditelji U. M. W. of A. se niso najmanj zanje pobrigali v hudi sili, samo naznanili ao jim, ako bodo delali, da bodo izgubili unijaki radarji čarter. Niao jim ponudili skromne podporo, ki eo jo bili ti unijaki radarji (aeka-teri tndi člani 8NPJ) v resnici potrebni. Tski so voditelji diatrikta v našem, 5. okrošja organizacije radarjev. Menda aami dobro ae vodo, s kom bi bilo bolje potegniti, sli t premogarji ali operatorji. Ako bi se bila U. M. W. of A. ma-o zavzela aa tukajšnje premoga* je, lahko trdim, da bi danes ne »il ta rov obratoval, sedaj pa jih je skoraj nemogočo odvrniti od dela, ki ga sedaj sami nočejo pustiti. Btavkarji od tu in od bliš-njih lokalov smo se prizadevali, da bi jih pridobili na svojo stran. Večina se je odzvala in pristopili to nazaj v naš krog. Morali so se zsto vsled tegs izseliti, drušbs ps je dobils še druge ljudi in tako rov obratuje. Največ so sedanji rudarji črnci, le malo prejšnjih premogarjev je še na delu, to so deloms Američani, deloma pa ne-leski tukajšnji Nemci. Drušba je dobila večje število pretepačev in atavkarjem so sodnijsko prepove-dali, da sploh ne moremo več blizu rovov. Naj oni najetji nikar ne misli-jo, da bodo rasbili s svojim početjem našo stavko. Opravljanje dela sedaj pomen ja sanje samo ne-lepo ime in končno obsovrašenje od strani vsega aavednega delavstva. V unijakih rovih, ae nikar n« nadejajte, da bi še kdaj dobili tlelo. Pozdrav vsem savednim stav. Brlgdspert, O.— Kolikor ae tiče stavke pri naa, poteka še precej v dobrem redu t nikakih najeto-šev nimamo. Gotovo ao ai nekateri poiskali delo po tovarnah in kjerkoli ao mogli dobiti delo. StopUi smo v stavko, ker je bU načrt preaiogarakih baronov u-veeti oorniki, ki so bili izvoljeni na listini farinarske delavske stran ke. Smola gardista. Železniški gar dist v Tracyju, Cal., je v svoji ve liki gorečnosti napadel šoferja Associated Oil Co., ki je hotel s svojim tovornim avtomobilom pre koračiti železniški tir blizu delav niča. Pretepel ga je s količem Bilo je prepozno, ko je spoznal vc liko zmoto. Izgubil je službo in odšel z dolgim nosom. Njegova na loga je bilo — pretepati stsvkarje ne pa spoštovane šoferje mogočne oljne družbe. Velika krisa v Avstraliji. Vsa tiuimenja kažejo, da se Avstralija zaplete v industrijalno vojno, Iz katere sc morda izcimi boj, kakrl noga opažamo v Evropi, za strmo glavi jen je obstoječega goepodar »koga reda. Vojno izzivajo delo dajalci, ki so pričeli gonjo proti strokovnim unijsm, znižujejo'mezde .podaljšujejo delavnik in ssbo-tirajo delavske pridobitve. Kspl-talisti izrabljajo sedsnjo brezposelnost in trgajo mezde od 20 do 30 odstotkov. Delavci v vseh glsv-nih industrijah so prizsdcti. Farma rski delavci so izgubili 20 odstotkov mezde, rudsrji v metalič-nih rudnikih 20, jeklarski dclavci 25 in premogarji 30 odstotkov. Med delsvei vlsda veliko razbur jenjc in prejalialej izbruhne generalne stavks. Delavski svet v Nčw South Wslesu jo izjavil: "Delo-dajalci očitno izzivajo delavstvo 1,8 industrijslni izbruh. Izstrada-vanjc je instinktivno revolucionarno in če hočejo avstrslski ks-pitsliati revolucijo, jo lshko ims-jo, tods prej je ne bodo imeli, dokler ne bo delavstvo dobro pr! prtvljeno in to bo kmslu." Razne vesti. povodenj v tkzasu. Houston, To*. — Viher je pri-hrumel prek Thorntons in vlils je plohs, kakršne ne gomnijo •'tih minutah jc padlo 8.35 palcev '"i Podrtih, šipe v oknih so ps pobite, ker je pedels tudi izred-n<» debels točs. Hkods je izredno Veliks. MohUs, Ala. — Mesto je obisks ^ijs v dveh' ursh. Cestnoželezni-iki promet je bil ustavljen. korilbo je hvbbil umor. ntnno je Sel ha vislice J»cksoa, Mas. — Heary Bonds 'mHi obesiti v petek. Henry in je ustrelil jetniškege poz *'ka Russel llerrise, ki se je smrt "det zgrudil ns tis. s je imel * tr>liko moči, ds je potegnil svoj ■••okres in ustrelil Bonds. Zdsj »utirali pet Bondovih sorod-" ds doievjo, kje jc dobil '^jeni morilec samokres Obla |'< ''javljajo. da ao morilea obU ksl« njegovi sorodniki dve ari predno je uetrelil paznike. združena politična akoi ja delavoev v new VOEKU. Nsw York, n. T, (Fed. Presa). —. Ameriška delavska strsnka se je ustanovila ns