Dragi Posavci! Ne le v primeru brežiške bolnišnice, ampak tudi v vrsti drugih zadev nam je lahko postalo jasno, da je s posavsko regijo nekako tako, kot je bilo še donedavna z Jugoslavijo. Njeni voditelji so kar naprej kazali na zunanje sovražnike, medtem ko so skušali skriti vse večje notranje težave. Najbrž sta nam bolj kot morebitni novi gospodarji (Novo mesto, Celje) nevarni naša neodločnost in nemoč, da bi ugotovili, kaj pravzaprav hočemo. Vse, kar nam je ta leta, ko govorimo o Posavju (za večino Slovencev pa smo še vedno Zasavci, Spodnjezasavci, Dolenjci ali v najboljšem primeru Spodnjeposavci), ostalo skupnega poleg nekaj redkih inštitucij, ki životarijo (kot npr. medobčinski inšpektorat), je svet posavskih občin kot izključno posvetovalno telo. Četudi utegnejo biti njegovi sklepi modri in koristni, se kaj hitro razvodenijo v občinskih izvršnih svetih in na skupščinah, kjer so le redko preseženi ozki lokalni interesi. Po vsem tem je res, kar je na zadnji seji ugojovil predsednik brežiške vlade: najprej moramo (končno) ugotoviti, ali si regijo res tako močno želimo in ali jo zmoremo imeti oziroma ali je naša ljubezen tako močna, da bomo zdržali vse njene posledice. Sevniška županja bi najbrž dodala, daje potrebno prej natanko preveriti, kaj bomo od te ljubezni imeli, preden se zanjo končno odločimo. Krški župan pa bi potrpežljivo pripomnil, da smo nekaj vendar že ugotovili, in sicer s študijami. Če bomo izbranki, ki jo že tako dolgo snubimo, vsi hkrati rekli glasen »da«, nam ni treba čakati, temveč lahko opravimo na hitro in ustanovimo skupnost posavskih občin, ki bo imela tudi določene konkretne pristojnosti. Zdaj lahko - malo za šalo, malo za res - samo ugibamo, ali je g. Kolešnika k takemu preobratu od predlaganega referenduma, ki ga je še vse do tistega trenutka na svetu posavskih občin močno zagovarjala tudi brežiška stran, podžgalo strankarsko ljubosumje, ker so socialisti s predlogom za referendum prevzeli pobudo na zelo občutljivem področju, ali pa ima toliko več kvalitetnih informacij kot ostali vodilni Posavci, kar ne bi bilo čudno, saj je član pomembnih organov na republiškem nivoju. Koležnik je namreč govoril o tem, da je vse odvisno, ali bomo sposobni premagati drobne, notranje interese in dokazati, da nam je res za stvar. Zelo slikovito je predlagal, da je celo pripravljen iti na operacijo v domačo bolnišnico v dokaz pripadnosti (bolnišnici in regiji). Ko so ga vprašali, če ima v mislih (bog ne daj, da bi se res zgodilo) le kakšno lažje šivanje prsta, je odvrnil, da velja njegova pripravljenost tudi za primer, če dobi »pruh«. Ker vemo, da se tovrstna bolezen dobi od hudih naporov in preobremenjenosti, želimo g. Kolešnika na tem mestu obvestiti, da ga bomo, če bo to bolezen dobil od naporov za ohranitev posavske regije, prav gotovo obiskali in mu za razvedrilo prinesli nov izvod posavskega časopisa, na katerega se je (čeprav le ustno) med prvimi naročil. Upamo, da zgledi (še vedno) vlečejo. Seveda le, kar se tiče naročil na časopis, v zvezi z regijo si vsi želimo mirnejšega razpleta, kot je jugoslovanski. . . Silvester Mavsar I j"’ stran - Izredna seja krškega izvršnega 0::V (^v9^>Aaj ^ sveta brez sklepov 5 - Najbolje gospodarili v Brežicah 5 - Koliko poznate brežiške politike? 5 - Upokojenci - Ahilova peta oblasti 6 - Vrtnarjenje v maju 7 - Posavska panorama 8-9 - S Kelti po Evropi 10 - Nagradna slikovna uganka 12 - Iz daljne Camberre na Zdole 11 • » . ' • v i- .Vi m - •* *v 1 • *'f • - - Posavski šport 13 Tudi letos se je Lovrenc pod Velikim Kozjem pred prvim majem odel v modro - z encijani oziroma Cluzijevimi svišči. 7m tiste, ki ste jih tokrat zamudili, jih je posnel Franci Pavkovič. SRZ ČASNIK ZA POSAVJE Krško, 15. 5. 1991; št. 1; leto I.; cena 15 din izhaja vsako drugo sredo V zlato vtkane lepe želje, ovite v kopreno nežnega parfuma. Poznate način, kako lepše izpovedati svoja čustva. Na srečne trenutke obdaritve smo mislili, ko smo sredi starega mestnega jedra v Krškem, na Dalmatinovi 1/3 odprli novo trgovino z zlatarskimi izdelki in parfumerijo - velika izbira zlatarskih izdelkov - izdelava nakita po naročilu - popravila zlatarskih izdelkov - parfumerija in kozmetika - prijazna postrežba - konkurenčne cene - kratki roki popravil- ZLATARNA IN PARFUMERIJA Milena Pelerkovič Krško, tel.: 0608/31-960. Dalmatinova 1/3, 68270 Delovni čas: ponedeljek: od 16. do 19. ure torek-petek: od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure Naveličani nenehnega opozarjanja na neurejene razmere na sanitarni deponiji v svoji vasi, so jaščani Spodnjega Starega grada iz KS Dolenja vas 9. maja zjutraj za ves dan zaprli dovoz k lajvečjemu posavskemu odlagališču odpadkov. Foto: Goran Rovan Znani slovenski pevec in krški rojak MIRAN RUDAN v intervjuju za SRŽ: SLOVENSKA ŽABA VNAGLASBA JE V KRIZI! Slovenske zablode tudi v Posavju: POTOK GABERNI-CO SPREMINJAJO V KANAL - str. 3 Preveč problemov in premalo denarja v KS Leskovec: SE BODO VRATA LESKOVŠKEGA POKOPALIŠČA ZAPRLA?-str. 6 Pred sejo krške skupščine: SREDSTVA ZA PODJETNIŠTVO-»BLEF« KRŠKEGA PRORA ČUNA? - str. 4 Milke Kerin 11 SITOGRAF 68270 krško geršak marjan sitotisk na vse ravne površine - steklo, pločevino, pvc mase, samolepilne folije, papir, karton tekstil tisk elek. vezja z zaščito in označbo elementov oblikovanje - priprava montaža vseh vrst marketilnih tiskovin za vse vrste tiskovnih tehnik denj iz leta 1989), poleg tega pa je vprašljiva tudi požarna varnost. Seveda pa ni treba posebej omenjali, kako skrajno neurejeno odlagališče kvarno vpliva na sam izgled okolice. Smatramo pa, da je za okolico še najbolj škodljivo kurjenje odpadnih plastičnih mas v peči za centralno ogrevanje stanovanja lastnika Ker vemo, da pri kurjenju kakršnekoli plastike nastajajo številne stru-pene spojine, ki negativno vplivajo na zdravje najbližjih stanovalcev, so bile proti temu napisane že številne pritožbe, naslovljene na Občinskf* 1 inšpektorat, ki pa so žal izzvenele bolj v prazno. Zato se lastnik odla-^2 gališča še naprej obnaša brezvestno do ljudi in okolja. Uši Zato vsi spodaj podpisani zahtevamo, da sanitarni inšpektorat orga-\t\\ nizira ureditev odlagališča tako, da bo sprejemljivo za okolico oziroma)d( kot zahtevajo predpisi, zagotovi nadzor nad dovažanjem takšnega teriala, predvsem pa, da zagotovi kontrolo nad kurjavo s PVC materij, ali. Krajani Brestanice (28 podpisnikom^ _------------------------------------------------------------- —----------—>bla Onesnaževanje ali nevednost ljudi? Medobčinski inšpektorat Krško in stranka Zelenih Krško sta dobila protestno pismo, v katerem se 30 krajanov iz Brestanice, Os Stolovnika in okolice pritožuje nad onesnaževanjem okolja pri- c'i vatnika Evalda Vodopivca iz Brestanice, ki je pred približno 10 ^ ' leti začel s predelovanjem odpadne plastike v repromaterial. Na P? vprašanje, ali je seznanjen s protestnim pismom in kaj meni na !n'/ obtožbo sokrajanov, pa je odgovoril: »Jaz s tem protestom ni- ^je sem seznanjen,, vendar pa bi ga zelo rad videl. Vem, sokrajane )ra moti videz, ni jim pa jasno, da jaz pobiram ves odpadni material, ed ga predelujem v repromaterial za izvoz in s tem prav nič ne ško- im; dujem okolju. Že velikokrat sem poprosil občino za finančno po- lrnf moč za razvoj in napredek, vendar jim, izgleda, ni jasno, da jaz s } v tem delom v bistvu očiščnjem okolje. Nevedneži govorijo in pišejo o stvareh, o katerih nimajo pojma. Dokler ne bomo ljudi os- vestili, kaj vse onesnažuje okolje in, da so tudi oni tisti, ki to po- hj čno, bo narava še vedno ogrožena.« Prav gotovo pa bo o problemu onesnaževanja okolja tudi v naši občini treba še mnogo povedati. Monika Ban Prvi izvodi novega časnika SRŽ so tako rojeni. Čez dobre pol ure je vseh 6000 izvodov natisnjenih. Časa za branje seveda ni, saj so kolporterji in prvi bralci že f' strpno čakali nanj. Foto: Goran Rovt NA SEVNISKEM VALU Na Jurjevo je prvič izšel posavski časopis SRŽ. Urednik Silvo Mavsarje imel probleme z iskanjem imena, ki bi šlo Posavcem čim bolj v uho. Toda večer pred izidom je bil nadvse zadovoljen, da časopisa ni poimenoval RŽ, saj bi pozebe! še predno bi zagledal luč sveta. Časopis SRŽ je svojevrsten poizkus borbe za posavsko regijo. Apetiti uredništva (ali tudi posavskih voditeljev?) pa so glede regije kar veliki, če sodimo po kotičku z naslovom Od Savinje do Sotle. V regionalizaciji Posavja, za katero sicer ne vemo, v kolikšni meri bo uspela, bomo morali izbrati center. Na tiskovni konferenci ob predstavitvi časopisa SRŽ smo spoznali, da Brežice ne morejo postati center, saj tja še pošta (vabilo) ne pride pravočasno. Ustanovitelji privatnega časopisa v Posavju so razmišljali o različnih načinih prodaje - tudi o prodaji pred semaforji po avstrijskem zgledu. Misel ni slaba, samo semaforje moramo še postaviti! SRŽ - ČASOPIS ZA POSAVJE ustanovitelji: ETOS Krško d.o.o., OPUS Krško d.o.o. in ITRIS Krško d.o.o. Glavni in odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Tehnična izvedba: DOLMARK d.o.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Naslov uredništva: Cesta krških žrtev 44, Krško, p.p. 71, telefon: 0608/31-746. ŽR - OPUS d.o.o. Krško (za Srž) 51600-601 -14396. Časopis izhaja vsako drugo sredo. Cena posameznega izvoda je 15 dinarjev, polletna naročnina (za 12 številk) z 10-odstotnim popustom znaša 160 dinarjev. Časopis SRŽ je vpisan v register časopisov pri republiškem sekretariatu za informiranje po odločbi št. 22-91/926 z dne 1.4. 1991 in je po mnenju istega organa (št. 23/91) oproščen plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov. postreči si si moral sam in če si se odločil za rdečega, si bil lahko razočaran, saj je tudi nepoznavalec lahko ugotovil, da vino ni bilo iz domačih trškogorskih kleti, ki bi se bolj prileglo prazničnemu vzdušju kot pa cenene steklenice iz kdovekaterega skladišča. Ja, ob taki uri pa že pride prav kaj za pod zob, četudi si se morda že doma podložil. Toda kotleta, ki ga plačaš 60,00 din in čakaš nanj, ni in ni mogoče dobiti. Nastane dolga vrsta pred prodajno hišico, kjer se stresa mnogo upravičenih kritik na račun organizatorja in lovcev. Za toliko ljudi se peče le v dveh majhnih kotlih, zato ni čudno, da te kaj hitro doleti nesreča, da po uri čakanja pridejo krški pomembneži, ki dobijo kar naravnost, mimo vrste, iz kotla na pladenj. Glavni »pek« ob kotlu pa hladnokrvno zavrača očitke, da on, on pa že ne spušča mimo reda in kaj se sploh razburjamo, ko pa so lani »kotlete po hribu navzdol metali«. Tako se navsezadnje počutiš še krivega, ker si si zaželet nekaj njihove »dobre jedače in pijače«, ki si jo pošteno plačal in ne dočakal in ker si sploh prišel in jim nakopa! toliko dela. Razočarani smo jo mahnili domov prej, kot smo nameravali. In še to: Škoda bi bilo, da bi tako priljubljena (in potrebna) prireditev prej kot zaradi »politične neprimernosti« začela propadati zaradi organizatorjev in še posebno »izvajalcev gostinskih uslug«, ki so se, kol je videti, po preteklih uspehih nekoliko utrudili in ne kažejo več takšnega interesa kot pred teti. To je sicer človeško in razumljivo, a je potrebno priznati in morda dati priložnost tudi drugemu. Družina iz Krškega (naslov v uredništvu) Protestno pismo Medobčinskemu inšpektoratu v Krškem Okolje, v katerem živimo, je vedno bolj ogroženo zaradi nenehnega onesnaževanja življenjsko pomembnih dejavnikov. Onesnažujemo ga pretežno sami, eni bolj, drugi manj, in sicer iz lastne neodgovornosti in nečimrnosti do samega okolja oziroma narave. Zavedamo se, da je takšno splošno onesnaževanje težko odpraviti. Obstajajo pa problemi takšne vrste, ki bi se jih dalo z nekaj razumevanja ustreznih pristojnih organov rešiti. Žal eden takih nerešenih problemov obstaja tudi v naši neposredni bližini, to je pri obrtniku Evaldu Vodopivcu, Stolovnik 49, Brestanica. Tu je že pred nekaj leti nastalo odlagališče plastičnih snovi, ki imajo številne škodljive vplive na okolico. Kupi odložene plastike niso ustrezno zaščiteni niti pred vremenskimi vplivi niti pred morebitno naraslo vodo (to trditev je utemeljila povo- ________FOTOREPORTAŽA________ KAKO SE JE ROJEVALA »SRŽ« Nekateri ste že imeli priložnost, da ste pokukali v »nulto« številko našega časnika SRŽ. Pora! ■ bi lahko kar precej papirja, če bi hoteli opisati, kako je do nje sploh prišlo. Ker pa seje vse sku( 1 odvijalo zelo hitro, smo se odločili, da vam rojstvo našega časnika prikažemo s fotoreportažo.' 