jggued daily «w»P« 8aturdays, Sundsys aod HoUdaja. PROSVETA Urodntfkt ln uprsv$Okl prostor v 1007 South Lawndsls Avo Office of PubllcaUon. 1007 South Lswndsls Avo. Telephone, Ročk wt L) 4004 ........»............................. Američani sestrelili 350 letal Angleži torpedirali Tirpitza! Peta ameriška armada povečala pritisk na nemške divizije na italijanski fronti. Zavezniki izvršili nove napade na nemška letališča v Grčiji in na Kreti—Sovjetske čete zasedle strategične hribe na zapadni strani Dnjepra. Priprave za invazijo Krima.—Američani razbili 61 japonskih letal at Chioso. rninok undr "th> Xct ir ulrSVSS CHICAOO 23, ILU TOREK. it. OKTOBRA (OCTOBER II). 1943 Acceptance for mallin8 at »pecial rate of postage provldad far in socj.on 1103. Act of Oct S, 1017. authorlaod oo June risiT SubscripUon S0.00 Yosrly $TEV.—NUMBER 199 London. 11. okt.—V 72 urah jod zadnjega petka do nedelje io ameriške leteče trdnjave in Liberatorji v poletih nad Nemčijo sestrelili 350 nemških leta I ki so jih skušala zadržati. London, 11. okt. — Angleška I admiraliteta poroča, da ae je 22 septembra ena sama in mala an-gleška podmornica prikradla nemško mornarično pristanišče v severni Norveški in pognala torped v nemško bojno ladjo Tirpitz s 50,000 tonami. Ko je (moštvo podmornice zadnjič pogledalo na Tirpitza, se je nagi-I bal in okoli njega je bilo veliko | jezero olja. Zavesniškl stan v Alžiru, 11. j okt.—Peta ameriška armada pod poveljstvom generala Marka W. Clarka je povečala pritisk na nemške divizije na 44 milj dolgi fronti ob rekama Volturno in jCalore po okupaciji Pescolamaz-za, Campolija, Molinare, San [Giorgija in Pietrelcine. Osma britska armado pod po-Iveljstvom generala Bernarda L. Montgomeryja je prodrla pet | milj daleč v operacijah na itali-ski celini pri Jadranskem orju ter zasedla mesta Cuglio- itesa. S to armado operirajo laj indijski vojaški oddelki. Nemci so mobilizirali italijan-delavce za gradnjo utrdi ob reki Volturni, da ustavijo ali vuj zavro prodiranje zaveznikih čet proti Rimu. Znamenja [niejo, da bo ozemlje med Nea-plom in Rimom pozorišče ljutih bitk Več nemških divizij tbranih na severni strani italijanske prestolnice, ki bodo mor-& vržene v boj proti zaveznikom. Zavezniška letala so s svojih te v severni Afriki jzvršila nove bombne napade na Grčijo in l^eto, grški otok. Zmetala so 'J* »to ton bomb na nemško le-hlijce Elevsis pri Atenah, ki so J"bile petnajst nemških bojnih ktal, porušile militaristične napove in zanetile ogromne po- Ameriške leteče trdnjave in bombniki so bombardirali leta-"J^ pn Sedeou, osem milj proč w Soluna, Krške luke. Bombe 'JJPovzročilt veliko škodo. Nem zdrobitvi nemške sile. Med Krimom in severozapadnim Kavkazom je le vodna ožina. Zavesniškl stan na Pacifiku 11. okt.—Ameriška sila je okupirala Vilo, japonsko letalsko bazo na otoku* Kolombangaru centralnem delu Solomonov, poroča glavni stan generala Dou-glasaf MacArthurja. Prve ameriške čete so se izkrcale na tem otoku zadnji teden in zasedle vse strategične pozicije. Kampanja, katero je začel ad miral William F. Halsey pred trinajstimi tedni, je bila dovršena z okupacijo otokov Rendova. Nevv Georgia in Kolombangara. Okupacija je sledila bombardi ranju z morja in iz zraka. Japonci so morali zapustiti te otoke pod pritiskom zaveznikov. Pearl Harbor. HavaJ, 11. okt. —Ameriške bojne ladje in bombniki so bombardirali otok Wake in tri druge otoke v bližini dva dni, poroča admiral Ches-ter W. Nimitz. Bombe in šrapneli so razbili 61 japonskih bojnih letal in dve ladji. Na otok Wake, ki leži 1200 milj od japonske celine, in druge otoke so ameriški letalci vrgli v enem napadu 320 ton bomb, ki Lairino, Cotletorto in Ostn* so razdejale militaristične napra- n _ ___•_____nl __. . • Portugalska pred odločitvijo Parlament se sestal v izrednem zasedanju Madrid. Španija. 11. okt.—Poročila iz zanesljivih virov javljajo, da bo premier Antonio de Oliveira Salazar nastopil pred parlamentom, ki se je danes sestal v izrednem zasedanju. Pričakuje se, da bo naznanil, da se Portugalska odpove nevtralnosti v sedanji vojni in da bo dovolila uporabo svojih letalskih in mornaričnih baz zaveznikom. Nepotrjena poročila pravijo, da je več zavezniških bojnih ladij dospelo do Azorskih otokov, ki tvorijo glavne portugalske baze na Atlantiku. Ta dalje trdijo, da bo Salazar premešal svoj kabinet in odstavil več ministrov. Portugalsko poslaništvo v Madridu je objavilo komunike s priznanjem, da prihaja važna odločitev in da bo dežela preklicala nevtralnost v prilog lastnimi interesom. Možnost je, da bo Portugalska pretrgala diplo-matične odnošaje z Nemčijo in Japonako in se postavila na stran Združenih narodov. . 1 a na Kreti, Rodesu in '»tokih so bila tudi tarča *»bardiranja iz zraka. Nobeno *nsko bojno letalo ni bilo iz- l^ljeno v teh napadih. London. 11. okt.—Ruske čete "»sedle strstegične višine na strani Dnjepra po bitki, J« Padlo čez dva tisoč "™sk.h vojakov, ae glasi radij-T® Poročilo iz Moskve. Kijev, -mesto Ukrsjine, je delo-" Grozen. Ruskim četam po-cerilri ^ <•)<> 2''rilci. rtiJ' r.4* sevam * t,roti ruske kolo-meji Latvije in V prodiranju po ozem Kusije so I Hele1 Kusije ao zasedle ns p^f «00 vasi in naselbin. k 'h sc dospele do točke. * oddaljena samo devet milj n* k**r J« zbrana moč- uia. I LT0 pn5d4r*nJo Proti Viteb- * r^i*' ***** bazi. j; « ti M ki P IL . K* rr Krta ruska kolona milj južnovzhodno ■■ ^ druge pa 20 milj ^Vhodno. Ruski oddelki. ■kopirali Nevel, prodirajo em trm Kn koncu fronte se ♦ pripravljajo za tn-■ Tja bodo udrle s m> ga okupirale po ve in zanetile ogromne požare. De Gaulle za tesno zvezo z Rusijo Važne diskuzije na konferenci v Alžiru Alšlr, Alžerije. 11. okt. — General Charles de Gaulle je storil prvi korak za utrditev zveze s sovjetsko Rusijo. To dokazuje njegova izjava, katero je podal v svojem govoru na Korziki, da Sredozemlje otvarja pot naturni zvezi z mogočno Rusijo. Pravkar je bilo naznanjeno, da sta Aleksander Bogomolov, ruski poslanik pri odboru za osvoboditev Francije, in Edwki C. Wilson, ameriški član nove zavezniške politično-militaristične komisije za Sredozemlje, dospela v Alžir. Andrej J. Višinski, sovjetski zunanji podkomisar in člani njegovega štaba so na poti v Alžir. To dokazuje, da Rusija, ki je delovala za formiranje komisije, se zsnima za njene funkcije. Na konferenci komisije za Sredozemlje bo rszprsva o problemih, katere je potisnils na površje zavezniška okupacija o-svojenih pokrajin. Vprašanje kako veliko besedo bodo imeli reprezentantje francoskega odbora na konferenci, še ni odločeno, toda mnenje prevladuje, da jim bo priznala enskoprsv-nost. Pričakuje se, ds bo ruska delegacija zahtevala, da dobe francoski delegati isto oblast kot reprezentantje Velike Britanije in Amerike. Moskvs je pnznals frsncoski odbor kot vlado, ne pa Velika Britanija in Amerika Stavka razvaievalcev mleka odvrnjena Chicago. 11. okt. — Stavka razvaževalcev mleka je bila sinoči od vrnjena, ko so ursdnlki unije naznanili dosego dogovora x odborom organizacije mlekarskih kompenij Ts določs do-stavljenje mleka odjemalcem vsak drugi dan in je v soglasju z odredbo federalnega urada obrambne transporter! je. i Jor«if ameriškega javnega dolga Waahington, D. C., 11. okt.