tukajšnji konvenciji is fsrmsrake delavske stranke v New Vorku in socialističnih orgsnizaeij v New Vorku in strokovno orgsniziranik delavcev. Zastopniki strokovno organiziranih delavcev so zastopali okoli sto delavskih strokovnih orga nizacij, ki štejejo dve ato petde set tisoč člsnov. Farmarska delav ska stranka in socialističns strau-ks sta dobili pri zadnjih volitvah v tej državi dve ato tiso$ glssov. Konvencijs js izvolils kandidate zs državo New York za bodoče volitve v jeseni, sprejela jc načel no izjavo in platformo. Ti zaključ ki se smatrajo za prvi korak, da se ustanovi v Ameriki delavsks stranka in voditelji izražajo upa nje, da postsne močns kot britsks delavska strsnka. Strokovne organizacije sc niso ozirsle ns početje neksterih od bornikov Newyorškege centralnega obrtnegs in delsvskegs svets, ki so hoteli na vsak način prepre čiti udeležitev strokovnih organi zacij na konvenciji. Na konvcnci ji niso bili le številni delegatje, ki so jih izvolile delavske strokov ne organizacije, ampak na konvencijo jc poslala svojega delegata tudi lokalna atrokovna organi zacija štev. 144 od organizacije iz dclovalccv smotk, katere član je tudi Samuel Gompers. Združena akcija bo pri jeeen skih volitvah izvršena po obeh strankaht socialistični in farmar ski delavski. Obe stranki bosta na glasovnici skupaj. splolno glasovanje je o dobkilo pogodbo s podjetniki ZA PRIZNANJE MEHIKE. Washington, D. C. — Senatoi Ladd iz Severne Dakote je v sredo zahteval v senatu, da mora ameriška vlada takoj priznati Obrego-novo vlado v Mehiki. Ladd je označil stališče ameriške vlade napram Mehiki imperlalietično in dejal je, da je WaU Street glavna zapreka priznanja. NESLANA IN NEVABNA IOBA. Gleveland, O. — Otroci ao igrali "Indijance". 7-lctni Billy Dur-bin je bil "kravji pastir", njegovi tovariši ps "Indijanci" V Male* gs Durbins so ujeli "Indijanci". Privezali eo ga h kolu in nanesli okoli njegs drv. Polili so drva s gszrtfncm in zspslili. Msli Dur-bin jc pričsl kričati, ko se je o-genj priplszil k njemu. Mslcnčki so hotsli gssiti ogenj, s spozns-li so, ds mu niso kos. Zbešsli so. Psssntje so slišali kričanje mala-gs Durbins in prihiteli so ns po« moč. Pogasili so ogenj, s mslcn-ček jc zadobil že tako težke opekline, da jim je kasneje podlegel. Oblssti zdsj preiskujejo dogodek. Tski mslenčki vidijo te vrste življenske slike v kinogledsliščih. Ksdsr so sami, jih skušajo posns-ti, ker se ne zsvedsjo nevarnosti, ki tiči v takih igrah. Nsjboljs js, ds otroci ne hodijo gledst takih slik v kinogledališčt in tudi ne čl-ta jo knjig, ki opisujejo tske do-godke. DVA OOVEBlfOBJA STA PRO-TI HARDINOU. (Nadaljevanje s prve strani.) da vlada ne bo zdrobila stavke; rudarji ne pojdejo na delo. Letvis jc izjavil v eredo, da ao vrste stsvksrjcv neomajsne In vedno večje. Blizu 700,000 rudar-jev jc ns bojni črti. Okrog lOflto mož je v rovih pri sesslksh in ns _______ _____ _____ straži, da voda ne zalije rovov, da j*tafejši atanovniki." V VTride sc ne pojavi ogenj in da se dru- gsče ne poškodujejo premogov. ---- •""■UI«|| JV liauiu O.UU j/nivv. *---- — r------• - ^ija. Poročils govore, ds je več niki. Ti možje zspuste rov« uh\o minuto, ko sc v njih poksžejo sksbi. "Rudsrji so pripravljeni za pogajanje ns temelju pogodbe in ns __^^ ______^ _ noben drugi nsčin ne bo stsvks U n« vihts s silnim deševnim nsli- končsns." je izjsvll Lswis. Po-Padlo js štiri in pol pslee S«j»nj • poeemeznimi operstorjl nc bo. Kakor hitro ae oglasi toliko operatorjev, bodisi s centralnega polja mehkega premoga aH iz drugih dršav, ki predetavljajo ve-člno tonaže produelranega premo-gs, tedsj bomo začeli pogajsnja , mir." Levris je v sredo konferital a senatorjem Bo rs bom. Ns konfe- New Tork, N. V. — V krojaški orgsnizsciji Internstionsl Ladies' Osrment Workers* Union v Ne-wsrku je aplošno glsaovsnje odobrilo sporasum a podjetniki. Za pogodbo js bilo oddanih 01 odstotkov od vseh oddsnih glssov. Pogodbs je veljsvns zs dvs leti, mezds ostane aedanje in tedenski delavni čas trsjs 44 ur. Opozicijs, ki je nssprotovsla določbi v novi pogodbi, po kateri komisije preišče mezdne rszmere v industriji, in določbi, ki ims nsmen zsbrsniti