1 tem pa se seveda zavedamo, da smo uspeli zabeležiti le zadnje dejanje in da v njej ni zajeta cela1 1 sta sestankov, dogovorov, prečutih noči, sestavljanja in oblikovanja tekstov, dela na terenu in česa, ki seje ali pa tudi ne odrazilo ob izidu prejšnje številke. Spoštovano uredništvo! V prvi številki Srži smo opazili veliko vabilo, kjer sta Krajevna skupnost Krško in Lovska družina vabili na prvomajsko srečanje na Trški gori, že osmo zapored. Po vesteh, da bo na marsikaterem kraju to priljubljeno in tradicionalno praznovanje letos odpadlo, je tako vabilo razveselilo marsikatero krško in posavsko družino. Ker je šlo tokrat organizatorjem na roko tudi vreme, je vse kazalo na to, da bomo doživeli res prijetno srečanje. Žal je bil uspešen začetek in nedvomno velik trud organizatorjev nekoliko okrnjen prav v lem družabnem delu. Okoli šestih smo se z večjo družbo odpeljali na Trško goro. Prav prijeten sprehod bi bil do lovske koče, če pa imaš majhne otroke, si kaj težko privoščiš peš hojo. Če pa so organizatorji že vabili in torej pričakovali obiskovalce iz drugih krajev, res smo opazili avtomobile z registracijami vse do Ljubljane, bi morali nekoliko bolj poskrbeli za red pri parkiranju, saj je tam gori najbrž težko pričakovati urejena parkirišča za vse. Tako so bili zlasti kasnejši udeleženci prepuščeni svoji iznajdljivosti, agresivnosti, predvsem pa dobri ali drugačni volji trškogorskih gospodarjev. Komaj smo rešili problem parkiranja, že smo naleteli na naslednjega. Kam sesti? Ob osemnajsti uri so bile vse razpoložljive mize in klopi zasedene! Že je bilo videti, da organizatorji kljub osemletnim izkušnjam niso povsem pripravljeni na večjo udeležbo, kakršne so si menda želeli. In res, iz minute v minuto je proti deveti uri prihajalo vse več ljudi, veliko manj pa jih je odšlo. Družine z otroki so seveda morale počakati na kres. Tudi na ta najpomembnejši dogodek smo čakali predolgo. Vsaj glede otrok, ki so ga nestrpno pričakovali in glede na napovedano uro. Eden dobro obveščenih udeležencev nam je sicer omenil, da je skoraj polurna zamuda potrebna, da bi čimveč ljudi, ki so še vedno prihajali, slišalo slavnostnega govornika. Ta se je res pojavil, ko so že po vseh sosednjih hribih zagoreli kresovi, a ga ljudje, kljub temu, da je bil kratek, roko na srce, povečini siti dolgih in brezplodnih govorov, nismo niti poslušali. In zagorel je naposled kres, za marsikoga premajhen glede na velikost prireditve, drugim spet všečen, ker iz njega ni bilo smradu in dima starih gum. A ne samo to, da se ti je kaj lahko zgodilo, da si stal ves večer, tudi Ob rojstvu smo kot se spodobi seveda pripravili novinarsko konferenco, kije bila v prostorih gostilne Žolnir. Zaradi problemov pri tehničnem urejanju pa je ta žal potekala brez novorojenčka. Do te podobe bodočega časnika je seveda cela vrsta operacij, ki pa nam jih tokrat ni uspelo zabeležiti s fotoaparatom. Na sliki so še zadnje priprave za tisk v Tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani. Predstavniki ustanoviteljev Milan Venek (Etos), Silvo Mavsar tudi v vlogi glavnega in odgovornega urednika (Opus) in Milan Dvoršek (Itris) so navzočim pojasnili namene, ki so jih imeli z izdajanjem časopisa. Ustanovitelji kot da ne morejo verjeti svojim očem imajo »svoj« oziroma posavski časopis. - v rol d b AKTUALNA TEMA Slovenske zablode tudi v Posavju POTOK GABERNICO SPREMINJAJO V sA ščc id fcflj s0 Lanskoletne poplave so nas s svojo silovitostjo in rušilno mo-vse presenetile. Nekateri strokovnjaki so sicer že nekaj let //(i-)ozarjali na možnost takšne tragedije, a jih seveda ni nihče po-ušal. Slovenski Zeleni so leta 1989 predlagali začasno ustavitev gaieh regulacijskih in melioracijskih del v Sloveniji, dokler ne 'Mfl)do znane resnične posledice takšnih posegov v naravo, a je bil ”fljihov predlog marca lani v skupščini zavrnjen. Vodarji so tako r' ihko še naprej pohabljali naravo: z bagerji in buldožerji so poglabljali in ravnali struge, s kamnitimi bloki ali celo z betonom blagali rečna korita ter tako mirne in prijazne vode spreminjali hudourniške. KANAL OSUŠEVANJE JE PRINESLO TUDI POPLAVE Osnova slovenskih hidromelio-cijskih posegov je bila ideja veli-h in dragih javnih del, ki naj bi poslila brigade delavcev in izko-itila vodnogopsodarsko in grad-'niško mehanizacijo, zagotovila čje kmetijske pridelke in nas Jranila pred poplavami. Čeprav cd hidromelioracije sodi tudi imakanje, je bila glavnina del •merjena na osuševanje zemlje > vodotokih, ponekod pa so z iuševanjem uničili tudi močvirja, pomembne in edinstvene ekosi-eme. Hidromelioracije pa so bile ve-noma izvedene po načelu ravne- ga odtočnega kanala s čimvečjim padcem, kar omogoča pospešeno odvajanje vode. Ker preurejeni vodotoki niso več sposobni samodejno zadrževati vode, voda pač steče v nižje predele. Če ne bi vodarji v zadnjih petnajstih letih s takimi umetnimi posegi za nekajkrat podpešili odvodnjo, bi bile tudi lanskoletne poplave za polovico manj uničujoče. GABERNICA -POTOK, KI GA NI VEČ »Lep« dokaz za to, da bolezen popravljanja narave ni obšla Posavja, je izvajanje hidromelioracijskih del ob reki (?!) Gabemici. Od lanske jeseni sem se ob ponedelj- OKROGLA MIZA V BREŽICAH Za petek, 10. maja 1991, so brežiški Zeleni pripravili ogled hidromelioracij na Dobovškem polju, ki mu je sledila okrogla miza o posegih na kmetijskih zemljiščih v občini Brežice. Na razgovor so povabili najvidnejše predstavnike Zelenih Slovenije in Slovenske kmečke zveze, strokovnjake za ta področja iz republike in občine ter kmete iz prizadetih območij. Poskušali naj bi najti odgovore na vprašanja o tem, kdo naj odloča o posegih na kmetijskih zemljiščih, kaj nam ti posegi prinašajo in kako ravnati v bodoče? kih pol leta vozila z vlakom na relaciji Krško-Dobova in sem tako imela priložnost, da opazujem nov primer človekove predrznosti pri preoblikovanju krajine. Običajno so bili na delu najmanj po dva bagerja in dva buldožerja, dva ali trije tovornjaki so odvažali zemljo, nekaj delavcev pa je obdelovalo kamenje in zemljo. Rezultati tega početja so že lepo vidni: struga Gabernice je poglobljena, izravnana in obložena s kamnitimi bloki, na njo pa so priključeni odvodni kanali. (Pri primerjanju dejanskega stanja z zemljevidom v Krajevnem leksikonu Slovenije iz leta 1976 sem ugotovila, da je nova struga verjetno povsem umetno izkopan kanal med potokom Gabemico in Negotom). Obdelovalne površine bodo na ta način res povečane, predvsem na račun travniških, lastnikom zemljišč pa verjetno ni nihče pojasnil, da bo intenzivnejša raba manj kakovostnih tal zahtevala večja vlaganja, večjo rabo gnojil in rastlinskih zaščitnih sredstev. Tako bodo stroški pridelave na meliori-ranih hidromorfnih tleh veliko večji kot na tleh, kjer so optimalni vodno-zračni pogoji za pridelavo poljščin. ZAČARANI KROG OSUŠEVANJ IN NAMAKANJ Takšni posegi v naravo so vprašljivi tudi zaradi znižanja podtalnice (primer sušenja hrasta v Krakovskem gozdu), sprememb talnih, vegetacijskih in mikrore-liefnih razmer ter zaradi vsega naštetega sprememb mikroklime in poslabšanja življenjskih pogojev številnih rastlinskih in živalskih vrst, ki zaradi hidromelioracij izginejo. Pri osuševanju voda pospešeno odteka drugam, zemlja brez vode ne more vzdrževati naravne BO POSAVJE KDAJ REGIJA? rol Že nekaj časa v Posavju ne mine noben sestanek, na katerem se ne bi predstavniki brežiške, krške in sevniške občine tako ali drugače zavzemali za ohranitev regije. Ob tem pa ti verjetno niti sami pri sebi ne vedo, kaj bi s to regijo v bistvu želeli ohraniti ali pridobiti. Dejstvo je namreč, da Posavje še nikoli ni bilo regija v tistem pravem pomenu besede, kot jo imajo drugod. Nastala je verjetno bolj iz strahu, da ne bi bili prebivalci ob spodnjem toku Save preveč odrinjeni od »odločanja«, pa tudi tega, da pač nekomu pripadajo, saj so bili v preteklosti večkrat priključeni kakšni drugi teritorialni enoti. Kljub vsaj formalno postavljeni regiji, ki naj bi temu predelu Slovenije omogočila enakovreden razvoj, pa je republika velik del svojih projektov, med njimi kar precej spornih, le izpeljala na tem področju. V glavnem pa ti tukajšnjim prebivalcem niso dosti prinesli. Nekateri so na ta račun resda prišli do zaposlitve, gledano sicer malce površno in posplošeno, pa so Posavci ob tem več izgubili kot pridobili. Še posebej je to opazno zdaj, ko gospodarstvo propada in se rezultati republiških vlaganj kažejo v pravi luči. Posavje nikoli ni moglo zaživeti kot regija tudi zato, ker se vodilni v posameznih občinah nikoli niso znali dogovoriti, kaj si v resnici želijo in kaj potrebujejo. Ali pa tega niti niso hoteli. Pri tem ponavadi dlje kot do vrat občinske stavbe ali meja občine nikoli niso vedeli. Tako so se sestajali vrsto let, se dogovarjali o skupnih projektih, a potem seveda delali pač vsak za svojo komuno. Še najbolj enotno so nastopali takrat, ko so se čutili ogrožene. Tako se v vseh teh letih nikoli niso mogli dogovoriti niti o tem, kje naj bi bil center, kakršnega bi vsaka prava regija resnično potrebovala. Za ljubi mir so si zato razdelili medobčinske organizacije in ostale ustanove ter medobčinske funkcije. Pač, da ne bi bili v kakšni občini preveč močni in bi se lahko razvijali na račun drugih dveh. Vse to se kaže tudi danes. Resda smo pred časom dobili novo oblast, kot kaže, pa nosi tudi ta garnitura velik pečat preteklosti - pečat lokalne zaplankanosti in tako imenovanih višjih občinskih interesov. Ali bomo znali in zmogli v teh kriznih časih vse to preseči in bo Posavje le postala prava regija? Goran Rovan :e r-ovi VOJSKA ZDRUŽtUm Rt&IJ SLOVUtlJt /AAAAR.RR.UJ JU n um. JU- rodovitnosti, posledica pa je povečana nevarnost suš. In v stilu gran-domanije je potem potrebno graditi namakalne sisteme in jih tudi drago vzdrževati. Le pomanjkljivo znanje o sinergetskih dogajanjih v naravi lahko botruje takšnim spodrsljajem. V nekaterih deželah so to zmoto že dojeli (npr. ZDA, Nemčija) in poskušajo z na novo izkopanimi vijugastimi strugami ter zasajanjem grmovja in drevja, kakršno je raslo nekoč, ponovno ustvariti nekdanje razmere v krajini. KOLIKŠNA BO KONČNA CENA IN KDO JO BO PLAČAL Zanimivo bi bilo tudi zvedeti, iz katerih sredstev bodo plačana dela, kolikšni bodo stroški izvedenih hidromelioracij ob Gabemici in če bodo uporabniki površin res dolžni sami vzdrževati drenažni sistem. Za draga vzdrževalna dela je do zdaj običajno zmanjkalo sredstev, zato v Sloveniji propada več kot polovico melioriranih polj. Da bo sredstev v prihodnje še manj, je znano, saj je v letošnjem republiškem proračunu na zahtevo Zelenih črtanih skoraj 24 milijonov za osuševanje kmetijskih zemljišč, ki ni ekonomsko opravičljivo, hkrati pa je ekološko in estetsko neprimerno. Zdaj nekateri očitajo Zelenim, da se zavzemajo za neokrnjeno naravo, a takšni očitki sploh nimajo realne podlage, ker nedotaknjene narave skoraj ni več. Narava je ranjena in zato je potrebno z njo ravnati kot z bolnikom, obzirno in previdno. Ljudje v svoji ošabnosti vse preradi pozabljamo, da smo tudi mi le njen del in da so pravi lastniki naravnih dobrin naši potomci. Maja Hode KJE LAHKO KUPITE »SRŽ« V občini Krško: Prodajalne Mercator Preskrbe: Konzum Senovo, Samopostrežba Brestanica, Blagovnica Krško, Market Kostanjevica, trgovine Raka, Koprivnica, Leskovec, Podbočje, Zdole, Kozmetika Krško, Veliki Kamen, Market Senovo, Market Krško, Nakupovalni center Krško. Prodajalne Tobaka Ljubljana: trafika Kostanjevica, trafika pri Pizze-riji v Krškem. Zasebne prodajalne: trgovina Tanja Drnovo, prodajalna Lotos Krško, Kmečki hram Kostanjevica, turistična agencija Otok Kostanjevica. V občini Brežice: Prodajalne Tobaka: trafika pri semaforju, trafika na avtobusni postaji. Prodajalne Emona Posavje: Nakupovalni center Brežice, Bizeljsko, Velika Dolina, Market C. 1. maja, Cerklje, Dobova, Župelevec, Pišece. Globoko, Dečna sela, Sentle-nart. Zasebne prodajalne: trafika v bolnici Brežice, trgovina AR Krška vas. V občini Sevnica: Trafika ABC Pomurka. Prodajalne Mercator Sevnica: Blanca, Gornji Boštanj, samopostrežba Krmelj, samopostrežba v Sevnici, trgovina v Loki pri Zidanem mostu, trgovina na Logu. Drugo številko časopisa SRZ boste lahko kupili tudi na nekaterih drugih prodajnih mestih v Po- savju POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. Mercator - Pres nudi v svojih prodajalnah blago po akcij- skih cenah, ki so občutno nižje od rednih cen. POSEBNA PONUDBA - papir krožniki 33,00 din - serviete 34,90 din - žepni robčki 36,70 din - toal. papir ekološki 45,30 din - zaščitna krema 14,40 din - Piz buin za sončenje 89,90 din - Piz buin baby 101,60 din - zobna pasta 22,40 din - zobna ščetka 28,60 din - Pips 58,40 din - Grajski rizling 1/1 28,50 din - testenine 1/2 10,30 din - sardine 13,70 din - ribe z zelenjavo 12,50 din - keksi Rival 39,50 din - Karat vafel 27,50 din - sirup pomaranča 36,90 din - sok grozdni 1/1 18,60 din - suhi vrat 1 kg 132,50 din - suhe krače 1 kg 50,30 din - pašteta 4,20 din Akcija bo trajala od 16. 