ČETRTEK, 30. september 2021/ ŠTEVILKA 1417. leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310 izola - isola / cena: 1,50 EUR
DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM
Tel 05 6416 333 /mobi 041 684 333
malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro
Uo<m .
STISKORNO MONPROC

040/432-943
Rešujemo planet, pinije pa naj kar porežejo
Selitev možganov na splet nasje spremenila veliko hitreje, kot sije Damin to predstavljal, Človeška vrsta je še nedolgo tega skrbela predvsem za svojo okolico, skrb za svet pa prepustila drugim. Zdaj skrbimo za svet, za našo okolico pa komaj kaj,
(Aljoša) V otroštvu sem se hudo nasmejal, ko sem v knjigi, v kateri so bili zbrani slavni svetovni grafiti, prebral: ..Zeleni bi se radi vrnili k naravi. Toda ne peš!" A takrat sem bil otrok. Danes nisem prepričan, da je to sploh bil grafit. A karkoli je bilo, je šlo za vizionarstvo tiste najbolj nostradamovske sorte.
Ta ..grafit" mi je prišel na misel, ko sem razmišljal o tem, kako v imenu trajnostne mobilnosti, zelene prihodnosti in kaj še vse vem česa, bomo v Livadah podrli štiri stoletne pinije zato, da naredimo nekaj mesta za krožišče. Krožišče, ki bo povezalo okoliške slepe ulice s Prešernovo cesto, ki bi morala s časom sicer postati nekakšna mestna ulica. V Celostni prometni strategiji je zapisano, da bomo „v bodočem krožišču Prešernove ceste in ceste A za kolesarje izvedli ustrezne prehode in jim namenili površine ločene od motornega prometa." Očitno za to, da se nameni površine kolesarjem, potrebujemo krožišče.
Seveda na državnem nivoju ni nič drugače. Ja, državljani smo ustavili novelo zakona o vodah, vseeno pa moramo poslušati kako minister za infrastrukturo primerja kačje pastirje in potočne rake z birokratskimi preprekami ob gradnji ceste Hrastnik - Zidani most. „Biro-kracija je pač takšna, da lahko vsak, ki ima pet minut časa izsiljuje", je povedal minister v tvitu uradnega tvvitter profila Vlade Republike Slovenije. Tiste vlade, ki nas je poskusila prepričati, da je novela Zakona o vodah boljša od obstoječe in da nihče nima namena izkoriščati pravnih lukenj v le-tej, da bi skrajšal pot od načrta do betona. Kačji pastirji in potočni raki so zmagali, vsaj začasno. Pinije pa ne. Pinije imajo očitno to nesrečo, da so samo drevesa, niso spektakularna, niso sposobna vzvratnega letenja kot kačji pastirji (mimogrede, ste vedeli, da je kačji pastir daleč najbolj uspešen plenilec na zemlji z več kot 95% uspehom?) ali pa plemiškega naslova potočnega raka, ki je, mimogrede, tudi zavarovana vrsta. Nekako tako, kot je zavarovan tudi drevored pinij. Ampak ok.
A tako kot so (bodo) padle pinije, sem prepričan, da bodo tudi kačji pastirji in potočni raki potegnili ta kratko. So vendarle samo birokratske prepreke in prepreke so narejene za to, da se jih preskoči. Vse v imenu trajnosti. Zeleni vendarle želijo nazaj k naravi. A ne peš. Želijo si s kolesi po cesti od Hrastnika do Zidanega mosta, vse do Izole in našega lično postavljenega, kolesarjem prijaznega novega krožišča na lokaciji zadnje livade v Livadah. Kdo ve, če bi se danes Darvvin še strinjal s svojo teorijo evolucije?
nnn
INTES4 SNNMOUO BANK
mantok/m:	'i
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.s[^ J
Nova nenormalna normalnost
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu, In ga imamo tudi mi, Že res, daje vsak vikend "doma" v Izoli, a vendarle. Zoran Odičje upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico, Tisti, starega kova, Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja,
V tej Ljubljani ne moreš normalno živeti. Greš na sprehod, padeš v demonstracije, proteste, vseh vrst in namenov - va-kserji in antivakserji, cepljeni cepci na eni strani ulice, anti-cepci, na drugi, proti vladi, za vlado, proti LGBT, za LGBT, od vsega po malem, za vsakega nekaj. Antivakserji, kot so se poimenovali nasprotniki cepljenja, niso proti zdravju, vsaj tako nas prepričujejo, ampak so proti lažnjivi propagandi o epidemiji in pandemiji.
Po njihovo je to vse izmišljeno, to je vse samo laž farmacevtske industrije, ki hrepeni za profitom. Vse so laži Židov, komunistov in podobnih, ki želijo spet zasužnjiti človeštvo. Kar je res, je res. Zato vlamljajo v televizijske in časopisne redakcije, ker ljudstvo mora spoznati edino in večno resnico, ki jo samo oni poznajo.

UPOR JE
PRAVICA
UPOR!
Pa bi se morda raje odpravili v zdravstvene ustanove, bolnice, oddelke s pacienti okuženimi s Covidom in naj potem njih prepričajo, da so zdravi. Da so le žrtve zarote, da si je Bill Gates izmislil bolezen in podkupil zdravnike, da njegove čipe vgrajujejo ljudem, pa jih potem spravljajo na respiratorje.
Podelitev priznanj športnikov
Ljudje kot blago
Podobno je v politiki. Le da se v njej ne trguje s cepivi, ampak z ljudmi in državami.
Naslednji teden bo vrh EU in držav zahodnega Balkana. Na Brdu. Vsi predsedniki vlad držav članic EU, predsednica Evropske komisije Uršula von der Leyen, predsednik evropskega sveta Charles Michel in šest predstavnikov Albanije, BiH, Črne gore, Severne Makedonije, Kosova, Srbije. Vse sami mirotvorci iz non paperja. Srbija je obkrožila Kosovo s tanki, srbska vojna letala prebijajo zvočni zid nad Mitrovico in Prištino, srbski general poroča ruskem veleposlaniku v Srbiji, ki na meji Srbije in Kosova spremlja tanke in vojake.

LARCO PRI SPINI - IZOLA 2. IO. 2021, ij.OO
Član predsedstva BiH in predsednik republike srbske Dodik najavlja ustanovitev lastne vojske, odcepitev in pridružitev, Srbiji seveda, srbski predsednik Vučič ustanavlja »srbski svet« in je predsednik vseh Srbov na svetu, posebej tistih v Črni gori, zato so v čast nove šešeljevsko-miloše-vičeve zamisli 15. septembra prvič proslavili praznik »Dan srbske enotnosti, svobode in nacionalne zastave.«
In vsi, ki so Srbi, kjerkoli živijo, so povabljeni, da mahajo s zastavami matične države. Praznik dresure in discipliniranja. Hrvaški predsednik Milanovič (ki bo na Brdu), je v govoru pred generalno skupščino OZN kritiziral idejo »srbskega sveta« kot obujanje miloševičeve ideje »vseh Srbov v eni državi,« a v istem govoru izjavil, da je on »predsednik vseh Hrvatov,« posebej tistih, ki živijo v BiH, kar je samo ponavljanje besed Franja Tudjmana, da je on »predsednik vseh Hrvatov,« ker so Hrvati v BiH vsi dobili hrvaško državljanstvo in so glasovali na volitvah na Hrvaškem. Da o postavitvi srbskega patriarha na črnogorskem Cetinju, s pomočjo helikopterskega desanta niti ne govorimo. In vsa ta družina bo na Brdu, da pokaže privrženost evropskim vrednotam, kjer bo Slovenija imela častno mesto. Edino kar še niso ugotovili je, ali bo Janša povabil Uršulo na plezanje na trboveljski dimnik.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://vwvw.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Pogajanja za ene so. za druge jih ni
Kot je znano, so se prejšnji četrtek na ..pogajanjih" prvič sestali predstavniki Civilne iniciative Gibanje za Izolo in nekakšna pogajalska skupina Občine Izola. Pogovarjali so se o 33 zahtevah, ki jih je Občini naslovila Civilna iniciativa, trenutno pa ni jasno, ali se še pogovarjajo ali je pred vrati referendum o OPN,
Civilna iniciativa je zahteve zapisala na tristranskem dokumentu in naštela 33. točk, kjer bi morala Občina Izola spremeniti že sprejet Občinski prostorski načrt. Da bo doseganje nekakšnega ..sporazuma" misija nemogoče je napovedal že prvi odstavek Zahtev v zvezi z referendumom o OPN v katerem so zapisali da več kot 250 pripomb ni bilo upoštevanih in ker je bilo kršenih več predpisov zahtevajo, da se pripravi NOV PREDLOG Občinskega prostorskega načrta. V pripravo novega predloga OPN pa se vključi strokovnjake, ki jih predlaga Civilna iniciativa.
Za Cl pogajanj ni več
Na 33 zahtev so v Civilni iniciativi v nedeljo 26. septembra dobili pojasnila občinskih uradnikov, ki so jih v CI pospremili z naslednjim dopisom:
„Na prvi pogled se zdi kot, da se večinoma strinjate in pritrjujete našim zahtevam. Toda ne. Pripisano je nadaljevanje z »ampak«. V nadaljevanju je iz vaših obrazložitev jasno, da ostajate trdno na svojih odločitvah. Brez »ampak« ste potrdili minorne predloge kot npr. dodatno poimenovanje zaselkov, označitve intervencijskih poti, zahteve za Staro mestno jedro in morda še kaj. Pri vseh strateških odločitvah, ki so za uravnotežen razvoj občine še kako pomembne, kot je npr. gradnja na najboljših kmetijskih zemljiščih ( Morer - Ricorvo), stanovanjske pozidave na priobalnem področju (Argo, Delamaris, Mala oprema ), pozidave razglednih lokacij (Malija, Nožed, Šared ) z izjemami za 5 razvojnih pobud pa praktično ni sprememb in nas z njimi posiljujete".
Sledijo opisi nekaterih strateških zahtev, ki v predlogu niso bile upoštevane in pomisleki glede pozno naročenih študij, ki bodo prišle prav zdaj ob spreminjanju tega do-
Vabilo k vpisu
Andragoško društvo Morje (t.i. tretja univerza) obvešča, da bodo oktobra pričeli s predavanji v študijskem letu 2021/2022.0 točnem datumu pričetka predavanj boste pravočasno obveščeni.
Vljudno vas vabimo k vpisu v ulico Giordana Bruna št. 6, in sicer:
- v ponedeljek, 4. oktobra 2021 od 10:00 do 16:00 ure Letna članarina, ki jo poravnate ob vpisu je 5,00 € za člane društva, ki ste se vpisali in plačali članarino v lanskem šolskem letu.
Letna članarina za tiste, ki se vpišete v tem šolskem letu (in v lanskem niste vplačali članarine) je 20,00€ Vse podrobnejše informacije dobite ob vpisu.
Upravni odbor
kumenta. Dopis pa zaključujejo s sporočilom, da so se pobudniki odločili, da se novih pogajanj ne bodo udeležili, od župana pa zahtevajo, da na današnjo sejo Občinskega sveta uvrsti dodatno točko dnevnega reda in sicer, da OS podloča o sprejetju sklepa, da se razveljavitvi že sprejet odlok o OPN, ki se ga vrne v ponovno odločanje. V nasprotnem se nadaljuje postopek referendumskega odločanja.
Občina se še pogaja
Iz kabineta župana pa so istočasno sporočili, da se je Občina pisno opredelila do vseh zahtev pobudnice Civilne iniciative, pogajanja pa se nadaljujejo.
Kaj se zares dogaja ostaja očem in ušesom skrito, slišati je le, da bo župan razpravo o OPN uvrstil na dnevni red današnje seje OS, o čem bi tam odločali pa novinarjem ni dano vedeti.
Izolani vztrajajo pri kmetijah
V Listi Izolani so ob takšnem razvoju dogodkov sklenili, da bodo še enkrat ponovilo svojo zahtevo po umestitvi kmetij v morebiti spremenjen Občinski prostorski načrt. Gradiva za to spremembo je dovolj in tudi strokovne podlage so že pripravljene. Če pripravljenosti na to spremembo pri občinskih strokovnih službah ne bo bodo tudi sami zapustili ta dogovarjanja. ur
-'v-
V mandraču že ropota
Začel se je drugi del obnove izolske ribiške infrastrukture. Za dela v višini 2,4 milijona evrov je občina pridobila 90 odstotkov nepovratnih evropskih sredstev, ostalo bo zagotovila iz svojega proračuna.
