Lelo
Naročnina za Jugoslav .o; celoletno 180 Din, za 'h leta 90 Din, za V* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za tno-sematvo: 210 Din. — Plata in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Časopis	za	trgovino.	industriio
Številka 18.
Uredništvo tat upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — TiL St. 38-43.
filiala vsak torek, če-*** trtek in soboto
Liubliana, torek 11. februaria 1936
Cena EKTS.150
Otopelost se polašia
Navaden pojav je, da bralec odloži časopis z nejevoljnim vzklikom, zopet ni v listu nič novega. In vendar je v listu vse polno vesti iz vseh delov sveta, polno senzacionalnih dogodkov, najstrašnejših nesreč in osebnih tragedij. Toda vse te dogodke preleti bralec le na hitro in zanj niso nobena senzacija, ker so vsak dan v li9tu opisi podobnih dogodkov, da mu je čut za pravilno presojo njih vsebine že otopel. Tako beremo, da se je ponesrečilo v tem ali onem rudniku na desetine rudarjev, da ije umrlo zaradi avtomobilskih nesreč v nekaj letih na desettisoče ljudi, a vse to nas pušča hladne. In če poročajo časopisi, da je padlo v tej ali oni bitki na stotine vojakov, so za bralca tudi te številke le suhe številke, ki mu ne pomenijo dosti, mnogokrat pa sploh nič.
Ta otopelost je splošen pcjav in kakor se opaža pri navadnem časopisnem bralcu, tako je vedno bolj pogosta tudi na odgovornih mestih. Če na primer zapiše list, da je zaradi krize in davčnega bremena propadlo samo v majhni Sloveniji v par . letih skoraj 7000 trgovcev in obrtnikov, potem tudi to ni celo za odgovorne ljudi nič drugega ko suha številka kakor nešteto drugih.
In vendar se že pri .površnem preudarku odkriva iiz te številke naravnost obupna vsebina. Ta številka vendar pomeni 7000 uničenih eksistenc, pomeni par tisoč rodbin, ki ne vedo, kako se bodo prehranile, pomeni 7000 ljudi, ki bi radi delali, pa ne morejo, ker nimajo nobene prilike. Če pa prištejemo k 7000 uničenih eksistenc še njih rodbinske člane, potem dobimo prebivalstvo, ki tvori več ko eno desetino Ljubljane ali več ko eno petino Maribora. Menda je s tem dovolj jasno povedano, kako nujna je naloga oblasti, da priskoči tem ljudem na pomoč.
Na ljubljanskem zborovanju za-ladi težkih posledic sankcij se je naglašalo, da je od teh posledic prizadetih nad 140.000 gozdnih posestnikov Slovenije, da gre tu za usodo 600.000 ljudi, a tudi ti opomini so bili za mnoge le neka številka, ki nič ne pomeni. Tako zelo ‘se je razpasla otopelost.
In tako vidimo, kako časopisi, ‘jako posamezniki dan na dan ka-zei° na napake, zaradi katerih propadamo, kako odkrivajo zla, ki a “Ibče se ne zgane, nm -i	naPabam, tem zlom na-
i a	^ Vse ie kar odpelo
m tudi najbolj težka dejstva ni-
S-xd.rUgega Učinka* kakor da se preslisnjo. Prišli smo že tako da-
j ? <“.8® kar periodično ponav-J.aJO kritike in da te prav tako periodično utihnejo, ker se pač nihče ^ nje ne zmeni.
trsiif^n tem, ko ta brezbrižnost ‘raja, pa se uničujejo ljudje propadajo podjetja in se maje]o temelji našega gospodarstva. Ta otopelost nas spravlja vedno bliže k prepadu in nas bo vrgla tudi v epad, če se je ne rešimo. oJ~LU ?pomini> ki prihajajo iz
StaSES? vrst’ ne nastaiai° le
iz kakšnega športa ali iz dolgočasja, temveč vsak opomin Je posledica žrtev, ki so že padle, ker se niso razmere zboljšale: In vedno nove žrtve bodo padle, če se ne bodo odpravile napake, na katere se je opozorilo. Krivda za te žrtve pa zadene one, ki so imeli
moč in priliko, da vsaj nekaj store za odpravo teh napak. Zato ne sme cstati pri sedanji navadi, da se vse pritožbe in vsi predlogi nehajo na pesku, temveč vsaka pritožba se mora proučiti in če je upravičena, tudi napaka odpraviti. Tu se mora nehati vsaka otopelost, tu mora biti konec vse brezbrižnosti, ker stiska ije prikipela že do vrha in se bo vsak hip razlila po vsej deželi. Če danes ljudje še nekako prenašajo vse nadloge, ni treba misliti, da jih morajo prenašati
kar neprestano in celo vedno težje, temveč je tudi za trpljenje postavljena meja.
Če se čita, da je toliko in toliko ljudi brez posla, potem to niso le mrtve številke, temveč živi ljudje stradajo in hirajo zaradi pomanjkanja. Tem ljudem je treba pomagati takoj, da ne pride pomoč prepozno. In če se čita, da propada trgovina, da nazaduje obrt, da je mrtvilo na denarnem trgu, da je vse naše lesno gospodarstvo omajano, potem to niso prazne fraze,
temveč najtežja resnica, ki zahteva takojšnje in izdatne odpomoči.
Če je povprečen časopisni bralec otopel za dnevne dogodke, je to na vse zadnje njegova osebna zadeva. Druga pa je zadeva, če je otopel za potrebe prebivalstva mož na odgovornem mestu, kajti potem otopelost ni več njegova osebna zadeva, temveč stvar, ki mora zanimati vso javnost, ker vsa javnost od tega trpi. Zato pa proč z otopelostjo, ker škode je napravila več ko zadosti!
Vprašanje naše birokracije
Vte naše gotpodarttvo trpi zaradi napak naše
birokraciie
Ostre, a žal le prepotrebne besede je napisal na naslov naše birokracije beograjski »Privredni pregled« v svoji zadnji številki, ko piše:
>Vsaj brali smo, če nismo videli na svoje oči, o strašnem pustošenju, ki ga napravijo po njivah in poljih roji kobilic, ko se na nje spuste. Obgrizejo vsako travo, da 6e bujne livade, pašniki in njive v hipu izpremene v puščavo brez vsakega življenja.
Neki bolgarski pisatelj je primerjal državne uradnike, ki se spravljajo nad industrijsko-trgo-vinska podjetja, ki delajo z državo s temi kobilicami, ker tudi oni puščajo za seboj puščavo povsod, kamor so stopili. V neki gledališki predstavi, ki se je dajala v Beogradu in se imenovala »Kobilice«, nastopajo po vrsti razni državni funkcionarji, ministri, načelniki in inšpektorji, od katerih odlokov je odvisna usoda industrijskega podjetja in njegovih poslov z državo. Na brezštevilne načine se izkorišča delikaten položaj poslovnega človeka in zmanjšuje se njegov opravičeni zaslužek. Pritisnjen ob zid išče potem kompromis, ki bi ga manj veljal od vztrajanja na svoji pravici. Evo, tako se prihaja do nezaželeno korupcije, ki se je po svetovni vojni na široko razpasla v vseh državah sveta. Dostikrat pa se s pristojne strani tudi komplicirajo stvari in ustvarjajo s tem bolj ugodna tla za izsiljevanja in za korupcijo.«
Vsak poslovni človek ve, da so te trditve beograjskega gospodarskega lista le. preveč resnične. Kakšna pota mora napraviti poslovni človek dostikrat samo zato, da pride do izplačila računa, ki je že odobren in potrjen od vseh oblasti! Koliko zamude časa, koliko nepotrebnih potov je treba in koliko tudi denarja .izgubi poslovni človek, da pride do svojega plačila. Dostikrat res ne preostaja nič drugega, kakor da zamiži in napravi nelep kompromis, popusti od svojih pravic* da dobi le nekaj!
In kakšna težava je, da se pride do rešitve za vlogo, ki je pravilno vložena in tudi pravilno kolko-vana. Vedno postajajo potrebne posebne intervencije, ki zopet pomenijo sitnosti ter izgubo časa in denarja. Posledica vsega tega je, da zaupanje v državno upravo pada, ko imajo poslovni ljudje vedno manj volje za posle z državo, da postajajo licitacije vedno bolj pogosto brez uspeha in da se dobave tudi vedno bolj pogosto slabše izvršujejo.
Vse naše gospodarstvo trpi zaradi teh težkih napak naše birokracije, ki je poleg tqg$ mnogo
predraga za naše razmere. Še leta 1933. so znašali izdatki za vse državne in samoupravne uslužbence ter za vse pokojnine 6794 milijonov dinarjev, naslednje leto že 7066,9 in lani so narasli na 7086 milijonov dinanjev, in to kljub izvršenim redukcijam plač. To pa zato, ker se je samo število državnih nameščencev in upokojencev lani povečalo za 6685 oseb. A koliko milijonov pa morajo poleg tega plačati vsako leto še zasebna podjetja, da dosežejo to, kar jim po zakonu gre, ker naša birokracija vsako stvar tako komplicira ali zavleče, da ne gre brez intervencije!