nepooblaščene stavke, je prejela neznatno število glasov. Italijanska vlada ja padla. Rim, 20. jul. — Ministrski predsednik Fscta je z vsem svojim ka-biuetom podel včerej ostavko, ko mu jc zbornice izrekls nezaupnico z 288 glaaovi proti 103. Socialisti in klerikslci so glaaovali proti vladi, ker ni bila smožns potlsčiti fašističnega terorja. Irski rsvoluoionarjl. Dublin, 20. jul. — Irska začasna vlada priznava, da imajo rebeli štiri okraje pod svojo kontrolo. Nsrodnc čete kontrol irsjo 12 e-krsjev. L juti boji se nadaljujejo okoli Limericka in Tipperaryja. London, 20. jul. — Kolonijalnl minister Churchill je nsznanll v zbornici, ds bo Anglijs posodila zsčssni vlsdi irske države deset miljouov dolarjev. Demonstracij s na Dunaju. Dunaj, 20. jul. — Včeraj so bile velike proteatne demonstracije proti naraščajočim cenam živil. Na čelu demonatracij so bile žene, ki so korskale pred zbornico in oštevale Seipclovo vlado, ki noče ustaviti profitarstva. Zbornica je sprejele predlogo vlsde zs prisilno notrsnje posojilo v vsoti 400 mlljscd kron. Krona treba 37,000 zs edon dolar. Nemčija prosi aa konferenoo v Waehingtonu. Wsshington, D. C. — Kongrea-nik Britten iz Dlinoisa, ki se je vrnil is Nsmčije, je Izročil Hardln-gu "ustmeno noto" nemške vlsde, ki prosi predsednike, nsj skliče mednarodno konferenco v Waah-ingtonu zs rešitev ekonomske krize v Nemčiji. Se ved s je družbe tskoj odredils svoje edvokste, ds pomsgsjo pri-vstnemu stražniku iz godle. V Clevelsndu pridejo pred ve-1«'poroto privatni stražniki Jaek Anton, Charles S. Johnston in Louis Burna. Obtoženi so, da so u-morili stsvksrjs Willism Urqusr-ts v Linndslu. Omenjeni strsžniki so zsposljeni pri Big Four železnici. Waahington, D. O. — Kksekuti-va Ameriške delavake federacije je izdals oklie ns orgsnizirsno delsvstvo, ds podpirs stavku joče Železničarje, da ae napravi pravična izravnava apornih vprašanj v interesu etavkujočih železniških delavcev, Oklic pravi, da ne bo pravi a-meriški mož ali organiziran delavee opravljal dels, ki so gs preje vršili stkvkujoči železniški delsv-ci. Stvsr, zs kstero se bojujejo lelezniški delsvei, je vredna vse podpore. Oklic končuje s spolom ua delavatvo, da naj bo solidarno v tem boju, da stavkarji izidejo iz tega boja proti nazadnjaškim podjetnikom kot zmagovale!. Priseljevanja teko« novega fiskalnega leta. IV. Kdo sme priti čss kvoto f New Vork. (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) Potem ko je kvots (mesečna ali letns) izčrpana, morejo biti pripuščeni v Združene dršave le aledeči inozemci t 1. Vladni uradniki (na pr. po-slaniško in konzularno osobje,) njihove družine, pomočniki, služabniki in nameščenci; 2. Iuozemci, ki nsmeravajo potovati bres presledke skosi teritorij Zdrušenih dršsv v drugo 1> nozemsko državo t • 8. Inozemci, katerim je bil že dovoljen vstop v Združene drša-ve, sko kssnejo potujejo iz onegs dels Zdruicnih držsv skozi sosedno inozemsko ozemlje; 4. Inozemci, ki prihajajo v neprenehoma pada. Zdaj jih Je Združene države le na oblak radi Sltveiska Narodi* UiUstvIjm april« 1004. Priporu Jednoti lakarp. IT. jaaija 1907 * drla vi llliaais. GLAVNI STAN. teST SS SO. LAWNDALK AVI , CNICAGO, ILLINOIS. livršavalni odbor: UPRAVNI ODSEK i . Caiabar, »^ri^.ik Aadraw VMrick, R. f. D. T, !?" Pa., al. »aJ^h Maltka« Tark, Ujaik bol„„W.t. ad^alka Blas Novak, «1 bUt*jaik Jaka Va»rlak. aradaik vla.ila J.i« Zavrtal k. upr.riflj glasila fhtp Codlaa. POROTNI ODSEK. Jaka Uad*rwaad, |irad«adaik. 400 W. Hay U krbariaa, Obl U. Baa I« SotteglMd. t«laaalkar, Baa st«, Uai Jaka Tarčati, Baa 1U1, 3prla.fi.ld, III. Marli« Lawraaca, » w. n.y nu Sprls|ll«li III., Ram , Pred A. Vldee, Baa 071, Elv, Mlaa Pa.. Jaka Oariak, 414 W. Har Si BOLNIŠKI ODSEK i OSREDNJE OKROEJEi Blas Navak. pradsedalk, ISS7 SS S. Uvadale Ae« CUmsk M. VZHODNO OKROUEi J.Mb A.btalli. Ba, SOS, Mae. Raa, Pa, ,..ihNn -^ka Gr«i*lj, 144*1 Paaaar Ave., ClevaUad, O. ZAPADNO OKROŽJE i Aataašalar, Ba. 104, Gr^.. Kass.. sa iagaaaoad. Maa Mar«. Ba« 10«, Bukl. Mlaa., aa Mika t«fal, MU S. Wia«ka«tar SlH Murrar. Olsk. Nadzorni odbori . SIS4 la. Cravfavd Ava., Cklaaaa, lil., Praak wuii«« mo i S«, CUU au Združitvani odbori Predsedalki Praak Alal, 8114 Sa. Cravferd Ave., CkUasa, III. Jelka Ovaa. SSSS W. Mik HH Ckl«aga, IU »velaad. Okla. 1101 R, §jrd Si., Cleeelai VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. P. J. Kara, MOS Si. Clalr Av., ClavaUad. O, POZORI—Kaeesoaadeaea s ft adbaraiki. U delaje v flinia arada. se vrli lakalai VSA PUMA, ki sa Pradsadaillva 1. N.