------   406------
Vmesje iz občnega zbora
kranjske kmetijske družbe 24. novembra.
Da streiten sich die Leut' herum,
Am En<T weiss keiner nix.
Raimund.
V občnem zboru kmetijske družbe sem svetoval, naj dobimo na Kranjsko goveda rodii Mariahofer-skega. Zarad tega se je izpletla razprava, v ktero se je, navdahnjen po gg. Rudežu, Maliču in Konšeku, vtaknil tudi g. Dež man, čeravno seje videlo, da celo nič ne ve o omenjenem rodu. Al namesti da bi bil po končanem zboru molčal pohlevno, je v svojem ljubljenem „Tagblattu" pisaril še tako, da se je z „Maria-thaler Race", ktero je s tem imenom še le on iznaj-del, pred izvedenci na očitno sramoto postavil. Zarad tega, ali goveja živina okoli Lašič in Ribnice izvira od rodu Mariahoferskega ali pa Murske doline , se ni lahko pričkati, saj vemo, da je čiste krvi pri nas celo malo, in da med omenjenima dvema rodovoma ni tolikega razločka, da bi se za gotovo moglo reči: v tem živinčetu je samo ta kri, a ne druga. Rajnki gospod Rudež je v letopisu kranjske kmetijske družbe od 1822. do 1823. leta na str. 69. o živini ribniški pisal, „da je izprva bila majhna in večidel rudečkasta; po pogostnem mešanji s štajarsko, so se pa dvojci (Bastarde) zaplodili." In ta od starega gosp. Rudeža omenjena „štajarska goveda" ravno izvirajo od križanja med Ma-riahoferskim in velikim Murskem rodom; saj imajo vsa znamenja te zmesi, ki jih pa vidi le tak, kdor na tanko ume slediti ta znamenja.
Čudno je res to, da je v občnem zboru v tej pravdi največ besedo val mož, ki se rad v vsako stvar vtikuje, Če tudi o njej nobenega znanstva nima. Da pa je to resnica, kar sem jaz na hvalo Mariahoferskim govedom v zboru rekel, ktera po mnogoletnih skušnjah na Koroškem dobro poznam, priča mi knjiga, ki je pod naslovom ,,Die Landwirthschaft des Herzogthums Steier-mark ais Festgabe fur die X. Versammlung deutscher Land- und Forstwirthe" 1846. leta prišla na svitlo , in pa druga knjiga s krasnimi podobami iz dunajske velike razstave 1859. leta po ministerstvu na svitlo dana. Ondi se vidijo podobe Mariahoferskega rodii z natančnim popisom, kje sja nahaja ta rod, kako se je zaplodil iz Koroškega in Stajarskega v gornjo Avstrijo, na Cesko, Saksonijo itd., ker Mursko živino določno presega za vprego in pitanje, pa tudi krave hvalijo za dobre mlekarice. Veliko kmetijsko učilišče v ogerskem Altenburgu si je za pleme izvolilo Mariahoferski rod zato, ker se v njem vjemajo vse lastnosti za vprego, pitanje in molžo. Po besedah oskrbnika grajščin kneza Schwarzenberga v Frauenbergu na Češkem prekosi Mariahoferski rod švajcarskega, tirolskega in pemskega na moči za vprego, o pitanji in molži, pa poleg tega tudi ni zbirčen v klaji. Po 1200 bokalov mleka se je dobivalo na leto in dan od teh krav.
Te bukve priporočam gosp. Dežmanu, naj jih marljivo prebira, da se kaj nauči; izvedel bode iz njih, da v dunajski veliki razstavi je dobil ta rod veliko premijo; pogleda naj pa tudi „Tagespost" list 280. od 4. decembra t. L, pa bode bral, da od teh premij, ki jih je ministerstvo dalo, je 20 premij doletelo Mariahoferske bike v lavantinski dolini. Saj tu ne bo trdil, da meni na ljubo so teh 20 premij po njegovi navadni frazi ,,eingeschmugelt." — V 23. listu časnika „Landwirth. Zeitung fur Oberosterreich" od 1. decembra 1. 1. stoji v sestavku, kteri govori o živinoreji gornje-avstrijski, zapisano to-le: „Celo samostan St. Flo-
------    407   ------
rianski, kteri je pri razstavah težkih in pitanih goved skor vselej prejel prvo premij o, je te premije prejel za Mariah of er s k a plemena." Res, polzko pot hodi vsak, kdor govori  o reČčh, o kterih nič ne ve! —
O neki drugi opazki, ki smo jo slišali v občnem zboru kmetijske družbe, namreč o tej, naj se z biki za pleme večkrat menja, ne rečem druzega kot to, da bi se ministrov namen, živinorejo zboljšati, s takimi menjavami ce!6 slabo dosegel.          Fr. Schollmajer.