— Ameriški javni dolg bo ob koncu prihodnjega fiskalnega leta dosegel točko javnega dolga vseh oatalih držav na svetu, če se bo denar za financiranje vojne trošil v sedenjem tempu. Tako jo izjovil senator AUen J. El-ender, demokrat iz Louisiane. Jn Je predlsgal, da mora pomoč, ci jo daje Amerika zaveznikom, priti pod strogo kontrolo ln da Amerika dobi v zameno za pomoč baze, surov material in druge koncesije od zaveznikov. Unija voznikov izvoli uradnike Chicago, 11. okt. — Prvič po tridesetih letih bodo člani unije voznikov toVornih avtov izvolili uradnike. Zahteve, da se vrše volitve, so bile tako glasne in odločne, da jih voditelji unije niso mogli ignorirati. Doslej je eksekutiva unije postavljala u-radnike. Volitve so sc pričele v dvorani unije zidarjev. Ek-sekutivs se je podala in razpisala volitve, ko je večina članov zapretila, da ne bodo plačevali članarine. Unija ima čez 5000 članov. opozicua proti vrnitvi rudarjev se krha Poročilo resolucijskega odeeka pred konvencijo ADF LEWIS ODSTRANIL VSE OVIRE Boaton. Mass., 11. okt.—Vsa znamenja kažejo, da bo John L. Lewis zmagoslavno pri vedel svojo rudarsko unij9 UMVVA v Ameriško delavsko federacijo. Opozicija, ki je v prvih dneh prevladovala na konvenciji ADF proti vrnitvi, se je zrušila. Danes bo resoludjski odsek, ki mu *načeluje Matthew Woll, predsednik unije bakrorezov in podpredsednik AtyF, predložil poročilo konvenciji v prilog Lewisovi uniji. Edini pogoj je, da mora Lewis izravnati juris-dikcijske spore mod petdesetim distriktom UMWA in unijami ADF. V tem diotriktu so farmarji, tovarniški, kemični in drugi delavci. Lewis je zadnji teden gladil pot za vrnitev UMWA v federacijo. Poslal je pismo Wollu s deklaracijo, da se Opor mod petdesetim dietrlktom in unijami ADF lahko izravna. Člani posebnega odseka rudarske unije, kateremu bo mopda načeloval Lewis, pridejo v Bttffalo, kjer ae bodo sestalr s čiafti posebnega odseka ADF. Načelnik slednjega je Danlel Tobin, predsednik bratovščine voznikov. Člani tega odseka so se prej pogajali s člani Lewisovega odseka glede vrnitve rudarske unije v federacijo. Edina opozicijs proti vrnitvi UMWA je a strsni progresivne rudarske unije, kstere glavni stan je v Springfieldu, IU. Lloyd Thrush, predsednik in John Mar-chiando. tajnik, sta edina delegata na konvenciji, ki še vodita opozicijo proti vrnitvi UMVVA. Zadnji teden je bila opozicija še »močna, toda zdaj sta Thrush in Marchiando osamljena. Prej sta bila uverjena, da imata oporo pri delegatih 25 mednarodnih unij. > Domače vesti Oblaki ln poadravl Chicago. — Mary Ocepek is Springfielda, 111., je 9. t. m. obl skala gl. urad SNPJ in uredni Štvo Prosvete. Novi grobovi v CallfornUl Sacramento, Calif. — Pred časom *je tukaj umrl Anton Fon, star 54 let in doma iz Kamina pri Tolminu na Goriškem. V Ameriki je bil 30 let in zapušča ženo ter sina, v Montani pa brata. — Dalje ao našli mrtvo v postelji Terezijo Trselič, staro 83 let in rojeno pri Žužemberku na Dolenjskem. V zadnjem janu arju so ji odrezali nogo zaradi otrpnjenja žil in od tistegg ča sa ni bila več zdrava. V Ameriki je bila 53 let in tukaj zapušča dve hčeri in več vnukov tor pravnukov, drugje v Ameriki pa sina in tri hčere. Ia Clevelanda Cleveland. — Dne 8. t. m. je po dolgi bolezni umrl Andrej Hruševar, star 78 let in rojen v Rašči pri Velikih Uščah. V A meriki je bil 40 let ln tukaj ss-pušča dve vnukinji, v starem kraju pa ženo, sina in hčer. — Istega dne je umrl Frank Miv-šek, star 62 let Ui doma z Vrhnike. . V Ameriki je bil 36 lot in tukaj zapušča ženo, dva sinova, hčer ln brata, v Chicagu pa sestro Jennie Velkovrh. Kaišek ustoličen kot predsednik Kitajske Čungking, Kitajska, 11. okt. — General Čiang Kaišek je bil u-stoličen kot predsednik Kitsjske včeitj, ko je ljudstvo prsznovo-lo 32-letnlco ustsnovitve kitajske republike. On je nasledil Ll-na Sena, ki je pred neka& Sodni umrl. Sen je bil predsednik od 1. 1932. Kaišek je v svojem govoru obljubil, da se bo držal na ukov Dr. Suna Jatsena, uotano vitelja republike, delal za dosego trajnega miru na svetu in u stavno vlado doma. Bitko med gerilci in Nemci v Trstu! Velika ameriška pomoč zaveznikom VVashington, D. C., 11, okt. — Urad za vojne informacije je razkril, da so zavezniki v prvih osmih mesecih tega leta dobili devet odstotkov od skupne produkcije živežs v Ameriki. To je tri odstotke več v primeru k lan-akim letom. Zavezniki dobivsjo smeriške živila na temelju poso-jilno-najemninskega zakona. Rodsevelt poslal noto Argentini Poslanik Armour na poti v Buenos Aires Montevldoo. Urugvaj. U. okt Doznavs se, da je predsednik Roosevelt poslal Pedru Ramire-zu, predsedniku Argentine, o-aebno noto, v kateri izraža obžalovanje, ker je Argentina Še vedno nevtralna v tej vojni, kar Je v korist osišču. Rooseveltovo noto bo izroči Ramirezu , ameriški poslanik Norman Armour, ki ae vrača v Buenos Aires. Ta baje izraža tudi upanje, da bodo odnošaj med Ameriko ln Argentino pri nesli dober rezultat, čeprav se je slednja odločila proti pretrgonju vezi z Nemčijo in Japonako. Naznanilo, 4a se Armour vra Ča kot poslanik v Argentino in da je ameriška vlada sprejels Imenovanje dr. Adriana Escoba ra sa poslanika Argentine v Wa shingtonu, se smatra za udarec demokratičnim elementom v Argentini in v drugih latinakih republikah. Escftbar je znan kot prijatelj* španokegs diktatorja Franca in on ae jo ailno trudi v naporih, ds Argentino oetono nevtralna v tej vojni. Nooijoki, fašistični in falangistični listi mu pojo slavospevc Demokratični krogi v Argentini trdijo, da je bil Escobar izbran za poslanika v VVaahingtonu, ker zastopa isto stališče kot Ramirez, On ho nasledil Filipa A. Espila, kl je bil argentinsk poslanik v VVashingtonu dva najst let. Avtna unija zaklju lila konvencijo Protistavkovno stališče potrjeno Buffelo, N. Y« U. okt, - O-sma konvencija unije združenih avtnih delavcev, kl je včlanjena v Kongresu industrijskih orga< nizacij, je bila včeraj končano Pred zaključenjem so delegatjo sprejeli resolucijo, ds bo unija držala besedo, dano predsedniku Rooeeveltu, da delavci no bodo stavkali, dokler traja vojna. Delegatjo so se odzvsli apelu H. J. Thomasa, predsednika u-nljo, in Phllipa Mwneyja, predsednika CIO, naj ponovno odo-bre protistavkovno stališče. Za-devAa resolucija je bila sprejete s ogromno večino glasov. Konvencije se je izrekla za revizijo mezdne formule "malega jekla," ki prepoveduje zvišanje plač za več ko petnajst odstotkov in za takojšen preklic Con-ns I ly -Hmi thovega prot ista v kov-nege zakona. Dslje se je izrekla za nadaljevanje kampanje proti draginji In za ustalitev con na točki, kl Je prevladovala v eeptembru preteklega leta Delegatjo ao vztrajali pri zahtevi, da vlada zeaeto tovarne kompenij, kl se nočejo pogajati z unijami, Zasego naj odredi predsednik Rooeevelt na podlagi vojne oblasti, katero je dobil od kongreea Prodploono edrevtle bolnem a svetu. Nelson dospel v Moskvo iz Perzije Moskva, 11 okt - Donaid M Nelson, načelnik ameriškega odbora za vojno produkcijo, Je dospel sem z letalom iz Teherana, Perzijo. On in ameriški veščaki, kl ga spremljajo, bodo obiskali tualu* vojne tovarne. Osvobodilna armada v ofenzivi pri Zagrebu i — . ' EMISARJI MIHAJLOVIČA V KAIRU U. okt.