Izvajalca, koprski Grafist s partnerjem Adriaingom, bosta v prvi fazi uredila del mandrača ob ribiškem pomolu in plavajoče pontone ob njem ter protipoplavno zaščito bencinskega servisa za plovila. V načrtu je tudi višanje obale in valobrana. Na novo bodo postavljeni plavajoči dostopni pomoli za ribiče, obnovljena bosta pomol in zid ob mandraču, vzpostavljen bo vide-onadzor, urejen bo podzemni ekološki otok, med mandračem in Hotelom Marina pa pot s hitrostno oviro.
Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301052,031/356 887
.h .	LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI
šifra	NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o.
www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net
OBALA V MALEM Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002
Bor na svetilniku ne bo padel
Spomladi so si pristojni pri Komunali, skupaj s predstavniki Zavoda za varstvo narave in arboristi ogledali najlepši bor na svetilniku. Temu je grozilo, da bo ostal brez najlepše veje. Skupaj so našli rešitev in vejo podprli. Borovec bo še naprej krasil park na svetilniku.
Transparentnost ni naša vrlina
Med 212 slovenskimi občinami je Izola med najmanj transparentnimi oziroma odprtimi ali dostopnimi javnosti, 0 delovanju Občinskega sveta smo občani sicer dobro obveščeni, čisto pri dnu pa smo pri dostopnosti občinske spletne strani in pri obveščanju ter vključevanju javnosti v delovanje občine,
Inštitut Danes je nov dan je v sodelovanju z Organizacijo za parti-cipatorno družbo in Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja, pripravil raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020.
Zaključki raziskave kažejo zaskrbljujočo sliko. Večina občin pri odpiranju svojega delovanja ni proak-tivna, temveč zgolj sledi zastarelim praksam in nizkim zakonskim standardom. Tudi kadar so podatki na spletnih mestih objavljeni, so pogosto skriti v zapletene labirinte hiperpovezav ali pa na voljo le v več sto strani dolgih in zapletenih dokumentih.
Izola šele na 188. mestu
Po seštevku vseh točk, ki so jih občine dobile z odgovori na 80 vprašanj v petih različnih sklopih najbolj transparentno deluje občina Ljubljana, ki je prejela 69,20 od 100 možnih točk, sledi ji Ptuj z 58,65 točkami, na tretjem mestu pa je Postojna s 55,60 točkami. Od primorskih občin je na visokem 4. mestu še Ajdovščina, od istrskih občin pa je najbolje uvrščen Piran, ki je na 22. mestu s 45,70 točkami. Koper je s 44,30 točkami na 31. mestu, Ankaran s 43,15 točkami na 35. mestu, Izola pa se je s skromnimi 26. točkami uvrstila šele na 188. mesto med 212-timi slovenskimi občinami. Tako smo se znašli med zadnje-uvrščenimi v družbi občin Bloke, Odranci, Veržej in Velika Polana. Podatki so pokazali, da so občine z večjim številom prebivalcev in višjim proračunom praviloma bolj odprte in transparentne ter obratno -manjše občine so v večini primerov manj transparentne in odprte.
Ve se, kdo je glavni
Javnost in obveščanje
Načinov vključevanja ter obveščanja občank in občanov ni bilo mogoče oceniti zgolj s pregledom občinskih spletnih mest, zato so občinam poslali pripravljene vprašalnike. A so odgovore prejeli le od 50 občin, kar že samo po sebi kaže precejšnjo netransparentnost delovanja. Primorske občine so se kar dobro odrezale, saj je Ajdovščina na prvem mestu, druga je Postojna, 4. Hrpelje - Kozina, šesti pa Koper. Občinam, ki vprašalnikov niso rešile, so pri neodgovorjenih kazalnikih pripisali 0 točk. Med njimi je tudi Občina Izola.
Seveda ena sama raziskava ne more pokazati realnega stanja preglednosti delovanja neke občine, toda to, da smo se znašli prav na repu nam nikakor ne more biti v ponos.	(ur)
Preglednost spletne strani
V tem sklopu so občine točke izgubljale predvsem zaradi uporabniku neprijaznega prikazovanja pomembnih informacij o delovanju občinskega sveta ter pomanjkanja informacij o občinskih svetnikih, s čimer občankam in občanom ne omogočajo informiranja o izvoljenih predstavnikih ali pa njihovega kontaktiranja. Na tem področju je Izola 53-ta s polovico možnih točk. Na občinski spletni strani tako ni objavljenih kontaktov vseh občinskih svetnikov, nekateri so objavo svojih elektronskih naslovov oziroma telefonov celo prepovedali z utemeljitvijo o varovanju osebnih podatkov.
Sprejemanje proračuna
Občine so v tem sklopu točke izgubljale predvsem zaradi uporabniku neprijazne in nerazumljive objave proračunov in pomanjkanja posvetovanja z občani ob sprejemanju proračunov. Ker gre pri proračunu za enega od najpomembnejših občinskih dokumentov, morajo občine na tem področju vložiti več naporov v aktivno vključevanje občank in občanov. Na tem področju je najboljši Ptuj (12,00 točk) pred Ajdovščino, Izola je na slabem 179. mestu z vsega 3.50 točk.
Še zadnja livada gre iz Livad
Vse je pripravljeno za gradnjo še enega krožišča v Izoli. Gre za krožišče, ki bo povezalo Cesto A [tisto, ki vozi mimo kampusa Livade), Prešernovo in Leninovo ulico. Krožišče je predvideno tudi v Celostni prometni strategiji Občine Izola, čeprav ni čisto jasno, kaj bo njegova vloga.
Zakaj je krožišče potrebno, težko razumemo tudi v uredništvu, saj smo bili prepričani, da je podaljšek Južne ceste, ki bo šel za Drogo, namenjen predvsem razbremenitvi prometa na Prešernovi cesti. Ta naj bi se postopoma spremenila v mestno ulico, kako bodo to dosegli z gradnjo krožišča, ki bo povezalo vse okoliške slepe ulice, pa vedo le tisti, ki so ga tako zagovarjali. Kolateralna škoda tega pospešenega razvoja bodo štiri stoletne pinije, ki so jih menda sadili še v času fašizma, krepko pred vojno. Kot nam je povedala Tina Trampuš, so na Zavodu za varstvo narave uspeli doseči vsaj to, da bodo „ta kratko" potegnile le štiri pinije in ne osem, kolikor jih je bilo obsojenih na smrt po prvem načrtu. »Dosegli pa smo tudi pogoj, da bo pri gradnji prisoten certificiran arborist, ki bo skrbel za nadzor okoliških dreves, ki bodo končala dejansko na gradbišču. Zadnje leto smo se usklajevali predvsem okoli tega, kako zaščititi ta ostala drevesa, sicer bi izgubili še ta. “
»Tolažilna nagrada je, da bodo zdaj vendarle posadili nekaj dreves v smeri proti osnovni šoli Vojke Šmuc, pa tudi v samem krožišču jih bo nekaj, kar so dosegli kot pogoj na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ampak zavedati se moramo, da drevo, kot je pinija, potrebuje kakšnih 25 do 30 let da zraste tako, kot mora. “
Zelo pomenljivo je tudi, da bo krožišče nastalo na zadnji še prosti livadi v Livadah. »Na eni so zgradili bike park, tako da ostane še tista, kjer bo nastal kompleks Momenta in ta, zadnja. Zadnja livada v Livadah. “ Če imamo lahko Livade brez livade, imamo lahko tudi drevored brez pinij. Ne glede na to, koliko jih posadimo, če pogledamo stare fotografije se zdi, da jih je bilo vseeno nekaj več.	(AM)
Delovanje Občinskega sveta
Največ točk so pri tem poglavju občine izgubile zaradi netransparen-tnega delovanja delovnih teles občinskega sveta, velika večina pa tudi zato, ker objav o delovanju občinskega sveta ne opremljajo z datumi in posledično ne omogočajo sledljivosti komuniciranja z javnostmi. Pri tem sklopu vprašanj je na prvem mestu Ljubljana s 14 točkami, Izola je na visokem 19. mestu z 8,5 točke.
Občinska spletna stran
Tukaj so preverjali ali je zagotovljen enostaven dostop do informacij in funkcij spletnega mesta čim večjemu številu oseb. Tudi pri teh vprašanjih se je najbolje odrezala MO Ljubljana (19 točk), Ankaran je tretji z 18 točkami, Izola pa 208. z vsega 4.00 točkami. Dejansko se je tudi tokrat potrdilo, da so podatki na spletni strani Občine Izola razvrščeni tako, da jih zlahka spregledamo ali pa jih ne najdemo, ker so skriti pod različnimi poglavji.
Ha stranišče v gostilno brez maske
S prihodnjim tednom se pripravlja nekaj manjših sprememb glede ukrepov in pogojev. Maske ne bodo več potrebne v notranjosti gostinskih lokalov, a le ob izpolnjevanju pogojev PCI. Podobno velja tudi za kinodvorane.
V	torek je bilo opravljenih 6.408 PCR testov, od katerih je bilo 1.339 pozitivnih, kar predstavlja skoraj 21%. 14 dnevna pojavnost je ostala visoka, skoraj 622 na 100.000 prebivalcev.
Število hospotaliziranih se je nekoliko znižalo, saj 403 ljudi potrebuje bolnišnično oskrbo, število ljudi v intenzivni negi pa je naraslo na 113.
V	zadnjem tednu se je število okužb nekoliko zmanjšalo, predvsem v Obalno-kraški in Goriški regiji, ki sta bili že krepko v „črni“ fazi, zdaj pa sta se vrnili v ..rdečo".
To pa ne pomeni, da je bilo v zadnjih dneh malo okužb v naši regiji. V torek je bilo v Izoli 18 novih okužb, v Piranu 26, v Kopru 41, v Ankaranu pa 2. 14 dnevna pojavnost virusa covid v Izoli je tako skoraj 900 na 100.000 prebivalcev.
Kako se cepimo?
V	Sloveniji se je z enim odmerkom doslej cepilo 53% ljudi, z vsemi pa 47%. Obalno-kraška regija je še vedno na zadnjem mestu, saj se je z enim odmerkom cepilo 50%, z vsemi pa 44% ljudi. Izola se lahko ..pohvali" s še nekoliko nižjimi številkami, saj se je z enim odmerkom cepilo 47,7%, z vsemi pa 43,3% ljudi. Ravno v teh dneh sicer poteka cepljenje z mobilnimi enotami po sedežih krajevnih skupnosti.
17
29.05.2021	-	29.09.2021
18
f
i ~ !
torek, 28. september 2021
•	Potrjeni primeri: 866,1
•	Sprejeti v bolnišnico: 41
•	Sprejeti v intenzivno: 8,4
•	Priklopljeni na respirator (intubirani): 3,6
•	Umrli: 6,7
L«
800
Število okužb se je v zadnjem tednu zmanjšalo
1.

V torek so bili najprej pred sedežem KS Jagodje - Dobrava, kjer je deset ljudi čakalo v vrsti še preden so cepilni center odprli. Do konca dneva se je cepilo 27 ljudi, naslednji dan v Kortah pa še 26. Mobilna cepilna enota se bo v petek ustavila še pred Medgeneracijskim centrom v Livadah. Cepili bodo od 16. do 18. Ure, občanke in občani pa morajo s seboj imeti veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja ter osebni dokument. Na izbiro so menda vsa razpoložljiva cepiva.
Kaj se spreminja v naslednjem tednu?
Veliko se glede pogojev, omejitev in ukrepov ne bo spremenilo. Iz Vlade so sporočili, da odslej, ob izpolnjevanju pogoja
PCT, ne bo več potrebno nositi masko v lokalih.kjer se streže hrana in pijača. Doslej je veljalo, da so si gostje, tudi ob izpolnjevanju pogojev PCT, masko lahko sneli le med sedenjem za mizo, zdaj pa ne bo več potrebna niti ob obisku stranišča. Ob izpolnjevanju pogoja PCT pa ne bo potrebno nositi maske niti v kino dvorani ali na pogostitvah, kjer pa je bilo nošenje maske verjetno že samo po sebi problematično.
AM
Sanacija odseka ceste Morgani-Korte
Občina Izola bo v sklopu investicijsko-vzdrževalnih del preplastila dotrajani odsek ceste Morgani-Korte, natančneje ovinek pred vasjo Korte, ki bo tako postal varnejši za uporabnike.
Vrednost investicijsko-vzdrževalnih del znaša 38.000 evrov z vključenim DDV. Dela zajemajo ureditev cestne podlage, preplastitev z asfaltom in ureditev obcestnih betonskih bankin. Pripravljalna dela se bodo pričela 6. oktobra, sanacija pa bo zaključena do konca meseca. V vmesnem času bodo na tem odseku delne zapore, ob asfaltiranju pa bo cesta za krajši čas zaprta.