Že ob redukciji plač smo naglasili, da od redukcije prejemkov državnih nameščencev ne pričakujemo nobenega zboljšanja. Problem državne uprave je v prvi vrsti v kvaliteti njenega dela, ne pa v višini prejemkov, ki jih prejema posamezni uradnik. Dober uradnik naj bo tudi dobro plačan, da bo imel tudi zaradi plače veselje do dela. Seveda pa naj bo za svoje delo tudi odgovoren in vestni uradniki se te odgovornosti sploh ne branijo, ker je zanje ščit, da morejo vedno odbiti tudi od višjih zahtevo, da bi delali proti zakonu. Dobre plače uradnikom in njih odgovornost, v tem je najboljše sredstvo proti korupciji, dočim prenizke plače odpirajo korupciji vrata na stežaj. Seveda pa, kar ponavljamo; dobre plače le dobrim uradnikom, ker za slabega uradnika je vsaka plača predobra, ker slabih uradnikov v naši javni upravi sploh ne bi smelo biti. Tisti, ki prihajajo v urade le po plačo, naj tudi iz uradov izginejo.
Ni nobena naša specialiteta upravna mizerija in neekspeditiv-nost birokratskega aparata. Naša posebnost je le v tem, da se drugod proti tem napakam bore, pri nas pa jih mirno prenašamo. Kakor je težko te napake odpraviti, vendar pa se more doseči uspeh, če je tu dobra volja. In baš te dni
Dohodki pa so proračunani takole:
ban. doklade trošarine davki in takse na vodne sile zaostanki razno
drž, dotacije Proračun bednostnega fonda je
s 5'85 rnilij. Din neizprememjem Na novo se uvaja daveik na Vodne sile.
Podrobneje o proračunu bomo še poročali.
4575	47'8
2275	27'43
13‘45	16'15
—	1‘2
ro	0'5
1*3	1-55
_	27
smo čitali v nekem praškem listu predlog, ki je sicer bil podan pred leti tudi že v naši javnosti, ki pa je danes prav tako aktualen, kakor je bil pred leti. Ta predlog se glasi:
Letečo kontrolo v vse urade!
Železnice in cestne železnice imajo svoje kontrolorje. Nenadoma in vsak hip se more pojaviti mož v neopazljivi obleki, ki ima pravico, da kontrolira tako delovanje nameščencev ko tudi občinstva. Ali ne bi bilo mogoče, da bi se enaka ustanova uvedla tudi za državne urade? Imenovalo bi se n. pr. sto višjih uradnikov za kontrolorje nad državnimi uradi. Dobili bi svoje legitimacije in njih dolžnost bi bila, da neprestano nastopajo pri vseh uradih kot stranke. Nabavili bi si n. pr. potrebne podatke pri davkoplačevalcih in nakrat bi nastopili pred davčnimi uradi kot zastopniki teh davkoplačevalcev. V hipu bi spoznali, Če dela ta urad dobro ali ne, če zavlačuje rešitve aktov ali če jih rešuje v pravem času. Prisostvovali bi procesom na sediščih, udeleževali se državnih licitacij, skratka, noben urad v državi ne bi bil varen, da se iz stranke nakrat ne izcimi kontrolor državne uprave. Ali ne bi potem strah pred tem kontrolorjem nakrat zboljšal upravo v vseh uradih? Ali se ne bi potem takoj poskrile vse tiste kobilice, ki uničujejo našega poslovnega človeka? Ali ne bi bilo takoj konec nezaupanja do državne uprave. Nakrat bi teh sto uradnikov, pa morda tudi manij, napravilo red v državni upravi, vsi dobri uradniki pa bi vrhu tega prišli še do zadoščenja, ki ga tako nujno potrebujejo!
Naj pogledamo na ta predlog iz katere koli strani, vedno kaže samo prednosti in vrhu tega državo ne bi nič veljal, temveč jo še rešil balasta, slabih uradnikov.
Zakaj se torej ta predlog ne bi tudi izvršil?
Novi banovintkl proraiun
■	povišan
Novi banovinski proračun predvideva 97"d (lani 83'0) milijona Din izdatkov in ravno toliko dohodkov.
Proračun banovinskih podjetij
pa predvideva 40'8 milijona (izdatkov in 28'09 milijona dohodkov, da bo treba primanjkljaj v višini 11'9 milijona Din kriti iz splošnega proračuna.
Pregled izdatkov splošnega proračuna predvideva za posamezne oddelke .te. izdatke:
splošni oddelek upravni kmetijski prosvetni tehnični soc. pol. finančni trgovina itd. rez, krediti
stari novi proračun v milij. Din
57
063
»•4
6‘35
28-94
iroo
13'3
2'54
0-78
6‘05 0'86 11'25 5'92 37'23 18'97 1.T85 2'6 0'8
Proračuna kmteijsikega in tehničnega oddelka sta tako zelo povečana, Iker so tu všteti tudi izdatki za cestni iond, ki so bili preje izkftzahi v proračunu podjetij.
Pomagajte stanovskemu tovarišu v stiski!
Prejeli smo obupno prošnjo trgovca, ki je brez lastne krivde, le zaradi splošne gospodarske krize in naših posebnih težkih razmer zašel v najtežji položaj, da se bori danes z zadnjim naporom za ohranitev svoje eksistence in eksistence svoje šesteročlanske rodbine.
Povest o njegovi nesreči je kaj navadna. Najprej je pritisnila gospodarska stiska, ki jo je povečal poostren davčni vijak. Nato je ustavila tvornica v kraju obrat, da ni padel le konzum, temveč so ostali neplačani še dolgovi delavcev. Nato je prišel še (kmečki moratorij. Kljub vsem tem nesrečam ni naš trgovec napovedal niti prisilne poravnave niti se ni skušal na kateri drug način izogniti svojim obveznostim, temveč je svoje dolgove plačal z blagom, seveda pa tudi z veliko izgubo, ker so med tem cene blaga padle.
Danes ima trgovino prazno in zato tudi ne more zaslužiti. V tej stiski se obrača na grosiste in premožnejše trgovce, da imu pomagajo z blagom ali z denarjem, da more začeti zopet delati. Njegovo prošnjo' priporoča tudi njegovo pristojno (združenje in prav tako jo priporočamo tudi ini!
Malo je treba tvegati in za vedno hvaležnega odjemalca si je mogoče zagotoviti. Mislimo, da ni ta riziko prevelik!
Pa tudi beseda o stanovski solidarnosti naj ima nekaj praktične veljave.
Podrobne podatke daje radovoij-no naše uredništvo!
Pretirana u služi ji vost
V svojih poročilih uporablja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine (in še marsikateri drugi urad) naravnost pretirano rigorozno samo uradna imena tujih krajev. Tako beremo v teh poročilih stalno imena ko Wien, Graz, Villach, Klagenfurt, Trieste in v zadnjem času celo Gorizia. Za vse te kraje imamo pristna narodna imena, ki so celo dala ime tujim krajem in ki jih edino pozna in uporablja naš narod. Samo ta narodna imena bi smeli uporabljati tudi uradi, ker ta narodna imena niso nobene skovanke niti nobene umetne tvorbe, temveč v ozki zvezi z vsem življenjem našega naroda. Zato Dunaj ali Beč, Gradec, Beljak, Celovec, Trst, Gorica, Reka itd. — Odveč pa je seveda, da bi skušali tuja imena ponašiti. Zato ne Bero-lin, temveč Berlin itd.
Ce mislijo naši birokrati, da je njih pretirana objektivnost pravilna, potem jih prosimo, da navedejo le en nemški list, ki piBe Beograd mesto Belgrad, potom naj nam sporoče le en italijanski list, ki pravilno piše Ljubljana in ne Liubiana, pa takoj prenehamo a svojimi očitki Torej na dan fc dokazom ali pa prenehajte-ti uftltiSL nostjo, kd že diši po servilnosti!
Previsoke takse na bencin
Zadnji »Auto< objavlja zanimiv pregled o višini taks na liter bencina v posameznih glavnih mestih. Tako se tplača pri prodajni ceni
v	za	1	liter	%	taks
Kirnu	lir	2'79	861
Ljubljani	Din	8'10	804
Parizu	fr.	2'13	• 661
Berlinu	manke	0'35	521
Dunaju	Sil.	0‘59	391
Pragi	Kfi	2 90	353
Curihu	fr.	šv.	0’43	305
Londonu	pen.	1'60	232*
Oslu	Kr	0'26	152
Med tein pa se je cena bencina povečala v Ljubljani na 8'40 Din, v Italiji pa na 4 lire, a liter bencina velja v Ljubljani cif 0-97 Din, v Rimu pa 0-23 lire. Pri item pa je treba še upoštevati, da so v drugih državah ceste prvovrstne, dočim plačujejo pri nas avtomobilisti silno visoke takse, a so vse ceste nadvse slabe! Posledica tega je, da je Jugoslavija glede avtomobilov na predzadnjem mestu, kakor
kaže naslednja statistika:		
	Število	na 1 avto
	avtomobilov	preb.