—Nemške čete, ki drže Trst, ao se morale umakniti v središče mesta pod pritiakom oddelkov jugoslovanske oavobodilne armade v predmestjih. Srdite bitke med enotami te armade in Nemci divjajo v predmeatjih in na južni strani Trata, ker skušajo enote pognati Nemce is mesta. Komunike is glavnego stana generala Josipa Brosovko, poveljnika osvobodilne srmsde, ds io ae Nemci umaknili is več krajev, ne razkriva obsega operacij njegove sile v Trstu in okolici, Ppročila trdijo, ds so partizanski gerilci odbili protinapade nemških pehotnih in oklop-nih kolon v severovzhodni Italiji, na Istrskem polotoku južno od Trsts in ds se druge gerilske jrupe v Sloveniji bore sa popolno kontrolo železnice Ljubljono-Trst. Oddelki osvobodilne ormode na Hrvaškem so v ofenzivi, katere cilj je okupocijo Zagreba, kjer je sedež vlade "poglavnikaV Paveličo, Hitlerjeve lutko. Prej objavljena poročila oo oo glooilo, do j« Zagreb obkrožen, sdoj ob- avljeno vest pa trdi, do sta žo-iški progi mod Zogrobom in Budimpešto ter med Zagrebom in Koprivnice, 08 milj severovzhodno, "skoro" v psrtizansklh rokah. 2eleznlška postaja pri Vrbovcu, 22 milj vzhodno od Zagreba, je bila razdejana. Gerilske operacije so uspešno v Juž-nozapadnem delu Hrvaške in ob železnici, ki apaja Zagreb s Reko in Splitom. (Časniška agenturs genersls Mihajloviča poroča po rodiu, da oo četnlki rosdejali glavno železniško postajo in skladišča v Čačaku, 65 milj južno od Belgrada, nakar so Nemci pobili 180 ljudi Poročilo trdi, da jo tfone-ral Milan Nedič, predsednik lut-kovskc vlade, odredil mobilizacijo Srbov in da jih jo mnogo pobegnilo v hribe, kjer ao se pridružili Mihajlovičevi armadi. Mobilizacija je bila odrejena sa obrambo srbskih mej, ki bodo kmalu raztegnjene ns podlagi načrta, katerega je odobril Hitler.) Kairo, Efflpl, 11. okt.—General Draža Mihajlovič lahko postavi armado I HO,000 mož na bojišče in to število se lahko zviša na .100,000 mož, če Mihajlovič dobi dovolj orožja. Tsko so is-Javtli štirje jugoslovanski čaat-nlki, Mihajlovičevi emisarjl. ki so do»|>ell v Kslro is Brindlsija, Italija, kamor so se prej pripe-Jalt iz Jugoalavije. Polkovnik, ti je poveljeval oddelku četni-tov, je de|al. da je vprašanje oboiožitve Mihajlovičeve armade glavni problem. Vsi člani misije " i/rezili upanje, da se bodo kmalu vrnili v Jugoslavijo in tam nadaljevali borbo proti nemški oku|MHijskl sili. Polk ovnik |t povedal, da Je nevera! stike s Italijanskimi častniki 9 septembra, ko Je bil llnformiran o sklenitvi premirja med Kalilo in zavezniki, (tali-enski častniki ao ga uljudno aprejeli in mu povedali, da so dobili ukaz. naj branijo dalmatinsko obretje s pomočjo Jugoslovanskih gerilcev. Polkovnik e olj tej priliki izvedel, da se Je v doticnem kreju tri dn» prej nahajal nemški feldmaršal Er-win Rommel. Naslednji dan se je imel vršiti spet sestanek med nJim ln itsltjsnskimi častniki, ki pe sn gs prej informirali, da ao mmškr čete na poti v dletrikt in da se morajo italijanake čete umakniti PROSVETA THE ENLIGHTENMENT / GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE Or»an ef aai publuhod JEDNOTE bf Slovan« National Sonofit Sodotf Naročnina aa Zdrušene driavo (laven Cbicega) In m loto. I1N sa pol lota. »I SO aa četrt leta; so Chicago In okolico Cook Co , 17.50 se celo loto. 11.7» sa pol loto; sa Inoseeastvo ftSO. Subscription rstes: for ihe Unltod Stotos (onoopt Chicago) and Canada M .00 por raar. Chicago and Cook Counly 17.50 por year, foreign oountrioc 59.00 por y«sr. Cono of lasov po dogovoru. lakopUl dopisov ia nonaročonih člankov so no vračalo. Rokopisi literarno vsebino (črtico, povesti, dramo, pesmi itd.) to vrnojo pošiljatelju io v slučaju. čo Jo priloiU Advertising rotoa on •grvamonL—Mannscripts oI communteationa and unaolicifed article« will not be returnod Other manuseripta. sucb as stories. play«. pooms, atCv vin bo returnod to lender only when accomponlod by «elf addreaoed and stomped envofopo. Naslov na vsa. kar Ima stik s llstomi PROSVETA 2I57-69 So. Lavrndale Are.. Chicago 23. Illlaois MEMBER OT THE FEDERATED PRESS 131 Priinanje nsUsrauskim Slovon- Datum v oklepaju na primer (October 31, 1043), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, ds vsm je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da m vam list ne ustavi. Kritične tedenske misli % Isti časnikarski viri, ki so prpd dvema tednoma sporočili iz VVasMngtona, da je Jugoslavija na programu zavezniške invazije ta mesec, so zadnji teden "izvedeli," da je invazija Jegoslavije in Balkana sploh odložena na prihodnjo pomlad na pritisk sovjetske vlade. Sovjeti imajo baje posebne račune glede Balkana in Turčije, ki Imajo biti rešeni na moakovaki konferenci z Ameriko in An glijo, če pa bi Američani in Angleži navalili na Balkan pred rešitvijo teh računov, ne bo to sovjetom po volji. * • • Kaj je na tej govorici? Sovjetom ni bilo po volji, ker so zavezniki invadirali Italijo namesto Francije od zapada, toda zaveznik) so ostali pri svojem načrtu. Priprave »t naval na Balkan so že v teku. Kaj drugega naj bi bilo angleško osvajanje otokov v Egej skem morju? Kaj drugega naj bi bili letalski napadena letališča na Grškem? Raymond Gram Swing je te dni dejal po radiu, da ni nobenega dvoma, da bodo zavezniki še to jesen odprli,fiirektno pot v Jugoslavijo skozi neko dalmatinsko luko za zalaganje gerilcev s tanki, težkimi topovi in strelivom. V ta namen j« zavezniško poveljstvo v Afriki že poslalo (menda po zraku) častnjjce k Mihaj-loviču in Brozoviču. SOS Sovjetski poslanik Andrej Gromijkov v VVashingtonu ja zadnji teden, ko se je formalno predstavil predsedniku RoosevelfU v Beli hiši, izrazil toplo željo za prijateljsko sodelovanje med Ameriko in Rusijo po vojni. Gromijkov Je rekel, da so sovjeti zglo hvaležni Ameriki za njeno obilno pomoč v letalih, tankih, topovih, strelivu ln živežu—in to je lahko podlaga za bodoče prijateljstvo. To so lepe besede. Kooperacija jc možna, ampak le na podlagi kompromisov i obeh strani. Ce bodo sovjeti popustili, kjer bo treba, bodo našli ameriške napredne sloje pripravljene na gosj^odarsko kooperacijo. Če je kooperacija možna v vojni, zakaj ne bi bila v miru? • • S , ,, Iz VVsshlngtona poročajo, da se OVVI (Office of War Information) pogaja s sovjetsko vlado za ustanovitev svojega urada v Moskvi z namenom, da bi ta urad stalno informiral Ruse v njihovem jeziku o razmerah v Ameriki in delovanju ameriške demokracije. To bi bil prvi urad te vrste v Sovjetski uniji. Do danes Rusi ne vedo ničesar o Ameriki rszen onega, kar jim pripovedujejo že 23 let pristranska komunistična propaganda. Dali bo ameriški vladi usoel ta poskus, se še ne ve. Ce Stalinova vlada dovoli ustanovitev urada OWI v Moskvi za svobodno (brezcenzurno) razširjanje ameriških vesti v Rusiji, bo to |>rva velika koncesija, katero bi sovjeti dali kakšni inozemski vladi. t o s s Ideja je imenitna. Sovjetska (komunistična) propaganda v ameriškem tisku je svobodna; lahko prijioveduje o razmerah v Rusiji, kar hoče, nihče JI tega ne brani. Sovjetska diktatura pa tega doslej ne dovoljuje ameriški demokratični propagandi, katera bl seveda morala biti objektivna, to je neprlatranska. In baš s to koncesijo. da bi