5. do 1.6.1991. ■ ->•§ NAROČILNICA za časnik »SRŽ« Ime in priimek Naslov Naročam časnik SRŽ. Polletno naročnino v višini 160,00 din bom poravnal v 15. dneh po prejemu položnice. (Datum) (Podpis) SRZ POROČA Pred sejo krške skupščine SREDSTVA ZA PODJETNIŠTVO-»BLEF«KRŠKEGA PRORAČUNA? Podjetništvo in njegov razvoj sta vse od sprejema zakona o podjetništvu in liberalizacije tega področja za vse vladajoče strukture tisti konj, ki naj potegne celotno družbo iz krize. Tako vsi, ki bi bili radi modemi in napredni to nenehno poudarjajo in ponavljajo. Tudi krški IS je bil do sedaj v tej kampanji'zelo prisoten in angažiran, čeprav za zagotovitev podjetniškega razvoja sploh ni storil še ničesar. Namesto v konstruktivno delovanje in spreminjanje razmer je vse svoje moči usmeril v iskanje izgovorov in prikrivanje svoje nemoči, ki naj bi izvirala iz omejenih objektivnih možnosti. Nesposobnost in nepoznavanje potreb podjetniškega razvoja sta ga pripeljala do zaključka, da se vsem nakopičenim problemom še najlažje izogne s tem, da prikaže problem kapitala kot osnovni dejavnik in pogoj za razvoj gospodarstva. Ker pa bi zbiranje denarja za razvoj z obveznicami ali drugimi načini zahtevalo veliko dela in priprav se je raje odločil predlagati skupščini, da za ta program planira del proračunskih sredstev. Tako je v predlogu programa javne porabe in odloku o proračunu 8 milijonov dinarjev namenjenih za razvoj podjetništva, pri čemer pa ni jasno niti to, kako je IS prišel do tega zneska, niti to, zakaj namerava ta sredstva konkretno porabiti. Posebej zaskrbljuje dejstvo, da strokovne službe nimajo nikakršnih podatkov o potrebah po teh sredstvih ter da ni izoblikovane strategije razvoja podjetništva, zaradi česar tudi niso znani cilji, ki jih želi IS s sovlaganjem teh sredstev doseči. Da pa bi bila vsa stvar še bolj nejasna, iz gradiva sploh ni razvidno, kaj IS smatra pod pojmom podjetništvo. So to zasebna, družbena in javna podjetja ter obrt hkrati ali le posamezni deli gospodarstva oz. kaj drugega. Vprašanje je, če so ta sredstva res namenjena le novim programom in razvoju, ali pa gre tudi za reševanje likvidnostnih problemov itd. IS in njegove službe bi morale predhodno razčistiti ta vprašanja, poiskati odgovore nanje na osnovi analize stanja in problemov, ter oceniti, kaj je v tem trenutku za širšo skupnost najpomembnejše, realno in možno. Ker predloženi materiali ne vodijo nikamor in ker do sedaj IS za razvoj podjetništva ni storil še ničesar, menim, da gre v danem predlogu za načrtno politično manipulacijo, v kateri bodo izigrani vsi razen njega samega. Tako bo morebitno sprejetje proračuna IS omogočilo utrditev moči in delitev teh sredstev po lastnem preudarku, morebitno nesprejetje s strani parlamenta, pa bo kljub nedodelanemu in nestrokovnemu predlogu IS učinkovito izkoristil kot argument, s katerim bo prikril svojo neaktivnost, togost in nesposobnost češ: »Mi smo hoteli..., vendar skupščina tega ni sprejela,« in tako vso odgovornost prenesel na nekoga drugega. Delegati se bodo na zasedanju skupščine znašli v nemogoči situaciji, kije bila s strani IS postavljena tako, da mu v vsakem primeru zagotavlja še eno pirovo zmago, delegatom pa bo ostala grenka izkušnja ponovne izigranosti. Milan Vcnek Dr. Pučnik v JE Krško ZAVEDAMO SE NEVARNE TEHNOLOGIJE »Za slovenske socialdemokrate je najvažnejši kriterij pri ocenjevanju problematike jedrske elektrarne njena varnost,« je ob obisku krške nuklearke poudaril dr. Jože Pučnik, predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije in Demosove koalicije. »Poleg tega kriterija skušamo upoštevati tudi slovensko energetsko bilanco in naše finančne in druge zmožnosti.« Zato se po njegovih besedah socialdemokrati zavzemajo za iskanje kompromisa med ekološkimi željami in ekonomskimi možnostmi, seveda ob upoštevanju nevarnosti določenih tehnologij, med katere sodi tudi jedrska. Po mnenju dr. Pučnika gre za integra- len pogled na ekološko problematiko, kjer je treba začeti tam, kjer je najceneje. Tudi v vrstah socialdemokratske stranke se zavedajo, da premalo skrbijo za očiščevanje najožjega človekovega okolja, kar prav gotovo ne terja veliko sredstev. Jože Pučnik v razgovoru z direktorjem NE Krško Stanetom Rožmanom in ostalimi gostitelji v občini Krško. (Foto: M. Vesel) Po mnenju njihovega voditelja pa gre, pri opozarjanju na pereče ekološke probleme, tudi za zavestno zavajanje javnosti z željo, da se pač prikrijejo lastni škodljivi vplivi na okolje. Ob obisku Demosovega prvega človeka gaje vodstvo jedrske elektrarne seznanilo še z nekaterimi, v javnosti manj znanimi podatki. Tako smo v Sloveniji že odplačali 55, na Hrvaškem 56 milijonov dolarjev glavnice, odplačano pa je tudi 162 mio dolarjev obresti. Naša republika ima za odplačati še 170 mio, sosedje Hrvati pa še okoli 200 mio dolarjev. Opozorjeno je bilo tudi, da so obratovalni stroški krške nuklearke nizki, zato jo prav gotovo še ne kaže zapreti. Vodstvo elektrarne zagotavlja, da v njej delajo tako, kot da bodo obratovali do konca življenjske dobe za tovrstne objekte, kljub vsaj za zdaj še vedno drugačnemu programu slovenske vlade, ki pa še ni dorečen. Nuklearce skrbi tudi počasnost pri iskanju lokacije trajnega odlagališča NSRAO v obeh republikah, razmišljajo o zamenjavi parageneratorjev in še o čem. Predsednik krške občinske vlade pa je ob tem opozoril na dolgove, ki jih ima za letos in lani nuklearna elektrarna do občinskega proračuna, še posebej do sklada stavbnih zemljišč ter na zahteve poslancev, na katere republiška vlada še vedno ni odgovorila. tako st mml n zajto uuklwm, TA St snotl ZAVtDAŠ, KOLIKO BI m TO STALO ? DOU nt SKRDI, KOLIKO Dl UAS LAHKO STALO, £t Jt Ut lAfTtMO 1. IZJAVA dr. PUČNIKA »Stališče Socialdemokratske stranke do ekoloških vprašanj je jasno. V naši stranki so ekološka vprašanja napisana z veliko začetnico. Samo da mi določamo vsebino ekološkega problema nekoliko drugače kot naši prijatelji pri zelenih. Za socialdemokratsko stranko Slovenije je ekologija, ekologija celotnega družbenega sistema. To pomeni, da mi govorimo o ekologiji delovnega mesta. Za nas je ekologija najširša ekonomska kategorija, to se pravi, tisti način presojanja ekonomskih vprašanj, pri katerem upoštevamo stroške, do katerih bo prišlo šele čez deset ali petnajst let že danes in na tej podlagi skušamo ugotoviti rentabilnost nekega posameznega projekta. To zadeva seveda tudi jedrsko problematiko. Za nas je to velik problem, sam mislim, da je prva naloga vseslovenske politične in tudi sploh medijske in kulturne javnosti, da dojamemo ta problem v njegovi resnični dimenziji. Včasih imam občutek, da na celotnem ekološkem področju vidimo samo jedrski problem, problem kemične industrije, ki pa je za moje osebne pojme in ocene neprimerno hujši, pa sc zanejnarja ali pa sploh ne loteva. Da ne govorim o tem, kako onesnažena je okolica Ljubljane in kaj leži v naših gozdovih. Tu ne bi bilo potrebno veliko denarja, da bi se lahko bistveno izboljšalo stanje. Torej, če zaključim. Za nas je tudi vprašanje jedrske elektrarne v Krškem vprašanje dveh dejavnikov ali dveh meril. Prvo je energetska bilanca Slovenije, ki je povezana tudi z nadaljnjim razvojem slovenskega gospodarstva in pa seveda ekonomski okvir, ki ga ima slovensko gospodarstvo danes in ki ga bo imelo po osamosvojitvi, se pravi v drugi polovici leta. Tukaj je potrebno najti realen okvir. Pričakujem, da bo najdena kompromisna rešitev med tem kaj zahtevajo nekateri, tu mislim na letnico ustavitve objekta in pa med stroški, ki bi bili za to potrebni. Verjetno se bo vse skoncentriralo na čas, ko bodo potrebna večja popravila, večje rekonstrukcije. Takrat bo tudi pravi trenutek, da se odločimo za to, da se rešimo te same po sebi nevarne tehnologije.« Krški parlament spet zaseda PRORAČUN, SKLAD IN PROGRAM DELA VLADf Ko em Po nenavadno dolgem (sedemtedenskem) premoru |h predsedstvo krške občinske skupščine za 14. maj sklicajh i 13. skupno zasedanje vseh zborov, na katerega je uvrstr* med drugim naslednje pomembnejše točke: program in(a nančni načrt sklada stavbnih zemljišč, predlog odlokakc proračunu občine Krško za letošnje leto, program d^.1 izvršnega sveta SO Krško, predlog odloka o davkih obe nov in informacijo o poslovanju gospodarstva krške obf~ ne v minulem letu. Najbrž je zaradi dosedanjih izkuše1 in pomembnih točk dnevnega reda predsedstvo vnapl j predvidelo tudi nadaljevanje zasedanja in v ta namen S »rezerviralo« 15. maj. F K Krški sklad stavbnih zemljišč je s svojim posebnim d z lom predstavljal do lani nekakšen »črni fond« krške obi ne, po trditvah mnogih pa predvsem samega občinskei_f centra. Nova krška vlada kljub obljubam ob svojem nasf pu in sprejetim zahtevam skupščine doslej ni dala odgot rov in razpršila sumov v zvezi s poslovanjem sklada. Ali bodo številne manjše krajevne skupnosti zadovoljile obljubljenimi drobtinicami in sprejele letošnji progra^ sklada? Na sliki: Bohoričeva, eden zadnjih dosežkov skl* 1 da z menda najdražje grajenimi stanovanji v Evropi. FottO D. Barbič ;n CELULOZA SPET DELA« no Po več kot enomesečni zaustavitvi so v Vidmovi posle st ni enoti »Celuloza« spet začeli izdelovati celulozo. To jrn; je omogočila nabava lesa v sosednji Hrvaški, ki pa bo fop< dostovala le za polmesečno 80 % proizvodnjo, to je okf™ 320 ton dnevno. S temi količinami smrekove in bukove ‘mt luloze naj bi pokrili enomesečne potrebe krške papirnic« sc ''Ul domestiti s kisikom in vodilC vim peroksidom. S tem bi s veda tudi manj obremenjev0vc okolje in se približali vse str i žjim evropskim normam. Mm rali pa bodo povečati tUps učinkovitost poslovanja, z^j bodo vse proizvodne in dru ]. stroške skušali zmanjšati i n najnižjo možno mero, verjf ^ no pa pri tem brez odpuščali ali prerazporejanja delavC|Ct( ne bo šlo. Seveda bodo mor#’ ( biti pri tem dovolj odločni ■ t hitri, sicer jih bodo težave, S[ jih pestijo že vrsto let, lahj_ celo pokopale, morda celo vedno. Zato mogoče ne bi bilo o več povedati, da gre za p< cejšnje dolgove tujim in don1 -čim dobaviteljem lesa, da i za probleme s plačili, ki soj v zadnjem času otežile še H urejene razmere v gozdarstv tako moratorij sečnje kot ne( šeni lastninski odnosi. Vse je botrovalo tudi temu, da ( morali zadnje dni marca i ustaviti proizvodnjo celulo? medtem so sicer opravili en tedenski remont, več kot tris delavcev pa je kar nekaj c» < bilo ob 80 % plači na čak ( nju. Se to utegne že kaj kma spet ponoviti ali čaka krŠ1 »celulozarje« še kaj hujšeg Verjetno na odgovor ne bo tl , ba predolgo čakati. G. Rovi Kako bo v naprej, v Vidmu ne znajo odgovoriti. So pa še vedno optimisti, saj so pred dnevi podpisali pogodbo z javnim podjetjem »Hrvatske' šume« o dobavi bukovega lesa, dogovarjajo pa se tudi s slovensko vlado, vendar zaenkrat še brez uspeha. Do jeseni bo finska svetovalna firma »Jaakko Pyory« zanje opravila študijo o tem, kakšno celulozo in na kakšen način naj bi v bodoče proizvajali v Krškem. Že zdaj ugotavljajo, da se bodo morali bolj podrejati zahtevam trga, tako s količinami kot s kvaliteto, da je za zdaj najbolj profitabilna bukova celuloza, medtem ko pri ostalih vrstah ne pokrijejo niti lastnih proizvodnih stroškov. Zavedajo se tudi, da se bodo morali preusmeriti na novo tehnologijo - kisli magnezijev bisulfat, opustiti dosedanji način beljenja s klorom in ga na- 20. aprila so v Titovem Drvarju zaradi neprofita-bilnosti ustavili tamkajšnjo Vidmovo papirnico. Dela na rekonstrukciji prvega papirnega stroja v Krškem naj bi bila končana v začetku junija. 15. maj 1991, št. 1 ii KOLIKO POZNATE BREŽIŠKE POLITIKE? • " I/ ... .. _ ... r TrinAKI^I^riDII Kot smo napovedali že v prejšnji številki časnika SRŽ, smo se to-. z raziskavo javnega mnenja in vprašanjem Koliko poznate in oce-1 lijete delo politikov vaše občine, odpravili na področje občine Brežice. * J(k(jučno so bili izbrani telefonski naročniki iz naselij Artiče, Bizelj-d, Brežice, Cerklje ob Krki, Dobova, Globoko, Jesenice na Dolenjem, Kapele, Krška vas, Pišecc in Sromlje. Od 80 poklicanih telefon-1 u ih naročnikov, s katerimi smo se pogovarjali, jih je bilo 59 (24 mo-icfllh in 35 žensk) pripravljeno ocenjevati. 11 jih je ocenjevanje odkloni-rstiz “brazložitvijo, da nikogar od občinskih politikov ne poznajo, 7 jih želelo sodelovati, 3 pa so izrazili splošno nezadovoljstvo in zaradi 111 |a odklonili sodelovanje. Tisti, ki so se za ocenjevanje odločili, so ikaiko desetini politikom iz občine Brežice dali ocene: zelo ugodno (5), j^idno (4), ne morem oceniti (3), neugodno (2), zelo neugodno (1). No, , Jaj pa k rezultatom. ibe obf~ ul ocena st. glasov od- stotek aP'. JČLČIČ DRAGO :n Slovenska kmečka zveza POVPREČNA OCENA 3,59 zelo ugodno ugodno ne morem oceniti neugodno zelo neugodno 10 18 28 3 0 16,95 30,51 47,46 5,08 0 ORŠANIČ HRVOJE Zeleni Slovenije POVPREČNA OCENA 3,32 zelo ugodno ugodno ne morem oceniti neugodno zelo neugodno 2 20 33 3 I 3,39 33,90 55,93 5,08 1,70 6. ZUPANČIČ CIRIL zelo ugodno 2 3,39 Slovenski krščanski ugodno 18 30,51 demokrati ne morem oceniti 28 47,46 neugodno 10 16,95 POVPREČNA OCENA 3,17 zelo neugodno 1 1,69 7. TOMŠE IVAN zelo ugodno 0 0 Predsednik Skupščine ugodno 25 42,37 občine Brežice ne morem oceniti 22 37,29 neugodno 8 13,56 POVPREČNA OCENA 3,15 zelo neugodno 4 6,78 8. JANKOVIČ MITJA zelo ugodno 1 1,68 Liberalna stranka ugodno 8 13,56 ne morem oceniti 46 78,00 neugodno 3 5,08 POVPREČNA OCENA 3,08 zelo neugodno 1 1,68 9. KOLEŠNIK CIRIL zelo ugodno 6 10,17 Predsednik Izvršnega ugodno 15 25,42- sveta ne morem oceniti 20 33,90 neugodno 13 22,03 POVPREČNA OCENA 3,07 zelo neugodno 5 8,48 10. GRAKALIČ JURIČA zelo ugodno 2 3,39 Socialdemokratska ugodno 7 11,87 stranka ne morem oceniti 39 66,10 neugodno 8 13,56 POVPREČNA OCENA 2,95 zelo neugodno 3 5,08 LOKAR MILAN Stranka demokratične prenove POVPREČNA OCENA 3,20 zelo ugodno ugodno ne morem oceniti neugodno zelo neugodno 3 16 32 6 2 5,08 27,12 54,24 10,17 3,39 VOUČANJŠEK RUDI Socialistična stranka POVPREČNA OCENA 3,20 zelo ugodno ugodno ne morem oceniti neugodno zelo neugodno 3 14 36 4 2 5,08 23,73 61,02 6,78 3,39 zelo ugodno ugodno ne morem oceniti neugodno zelo neugodno 6 15 26 8 4 10,17 25,42 44,07 13,56 6,78 IZREDNA SEJA KRŠKEGA IZVRŠNEGA SVETA BREZ SKLEPOV KUGLER MIROSLAV Slovenska demokratična d ® zveza o b< kei POVPREČNA OCENA 3,19 asi ;oV Ji ile ,raV četrtek, 09. 05. 1991, je bila sklicana izreden seja IS So Krško, na kateri so obravnavali lo&onomski in likvidnostni položaj podjetja Vi-im, mimogrede, brez razprave, pa še probleme krškem SOP-u. I Generalni direktor Vidma Franc Čargo je predstavil novne probleme, s katerimi sit srečuje največja krška to-3 jrna. Opozoril je na neugod-0 j poslovne rezultate, na pro-.