*P. J„ si- predsedalka sa aatlavei Lavadala Avoh Cklcas«. III. aaaalaja as MS7-SS Se. I u. ViBZApBVB^LNIlKB PODPORE SK NAlLOVBi BalaUba Uj. aUlva 1. N. P. J., MIT Poslednje tri trote oseb es vel* goeis»ljs, Kurape.) Podpisano aačasuo nsčelstvo "Stavbene in goetilnlške zadruge Delavski Dom v Zagorju ob Savt se obračs ns saveodpirate v tej s kel J i Ksr mislimo zgrsdfti, ne bo aamo naša posest, smpsk I sat velike, zvlšene Ideje proletsreev vse N aodružnim pos^lrsvom, "Krajevna politlčaa orgaaias sija sootolistlčns strsnk« Juga slavijo", Jurij Arb, f. i. predsed-nik. Delsvsko Izobraževalno društvo "Svoboda", podružnica ZUgorjo, Rlhard Raneinger, Anton tle. (Opomba. y Pnepevke je poM I jot I ne nealovi Htsvbens In ge stllnilka zadruga " Delavski D m " T fJforjn ob Havi. hlovenijs, Ju Veliko potnikov. V STARI KRAJ OONAJA le »I aaaMNi/siR (Jsi ledaj aaj belle storile, ake oalajsle škod pedpleaoa tvrdka, ki ja aaaaa earodl tešae POiffOAbO lil ^f|s peeašesa od ealk, M se še pa* Sevali šalile ladl VI dabl sem, Sedaj aam oMlla ae aa* 4aljaa loaadevaa pajasalla. PRI POŠILJANJU DSNAR* JA se pred vse« vašaa IH «|va* sleari ' H In ■est. Naša mmdl vse ^••■v posN|sio osssri Zs vsa nadaljaa pejasalla so abralle ns .. SLOVENSKO BANKO ZHKRSJSEK S GESMK 70 — 9th Ara., NEW YORK CITY. Is ver* EMIL ISS leeead Ase., NBW VORK, N. Y. BASTorutarvo SappspCAe 9 §si#tisi AMBaiARSM Er® MOAJAU sirsasrs sa vsa 'VJBi'^""'" ™ ošAXifšAM v" 0AMiMa mttkrststjMr. A N (, HOM le 9mn+ « auaaovMia «a a«s«. u«m ITALIA.............Aas IS. V S MIN V JUOOSL4VIJO nO Immf MAURETANIA BEI CS«#b«a»ss MiL-AthL. iMtifcic iiSfaaiN luninim i'i'i» i ilftMi.irirfiir W mak HeDer: Blagajna velikega vojvede. U tVedščine preloiil F. J—e. (Dalje.) Deloma, se&or! Rekel sem vem le, de iem ■ svojimi prijatelji snoval ie najrazličnejše načrte, ki eo bili redi pomanjkanja obretne Slovnice negotovi, neizvedljivi, e nocoj pa poiščem evoje prijatelje, da se posvetujemo in v aaj-krajšem času vem sporočim naše sklepe." Luis je izrekel U besede s velikim dostojanstvom in lahkim očitkom. Jasnejše eo govorila poželjive oči: Tako le majhen predujem bi ne bil nikakor odveč, bil bi zelo koristen, ako hočemo vpri-zoriti revolucijo. Toda Bekkerje-ve oči ao ostale mirne in nikakor niso mogle razumeti te neme govorice. "Dobrot" je odgovoril. "Dogovorite se e svojimi prijatelji In potem mi poročite vae. Samo nekaj vam moram svetovati! Kolikor hitrejši ete t tvojih eklepih, toliko bolje bo sa vaa. Ako imate količkaj vreden načrt, pridite, denarja je dovolj (—pokasal je denar na mizi—) ako vam manjka sredstev in pripomočkov, tudi U se bodo našla (-izvlekel je is leps avetel revolver—)" Luis ss zganil, ne vemo, ali se je ustrašil, sli pa ma js prišla neka nova mieelt "Se&or! Nekaj aem skoraj po-sabll. Brezpogojno moramo ima-ti nekaj orožja ... in vendar ve-ste . .." "Sevede, to je esmo po eebi razumljivo, kakšna revolaeija pa U bila to, brez smodnikovega dima. Bodite bres akrbi; v enem tednu vsm izročim pot robno oroft-je. Tskoj jutri brzojavim svojemu dobremu prijatelja v Barcelono. Vi pošurite ta šas s pripravami. Kolikor prej končate vas to, toliko bolje bo as vss, dragi Luis, sspomnite si to!" Bekfcerjev glas, ki je bil v za- četka razgovora previden ia nljn-den, js postajal vedao bolj odločen in zapovedovalen. Is ssAt Hernadeza je postal aamo Heroen dez, a iz tega nasadn je samo Luia. Sedaj, ko je bil s svojim asošakar-jem aa čistem, je bilo nepotrotmo hoditi po ovinkih. Lais je opazil to spremembo in mn ai bila niš kaj ugodna. Hotel je že proti takemu toan protrmrsti, toda pre-mialil ae je, poklonil se mu je In zašepetal: "Kakor hitro bo mogoče!" Potem pa je hitro odšel iz sobe ... Gospod Bekker je zaklenil za njim vrata. Ker pa je Luia še kratek trenotek postal pred