dovolil ameriški demokraciji enako svobodo na ruskih tleh, bl Stalin najlc|>še manifestiral iskreno željo sovjetov (katero je izrazil poslanik Gromijkov v VVashingtonu) za prijateljsko sodelovanje z Ameriko po vojni. Odlok, ki ga stori Stalinova vlada v tej zadevi, bo jasno pokazal, kakšno sodelovanje boče Stalin: nemo v »vojem Interesu ali v interesu obeh. • » • Pet senatorjev je čez poletje obiskalo ameriška bojišča in pred dnevi ao se vrnili v VVashington Ameriški poročevalci so že prej javili, da so bili ti senatorji več ali manj v nadlego ameriškim poveljnikom, ki nimajo časa za obiskovalce. Njihove prve izjave so l>a |Mtkazale, da bo njihov "izlet" na fronte več škodil vojnemu na-|m.iu Amerike kot koristil. Senatorji so se namreč vrnili—veliki eksperti, ki zdaj vse vedo o vojni in lahko dajejo navodila poveljstvu, namreč, meti drugim, da mora poveljstvo v bodoče dajati v javnost bolj točna in resnična poročila glede dogodkov na frontah. . Kako so senatorji v kratkem času dognali, da se poveljniki lažejo v poročilih, niso poVedali. Milvvaukee. — C«st vam, Slovenci irt Slovenke v Milvvaukee-ju in Weat Allisu! Moja prijetna dolžnost je, da se javno zahvalim vsem, ki ste na ta ali drug način pripomogli do tako sijajnega uspeha našega slovenskega dneva za prodajo vojnih bondov (Slovenian War Bond Drive) 12. septembra. Da naš trud ne bo zaman, je izgledal že 14 dni prqd proslavo, ker povsod je vladalo ngvdušenje za to akcijo. Potem, ko smo videli v kako velikem številu so se Udeležila posebno razna društva perade, mi je srce močneje utripalo od veselja, toda, da bodo naši ljudje segli v žepe in kupili nad $160,000.00 vojnih bondov,: se ne bi sanjalo ne meni, ne kateremukoli članu odbora. Naročila za bonde pa še vedno prihajajo in do tega pisanja (10. sept.) stoji vsota že skoraj $180,000.00. Lahko si torej predstavljate radost in zadovoljnost, katero ste nam napravili s svojim bla-godušnim sodelovanjem. Niste pa vzradoetili samo mene in odbora -p- storili ste mnogo več. Dokazali ste naši novi domovini Amerikl» ds smo Slovenci dobri, lojalni državljani in ta dokaz bo vpisen permanentno v ameriški zgodovini. Moje častna zahvala torej mojim sodelavcem v odboru in vsem, ki ste jx>magaii v dvorani. Nadalje vsem, ki ste nastopili na odru s petjem, godbo, plesi ali govori. Najlepša zahvala je na mestu tudi društvom za tako lepo udeležbo v paradi, bodisi v narodnih nošah, uniformah ali celo s krasnimi pomembnimi floti. Naj ne pozabim zahvale nabiralcem za ambulančni Jond ter društvom, ki so prisj^evala ter seveda tudi posameznim darovalcem. Nabralo se je mnogo več kot $1780, kar je stala am-bulanca. Darov&li smo iz tega že $500.00 Rdečemu križu. Iz ostanka smo priredili domačo zabavo vojakom iz Bllly Mitchell Fielda, ko so sodelovali v paradi, a preostanek bo slovensko darilo organizaciji U.S.O. za ameriške vojake. Denar mora biti porabljen v vojaške svrhe. Podrobno poročilo o vsem bo objavljeno, kadar bo vse urejeno in zaključeno. Iz zgorajšnjih podatkov lahko vidite, da je bila cela stvar Jako obširna in delokrog tako velik, da bi bilo treba skoraj knjižice, če bi se imenovala vsa imena, a se bo vsakdo strinjal, da to ni mogoče. Vsakdo se je zavedal, da gre za plemenito patriotično stvar in vsakdo je radevoljc pomagal in izvršil avojo nalogo stoprocentno. Dolžnost pa je, da imenujem dva darovalca za ambulančni sklad, namreč Franka Sodena, ki je podaril $000.00 ln Louis Medved $100.00, ki sta v resnici omogoči la prireditev takšne zabave vojakom, da bodo govorili o njej Širom sveta, kajti mnogi so se prostovoljno izrazili, da tako dobre večorje in tako prijetne zabave kot smo Jim priredili Slovenci niso bili še nikjer deležni. Dosedaj sem prejela tudi sle- deči pismi, ki jih priobčujem, ker sta kot zahvala vsem Slovencem, ki So kaj darovali za nakup ambulance. ARMY AIR BASE BUly Mitchell Field, Milwaukee, Wisconsin Dear Mrs. $chlosar: f This lettet was sent to us to be forvvarded to you. . r... We alao want to ezpress our sincere thanks, thru you, to the Slovenian people of the Milvvaukee County Chapter vvho have so graciously and willingly shown this špirit of patriotism. At the satoe time, we vvant to thank you in advance for the plans wbich are being made by your organization for a social gathering ot those vvho partici-pated in the parade. Sincerely, Harry T. VVoodL Lt. Co., Air Corps Commander. VVAR DEPARTMENT VVashington, D. C. Dear Mrs. Schlosar: This offlee is in receipt of a letter from the Chief, Division of Bookkeeping and Warrants Treasury Department, relative to a check in the amount of $1,780.00 donated by the Slovenian Section of Milvvaukee County National Groups for the purchase of an ambulance for the United States Army. The Secretary of the Treasury is being requested to utilize these funds for the purpose ex-pressed. , Existing j>olicy of the War Department prohibits the earmark-ing of donations for a specific organization or for serviee in a particular locality. Please convey to the members of your organizations the sincere appreciation of the War department for this contribution and the patrlotic špirit vvhich moti vated their aetion. Sincerely yours, . , . H. B. Levels. Brig, General, Acting Adjutant General. Moja prisrčna zahvala prav vsem še enkrat v imenu celokupnega odbora. Joaephlne Schloear, načelni-ca slovenskega odbora za prodajo vojnih bondov. Nekoliko komentar ja Zopet bo nekoliko komentarja, toda ne vem, če me bo pri jatelj George Gornik razumel a-11 ne. Zadnjič )e rekel, naj me "Bog razume." Bi bilo res dobro, če bi Bog razumel še koga drugega kot mene. Na primer to zveriženo mednarodno politi ko, da ne govorimo o domači, k jo načelniki zavezniških vlad u ganjajo križem sveta v imenu demokracije. In sicer ne samo v VVashingtonu in Londonu, marveč tudi v Moakvi. (Zdaj sem že gotov, da me George zopet ne bo "razumel.") o Zadnje dni sem čital ali sliša po radiu dvoje prav značilnih vesti. Prva je, da je fašist Ba doglio v svojem prvem intervju-vu s časnikarji obljubil "popolno demokracijo" Italijanom. Da svetu res dokaže svoje globoko spreobrnjenje v pristnega "demokrata," j« takoj za tistim in-tervjuvom tudi — "demokratizi- Ameriška topniška posadka bombardira Japonce pri Salamauvt Nova Gvlnslja. ral" svojo vlado ali "vlado". Iz generalnega štaba je na primer vrgel par čistokrvnih fašističnih generalov, ki se n^so hoteli kar čez noč spremeniti v "demokrate," kot sta se na primer Badoglio in njegov degenerirani kralj Emanuel, in na njihova mesta imenoval par "manj fašističnih" generalov. Za šefa generalnega štaba je postavil" nekega generala (njegovega imena nisem ujel po radiu), ki je po okupaciji Slovenije tako uljudno in človečansko nastopal v "Lubian-ski provinci," da ga je jugoslovanska zamejna vlada postavila na vrh liste — takoj za Hitlerjem in Mussolinijem — glavnih vojnih zločincev, ki imajo priti pred sodišče mednarodne pravi ce. Odgovoren je za celo vrsto barbarskih fašističnih zločinov v Sloveniji. • >! Tako je Badoglijeva vlada dobila zopet nekaj odličnih "demokratov." Koliko je ta vlada samostojna, je še svetovna ugan ka. Ker pa se nahaja tudi v "u-bežništvu" v Siciliji in pod pro-tekcijo