^pm zagotavljanja sredstev za ‘ _ 'končanje investicij in kon- Analiza je bila opravljena v času od 3. do 6. maja 1991. Podobno kakor v Krškem, velja ugotovitev o anonimnosti politikov oziroma o splošnem nepoznavanju njihovega delovanja s strani anketiranih občanov. V uredništvu upamo, da bo časnik SRŽ pripomogel k večji afirmaciji javnih in političnih delavcev. Za naslednje ocenjevanje se bosta na novo uvrstila Gregorič Marjan in Baškovič Jože, ki bosta zamenjala zadnje uvrščene, to sta Grakalič Jurico in Kolešnik Cirila. Glasove za uvrstitev pa so dobili tudi: Zlobko Stane, Petan Bojan, Gregl Alenka, Škrlec Miha, Lopret Drago, Recer Karel in Pintarič Milan. Uredništvo intno nelikvidnost podjetja, “■'se odraža v blokadah žiro jik'una' Njegova predstavitev ,j sbila argumentirana in hkrati ev8volj enostavna, da sojo lah-stf razumeli tudi nepoučeni Mini IS. tOsnovna »zahteva« (želja) zScdstavnikov Vidma je bila, r ■ IS odpiše terjatve v višini ,'rj( milijonov din, ki jih tovar-':afl ^'dem dolguje skladu za vCieteklo leto. Vodstvu podje-0rb direktorju LB TPB Krško ni ■ Dejanu Avscu in direktori-e, SDK Krško g. Almiri Božo-ahl lo ' " vič, ni uspelo prepričati članov IS o upravičenosti in smiselnosti podane zahteve. Izvršni svet seje po razpravi gospoda Franca Jeniča odločil, da dokončno odločitev prepusti upravnemu odboru sklada stavbnih zemljišč in skupščini. Kljub »izredni« situaciji in »izredni« seji, je Izvršni svet sprejel le informacijo o ekonomskih težavah Vidma. Nihče pa ni pojasnil, kako to, da sta predsednik IS Franc Černelič in predsednik sklada g. Metod Šonc na svojo roko, brez soglasja organov, ki ju predstavljata, sprejela odločitev, da se blokado žiro računa NEK (40 milijonov dinarjev preloži na 15. 05. 1991 in odločitev, da Videm obveznost poravna v več obrokih in to po 5 milijonov din mesečno. Pred »izredno« sejo smo pričakovali, da bo IS vsaj potrdil ukrep obeh predsednikov in enako rešitev predlagal tudi upravnemu odboru sklada, vendar pa na seji o tem sploh niso sklepali. Po končani »izredni« seji Izvršnega sveta nihče ni dosegel ničesar. Vsi so se le medsebojno informirali, probleme in odločitve, ki so resnično pomembni tako za podjetje Videm kot tudi za celotno občino, pa ponovno preložilil. M. V. f® Mercator Agrokomb PROIZVODNJA, DISTRIBUCIJA IN PRODAJA MESA IN MESNIH IZDELKOV, SADJA, KAKOVOSTNIH IN VRHUNSKIH VIN, OSKRBA Z REPRO-MATERIALOM, GRADBENIM MATERIALOM IN ŽIVILI, USLUGE MEHANIČNE DELAVNICE, KOOPERACIJSKA PROIZVODNJA IN SVETOVANJE. PONUDBA MESECA: V enotah trgovine nudimo po starih cenah gradbeni material in kosilnice z nitko CA-STOR - KAVVASAKI, na obročno odplačevanje, ob brezplačni dostavi kompletnega blaga na dom. Prašiči po 25 din/kg žive teže na farmi Pristava. Krmni ječmen po 3 din/kg, jabolka od 12-20 din/kg in banane od 32 din/kg dalje v odkupnem skladišču Žadovinek. Zaupajte 25-letni tradiciji oskrbe in svetovanja s področja kmetijstva. POSAVSKO GOSPODARSTVO NAJBOLJE GOSPODARILI V BREŽICAH Kot je razvidno iz poročila, ki ga je krška podružnica službe družbenega knjigovodstva pripravila za razširjeno sejo odbora Območne gospodarske zbornice Posavja, je ob koncu leta 1990 v treh posavskih občinah poslovalo skupno 212 podjetij, kar je za 108 več kot pa pred letom dni. To povečanje je seveda predvsem posledica ustanavljanja zasebnih podjetij, ki pa v poslovnih rezultatih posavskega gospodarstva v preteklem letu še niso odigrala opaznejše vloge. ) o P< jlfl i e oj : n stv net se la i 1 lo2 en ris ti :ak na ;rš' šeg )tf o Vi SOLA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA Letos že četrto leto organiziramo Šolo zdravega življenja v Ncrezinah in prvič v Poreču - Materadi. TERMINI: Nerezine: od 1. do 15. junija in od 14. do 28. septembra Poreč - Materada: od 5. do 15. junija od 15. do 25. junija in od 28. avgusta do 8. septembra Prijave sprejemamo do 25. maja za Nerezine v juniju in do 10. junija za Poreč na naslov: Območna organizacija sindikatov Posavje - Krško, tel. 31-880 ali Stane Iskra, Gubčeva 8, Krško, tel. 31-283. Na prvi pogled ugodno rast deleža akumulacije v dohodku posavskega gospodarstva kaj hitro razjasni podrobnejši pregled, ki pokaže, da je večino akumulacije ustvarila le ena organizacija, in sicer NE Krško, ki je prispevala kar 68.8 % akumulacije. Brez njenega deleža bi akumulacija (734 milijonov din), od katere je v mnogočem odvisen nadaljnji razvoj, znašala v celotnem Posavju le 55 milijonov din. Gledano v celoti, je le še v brežiškem gospodarstvu izguba manjša od akumulacije. Za čiste osebne dohodke in skupno porabo je posavsko gospodarstvo lani namenilo polovico dohodka, kar je bilo nekoliko več kot leto poprej, vendar rast osebnih dohodkov ni dosegla rasti cen življenjskih stroškov. Povprečni čisti mesečni osebni dohodek je bil najvišji v občini Krško s 5.874 dinarji, sledita občini Brežice s 4.767 in Sevnica s 3.957 dinarji. V posavskem gospodarstvu je ob koncu lanskega leta delalo skupno 18.208 delavcev, ki so ustvarili 1 1.306 milijonov din prihodkov. Zanimivo je, da se je v vseh treh posavskih občinah lani povečalo število zaposlenih. Kot je po eni strani krško gospodarstvo največ prispevalo v skupni prihodek (60,7 %), je hkrati tudi največji izguhar (91,9% vseh posavskih izgub), in sicer predvsem v papirni industriji, elektrogospodarstvu in premogovništvu ter strojegradnji in kovinsko predelovalni industriji. Najmanj so lani porasle izgube v brežiškem gospodarstvu, kjer jih je več kot polovico v gozdarstvu. Tudi med prihodki, ki sojih dosegla posavska podjetja na tujih konvertibilnih trgih, je zaslediti realen padec rezultatov, z izjemo sevniške občine, kjer so s 17,5 odstotki ustvarili največji delež izvoza glede na skupni prihodek. V lanskem letu je vendarle prišlo do manjšega znižanja obremenitve gospodarstva zaradi javne porabe, saj je bila ta v letu poprej višja za 5.3 odstotka. S. M. PRODAJALNA »SARA« PUSTIŠEK MAJDA Ulica 11. novembra 41, LESKOVEC pri Krškem V našem marketu vam nudimo: - prehrambene artikle, vseh vrst pijač, tekstil, kozmetiko in čistila, semena, časopise. V MESECU MAJU AKCIJSKA PRODAJA: - sladkor 11,70 din/kg - moka 6,10 din/kg - toaletni papir 72 din - 10 rol NAŠA POSEBNA PONUDBA JF. BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM ZA VREDNOST PREKO 400,00 DIN! Pri nas lahko kupite tudi vaš časopis SRŽ! PO NAKUPU SE LAHKO OKREPČATE V NAŠI OKREPČEVALNICI! Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 20. ure sobota in nedelja od 8. do 12. ure GOSTILNA »MURKO« SREČKO MURKO CKŽ 16 68270 Krško (0608)31-251 Vsak dan vam nudimo: Prijazno postrežbo • dobro malico ali kosilo konkurenčne cene POSEBNA PONUDBA: Za skupine postrežba v šali s 50 sedeži! medtem oje žepe Piše: Milan Dvoršek SE BODO VRATA LESKOVŠKEGA POKOPALIŠČA ZAPRLA? »Želimo le vodo, ki jo dobi na smrt obsojeni in pokopališče, kamor bomo smeli pokopati tiste, ki so tej družbi dali vse, dobili pa nič«. Te vrstice so že pred časom v vednost občinski skupščini v Krškem zapisali v svetu krajevne skupnosti Leskovec. MEDIJSKE VOJNE? ljudi, ki bi se zavedali pomena lastnega medija. Ljudje, ki so dolga leta vodili krško občino, se niso zadovoljili z najvišjim mestom v mali in še to vprašljivi regiji, ampak so igrali na višje vloge v republiki in naprej, medtem ko so posavsko dvorišče prepuščali sosedskim apetitom. Medtem ko je sevniški radio okrepil slišnost in brežiški povečuje svojo programsko uspešnost ter vse bolj izpodriva dominacijo Studia D, prihaja na posavsko medijsko tržišče vse več novincev, med katerimi je seveda tudi štirinajstdnevnik SRŽ, katerega prvo številko imate v roki, pred tremi tedni pa je že izšla poskusna številka. Medtem ko je časopis SRŽ napovedal svoj interes za ohranitev oziroma zgraditev Posavja, pa je podobne namene težko pričakovati iz ostalih medijev, ki prihajajo. Med njimi omenimo le Novo dobo iz Celja, ki so ji prvi poskusi na posavskih kioskih v začetku leta propadli, zdaj pa že dosega uspehe predvsem po zaslugi svojih posavskih sodelavcev. Za naslednji teden je napovedan izid zasavca, ki naj bi tedensko prihajal tudi nižje od Radeč in ki nas nehote spomni na tretji možni priključek Posavja v smeri bivšega okraja. Morda ne ustreza povsem resnici, vendar se zaenkrat ob tem takoj vsiljuje misel, da so tako imenovane »zgodovinske regije« začele nabirati zalet za morebitno novo delitev Slovenije tudi s pomočjo medijev, katerih moči se očitno njihovi oblastniki zavedajo. Kaj pa posavski? Silvester Mavsar UPOKOJENCI—AHILOVJi PETA OBLASTI Povsod v svetu se spoštljivo obnašajo do starostnikov, le pri nas smo povsem drugačni. Če sem v članku zapisal tak naslov, tega gotovo nisem zapisal naključno, ali brez trdne podlage. Upokojenci že več mesecev dokazujemo vladi in skupščini, da razmerje med pokojninami in OD ni tako, kot ga dokazuje Sekretariat za delo v svojih utemeljitvah, s katerimi skuša dokazati, da so pokojnine v primerjavi z OD previsoke. Mi dokazujemo, da so v zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vgrajene socialne varovalke, ki so del vladnega programa. Od tod tudi taka ihta o zamrznitvi pokojnin, nerednem izplačevanju že odobrenih uskladitev itd. Vlada iz pokojninskega programa poravnava dodatke za pomoč in postrežbo, izdatke za invalidske delavnice, nadomestila in borčevske ter izjemne pokojnine kot tudi benifici-ran staž za policijo in delavce v KPD, kar vse bi morala pokrivati iz proračuna. Obesili so nam za vrat še kmečke pokojnine. Nič nimamo proti kmečkim pokojninam, toda: če kmetje niso do pred leti vlagali ničesar v pokojninski sklad, tudi zajemati iz njega ne bi smeli. Kmetje so bili obremenjeni z davki, kot davkoplačevalci v občinski in državni sklad, zato bi moral sedaj proračun pokrivati razliko med kmetovim vložkom v pokojninski sklad in njegovo pokojnino. Je pa ravno obratno, da zavarovanci, ki smo 35 in več let plačevali visoke stopnje od BOD v sklad, nosimo sedaj megalomansko breme, ki bi ga morala prevzeti vlada s svojim proračunom. Ob tem razmišljanju se seveda upokojenci sprašujemo: čemu zamrznitev pokojnin in zakaj naj bi breme gospodarskega kolapsa nosila ostarela generacija? Trditev, da je zamrznitev pokojnin nujna vse dotlej, dokler povprečne pokojnine ne bodo znižane na 85 % povprečnega OD, je smešna in arogantna frustracija, lansirana v javnost s ciljem, da nas mlajše generacije gledajo kot nekakšno zlo, ki njim in njihovim družinam odjeda kruh. V resnici pa je povsem drugače. Če primerjamo statistiko, so bile povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, decembra 1990 -7.915,00 din, povprečne pokojnine pa le 5.050,00 din ali 63,82% od povprečnega OD. Zakaj potem take laži, ki vznemirjajo mlajše generacije? Cilj je jasen: generacijsko sprtje, da bodo oblastniki lažje ribarili v kalnem ali pozornost obrnili drugam od cilja. Delavci imajo orožje - štrajk demonstracije, protestna zborovanja, starčki, mnogi že komaj pokretni, vsega tega nimamo. Toda kljub temu se jim tak račun ne bo izšel. Smo namreč volilci in na prihodnjih volitvah dobijo izstavljen račun. Veseli smo bili prvih svobodnih, demokratičnih, večstrankarskih volitev, toda globoko smo razočarani. Vsi, ki so izumili zamrznitev pokojnin, se naj obrnejo na upokojence, da jim kupimo vozovnice do LTH v Škofji Loki, tam imajo še nekaj praznih zamrzovalnih skrinj in se naj dajo zamrzniti za nasled- Milan Dvoršek njih sto let, mi takšnih do tedaj ne potrebujemo. Vsaka vlada, ki je prevzela oblast v zadnjih tridesetih letih, je prvo kar je naredila, odvzela upokojencem po eno pokojnino. Tako je tudi s to našo vlado. Za 1990. leto nam dolguje še 8,2 %, kar je 8,2 % krat 12 mesecev - je ena pokojnina manj, medtem, ko so si sami izplačali trinajste plače v obliki delnic, obveznic, bonov in poračunov v gotovini. Razbohoteno birokracijo in tehnokracijo pač ni nahraniti drugače, kot da stanjšajo že tako skromno no kruha, ki jo dobivamo upo kojenci v razmerju 1:17 Tako nam ostanejo le še drobtinice. Primer je še posebno vidljiv pri regresih; cem drobiž ali pleve, ko zrnje spravijo v svoje (20.000,00 in več). Prav tako je s participacijo. S povprečno pokojnino, več kot polovica upokojencev pa je še pod to ravnijo, si res ne moremo plačevati zdravnika, j zdravil in zdravljenja. Tako^j, ljubko so scentralizirani, da bi nam še radi bolnišnico v Breži- L cah zaprli. Račun je zopet ja- L sen: strarostnik, ki nima dovolj ^ , sredstev za golo preživetje si L res ne more plačati rešilca za v jt " »zaplotniško« Novo mesto ali, Celje. Nikoli ne bomo dovolili n zapreti bolnišnice v Brežicah. Taje last nas v Posavju in tako bo tudi vnaprej, pa če je to , , centralistom v Ljubljani ali y komu drugemu všeč ali ne. ni ce, no :n- ja- ne ra- bi na če >d- 30 od v IV- ;a- iki oj- še ka re- na in da no idi to, jr- ri- ne Letošnja spomladanska po-žeba je dodobra oklestila pridelek posavskih vinogradnikov in sadjarjev. Vse škode v tem času še ni bilo mogoče Pccniti, prav gotovo pa gre za pravo naravno katastrofo, ki jo Je pred dnevi dotolkla še toča, ki je padala po nekaterih predelih. Med najbolj prizadetimi so jeveda posavski vinogradniki, v bizeljsko-sremiškem okolišu, kjer so zadnjih 12 let imeli le eno normalno letino, sicer pa so jih pestile suše, toče ter spomladanske in zimske pozebe, tudi letos skoraj ne bo grozdja. Tako naj bi samo v vinogradih »Vina - Bizeljsko Brežice«, kjer so načrtovali, da bodo pridelali okoli 600 