SZJ
Vsak naj se odloči sam
pišei Aleksandra Krejči
Zadnje čase sem slabše volje. Razlogov je več, najbolj pa so krivi pogovori o cepljenju. Toliko je že napisanega in povedanega o temi, a je še vedno veliko tistih, ki nočejo in ne želijo ..ugriznit v to grenko jabolko" in pomagati večini nas cepljenih, da se sprosti ta napetost in negotovost vzdušja v Sloveniji, ki nikakor ne popuščal.
Eni, med te sama spadam, podpiramo cepljenje in smo prepričani, da je to glavna rešitev tega globalnega zdravstvenega problema, ki nas hromi skoraj dve leti. Zaupamo stroki, ki dnevno ponavlja, da je cepitev proti Covidu 19 rešitev in več kot nas je cepljenih, bo več svoboščin, manj omejitev in posledično bomo lažje živeli in delali.
Drugi pa trdijo, da je cepljenje mednarodna prevara, da prinaša preveč tveganj za normalno življenje in zdravje. Opominjajo na hude posledice po cepljenju, o večji smrtnosti cepljenih, o škodljivosti tega cepiva. Opozarjajo, da ni nobene garancije, da cepljeni ne prenašajo okužbo na druge in dodajo, da tudi sami lahko ponovno zbolijo. Edini plus je menda, da v blažji obliki in brez hujših posledic kot jih je zaznati pri necepljenih.
Antivaxerji pošiljajo po spletnih omrežjih slike, dokaze, mnenja in pomisleke povezane s škodljivosti cepljenja. So celo zdravniki, ki se strinjajo z njimi, čeprav večina stroke vztrajno ponavlja o ..bonusih" cepljenja.
Organizirajo se anti-cepilski protesti, kjer pogosto nastopajo FB strokovnjaki in je slišati take bedarije in argumente, da se sprašujem v kaj vse ljudje verjamemo. Dejstvo je, da ljudje kar prihajajo na te proteste in se še bolj izpostavljajo okužbi. Pripeljejo celo lastne otroke. Potem se skoraj vedno v to vmeša vladajoča politika in krivi za stvari, ki nimajo nobene zveze z virusom. Virus ne loči ne naše in ne vaše, ne leve in ne desne. Virus je univerzalen sovražnik, ki opravlja svojo osnovno poslanstvo: širiti se čim hitreje, okužiti čim več ljudi in nam uničiti življenje. Zdi se, da mu pri tem delovanju velikodušno pomagamo.
Slovenija je spet obarvana temno rdeče. Bolnišnice se polnijo, mnogi -sedaj mlajši bolniki s covidom so na Intenzivnem oddelku, število umrlih se dnevno povečuje. Je to kar si resnično želimo?
A je tako hudo sprejeti brez prevelikega ogorčenja tiste osnovne ukrepe kot so nošenje mask, ohranjanje razdalje, razkuževanje rok, izogibanje množičnega druženja?
Sedaj je pri nas glavni problem potrdilo PCT, ki naj bi ga imeli vsi odrasli in zaposleni. Ker se ukinja T (testiranje) za katerega stroka pravi, da v bistvu daje kratkotrajen in informativen podatek o posamezniku, so mnogi anticepilci jezni na ta ukrep, zahtevajo, da ostane in da je še naprej neplačljiv. Medtem nam ostajajo velike količine cepiva. Celo podarjamo ga nekaterim državam.
Sama nimam teh težav - sem cepljena prvič, drugič in, če bo treba tretjič. Nobenemu ne težim, da se mora cepiti. Vsak naj se odloči sam. So pravice in „ pravice". Odločitev je v vaših rokah. Ostanite zdravi.
Referendum o OPN
Pred dnevi sem (24.09.2021) bral članek z naslovom: "Občina in Gibanje še na dveh bregovih". Članek je bi pospremljen z nadnaslovom: "Še vedno ni jasno, ali bodo Izolani šli na referendum ..."
V članku lahko preberemo, da je civilna iniciativa s predstavniki občine sestankovala že v sredo 22.09.2021, ZA ZAPRTIMI VRATI. Iz članka je moč videti, da naj bi se sestali 27.09.20021, TUDI ZA ZAPRTIMI VRATI!
Vsa stvar me močno skrbi! Odkar živim imam izkušnje, da pogajanje "za zaprtimi vrati" (udeležen sem bil na kar nekaj takih) pomeni to, da gre za kravje kupčije! Moja delovna kariera se je končala relativno slabo, ker pač nisem pristal, da me podkupujejo za to, da dosežejo svoje cilje. Pogajanja za zaprtimi vrati so natančno to: podkupiti nasprotnike, jim dati nekaj malega popustov, da lahko pokažejo naivcem, ki so podprli njihovo iniciativo nekaj malega uspeha (pesek v oči).
Jaz se na to iniciativo nisem podpisal zato, da se za zaprtimi vrati igrajo KRAVJE KUPČIJE na moj račun! To pa je natančno to kar počnejo! Verjamem, da večina podpisnikov misli enako !!!"
Sram naj vas bo!
Vladimir Ota
Več kot 280 študentov iz tujine
Na Univerzi na Primorskem se je začela vrsta dogodkov in aktivnosti za študente. Že od torka na UP sprejemajo tuje študente, ki so se odločili za študij pri nas. Letošnjih Orientacijskih dni - Orienta-tion days se bo udeležilo preko 200 študentk in študentov, ki bodo nekaj dni urejali potrebne dokumente za študij in bivanje v Sloveniji, udeležili se bodo tečaja slovenščine in ostalih dejavnosti, s pomočjo katerih bodo spoznali fakultete in slovensko Istro.
Uradni sprejemi bodo za bruce potekali v petek, 1.10. na fakultetah, celodnevni skupinski družabni program pa se bo nato zgodil v soboto,
2.	oktobra v Simonovem zalivu. Serijo dogodkov so na UP poimenovali ŠtartUP. Teden bodo zaključili s skupinskim pohodom v nedeljo,
3.	10., nato pa se v ponedeljek, 4.10. prične študij.
Znani so tudi prvi podatki o vpisu. Do sedaj je bilo na študij na Univerzi na Primorskem sprejetih 1.738 kandidatov, ki se prvič podajajo na študij, posamezni roki pa še vedno tečejo, zato končnih podatkov še ni. Že sedaj lahko zaključimo, da bo število prvič vpisanih brucev na UP večje kot lani, hkrati bo še nekoliko naraslo skupno število študentov. Med bodočimi študentkami in študenti vlada največje zanimanje za študij na UP Fakulteti za vede o zdravju, UP Pedagoški fakulteti in UP Fakulteti na management, med naravoslovnimi smermi je največje zanimanje izkazano za študijski program Računalništvo in informatika ter Biopsihologija na UP FAMNIT. Izredno dobrega odziva je deležen tudi nov študijski program na UP PEF Vizualne umetnosti in oblikovanje, ki ga je UP prvič razpisala za študijsko leto 2021/2022. Skladno z dogovori, bo letos študij potekal v živo ob pogoju PCT. Tisti, ki bodo pogoj izpolnjevali s testiranjem, se bodo lahko samotestirali.	(SZJ)
Migracije so za sole izziv in obremenitev
Otroke priseljencev navadno vedno povežemo s pripadniki tako imenovanega socialnega dna, a to ni čisto res, Priseljevanje je za šolo izziv in obremenitev, a če je proces pravilno voden, imajo od tega vsi vpleteni predvsem pozitivne izkušnje. Tudi o tem smo se pogovarjali z ravnateljem Antonom Balohom.
-	Zdi se, da se ne moremo izogniti vprašanju o otrocih tujcev v osnovni šoli. Kako razširjen je ta pojav in kako vpliva na učni proces?
-	Gre za zelo zanimivo pedagoško področje, ki sem se ga osebno močno zavedal v prvih dneh, ko sem prišel na OŠ Koper. To je bilo pred kakšnimi petnajstimi leti. Opazil sem fantiča, ki je sedel na radiatorju in kot ravnatelj sem ga opozoril, da se na radiatorjih ne sedi. Ta fantič pa me je le nemo gledal in sedel dalje. Šele kasneje sem ugotovil, da ni razumel ničesar od tega, kar sem mu govoril, saj ni razumel slovenske besede, prišel je tisti mesec iz Kosova. In ta izkušnja me je spremenila. Kaj ti otroci sploh doživljajo? Kako se morajo počutiti osamljene, ko ničesar ne razumejo. Od takrat sem vodil tri državne »ministrske« projekte, ki so pripeljali do tega, da smo lani prvič za vse šole v Sloveniji za otroke priseljence pridobili novo delovno mesto učitelja slovenščine za učnega učnega jezika. Pripravili in sprejeli smo učne načrte na treh stopnjah, glede na starost. Trije projekti, ki sem jih vodil, so nastali iz tiste drobne izkušnje, ko me pred petnajstimi leti nek otrok, ki je sedel na radiatorju, ni razumel. Na to sem zelo ponosen.
-	V Izoli se zdi, da imamo kar veliko takšnih otrok.
-	OŠ Vojke Šmuc je tozadevno še nekoliko bolj obremenjena. Dejstvo je, da je prihod in priseljevanje prebivalstva v Izolo precej vezana na tujino in se vsako leto k nam všola kar lepo število otrok priseljencev. Letos imamo 37 učencev od 746, ki imajo status priseljenca prvo šolsko leto. 37 otrok je torej prišlo v tem šolskem letu iz tujine in se vpisalo na našo šolo. 17 takih učenk in učencev pa je med nami že drugo šolsko leto. Oboji imajo določen poseben status, ki po zakonu traja dve leti, prilagoditve zanje pa so tako pri ocenjevanja kot pri organizaciji dela. In zdaj lahko zaposlimo strokovne ljudi,-ki s temi otroki posebej delajo (začetni tečaji slovenščine, komunikacija s straši, vodenje procesov pozitivne integracije...). Ko sem se predstavil s svojim programom za ravnatelja, so imeli starši glede tega kar nekaj ostrih trditev in vprašanj. Češ, da na račun velikega števila otrok priseljencev, večinski učenci občasno ne dobijo tistega, kar bi lahko dobili.
Preveril bom in nekaj sem že, če se to res dogaja, a ne bi se smelo, ker imajo ti otroci resnično veliko možnosti, da se jih popelje v posebno poučevanje učnega jezika slovenščine. Ne glede na to, kaj oddelek dela, se te otroke organizira tako, da se najprej naučijo jezika, da se počutijo sprejete, da znajo komunicirati, da lahko sledijo navodilom pri pouku. Imajo možnost obiskovanja več mesecev paralelno prav zanje organiziranega pouka slovenščine v dopoldanskem času - med rednim poukom. Tečaj opravljajo dve uri dnevno, ostali del pouka pa delijo s svojimi sošolci. Ko dovolj obvladajo jezik, se vključijo v delo oddelka od prve do zadnje ure redno. Enako velja za jezik okolja - italijanščino. Zgodi se, da pridejo otroci iz Ljubljane ali Maribora v Izolo in če obiskujejo sedmi razred morajo poznati italijanščino na nivoju sedmega razreda. Ministrstvo tudi v tem primeru priznava posebnost (nesistemsko specifiko) in nam daje možnost, da te otroke posebej, z dodatnimi urami italijanščine, pripeljemo do takšnega znanja, da lahko sledijo sošolcem in učnemu načrtu. Starejši je otrok, težje je. Če otrok priseljenec pride v deveti razred, ga mora tudi zaključiti, torej ima eno leto časa, da se nauči jezika, da ga razume, da zaključi letnik. To je zahtevno, mestoma za otroke zelo težko. Učijo se namreč več v šoli obveznih jezikov: angleščino, italijanščino, slovenščino, pa še vse ostale naravoslovne in družboslovne predmete, znajo pa morda le rusko, ali makedonsko, ali albansko....
-	Po vaših izkušnjah, koliko časa potrebujejo otroci, da se vklopijo oziroma, da dohitijo sošolce?
-	Vsaj nekaj let. Kar se tiče socializacije so zelo hitri, in če je oddelek tak, da jih sprejme, je vse urejeno v enem mesecu in so že prijatelji.