Češkoslovaška	109.300	134
Estonska	39.000	171
Grčija	15.000	413
Madjarska	16.880	501
Letonska	3.230	560
Romunija	28.000	648
Turčija	20.000	750
Litva	1.860	1.230
Jugoslavija	10.945	1.270
Poljska	24.821	1.275
Ker ipa je med tem začela Polj-		
Uvedejo naj se izvozne premije za živino. Transportni stroški za prevoz živine naj se znižajo, v tujih državah pa dosežejo nižje uvozne carine.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine naj imenuje na vseh novih trgih, ki bi si jih pridobili naši izvozniki, svoje zastopnike, ki bi dajali izvoznikom potrebne in-
formacije in za izvoznike posredovali.
Da ne bo pritožb proti našemu blagu, naj se dovoli izvoz samo koncesioniranim izvoznim tvrdkam! Državni veterinarji naj bodo odgovorni za postopek pri nakladanju živine.
Zadruge naj pomagajo malim živinorejcem.
zlasti
Banska uprava naj uredi razmerje med ceno živine in cenami mesa na domačem trgu.
Cena umetnih gnojil in močne krme naj se zniža. Kupna moč prebivalstva naj se dvigne!
Davčna stopnja osnovnega davka naj se zniža na 10%, katastralni čisti dohodek za eno tretjino, in sicer za vsa zemljarini podvržena zemljišča.
O kartelih in kar- predava*.«*
tel ni	zakono	društvu	.P
ska že silno pospeševati avtomobilizem, bomo letos prav gotovo na zadnjem mestu. Ali je to treba?
* za galono, to je 4'5 1.
Nabavne knjižice mesarjev za meso, oddano gostilničarjem, hotelirjem itd.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani je z odlokom z dne 16. januarja 1936, št. 25.639/V izjavila, da bi se mesarji za meso dobavljeno gostilničarjem in hotelirjem, ljudskim kuhinjam itd. lahko posluževali kreditnih knjižic, ker te osebe nišo pravi pre. prodajalci, ki bi dobavljeno meso kot tako naprej prodajali, ampak prodajajo samo jedila, ki jih morajo iz nabavljenega mesa šele pripravljati. Poleg tega je upoštevati še dejstvo, da se plačuje itak računska taksa od gostov, ki kon-zumirajo ta jedila. Končno je upoštevati, kakor oddelek pravilno omenja še to, da je dobavljenega mesa vedno neka nedoločena količina namenjena tudi neposredni uporabi po gostilničarju, hotelirju itd. in njegovi družini ter služab-ništv.u in da je ta neposredni kon-zum v izvensezonskem času celo večji kakor posredni.
Ministrstvo financ, odeljenje po-reza je z razpisom z dne 29. januarja 1936, št. 4637/III vzelo ta razpis na znanje in izjavilo, da je docela pravilen in v skladu z zakonom.
Isti pravni položaj kakor za mesarje, obstoji tudi za druge obrtnike tako, da se more smatrati, da velja gornje pojasnilo tudi za druge obrtniške stroke, n. pr. za peke.
Zahteve živinorejcev
Dne 5. t. m. je bila na banovini anketa, kako zboljšati cene živini, ki daje poleg lesa našemu kmetu glavni dohodek. V resoluciji je bilo ugotovljeno, da je treba predvsem dvigniti izvoz živine. Konkretno pa so zahtevali zborovalci v resoluciji med drugim naslednje:
Zaradi izgube italijanskega trga naj se pospešuje izvoz živine v Levanto, v Nemčijo pa izvoz jajc, perutnine, zaklanih prešičev in goveje živine. Dravski banovini se naj zagotovi naj večji kontingent zlasti za mesnate svinje.
Izvozniki iz dravske banovine naj kupujejo živino le v dravski banovini. Kliringi z državami uvoznicami naj se po možnosti odpravijo in plačilni prometi s tujimi državami zboljša. — Izvoznik naj dobi svoje devize izplačane v polni vrednosti.
Tekoče leto se je pričelo v Jugoslaviji v znamenju pospešenega urejevanja gospodarskih vprašanj in gospodarske zakonodaje. Ne le trgovinski zakon, ki je že predložen parlamentu, marveč tudi kartelne uredbe, ki jih načrt zakona ni zajbl, vzbujajo vedno več zanimanja. Nasprotno pa smo imeli prav malo predavanj in razprav o teh predmetih. Kakor je znano, je bila jugoslovanska prva kartelna uredba, izdana leta 1934., lani novembra meseca znatno izpreme-njena. Pa tudi ta uredba je obdržala mnogo nejasnih ali preširokih opredelb in določb In že v kratkem času se je pokazalo, da utegnejo nastati liz tega veliike težkoče v gospodarskem poslovanju.
Zanimivo strokovno predavanje odvetnika dr. Pretnerja v »Pravniku« je važno tudi zbog razložitve sedanjega stanja kartelov v Jugoslaviji s pravnega vidika. Pa tudi z gospodarskega stališča je predavatelj pokušal dati sliko kartelnih uredb, zato naj objavimo tu najvažnejša njegova izvajanja.
Razvoj kartelov
Ker so v naši državi razširjeni napačni pojmi o kartelih, jim je javno mnenje sovražno; večina ljudi misli, da so karteli družbe, katerih namen je neupravičeno poviševati cene. Takšno je bilo mnenje o kartelih v večini evropskih držav, ko so pričele urejati vprašanje kartelov in zato so jih skušale zatreti. Vendar pa se je to mnenje v zadnjih letih skoraj povsod liiz-premenilo: zakonodaje evropskih držav so začele pospeševati kartele in z državno pomočjo se ustanavljajo celo prisilni karteli. Pri nas pa je država še precej nasprotna kartelom, s prvo uredbo jih je še načelno prepovedala in šele druga uredba o kartelih poskuša to nekoliko popraviti.
Kartel ima veliko važnost za razvoj in napredek splošnega gospodarstva. Pri zasebnem, individualnem gospodarstvu in prosti konkurendi so postali karteli potrebni za omejitev slabih posledic konkurence in zaradi tega so se zelo razširili. Nemčija je imela leta 1925. že 2500 industrijskih, 400 veletrgovinskih in 150 malo-trgovinskih kartelov. Točno število je težko ugotoviti, kakor je težko ugotoviti, ali vsebuje katera pogodba kartel ali ne. Češkoslovaška ima nad 600 kartelov, iz lanskega leta nad 60 novih. Kakor povsod se bodo tudi pri nas razširili karteli an važno je, da dobimo o njih jasne pojme ter da spoznamo zakonodajo o kartelih v gospodarsko više stoječih državah.
Izvirajoči iz modernega gospodarstva so karteli nastali v najnovejšem času, največ od leta 1870. dalje. Zbog tehničnih iznajdb dn ugodnih zvez po železnici, pošti, telefonu in ‘brzojavu tudi med najbolj oddaljenimi kraji so mogle nastati velike tvomice in trgovske hdiše, ki proizvajajo in prodajajo za svetovni trg, pri čemer je večkrat nemogoče pregledati potrebe trgov in potrošnikov. Nadprodukcija pa prizadeva podjetjem velikanske izgube. Enako povzročajo veliko škodo močna podjetja pri neomejeni konkurenci z nizkimi cenami, prodajnimi pogoji, kakor predolgimi plačilnimi roki, z visokimi provizijami in popusti, z veliko reklamo, številnimi potniki itd. Posle-
dice so nered v proizvodnji in prodaji blaga, nestalnost zaposlitv e in velike izgube malih podjetij.
»Tipi kartelov«
Za odstranitev posledic nezdrave konkurence se sklepajo med producenti in trgovci kartelne pogodbe. Navadni tipi pogodb so:
1. pogodba, s katero določijo podjetniki pogoje za prodajo določene vrste blaga, n. pr. roke za plačevanje, višino provizij, popustov itd.; to so karteli o pogojih;
2. pogodba, s katero se zavezujejo podjetja, navadno ob konvencionalni globi, prodajati po dogovorjeni ceni — kartel o prodajnih cenah;
3. pogodba, ki utesnjuje proizvajanje vrste blaga s tem, da kartelirana podjetja sorazmerno zmanjšajo proizvodnjo ali določijo množino (kontingente) — karteli za utesnitev produkcije;
4. pogodba o razdelitvi okrajev za prodajo blaga — karteli za določitev območij za razpečavo;
5. pogodba o centralizaciji prodaje, splošno ali pa samo za inozemstvo — karteli za skupno prodajo, sindikati;
6. pogodba o pogojih za izvoz blaga v inozemstvo — izvozni karteli;
7. pogodba o razdelitvi okrajev za nakup sirovin, karteli o nakupu si rov in (znani avstrij. kartel sladkornih tvornic), pri katerih je večkrat ustanovljena skupna centrala za nakup, ki dosega nižje cene;
8. pogodbe o višini mezd in pogodbah z delavstvom — karteli dela;
9. z zakonom določeni prisilni karteli malih podjetij, ako sklene ustanovitev dvetretjinska večina, znani v Belgiji in na Holandskem, kjer je kartel potem obvezen tudi za ostala podjetja; z državno podporo se ustanavljajo karteli za važno produkcijo, kakor v Nemčiji za kalij ali pred vojno v Rusiji za sladkor; končno so znani
10. internacionalni karteli, ki delujejo v več državah hkratu, in
11. kombinirani karteli, ki vsebujejo več vrst pogodb.