ton grozdja, imeli letos okrog 15 milijonov dinarjev škode, zasebniki na tem področju pa več kot 200 milijonov. Bizelj- ski predel je prizadet skoraj v celoti, medtem ko je v vinogradih na dt mi strani Save izpad pridelka 80 %. Seveda utegne ta škoda biti še večja, saj večina zasetiiikov svojega pridelka nima -avarovanega proti pozebi, ampak samo proti toči. Tako bodo ti sami le težko sanirali posledice naravne ujme. Sicer pa bodo vinogradi letos potrebni še večje pozornosti in večjih vlaganj, drugače se posledice do pozebe utegnejo poznati še v prihodnjih letih. Mnogi se zanašajo na solidarnostno pomoč republike, vendar je ta v teh časih sila vprašljiva, za pričakovati pa je, da tudi ne bo prišla pravočasno. Lahko samo upamo, da se ne bo zgodilo tisto, česar si nihče ne želi. To bi namreč pomenilo, da bodo ljubitelji posavskih vin za nekaj časa ostali brez priljubljene pijače. še huje pa bodo to občutili tisti, ki od tega pridelka tudi živijo. -gr- KROMPIR Kljub temu, da krompir že vznika, lahko v njem (razen v sortah »jaerla« in »dobrin«) še zatiramo plevele, in sicer s SENCOR (0,50 do 0,10 'kg na ha), ki pa dobro deluje le na čisto majhne plevele. Travne plevele lahko tudi še kasneje zatrete s FUSILAPE SUPER, in sicer za enoletne travne plevele do 2 1 na ha, za trajne travne plevele (sirek, pirnica) pa do 4 1 na ha. Kljub temu, da zaščita, ki so jo pred pozebo in zmrzaljo uporabili na Vrhu nad Boštanjem ni najbolj ugodna za oko in nima prave strokovne podlage, se je tokrat vseeno obnesla in preprečila najhujše. Tako bodo v vinogradih, kjer so to »polivinilasto zaščito« uporabili, letos le imeli nekaj grozdja. Ni kaj, treba seje znajti. (Foto: F. Pavkovič) Lnn FBB Koprivnica d.o.o. jc zasebno podjetje * C3D d.o.O. kmetijskega inženirja Bogovič Franca Ukvarjamo se s trgovino s kmetijskim in gradbenim materialom. Svoj prostor na tržišču si želimo ustvariti ~ s konkurenčnimi cenami, - s kvalitetno ponudbo (strokovna navodila kmetijskega inženirja) ~ s poštenim odnosom do vsake stranke Naša dodatna dejavnost je organizacija proizvodnje kumar za vlaganje, ki omogoča v teh težkih časih dodaten zaslužek za vsakogar, ki je denarja potreben in ima manjšo njivo ter pridne roke. Nudimo 5 % višje cene od konkurence, dodatne stimulacije za dobre proizvajalce. Ker se zavedamo da je proizvodnja odvisna od znanja bomo le to nudili v čim večji možni meri - imamo kar precej izkušenj iz te proizvodnje. Prijave še sprejemamo. Naš telefon ima številko 79-856. Cenjenim strankam smo na voljo cel dan. CVETLIČARNA KERIN TONE IN ANICA KRŠKO, CKŽ 65/A tel. (0608) 31-457 Naša cvetličarna ima 28-letno tradicijo. Nudimo vam: - standardne aranžmaje za poroke, razne slavnostne prireditve, jubileje, rojstva; - dekoracije za razstave; - vseh vrst sobnih rastlin - domače in iz uvoza; - balkonsko cvetje; - enoletnice za vrtove in grobove iz lastne proizvodnje; - razno rezano cvetje za vse priložnosti; - razne žalne aranžmaje; VSE NAŠE IZDELKE VAM TUDI DOSTAVIMO! VRTNARJENJE V MAJU Na jugu se maja konča sajenje in prične presajanje rastlin. SAJENJE Na prosto sejemo ohrovt, novozelandsko špinačo, obodnico in proti koncu maja sejemo še repo, nizki fižol, sojo, dolgo korenasto jedilno peso in sladko koruzo. V zaprte grede sejemo navadne in bradavičaste sorte kumar in buče. (Proti koncu maja pa lahko buče sejemo že na prosto). Nadaljujemo s setvijo zelene solate, spomladanske čebule, okrogle jedilne pese in radiča. Lahko pa posejemo še nekaj zimske cvetače, zelja, korenja, graha, boba, špinače, repe in kolerabice. SAJENJE Na prosto sadimo brstični ohrovt, male artičoke, sladko koruzo, por in gomoljasto zeleno. Pod tunelom gojimo jajčevce, paradižnik in paprike. Presajamo mesečne jago- POBIRANJE PRIDELKA Maj je mesec, v katerem rastejo povrtnine zelo bujno; glede pobiranja pridelkov pa je bolj žalosten. Že urejene grede z beluši dajejo dober pridelek, nove pa zahtevajo veliko pozornosti in dela. Na voljo imamo že zeleno solato, radič in mlado čebulico, poleg tega pa še špinačo. Kuhamo že lahko gobe, ki smo jih začeli gojiti aprila v zaboju. OPRAVILA V VRTU Nadaljujemo z redčenjem zgodnjega posevka. Pridno plevcmo, kjer le moremo. Izkopljemo že prve krompirje. Pripravljeni moramo biti, da s slamo pokrijemo in zaščitimo ves nežni posevek pred kako pozno pozebo. Pripraviti se moramo za škropljenje proti škodljivcem, kot so črna listna mušica na bobu, čebulna mušica, korenjeva muha, redkvina muha in drugi. VRTNINE NA BALKONU Ljubitelji vrtnin, ki nimajo lastnega vrta, nikakor niso nujno v položaju, da bi se morali odreči njihovemu gojenju. Paradižnike, paprike, redkvice, kolerabo in drugo listnato, korenasto zelenjavo ali zelenjavo s plodovi je namreč mogoče gojiti tudi v koritih in loncih na balkonu. Pogoj za to pa je vsekakor, da rastline skrbno negujete, še zlasti pomembno pa je pogosto zalivanje. Če ste vrtnine posejali ali posadili v pripravljeno mešanico zemlje ali zrel kompost, bodo v njem našle dovolj hranljivih snovi. Poskus gojenja zelenjave na balkonu se vam bo dvojno poplačal: po eni strani boste dobili pridelek, hkrati pa bo balkon s takšnimi lončnicami nadvse zanimiv. PRESAJANJE CVETOČIH LONČNIC Presajamo jih po cvetenju in zdaj je za to najprimernejši čas. Za presajanje vedno vzemite lonec, za številko večjega od starega, tako da se bodo korenine v sveži zemlji pravilno razvijale. ZAŠČITNA FOLIJA ZA VRTNINE Maja so noči lahko pogosto še dolgo hladne. Ker je treba zdaj presaditi sadike vrtnin, razvite v predkulturi, da se jim ne bi razvila predolga stebla, morajo biti rastline presajene na prosto, v prehodnem obdobju zaščitene. Vrtnine bodo pod folijo ostale zaščitene pred poznim mrazom. RECEPT ZA VAS PEČENI ZOBATEC (V PEČICI) Oluskani in očiščeni ribi naredimo po obeh straneh nekaj plitvih poševnih zarez. Posoljeno položimo v pekač, namazan z oljem. Ribo prelijemo nato z vročim oljem in jo damo v vročo pečico. Med peko jo večkrat polijemo z oljem, ki seje nabralo na dnu pekača. Pečeno ribo previdno položimo na ogret krožnik in jo prelijemo z oljem, na katerem seje pekla. Obložimo jo z rezinami limone in zelenim peteršiljem ali tudi s kuhano lepo dresirano zelenjavo. Količine za 2 osebi: 1 zobatec (težak 1 /2—3/4 kg), 6 dag olja, sol, pol limone, zelen peteršilj. RIBARNICA MILENA DOBRŠEK Šmarska cesta 3, 68290 SEVNICA, tel.: (0608) 82-630 Pri nas lahko kupite sveže in zamrznjene morske in sladkovodne ribe. Ob nakupu dobite tudi recepte za enostavno in okusno pripravo rib. Delovni čas: od 8. do 16. ure v soboto od 8. do 12. ure v nedeljo od 8. do II. ure V ponedeljek zaprto. SE PRIPOROČAMO! mamim Krško d.o.o. Cesta krških žrtev 44, 68270 Krško tel.: (0608) 32-510 fax: (0608)31-746 IŠČEMO MLADE IZOBRAŽENE LJUDI Končuje se novo šolsko leto, ko bo iz izobraževalnih ustanov prišla nova generacija mladih, izobraženih ljudi polnih idej, znanj in pričakovanj ter sposobnosti, ljudi ki bodo iskali priložnost, da bi s svojim delom dokazali, kaj zmorejo. Če še nimate dogovorjene zaposlitve, če še ne veste kje boste opravljali pripravništvo ali kje bi delali diplomsko nalogo in podobno, vas vabimo na razgovor v naš poslovni center. Iščemo predvsem ljudi, ki želijo izpeljati svoje zamisli, pa nimajo pogojev, da bi to v celoti napravili sami. Mi vam ponujamo: 1. kritično presojo idej in zamisli, 2. firmo pod katero bi projekt izpeljali, 3. sodelovanje z našimi poslovnimi partnerji, 4. materialne, tehnične in druge pogoje, 5. sofinanciranje ali finaciranje projekta, 6. administrativne in računovodsko knjigovodske storitve, 7. vso potrebno svetovanje in pomoč, 8. sodelovanje pri promociji projektov itd. Vezano na to pa še: - možnost opravljanja pripravništva, - pomoč pri izdelavi diplomskih, seminarskih in drugih nalog ali izdelavo diplomske naloge v okviru našega centra, - zaposlitev v primeru uspešne uvedbe projekta in drugo. Za sodelovanje z nami ne potrebujete izkušenj - IZKUŠNJE SO LE IZGOVOR ZA STORJENE NAPAKE - potrebujete pa ideje, želje, ambicije in pripravljenost, da živite od svojega znanja in dela. Na sto premišljenih idej je zagotovo deset dobrih in na deset dobrih idej so vsaj tri uresničljive in profitabilne. Preizkusite svoje ideje, mogoče lahko začnete z eno izmed njih svojo profesionalno kariero. Pokličite nas -mi vas pričakujemo! lE? DEJAVNOSTI ZAVAROVALNICE TRIGLAV d.d. V prejšnji številki časopisa smo v grobem predstavili ustanovitev in cilje Zavarovalnice TRIGLAV d.d. in se hkrati zavezali, da v naslednjih prispevkih podrobneje obrazložimo naše dejavnosti, naloge in obveznosti. Torej Zavarovalnico TRIGLAV kot delniško družbo so ustanovile domače pravne osebe in fizične osebe - delničarji s sedežem v Ljubljani in območnimi enotami kot organizacijskimi deli družbe s pravicami in obveznostmi v pravnem prometu. Območne enote prostorsko pokrivajo celotno Slovenijo, ustanovljene so pa tudi v Beogradu, Zagrebu, Čakovcu, Puli, Rijeki in pred kratkim v Splitu. Dejavnosti Zavarovalnice TRIGLAV d.d. so: 1. Opravljanje vseh vrst zavarovanj premoženja, premoženjskih interesov in osebnih zavarovanj. 2. Zunanji trgovinski posli v zvezi z zavarovanjem. 3. Ekonomsko-finančno poslovanje, ki zajema predvsem: - zbiranje denarnih sredstev, - nalaganje denarnih sredstev v depozite, kredite, vrednostne papirje in nepremičnine, - uporabo denarnih sredstev za izvajanje zavarovalne dejavnosti. 4. Posredovanje in zastopanje pri zavarovanju, snemanje rizikov, snemanje in ocenitev škod, pravna pomoč ter druge intelektualne in tehnične storitve v zvezi z zavarovalnimi posli. 5. Drugi posli v zvezi z zavarovanjem kot npr. popravilo poškodovanega zavarovanega premoženja, prevoz, skladiščenje in prodaja poškodovanega premoženja in rešenih delov, elektronska obdelava podatkov ter izdajateljska dejavnost. Bralcem teh vrstic je taka predstavitev naše dejavnosti morda preširoka, vendar je zavarovalno delo zelo obsežno in se ne ustavi samo na poenostavljenem modelu sklenitev zavarovanja - cenitev in izplačila odškodnine. Zato je naša naloga, da to delo ustrezno in bralcem poenostavljeno razložimo in predstavimo. ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST BOŠTANJ - Mrzlo vreme je zavrlo marsikaj, sneg in zmrzal sta marsikomu vzela nemalo veselja za delo v naravi, na vrtu, vinogradu. V Bošta-nju se pripravljajo na očiščevalno akcijo. Lepe modre table z oznako »Prepovedano odlaganje smeti« s sloganom »Slovenija - moja dežela« naj bi bile za v bodoče dovolj, da očiščena divja odlagališča ne bi ponovno postala kraj z vsakovrstno navlako. BLANCA - Sadovnjak na Blanci in na Čanju je ušel aprilski pozebi. Morda je tudi to eden izmed razlogov, da verjamemo študiji, v kateri je profesor Adamič opredelil ta konec kot evropsko danost za sadjarstvo. Študijo, ki jo je naročil Kmetijski kombinat, bo potrebno znova potegniti na svetlo ravno zaradi poudarka kvalitete tega konca naše občine za pametno opredelitev v prostorskem planu. Ta misel se je izoblikovala na seji izvršnega sveta občine Sevnica, ko so obravnavali poročilo o drugi stopnji študije o lokaciji jedrskega odlagališča. Po prvi stopnji, v kateri je bil kot možna lokacija opredeljen tudi Zgornji Leskovec oziroma Sveti Anton, sledi natančnejša raziskava navedenih točk na terenu. Sevniška skupščina je že sprejela sklep, da ne daje republiškemu sekretariatu za energetiko nobenih podatkov o tem kraju. Sekretariat jih je z dopisom ponovno prosil za to, izvršni svet pa je zopet sklenil, da bodo molčali. Strokovnjaki za raziskavo lokacij za jedrsko odlagališče naj gredo na teren na lastno odgovornost. Da pa bi občina Sevnica preudarno zaščitila to lokacijo pred kakšnimi resnejšimi posegi, bodo skušali vnesti delno spremembo v občinski plan. Skupaj s svetom krajevne skupnosti Blanca bodo sklicali javno razpravo. Vaščanom bodo povedali, kaj za tam živeče ljudi pomeni, če področje okrog Svetega Antona, ki je še v sevni-ški občini, prekvalificirajo v območje prve kakovosti za kmetijstvo. LOG - Dolgoletna želja prebivalcev Radne, Lukovca in Loga, da bi dobilj na lokaciji prejšnjega lesenega mostu brv čez Savo, je vse bližja realizaciji. Na sevniškem izvršnem svetu so glasovali o predlaganih članih komisije, ki bodo morali najti čimugodnejšega ponudnika za izgradnjo brvi. Izvajalec bo moral tudi kreditirati del stroškov, saj finančna konstrukcija za brv ni zaključena. LOG - Po več kot letu dni, kar so na cesti skozi Log postavljene ovire oziroma izbokline, ki naj bi opozarjale voznike na počasnejšo vožnjo skozi naselje, ni pozitivnih rezultatov. Kot pravijo domačini, so ti »ruski semaforji« učinkoviti le, kadar stojijo poleg njih tudi miličniki. Sicer pa vozila drvijo mimo, še posebno tovornjaki. ki jim tresljaji težje pridejo do živega. Stari običaji v Posavju lURIEVANIE NA ZDOLAH SEVNICA - Celjsko društvo mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno je konec prejšnjega meseca dobilo podružnico tudi v Sevnici. Eden od ciljev društva je tudi prizadevanje za uveljavitev primerne odškodnine. In življenje gre svojo pot. Ljudje umirajo, cvetje veni in nazadnje, tudi stari, lepi običaji postajajo le še drobci nekega drugega življenja, ki vse bolj izginja in ga je vse manj. Malo je krajev, ki se lahko pohvalijo s tem, da so ohranili običaj, pred neusmiljenimi zobmi časa. Zdole se lahko uvrstijo med te redke cvetice, kajti prebivalci tega in okoliških