Da se naučijo jezika pa vsaj eno leto in več. Začetek je navadno hiter, ampak hudič je v podrobnostih. Tiste majhne stvari, ki jih slovenski otroci že v maternem jeziku uporabljajo iz lastne prakse, jih morajo oni spoznati kot prenos iz lastnega maternega jezika v slovenskega. In to ni enostavno. Mlajši otroci navadno hitreje ujamejo ritme, sintakse, melodijo jezika, besedišča... starejši pa težje, ker so v njih že trdno izoblikovali sistemi svojega maternega jezika. Ampak, da se! Otroci so mladi, njihovi možgani so sveži in hitro delajo. Pravijo pa, da potrebuješ tudi do pet let, da ponotranjiš nek jezikovni sistem in da si lahko kompetenten do te mere, da greš študirati naprej tudi zahtevnejše smeri v tem jeziku.
-	Nam se zdi samoumevno, da se naučimo jezik, ker v osnovi na tem območju govorimo vsaj dva.
-	To je prednost Izole. To, da je Izola večjezična, je prednost v razumevanju drugih okolij. Otroci, ki so prišli letos, ne prihajajo samo iz Kosova. Največ jih je, ja, ampak so tudi iz Bosne in Hercegovine, iz Severne Makedonije in iz Ruske federacije. Je kar nekaj otrok iz celotnega sveta, v Kopru je kar nekaj Kitajcev, v času konflikta v Ukrajini so bili zelo pogosti otroci iz Ukrajine, določeno obdobje smo imeli v Kopru kar veliko otrok iz Romunije. Ti otroci so vredni vse pozornosti, in več organizirane pozornosti jim bomo dali, boljša in uspešnejša bo njihova integracija in tudi večinski otroci bodo več odnesli od tega. Te različnosti so za mlade prijetne izkušnje.
-	Pa bi rekli, da je to v škodo znanja večinskih otrok?
-	Rekel bi, da ne, da gre predvsem za pozitivne izkušnje. Seveda pa mora biti kolektiv učiteljev pozoren na to, kako in kaj dela, z enimi, z drugimi ter skupno. Vem, da se je to področje na naši šoli dobro organiziralo tudi v času prejšnjih vodstev in je bila šola tudi vključeni v enega od treh prej omenjenih projektov. Vedno pa gremo lahko še korak dlje. Zdi se mi, na primer, zelo pomembno, da otroci,
ki prihajajo iz tujine, še naprej gojijo tudi svoj materni jezik. V Kopru smo imeli organizirano učenje makedon-ščine za otroke vseh koprskih osnovnih šol. Če poznaš pravila svojega maternega jezika, jih boš znal prenesti tudi pravila večinskega jezika - pri nas v slovenščino. Osnovna jezikovna pravila so podobna, tudi če imamo mi dvojino, ki marsikoga zmoti. Če otrok uspe narediti transfere pravil med maternim in drugim jezikom, lažje razume novi jezik. Temu se lahko v Izoli še posvetimo. Ob tem pa si želim, da bi se v naslednjih letih posvetili tudi pomoči pri osvajanju slovenskega jezika pri starših teh otrok, predvsem mamah, ki imajo navadno s šolo največ stikov. Potrudili se bomo, poiskali zunanje sodelavce, ki bi nam pri tem pomagali, to so mnogokrat prostovoljci, in da se marsikaj lepega, dobrega in koristnega narediti. Tako se lahko reši veliko nerešenih vprašanj, stigem, nestrpnih razmišljanj. Ko govorimo o otrocih priseljencev, se moramo zavedati, da gre za socialno zelo pester in občutljiv pojav usmerjen v zgolj v integracijo in uspešno sobivanje.
-	Ko govorimo o priseljencih vedno pomislimo na socialno dno.
-	Kje pa. Imamo zelo različne primere (zdravniki, gospodarstveniki, diplomati, podjetniki, trgovci...). To je področje, ki je meni bilo v karieri zelo pomembno, ob še nekaterih drugih.
-	To bo vaš zadnji mandat pred upokojitvijo. Kakšne načrte imate?
-	Plan je, da peljem naprej vse dobre dejavnosti, ki so jih razvili na šoli in poskrbim, da dodamo nove ideje. Vsako vodstvo prinese nekaj novega. A v lokalni skupnosti so me še posebej nagovarjali za pomoč pri investicijskem delu na šoli. Obiskoval sem to šolo v rumeni stavbi, ki se od zunaj ni bistveno spremenila že skoraj osemdeset let, čeprav ima svojo dušo. Lepo je imeti tudi kaj zgodovinskega, ampak v to zgodovino je potrebno vliti sodobnost interierjev, novo strukturo. V svoji karieri sem vodil že kar nekaj investicijskih projektov in pri tem imam kar veliko izkušenj. Sodobni pedagoški prijemi bi zahtevali posodobitev vseh treh izolskih osnovnih šol, ampak naša šola, poleg tega, da potrebuje posodobitev in povečanje, je tudi strukturno res stara. V naslednjih letih bo število oddelkov in otrok raslo za vsaj en oddelek na leto. Tega lokalna skupnost ne sme spregledati in tu bo moj prispevek lahko pomemben. Seveda pa primarno sodoben pedagoški proces ter varno in spodbudno učno okolje. Sprejel sem ta izziv in kot Izolan se bom držal našega izolskega reka »Krepat, ma ne molat!«
AM
KAPUČINO
Veslači uspešni na dižavnem in veteranskem
NOGOMET
Spet neodločeno
3. SNL - zahod Rezultati 7. kroga
TKK Tolmin - Arol Škofja Loka 3 : 0 Slovan - Brinje Grosuplje 0 : 2 Brda - Tinex Šenčur 0 : 3 Postojna - Eksist Žiri 2 : O Sava Kranj - Farna Vipava 1 : 2 Elta Izola - Adria 1 : 1 Svoboda Ljubljana - Šobec Lesce 0:2
Elta Izola - Adria 1 :1
Izola (Mestni stadion Izola), 25.09.2021 ob 16.00. Sodniki Česen Aleksandra, Čiča Miodrag, Gerkman Borut. Gledalcev 80 Elta Izola: Bičič Nick, Čavalič Amir (68' Hot Dino), Kalizan Matija, Matoševič Patrik (54' Opara Žiga), Požrl Jurij, Požrl Rok, Pu-cer Abel, Štromajer Jaka (68' Ahmetovič Adnan), Vukelič Marko, Zajec (46' David Rodica Tomaž), Žitko Jure (89' Terčič Andrej)
Strelci: 1 : 0 -10' Štromajer Jaka, 1:1-70' Kogoi Rene
ROKOMET
Prekratki za točko
Škofljica Pekarna Pečjak - Butan plin Izola 32:28 (15:12)
BP IZOLA: Poberaj 6, Jurič 5, Brumen 4, Gašperšič 3, Šmigoc 3, Nikolič 3, Gregorič (V) 2, Galina 1, Jeseničnik 1, Kbnig, Konjančič (V), Dolenc, Bekrič. Trener: Luka Volk.
Želja, da bi še z drugega gostovanja pripeljali domov obe točki, je bila pri naših rokometaših vsekakor prisotna. Vendar je že nepopoln seznam igralcev Izole, na katerem so manjkala tri imena, dal slutiti, da s Škofljico ne bo šlo po pričakovanjih. Naši fantje so sicer povedli, a je bila to njihova edina prednost na tekmi. V 6. minuti je bil izid poravnan na tretji točki, zatem pa so domači nihali med enim in petimi goli prednosti (15:10). Izola je postopno topila njihovo prednost, vendar do polčasa niso prišli do izenačenja. V nadaljevanju je po desetih minutah v izolskem taboru pri 21:17 zazvonil alarm za minuto odmora. V 55. minuti je znižanje razlike na tri gole (28:25) še dopušča-
lo možnost za rezultatski zasuk, vendar so zadetki padali sorazmerno na obeh straneh, tako da se Izola porazu ni mogla izogniti. BP Izola je trenutno na 3. mestu (4 točke), prihodnjo tekmo pa igra v soboto, 2. oktobra ob 19.00 v Kraški z Grosupljem.
Kljub porazu dober vtis
TRGO ABC IZOLA - Z DEŽELE 18:32 (11:15)
TRGO ABC IZOLA: Vujmilovič 3, Čokelc 2, Nadarevič 2, Bratina 2, Krese 2, A. Berzelak 2, Treven 1, Štritof 1, Dodič 1, Bažec 1, Moči-bob 1, Matekovič, Lukič, Žerjal, Cepič (V), Stojičič (V). Trener: Borut Hren.
Po dveh odpovedanih tekmah je bila to za naše rokometašice prva prvenstvena tekma v novi sezoni, medtem ko je za ekipo Z dežele to že tretja. Izolanke so odigrale dva različna polčasa. V prvem smo videli njihovo dobro predstavo. Sprva so v uvodu z dobrimi obrambami Nine Cepič ter agresivno obrambo zaustavljale nalet favoriziranih Celjank. Njihova prednost je večinoma znašala tri gole. V 27. minuti so naša dekleta z dvema zaporednima goloma začele nižati zaostanek, a so tekmice ta poskus približevanja zaustavile in tik pred odmorom vzpostavile razliko petih golov.
Vendar Celjankam ta prednost ni zadoščala. S še bolj agresivnim nastopom so že sredi drugega dela z enajstimi goli naskoka odločile zmagovalca dvoboja. Četa Boruta Hrena v tem delu ni našla orožja, da bi se zoperstavila nasprotnicam. Delni izid drugega polčasa 17:7 v korist Celja pa dovolj zgovorno izkazuje kakovo-
stno premoč Savinjčank v tem delu srečanja.
Izola je trenutno osma. Sinoči so Izolanke v Kraški odigrale prestavljeno tekmo 1. kroga s Krko. Naslednje srečanje igrajo zatem Izolanke v Žalcu (2. oktober).
JADRANJE
Žan Luka Zelko že peto leto zapored državni prvak
V Jadralnem klubu Jadro Koper so ta konec tedna organizirali uspešno zaključeno Državno prvenstvo v razredu ILCA 7 (laser standard). Žan Luka Zelko je že peto leto zapored postal slovenski državni prvak v razredu ILCA 7, na zmagovalnem podiju pa smo čestitali:
1.	Žan Luka Zelko, 2. Janez Zabukovec, 3. Liam Orel.
Državni prvaki razreda optimist
Državno prvenstvo v razredu optimist nam je ta konec tedna prineslo tudi naj mlaj še državne prvake leta 2021 v odlični organizaciji Jadralnega kluba Jadro Koper. Čestitke vsem, posebej dobitnikom medalj in državnim prvakom:
U12 dekleta
1.	Lara Aurora Hummel, JK Jadro Koper
2.	Ajda Gulič Bandelj, JK Jadro Koper
3.	Mia Pogačar, BD Sidro Maribor
U12 fantje
1.	Kristijan Petaros, JK Burja
2.	Val Grbec, JK PIRAT Portorož
3.	Filip Valjavec, JK Izola
Optimist Fantje
1.	Jean Jakob Vežnaver, JK Burja
2.	Kristijan Petaros, JK Burja
3.	Jaka Valjavec, JK Izola Optimist Dekleta
1.	Lara Aurora Hummel, JK Jadro Koper
2.	Sara Domenik, JK Burja
3.	Hana Lukas Oven, JK Burja
BALINANJE
V petek 24.9.je v Kastavu (Rijeka HR) mladinska ženska reprezentanca Slovenije v balinanju prvič v zgodovini odigrala prijateljsko tekmo proti mladinski reprezentanci Hrvaške.
Reprezentanci sta se po dramatični končnici tekme razšli prijateljsko neodločeno. Za reprezentanco Slovenije so tekmovale tudi mladinke iz ŠB Korte-Izola Laura Fermo, Tina Fermo in Janja Roj.
ŠPORinn ŠOLA ITIRESTRflL
»PRVI KORAKI V ŠPORT«
ŠPORTNE DELAVNICE
ZA OTROKE STARE OD Z * 8 LET
ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE P0LANJA
Premrlova 1, IZOLA, Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič) SP0RTNAS0LAMAESTRAL@GMAIL.C0M
KAPUČINO
VESLANJE
Osem državnih naslovov za VK Argo Izola!
Minuli vikend se je na blejskem jezeru odvijalo 31. državno prvenstvo v veslanju, na katerem so nastopili tekmovalci vseh starostnih kategorij. Veslaški klub Argo Izola je osvojil osem zlatih medalj, boljši je bil zgolj Veslaški klub Dravske elektrarne Maribor z eno več. Sicer pa so Izdani skupaj pobrali kar 21 medalj.
V	prvi vrsti velja izpostaviti zlati medalji v obeh posamičnih članskih kategorijah; pri dekletih je domači primat še enkrat več potrdila Nina Kostanjšek, ki izzivalkam ni dopustila nobenih možnosti in ciljno črto prečkala dvajset sekund pred prvo zasledovalko.