Ker je za presojo sporov med člani kartelov potrebno stvarno poznanje razmer in ker večina držav kartelom ni naklonjena, se člani prostovoljnih kartelov s klavzulo podrede posebnemu razsodišču, ki rešuje tudi spore posameznih članov s kartelom.
Najmočneje vplivajo karteli na cene. Malo pa vpliva na cene kartel o pogojih, ki je tudi splošno zelo koristen, ker ne manjša produkcije in ne obremenjuje konsu-ma, pač pa odpravlja nezdrave pogoje in umazano konkurenco. Tako so znani karteli trgovcev za prodajo blaga po trgovskih običajih (uzansah) določene borze. Za velik promet so ti karteli potrebni in bi gotovo koristili pri nas izvoznikom lesa, ako bi določali pogoje o kreditiranju samo na menice. Menice so n. pr. v Italiji izvršilni naslov in so v nji zelo razširjene, z njimi bi se izognili dragemu pravdnemu postopku in visokim pristojbinam. Seveda takih kartelov o pogojih država ne bi smela prepovedati.
Tudi kartel o cenah je — posebno v takem času, ko so zbog nad-produlkcije cene blaga že tako padle, da nekod niti ne krijejo proizvodnih stroškov — gotovo ko-
Poliličn vesti
risten, ker brani podjetja neupravičenih izgub. Včasih pa cene preveč poviša in vzbuja novo konkurenco zunanjih ali ne včlanjenih podjetij. Ti karteli se drže kratko dobo.
Namesto kartelov o cenah so v zadnjem času nastali tako imenovani kalkulacijski karteli, pri katerih pa imajo podjetja z visokimi proizvajalnimi stroški težko stališče. Cene ostanejo pri tem različne, ker se določi le dobiček v odstotkih.
Karteli o cenah in o pogojih ne potrebujejo in nimajo posebnih organizacijskih ustanov im naprav, ker se člani lahko med seboj nadzorujejo.
Večkrat pa posegajo globoko v narodno gospodarstvo karteli za utesnitev produkcije, iki preko svojega koristnega cilja ženejo do pretiranih cen v korist članov, a v j škodo potrošnikov.
Najpopolnejši in najvažnejši so karteli za centralno prodajo ali nakup. Zlasti so razširjeni karteli za prodajo, ki stopijo med prodajalce in konsumemte, tako da dobiva vsa povpraševanja centralna pisarna. Ta vodi včasih sama izključno vso prodajo članskega blaga, včasih pa samo posreduje. Izključno prodajo poveri kartel pogosto nevčlanjeni tvrdlkii, navadno banki. Ustanove se tudi skupna skladišča, kamor se blago redno pošilja in se tako zmanjšajo stroški hranjenja in zavarovanja. Imamo pa tudi kartele, ki kupijo od članov vse blago ceneje im od višje prodaje dele dobiček po ključu.
Pravne oblike kartelov
so zelo različne: pogosto je zadruga z omejeno zavezo, še večkrat družba z omejeno zavezo, tudi delniška družba, komamditna družba, javna trgovska družba, kjer so delničarji člani kartela, delnice pa prenosne samo na člane.
Pravne razmere centralne pro-dajalnice prodajnega kartela so tudi zelo različne: na svoj račun in v svojem imenu prodajajo bla go članov, nekod le v svojem imenu kot komisionarji, drugod le kot pooblaščenci ali pa celo samo kot posredovalci.	(Dalje)
Prepoved avtomatov v trgovskih lokalih
Pred dnevi smo objavili, da se morajo najkasneje s prvim februarjem odstraniti iz vseh trgovskih lokalov vsi avtomati, ki so urejeni tako, da kupec ne ve natančno, katero in kakšno blago bo kupil. Imenoma so bili navedeni v tej prepovedi avtomati »Polelt«, »Dirigent« in »Tula«.
Sedaj pa objavlja mestno poglavarstvo v Ljubljani, da do nadaljnjega ta odredba ne velja za avtomate »Polet« tvrdke »Union« iz Zagreba, če se prodajajo predmeti iz teh avtomatov po prospektih tvornice. Pod tem pogojem smejo torej biti ti avtomati začasno še nadalje v trgovskih lokalih.
Službo zveznega tajnika
razpisuje Zveza trgovskih združenj za Dravsko banovino.
Pogoji za sprejem se zvedo v zvezni pisarni v Ljubljani, Trgov ski dom.
Prošnjo je vložiti do 15. februarja t. 1.
i\j. vis. luiez regem, ravvo je ual ob odhodu iz Pariza dopisniku Tempsa daljšo izjavo, v kateri je naglasil, da je mogel v razgovoru z vodilnimi francoskimi državniki zopet ugotoviti popolno istovetnost stališč Francije in Jugoslavije. Obe državi hočeta ohraniti mir In v ta namen okrepiti sistem kolektivne varnosti.
Grška vladna kriza še vedno ni končana, če bi ostal brezuspešen kraljev apel na stranke, da pozabijo na strankarska nasprotstva in omogočijo sestavo delovne vlade, potem dobi Demerdzis zopet mandat za sestavo volivne vlade ter bo komaj izvoljeni parlament znova razpuščen.
Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža je prišel v Pariz, kjer je bil sprejet od predsednika republike Lebruna ter zunanjega ministra Flandina. Razgovarjal pa se je tudi z drugimi državniki, in sicer v prvi vrsti glede podonavskega problema in razmerja Male antante do Avstrije.
Sovjetski maršal Tuhačevski je dospel iz Londona v Pariz, kjer je imel številne sestanke z vodilnimi osebnostmi francoske vojske.
Francosko-ruski pakt bo v kratkem ratificiran. Generalni štabi obeh držav že’ izdelujejo načrte za primer napada Nemčije na eno obeh držav. V zvezi s tem se zopet ponovno govori o francoskem posojilu Rusiji.
Pariško potovanje nadvojvode Otona je napravilo v Angliji zelo slab vtis. »Daily Telegraph«, ki dostikrat podaja vladno mnenje, pravi, da je Oton pozabil, da se je zunanja situacija po izbruhu afriške vojne popolnoma izpreme-nila. Danes Italija ne more več braniti avstrijske neodvisnosti in Avstrija je navezana na Malo antanto, s tem pa je postala tudi obnova Habsburžanov nemogoča. Potovanje Otona v Pariz je bilo zato ne samo odveč, temveč tudi zanj škodljivo.
Mussolini trdi, da je bil že pripravljen sprejeti Lavalov-Hoareov načrt, da pa je Anglija uničila ta načrt še predno ga je mogel Mussolini sprejeti. Stvar je v tem, da je hotel dobiti Mussolini še več, pa je položaj napačno presodil in zato dobil — nič.
Badoglio se je silno - zameril Mussoliniju in večini fašistov, ker je poslal na zadnje zasedanje velikega fašističnega sveta predlog, da treba skleniti mir z Etiopijo, ker je vojaški vojaški položaj za Italijansko vojsko v Etiopiji izredno težaven in bi vojna Italijo gospodarsko in vojaško čisto izčrpala. Zaradi tega poročila bo Badoglio odpoklican ter imenovan za vrhovnega armadnega inšpektorja, vendar pa bi bilo to imenovanje samo formalnega pomena.
Italijanska letala so zopet bombardirala Desie in zlasti cesarjevo palačo. Bombardiranje pa ni napravilo posebne škode in človeških žrtev ni bilo.
Graziani poroča, da so začele njegove čete novo ofenzivo, in sicer ob reki šebeli. S pomočjo tankov da napreduje njih ofenziva uspešno. A tudi italijansko poročilo priznava, da se Etiopci hrabro branijo in da so žrtve na obeh straneh zelo velike.
Najtežji problem, ki ga morajo Italijani premagati v Etiopiji, je vprašanje prehrane vojske. Danes ima Italija v Etiopiji 400.000 vojakov in 100.000 delavcev, za katere je treba na dan čez 6000 ton živil. 1200 tovornih avtomobilov prevaža dnevno hrano in vojni material in ceste so že tako izrabljene, da je treba tudi nove ceste stalno popravljati. Za časa velikega deževja bi morali delavci neprestano popravljati ceste. Vprašanje pa Je, čc bodo delavci tudi hoteli opravljati to težko delo, ker so že sedaj skrajno nezadovoljni.
Silno so vznemirile Belgijo in Nizozemsko poročila listov, da pripravlja Nemčija načrt, po katerem bi skozi Nizozemsko vpadla v Belgijo. Belgijska vlada hoče zato svoj obrambni pas razširiti tudi na Nizozemsko. Po drugih vesteh pa hoče Nemčija vpasti v Ukrajino in za ta načrt je baje zlasti Gorlng. Poroča se pa še o tretjem načrtu nemških imperialistov, da bi vpadli v češkoslovaško in nato zavladali nad Avstrijo.
Irski parlament je končno vendarle sprejel resolucijo, s katero pozdravlja novega britanskega kralja Edvarda VIH.