vrat-mi na hodniku, je slišal, da as je zaklenila še neka draga ključavnica, gotovo je tujec zaklenil svoj denar, del je nato počaai po etop-nieah; ko pa je prišel do srede stopnic, ae je ustavil, spomnil ae je nečesa: "Rad bi vendarle vodel, zakaj ima goepod Bekker tako zatekla lica . . .t Kaj, ako M mu ona po-kveka . . Pri ti misli ss js saemejal tako glasno, da j« odmeval smeh po starem stopnišču hotela "O-aiversal", .o Razgovor, ki amo gs ravnokar opiaali, ae je vrfil 19. februarja 1110. Ko se je štiri dni pozneje vsedel gospod Bekker v obednioi hotela "Universal" na svoj navadni prostor, vstopil jo Luis, po-iskal ga la sni zašepetal: "Se&or, mi smo pripravljeni". "Ko, posebno pač niste hiteli," je odgovoril hladno goepod Bekker. Jas sem čisto obupal nad vami ia še sem mislil spremeniti svoje načrte." Luis je bil skrajno nervozen. ' Sefior, morate nam oprostiti. Toda sskssnill smo se radi odsotnosti nekega svojega prijatelja, ki smo ga absolutno potrebovali, on je jako važna oseba. Ako me košate spremiti dsnee, da se udeležite naliga ssstsnks. videli ia slišali boste vss sami." "Kaj mislite, da bomo malo po-krokali"f js rekel Bekker porogljivo. "Ali j« tudi na Minorki taka navada! Torej kje ee dobiva." "Zunaj na trgu, takoj ko končate obed. Ali vam je prav?" Bekker je prikimal, Luis je pa hitro odšel. Pol uro potem je našel Bekker aa Plazueli di San Chriatobal mladega Luisa, ki je nanj. Ravnokar ao je kajti v teh krajih aledi dnevu neposredno noč, v mesecu februarju ž« ob petih popoldne. .Nebo je o-evetljeval meeee o svojimi belo-modrimi žarki, da je imelo nekako poreelanako barvo. Vee naokoli jo bilo popolnoma mirno, palme, ki eo ee dvigale proti nebu na trgu, so stale nepremakljivo ... aamo iz daljave se je eliŠelo valovanje Sredozemskega morja, ki ne miruje tudi v najlepšem času. Tam na sapadu eo ee pa v črno noš za črtavali obrisi starega dvora. iotce12 jugoslavije. "Dobro, da imamo nocoj sec" je nagovoril s spoštljivim poki onom Luis svojega novega delodajalca. "Naša plinarna je le pred tednom ustavila obrat, da amo aedaj bres skromne plinske razsvetljave. David ao veliki, da jih ne more nikdo plačevati — Semkaj, semkaj, aeftor." del je par korakov naprej. Sledil mu je v kratkem presledku go-spod Bekker in vlekel svojo cigaro, bil je aamozaveoten kot vselej. Šla sta v najstarejši del preetol-niče, ki ss je naslanjal na severu pristanišča na obronke stare trdnjave. Ulice so bile ozke, nit« meter širine niso imele . . . hiše so imele temne uhode jkozi nje so se videle v mesečini strme stopnice v gornja nadstropja. Okna, ki so bila povsod, samo tam ne, kamor bi po simetriji spadala, so bila sa-grajena s sivozelenimi lalnzijaml, tako da je bila ulica podobna hodniku stsre jetnišnice. Ns križišču posameznih ulic eo bile predmestne goatilnice, izza spuščenih zaatorov ae je svetlikala bleda luč, slišalo ss je sviranje na mandolino, razločevalo neubrane peemi . . . sioer jo pa bilo vse na okoli tiho . . . mesto je bilo kot izumrlo. (Dalja prihodnjič.) 7. M. Doetojevsklj: BESI « IMH»? MI ŠML PislsUl Vladhnfr Levstik. ■ (Dalja.) "Nb plašita sa, vi moja tiha, moja kristjaa-kal" js saklisal Sofji Metvejeval, sam skoraj prepričan o resničnosti svoje sgodbe j da si aisvs povedala niti enkrat v vsem svojsm šlvljenja." Kot vzrok toli šudnsgs položaja stvari ss js prikazala r nadeljni povesti blondinka — as vsm, kogs js asialil Stepan Trofimovič, ako as Darje Pavlovne. Ta bloadlaka js bUa rejenks temnolase, avoje daljna sorodniee; nji ae je imela sahvallti sa vss. Temnolssks je nasadajs ss pazila blondinkino ljubezen do Stepaaa Trofimo-vlšs tsr se čisto saprla vsss. Ps tudi blondinka js s svoje straai spoznala temnolaakino ljubezen de Stepena Trofimoviša In ee tskisto ssprla vsss. Tsko so molčali vsi trije dolgik dvajset let, sa-prti vsee ia onemogli od vssjemne velikodušno-eti. "O. kskšns strast je bila to, kskšas strsstl" js vsklikail, hlipaje v najodkritoarčnejšem ssno-su. "Videl aem njeno krseoto v polnem eveta," je pel o temnolaaki, "ugledal aem jo s krvsvečlm ereem danzadnem ko je hodila mimo mene ka* kor bi ae eramovala svoja lepote." Bnkrat ae mu je