vojaških in diplomatič-nih vodjev angleških in ameriških invazijskih sil, Badoglio skoraj ni napravil te spremembe v svojem generalnem štabu brez jsosvetovanja s svojimi gospodarji — Angleži in Američani. In tako nosita Amerika in An glija odgovornost za tekočo "demokratizacijo" Badoglieve vla de, in sicer ne samo v očeh Ita lijanov, marveč tudi v očeh vseh ljudi, ki imajo oči, da vidijo in možgane, da mislijo. • Tako vidimo — kdor ni slep — da darlanizem cvete v polnem klasju tudi v Italiji in da v francoski Afriki ni bila tista kupčija z Darlani samo vprašanje vojaške "nujnosti." Sedaj se že vidi v jasnih obrisih, da je to de-finitivna politika Amerike in Anglije v vsem Sredozemlju kar pomeni, da se bo nadaljevala tudi po drugih deželah, ki jih zasedejo ameriške in angleške p-borežene sila. V Siciliji in Italiji je bila aicer razpuščena fašistična stranka, toda razen nekaterih najbolj notoričnih fašistov so ostali na krmilu vsi fašistični funkcionarji in uradniki vsi fašistični župani, policijski načelniki in drugi. Pretveza za to je, češ, da jih zav&niške oblasti potrebujejo za — "red" in "mir" . .) s Taka je ta stvar. Ves fašistični aparat je ostal kot je bil pod Mussolinijem, le nekateri glavni Senator Brewster (republikanec), eden izmed ekskurzijske peto-Iice, je tudi prinesel domov važno odkritje, da Anglija izkorišča Ameriko a tem. da rabi ameriški petrolej za bojne operacije, svoj petrolej v Mali Aziji pa "špara" za trgovino po yojnt. (Najbrž je to izvedel «k1 kakšnemu "nevtralnega" Irca!) V Londonu je seveda završalo m odgovorni atiglešk* krogi so odgovorili s pojasnilom, ki je iuiiko piepričevalno za vsakogar, le za ameriške nacionaliste (In laAittte) ne bo nikdar. Petrolej dovažajo od tam. odkoder je trans-l«ot larija najbližja, da hitro pride. Transportaclja ls Amerike je bila—do okunanje Sicilije »n odprtja Sredozemlja -^3000 milj, tiansportacija i/ Male Azije okoli Afrike pa 10,000 milj. • • • Migljajev je mnogo, da vsak cs« izbruhne zavezniška ofenziva v Burmi Priprave /a to veliko ofenzivo—k! Ima iztiegti Japonce I ne samo iz Burme, temveč tudi it Thailanda (Stam), Malaje in In-1 dokine- so v teku že fcest met*wev To bo prva zavezniška ofenziva na celini A/ije in njen glavn> namen je—odpreti zvezo s Kitajsko Istočasno ae Imi nadaljevala ameriškima vat ralska otoška ofen-1 siva na Novi Gvineji, Solomon'h 'n kaaneje na Gllbertih. Dve m >-»•očnl ofenzivi, ki—upajmo—do unliodnje pomladi Izrineta Japonce iz južne Azije in z juJnega Parit'ka Kaj, če bl bila vojna v Kvro-pi medtem že končana!— Slika kaše savesnlške vojaške transporte na peti U Afrtkn v Italijo. fašisti so zleteli. Seveda vseh dni še ni konec. Toda zavezniška politika v -Italiji je že jasna. Najboljša označba za to politiko je — darlanlaom. kar v očeh a-meriške -in angleške diplomacije pomeni, .da je nekoliko preples-kani fašizem "oke^,".če služi — "demokraciji," to je zaveznikom, bodoči mir res še najbolje, ako Ampak ce človek obsoja tako po- lje na primer napram RUJriiL Najpametnejša rešitev baliZ skega vprašanja bi bila zvedav demokratični Balkanski tedl ciji, celokupnega evropsw vprašanja pa v Evropski ciji. Ampak moram ponovno noviti, da o taki rešitvi po Zi videzih ne marajo nič slištti m v Londonu niti v Moskvi — shington pa sledi imperij Churchillu. A priznati je da do danes tudi z Balkan^! prišel kak vpliven glas za Bal. kansko federacijo, kajti aspira. cije političnih sil so tamkaj o. sredotočene deloma na Rusijo v kateri vidijo rešitelja, deloma na nacijski Berlin in deloma na lastne šovinizme - v Jugoslaviji, velesrbstvo, ki se več ali manj naslanja na Anglijo in mrzi Ru. sijo. I .... . s O- "balkanskem vprašanju" se bo gotovo bavila bodoča konfe-renca zunanjih ministrov Rusi. je, Anglije in Amerike, kakor tu-di pozneje Stalin, Churchill ia Roosevelt. Če na teh konferen-cah ne pride do edine pametne rešitve balkanskega in celokup-nega evropskega vprašanja v sankcioniranju pokrajinskih fe-deracij, ki naj bi bile na vrhu povezane v Evropski federaciji, tedaj bo za balkanske narode in litiko, tako diplomacijo, se takoj oglasi kak psevdoradikalec, češ, "Bog te naj razume" in "kaj bi ti storil, če bi bil na Churohillo-vem ali Rooseveltovem mestu" in dostavi, da "nam je treba Stalina." Ampak z zamenjanjem slabe politike s slabo politiko se ne pride do dobre politike, pa naj jo vodita Roosevelt in Churchill, ali pa Stalin. • In to me privede do prej o-menjene druge novice, ki sem jo čital v zadnji izdaji socialističnega Calla. Ta novica se tiče moskovskega odbora za svobod no Nemčijo, ki ga je ruska vla da sestavila iz nekaterih nemških vodilnih komunistov in u-jetih nemških častnikov. Kot je omenjeno v Callu, so v tem odboru tudi nekateri junkerski generali, med njimi neki notorični general Hitlerjevih elitnih čet (S. S. ali "šturmarjev'7po imenu Meyef,; ki Nemcem pogosto gb-vori po radiu iz Moskve. Tako vidimo darlanizem v cvetju tu di v Moskvi. o Iz podtalnih virov pa priha jajo iz Nemčije vesti, da oni Nemci, ki poslušajo radijske od daje iz Londona in Moskve, ne verjamejo nikomur. Iz Londona' slišijo same grožnje, kaj se bo zgodilo z Nemčijo po vojni, propagandi iz Moskve pa tudi ne verjamejo, dasi jim ne grozi z razkosanjem dežele in zasuže-njem nemškega naroda. Ne ver* jamejo tej propagandi, ker se ruska vlada poslužuje takih ka rakterjev za svoje namene kot je notorični nacijski terorist Meyer, znan kot "šturmarski" general po vsej Nemčiji. e V Jikaškem Timesu od zadnje srede sem čital zelo dobro analizo politične situacije na Balkanu izpod peresa Pflauma, u rednika zunanjih vesti. On piše o homatijah med Turčijo, Rusijo in Anglijo. Pravi, da se Anglija nikakor ne bo hotela odpovedati svoji "sferi vpliva" na Balkanu v prid ruski "sferi vpli va," ki stremi za tem, da zajame ves Balkan. (Angleška "sfera vpliva" je v Jugoslaviji, Grčiji in deloma v Rumuniji, kar je razvidno tudi iz tega, da je Churchill zadnjič v svojem bostonskem govoru slovesno izjavil, da se jugoslovanskemu in grškemu kralju ni treba bati za prestol, pa če ju ljtidstvo hoče ali ne.) e > Urednik zunanjih vesti čikaš-kega Tlmesa pravilno zaključuje, ako si Anglija in Rusija razdelita Balkan, tedaj bo prej ali slej prišlo do nove vojne med obema velesilama. Na drugi strani pride lahko do vojne tudi med Rusijo in Turčijo, če bi prva dobila dominacijo nad Bolgarijo in skušala dobiti kontrolo nad Dardanelami. Tudi Turčija, ne samo Anglija, se boji ruske dominacije Balkana. o Ko sem čital to analizo, sem si mislil: "Vidiš, prava imperialistična politika z obeh strelni . . * In je tudi, pa naj ima človek lahko še tako dobre ie- prodre ruski vpliv preko vsega Balkana. o To pravim brez vsakih iluzij, kar se tiče Stalinovega režima, ki je makiavelski ali jezuitičen od vrha do tal in zasleduje predvsem in edino le ruske interese. Ampak kot pravi prej omenjeni urednik Pflaum, ako si Anglija in Rusija razdelita Balkan v svo. je vplivske sfere, bo med tema dvema šiloma sčasoma nastalo večje trenje in Balkan, sploh vsa Evropa in lahko ves svet se bo zopet znašel v novem plamenu še bolj uničevalne vojne kot je sedanja. Na drugi strani bi bilo tudi več upanja, da bi pod ruskim vplivom prodrle na povrfje na Balkanu napredno in delavsko orientirane politične sile. Slednjega ni mogoče pričakovati pod vplivom angleškega imperializma, čigar vsa zgodovina pokazuje, da povsod daje za* slombo le najbolj reakcionarnimi političnim silam, ki so mu prs pravljene služiti v zameno za ohranitev lastnih privilegijev ia interesov pri skupnem izkoriš-čanjki in tlačenju narodov. 