Bolj napeto je bilo med člani, kjer je naslov državnega prvaka znova osvojil Rajko Hrvat. Po več letih je bil finale moških enojcev, po pričakovanjih, izredno napet. Za naslov najboljšega so se namreč udarili omenjeni Hrvat, glavna izzivalca pa Filip Pfeifer (VK Ljubljanica), letos 4. na EP do 23 let, in Nik Krebs (VK DE Maribor), ki je letos nastopal v dvojcu in na svetovnem pokalu v Zagrebu osvojil 5. mesto z Jako Časom. Skozi progo si nihče izmed omenjene trojice ni priveslal obču-tnejše prednosti, v zadnji tretjini pa je bil sicer lahki skifist Rajko Hrvat vendarle malenkost močnejši in je v zadnjih 200 metrih odbil napad ljubljanskega veslača. Kako hitra in napeta je bila regata, priča tudi odličen čas zmagovalca - 6:59,7.
Za tretji naslov v članski konkurenci sta poskrbeli že prej omenjena Nina Kostanjšek, najboljša v enojcu za članice, in Neja Tepeš, ki sta slavili zmago v konkurenci dvojnih dvojcev za članice.
V	konkurenci mladinskih dvojnih dvojcev je Matej Markuža veslal v kombinaciji z Jurijem Korbarjem (Veslaški klub Ljubljanica), saj se omenjena posadka pripravlja na mladinsko evropsko prvenstvu v Munchenu (9. - 10.10.2021). Matej in Jurij sta bila prepričljivo najhitrejša, a naslova državnih prvakov vendarle nista osvojila, saj sta nastopila izven konkurence (kombinirana posadka).
Tu so še naši najmlajši tekmovalci, ki so vsi po vrsti borbeno in srčno zastopali barve kluba, ne glede na končni rezultat. Naslove državnih prvakov so osvojili lan Benčič Lukač in Tomaž Turk (dv. dvojec pionirji U13), lan Benčič Lukač (enojec pionirji U14), Meta Jakovac in Andreja Jurišič (dv. dvojec pionirke U14), Rok Valenčič in David Rakar (dv. dvojec pionirji U12), Matija Peroša (enojec pionirji U12).
Veterani odlični na Evropskem
Konec tedna je Bled gostil Evropsko prvenstvo v veslanju za veterane. Dogodek, ki ga navadno organizirajo v Nemčiji, na olimpijski progi v Munchenu, so zaradi prenove le-te za dve leti prevzeli v veslaškem klubu Bled.
Letos je prvenstvo, predvsem zaradi covida, nekoliko manj številčno kot pretekla leta. Kot je povedal Igor Božeglav, ki je že pravi „veteran" na veteranskih prvenstvih, je bilo udeležencev verjetno celo manj od tistih uradnih tisoč, kolikor so jih našteli. V vsakem primeru gre za številčno pomemben dogodek, na katerem niso manjkali niti Izolani. Igor Božeglav je v svoji paradni disciplini, skifu, prišel do brona. V finalu je za manj kot dve sekundi zaostal za zmagovalcem, Boškom Bjelacajem iz Srbije.
Na Evropskih prvenstvih v kategoriji enojcev imajo poleg predtekmovanja tudi finalno serijo, sicer pa v ostalih kategorijah podelijo medalje najhitrejšim in zmagovalcem svojih skupin. Božeglav je tako prišel do zmage tudi v svoji skupini z mednarodnim četvercem, v katerem je veslal z legendarnim avstrijskim veslačem Rajmundom Haberlom, večkratnim dobitnikom medalj na prvenstvih v kategoriji lahkih veslačev v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, in ki kljub 72 letom še vedno vleče kolikor le gre. ,,/Vu tekmo četverca sem priveslal neposredno po cilju tekme v enojcu. Raimund je vsakih pet zavesljajev nekaj zakričal po nemško, saj je še vedno izjemno tekmovalen in ni prenesel, da bi izgubili regato. Šele ko smo v zadnjih metrih premagali nemški četverec smo opazili, da med njimi vesla tudiAnsgar Wessling, nemški dobitnik dveh olimpijskih medalj, ene zlate, na olimpijadi v Seulu in Barceloni. Kije seveda prišel tam samo na zmago!". Ob koncu se lahko pohvali z dvema zlatima, dvema srebrnima in eno bronasto medaljo. Poleg Igorja Božeglava sta na prvenstvu nastopila še dva Izolana, marko Bolha in Tomi Davidovič, ki sta se ravno tako izkazala v svojih kategorijah.
Balinanje žal ni priljubljeno
A le med mladimi. Kljub temu seje Luka Blaževič, balinar izolskega Jadrana, iz svetovnega prvenstva vrnil z bronom in ekipnim zlatom.
Slovenska reprezentanca članov, mlajših članov in mladincev je na nedavnem svetovnem prvenstvu v balinanju v francoskem Marti-guesu pobrala deset kolajn v desetih disciplinah. V vsaki od disciplin vseh starostnih kategorij naši balinarji in balinarke sodijo med samo elito svetovnega balinanja. In to kljub temu. da balinanje med mladimi ni zelo priljubljeno.
A šalo na stran, Luka Blaževič, mladi tekmovalec izolskega Jadrana, se je s prvenstva vrnil z bronom v štafetnem izbijanju v paru z Janom Guštinom v kategoriji do 18 let.
-	Iz svetovnega prvenstva si se vrnil z bronom v dvojicah, ekipno pa ste zmagali zlato. Kot reprezentanca ste pobrali največ medalj. Je balinanje v Sloveniji na tako visokem nivoju?
-	Tako je. Bron sem pobral v zbijanju v dvojicah, zlato pa kot ekipa U18. Kot cela reprezentanca smo pobrali v vsaki od desetih disciplin po eno medaljo, tri zlate, eno srebro in šest bronastih. Težko bi veliko več od tega, nekoliko boljši so bili le Francozi, ki so imeli isti izkupiček, le eno srebro več in bron manj. Kot ekipa U18 pa smo v naših štirih disciplinah pobrali največ zlatih.
-	Si zadovoljen z bronom?
-	Zelo sem zadovoljen, sploh ker sem bil nekoliko bolan in prvi dve tekmi nisem uspel odigrati kot znam. Nato sem v četrtfinalu proti Turkom zgrešil dve “bali” v celi štafeti, Francoza v polfinalu pa sta bila tokrat premočna in sva jima s soigralcem na koncu lahko le podala roko.
-	Naslednji korak boš moral opraviti v višji starostni kategoriji?
-	Decembra bom dopolnil osemnajst let, tako da ja, se bom pa moral v višji kategoriji še bolj boriti kot do sedaj. Sicer me oktobra čaka še mednarodni turnir v Monaku, če me bo selektor izbral.
-	Balinanje v Sloveniji poznamo kot vsegeneracijski šport. Kako pa je izven naših meja? Kako popularno je?
-	V Sloveniji žal balinanje med mladimi ni zelo razširjeno, medtem ko imajo v Franciji ali Italiji veliko mladih perspektivnih balinarjev.
-	Pa vendarle ste bili tako dobri.
-	Opravili smo veliko treningov, je pa bilo tudi svetovno prvenstvo zaradi covida in ukrepov nekoliko okrnjeno, saj so manjkale skoraj vse reprezentance iz Južne Amerike, od koder prihajajo prav tako vrhunski balinarji. Tako pa smo se tolkli med seboj Slovenci, Francozi, Italijani in Hrvati. Le v preciznem izbijanju je zmagal Tunizijec.
-	Kako to, da si se odločil za balinanje?
-	Balinati sem začel na plaži na Debelem rtiču, še z Erikom Čehom. Nato sem v šestem razredu osnovne šole prišel v Jadran, kjer nam je Marino Sinkovič pokazal, kako se balina. Še isti dan sem prišel na trening, ker me je šport takoj navdušil.
AM
Sportajte z nami 2021
Četrtek 30. 9. 2021
BALINARSKI KLUB KORTE
17.00-	18.00 (otroci U-ll od 8 do 11 let) BALINARSKO IGRIŠČE KORTE
Predstavitev balinanja in društva, ogled vadbe, demonstracije, preizkus balinanja ter vpis novih članov. ŠD ADRENALINA (040/501-379)
FITPLUS CENTER Izola - Center za rekreacijo in zdravje, Premrlova L Aktivno sodelovanje na brezplačni vadbi; potrebujete:brisačo, vodo, udobno oblačilo:
18.15	FITNES plus
19.30	NIRVANA fitness 2
KLUB BORILNIH VEŠČIN KICKBOKING in TAE KWON-DO
17.30-	18.30 in 20.00-21.00 PROSTORI DRUŠTVA Gregorčičeva ulica 21 (stara italijanska šola) Postopki segrevanja in raztegovanja telesa. Osnove in napredna tehnika udarcev z roko in nogo. Program je zanimiv za otroke in starejše občane. Možnost je tudi vpisa v klub.
VESLAŠKI KLUB ARGO IZOLA
17.00-	19.00 DVORIŠČE, IGRIŠČE, VESLARNA, TELOVADNICA VK ARGO IZOLA, Dantejeva 20 (v Marini Izola)
Predstavitev veslanja, veslanje v čolnih, na veslaških simulatorjih ter v veslarni, ogled treningov, pogovor s športniki - udeleženci svetovnih in evropskih prvenstev ter trenerji, vpisovanje novih članov. STRELSKI KLUB IZOLA
19.00-	20.00 PROSTORI KLUBA, KRAŠKA 1 Ogled treningov, preizkus streljanja z zračnim orožjem, ogled klubskih prostorov, druženje s člani kluba, vpis novih članov
ODBOJKARSKI KLUB IZOLA
16.00-	20.30 Telovadnica OŠ LIVADE Vpisujemo fante in dekleta. Predstavitev mini in male odbojke, vpis novih članov letnik 2005 in mlajši. KEGLJAŠKI KLUB IZOLA
17.30-	19.30 PROSTORI GARAŽE SPAR V LIVADAH Predstavitev kegljaškega športa in delovanja kluba. Z vami bodo člani kluba, trenerji - ogled rednih treningov, možnost vpisa otrok in mladine. MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA
16.00-	18.00 MESTNI STADION IZOLA Predstavitev treninga in vpis novih članov
17.30-	19.00 OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC Predstavitev treninga in vpis novih članov SMUČARSKI KLUB IZOLA
17.00-	19.00 KLUBSKI PROSTOR, Kraška ulica 1 Predstavitev kluba in dejavnosti ter vpis novih članov KOŠARKAŠKI KLUB IZOLA
16.00-	17.30 in 19.00-20.30 TELOVADNICA OŠ LIVADE Predstavitev treninga in vpis novih članov
Petek 1.10. 2021
JUDO KLUB IZOLA
TELOVADNICA OŠ DANTE AL1GH1ERI
16.30-18.00 Mala šola juda (vadba za otroke 7-12 let)
18.00-	19.30 Nadaljevalna šola juda (vadba za mladostnike 12-16 let)
VESLAŠKI KLUB ARGO IZOLA
17.00-	19.00 VK ARGO IZOLA, Dantejeva 20 ODBOJKARSKI KLUB IZOLA
16.00-	19.00 Telovadnica OŠ LIVADE
MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 16.00-18.00 MESTNI STADION IZOLA
15.00-	16.30 OSNOVNA ŠOLA LIVADE (telovadnica) KOŠARKAŠKI KLUB IZOLA
15.00-	16.00 in 17.30-20.30 TELOVADNICA OŠ LIVADE
14.00-	15.00 TELOVADNICA OŠ VOJKE ŠMUC
Sobota 2.10. 2021
ŠAHOVSKO DRUŠTVO IZOLA
PROSTORI DRUŠTVA Gregorčičeva ulica 21 (stara italijanska šola)
17.00	Dvoboj Izola - Piran in mladinski turnir ŠPORTAJ-TE 2021
18.00	Prvenstvo Izole v pospešenem šahu 2021
JADRALNI KLUB BURJA
11.00-	15.00 STAVBA V IZOLSKI MARINI, prostori kluba Dantejeva ulica 22
Predstavitev delovanja kluba VESLAŠKI KLUB ARGO IZOLA
8.00-	10.00 VK ARGO IZOLA, Dantejeva 20 JADRALNI KLUB OLIMPIC
11.00-	14.00 PROSTORI KLUBA, VOLARIČEVA 9 Predstavitev dejavnosti kluba in jadralnega športa, ogled trening in ogled jadrnice Optimist ter vpis novih članov. SABUAŠKI KLUB IZOLA
10.00-	12.00 TELOVADNICA, Gregorčičeva 21 Predstavitev sabljanja, ogled treninga in vpis novih članov.