krajev se po svojih močeh trudijo, da bi ohranili praznovanje praznika farnega patrona, sv. Jurija. Pred leti so se s tem trudili le redki, zdaj pa je vse več tistih, ki menijo, da so običaji dediščina, ki so nam jo podarili dedje zato, da bi jo čuvali in ne zato, da bi pozabljali, kdo smo in od kod. Letos se jim je pridružil tudi Klub mladih Zdole. Pričeli smo v petek popoldan, in sicer s pobiranjem jajc za tradicionalno cvrtje. Ker smo to počeli prvič, smo bili kar malce v zadregi, a sčasoma smo spoznali, da so naše gospodinje res prave, saj so nam dodobra napolnile košare z jajci in s klobasami. Pri večini hiš smo pobirali kar po domače, pri treh pa smo uprizorili pravi način pobiranja, s pesmijo in frajtoneri-co. Starejši in izkušeni so nas poučili. Za to smo jim seveda hvaležni. Pobiranje je bilo pri kraju, jajc je bilo veliko in s pesmijo smo se razšli. Sobota je bila dan priprav. In potem je prišlo tisto, kar smo čakali: Jurjeva nedelja. Ob svitu so prvi zublji kresa naznanili, daje Jurjevo res tu. Oglasilo se je pokanje, harmonika in značilno pritrkavanje z zvonika. Pokonci zaspanci, saj je vendar Jurjevo! Treba je natolči jajc, jih začiniti in dobro premešati, saj ogenj, posoda^ predvsem pa naš mojster za cvrtje Martin Živič, že čakajo. Cvrtje bo kmalu zadišalo in le kdo bi se mu mogel upreti. Po prvi maši se začne sejmišče polniti, medtem ko se po drugi že dodobra napolni. Harmonika še vedno poje. To je tisto razpoloženje, ki smo ga hoteli. Ljudje jedo in se krepčajo z žlahtno kapljico za boljše razpoloženje. Tudi pesem zazveni. Naš mojster pa še vedno peče in ni se mu bati, da bi kaj ostalo. In res ni ostalo ničesar razen zadovoljstva, kajti popoldne, ko so se ljudje razšli, smo spoznali, da smo storili nekaj, česar ne bomo kmalu pozabili. Pač pa je lahko žal vsakomur, ki je dovolil, daje šlo Jurjevo kar tako mimo njega, in ostane mu le možnost, da pride naslednje leto na Zdole. Do takrat pa pozdravljeni! Rafaela Novak Klub mladih Zdole Zaključna prireditev brežiških srednješolcev NEPOZABEN VEČER V TERMAH ČATEŽ Dijaki četrtih letnikov srednje ekonomske šole Brežice so 19. aprila v Termah Čatež potrdili, da ostajajo zvesti tradiciji svojih predhodnikov. Maturantski ples so organizirali tako, da bo večer, ki so ga preživeli skupaj s starši in profesorji, ostal v nepozabnem spominu. V temi je zatrepetalo šestinde-vetdeset plamenov sveč, ki so sc ob skrivnostni glasbi pomikali v svečanem sprevodu in marsikatero oko seje orosilo, ko je zadonela študentska pesem Gaudeamus igi-tur. V zraku je bilo čutiti ponos in zahvalo, srečo, veselje in mladost. Minila so pač štiri leta, v katerih so se z učenjem pripravljali na življenje in katera sojih sedaj postavila na tla samostojnosti. To je v svojem govoru poudaril tudi gospod ravnatelj Jože Antolovič, ki je vsem zaželel svetlo prihodnost, gospod Vinko Voglar pa je kot predstavnik staršev dodal še besedo zahvale profesorjem in izrazil veselje, ki ga čuti kot oče. Nato je Tatjana Vertovšek, dijakinja, na svojevrsten način združila misli ob poteku štirih let, v katerih seje poleg učenja in spraševanja zgodilo še sto in več drugih stvari, ki se- daj nepoklicane sestavljajo mozaik srednješolskega življenja. Sledil je otvoritveni ples gospoda ravnatelja v ritmu elegantnega valčka, po njem pa so dijakinje in dijaki zaplesali s svojimi starši ter se tudi tako zahvalili za vse, kar so jim dali, saj so samo z njihovo pomočjo lahko postali to, kar so; mladi, polni jutrišnjih sanj in predvsem polni moči, da samostojno stopijo na svojo pot. Profesorjem, svojim razrednikom, ki sojih spremljali od I. septembra 1987 in bodo z njimi vse do zaključnega izpita, so pokazali hvaležnost s skromnimi šopki, čeprav se zavedajo, da to ni dovolj. Gospa profesorica Bernarda Ravnikar, gospa profesorica Danica Ivanuš in moški predstvanik gospod profesor Adolf Korber so bili (in so še) pač razredniki, ki sojih vzljubili in jim zaupali. In ko so se v jutranjih urah razšli, je v njih zaživel občutek, da s tem plesom puščajo za sabo tisti del mladosti, ki jih je naučil, kako živeti. Bogatejši za to spoznanje so se z dvignjenimi pogledi razpršili v jutranjo meglo. Tatjana Vertovšek POSAVSKA PANORAMA RAKA - Ena gospa z Rake je po predhodni natančni analizi svojih investicijskih obremenitev hrabro ugotovila, da je bila gradnja njene ne ravno majhne stanovanjske hiše sicer draga, vendar se po njenih izračunih kaj lahko zgodi, da bo raška mrliška vežica še dražja - ko bo znana končna cena... RAKA - Z zadnjim raškim samoprispevkom naj bi bilo zgrajenih kar nekaj avtobusnih postajališč na raškem koncu, vendar pa jih do danes Račani in okoličani niso dočakali. Pred kratkim sose nekateri že razveselili, da bo ta problem kmalu rešen, saj se je razvedelo, da sta kar dve postajališči že postavljeni. Podrobna preučitev tega samo-prispevnega podviga je pokazala, da je bilo upanje zaman. Prvo tozadevno postajališče stoji namreč v Rimšu, ki pa spada v krajevno skupnost Leskovec, drugo (na Ardre-m) pa je postavil raški zasebnik-podjetnik in hkrati odklonil vsako nadaljnje plačevanje samoprispevkov. REZULTATI OBČINSKEGA VEGOVEGA TEKMOVANJA Učenci 6. razredov: I. Bojan Čerklič - OŠ Krško, 2. Tonči Janc - OŠ Krško, 3. Saša Kostanjšek - OŠ Senovo, 4. Janja Ojstršek - OŠ Senovo, 5. Andrej Pungeršič - OŠ Krško, 6. Matej Ban - OŠ Krško. Učenci 7. razredov: I. Andrej Podlogar - OŠ Krško, 2. Andrej Zorko -OŠ Krško, 3. Nina Savnik - OŠ Krško, 4. Simon Mustar - OŠ Krško, 5. Katja Vukčevič-OŠ Kostanjevica, 6. Dejan Roglič-OŠ Leskovec. Učenci 8. razredov: 1. Peter Kink - OŠ Krško, 2. Peter Pavlovič - OŠ Podbočje, 3. Uroš Grobelšek - OŠ Senovo, 4. Gregor Strojin - OŠ Krško, 5. Andrej Bizjak - OŠ Krško, 6. Helena Žabkar - OŠ Raka. TEKMOVANJE V VESELI ŠOLI Učenci, ki so se uvrstili na republiško tekmovanje: 1. Lidija Vučajnk, 4. razred - Krško, 2. Mirjam Blatnik, 5. razred -Krško, 3. Tjaša Fabjančič. 5. razred - Brestanica. 4. Marina Bučar. 6. razred - Krško, 5. Anton Janc, 6. razred - Krško. 6. Smiljana Božičnik, 7 ■ razred - Senovo, 7. Tina Kunej, 8. razred - Krško. NI RES, LAHKO BI PA BILO V najbolj poznani sevniški ulici - Florjanski letos spet niso pripravili nekdaj zelo priljubljenega in obiskanega prvomajskega srečanja. Zato pa z izkupički iz preteklih let gradijo igrišče za tenis, ki bo lahko služilo tudi za ostale športne in zabavne prireditve. (Foto: F. Pavkovič) Gasilsko društvo Krško v letošnjem letu praznuje 120-letnico obstoja. To njihovo praznovanje je zares nekaj svojevrstnega, posebno v sedanjih časih in razmerah. Gradijo namreč nov gasilski dom ali točneje stari dom bodo povečali in uredili tako, da jim bo tudi vnaprej dajal možnosti za njihovo aktivno delovanje. Priprave na izgradnjo doma so pričeli že pred leti, vendar so se jim prave možnosti odprle šele v letu 1990. Od takrat pa do I. maja 1991 so opravili že preko 10.000 (deset tisoč) prostovoljnih ur. Iz uredništva jih videvamo vsak dan, kako pridno izvajajo tudi najzahtevnejša gradbena dela in to potrjuje njihovo zagotovilo, da bo novi dom do septembra, to je do proslave visokega jubileja, zares pripravljen. Povedali so nam, da bodo ob svojem prazniku razvili tudi nov prapor društva. S. D. (Foto: Dušan Barbič) KRŠKO - A'. N. je v zavetju marčevske noči meni nič tebi nič odtrgal častitljivo glavo samega Edvarda Kardelja s podstavka pred Krškim delvsko kulturnim domom. Ne meneč se za morebitno kulturno-zgodovinsko in umetniško vrednost skulpture jo je zabrisal v najbližje grmovje, kjer jo je menda našel direktor doma in na hitro spravil v hišno shrambo, kjer čaka boljših časov ali pa vsaj dokončnega preimenovanja krškega kulturnega doma. Bati se je namreč, da bi se nestrpnež lotil tudi lega velikega spomenika samoupravne kulture... BIO LINEA KOZMETIČNI SALON IN USLUGE NA DOMU NEGA OBRAZA IN TELESA - MASAŽA DEPILACIJA - MANIKURA - PEDIKURA ODSTRANJEVANJE CELULITA Mojca Ceršak, kozmetičarka KRŠKO, Cesta 4. julija 59, (vhod iz bloka), tel.: (0608) 31-323 Delovni čas: od 9. do 12., od 15. do 19. ure v soboto od 9. do 13. ure VALERIJA EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA SEDAJ TUDI V KRŠKEM - pri bencinski črpalki na Vidmu Cesta 4. julija 78 tel.: 0608/79-220 Čistimo vse vrste oblačil iz tekstila POSEBNA PONUDBA! EDINI V POSAVJU ČISTIMO IN BARVAMO USNJE Obiščite tudi našo čistilnico v Brestanici, Trg 27; tel.: 0608/79-220 Delovni čas: od 8. do 12. in od 13.30 do 17. ure v soboto od 8. do 12. ure Mlin z žago Stanka Skubica iz Svinskega nad Šentjanžem je eden zadnjih, ki še vedno obratuje, čeprav le za lastne potrebe. Vprašanje je le, koliko časa še? (Foto: F. Pavkovič) NI RES, LAHKO BI PA BILO Direktor kulturnega ostanka realsocialistične zapuščine A. M. se vedno vozi v spoliranem avtomobilu, a ne zato, ker je sam tako priden. To delo mu pač opravijo njegove čistilke v delavskem (?) domu v znak hvaležnosti, ker jih ni vrgel na cesto. Po 10-letnem pripravništvu bodo lahko začele še kelnariti. (Ukinili bodo porniče-SRŽ.) * * * Velika pravna in tudi sicer precej prilagodljiva izvedenka M. M. iz Vidmovega giganta, ki seveda nikoli ne bo na čakanju, je poleg medveda z malo začetnico ustrelila še par kozlov, novinarskih rac, enega bika. tri krave, na nišami pa je imel tudi udbovca S. G., a jo je ta prehitro popihal v Ljubljano. (Kupiču si tenk -SRŽ.) * * * li. M., manager čateških Term bo porušil vse bazene in na njihovem mestu zgradil igrišče za golf. Zeleni kadrovik I. T. mu namreč ne pusti graditi v Mokricah, kjer želi obdržati jahalno šolo. Prvi udarec na igriščih v Čateških Toplicah bo izvedla J. II . nekdanja brežiška izvršnica, ki se je vseskozi močno zavzemala za razvoj tega zdravilišča. (Upamo, da je ne ho ob tem kap - SRŽ.) * * * V Krškem bodo poteg Petrolove črpalke kmalu odprli prvo javno hišo v Posavju. Njen lastnik D. R., najhitrejši soboslikar na Balkanu, se že po gostilnah ozira za personalom. Prvi dan bodo v kupleraju stregli zastonj, politikom pa bo vstop prepovedan. (Z otvoritve bo neposreden televizijski prenos - SRŽ.) * * * V časniku SRŽ bo poslej sodeloval tudi dalmatinsko slovensko srbski specialni dopisnik beograjske televizije (Milevizije) K. B. -Krte. V tiskarni so že naročili nove tiskarske stroje, ki bodo njegove prispevke tiskali v cirilici. (Naj živi bratstvo in enotnost -SRŽ.) * * * B. P., ustanovitelj številnih zasebnih podjetij iz brežiške občine, sicer pa predsednik komiteja za gospodarski razvoj na prisilnem dopustu, bo ustanovil vlado v senci. Pripravljalni sestanek je ime! v Egiptu, od koder je tudi nabavil vso potrebno oborožitev in mu-nicijo za telesno gardo. Njegov namestnik bo T. Z., predstavnik za stike z javnostjo pa C. K. - Čokolešnik. (Ker je dober za otroke - SRŽ.) * * * C. P , upokojeni ravnatelj iz Leskovca pri Krškem, je zahteval od uredništva Dolenjskega lista, da preneha žaljivo pisati o njegovem in ženinem početju. Poleg tega se je v rubriki Preklici odrekel sorodstva z Dušanom Plutom, članom Predsedstva Republike Slovenije, ker ga njegova mirovnika Bavčar in Janša nista rešila pred nepravično kaznijo. (Moral bo plačati koleke za 1.000 din - SRŽ.) * * * F. C., glavni pokrovitelj Vidmovega koncerna, je v Avstriji zakupil smučarsko središče, v Franciji igralnico, v Angliji igrišče za golf, v Kanadi 5 milijonov hektarov lipovega in bukovega gozda, v Krškem teniški kompleks, v Kuvajtu pa je najel tanker. (Vse je plačal z Vidmovo kreditno kartico - svojo je namreč izgubil -SRŽ.) GORAN POSLEJ TUDI NA DOLENJSKEM Televizijski dopisnik iz Posavja Goran Rovan bo poslej pokrival tudi Dolenjsko. Tako so odločili uredniki v Ljubljani. Dosedanji dopisnik Janez Pezelj je bil imenovan za predstavnika za tisk slovenske vlade in odhaja v Ljubljano. Goranu Dolenjska ni neznana, saj je v Novem mestu že služboval. Tudi razdalja med Krškim in Novim mestom ni pretirana, še posebno pri sodobnih komunikacijskih zvezah. Na sliki: Uroš Lipušček, odgovorni urednik inf. programa, Janez Pezelj, Goran Rovan in Rado Božičnik, urednik dopisništev, med nedavnim obiskom v Posavju. Foto: Mirko Vesel. Lisca je idealno poletišče za zmajarje, zato ni čudno, da nanjo prihajajo od blizu in daleč. Seveda pa imajo ti hrabri fantje in redka dekleta med njimi, kar precej občudovalcev. (Foto: F. Pavkovič) KULTURA S Posavskega muzeja Brežice ZKO Sevnica - galerija Grad Sevnica - od 30. aprila do 28. maja 1991 S KELTI PO EVROPI razstava fotografij judith zgonec-tscherfinger Konec marca, na cvetno nedeljo, so v Benetkah v Palazzo Grassi odprli veliko mednarodno razstavo o Keltih. Več kot leto dni priprav na razstavo je omogočilo dvesto muzejem iz 24 evropskih držav restavriranje in obnovo 2500 eksponatov, ki bodo leto dni predstavljali keltsko kulturo Evropi in svetu. V to izbrano strokovno elito, za katero je bilo pri izboru najdb samo najboljše dovolj dobro, je bilo povabljenih tudi šest muzejskih inštitucij iz Slovenije. Med njimi je najbolje zastopan prav Posavski muzej Brežice, ki je organizatorjem posodil skoraj dvajset predmetov s keltskih grobišč v Dobovi in Brežicah. Antični pisci omenjajo Kelte že ob koncu 6. stoletja pred našim štetjem, Grki jih imenujejo Keltoi, Rimljani pa Celtae, kasneje tudi Galli (Galci). Obširnejše podatke o njihovi kulturi in običajih daje Polibij (2. stol.pr.n.š.), izredno izčrpno pa je njihovo življenje, običaje in verovanja opisal Julij Cezar v svojem delu o Galskih Vojnah (58-52 pr.n.