1 s Realna alika bodoče oziroma povojne Evrope torej ni nič le pa ali mikavna. Na eni strani teži'vsa angleška in ameriika politika za tem, da po strmoglav-ljenju nacijskega režima v E-vropi ne pride do splošne social« ne revolucije, ki bi dala pod1«*0 za ustvarjenje Združene Evropt na principih socialistične in zadružne ekonomije. Današnja politika obeh držav napram Evropi je DARLANIZEM - zopetno posaditev konservativnih ali celo reakcionarnih sil na zruki* prestole. Na drugi strani zašle duje ruska politika napram V vropi v najboljšem primeru 1« nekake Wilsonove smernice i* zadnje vojne, seveda prikrojene zgolj na ruske interese današnjih in tudi bodočih dni. o Ne ena, ne druga stran ne nudi Evropi edine zdrave sanacij njenih gospodarskih in polit*. nih problemov, to je demokrat^ ne Evropske federacije, zgraj«* na pokrajinskih federacijsh » principih socialistične in zadružne ekonomije in prijatelj*" napram Ruaiji, Angliji in mu ostalemu svetu. Toda dokler ne pride do Uke sanacije Evrope, je malo upanjs n* tr*" jen evropski in svetovni mir. J o K zaključku naj omenim. » sem čital v avgustovi magazina Fortune izboren članek o jugoslovan^. vladi izpod peresa Stojsns rnj bičeviča. katerega bom podati čitateljem Prosvete prevodu — ako bo čas dopu**-Anton Gsr»* SLOVENSKA NANODNA PODPORNA JEDNOT/ Indoja'svojo M^HH***^ ne list Prosveto aa kort^T m I »a jo OKTOBRA I (i^irno poročilo Prooveii) I 16. septembra 1943. I Poslednje vesti i« naie domo-LToznanjajo svetu, da so getu osvobodili in drže vso Do-Z da so obkolili Ljublja-Pki je še edina v italijanskih Krah da so zavzeli pristanišče Kl- da imajo v svojih rokah r vso Dalmacijo, da je Split fckfoien od njihovih čet; da so Cedli otoka Hvar in Brač. To t^likanske veatt Težko bi jih E, verjeti, da niso prišle ob ti splošnega italijanskega jaz-[da V teh prilikah pa kažejo Ctu, ds naši gerilci vedo, kdaj E kje morajo biti na mestu in Lriti. Niso zamudili pravega Eotka. Pripravili so za vez n i-Ln pristanišča na naši obali, da Eejmejo prijateljske, ne so-Line čete, če se izkrcajo. Zda, l7a zaveznikih, da oui ne za-Lde trenotka, da ne bodo naše Eve in boji zastonj. Bodo ge-fcke čete v stanu držati te važ-Ltočke, dokler jim ne pridejo Ivezniške armade na pomoč0 Lo jih ne bodo mogli držati. |0d generala Maitlanda Wilso-L je odvisno, kdaj jim pridejo [vezniške armade na pomoč |n je glavni poveljnik armade tednjega vzhoda. V njegovem hdu v Kairu visijo zemljevi-l dežel, ki spadajo pod njego-L poveljstvo. Balkan je danes bvni med temi deželami. On L vodil zavezniške armade, ko [izkrcajo pri nas, on jlh zdaj hpravlja za to, pod njegovim Lveljstvom bodo osvobojene, kneral Wilson bo pregnal lemce z Balkana. Omenila sem k, kako je pozdravil in govoril uim gerilcem ob premirju ^jo. Povedal jim je, naj ča-bjo njegovih povelj. Povedal je plijanom na naših tleh, da so uj pod njegovo komando, od-kr je Italija sklenila premirje zavezniki. Nekateri časopisi poročali, da je poslal general ilson svoje oficirje v Grčijo in agoslavijo, da tam delajo skuti z gerilskimi voditelji. Churchill je napravil velik |klon generalu VVilsonu, ko ga inenoval za "enega med naj-toovitejsimi taktiki, ki Jih i-|mo v naši armadi." Drugo fctvo, ki govori o njegovih iz-ftnih sposobnostih, je, da je I glavni pomočnik generalu taellu, ko sta skupaj zamisli-lin izpeljala pohod osme ajr-»de — nilske armade — od B-jto preko Cirenajke in Listja do Bengazija v prvi se-pno-afriški kampanji kmalu ko je stopila Italija v ijno. To so bile naše prve zma-v tej vojni na suhem, prve edine po dobljeni zračni bitki Me of Britain." General VVilson je že bil z an-armado na Bfrlkanu v tej H Bil je poveljnik angleš-Met, ki so prišle pomagat pjjv onih usodnih dneh pred flcem Jugoslavije in evakua-« Krete. Videl je, kako so se F» na atenskih ulicah poslav-U> Od angleških vojakov, jo-b prosili: Pridite kmalu na-Tega general nl pozabil. pwie tudi on težko čaka dne-| da hi šel nazaj na Balkan. ™'Jo, da je sedel v grškem ■pnutu na visokem kupu m < akal, da pride Udja. »■ odpelje. Nemci so bili le ur vožnje od mesta. Ta-odhajajo običajno angleški lerah 11 nikoh več Po cetka te vojne. Od tam je šel na vse strsni. Bengazi, Derna, Atene, Bajrut. Bagdad, Jeruzalem, Ankara. Zdaj je spet v Kairu. Od tam poveljuje deveti in deseti angleški armadi, ki tvorita silo Srednjega vzhoda. Od tam poveljuje naši jugoslovan-aki armadi, kar je imamo izven naše dežele, ki je majhen del velike armade Srednjega vzhoda. Tako je general Wi!son vr-hodni poveljnik jugoslovsnske armade zunaj dežele in znotraj dežele. Čudno raznolike in brezoblične armade so pod njegovim poveljstvom. General Wilson je kakor Krpan, ogromen človek v kratkih hlačah ih pletenih, razvlečenih majah kaki-barve ali srajci z zavihanimi rokavi. O njem pripovedujejo, da je kopal v prvih vrstah jarke skupaj s svojimi vojaki, da jim je pomagal očistiti vodnjak, da so prej prišli do pitne vode, da je z njimi skupaj gradil utrdbe. "Če bi ukazal svojim vojakom, naj plavajo na Sicilijo, bi se prerivali med seboj, kdo bo prvi skočil v vodo." Arabci imajo radi ogromne masivne ljudi; gledajo jih, ka kor bogove, ki ao prišli na zem Ijo. General Wilson je imel velike uspehe med njimi v severni Afriki in na Srednjem vzhodu Postavljen je bil za prvega in edinega angleškega guvernerja Cirensjke, ko sta jo z Wawel-lbm vzela Italijanom. Ali bila je to kratka doba v živoplsan kroniki zadnjih let v afriški Demi. Ne vem, zakaj bi njegova sraj-ca z zavihanimi rokavi in njegove kratke hlače ne bile v časteh med balkanskimi gerilci. Ta ljudska armada "sana-culotte-ov" v najrazličnejših uniformah in brez njih — ni to človek, da si ga izberejo za svojega? Slovenski gerilci bi ga morda rajši videli v Smučarski obleki. Pa kdo ve. če ne bodo snegovi pobelili balkanskih gora, predno pride Wilsonova vojska do njih. Najnovejše vesti naznanjajo svetu, da ao gerilci že zavzeli Split, najvažnejše pristanišče na Jadranu. Stari Trogir, Klia in Solin: vsa ta mesta so v njihovih rokah Tam zdaj stoje in čakajo. In gledajo preko Jadrana, odkod pridejo zavezniki, zapada, juga ali vzhoda? rtiče iz razvojne poti človeštva * • i .« •,.