Nedelja 3.10. 2021
JADRALNI KLUB BURJA
11.00-	15.00 STAVBA V IZOLSKI MARINI JADRALNI KLUB OLIMPIC
11.00-	14.00 PROSTORI KLUBA, VOLARIČEVA 9
Ponedeljek 4.10.2021
BALINARSKI KLUB KORTE
17.00-	18.00 (otroci U-ll od 8 do 11 let) BALINARSKO IGRIŠČE KORTE
NTK ARRIGONI
16.30-	17.30 TELOVADNICA ARRIGONI ŠD ADRENALINA (040/501-379)
FITPLUS CENTER Izola - Premrlova 1.
17.15	Korektivna telovadba
18.30	NIRVANA fitness 1
KLUB BORILNIH VEŠČIN KICKBONING in TAE KVVON-DO
17.30-	18.30 in 20.00-21.00 Stara italijanska šola VESLAŠKI KLUB ARGO IZOLA
17.00-	19.00 VK ARGO IZOLA, Dantejeva 20 JUDO KLUB IZOLA TELOVADNICA OŠ DANTE ALIGHIERI
16.30-	18.00 Mala šola juda (vadba za otroke 7-12 let)
18.00-	19.30 Nadaljevalna šola juda (12-16 let)
STRELSKI KLUB IZOLA
19.00-	20.00 PROSTORI KLUBA, KRAŠKA 1 KEGLJAŠKI KLUB IZOLA
18.30-	20.30 PROSTORI GARAŽE SPAR V LIVADAH
MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA
16.00-	18.00 MESTNI STADION IZOLA Predstavitev treninga in vpis novih članov MRKMENOLA IZOLA
20.00	KLUBSKI PROSTOR, Istrska vrata 4 Predstavitev kluba in dejavnosti ter vpis novih članov KOŠARKAŠKI KLUB IZOLA
15.00-	16.00 in 19.00-20.30 TELOVADNICA OŠ LIVADE
Torek 5.10. 2021
BALINARSKI KLUB KORTE
17.00-	19.00 (mladinke U-18 in deklice U-14) Predstavitev balinanja...
ŠD ADRENALINA (040/501-379)
FITPLUS CENTER Izola - Premrlova 1.
18.15	FITNES plus
19.30	NIRVANA fitness 2 VESLAŠKI KLUB ARGO IZOLA
17.00-	19.00 VK ARGO IZOLA, Dantejeva 20 STRELSKI KLUB IZOLA
19.00-	20.00 PROSTORI KLUBA, KRAŠKA I KEGLJAŠKI KLUB IZOLA
17.30-	19.30 PROSTORI GARAŽE SPAR V LIVADAH MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA
16.30-	18.00 MESTNI STADION IZOLA
16.00-	17.30 OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC KOŠARKAŠKI KLUB IZOLA
15.00-	19.00 TELOVADNICA OŠ LIVADE
14.00-	15.00 TELOVADNICA OŠ VOJKE ŠMUC
Sreda 6.10.2021
BALINARSKI KLUB KORTE
17.00-	19.00 (mladinke U-18 in deklice U-14) BALINARSKO IGRIŠČE KORTE
NTK ARRIGONI
16.30-	17.30 TELOVADNICA ARRIGONI JUDO KLUB IZOLA TELOVADNICA OŠ DANTE ALIGHIERI
16.30-	18.00 Mala šola juda (vadba za otroke 7-12 let)
18.00-	19.30 Nadaljevalna šola juda (12-16 let)
ŠD ADRENALINA (040/501-379)
FITPLUS CENTER Izola - Center za rekreacijo in zdravje, Premrlova 1. Aktivno sodelovanje na brezplačni vadbi; potrebujeterbrisačo, vodo, udobno oblačilo:
17.15	Korektivna telovadba
18.30	NIRVANA fitness 1 VESLAŠKI KLUB ARGO IZOLA
17.00-	19.00 VK ARGO IZOLA, Dantejeva 20 STRELSKI KLUB IZOLA
19.00-	20.00 PROSTORI KLUBA, KRAŠKA 1 ODBOJKARSKI KLUB IZOLA
16.00-	19.00 Telovadnica OŠ LIVADE KEGLJAŠKI KLUB IZOLA
18.30-	20.30 PROSTORI GARAŽE SPAR V LIVADAH MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA
16.00-	18.00 MESTNI STADION IZOLA Predstavitev treninga in vpis novih članov
15.00-	16.30 OSNOVNA ŠOLA LIVADE (telovadnica) Predstavitev treninga in vpis novih članov KOŠARKAŠKI KLUB IZOLA
15.00-	17.30 TELOVADNICA OŠ LIVADE
SPORTAJTE Z NAMI! FATE ŠPORT CON NOI!
27. 9. - 24.10. 2021
Črno belo v barvah Erike Gregorič
V Mestni knjižnici Izolaje le še nekaj dni na ogled razstava ilustracij Erike Gregorič, kije v knjižnici tudi zaposlena, Magistrirala je italijanistiko na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, ob delu v knjižnici pa je še ilustratorka, literatka in še mnogo drugega.
-	Nad stripi sem navdušena od zmeraj. Ko sem se naučila brati, sem sprva brala TinTinove pustolovščine, Miki Miško, revije Tom in Jerry, Zajec Dolgouhec. Konec osnovne šole sem se navdušila nad mangami (japonskimi stripi) in pri njih tudi ostala. Sprva sem jih samo brala, kasneje se je prebudila želja, da bi tudi sama risala stripe in stripovske ilustracije. V prve stripovske krajše zgodbe sem popolnoma samostojno zaplavala v srednji šoli, ko sem v časopisu dijaškega doma objavljala preproste enostranske stripe. Všeč sta mi mladi uspešni ilustratorki Nashi Manga in Asia Ladovvska, saj sta eni redkih, ki se še vedno primarno poslužujeta tradicionalnih tehnik risanja, poleg digitalnih, in uspešno delita svojo strast na socialnih omrežjih ter od tega tudi živita. Všeč mi je njuna pristnost in preprostost pri ustvarjanju.
-	Kakšno tehniko uporabljaš?
-	Zadnja tri leta najraje rišem z japonskimi Copic markerji, saj se lepo prelivajo, ne puščajo sledi barvanja in imajo močan kontrast, kar mi je zelo pri srcu. Rišem tudi s Faber Castell in z Derwent suhimi in akvarelnimi barvicami. Izbor orodja je odvisen predvsem od želje, kakšen učinek želim doseči na sliki. Nekatere so enobarvne oziroma narisane s svinčnikom, druge so v barvah. Barve so včasih intenzivne in kontrastne, drugič so v enakih, na primer rjavih tonih, ali pa nežne in umirjene.
-	Tokrat si razstavila veliko parov? Kaj to pomeni?
-	V veliko mojih zgodbah se pojavljata dva glavna junaka, ali sta prijatelja ali sta par ali pa sta nasprotnika.
Morda to izvira iz klasične sheme zgodb, kjer ima glavni junak poleg sebe pomočnika, vodnika, oporo, prijatelja, ki ga vodi in spremlja skozi zgodbo, v kateri se dopolnjujeta.
-	Za magisterij si napisala fantazijsko zgodbo.
-	Sprva je bila želja, da bi tudi to zgodbo upodobila v stripu. Ko sem začela pisati zgodbo za podlago, po kateri bi narisala strip, se je ta razvila v zelo podrobno pripovedovanje in nizanje prizorov, da sem se odločila, da raje napišem roman. In vesela sem, da sem se tako odločila. Za magistrsko nalogo sem ga dokončala in izpopolnila, saj sem ob tem izdelala študijo fantazijske književnosti, kar mi je zelo pomagalo pri zapolnitvi vrzeli, ki so bile prisotne. Še vedno imam željo, da bi celoten roman podrobno ilustrirala.
-	Kdaj boš objavila svojo prvo knjigo stripov?
-	Morda je tokrat prvič, da lahko rečem, da je serija krajših komičnih stripov pripravljena od začetka do konca, da manjka le še kakšna oblikovna malenkost in manjša računalniška obdelava. Samo začeti je treba..
-	Ustvarila si tudi svojo umetniško »znamko« in najdemo te pod imenom Arti Reika.
-	Arti je izpeljanka iz »artist«, Reika pa je moj psevdonim že 20 let. Ta je nastal po naključju, ko se je prijatelj zatipkal in tako je nastala Reika, ki je japonsko ime in se ujema tako z mojim imenom Erika kot s slogom, v katerem ustvarjam.
- Razstavo sem poimenovala »Ker risanje ni samo risanje«. S tem sem želela povedati, da smo v današnjih časih ilustratorji primorani iskati vedno nove načine, kako se promovirati, saj se naše delo ne konča zgolj pri risanju. Če želimo, da nas kdo opazi, moramo svojo dejavnost objavljati na socialnih omrežjih, kjer pa vemo, da je potrebno več spretnosti kot samo objaviti ilustracijo. Tako moramo biti poslovneži, fotografi, videografi, spoznati se moramo na marketing, na ozadje in delovanje socialnih omrežij... Sicer pa sem veliko razstavljala pod okriljem Društva ljubiteljev animiranih filmov, stripov in družabnih iger Animov, samostojno pa v Centru mladih v Kopru, v MK Piran, v Sončni dvorani in na Art sejmih v Izoli.
Pogovarjala seje Špela Pahor
Maja, Nataša in Iztok Mlakar
V petek, 24. septembra je igralka, pisateljica in ali - around ustvarjalka Maja Gal Štromar, v Ljubljanski „pri špini" predstavila nadaljevanje svojega razprodanega romana 7 kilogramov do sreče. Premierno jo je pri špini gostila Nataša Benčič in poskrbela, da je bil pogovor zanimiv in informativen hkrati. Maja pa je z odlomkom iz svoje monokomedije zgodnji večer naredila še posebej zabaven in sproščujoč. Da bo drugačen je nakazal že kratek kantavtorski nastop njenega soproga Mitje Simiča, ki ga je v nadaljevanju večera nadgradil še nenapovedan in kar malo presenetljiv prispevek soseda Iztoka Mlakarja. Eni, ki so odšli prej se še vedno tolčejo po glavi, tisti, ki jih sploh ni bilo zahtevajo ponovitev. Ampak potem to ni presenečenje, zato se bojimo, da ponovitve ne bo prav v kratkem. ur
30.9.;četrtek
20.30	A rt kino Odeon
Projekcija filma o Jamesu Bondu: NI ČAS ZA SMRT
19.00	Mestna knjižnica Izola
Dnevi kulturne dediščine: EMILIJA PAVLIC
l 1.10. petek
10.00	- 20.00 Librama (dopisništvo Mandrača) - Ljubljanska ulica
V Kopru imajo mednarodni sejem Knjige, sol in Koper:
v ubrami pa Razstavo in razdajo knjig o umetnosti
20.00	Art kino Odeoni
Projekcija filma o Jamesu Bondu: NI ČAS ZA SMRT
2.10. sobota
11.00	-Plač Izolanov - Ljubljanska ulical
Otvoritev razstave fotografij s snemanja videa PS Tamariska:
TU JE MOJ DOM
17.00	- 23.00 Severni pomol
DNEVI BOBIČEV
16.00	Art kino Odeon
Projekcija filma za najmlajše: TAČKE NA PATRULJI
19.00	-Largo pri spini - Ljubljanska ulical
Ulični nastop latinskoameriškega kantavtorja:
JORGE PORTILLO
20.00	Art kino Odeon
Projekcija filma : MINARI
3.10.	nedelja
16.00	Art kino Odeon
Projekcija filma za najmlajše: TAČKE NA PATRULJI
20.00	Art kino Odeon
Projekcija filma : MINARI
5.10.	torek
17.00	Livade - pod Kampusom
Slovo od zaščitenih pinij: HVALA PINIJE!
19.00	Mestna knjižnica Izola
Predstavitev knjige Klarise Jovanovič:
PRAVUICA POGRNI SE!
7.10.	četrtek


19.00	Sončna dvorana
20. Regijska razstava Primorskih likovnih ustvarjalcev:
VIDEZ TIPNEGA
POVEJ Ml ZGODBO v Alt kavarni ODEON
V Art kavarni Odeon pripravljajo pripovedovalska ustvarjalna srečanja. Prvega so izjemoma pripravili včeraj ob 18.30, vnaprej pa se boste dobivali vsakih štirinajst dni, ob četrtkih, v poznih popoldanskih urah. Spoznavali boste gledališke in pripovedovalske tehnike, govorne in dihalne vaje, likovni in gibalni izraz. V primerih stranpoti in slepih ulic, bodo pa iz skrivnega žepa na piano potegnili klovnovsko ukano, s katero lahko presečejo še tako zapleteno zagonetko.