Na mongolsko-mandžurski ter sovjetsko-mandžurski meji so spopadi obmejnih čet vedno bolj pogosti. Mongoli so baje mobilizirali že armado 50.000 mož, ki dobiva neprestano iz Rusije nov vojni material, da je že sedaj naj moderne j e oborožena. Tudi Japonci pošiljajo na mejo vedno nove čete. Nevarnost resnih spopadov Je zato vedno večja.
Denarstvo
Položaj na beograjskem efektnem trgu
v preteklem tednu opisuje »Pri-vredni Pregled« takole:
»Na efektnem trgu ni jasne tendence. Posamezni nalogii za nakup prihajajo le poredkoma, špekulacije pa ni niti z vojno škodo, katere kuponi se normalno izplačujejo. Z Zagrebom tri dni ni bilo telefonske zveze (ker je vihar podrl telegrafske droge) in samo tečaji so se dajali naprej po radiu.
Borzijanci takole karakterrzirajo pretekli teden: ni merila, ni kriterija in zato tudi no prognoze. Tečaji so se ndkaj časa dvigali, potem pa zopet padali. Vendar pa je vojna škoda zaključila za 1 do 2 točki slabeje.
Narodna banka daje po malem Londona po 257 in na tem tečaju se vadržuje London zdaj že štiri tedne. Druge devize so nekoliko popustile (švicarski frank in klirinški čeki za Berlin).
Popustil in prenehal je tudi tridnevni naval vlagateljev, katere je preplašila govorica, da se bo odvzelo 50 odstotkov vlagateljem. Energičen demanti je vlagatelje pomiril in sedaj nihče ne veruje več, da bi se na ta način reševal problem kmečkih dolgov. Pripravka se nova uredba o zaščiti kmeta, ki pa ne bo dosti izpremenila sedanjega stanja. Dovolile se bodo dolžnikom nove olajšave, toda sa-Wo manjše. Na nov način se ne bo dič reševalo in tudi ne vprašanje dolgov.
Poštna hranilnica v januarju
V januarju je naraslo število izdanih hranilnih knjižic za 4854 na 365.286, vloge pa za 17'8 na 868‘5 milijona Din.
Število čekovnih računov se je povečalo za 31 na 25.470, vloge po čekovnem računu pa so padle za 29*5 na 1.153'9 milijona Din. Zelo
pa se je dvignil brezgotovinski promet, in sicer od 5110% v decembru na 54'43% v januarju.
Devizna amnestija v Romuniji
Zakonski načrt o amnestiji deviznih prestopkov vsebuje samo dva člena. Amnestija je v tem, da se opuste preganjanja, odnosno da se odpuste kazni onim trgovcem,
ki so prej predložili neresnične podatke o svojih dolgovih v tujini, da bi na ta način prišli do deviz. Amnestija daje možnost, da morejo te osebe v roku enega meseca prijaviti Narodni banki svoje dolgove v tujini po pravici. Ne nanaša pa se amnestija na ljudi, proti katerim se zaradi napačnih prijav že vodni sodno postopanje.
Obvezno zavarovanie
trgovcev
KLIŠE) E
vrst- por 'fotografij a/l-risbah. ix vr* n/# naj soli d n e/£e ki iš €9 rna
ST.DIU
L1UBL1ANA
DA1MATIN0VA13
Vsaka beseda, s katero bi hoteli podčrtati potrebo in nujnost uvedbe obveznega zavarovanja samostojnih trgovcev, bi bila pač odveč. Potreba je notorna in zahteva nujne rešitve.
Pred meseci smo praznovali že lOOletnico Trgovskega bolniškega podpornega društva v Ljubljani, lep in ponosen jubilej udejstvovanja slovenskega trgovstva na socialnem in humanitarnem polju. Za nas ni torej problem zavarovanja trgovcev nov. Stoletne praktične izkušnje so seznanile naše trgovstvo dodobra ne samo s problemom kot takim, ampak tudi z vsem kompleksom vprašanj, ki so s tem v zvezi in ki jih je treba poznati, ako se hoče o tem vprašanju resno in stvarno razpravljati.
Povojne težke gospodarske prilike so uničile nebroj trgovskih eksistenc. Množica trgovcev se je sproletarizirala in v primerih obolenj ali trajne pridobitve nesposobnosti so zapadle cele trgov ske iamilije v največjo bedo. Pod pezo teh razmer so naše organi, zacije postavile zahtevo po obveznem zakonitem zavarovanju trgovstva. Skozi leta ni bilo skoro zborovanja in sestanka, na katerem se ne bi ta zahteva ponovila. Obvezno zavarovanje je postalo najnujnejši problem našega trgovstva in se je vedno in povsod zahtevalo, da se ta problem tudi nujno reši. Tem zahtevam se je z novim zakonom o obrtih vsaj v formalnem oziru ugodilo. V § 384 je predvidena posebna uredba, ki bi jo moral minister za trgovino in industrijo predpisati v dveh letili po uveljavljenju zakona. Ker do izdaje te uredbe v določenem roku ni prišlo, se je rok s finančnim zakonom za leto 1934/35 podaljšal za nedoločen čas.
Čim je izšel zakon, se je začelo po vseh naših trgovskih organizacijah podrobneje razpravljati o organizaciji, načinu in pogojih obveznega zavarovanja, da bi se tako zbralo potrebni material za izdajo predpisane uredbe. Anketo naših združenj so pokazale, da je slovensko trgovstvo ne samo soglasno v tem, da se mora obvezno zavarovanje trgovstva	čimprej
uvesti, ampak da je soglasno tudi glede vseh vprašanj za podrobno izvedbo zavarovanja. Na podlagi zbranih predlogov in sklepov združenj je Zveza trgovskih združenj za dravsko banovino sestavila načrt uredbe, ki je bil po odobritvi zbornic že junija 1933 predložen ministrstvu za trgovino in industrijo. Ker se je že vnaprej računalo s tem, da bo z ozirom na različne prilike, želje in zahteve interesentov v posameznih predelih naše države nemogoče doseči enotnost, je naše trgovstvo zahtevalo, da se naj izda uredba širokega okvira, po kateri naj bi bilo poedinim združenjem omogočeno, da si zavarovanje podrobneje uredijo in organizirajo tako, kakor bi to najbolje ustrezalo njihovim posebnim potrebam in zahtevam.
Na sestanku vseh trgovsko-indu-strijskih zbornic leta 1934 šta se po temeljitih razpravah poverili beograjska trgovinska in zagrebška trgovinsko-industrijska zbornica, da vprašanje obveznega zavarovanja v celoti proučita, in sicer naj bi se najprej predelala tehnična stran, na temelju katere bi mogli interesenti laže zavzeti stališče k posameznim detajlnim vprašanjem. Zagrebška trgovsko-industrijSka zbornica je nato zaprosila g. Radovana Matjašiča, sedanjega pomočnika generalnega direktorja Središnjega urada za
Delo g. Matjašiča bo izšlo te dni v založbi trgovsko-industrijske zbornice v Zagrebu. Naročila sprejema Zbornica za TOI v Ljubljani.
Dobave - licitacije
zavarovanje delavcev v Zagrebu, da prouči tehnično stran problema in da sestavi o tem podroben referat. Kot znan in priznan zavarovalni strokovnjak se je g. Matjašič temu vabilu odzval in je pravkar dokončal svojo temeljito in izčrpno strokovno študijo, ki bo mogla pojasniti najvažnejše strani tega problema in ki bo brezdvoma tudi pripomogla do tega, da pride vsaj v doglednem času do realizacije naših želj in zahtev.
G. Matjašič se je potrudil, da najvažnejša vprašanja razčleni in pojasni tako, da posameznim interesentom v resnici ne bo težka odločitev, ko se bodo morali glede tega vprašanja ponovno in upamo dokončno izjaviti. Prepričani smo, da bo strokovna študija g. Matjašiča pripomogla k temu, da pridemo čimprej do zaželjenega cilja. Ze danes pa smo mu za njegov trud in požrtvovalnost prav toplo hvaležni.
Študija g., Matjašiča bo nujno potrebna vsem, ki bodo hoteli pozitivno sodelovati na rešitvi tega vprašanja, koristna pa bo brezdvoma tudi vsakemu trgovcu, ki se zanima za vprašanje obveznega zavarovanja. Obširna in temeljita študija obsega naslednja poglavja: Katere stroke zavarovanja se morajo izvesti — vprašanje obveznega in prostovoljnega zavarovanja — prispevki bolniškega zavarovanja — podpore in prispevki v penzijskem zavarovanju — postranske podpore penzijskega zavarovanja — omejitve pravic do podpore — pridobljene pravice v penzijskem zavarovanju — organizacija zavarovanja — reševanje sporov — državno nadzorstvo — privilegij zavarovalnih fondov in državne podpore. —
0 posameznih poglavjih te važne študije bomo poročali v naslednjih številkah.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do dne 19. februarja ponudbe za dobavo žice, ključavnic, kositra, 2.400 kg čistega bencina in 2.000 steklenih cilindrov za jamske svetilke.
Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 19. februarja ponudbe za dobavo raznega elektromateriala za brzi-nomere sistema >Haushalter«.
Mestna občina v Čakovcu sprejema do dne 20. februarja ponudbe za dobavo in postavitev mostne tehtnice.