zareklo: "avoje polaote". Ia kolčno js pobegnil ter puatil vea šarkl dvajaetletal aen sa seboj. "Vingt anal Ia zdaj mahoma na vsllki eeetl. . ." V trenotku pooebno rasvnetoeti, mošganov js začel nato raalagati Sofji Mat veje v ni, kaj pomeni ajiju današnje "toli nenadno in toli usodno sre-šenje ns veke vekov". Sofja Matvejevna je v strsšni tmedenosti vstala s divana; In ko je eelo poiskuail paaii pred njo na kolena, je sašela jokati. . . Somrak ae je goetil; fte nekaj ur ata bila sama zaprta v Izbi. . . . "Ne, ne, pustite me rajši v drugo eobo," je proeila jecljajo, "drugače ai utegnejo mialiti bogve kaj." Nasadnje ae ga je rešila; puatil jo je ter ji obljubil, da leše nemudoma spat. Pri slovesa je Še potožil, da ga hudo glava boli. Vročo in druge atvari je bile pnatila Sofja Matvejevna fte ob prihodu v prvi aobl, kar je mielila prenočiti pri domačih Toda počitek ji al bil uaojm Ponoči je popadla Stepena Trofimoviša meni in vtem njegovim prijateljem tako dobro ana-na kolerina, kakor navadno po vaakem pretreos-nju živcev in srčnem razburjenja, kj gs je sedelo Tboga Sofja Met ve je vaa al »atkrnlle oči; voo noč je stregla bolniku. Ooepodiaja la tajei, ki eo apali v prvi eobi. eo godrnjali, ker je morala pri tem večkrat hoditi akna! njo is hiše; In ajatraj ee saAeli aeravnosi smerjati, ko si je amielila la hotela poetavitl samovar Stepan Trofimovič je Ml vaa čas napada polnite aavaeten ; le vtasik mn je sdelo kakor v sanjah. de postavlja nekdo samovar, de mu daje piti meliaovoa la ma obklada pr«) a aešiaa vročim. Tode čutil js skoraj sleherno minuto, da je ona pri njem; ona hodi aem in tja ter ga vsdignje s Ušišša la apet polaga nanj Ob treh sjutraj ma je odleglo i vsdignil ee je. sptiatil noge a poaielj ajaka ter ee svalil pred ajo na Ua. Te ai bil veš prejšnji poklek: vrgel se je k njenim nogsm in poljubljal rob ajene obleke. . . "Nekijte, prosim vas, saj ns zsslušim," is jecljala, izkutaje ga vzdigniti na posteljo. . "Rešiteljica moja" je pobošno eklenil roke. "Voue etea noble comme une msrquisel Le jas ss« saalopridnež! O, vse moje življenje je bilo bres šaeti " "Pomirite ss", ga js rotila Sofja Matvejev- \ ns. "Vse ono, ksr sem vsm prsvil, je bilo slags-no — zaradi alavs in blesks, is nečimurnoati! Vse, vse, do zadnje besede; o jsz malopridneš, mslopridnešl" Tsko je prešla kolerina v napad histeričnegs obtoževanja aamega aebe. Te napade eem že omenil, ko aem govoril o pismih, katere je piearil Varvari Petrovni. Naenkrat se je apomnil Lise, kako jo js srečal včeraj sjutrsj. .. Tako strsšno js bilo vss to— gotovo ss je zgodila nesreča; tods jas aisem vprsšsl, nisem zvedel nlšeear 1 Zgolj naee aem mlallll Oh, kaj je I njo? Ali vi ne veetet" je moledoval Sofjo Met-vejemo. Nato ee je zaklinjal, da "noče biti nezveat" In ae vrne k "nji" (to je Varvari Petrovni.) Veak dan bova hodila (o Sofo Matvejevno) pred njens vrata in jo bova tiho glsdsls, ksko aeds v kočijo, da ae odpelje ns jutrsnji izpre-hod ... O, naj me udari še po dragem licu; z naslado sprejmem uderee. Naatavim jI drugo lice comme dane votre llvrs! Šele sdsj, šele sdaj sem sposnsl, kaj se pravi nssUviti drugo llee... Nikoli prej nisem čutil tegsl" Sofija Matvejevna trepeče le sdsj, kadar se spossai teh dveh strašnih dni svojega življenje. Stepan Trofimovič je obolel teko resno, da se mogel odpeljeti s parnikom, ki je priplul topot ob dveh popoldne; in ker ga ni mogla puatiti aamega, ae tndi ona ni peljala v Spasov. Po njenem pripovedovanju je bil eelo veeel, da je parnik zemujen: "Nu. hvala Bogu, imenitno I" je mrmral v poatelji, "tako aem ee bel, de se odpeljevs. Tako dobro je ta, bolje nego kjerkoli... Ali me ne zapustite f O, eej me niste sapustilil" V reaaici ps "tu" nikakor ni bilo tako do-bro, le oa al hotel ničesar ališati o njenih krilih in akrbok; njegov« glava je bila polna aamlh fantazij. Svojo bolrten je imel aa nekaj prehodnega, sa neumnost ki sploh ni mislil nanjo ; vea čas si je slikal le to. kako pojdeta prodajat "knjiži-ee". In proail jo je, naj mu bere kaj Is evange Uje "že davno ga niacl bral ... v lavirnlku. Le h-ko me kdo kaj povpraša, jaa pa ae zmotim; vseeno ae bo treba