Pri tem bo, ob gostiteljici Tanji Plešivčnik, pomagala Samanta Kobal, diplomirana dramaturginja, ki dramaturška znanja bogati z gibalnimi tehnikami, likovnimi vsebinami in vse skupaj razvija skozi pripovedovanje in tvorjenje zgodb.
Program CKŠP Izola
ART KINO ODEON SEVERNI POMOL
• 4 Sobota, 2. ininedelja^S.^ktpber ob 16.00
(SSpMteiUnoJi? •
.Tačkenapatrulji? VVS4?^£"-'_ ^
j j i %
James Bond
y- J NI ČAS ZA SMRT
Četrtek, 30. september ob^20.30
Petek, 1. oktober ob 20.00 ART KINO ODEON
■ I i i 1 i ^ I i


^ mm:	m
^ v ',y* *r
fE; minam *
i	'ART KINO ODEON

9
; i *\ * ^ v
Sobota, 2. oktober 17.00 - 23.00
V; -	'	'	-
DNEVI BOBIČEV
1 i	aORNATE DEJ BOBIČI
'):•	" i	.....
vv/ \ §k '	;'/	8.10.-24.10.2021
) -Si ,'■/
}y\	^sa$ '»	BI
'L/	^
SEVERNI POMOL
O
Občuu ■ Comune di
IZOLA ISOLA
www.center-izola.si Facebook/Ckšp Izola
/.P'!'.«,
vm
Galerija Insula
Razstava
Specula 2021 Prašne površine
Galerija Plač Izolanov
Razstava ladijskih modelov
Vse izolske barke
V soboto ob 11.00
PS TAMARISKE
Kako smo snemale video
Galerija Alga
razstava
Teo Tavželj
SREBRNI JUNAKI SREDNJEGA SVETA
Mestna knijžnica Izola
Fotografska razstava Fotografske skupine Društva MORJE Izola
1.	Lilijana Hrvatin
Kamnite klopi
2.	Jožef Fabijan
Dolg čas(na) dirka
3.	Marija Grižonič
Tokrat malo bliže
Sončna dvoranaSB^HB
Kiparska razstava
Denis Dražetič PORTRETI
Zjutraj Tamariske, zvečer Jorge Portillo
V Plaču Izolanov in na Largu pri špini se bo v soboto dogajalo. Ob 11.00 bodo, kot je pri njih v navadi, odprli novo razstavo. Tokrat bo to enotedenska razstava fotografij, ki so nastale ob snemanju videa izolske vokalne skupine Tamariska.
Ob 10 letnici delovanje so Tamariske posnele video s svojo priredbo pesmi Faraonov, Hi je moj dom. Premierno so ga pokazale ob predstavitvi knjige 100 zanimivih Izolanov, zdaj pa ga bodo predstavile v galeriji Plač Izolanov kjer bodo razstavljene tudi fotografije s snemanja, ki so delo Matevža Kocjana in Petra Samotorčana. Seveda bo slišati tudi pesem a to naj bo presenečenje za vse ki boste v soboto ob 11.00 prišli na Ljubljansko ulico. Zvečer, ob 19.00 pa bo pri špini, pesmi iz Uragvaja igral in zapel JORGE PORTILLO, latinskoameriški kantavtor, ki bo predstavil pesmi s svojega zadnjega albuma "Musiča para viajes interdepartamentales volumen 4" in tudi nekaj klasik iz urugvajskega popularnega glasbenega repertoarja.
Spapad s ..kamnom" na Formi vivi
Kako spodbujati kreativnost pri najstnikih v teh časih? Misija » kvazi« nemogoče, v ujetosti prostora, časa in ostalih omejitev, ki smo jih deležni v teh časih. Zato je bil dogodek, ki smo si ga zastavili za učence 9. razredov OŠ Livade iz Izole , v petek, 24.9. 2021 zadetek v polno.
Najprej, ta čudovit kraj, Forma Viva nad Portorožem, tako blizu, vendar do tega trenutka, za marsikaterega učenca na novo obiskana lokacija, za vse nas pa je bila to priložnost, da ob bok pravim kiparjem, postavimo tudi delavnico kiparstva na prostem za učence. Letos namreč na Forma Vivi poteka kiparski bienale in na delovišču kiparijo: portugalec Mario Lopes, Slovenijo zastopa Jure Markota, Avstrijo Max M. Seibald, Italijo pa Alberto Scodro. Tudi njih smo uspeli ujeti v šolski objektiv.
Čeprav smo imeli za izvedbo kiparske delavnice z vodenim ogledom po Forma Vivi le dobri dve uri in pol časa, smo uspeli realizirati učni program za 48 učencev. Medtem, ko si je prva skupina devetošolcev, v spremstvu pedagoške kustosinje Ane Papež iz Obalnih galerij Piran, ogledala Forma Vivo in spoznala njeno zgodovino, si pobliže ogledala skulpture in spoznavala načine obdelovanja kamna, izbor motivike, sporočilnosti..., se je druga skupina pripravljala na praktični del izvedbe delavnice. Skozi to jih je mojstrsko popeljal kipar Miha Pečar, ki je učencem pokazal pravilno rokovanje z orodji ter material, ki so ga obdelovali (siporeks). Poleg tega so imeli priložnost videti v živo, kako se kiparji lotijo velikega kosa kamna, kako pomembno je dobro in natančno načrtovanje kipa, kako je treba občutiti in videti material pred njegovim dokončnim izdelkom. Predvsem pa so videli, da zna biti to tudi izredno naporno fizično delo. Na tem koncu Forma Vive, na t.i. delovišču so brusilke, fleksarce in dleta preglasila petje ptic, beli prah brušenega kamna je prekril celoten travnik in bližnje drevje. Kiparji so bili beli, kakor pekovski mojstri.
Ko so se vsak zase lotili svojega kosa »kamna« -siporeksa, so bili popolnoma zatopljeni v delo, kipar Miha Pečar, likovna pedagoginja Ingrid Knez in učitelji spremljevalci Staša Jug, Tea Krivičič in Igor Božeglav pa smo pripomogli k dobremu delovnemu vzdušju na prizorišču, ter pomagali pri izmenjevanju orodja in z nasveti, kjer je bilo to potrebno.
Druga skupina, ki je s praktičnim delom začela takoj, je voden ogled Forma Vive imela ob zaključku terenskega dela. Učenec, ki zaradi poškodovane roke ni mogel klesati pa je skupaj s kustosinjo Ano Papež izrisal njegov najljubši kip na Forma Vivi. Nastale izdelke smo shranili na notranje šolsko dvorišče. V naslednjih dneh jih bodo nekateri še dokončali, drugi patinirali in na koncu evalvacije, bomo izdelke za kratek čas na šoli razstavili, dokler jih učenci ne bodo odnesli domov v spomin na svojo prvo kiparsko delavnico, ki se je zgodila točno na 60. obletnico Forma Vive.	Ingrid K.
Dan športa v Kortah
Na podružnični šoli smo Dan slovenskega športa obeležili z različnimi športnimi aktivnostmi. V sodelovanju z Balinarskim klubom Korte, PGD Korte ter Teniškim centrom Izola, so se učenci preizkusili v različnih športnih dejavnostih.
Na šolskem igrišču so spoznavali osnove tenisa pod vodstvom učiteljev iz TC Izola, na balinišču so se preizkusili v disciplini bližanja v krog. Odpravili smo se tudi na bližnji Kaštelir ter tako poskrbeli, da je bil dan poln različnih aktivnosti. Za zaključek dneva so gasilci PGD Korte pripravili predstavitev na šolskem igrišču, učenci pa so se z zanimanjem preizkusili v gasilskih veščinah. Podružnična šola Korte dobro sodeluje z vsemi društvi v kraju, zato se jim zahvaljujemo, da so se tudi tokrat odzvali učencem in našemu povabilu. Prav tako se zahvaljujemo učiteljem Tenis centra Izola, ki so na šolskem igrišču pripravili pravo teniško igrišče. (Maja Vargazon, vodja PŠ Korte)
Novo drevo ob Dnevu miru
Ob mednarodnem dnevu miru na Osnovni šoli Vojke šmuc Izola že vrsto let gojimo vrednoto sajenja drevesa okolja. Drevo kot simbol kontinuitete življenja in miru. Letos smo posadili grmovnico fotonijo. Učenci: Maja, Marjan, Dejda, Marko in Bernard so z učiteljem Davidom Gobbom pripravili kulturni program s katerim so znova dokazali, da nam ne manjka voditeljskih in glasbenih talentov. Maja Baša je za to priložnost napisala čudovito, sporočilno pesem, ki je v celoti dostopna na spletni strani naše šole. Nastopajoči so razveselili prisotne sošolce, učitelje knjižničarko, hišnika pomočnico ravnatelja in ravnatelja, Antona Baloha ,ki nas je v svojem nagovoru spomnil na pomen ohranjanja tradicije sajenja drevesa miru. Po kulturnem programu smo se lotili sajenja drevesa, za kar je vse potrebno pripravil naš hišnik Valter. Učenci so skupaj z ravnateljem drevo posadili in ga zalili. Kljub maskam na obrazu je bilo videti radost in srečo v naših očeh.	(Zapisali: Maja BAŠA, Irena SIVKA HORVAT)
V spomin
Jože Černelič
Odšel je Izolan tisočih idej
Po daljši bolezni se je poslovil Jože Černelič,
Izolan, ki ga človek enostavno ni mogel spregledati. Že zaradi svoje visoke postave je izstopal povsod, kjer je bil zraven, a je premogel še veliko več. Bil je izobražen in strokovno podkovan, hkrati pa ustvarjalen in inovativen, skratka nekdo, ki si ga potreboval, ko je bilo treba vzbuditi pozornost in hkrati povedati kaj pomembnega. To je počel kot delavec v turizmu in tudi drugod. Pa tudi v zasebnem življenju, kjer je, kljub svojemu resnobnemu videzu, znal zabavati tiste, ki so njegov prefinjeni humor razumeli.
Kot je ob slovesu povedal njegov dolgoletni velik prijatelj Danilo Markočič ga bodo pogrešali na vsakem koraku, na priljubljeni kavi v Diani, pri partijah taroka, druženju na smučanju, pustovanju in skupnih potovanjih. "Srečala sva se, ko si kot vodja prodaje v Mehanotehniki skrbel za trženje in preboj podjetja na svetovne trge. Kljub zahtevnemu delu si bil družbeno aktiven in mi kot predsednik sveta KS Izola staro mesto dal priložnost. Izzivi so bili vedno pravi, tako si vodil Zdravstveni dom, bil predsednik izolskega Izvršnega sveta, vodil projekte preboja turizma v okviru TOP Portorož, do nalog na področju evropskih projektov na Občini Izola, kjer sta se najini delovni poti ponovno križali."
Jože ni bil človek hitrih odločitev. Rad je premislil stvari in zato so mu nekateri očitali počasnost, a se je na koncu pokazalo, da je največkrat imel prav. Ideje, ki jih je prinašal v naše mesto so bile včasih prav neverjetne a domišljene hkrati. Njegovo ime je tesno povezano s projektom nagrajenega »uličnega muzeja", tudi muzej Parenzana je bil vseskozi deležen njegove podpore, pa ideja o ateljejih za 1 tolar, da ne govorimo o legendi o figovem topu ter o mirovnih pogajanjih med Izolo in Piranom. Celo izolski konfin so nekoč zanesli tja sredi Tartinijevega trga in streljali s figovimi topovi v mandraču.
Sam sem ga spoznal kot nič kaj vzvišenega predsednika izolskega izvršnega sveta, nato pa kot turističnega delavca, ki mu je bila vsebina vedno pred zgolj ekonomskimi učinki posameznih projektov. Istočasno je bil lahko na vrhu piramide odločevalcev in hkrati med tistimi, ki so vse skupaj držali pokonci. Lahko je bil prvi v vrsti ali pa čisto zadaj, skoraj neopazen. To pa je nekaj, česar ne zmore vsak, ki je kdajkoli opravljal kakšno pomembno funkcijo. Jože Černelič ni bil politični funkcionar, čeprav se je vseskozi srečeval s politiko. Tudi zato je morda doživel eno svojih največjih razočaranj v življenju, ko je moral zaradi tega, ker ni bil politikantski kombinatorik, v pokoj, ko na to še ni bil pripravljen.
