TelhoCe sibirshe lcleznlce. Ovire, katere je morala prebitf sibirska ieleznica. V marcu leta 1891 J« dal ruski car Aleksander III. ukaz, da bi ee pričelo z gradnjo železnice čcz celo Sibirijo. Dclo je napredovalo spočetka prav polagoma. živahnejše gibanje je nastalo od januarja 1893, ko je bil takratni car imenovan predsednikom odbora za zgradbo »ibirske železnice. Graditi se je začelo od postaje Čeljabinska in cela proga, nad 1000 avstr. milj dolga, se je izvrševala s takšno enerigijo, da je bila za 12 let popolnoma gotova. Prav umestno se prišteva sibirska železnica k znamenitim izvedbam devetnajstega tstoletja, kakor: pacificka proga v Amerlki, Gotthardska proga in proga čcz Arlbcrg. Ne nahajajo se ncer na sibirski Łeleznici čudežni prcdori kakor na gotthard»ki in arlberžki, toda gradnja le zaradi •ame dolžine vzbufa občudovanje, kafti fcvori skoro dvojno dolgost pacificke progc In razen tega je morala sibirska železnica prebiti značilne ovire, s kakršnimi se druge niso borile. Prva težkoča je bila ta, da na celo progi med Čeljabinsko in reko Ob ni nobenega lesa, teda) pomanjkanje lesa sa stavbc in kurivo. Kakšna muka je tudi bila, graditi železnico v malo obljudenih, ponekod pa po povsem neobljudenih krafih, kjer ni bilo najti živeža, ne kuriva, nobene strehe, in k temu je pritiskal še oster mraz. Na veliko daljavo teče železnica v pokrajinah brez vode (n. pr. stepa Barabinska). Temu nedostatku odpomoči bi bili imeli podzemeljski vrelci, kar se je margikje tudi obneslo. Po drugod pa se je znaSla sicer voda, toda tako bogata na raznih solinah, da ni bila uporabna za pijačo, niti za napoj lokomotiv, V te pokrajine se je morala dovažati voda z vlakom. V krajini zabafkalski se vleče proga po zemlji, kjer dosega mrar najvišjo stopnjo, koder je plast zemlje na globoko večno zamrzla, le ˇ poletnem času je na solnčnih črtah trda samo za 2 mctra, a v senčnih legah pa st sploh ne otaja. Umevno je, s kakšnlmi težavami je bilo oskrbeti tu železnico s potrebno vodo. Na nekaterih mestih jc bllo treba položiti vodovod v takozvano »zmrzlino« (zemlja, večno zmrzla). Vodovod *e je moral položiti t »idane galerlje in se razgrevaU. Na sličen načln se oskrbuje * vodo proga Mysovaja—Sreten* fpri Bafkalskepi jeroni), in to na postajl So« chondp. Tam *— t bllžinl gorovja, naaiva«: nega Jablonovy—Chrbet ¦— je zemlja ve^* no zmrzla na veHko globokost, ZmrzHna zemlje jt blla preizkuiena že v globini peidesetlh metrov. Reka Chllok, bogata vodet zmrzne pozimi do tadnje kaplje. Od nfe s* napelje v jeseni voda o prostran ribnlS tam blizu. Ko tudl v ribniku zmrzne voda do dna, izsekujejo led ter ga odvažajo v nalašč za to pripravljeno poslopje, kjer s« s pomočjo parc taja. Z na ta način doblje* no vodo «e potem napajaio lokomotive. Vj tisurijskl krajlni se je gradila železnica celo z žlvljensko nevarnostjo — in tp <hI strani zverine. Tu so se metali na delavo« tigri, ki 8O se pojavljali v tako velikem Stevilu, da so se upostavili posebni ob* oroženl krogi, ki so jih pobijali. Železn« ruska energija pa je nadvladala vse t« ovirc, gradeč del Železnice, katera ima voditi do postaie Irkutska poleg južnega jezera Bajkalskega do postaje Mysova. Tf del proge — imenovan Kruhobajsky, meii le 200 km dolžine, bil pa je tako otežkočen, da je bil dograjen komaj leta 1905. K« je buknila rusko-japonska vojna, je postalo šele ztiano šlrni javnosti, • kakšnimi težkoCami je prevažati vojsko na bojiS^e čea Bajkalsko jezero in takoj ie )e obrnila pozornost na to, do takrat še malo poznato jezero.