Pri Upravi drž. monopola v Beogradu bo dne 24. februarja ofert-na licitacija za nabavo 246.400 kg zavojnega papirja.
Licitacije:
V Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu bo 28. februarja ofertna licitacija za dobavo raznega jekla in materiala za potrebe vojno - tehničnega zavoda; dne 29. februarja za dobavo ciankalija in vojno-tehničnega materiala in dne 2. marca za dobavo brusilnih kamnov.
Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi ustni dražbi dne 27. februarja 3.600 mJ mehkega tehnično porabnega lesa.
V štabu primorskega žandarme-rijskega puka v Splitu bo 27. februarja ustna licitacija za prodajo raznih odpadkov platna, volne, bombaža, usnja, železa, jekla itd.
V Intendanturi komande Brega-ličke divizijske oblasti v štipu bo 25., 26. in 27. februarja ustna lici? tacija za dobavo večje množine drv in 28. februarja za dobavo 450 ton premoga.
V Intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 17. februarja ofertna licitacija za dobavljanje mesa ljubljanski garniziji od 1. aprila do 30. septembra 1936.
V pisarni štaba granične trupe v Skopi ju bo dne 22. februarja ofertna licitacija za dobavo raznega telefonskega materiala.
V Intendanturi štaba III. armij-ske oblasti v Skoplju bo dne 27. februarja ofertna licitacija za dobavo premoga.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
SL	barva,	plesira	in
Ze v 24 urah -g*
itd. Skrobj in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domate perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Seleabnrgova ni. 8. Telefon št. 22-72.
Dr. Egon Starč:
Naši gospodarski ocfno-šaii s Češkoslo
(Konec.)
Končne misli .
Prihajam k zaključku! Moja izvajanja nudijo pač vsakemu nepobiten dokaz, da so se posebno v zadnjem času storili z obeh strani, posebno pa, kar izrečno poudarjam, s strani CSR, tudi s trenutnimi materialnimi žrtvami v korist Jugoslavije veliki in odločilni koraki, da se naši vzajemni gospodarski stiki čim bolj pogiobe.
Te presenetljive rezultate in resnično dobro voljo za iskreno sodelovanje s strani češkoslovaške republike pozdravljamo z iskrenim veseljem in bratsko radostjo, obenem pa tudi z zagotovilom, da verujemo brezpogojno čistim namenom bratskega češkoslovaškega naroda.
V tem pravcu je treba delati dalje! Toda treba J e delati premišljeno in po točnem načrtu. Glede vsake posamezne veje uvoza in izvoza je treba šele pripraviti tla in šele nato začeti izvedbo, da si ne povzročimo novih razočaranj in novih bridkih očitkov in nesporazumov.
Tudi doba gospodarske depresije, ki je povzročila polom svetovne trgovine in tudi znižala vobče volumen zunanje trgovine Jugoslavije in CSR, se bo nekoč končala. Po njej pa nastane doba nove konjunkture in gospodarskega razmaha.
Naši državi sta pokazali več kot dobro voljo in se smemo veseliti nad doseženimi rezultati.
Toda vera v vsemogočnost države, ki je bila vzgojena v vojni in z nauki o razredni diktaturi, je Padla in vzrastlo je ponovno spoštovanje individualnega udejstvovanja, samopomoči in plemenite medsebojne konkurence ter lastne ustvarjajoče volje, nato pa mora tudi osebna In privatna iniciativa vsakega posameznika podpreti skrb naših javnih čini-teljev za uspešen razvoj naših nujnih gospodarskih
stikov.
Na podlagi teh svojih izvajanj prihajam k sledečim mislim:
glede Češkoslovaške republike :
1. CešKoslovaški narod ima v svojih denarnih zavodih in v svoji stari tradicionalni industriji, v svojih izurjenih bančnih, industrijskih in trgovinskih veščakih znamenito sredstvo, da v bodočnosti še bolj utrdi in izgradi gospodarske stike z Jugoslavijo.
2. Z ozirom na to okolnost bi bilo predvsem želeti, da bi se češkoslovaški kapital še bolj- intenzivno kot dosedaj uveljavil pri sodelovanju v novi industriji, katera se pri nas spopolnjuje in tudi na novo ustanavlja.
3. Z ozirom na vzajemno potrebno gospodarsko orientacijo na vzhod je seveda v češkoslovaški republiki potrebna tudi pravilna in načrtna preureditev in reorganizacija industrijske proizvodnje.
4. Vzajemni gospodarski stiki se morajo vršiti vedno neposredno, z izločitvijo vsake tuje reekspedi-'cije in reeksporta.
5. ČSR in njeni odgovorni činitelji naj ne podcenjujejo jugoslovanskega trga, temveč nasprotno, z vso intenzivnostjo naj še bolj kot dosedaj študirajo nadaljnje možnosti izvoza iz Jugoslavije, pospešujejo z vso vnemo tranzitni promet preko naših morskih luk in tudi po Donavi ter vsestransko podpirajo turistični promet v Jugoslavijo. Saj je Jugoslavija mlada, z velikimi bogastvi obdarjena dežela, ki bo v bodočnosti, ravno zaradi svoje industrializacije, še bolj važen trg za češkoslovaško ko dosedaj.
Temu nasproti pa je dolžnost nas Jugoslovanov:
1. Da smo si predvsem svestni v resnici' dobre volje ČSR in njenih odgovornih činiteljev pri zgrad-nji naših vzajemnih gospodarskih stikov ter da to prizadevanje bratske CSR in njene vlade podpiramo z vso odkritosrčnostjo in iskrenostjo, ne verujoč onim, ki v zlem namenu iščejo najmanjšega povoda, da bi skalili posebno na gospodarskem polju našo bratsko vzajemnost.
2. Naša nadaljnja dolžnost je, da se naši izvozniki uče pri drugih gospodarsko naprednejših narodih, da je treba izvažati samo blago najboljše vrste in tudi manipulacijsko tehnično primerno, tako da
postane zmožno vsake druge prvovrstne inozemske Konkurence.
3. Predvsem pa je naša dolžnost, da z vso silo, z vso energijo in z vsem elanom zahtevamo svoj »ceterum censeo«, orientacijo našega gospodarstva predvsem proti Jadranu, da se končno naše jadranske luke spoje s primernimi cestami in železnicami z notranjostjo, posebno da se zgradi tako nujno potrebna unska proga in pa železniška proga preko Kočevja. Posebno pa je potrebno, da se zgradi tudi cestna zveza Ljubljana—Sušak, da ne bo slovenska prestolnica, bela Ljubljana, ki ima itak zbog slabih zvez s Sušakom izgubo 80 mil. Din letno, naravnost izvzeta iz obstoječega tranzitnega prometa.
4. Naša nadaljnja dolžnost je pa tudi, da posvečamo vso pozornost izgradnji novih stalnih parniških prog, posebno z Levanto in Indijo, ter popolni izgradnji naših javnih skladišč, posebno na Sušaku in v Splitu.
5. češkoslovaška republika naj, tako kot drugod, tudi pri nas, posebno na Sušaku, dobi svojo prosto luko (punto franco).
6. Končno je naša dolžnost, da z vso resnostjo študiramo in podpiramo nadaljnje možnosti vzajemnega uvoza in izvoza v ČSR, da se naše gospodarske zveze še bolj utrde in da smo pripravljeni v ta namen, če je potrebno, tudi na trenutne žrtve, končno da smo si v svesti, da moramo kot Slovani vršiti tudi svojo nacionalno dolžnost v tem pravcu, da bodo naši denarni in industrijski zavodi v prvi vrsti v naših slovanskih rokah, da bodo našo državo posečali v prvi vrsti naši slovanski bratje in da tako dejansko tudi mi pomoremo položiti temelj boljši bodočnosti naših slovanskih narodov in držav.
če sem s tem predavanjem vzbudil v vsakem posamezniku interes za ta vprašanja, če sem prepričal poslušalce o potrebi naših čim tesnejših vzajemnih gospodarskih odnošajev, potem sem izpolnil svojo nalogo. Prepričan sem pa, da bomo s skupnim organiziranim delom in naporom tudi na gospodarskem polju dosegli prekrasnih in odličnih uspehov v korist naših bratskih narodov in držav.
Stanie iavnih del
V Slovenili teh del skorai ni
Črna kronika
Društvo i;,ndifstrijcey m«veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to oferožtlico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven koukurza za čas 16. januarja do 31. januarja.
OTVORJENI KONKURZI: Savska banovina: Gajski Viktor, Koprivnica; Herman Josip, bivši trg.',' sedaj posestnik, Kočanica; Kožuh M. i drug, trg. sitaiklene i porcelanske robe, Zagreb, Draško-vičeva-7; Kuševič zapuščina Franje po očit. nasl. mladolet. Kuševič Miri 'po oskrbniku Mr. Ph. SipuŠ Dragotin, Kloštar Ivanič; Lončar Mirko,, trgovina z lesom, Zagreb, PeitrOva ulica 167.
Dr inska banovina: Nikolič Božidar, Osečina; Rabasovič Dragotin, Valjevo.
Donavska banovina: Štumpf Ana roj. Jest, Šupljaja.