pripraviti." Sedla je sraven njega in odprle knjigo. "Prekrasno berete", jo je uetavil m pri prvi vrstici "Vidim, vidim, da ae nisem zmotil!" je dodal aejsaao, toda vzneaeno. V oblo je plaval v neprestanem saaosu. Prebrala je pridigo na gori. "Aaoaa, aeoe«, mon enfant, dovolj je ... Mori misIHe. da to ni dovoijV" V onemogla, jo sapri očl. SUb je bil ae popiano. toda še pri saveotl. Sofja Matvejevna je votala. meneč, da hoče taapat.; pridrlal jo je. (Daijs prihadajftAj trikov I glada. Bel-grajako vlado in aamega kralja ao opozorili narodni poslanci, časopisje ia javnoet na gladujoče v Dalmaciji, kjer ao ljudje pričeli že umirati Belgrajeka vlada ee ni zganila, peš pa je odpoelala. Zagreb vagon živeša, hrvaško aelja-ško gospodarsko društvo pa 60 milijonov kron za prehrano siromašnega prebivalstva. Toda ta akcija je naletela pri belgrajski vladi na nečuvene zapreke, tako da ao morali opustiti vsako na-daljno pomoč. Vlada namreč ni hotela dati na razpolago potrebnih vagonov za prevašanje živeža. To poročilo se bo zdelo marsikateremu neverjetno, toda je resnično. Hrvaški lieti poročajo, da ao preprečili pomoč gladujo-čim v Dalmaciji demokrati, ker ne dopuetljo, da bi poalali Hrvati Is Hrvaške in Slavonije, dalma-tinakim Hrvatom šiveš, v vrednosti 60 milijonov kron. Iiansstija. Ob priliki krsljeve poroke so izdali amnestijo, katere je bilo deležnih v celi kraljevini okoli 15,000 oseb. Zadnji čas je še bil, da so jo izdali, zakaj ječe eo bile aaradi malenkostnih pregreškov še prenapoljnene. Vendar pa eo izdali amnestijo v nepovofjni meri, zakaj velik del političnih kriveev je ostal v zaporih. Ti bodo morali počakati na prihodnje dinaetično veselje. . . Vssrsšs. V Prestranku na Notranjskem je prinesla žena avo-jemn možu — delavcu na železnici kosilo. Ko ae je naelonila na železniški voz, je vlak potegnil, žena pa je padla pod koleea, ki so jo pred očmi moža razmessri-Prepeljali so jo v poatojnako bolnišnico, pa bilo je še prepos-no. — Anton Simončič, zelo vesten dijsk HI. rsz. gimnazije v Mariboru je 25 junija obiral doma lipovo cvetje. Po neprevidno-eti je padel s drevees tsko nesrečno, ds si je razbil lobanjo In takoj uairl. Kraljeva poroka — saplsnjena. Cino film, ki je predetavljsl krs-jevo poroko, je bil v Belgradu iz neznanega vsroks zaplenjen. Brčsdvomno zato, ker je našla »lepa kura zrno, a v Belgradu ao eftktit aprevideli, da film kralje-ti poroke rea ne apada drugam kot v koš. Isdovi kapitalistične vsgnje. V Rušah pri Mariboru ae je ustrelil poslovodja "Srpeke zadružne banke" v Novem Sedu. Anton SaA, ki je po opravkih često pri šel v Maribor. Sarh ae je v zad njem čaau udal pijači in alabl to-varšiji. Poeledica tega je bila, da ao ga tožili zaradi poneverjenja. Ko je brat povedal aamomorilcu, da ga iščejo orošnikl, se je ustrelil. Prodno je umrl, jo še proail brste, nsj pozdravi vae, poeebno pa še meter. Njegove šena ae na haja v Slovenakih goricah v bla-goelovljenem stanu. Berlin, 1». juL — Na Poljskem je izbruhnila generalna atavka delavcev in kmetov proti minietr-akemu predsedniku Korfantiju.' Zastavkali niao le socialisti, temveč tudi demokratje; celo predsednik Pilsudski je zagrozil, da reaignira, ako Korfanti ne od-etopi 5LVER0VA ZCRAVIIA VZDR2U JE JO PAVJE. V DRUŽINAH Omm^ /ruvHAgnt,prukt, • bodo 506*0 dobile uspešno od pomoč kadar uživajo SEVERA 5 regulATOR 1a«i*ke aa Sanska I^MMji bole one, pspravi narodne funkcije, ponfs^e nsrovi ekrepcafi oslabele ženske organe m jim povrne normalne razmer«. CtNA S/.M Vp^Mffi v UkemaH* W F SEVEDA CO. CLUAH HAPIDfi, IOWA Priseljevanje iz starega kraje t Ameriko je bilo 1. julija t L odprto. Pišite meni, da Vam naredim pravilne in dobre prošnje. če oseba n« pride povrnem denar. Ne odlašajte da ne bo kvota so pet isčrpana. 