• » Leon Detela KONEC Posebno začudenje pa je vzbu dilo dejstvo, da so bile skoraj vse najdene pračloveške kosti strahovito zbite, strte in razmetane. Razbite so bile vse lobanje in vse čeljusti in povečini močno ožgane, a niti ena od razbitih cevastih kosti ne kaže sledov ognja. Vseh deset ali več davnih pral j udi, otrok in odra slih oseb, katerim so nekdaj pripadale najdene kosti, je moralo umreti strahovito nasilne amrti. Po njihovi smrti je morgl nekdo trgati z njih še gorko meso, piti njihovo kri, razbijati njihove cevaste koati, sesati iz njih Še topel, surov kostni mozeg, kuriti ogenj in pripravljati iz poaa-meznih odlomljenih, odsekanih , n odtrganih kosov •— pečenko. Vihče drugi ni mogel biti to, kot pračlovek sam. Oboroženo krdelo praijudi je z zasede napadlo in pobilo drug trop praijudi in zavleklo mrtva trupla v votlino, kjer je priredl-o Ijudožrsko pojedino in se gostilo na njej, dokler ni bil pospravljen zadnji kos mesa. Nasičeni zmagalcl so odšli, sledovi njihovega početja pa ao ae ohranili do danes. Ogromno ognjišče v krapinski votlini z vsena-okrog razmetanim orodjem je prva velika priča kulture pračlo-veka, obenem pa tudi priča ve- Ikega poboja človečnjakov. • V zadnji ledeni dobi, ki je ale-dila tretji med leden i, posUjajo sledovi pračloveka vedno redkejši; pojavijo pa se Številna ae-išča človeka, kl je že v vaeh bistvenih znakih enak današnjemu človeku. Kultura stare kamene dobe se umika popolnejši kulturi nove kamene dobe. Človek te dobe je Imel že mnogo višje razvito duševno .življenje kot pračlovek. Premišljal je že o življenju ln o aebi, saj je n. pr. na svojevrsten način pokopaval avoje mr-iče ln okrasil marsikatero svojo »* dežel, da bl se ne vr- votlino s priprostimi risbami živali in ljudi, a slikami lovskih prizorov itd. Iz kosti in rogovij je reajal različne kipce, okrašene palice, na nit nanizane lupine školjk je uporabljal za nakit ln podobno. Čeprav je bilo življenje Uh ljudi še zelo priproato in njihovo znanje kaj skromno, ao ravno oni bili tisti tihi in nepoznani delavci, ki ao v vztrajnem delu iz roda v rod izpopolnjevali svoje znanje in ustvarjali Uko temelje tudi naše današnje kulture. Saj zasledujemo lahko razvoj človeškega duha od Uh prvih početkov nepretrgoma vae do onih čaeov, ko ai je ustvaril fte visoko kulturo in nam začel zapuščati o aebi piaana poročila Tako ae je začel človek vedno bolj odtujevati divji prlrodl. vedno više ae je začel dvigati nad njo, vedno uspešneje je začel posegati v njeno snovanje Nič več nl vezan na počaeon y V tempo, v keUrem se izpopolnju- *|u i* bil od vsega po- jt ostala šiva narava. zgubljeni Grčiji je vodil *jfSinJ<'- Bili ao kratki in f*1 Mogoče je bil najtežji F*'. ^ je sledil vojailci zrnat/J0 s,*deli na enem koncu r fn • fighting French," na koncu pa Vlchyjski ft," med njimi gene- zi *,fi Preko njegove gle-* i.-M«, obtožbe ln očitki J ' f'«ncije. Pravijo, da ni ^^ "gubil potrpežllvo-|«h dneh prerekanja ^ tak. da je zmagoval- ' M b»ik. •r > • ki p neral j>ovabil ge-dUttfc" Wan»0a Vi,.kui. n. pijače ►'.anega Vichyja na f)d ukrat je bU Ko pride general E*' Balkan, bo imel ^ z razdvojenimi [f mu daj sreče pri da bo prav šopi'hovem delu. in po Po ntkaklh drugih v bodočnosti . Sleherna izmed stotiaočev živalskih vrat, ki prebivajo danea na Zemlji, je z vsemi svojimi organi in z vsem svojim teles-nim ustrojem prilagodena razmeram, v katerih živi. Njihove prilagoditve so dostikrat Uko popolne, da strmimo nad iznajd ljivostjo narave. A vsak žival ski organ, pa naj si bo še tako po polen, deluje dobro aamo v ozkih mejah, na katere je žival prilagodena. Ptičje krilo ustreza Izborno leUnju po zraku, ribja plavut plavanju v vodi, srni na noga tekanju po gozdovih, a vendar si ne bo nobena Uh živali nikoli osvojila sveU, ker ne more preko ozkih mej, v ka terih živi, Njihovi organi se Izpopolnjujejo lahjco aamo v počasnem tempu zemeljske zgodovine. Če se začno življenjski pogoji hitreje izpremlnjatl, začno izumirati, kot vidimo n. pr. pri današnjih nosorožclh, slonih, zvereh in celi množici drugih živali, kl nimajo uspešnih obrambnih sredstev zoper človeško orožje, aH pa ki se ne znajdejo več v naravi, ki jo tako temeljito spreminja človek—najiz-najdljlvejšl ln zato najsmagovl-Ujšl čUn žive narave. UUkel je osornl naravi, v kateri žive živali in ustvaril si je milejšo prl-rodo v šotorih, kočah, hišah, kjer 0a ne dosezajo več vremenske neprilike ln di^jl srd zveri. Po svoji uvidevnosti in volji izsekava in prekopava prirodo, nase j a in poziduje ter ustvar- a svoj lastni svet. Orodje, ki ga rabi, nasUja v tempu atva-riUljskega duha ln nič več ne v tempu razvoja iivalakih * organov. Stri je tempo cele osUle narave ln začel gledati nanjo z drugimi očmi. Nič več ni žival, ki se peha od minuU do minuU v boju za obsUnek; nič več nl njegovo najvišje vodilo: žreti ali požrt biti! O njegovem nadaljnjem razvoju bo odločalo pred-vaem spoznanje in zmaga ali poraz koristnega, dobrega in lepega. Neizmerno je število miall, ki jih bo še zamislil In domislil človeški rod. Naj bl zmagale In ae uresničile tisU, kl bl čim bolj osvobodile človeški rod njegove živalske dedščine in ga privedle na vedre višave človečanstva, kot sanja vsak resnično kulturen član človeške zajednice. • .M. Ameriški general W. B. Smith podplaule premirje a Italijo v Imenu aaveanlkov v navsočnoetl drugih častnikov. V imenu Ita lije Je premirje podpisal general a Casiellano. Hajaanealllvejše Uvake rmil so v dnevniku "Pr©-evotL" Ali Jlh čilale vsak danf Poročilo očividca O RAZVOJU BITKE PRI 8ALBRHU (Office of War Information) Poveljnik Frank C. Grismer, ki alužl v mornarici, je pretekli teden kot očividec opisal bitko pri Salerou. Imenoval je divje Isorbe na obali "krvavo, grdo atvar, katere morda ne boste radi allšall." Toda, kar nam je povedal, je qpis tega, kako so bri tanski in amerikanski vojaki *zdaj že slavne 5. armade odbili najhupše nacistične napade, kar ao jih bili zmožni ter tako izvo-jevall zmago. V opisu izkrcanja je poveljnik Grismer poudarjal zaščito, katero so dajali lovci ln bombarder-jl našim četam. "Prednost, ki smo jo Imeli nad Nemci v polnem .obaegu, Je bila—premoč v zraku, mnogo premoči/' T&oj po obstreljevanju iz topov mornarice ao se lskrcali britanski komandoroddelki, ameriški "rangerjlM ln tehnične čete mornarice. Poveljnik pravi: "Ti ao vedno prvi." Komando-od-delki in "rangerji" ao pospravili gnezda atrojnlh pušk in baterij-akih pozicij in atreloev, ki so ae vkopali, in možnarjev. "Vse \o že dolgo, predno ae j« naša poglavitna alU izkrcala/' Prvi nemški protlnupad se Je začel ob deaetlh zjutraj in je bil, kar je poveljnik Imenoval, "lu-u": tigef-Unkl, kakor jih imenujejo Nemci, ki atreljajo iz svo-Ih hudih 88-mllimetrskih topov, so ae pognali naravnost doli proti morju, v sredo, preko in vse naokoli naših mož ter so razbi-ali povaod na majhne koščke naše ljudi in njihovo opremo." Nemški napad je pregazil, poroča poveljnik/britanske in ame-riške vojake, kakor "valjar za drobljenje kamenja." Vojaki so se umaknili, toda komando-od-delkl, "rangerji" in tehnične če-U ao ae zagrizeno držale na oba-i. "Takorekoč dobesedno z zobmi ao ae zagrizli v kamenje in z nohti izgrebli luknje, v katerih ao ae skrili povsod, kjer jim je uspelo, da ae lnfiltrnajo v gričevje." Skupina angleške iofanterije, kateri ae Je posrečilo, da se vkop-je, ae je nahajala v avojih lialč-ih luknjah ob zldovjtl italijanske mlekarne. Nemški napad jih Je Um preaenetil in Grismer e z naslednjimi besedami opisal, kaj ae jim je pri p« ti lo: "JCden od nemških tlger-tankov je šel Um skozi ponoči. Približno 300 jih je obležalo. Iz tisU pozicije se nl rešil niti eden Puške in strojnice ln vse, kai so imeli v svojih nahrbtnikih, je ležalo razmeUno va« na<»king Normandija, ki je v splošnimi a^iarna |*«kiajma t razvitim |*ilj«-del»tvom. inta pomembni- ikalnire v (b^uettu in F.lb«'u tu ladjedelnice \ Cherbourgu ln I a- Ha\tu, čipkarstvo in pleteiu-narstvo Ns l.otnmkrm kjer j«* najve« ielerne i ud«*, je osrrdo-tini-ita trika induhtrrja v Bile-K o in l ju pn Nancyju u. Diednntudnu na al/aškem je »lata t< kstilnu industrija v Mul housu, poleg kalija in drugih »ud so v tej |>okrajini navrtab tudi petiol«*jske vrelce. V But Kundlji s«* je na zakladih premoga dvignila vujna industrija "I.