Beograd, Zemun, Pančevo: Kož-mar Josip, tesarski mojster, Beograd, Novopazarska; Zivkoviča Vojislava ipok. zapuščina', Beograd.
OTVORJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Savska banovina: DTechsler Robert, Zagreb, Iliča 6; »Maar«, reklamna naklada Maar Zvonko, Zagreb; Weis Josip, Podr. Slatina; Weiss Vladimir i Josip, Virje.
Urinska banovina: Andrilovič Ivan, Vinkovei; Daniti Isak, Obre-novac; Gjurič Nikola, trg. spec., Vukovar; Musafija Efraim, Sarajevo; Serec Stevmi i Jakob, vi. rad. Obuče »Globus«, Valjevo.
Donavska banovina: Balog Ivan, Amalija, Franja i Viktorija,. Mala Subotica; Krishaber Bela, Novi Sad; Varga Dezider, Bač. Topola.
KONČANA KONKURZNA POSTOPANJA:
Savska banovina: Petrič Fran, Zagreb; Podhraški Avgust Zagreb.
Primorska banovina: Tudorič Vladimir - Gemo, Split.
Drinška banovina: Dragičevič Franjo, Srem- Mitroviča.
Donavska banovina: Djolkič M. Milorad, zemljoradnik iz Sibnice, Ignjatovič Isail, kavar. iz Slanca; Martiužič Geza, Subotica, i Vardarsku banovina: Markovič Satir, Bitolj.
i Beograd, Zemun, Pančevo: Uič-Hadži Dragoljub, Beograd.
POTRJENE PRISILNE 1’ORAV-- NAVE IZVEN KONKURZA: Drinekn banovina: Bagi, Wolf & Co., Sarajevo, Efendič Šalih H., Tuzla.
Donavska banovina: Hadnadjev Ivan,"Stari Bečej. Inozentstvo^G&ttinger L., Wien.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE V KONKURZU: Primorska banovina: Wollner ud. Gjiuka, Šibenik.
podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, kakor o rokih, nhrokih in kvotah v tajništvu društva.
Zunanja trgovina
Trgovinska pogajanja s Španijo
se bodo vodila v Madridu in ne v Beogradu, kakor je bilo prvotno javljeno. Španska vlada je namreč sporočila, da zaradi prevelike zaposlenosti ne more poslati delegatov v Jugoslavijo. (Španija Je kakor znano pred volitvami.) Našo delegacijo bo vodil dr. Sava Obra-dovič.
Češkoslovaško-turška trgovinska pogajanja se v kratkem začno v Pragi.
Francoska vlada je odklonila zahtevo grške vlade, da Francija poveča Grčiji uvozni kontingent za vino v kompenzacijo za izgubljeni Italijanski trg.
Glavni direktor velikega petrolejskega podjetja »Royal Dutch« je izjavil, da bodo cene petroleju padle. 11 •
Avtomobilska tvomica Fiat v Milanu zaposluje sedaj 40.000 delavcev. Tvomica je po izbruhu afriške vojne ves čas polno zaposlena.
Gradbeni minister dr. Kožul je dal zastopniku »Avale« naslednje poročilo o stanju javnih del, ki ga objavljamo v celoti, ker se .potem najbolj jasno vidi, kako malo je Slovenija deležna teh javnih del. Minister dr. Kožul je dejal:
Skupno znaša od 1. februarja proračunska vsota za pota 297 milijonov 944.646 Din, izdražbena dela, ki so v teku, pa 169,960.947 Din. Za mostove in druge objekte proračunana vsota 24,971.664, izdražbena dela pa 6,061.525 Din. Proračunana vsota za primorsko-turistične ceste 30,000.000, od katere vsote je bilo doslej izdražbe-nih del za 25,8 milijona Din.
Skupno znaša proračunska vsota za vsa javna dela 352,916.311 Din, izdražbena pa so bila dela za 201,827.997 Din.
Sedaj se opravljajo dela na teh progah:
Beograd—Subotica,
Beograd—Kragujevac,
Beograd—Pančevo,
Zagreb—Samobor,
Crveni Krst—Nišika Banja,
Niška Banja—Pirot,
Skoplje—Veles in Ljubljana—Delnice, ki pa se šele trasira, dočim o delih še ni govora, kar moramo dostaviti!
Mostovi in objekti se grade na cestah:
Beograd—Subotica,
Beograd—Pančevo,
Niš—Pirot,
Ljubljana — Maribor — št. Ilj. (Pravilno je treba reči, da se bodo letos dela na progi Maribor—Št. Ilj začela, kakor vse prebivalstvo ob tej cesti upa!)
Beograd—Zagreb in most čez reko Tamiš.
Na primOrsko.turistični poti v Savski banovini so v teku dela na cestah: Karlobag—Thribanj, v Primorski banovini Tribanj—Trsteni-ce, Sukošan—Šibenik, Rogoznica— Setet, Tučeni—Novinsika Kula in razpisana je licitacija za moderno cesto Split—Solin—Trogir.
V kratkem bodo licitacije, ki so bile lani odložene ali brezuspešne za izgradnjo cest:
Zagreb—Dugo Selo,
Ljubljana—Kranj (bila je zopet brezuspešna, ker ni bilo nobenega ponudnika, op. ured.j, prvi del ceste Niška Banja— Pirot,
Beograd—aerodrom v Zemunu, Banjaluka—Bos. Gradiška,
Solin—Trogif,
Skoplje—Veles, Sarajevo—Hrvo-je, Cetinje—okolica,
Prijepolje—Bijelo Polje, Crikvenica—Novi, okolica Dubrovnika in Metkovič—Bar—drž. meja. Licitirala se bodo tudi dela za te mostove in objekte: na cesti Beograd—Subotica, most čez kanal Vel. Bege j, most pri Lipovci in Stražilovu, na cesti Beograd—Zagreb most pri Vugrovcu,
Mostova čez Ložnico in Pesnico pri št. liju, most na cesti Tribanj — Stari grad in končno bo še licitacija za cesto Karlobag—Tribanj.
Skupno gre pri teh delih za 350 km ceste. V svoji izjavi poudarja nadalje minister dr. Kožul, da je
gradnja modernih betoniranih ali asfaltiranih cest le navidezno draga, ker so vzdrževalni stroški za takšne ceste zelo nizki.
Končno je dejal minister dr. Kožul, da bi se moglo res dobro rešiti naše cestno vprašanje le, če bi imeli poseben cestni gradbeni fond, kakor ga imajo v vseh drugih državah. Ceste, ki so prav za prav namenjene bodočim generacijam, bi se morale graditi predvsem s posojili, ker je nemogoče vse gradbene stroške prevaliti na sedanjo, že itak preveč z davki obremenjeno generacijo.
Kakor se z zadnjo mislijo ministra Kožula strinjamo in kakor bi načelno pozdravljali tudi ustanovitev gradbenega fonda, tako pa ne moremo iz praktičnih izkušenj biti za ustanovitev tega fonda. Predvsem treba pripomniti, da se v Dravski banovini itak že pobira 8% doklada za sreski cestni odbor in da imamo poleg tega še izredni dodatek za čezmerno izkoriščanje cest, dočim v drugih banovinah te doklade nimajo in popravljajo ter grade ceste z državnimi prispevki. Poleg tega imajo vsi ti fondi redno to napako, da prispeva Slove.
nija zaradi ostrejše davčne prakse, ki vlada v Slpveniji, vedno mnogo več v te fonde, kakor pa iz njih dobi. Cestni fond bi pomenil zato samo novo in krivično obdač&nje Slovenije, proti kateremu se moramo zavarovati že sedaj.
In da je to naše stališče tudi pravilno, dokazuje program javnih del, kakor ga je navedel minister dr. Kožul. V tem programu Slovenija skoraj ni zastopana in dočim se grade drugod velike ceste, se v Sloveniji šele govori o nameravanih majhnih odsekih na cestah Ljubljana—Kranj in Maribor— Št. Ilj.
Zato pa tudi s programom, kakor ga je navedel dr. Kožul, ne moremo biti na noben način zadovoljni. Zlasti v sedanjih časih, ko je zastala vsa lesna trgovina, ko odpušča delavce usnjarska industrija, ko so zimska letovišča zaradi mile zime brez gostov, ko ni zaradi zastoja v poslovanju denarnih zavodov niti ena pokrajina tako zadeta ko Slovenija, zlasti v takšnih težkih časih moramo zahtevati, da se Sloveniji dajo javna dela vsaj v tej višini, ki odgovarja njeni davčni moči!
Značilen za nemške razmere je naslednji dogodek: Berlinski dopisnik danskega lista »Politiken« je bil iz Nemčije izgnan, ker da je razširjal napačne vesti o nered-nostih pri nemškem radiu in da sta voditelja postaje poneverila večje zneske. Ni še dobro prišel dopisnik na Dansko, ko so nemški listi objavili vest, da se je vodja radijske postaje ustrelil, njegov asistent pa da je aretiran. Vse so torej nemške oblasti priznale, le te obdolžltve niso preklicali, da je poročal danski novinar neresnično.
Poljski vojaki bodo dobivali odslej zjutraj mesto čaja in kave mleko.
1,7 milijona koles je bilo lani prodanih v Angliji, za 650.000 več ko v 1. 1934. Koles pa je Anglija izvozila za 3 milijone funtov.