1 MATIJA SKENDER, JAVNI NOTAB aa AomiSm la stari kraj. S227 ButUr Sfteaaft, riTTSBUnOH. PA. RAD BI BVRDKL za mojega brata Ignac Oblak«, M domače iz Premetocoveg« nad Škof jo Loko. Zadnjic njem zlišal leta 1906 in od tedaj mi ni nič znano o njem. CenjeJI rojake prosim širom Amerike, j, je kateremu kaj znano o njem/naj ga opozorijo na ta ogla«, ker sa« ni zmožen čitanja, za kar sem p«, ovlji povrniti morebitne m roške. Poročati mu imam veliko zelo v«& nih atvari iz etarega kraja, v»l«d tega ga prosim, naj se mi prij«vi na moj naslov: Joseph Oblak, B01 703, Clinton, Ind. (idr) SLOVENSKA ZDRAVNIŠKA KNJIGA • prejema ■i—ji m sa ftanaka m lahko knpl pri Dr. B^v««, 1« SS. Ta sdravnik to« U »JS T?. T babic«. Ob ■ prvim. tu4i boL > r nJa*ov«B lUnovinJu vaak dan k vaiarih; ob noSalJah aamo dopoldn.. DR. A. M. SOUKUP, W. 22nd St., eor. MUUrd AvS (Air.) CHICAGO. nJL 1Z Hitim potniška vožnja New Yorka v TRST (preko Napulja) a AmarUkim pelUim paraikoa A. fflUJElfflU Madh av IS,000 U> Pluje Aa«. IS la Okt. 1. Parnik Phlladelphia ie an alo vanju. po- Prvi, drugi in tretji razred, isvrstne tretjega rasreda kabine s 2 in 4 prostori. Dosti vina pri, vaakem obedn. Dr. J. V. Grahek ZDRAVNIK. (Jrsdne ure so< 10:00 zjutraj do 2:80 popoldne. MS B. Ohlo Strast. Telefon Cedar 2388 ft 0. PITTSBURO, PA. Ondne vesti krošUo o D Anun-ziju. Italijanski pesnik D'Anun zio se je v zadnjem čaau vrgel i veliko vnemo na študij aoeializ-ma. Itelijeaaki listi poročejo, de hoče zdrušiti socleliete in fešiste v skupno fronto proti skupnemu neprijatelju, namreč nasednjaš-kemu duhu ozir. splošni nesaved-nosti. Baje ae je že precej faši-stovskih voditeljev izreklo ze D' Anunzia, pa eo zapuatili Muteoll-nija, svojega voditelja. Če je vse ree, potem nam dokazuje ta slučaj, ds prihejajo do apoznanja tudi najbolj a kapitalistično vs-sojo obdarjeni ljudje, ds je tre-Im tisto, o čemer sem prepričen, de je pravo, tudi isvrševsti. Zanimivo pa je, de so skoro vsi u-metniki le umetniki, v alsbem pomenu besede nemreč in le red-kokdsj ljudje. Pridigujejo drugim Izpolnjevanje samih lepih laatnosti. sami pa se valjajo v naj-grlih kalušah vsakdanjega živ. Ijenja. POSLUŽITE SE TE UGODNE PRIUKE Prilika katero vam nudi trg ob-vesnlc sa dobičkonosno investiranje vaiih prihrankov? Naša tekoča ponudba vsebuje inveeticlje rasnih vrst o katerih ss lahko prepričate pri nas In vam s vesoljem pojasnimo. OTIS&CO., 216 Superier Ave. N. E., CLEVELAND, OHIO. John F. Parke Fereiga laveelara Za ceno in reservacljo prijavite ae pri domaČemu saatop-niku ali pa pri JOHN J. DWYER, Gea. Ageat, IS Peari Si., New York. K. W. KEMPF, Gea. WMtor> Paa. Aen t, ISO N. La Sall« St., IU. DED&ČINA. Oglasi naj ae na apodnjl naslov ANA POTOČAR in njeni mlado, letni hčeri ANA IN MARIJA, že. na in otroka pred nekako dvemi leti ubitega LOUIS POTOČARJA člana društva št. 52, S. N. P. J. v Broughton, Pa. Slučajno pa, da kdo ve za njih naalov, naj jih opozori na ta oglas ali javi njih naslov, banki. POTTER TITLE A TRU8T CO., Administrator of the Estate of Louis Potocher, Pittsburgh, Pa. Za kuhanje piva doma imamo v salogi slad. hmelj, sladkor In vae druge potrebščine. Poskusit« to ae prepričajte, da Je doma pri naa, kuhani vedno le najboljši to aiaiee. nejši. Dobiti je tudi sblrko sodov, steklenic to rasnih loncev, itd. Mi vam dostavimo naročilo po pe* iti, točno v vso krajo. Oroeerijam, atodčičarjem to v prodajalne želesnlne damo primaren pe* Bit pri večjih naročilih. Pišite pe ormaclje na t FRANK OGLAR, S401 Saperlar Avaaae, Clavelaad, O. sssosossiMiitsisisiMsssisiMisssssssisssssssssteee COLUMBIA GRAMOFONE i od $30.00 — $280.00. VELIKA ZALOGA PLOŠČ V VSEH JEZIKIH Imam aov* aalag« aamlklk Importiraaik "H«»okord' Bresplačoe cenika dobite pri: VICTOR NAVIN3EK, SSl Grm. Si., Caaemaaak, Pa. ROJAK PAJK JE V trgovini nad IS let. na Ueoče dolarjev raspoilje blaga pe celi Ameriki pa ee ni nikdar alilalo da ni vaak dobil polteno blago. Kdor od naa enkrat kupi, »e kupi. Poftilja braspUčne cenike po celi Ame-riW sa ure, alatnina, arebrnina, diamante, prataae, dalja prave glasne Celambia gramofone, alovenake in v vaeh drugih jezikih gramofoneke Plo^e, saatave, regalije, kap« i. t. d. m-2?J? - " 1b aam poskus in prepričaU ss bodete. IVAN PAJK, 24 Main St, Conemau«K Pa. sa Colambia VSAK PREVIDEN VLAGATELJ VPOSTEVA PRI NALOŽITVI SVOJEGA DENARJA SIGURNOST IN DOHODEK Vloiite Vat« prihranc pri nu n« "Spcclai Interes« Account** VLOGE SE LAHKO ZAČNEJO t U 00 GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE Frank Salcser State Bank Ntw Ysrk Otf