* Creuaot in strojna Industrija. St. Ktienne Je središče industrije tlakov in pramenov V Alpuh je z izkoriščenjem vodne moči nastala močna železnu, kemična ln |>apirnu industrija V Provenci so veliki zakladi bavksita, iz katerega pridelujejo aluminij. Irnujo tudi manjše rudnike antimona, svinca in cinka. Velika Je industrija avtomobilov, ki najde največ kupcev doma, ker Francija'je dežela z najboljšim in najbogatejšim cestnim omrež- SUPPLIES FOR SALERNO TROOPS šega rokodelca, če bi dal kdaj kaj popraviti. Toda on vrže stvari proč, ne da bi jih dal ifpari-rati. Če pa slučajno le priddkdaj v stik s francoskim delavcem starega kova, se ne more dovolj načuditi in je navadno presenečen, kakor če bi zagledal posebno vrsto ljudi. Koliko Američanov mi je pripovedovalo o tem!" Zgodovinski pregled Od predzgodovinskih časov so se na ozemlju današnje Francije naseljevala najrazličnejša ljudstva, ki niso imela ne skupnega Izvora ne jezika. Potem ko so ta ljudetva tisoče let živela ločeno življenje, so končno zrasla v en sam francoski narod. Vendar so ostale globdke razlike v telesni postavi, duševnosti, praktičnih sposobnostih in tudi v samem fovoru. Zato je fran- rodniki^ Galcev po govorici cosko prebivalstvo zelo pisano, posebno ono v Parizu, kjer se še danes križa zelo različna kri. Francija se je morala dolga stoletja boriti z vsemi sosedi, kl so silili na njeno ozemlje. V času, ko se je vsak spor odločal z vojno, je to pomenilo za njo stalno vojno stanje. Francosko ljudstvo se jc moralo istočasno ali Izmenoma vojskovati na štirih mejah z raznimi italijanskimi vojskovodji, Španijo, Britanijo, Nemčijo in Nizozemsko. Od vseh t : Spisal LOUIS ADAM t Nova knjiga, katero bo čitalo stotisoče ljudi J širom Zdr. držav, med njimi mnogo važnih : vladinih funkcionarjev v VVashingtonu, po- J sebno še oni, ki delajo na vojaških, re- : lifnih in političnih načrtih za 'Jugoslavijo J in Balkan. : Knjiga "My Native Land" bo vzbudila še • posebno pozornost med slovenskimi in drugimi jugoslovanskimi Amerikanci, ker se tič? Slovenije in Jugoslavije—pozorišča že nad dve leti najbolj neustrašenega odpora proti nacijski in fašistični okupaciji, civilne vojne, revolucije in proti-revolucije. V MMy Native Land" nam Louis Adamič podaja zanimivo zgodbo južno-slovanskih deiel in narodov od sedmega stoletja naprej. Vsebuje 5M strani. lju ljudstva, ki so Jih Grki imenovali Kelte, Rimljani pa Galce. Njihov jezik je izumrl; ostalo je le nekaj stotin besed, ki dokazujejo sorodnost z govoricami Britanije in Irske. Galci so spada li med najbolj bojevite ljudi starega gveta. Svoje gospodstvo so razširili tudi na velik del sred nje Evrope. Osvojili so vso severno Italijo—ki so jo zato Rim ljani imenovali Gallia Cisalplna (dočim je bUa Francija—Gallia transalpina—onstran Alp)—ju ž no Nemčijo in prodrli do Me djarske ln današnje Srbije. Dru gi del njihove vojske je prepla vil tudi Balkan do Grčije in ustanovil v Mali Aziji državo Gala-tov. Bretoncf, ki so v 5. stoletju pr. Kr. zasedli Anglijo in ji dali svoje Ime Britanija, so bili so- mm običajih. Galci so dali osnove političnemu sestavu Francije Njihovo razdelitev je prevzela najprej Cerkev svojimi škofi jami in v glavnem jo je upošte vala tudi francoska revolucija 1789 pri delitvi države na depart mente. i Galce so premagali Rimljani kl so dali deželi enotno upravo in skupen kulturni jezik. Pri nesli so v deželo izdelke orlen ta, grško umetnost ln znanost rimsko privatno pravo, skratka »uppites from sn Alllad Umi »por t one ai msojr f'*n*t nuhma m«i «nrf U ao egkial U. S. S«.*l Cmps Rediupboi«. , Razni mali oglati POTREBUJEMO—Radios " Ukoj. Uptown Šport A Radio Broadway. DEKLETA ALI ŽENSKE Za likanje, stalno delo. Dobra UP-TO-DATE HAND LAUND 1014 Rush Street—Dela w are TEŽAKI IN POMAGAČI za slav ska jeklarska dela. Henry E Gi Co., 2864 East »5th Street ŽENSKE za nočno čiščenje pisarni.škei poslopja. Zvečer 8 do 12:30 NIČ RIBANJA ■■ 9 SOUTH KEDZIE AVE., ROOM . CHICAGO vsa sredstva tedanje civilizacije. Ko je začel Rim propadati, je tudi tu uvedel absolutistični n aristokratski sistem, ki se je opiral na državni aparat in usmiljeno Iztlrjeval davke. \ Nato so s severovzhoda pridr 11 v deželo Germani, ki so uniči vse politične in socialne naprave Rimljanov. Sedemsto let je trajala posurovelost in zmeda. Vendar so ta plemena prinesla novo kri med prebivalce pokrajin severno od Seine. Čeprav je to prebivalstvo prevzelo ROČNE ŠIVILJE ss ene ln dvoje komadne obleke. Lahko naredi 75c ali urno na "piece work". DORALL SPORTSWEAR 105 S. Market St.—2nd f!.. Chk RAD BI IZVEDEL kje se nahaja moj brat FRANK GERM. LeU 1911 je bil na Gilbert, Minn. In potem nisem več slišal od njega. Prosim rojake, da ga opozo-re na ta oglas. Jos. Germ, 922 So. ?rd St., Milwaukee 4, Wis.—(Adv.) DELO DOBI PEK dnevno delo. Prvi ali drugi poi nik za kruh in drugo peko "ra HEINEMANN BAKERY 621 East 79th St.—Triangli' 884 MOSKI ZA ODPOŠILJANJE Naročllnl ln pošiljatven dept Dobra plača. Vojno nujno d< MR. KATZ v 1925 S. Michigan Ave., Chica| IŠČEM ŽENSKO Slovenko ali Hrvatico, za hi delo v starosti 45 do 50 let. In stalno delo. Plača po dogovc Ako katero veseli, naj piše Josip Lukašič, R.D. 1, Bent ville, Pa. —(A< DELO DOBE ženske za čiščenje uradov v Union Station Building Vi lahko naredite svoj del v nujni vojni industriji s tem, da pomagate transportacijskemu sistemu starost 18 do 50 let Stalno delo sedaj in po vojni stalno Ali začasno delo IZREDNO DOBRA PLAČA Povišanje po 6 mesecih Udobne delrftske razmere Employment office: CHICAGO UNION STATION 516 West Jackson Boulevard CENA $3.75 IZVOD Naroča se pri PROLETARCU * 2301 South Lat* ndalc Avenue. Chicago 23, Illinois V zalogi tudi ostala književna : dela Louisa Adamiča" $teeeee*ee*ooo*eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee*e**eeee* naroČite si dnevnk prosveto Pe sklepu II fodue keaveMlfe se lahko nase« na Ust prlštale eden. dva. tri štiri ali paš člaeov Is mm Mteo k eni aaj* nlnl. Ust Proaveta stana ae vss saafca. sa Oaas aH aočlane M 00 u oso letne naročnino. Kee pe člani še plešejo pri —»»rtu IUOm tednik, ae Jtm »o prišteje k naročnini. ToeeJ aedaj ni vsroks rtfl da Je list piedreg se šleao BMP J. Ust Piesveto |e vaša lastnin, b gotovo Jo v vsaki drušlal nekdo. Id M sad šttol list vsak dan. , , kakor hitro kateri teh Oanov preneha biti čUn SNPJ, ali če aa preseli proč od dmUne ln bo sahteval sam svoj iw tednik, bodo moral tisti član ls dotične družine. Id Jo tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upeavniltvu luu. tn obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tegs t* stori, tedaj mora uprovnlšivo snlfsU datum sa to vsoto nsročniiu. ju ■i Im okolico Je V * no .1: lastnina. list. kl )• v puma lad PROSVETA. SNPJ. tS. UL od sledeh