š.). S svojega matičnega ozemlja ob gornjem toku Rena Rone in Donave so se Kelti od druge polovice 5. stol. pr.n.š. razširili po vsej centralni Evropi. V začetku 3. stol. pr.n.š. so napadli celo Grčijo, a so se po porazu umaknili in naselili jugoslovansko Podonavje, Posavino, Pomoravje ter SZ del današnje Jugoslavije. Tako danes keltsko kulturo v Jugoslaviji delimo na vzhodno in zahodno skupino. Vzhodna skupina je pripadala plemenski skupnosti Skordiskov, zahodna skupina, ki obsega področje centralne in vzhodne Slovenije ter del SZ Hrvatske, pa je pripadala skupnosti Tavriskov. Prihod Keltov na naše ozemlje, je pomenil zaton bogate halštatske kulture, ki je v starejši železni dobi predstavljala enega močnejših centrov Evrope tudi na ozemlju današnje Dolenjske in Posavja. Nosilci latenske oziroma mlajšeželeznodobne kulture so poselili plodne ravnice rek, stare prebivalce so seznanili z novo tehnologijo obdelave železa, izdelave keramike, z drugačno bojno opremo. V duhovni kulturi se novosti odražajo v spremembi grobnega kulta, saj Kelti svoje mrtve sežigajo in njih ostanke pokopavajo v preproste grobne jame. O sledovih Keltov v Sloveniji so bili strokovni krogi seznanjeni že v prejšnjem stoletju, povojne raziskave naselij in v še večji meri grobišč pa so poznavanje mlajše železne dobe v Sloveniji razširila in strokovno natančneje ovrednotila. Še vedno pa nam grobišča in bogati grobni pridatki največ povedo o življenju Keltov pri nas. Moškim so v grob navadno priložili bojno opremo, to je meč z verigo za pripenjanje, sulično ost, ščit, od osebnih predmetov so v grobu pogosto še britev, nož, škarje, fibule in keramične posode. Primer groba bojevnika je prav grob 2 iz Dobove, ki je v celoti predstavljen v Benetkah. Meč z okrašeno nožnico, ščitna grba, (edini ostanek navadno lesenega ščita), okrašena veriga in z vege-tabilnim okrasom ornamentira-na sulica, podobo dopolnjujeta še zlat in srebrn prstan. Ornamentika daje keltskemu Pogled na keltski grob med izkopavanjem. gradivu poseben pomen. Najdemo jo na uporabnih in okrasnih predmetih, orožju, na zlatih ali železnih predmetih. Vgravirani okrasi na nožnicah mečev, tulcih sulic, različni floralni ornamenti, fantazijski liki in abstraktne figure dajajo keltski zapuščini poseben pečat. Bogato okrašeni meči, ki so v keltskih grobiščih Posavja prej pravilo, kot izjema, so v Benetkah predstavljeni prav zaradi bogate in raznolike ornamentike. Tu najdemo preprost vtisnjen okras polkrogov (grob 2), okras v obliki zmajčkov (grob 6) ali bogastvo tako imenovanega madžarskega stila (grob 1, 47). Tudi pri sami postavitvi razstave so se arhitekti odločili poudariti vse kar sije in je prijetno očem. Oblikovali so razstavo namenjeno široki publiki, ki si še vedno želi potešiti svojo željo videti vse kar je najlepše, edinstveno in skratka neponovljivo. Podrobnosti o vsakodnevnem življenju in navadah so zapisane na stenah, s citati antičnih piscev, ki si jih obiskovalec lahko prebere ali pa ne, če ne zna italijansko ali morda latinsko, pa jih tako ali tako prezre. Strokovne kroge so pomirili z več kot 3 kilograme težkim katalogom, ki je prava keltska enciklopedija, tako po objavljenem materialu kot izboru strokovnjakov, ki so prispevali svoje članke o fenomenu Kelti. Seveda ne smemo pozabiti na spremljajočo video opremo, ki dopolnjuje razstavo in široko trgovsko ponudbo. Obiskovalcu je na voljo cela paleta uporabnih izdelkov s keltsko simboliko, od igralnih kart do kravat in svilenih rut, da o štirih različnih plakatih in seriji razglednic ne izgubljamo besed. Keltski spektakel bo polnil italijansko turistično blagajno vse do konca decembra in tako imate še dovolj časa, da se morda odločite za obisk. Ne samo zaradi arheologije in Keltov, Benetke imajo še vedno svoj čar. Irena Lazar PALMA d. o. o. Podjetje za gostinstvo turizem in trgovino KRŠKO, CKŽ 73 telefon: 33-044 Ponovno odpiramo vaš prilju_. ni lokal »KAFFE BAR M« ki je obnovljen po vaših željah. V kratkem bomo predstavili novo ponudbo v lokalu svetovnega nivoja »Mc DONALD« na Cesti krških žrtev 6 v Krškem. Za obisk se priporočamo tudi v pizzeriji »PALERMO« in v lokalu ob teniškem igrišču v Krškem. Judith Zgonec se je rodila leta 1957 v Churu v Švici. Že od 16. leta starosti se ukvarja s fotografijo. Največ njenih fotografij je nastalo z njenih popotovanj po širnem svetu. Od 4. leta starosti je že tudi redno obiskovala Slovenijo. Tako se je leta 1988 v Sloveniji, točneje v Sevnici, tudi poročila in sedaj s svojim možem biva v prijetnem kraju v Boštanju. Na potovanjih ni fotografirala le zanimive turistične panorame, kar je običajno za vsakega turista. Fotografirala je vse od motivov, ki so bili estetsko zanimivi, do drobnih detajlov. Večina motivov je zajetih predvsem v naravi. S teh njenih širnih popotovanj je tako nastala zbirka okrog 15.000 diapozitivov, ki ji tudi služijo za izdelavo fotografij. Razstavljala je mnogo v raznih hotelih po Švici, predvsem v Lenzerheidu in Arosi. V Arosi je na javni razstavi s tekmovanjem amaterskih in profesionalnih fotografov s petimi razstavljenimi fotografijami prejela dve prvi nagradi, eno drugo in eno četrto nagrado. V Churu je na tekmovanju prejela drugo nagrado. Zelo veliko njenih fotografij je bilo objavljenih v raznih časopisih, fotorevijah, na koledarjih in razglednicah. Precej njenih fotografij so razne revije odkupile za stalno objavljanje. Pred leti seje veliko ukvarjala tudi z izdelavo voščilnic za razne priložnosti z originalnimi fotografijami. Ob pogledu na njene čudovite fotografske stvaritve lahko nedvomno rečemo, da je Judith velik mojster fotografije s prefinjenim občutkom in zelo dobrim razumevanjem možnosti in hotenja, ki ga lahko nudi fotografska tehnika izražanja. Pričujoča razstava je nekakšen prerez njenega celotnega opusa fotografiranja, kjer lahko vidimo mnogo detajlov in občutkov s širnih popotovanj, mednje sodijo tudi fotografije iz njene nove domovine - Slovenije. Albert Felicijan Svetovna popotnica in fotografinja Judith Tscherfinger na otvoritvi razstave v galeriji na sevni-škem gradu. (Foto:. F. Pavkovič) _____________GLASBENI KOTIČEK_________________________ ZAČETEK DEVETDESETIH V ZNAMENJU HOUSE-RAP GLASBE, KONEC PA...? Glasbeni stil HOUSE, ki preplavlja svetovno glasbeno in plesno sceno že dve do tri leta, ni le kratkotrajna modna muha, saj je uspel obrniti na glavo tako izvajalce kot poslušalce, ki so seveda edini porok za uspešnost »projektilov«, ki jih na sceno izstreljuje svetovna glasbena industrija. Že samo ime HOUSE ponazarja, od kod izvira prepoznavnost oziroma značilnost zvoka te glasbene zvrsti. Zvok so namreč začeli ustvarjati posamezni glasbeniki kar doma. Značilni .zvok in osnovni ritem temeljita na tolkalih, katerih zven se spogleduje s tistim iz poznih petdesetih, ko so sprva prevladovali plesni orkestri z barvito poudajenim ritmom, in s tistim iz zgodnjih osemdesetih, ki pomenijo začetek obdobja elektronske glasbe in prvih »ritem strojev«, ki so danes v nekoliko drugačni obliki osnova ustvarjanja house-rap glasbe. HOUSE RAP kot glasba, v kateri sicer prevladuje ameriško-čmski RAP (govorjenje ob določenem ritmu), ni le domena ustvarjalcev in izvajalcev tovrstne glasbe, ampak je smer, ki jo upošteva večina ameriških in evropskih produkcij hit glasbe. Že dosedanje podelitve nagrad GRAMMY (glasbeni Oskarji) najboljšim na glasbeni sceni (MC HAMMER pet in VANILLA ICE dva) dokazujejo, da ne svetovni glasbeni sceni kraljuje smer, ki je v po-punkovski in po-disco dobi zapolnila praznino »ČUKI« V LESKOVCU Na slovenski glasbeni sceni trenutno zelo dobro stojijo ČUKI, ansambel, ki ga za razliko od mnogih drugih skupin odlikuje dobro večglasno petje in sveža besedila. Da je ansambel priljubljen tudi v Posavju, smo se lahko prepričali na nedavnem dobrodelnem koncertu v Leskovcu. (Foto: Dušan Barbič) in določila rdečo nit, ki se vleče skozi različne glasbene tokove in se je oprijemajo tako neznani glasbeniki kot velika množica svetovnih zvezd, kot so MADONNA, GEORG MICHAEL, WHITNEY HOUSTON in drugi. Velikemu preboju HOUSE-RAP glasbe na vrh svetovne glasbene scene je pripomogel tudi drugačen, svojevrsten način ustvarjanja te glasbe tako po tehnični kot glasbeno-izrazni plati. Tako množično predelujejo starejše pesmi, kar je ob primerni elektronski opremi precej enostavno in zagotavlja v veliki meri uspeh. To je mogoče ugotoviti ob pogledu na svetovne top lestvice. Hkrati z glasbenim stilom sta se pojavila tudi moda in ples, ki ni več tako mehak, kot je bil na primer DISCO DANCE, a tudi ne tako vratolomen kot BREAK DANCE. Vse to je potegnilo za sabo močno industrijo, ki spet spodbuja nova iskanja komponistov, izvajalcev in D. J.-ev, ameriških raperjev, ki jim pripisujejo tudi velik socialni pomen, vse do avtorjev risank (npr. SIMPSONOVI). In kje sta v vsem tem Jugoslavija in Slovenija? Zaenkrat še daleč, saj se stvari pri nas tudi na tem področju le počasi premikajo. Ker pa je eno največjih svetovnih glasbenih središč - Italija oddaljeno le dve uri vožnje, je pričakovati, da bo kdo izkoristil možnosti tudi na tem področju. Kdo ve ...? Roman Abrams - lili::::!:::::: :::::::::::::: »HnHHHHi VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE mag. ZDENKA ZALOKAR - DIVJAK, dipl, psih. Z IGRO DO ZNANJA ... Piše in ureja: Mojca Nepužlan OTROK, DRUŽINA, VZ60|A m 0 INTEGRALNEM POUKO m Že sam naslov nam pove, da želimo spregovoriti o tematiki, ki nas vse bolj ali manj zajema. Vsak dan se pred družino, očetom, materjo ali otrokom dogajajo stvari katere znamo in zmoremo reševati, pa tudi takšne za katere bi se želeli posvetovati, izmenjati mišljenja ali najti potrditve. Ta rubrika naj bi nudila možnost takšnega medsebojnega komuniciranja, tako za starše kot za otroke. Vsi več ali manj vemo, daje danes vedno manj srečnih družin in s tem seveda tudi srečnih otrok. Vedno imamo pri roki opravičila, npr.: »Ni časa, preveč je vsega dela,« vedno so na vrsti bolj pomembna dela, kot so vzgajanje ljubezni v družini, igre in pogovori z otroki, delitev skrbi za otroke 'n odgovarjanje na »tisoč« vprašanj. Ko nastopijo težave, Pa čakamo. Na koga? Namesto obsojanja, iskanja krivde drug pri drugemu, je veliko bolj pomembno poiskati rešitev. Vsakdo je odgovoren za svojo srečo, zato jo mora tudi vsak sam ustvariti. Kadar imamo težave, zelo kmalu ugotovimo tudi kje so vzroki. Od tu na-Prej pa se stvari zapletejo. Ne pomaga dosti, če ne pridemo do spoznanja, da ima vsako obdobje življenja svoje zakonitosti (predšolsko, šolsko, dobo mladostništva, zorenja itd.), da pride zaradi različnosti in drugačnosti ljudi nujno tudi do problemov. Če se v takih problemih zapiramo vase, postanemo odbijajoči drug do drugega in s tem uničimo mnogo lepega. Seveda lahko in dejansko tudi rešujemo pro- bleme spontano med sabo, s prijatelji ali znanci. Dostikrat pomaga že moralna opora in občutek, da svoje skrbi delimo z drugimi, ob resnejših težavah pa je tako kot pri bolezni; nujna je operacija, to pa na področju medčloveških odnosov in vzgoje pomeni trdo delo za vso družino. Danes veliko mladostnikov odpove, kratko in malo so nesposobni za življenje ali pa zaidejo v alkohol in brezdelje, pred sabo ne vidijo smisla življenja, katerega bi morali prinesti od svoje družine, vzgojiteljev, učiteljev itd. Tudi v šolskem obdobju so težave vedno bolj v ospredju, zopet pogojene od zahtevnosti programa, poveličevanja ocen, ambicij staršev, neprivzgojene delavnosti, vzgojne zanemarjenosti itd. Problematika pa je vedno celostna; to pomeni, da zajema vse človeške lastnosti, vse osebe, ki so v nekem odnosu ter okoliščine problema. Pomembno je, da skušamo vse to spoznati, ker so potem možnosti za reševanje tudi večje. Za konec le še ohrabritev. V sodobnem svetu k psihologom in psihiatrom ljudje le še v manjši meri prihajajo zaradi Mladi matematik Peter Kink E DALJNE CANBERRE NA ZDOLE Canberra v daljni Avstraliji. Tu je še pred leti živela Kinkova družina, katere starši so po rodu Zdolani. 