Zadnji orkan, ki je divjal po Gorenjskem, je napravil posebno veliko škodo v občini Preddvor. Tako po gozdovih ko po sadovnjakih leži vse polno izruvanih dreves.
Požari. Restavracija Vintgar na Bledu je pogorela. V Ljubljani je gorelo v Lichtenturnovem zavodu. Kraljevo gledališče v Turinu je do tal pogorelo. Vas Bahrut v Egiptu je požar popolnoma uničil. Pogorelo je 400 hiš. 10 oseb je zgorelo. V studiu angleške filmske družbe International Pictures v Londonu je nastal požar, ki je napravil stomilijonsko škodo. Samo nekaj poročil o požarih zadnjih dni.
Po vsej severni Ameriki pritiska hud mraz. Mraz je zahteval dose-daj že nad 500 človeških življenj. — Na japonski obali pa je razsajal silen vihar, tekom katerega je utonilo 300 ribičev.
Potniški parnik »Vargas Gomez« se je potopil. 19 mož je utonilo. Parnik je bil argentinski.
Stanje naših kliringov
Po izkazu Narodne banke je na-rastel naš aktivni saldo z Nemčijo v času od 30. januarja do 5. februarja od 443 na 463‘5 milijona Din. Začela so se zopet izplačevanja ipo kronološkem redu, in sicer z avizom št. 9351 z dne 22. junija 1935. Do konca tedna so bila izplačana aviza z dne 25. junija 1935. Izvoznikom se plačuje protivrednost po tečaju 17‘60 Din.
V italijanskem klirimgu se je naš saldo znižal od 175 na 173'3 milijona Din.
V bolgarskem kliringu je padel naš saldo od 201.000 na 103.000 dinarjev.
Izvozniki v Romunijo dobe svoje terjatve plačane takoj, ker se je nabralo na zbiralnem kontu romunske banke v korist naše Narodne banke nad 12 milijonov dinarjev.
Velike zaloge sladkorja
V letošnji kampanji so proizvede naše sladkornice iz 58.480 vagonov sladkorne repe 6302 vagona sladkorja. Površina s sladkorno repo zasejane ploskve se je povečala od 21.882 ha v 1. 1934./35. na 27.514 ha v 1. 1935./36. Domača potrošnja sladkorja se ceni na 6 do 7 tisoč vagonov. Iz lanske kampanje je ostalo še 3000 vagonov sladkorja neprodanega in se bodo zato letos zaloge sladkorja še povečale, ker je izvoz sladkorja popolnoma nerentabilen.
Radio Ljubljana
Sreda, dne 12. febr. 12.00: Kino-orgle (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Operetni venčki (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Plošče
— 18.20: Otroška ura: Zvitorepka mora pred sodbo (člani Nar. gled.)
— 18.40: Biografija slovenskih šolnikov (Etbin Bojc) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Prenos iz ljubljanske opere, v odmoru: Glasbeno predavanje (Matija Bravničar) in čas, vremenska napoved,
poročila.
četrtek, dne 13. febr. 12.00: Simfonične suite (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00; čas — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Koncert za naše malčke (radijski orkester) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: V. ura slovenskih skladateljev: Jos. Klemenčič, Koncert'dijaškega zbora škof. gimnazije iz št. Vida nad Ljubljano — 21.00: Radijski orkester — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila
— 22.15: Plošče.
Doma in po svetu
Nj. Vis. knez-namestnik Pavle se je vrnil v Beograd.
Seja narodne skupščine v ponedeljek je bila bolj mirna, kakor so bile prejšnje in je mogla dovršiti svoj dnevni red. Prihodnja seja bo v četrtek. Situacija pa je še vedno zelo nejasna, zlasti ker ima opozicija v fin. odboru večino.
Poslanca dr. Miovič in Živojin Rafajlovič, ki sta pripadala bivši demokratski stranki, sta ustanovila Jugoslovanski demokratski poslanski klub.
Nadškof dr. Pulišič, bivši zadrski nadškof, ki se je moral na pritisk Italije umakniti s svojega mesta, je umrl v svojem rodnem kraju Olib.
751etnico je praznoval te dni univ. prof. dr. Murko, eden naših najbolj zaslužnih slavistov. K njegovemu jubileju tudi naše iskrene čestitke!
SOletnico je praznoval te dni višji ravnatelj deželnih uradov v Ljubljani Mat. Zamida. Za organizacijo bivše deželne uprave na Kranjskem si je pridobil neizbrisnih zaslug. Na mnoga leta zaslužnemu jubilantu!
Finančni minister je dovolil, da ni treba več zahtevati od oseb, ki odpotujejo v tujino zaradi zdravljenja ali osebnega zadovoljstva pri izdaji potnih listov potrdila o plačanih davkih. To dovoljenje pa velja le za potovanja do 15. oktobra.
Licitacija za oddajo gradbenih del na cesti št. Vid—Jeperca je bila brezuspešna, ker ni bilo niti enega ponudnika. Najbrže je bila proračunska vsota prenizka. Krivda pa je tudi v tem, ker skoraj nobena licitacija ni gladko potrjena, temveč se skoraj redno vsaka licitacija razveljavi, da imajo podjetniki z licitacijami silno veliko dela, nič zaslužka in dosti stroškov. Potrebno bi bilo, da bi naši zastopniki proti temu rednemu razveljavljanju licitacij prav krepko nastopili.
Marsejski proces se nadaljuje in predsednik sodišča Loison ga vodi z odločnostjo, ki Je Franciji v čast. Zaslišane so bile že vse priče in izpovedi nekaterih so napravile silen vtis, zlasti generala Georgesa
LIRSKI POMLADNI SEJEM 1936.
se zaine I. marca
60% popusta na nemških državnih železnicah
Obvestila daje: Častni zastopnik
Ing. G. Tftmies, Ljubljana
TyrSeva c. 33 Telefon 27-62
ali Zvagilnt biro tajpciSkog sajma. Beograd. Knez Mihajlova 33
in načelnika notranjega ministrstva Simonoviča. Ponovno se je tudi sodišče s pieteto poklonilo spominu kralja Aleksandra.
Gradbeno ministrstvo je odobrilo kredit 8 in pol milijona Din za izpopolnitev obale v šibeniškem pristanišču.
Velika banovinska bolnišnica v Banjaluki, ki bo imela 200 postelj, bo v kratkem dograjena.
Splitska občina namerava zgraditi tramvajsko zvezo iz Splita v Solin in Trogir.
Pomorska konferenca balkanskih držav bo meseca aprila v Carigradu.
Varaždinska trgovačka zadruga
praznuje v kratkem svojo stoletnico.
Zavarovalnica Assicurazioni Generali namerava zgraditi v Zagrebu palačo v 15 nadstropjih.
Zaradi slabih učnih uspehov je bilo ob koncu prvega polletja izključenih v gimnaziji v Valjevu 76 učencev.
V Maribor je bilo lani uvoženo 453,635 1 dalmatinskega in 488.7251 banaškega vina, to je približno dve tretjini vsega vinskega konzuma v Mariboru. Samo oba mariborska okraja: levi in desni breg pa pridelata okoli 600.000 1 vina, torej znatno več, kakor pa je mogel Maribor po uvozu dalmatinskega in banaškega še konzumirati vina. Zato ni čuda, če vinogradarji na štajerskem ne morejo prodati vina.
Ljubljančani so popili lani 3 mi-lijione 52.000 1 vina, za 171 tisoč 1 manj ko 1. 1934. Občina je zato imela 257.000 Din manj dohodkov. Kriza se torej tudi pri vinu prav krepko pozna!
La Dalmatienne je objavila bilanco za poslovno leto 1934/35. Dobiček družbe je narasel od 5,54 na 6,04 milijona frankov, čisti dobiček pa znaša po dotaciji rezervnega fonda v višini 1,75 milijona frankov samo 27.923 frankov. Iz prejšnjih let še ni amortizirana izguba v višini 8,44 milijona frankov.
Tržaška ladjedelnica je odpustila 100 delavcev, ker ji primanjkuje materiala, da bi dovršila naročila, ki jih ima dovolj.
Italijansko ministrstvo je uradno objavilo, da ni imela italijanska vojska- dosedaj niti 1000 mrtvih. V bojih da je padlo le 427 vojakov, zaradi bolezni je umrlo 396 ljudi, pogrešanih pa je 17. Kako da pri tako malenkostnih izgubah niso Italijani že v Adis Abebi, res ne razumemo.
Upokojen je admiral Vanutelli, poveljnik italijanskega brodovja v Rdečem morju.
Po vsej Italiji so začeli graditi podzemeljske rove v zaščito prebivalstva za primer sovražnih zračnih napadov.
Na otoku Zanzibarju je izbruhnila mala revolucija, ker je angleška vlada omejila produkcijo ko-pre za izvoz.
Vse španske univerze bodo za časa parlamentarnih volitev zaprte, da se preprečijo dijaški nemiri.
Nemiri v Siriji trajajo še vedno ter Je moralo nastopiti tudi vojaštvo. V več mestih so vojaki streljali v demonstrante.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plees, vodnik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.