Šele čez čas se bomo morda zavedli, kako pogrešamo takšne ljudi. Seveda pa ga bosta najbolj pogrešali soproga Magda in hčerka Neva ter zet Viki. Pogrešajo ga pevci Komornega moškega zbora Izola, ki so se po dolgih letih zbrali in zapeli na slovesu svojega nekdanjega pevca. Upam, tudi da se ga bodo, za razliko od nekaterih drugih priložnosti, spomnili tudi izolski občinski svetniki na začetku današnje seje občinskega sveta. (Mef)
RIBARNICA - PESCHERIA TRŽNICA IZOLA
KAPITAN MARKO - RIR1ŠIB
l7nUL
'a	> - -
T: 00386 (0)40 262 301 E: ribarnica.marko.izola@gmail.com W: kapitan-marko.com
dnevno sveža jadranska riba
Urnik
NEDELJA
TOREK, SREDA, ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
8-12
8-13
8-15
8-13
OB PONEDELJKIH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
Kriminalne
Dobila je globo
Policiste je obvestil občan, da ga je žena udarila. Policista sta na kraju ugotovila, da sta se zaradi osebnih družinskih zadev sprla zakonca. Ženi je bil izdan plačilni nalog.
350 evrov škode
Nekdo je vlomil v manjšo leseno hišico (prodajni kiosk) in povzročil za 350 evrov škode.
Ni imela PCI
Policisti so bili napoteni v eno od izolskih trgovin, od koder je klicala varnostnica in naznanila, da je v prodajalno vstopila stranka, ki ne izpolnjuje PCT pogoja. Zoper kršiteljico je uveden prekr-škovni postopek zaradi kršitve ZZASV (ni upoštevala navodil varnostnice).
Napihal je
V Polju je bil zaustavljen voznik mopeda, kateremu je odrejen al-
kotest pokazal 0,50 mg/l alkohola. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja, začasno odvzeto vozniško dovoljenje in izdan plačilni nalog po ZPrCP čl. 105/4/3.
Karambol na Parenzani
Policisti so bili napoteni v SB Izola, od koder je klical zdravnik. Pojasnil je, da imajo v oskrbi kolesarko, ki je s kolesom padla na poti od Izole proti Strunjanu. Policisti so ugotovili, da sta občanka in njen mož kolesarila po D-8, iz smeri Jagodja proti Strunjanu. Ko je žena zapustila predor Šalet, je dohitela starejši par, ki je hodil po cesti. Zvonila jima je in ju opozarjala na približevanje, zatem pa je v par trčila in padla tudi sama. Pešca sta ji pomagala vstati in jo oskrbela. Podatkov si niso izmenjali, zato ni znano, kdo sta pešca. Kolesarka je utrpela hude telesne poškodbe, policisti pa zbirajo obvestila za razjasnitev vseh okoliščin.
Preventiva na električnih skirojih
Včeraj so na PU Koper organizirali preventivno delavnico "E-skiroji in e-kolesa v prometu", na kateri so sodelovali Dragica Sternad Pražnikar iz Javne agencije RS za varnost prometa in policijski inšpektor Oddelka za cestni promet na PU Koper Diego Bertok. Predstavila sta nova pravila vključevanja e-skirojev in e-koles v prometu.
Kot smo lahko slišali, se električni skiroji odslej upoštevajo kot vozilo, in je zatorej vožnja po pločnikih izrecno prepovedana. Kljub temu policisti opažajo, da se marsikdo tega ne drži. Samo v poletnih mesecih so na PU Koper zabeležili 47 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi e-skiroji. Vozniki le teh pa so bili spoznani za krive pri 30 od le-teh. ..Največ prometnih nesreč smo opazili na prehodih za pešce. Električni skiroji so hitri, neslišni, neopazni in pogosto je zaradi tega posledica trčenje. Naj še enkrat poudarim, da z električnim skirojem nimamo kaj početi na prehodih za pešce", je povedal Diego Bertok.
Dodatna težava je, da imajo e-skiroji izjemno močen elektro motor, ki ga je možno „odblokirati“ in tako dosegajo hitrosti tudi do 50 km/h, čemur pa niso namenjeni. Prav tako je prepovedana vožnja več oseb na e-skiro-jih.
MALI OGLASI
- Organizatorju ^ prireditev, kulturnemu domu ali glasbeni skupini podarimo
32 kanalni multikor. Tel. 040 211 434
-Prodam Elanovo Pasero brez kabine letnik 1978, dolžine 4,79 m in širine 1,78 m, v celoti obnovljena leta 2014. Info. Mob. 040 457 731.
- Prodam štiritaktni bencinski izvenkrmni motor Tohatsu MFS5C, dolga os, moč 3,65 kW, letnik 2015, ure motorja 300, redno servisiran. Info. mob. 040 457 731.
-	Prodam rostfrej sod 200 1. Dobro ohranjen, cena ugodna. 041 666 924
-	Prodam rabljeno štiridelno termo-pan stekleno steno z vrati. Okvirji so iz aluminija. Dimenzije: 248 cm višine, 338 cm dolžine. Uporabno za zasteklitev verande ali balkona. Informacije na 041 656 110
Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola
MEDGENERACIJSKI CENTER IZOLA CENTROINTERGENERAZIONALE ISOLA
www.medgeneracijskicenterizola.si
VSE DEJAVNOSTI LAHKO OBISKUJETE BREZPLAČNO, OB UPOŠTEVANJU ZAŠČITNIH UKREPOV NIJZ IN NA LASTNO ODGOVORNOST.
PONEDELJEK, 4.10.2021
7.30-	8.30: Jutranja telovadba
8.00	- 8.30: Raztezne vaje
9.00	-10.15: Začetni tečaj nemškega jezika
10.30	-11.45: Nadaljevalni tečaj nemškega jezika
12.00	-14.00: Namizni tenis (zbiramo prijave)
14.00	-15.00: Osebni posvet z delovno terapevtko
15.00	-16.00: Joga smeha
16.00	-17.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj MD Svetilnik
16.00	-19.00: Igre s kartami (briškola, remi, šnops, enka), družabne igre
17.30	-19.00: Joga za otroke od 5. do 8. leta starosti TOREK, 5.10. 2021
7.30	- 8.30: Jutranja telovadba
8.00	- 8.30: Raztezne vaje
8.00	-11.00: Pohod v okolico (zbirno mesto: pred centrom)
9.00	-10.30: Nadaljevalni tečaj angleškega jezika
11.00	-13.30: Druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave)
14.00	-15.00: Klepet v angleškem jeziku
15.00-	17.00: Informacije za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper
15.30	-17.30: Tarok, družabne igre
17.00	-18.30: Meritve krvnega tlaka in pulza
17.30-	18.30: Namizni tenis za bolnike s Parkinsonovo boleznijo SREDA, 6.10. 2021
7.30	- 8.30: Jutranja telovadba
8.00	- 8.30: Raztezne vaje
8.00	-11.00: Kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom)
9.00	-11.00: Namizni tenis (zbiramo prijave)
11.00	-11.45: Nadaljevalni tečaj ruskega jezika -1. stopnja
12.00	-12.45: Nadaljevalni tečaj ruskega jezika - 2. stopnja
14.30	-15.30: Spoznavamo zdravilne rastline: trpotec
15.30	-17.30: Tarok, družabne igre
15.30	-18.00: Skupaj rešujemo križanke
18.30-	19.30: Joga z elementi plesa za odrasle ČETRTEK, 7.10. 2021
7.30	- 8.30: Jutranja telovadba
8.00	- 8.30: Raztezne vaje
9.00	-10.00: Družabni plesi za zaključene pare 10.15 -11.15: Družabni plesi za posameznike
11.00-	13.30: Druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave)
14.00-	15.30: Začetni in nadaljevalni tečaj esperanta
15.30	-17.30: Ustvarjalne delavnice
17.00-	19.00: Šah, družabne igre
17.30	-18.30: Namizni tenis za bolnike s Parkinsonovo boleznijo
19.00	- 20.00: Tango - plesna rekreacija za vse generacije PETEK, 8.10. 2021
7.30	- 8.30: Jutranja telovadba
8.00	- 8.30: Raztezne vaje
8.30	-10.00: Merjenje krvnega tlaka in pulza
9.00	-10.15: Vodeno sproščanje telesa in duha
10.30	-12.00: Srečanje ob podpori Slovenskega društva hospic
14.00	-15.00: Klepet v italijanskem jeziku
15.00	-17.00: Slaščičarska delavnica (zbiramo prijave)
17.00	-18.30: Skupina za samopomoč bolnikov z multiplo sklerozo
17.00	-19.00: Šah, družabne igre
V medgeneracijskem centru so vse dejavnosti brezplačne!
s
+386 (0) 41 858 473
Poznate nas po naših jedeh z žara, pripravljamo pa tudi:
Enolončnice 5,00 eur Malice 5,80 eur Okusna kosila od 7,00 eur dalje
Bogata nedeljska kosila 10,0 eur
Saj veste kje?
Med parkom in Lonko.	“L


Sr ''?"SrE
Evropski projekt v razpadanju




, h ,	• v »Ve t-,iv- i
I
H
44*11 :>|1 i
'•';'$m,.vV-vl.V I . - • ' ..v:t
■
!^oj|
Vsi Jagodni 70-letniki
V društvu upokojencev Jagodje-Dobrava že dolga leta tradicionalno pripravijo sprejem in majhno pogostitev za vse slavljence, člane društva, ki so dopolnili ali še bodo 70 let. Letos je takih kar 14, na teraso Jasne pa jih je prišlo 9, saj nekateri žal nimajo pet potrdila. Seveda pripravijo tudi kulturni program, za zaključek pa torto za vse slavljence. Čeprav vseh slavljencev ni bilo je bilo druženje prijetno, popestrile so ga pevke društva Morje s pevovodkinjo Barbaro Kopačin na čelu in Marjetka s svojo kitaro in zvonkim glasom. No, nekaj so prispevali tudi udeleženci, 34 jih je bilo.
Gostišče se je potrudilo s postrežbo, organizatorji pa so obljubili, da se naslednje leto spet srečajo, seveda z novo ekipo 70 letnikov.
Jožica R.
Kajuhov memorial po izolsko
NTD Kajuh Slovan je v soboto in nedeljo v dvorani na Kodeljevem organiziral 30. Kajuh turnir, ki je hkrati tudi odprto prvenstvo Ljubljane v namiznem tenisu. V dveh dneh je nastopilo kar 211 igralk in igralcev iz Slovenije in tujine, predvsem številna, kar je še zlasti razveseljivo, je bila udeležba pri mlajših kategorijah, tako da se je tekmovanje zavleklo pozno v večer.
Udeležila se ga je tudi množična zasedba igralcev in igralk NTK Arrigoni, ki so preverili svojo pripravljenost pred začetkom uradnih državnih turnirjev. Vsi igralci in igralke so pokazali viden napredek, kar se je izkazalo tudi v rezultatih. Mlajše kadetinje so v dopoldanskem delu v ekipni kategoriji v sestavi Vita Kocjančič, Layla Turk in Erin Ukovič osvojile prvo mesto ter popoldanskem sporedu prav tako potrdile dobre igre v posamični kategoriji. Dekleta so si razdelila odličja tako, da je Vita Kocjančič osvojila prvo mesto, Erin Ukovič in Layla Turk pa sta si razdelila tretje mesto. Med fanti se je najbolje odrezal v kategoriji mlajših kadetov Luka Čačič Blažek, ki je bil na koncu turnirja 5-8.
V dopisništvu Mandrača v Ljubljanski ulici 32 se najde marsikaj zanimivega
FOTOKOPIRAMO vse po vrsti, v barvah in črno
belo, na formate do A3 in papirje do 300g, naravnost z vašega telefona ali računalnika.
BEREMO knjige založbe tednika Mandrač in nekatere knjige, ki so izšle v samozaložbi izolskih avtorjev. Knjige tudi izposojamo in nekatere oddajamo za poletno branje na plaži.
IZDELAMO napise za majice ali kape, skodelice, puz-zle ali kaj podobnega, fotoalbume in vse ostalo.
OBJAVLJAMO oglas, osmrtnico, zahvalo, mali
oglas za naslednjo številko Mandrača. Prinesite članek, fotografijo ali nam povejte svoje mnenje o čemerkoli, kar bi radi, da izvedo tudi drugi.
SE POGOVARJAMO, lahko pa tudi samo
malo zatežite novinarju ali uredniku. Kdo ve, morda pa ga bo vaše teženje celo zanimalo.