1987. leta pa so se odločili vrniti v domači kraj. Z njimi je prišel tudi Peter, ki letos obiskuje že 8. razred OŠ Jurija Dalmatina v Krškem. Peter, ti si se rodil v Avstraliji in tam tudi začel obiskovati osnovno šolo. Tvoji starši so Slovenci. Ali si morda obiskoval dopolnilni pouk slovenskega jezika? Pouka v slovenskem jeziku nisem mogel obiskovati, ker v Can-nberri ni bilo take šole, ampak v zelo oddaljenem kraju. Obiskoval sem pouk v angleškem jeziku. Kako pa ste govorili doma? Doma smo govorili nekakšno slovensko-hrvaško mešanico, ker smo živeli v glavnem med Hrvati. Ko ste prišli v Slovenijo, si začel obiskovati osnovno šolo v Krškem. Ali si imel kaj težav? Seveda so bile težave, predvsem s slovenskim jezikom. V Avstraliji sem dokončal pet razredov, tu pa sem ponovno začel v petem razredu, zaradi privajanja. Moram povedati, da sem takoj občutil veliko razliko med slovensko in angleško solo v Avstraliji, kjer je pouk veliko bolj sproščen, vezan predvsem na samostojno delo, prav tako ni takih meja med posameznimi predmeti, ampak neopazno prehajajo drug v drugega. Učenci ne čutijo take napetosti, tudi zato ne, ker so učitelji bolj sproščeni. Verjetno so učni načrti dosti manj zahtevni kot tukaj. Peter Kink Toda kljub temu si sc kmalu vživel v novo okolje in zelo uspešno napredoval. Peti razred sem zaključil s prav dobrim uspehom, dalje pa sem ves čas odličen. Najbolj me zanimajo naravoslovno-matematični predmeti. Vemo, da si dosegel tudi lepe rezultate na tekmovanjih iz matematike. Radi bi zvedeli nekaj več o tem. Tekmoval sem že v šestem razredu in na občinskem tekmovanju dosegel prvo mesto, prav tako v sedmem razredu. Uvrstil sem se na republiško tekmovanje, kjer sem dobil priznanje za 72% uspeh. Tudi v osmem razredu sem na šolskem tekmovanju dosegel prvo mesto, prav tako na občinskem, sedaj pa se pripravljam na republiško tekmovanje, ki bo maja v Ljubljani. Sodeloval sem tudi na tekmovanju iz angleškega jezika, šolskem in občinskem, vendar izven konkurence, in to zaradi aktivnega znanja angleškega jezika. Peter, letos torej zaključuješ osnovno šolanje. Ali bi nam zaupal, kam te bo vodila nadaljnja šolska pot in kakšen poklic si si izbral? Vpisal sem se v Gimnazijo v Brežicah, in sicer naravoslovno-matematična smer. O poklicu bi danes še težko govoril, ker se še nisem odločil zanj, verjetno pa me bodo še vedno najbolj zanimali naravoslovno-matematični predmeti, predvsem pa matematika in fizika. Peter, želimo ti veliko uspeha najprej na republiškem tekmovanju, pri zaključku n uovne šole, prav tako tudi v nadaljnjem šolanju, ki naj ti izpolni poklicno željo. Hvala lepa za razgovor. (Razgovor sta ob soo lovanju mentorice vodili članici novinarsko-dopisniškega krožka 0?i Jurij Dalmatin Krško Lilijana Busar. 7.c in Suzana Župevc. 6.c) tako imenovane psihiatrične problematike. Večina težav in stisk sedanjosti izhaja zaradi življenjske praznine ljudi (brezposelnosti, vzgojne prikrajšanosti, naprezanja za uspehom in denarjem, alkoholizma, iskanja užitkov, vzgojnih težav s svojimi otroki, porušenimi odnosi v zakonu), zato mora biti tudi reševanje le teh življenjsko in človeško. Prav je, če nismo preohlapno igrivi v svojih igrah ali preresni v svojem življenju in delu. Mi v obojem iščemo igrivo svobodo in resen red. (Šri Aurobindo) Kdo se ne spomni čudovitih iger otroštva, ko so nam mame žugale zaradi strganih hlač, mi pa smo se utapljali v igrah s palicami, kamenčki, kamni, ki so puščali belo sled. Ure so nam tako uhajale čez hrib s soncem vred in šele ve- MLADI DOPISNIKI KJE BO NAŠE MESTO? Ob tem vprašanju sem se danes zamislila. Če povem po resnici, prej nisem o tem še nikoli ne vem kako razmišljala. Vem za vse, kaj se dogaja okoli mene, vendar me prej vse skupaj nikoli ni preveč zanimalo. Danes pa ... Saj res! Kje bo naše mesto? Vse te današnje razmere ... Nekateri mislijo, da bo po plebiscitu vse »postlano z rožicami«. Bo res!? V šoli smo se ravno prejšnji teden pogovarjali, da je Slovenija izčrpala že veliko svojih energetskih virov, medtem ko jih druge republike niso. To je le eden izmed tisoč mogočih primerov. Mislim, da bo naše mesto tam, kjer mora biti. Najprej bomo končali osnovno šolo, potem bomo odšli v bližnja mesta nadaljevat šolanje. Res bo nekoliko drugače, vendar si sedaj še ne predstavljam čisto dobro, kaj se bo spremenilo in kaj bo ostalo isto. Včasih prisluhnem pogovoru starejših, ki se pogovarjajo o današnjem času. Sorodnike imam tudi v drugih republikah, predvsem pa v sosednji Hrvaški, vendar me to ne moti. Če na kratko povem, si ne morem predstavljati, kako bo potem. Vem samo, da tako, kot je sedaj, bolje da ne ostane. Smo pač že tako daleč prišli, da ne moremo nazaj. Upam, da se bodo razmere umirile in da nas čaka lepša URAD ZA NAJDENE PREDMETE Pred kratkim smo v artiški osnovni šoli odprli urad za najdene predmete. Čeprav je bolj skromnega izgleda, je v uradu zelo živahno. Delovni čas poteka od 7.30 do 7.45 in od 13. do 13.15. Učenci, ki so zadolženi za delo v uradu, so zelo pridni. Našli so že mnogo predmetov. Na primer: srebrn prstan, rokavice ... Če teh predmetov lastniki ne vzamejo do določenega roka, se predmeti prodajo za skromne denarce. Ideja o delovanju tega urada je zelo koristna, kajti mnogi, kot na primer jaz, so že ostali brez zlate verižice itd. Želim jim veliko sreče in uspeha pri delu, ki je res koristno in zanimivo. Miloš Ivanovič OŠ Artiče 7.r nov. krožek prihodnost; takšna, kot je obljubljena. Vem, da ne bo vse lahko, da je do lepe prihodnosti veliko ovir, ki se dajo na takšen ali drugačen način prebresti. Kmalu bo prišel dan, ko bomo vedeli, natančno, kje bo naše mesto in kako bomo takrat in tam živeli. Če bi bila dovolj stara za odločanje o naši bodočnosti, bi se najverjetneje odločila za odcepitev. Skupno življenje smo že poskusili in ugotovili, da nismo za skupaj. Poskusimo še, kako bo, ko bomo sami. Anja Pintarič, 8.r novinarski krožek, OŠ Artiče černi klici mam so nas spomnili, da nas čaka še kakšen zvezek v torbi, kjer v prvi vrsti piše »domača naloga«. Kakorkoli obrnemo ta naš svet, ugotovimo, da je igra nujen, neminljiv del našega obstoja, ki se velikokrat iz zgodnjega otroštva seli z nami še naprej. Res je, da velikokrat samo besedičimo, kako pomembno je, če se otrok igra, da, celo toliko se potrudimo, da kupimo otroku dobro igračo. Na žalost pa jo otroku potisnemo v naročje takrat, ko želimo imeti vsaj malo miru in tako se zgodi, da otrok večkrat ne ve, kaj naj s to igračo sploh počne. Kako pa je s tem v šoli? Kakorkoli že se nam naša šola zdi nekam preveč zaverovana vase in včasih morda res preveč ozka, je naredila dolg korak naprej. Začelo seje že s tako imenovanim uvajalnim obdobjem v prvem razredu, ko smo učitelji ugotovili, da ni nič slabega, če otrok v začetnih mesecih, ko mu šola še ni čisto domača hiša, prinese s sabo še kakšno igračo. Vse to se nadaljuje z uvedbo integriranega pouka, ki ima v Sloveniji že zelo staro tradicijo. Kaj je pravzaprav tisto, kar vodi učitelje, da se vse bolj nagibajo k uvajanju integriranega ali po slovensko - strnjenega po- uka? Čisto poenostavljeno gre zato, da pouk ne teče klasično. Vsi predmeti se prepletajo med sabo in otroci niti ne vedo, kaj je »na urniku«. Učitelj si pripravi didaktične igre z vseh področij: Slovenski jezik, matematika, SND. Otroci izbirajo igre po željah. Sami se odločajo, katere igre bodo izbrali: igre s pravili, po principu »človek ne jezi se«, sestavljanke, zloženke itd. Otroci tako prihajajo do znanja, ne da bi to občutili kot breme, napor. Na ta način se navajajo na različna pravila, ki jih v življenju ni malo. Otrok tudi ne moti šolski zvonec, lahko gredo iz razreda, da opravijo kakšno nalogo. Učitelj je tu samo organizator -res pa je, da tudi to ni tako lahko. V delo ali bolje rečeno k igri mora pritegniti prav vse, hkrati pa dopustiti, da vsak otrok diha »s svojimi pljuči«, celo spodbujati jih mora, da razvijajo in negujejo svoj jaz. Zatorej - mords pa niti ni tako slabo, če naši otroci prihajajo domov in nam razlagajo, kako danes niso nič, res čisto nič delali in tudi učili se niso - kdove, morda pa so se veliko naučili, pa še kamenček k spominom na otroštvo bodo lahko dodali. IMPERIAL 1 i M VELIKA NAGRADNA IGRA IZBERI IN ZMAGUJ Z ŽVEČILNIM GUMIJEM »FORMULA N°l« Ta nagradna igraje namenjena vam, dragi naši kupci in porabniki, da bi ob igri lažje spoznali svet enega najzanimivejših športov na svetu - FORMULA No I. Naš novi žvečilni gumi FORMULA No 1 ne prinaša le zadovoljstva ob žvečenju, temveč tudi uresničitev številnih neizpolnjenih želja. KAKO SODELOVATI V NAGRADNI IGRI? Pred vami je album, ki omogoča sodelovanje v nagradni igri. Sličice za album boste našli v zavitku našega novega okusnega žvečilnega gumija FORMULA No I, ki ga lahko kupite v kioskih, samopostrežnih trgovinah in drugih prodajalnah. V vsakem zavitku sta nov žvečilni gumi FORMULA No 1 in sličica s številko. Sličico nalepite na ustrezno mesto v albumu. Ko boste zbrali vse sličice, pošljite album na naš naslov: Velika nagradna igra FORMULA No I. p.p. 330,41001 Zagreb. Ne pozabite pripisati svojega naslova. KAKO DO NAGRADE ? - Vsi tisti, ki bodo poslali album z vsemi 16 različnimi sličicami, bodo prejeli nagradni model bolida FORMULA No 1. - Vsakdo, ki bo poslal album s 15 različnimi sličicami in JOKERJEM (namesto ene sličice), bo prejel model bolida FORMULA No 1. - Tisti, ki bodo poslali album z vsemi 16 različnimi sličicami, bodo sodelovali v posebnih nagradnih žrebanjih. Prvo žrebanje bo 15.07.1991, izžrebali pa bomo 40 nagradnih potovanj na tekme bolidov FORMULA No 1 - Hungaroring na Madžarskem. Drugo žrebanje bo 21.12.1991, izžrebali bomo 40 nagradnih potovanj na tekmo bolidov FORMULA No I - Imola v San Marinu. VELIKO FINALNO ŽREBANJE BO 15.04.1992, nagrajenci bodo prejeli naslednje nagrade: 1 avtomobil RENAULT 5 Campus, 1 televizor, 1 videorekorder, 1 videokamero. 1 računalnik. 100 ur. 100 majic, 100 Vap. Albume vam bomo po končanih žrebanjih vrnili. Tako boste imeli zanimivo slikanico iz privlačnega športa FORMULA No I vedno pri roki. ZBERITE IN ZMAGAJTE Z ŽVEČILNIM GUMIJEM "FORMULA No I" LAHKA STRAN SrŽUIVE zgodbe piše: Ičja KO TELEFON KLIČE Imela je pač smolo, kot jo ima lahko le ona. Pravzaprav sta spila le kavo in kozarec belega, predno sta se ločila. Potipala je v nedrček, kamor ji je med plesom porinil svojo vizitko in se nasmehnila. Vsi so bili omotični, zalo se je ves večer spogledovala z njim, a plesala nista več. Šlo ji je na smeh ob misli, da je med valčkom pisala svojo telefonsko številko na njegovo dlan. Zjutraj jo je bolela glava in komaj je sedela pred računalnikom. Podatki so ji migetali sem ter tja po ekranu. Razjezila se je, ko je še neprebujena morala zažgoleti »dobro jutro« v slušalko. »Si dobro spala?« jo je šokiral žametni glas. »Ali si nisi izmil številk?« je začudeno izjavila. »Ne, bil je dober flomaster.« Prijela se je za glavo in postalo ji je vroče od njegovih besed. Pripovedoval ji je, da ga čaka naporen sestanek in popoldan bo že več sto kilometrov daleč. Zelo rad bi jo še enkrat videl, vendar ne bo imel časa. Poprosil jo je, naj ga pokliče in ji pošepetaval, da ga je očarala z nasmehom in šarmom, ki ga le redkokdaj doživi, kako se ves vzburi, ko podoživi njen utrip, ki ga je občutil med plesom. Vrtelo se ji je v glavi, ko je odložila slušalko, vso vlažno od prijema. Potem so se pričele sanje pri odprtih očeh. Stopila je k oknu. Rahlo je rosilo in dež je drsel po šipi. Rjuhe so poslale pomečkane. Slekel ji je majico in spodnjice. Prijetno je dišal po prhi. Pod njo je položil blazino in ovila mu je noge okrog hrbta in se prilepila nanj. Z jezikom ji je dražil prsi in naenkrat jo je potegnil nase. Sedla je nanj, on pa je z rokami blodil po trebuhu, dokler se mu ni zasopla zleknila na prsi. Priprla je ustnice in igrala sta se z jezikoma. »Smešno, vsaka postelja škriplje,« je pomislila in z usti zdrsela na vrat. Spuščala se je niže in ga obliznila z jezikom. Nohte je zasadila v bedra. Pil je njen sok, ona njegovega. Šumelo ji je v ušesih in poslušala je njegovo sopenje. Rahlo je ječala in se pridvigovala s prepotenega telesa. Potem se je zopet prepustila strastnemu jeziku in plavala iz resničnosti. Zazvonilo je rezko. Stegnila je roko proti nočni svetilki. Sedla je na rob postelje in se oglasila s hripavim glasom. »Še spiš?« je zašepetal žametni glas. »Ne vem«, je rekla in odložila slušalko. Obstajala je le povaljana postelja. Zunaj pa se je danilo. Telefonsko zvonjenje je ponovno pretrgalo tišino. NAGRADNA KRIŽANKA ASTROLOGIJA ZARES (2) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 9 11 12 13 14 15 m 16 17 O 18 19 20 m 21 22 23 24 25 26 27 28 ' 29 30 ■ Tl VODORAVNO: I. ime podjetja - soustanovitelja SRŽ-i 6. prevozno sredstvo 10. črni konj 11. organ vida 12. telesna odvodnica 13. kraj pri Ljubljani 14. slov. pesnik in filolog (Urban .. .) 15. Ivan Kastelic 16. Anton Lipej 17. kazalni zaimek 18. odkritosrčna 20. Račič Nada 21. račji glas 22. tri črke besede notar 23. odprtina v glavi 25. šaljivec 27. jadrnica 29. moško ime 30. Čater Irena 31. TV oddaja NAVPIČNO: 1. žensko ime 2. konj v grški mitologiji 3. redka priča 4. spletkar 5. spiritistični sestanek 7. kraj pri Sevnici 8. Anton Koren 9. žival-vrečar 13. ženska riba 16. napravi za sprejem TV signala (dvoj.) 17. hrup 19. geološka doba 24. krajevni zaimek 26. izrek 28. Abram Ivan F 0 T O O E D 1 V BODOS O K Š R K CKŽ12 Tel.: 32-371 Izposojamo VIDEO KASETE Velika izbira originalov Po naročilu snemamo družinske in ostale dogodke na VIDEO KASETE Razvijamo vse vrste filmov izdelujemo fotografije vseh velikosti do 100 x 100 cm in jih opremljamo Snemamo: - poroke - obhajila - birme - družinske fotografije v ateljeju in na domu, osebne dokumente -tudi EXPRESS Izdelujemo FOTO VIZITKE Ponujamo tudi ostale foto usluge -po vaš; želji. Svetujemo AMATERJEM Sprejemamo ČESTITKE za svečane dogodke za OBJAVO V ČASOPIS DELOVNI ČAS: od 8. do 18. ure VAŠE ZAUPANJE - NAŠA KVALITETA in PRIJAZNOST Pravilne rešitve križank sprejemamo do 22. S. 1991 na uredništvo časopisa SRŽ; CKŽ 44, 68270 Krško. Med njimi bomo izžrebali naslednje nagrade: 1. nagrada: 12-urni začetni tečaj računalništva, ki ga organizira ETOS Krško; 2. nagrada: knjižna nagrada knjigarne OPUS Krško; 3. nagrada: polletna naročnina za časopis SRŽ. Pravilna rešitev križanke iz prejšnje številke: SNAGA, NAVADA, RESOR, ALADIN, ŽRELO, KOS, Rl, EP1NGLE, PET, 1SSA, OO, ARKA, DNA, ŠL, KLET, II, ATO, LITIJ, OCELOT, ACEVA, TAMARA, NEPAR. Med prispelimi pravilnimi rešitvami križanke smo izžrebali naslednje reševalce, ki prejmejo: 1. nagrada - Miran Pribožič, Cesta 4. julija 50, Krško (12-urni računalniški tečaj, ki ga organizira ETOS Krško).- 2. nagrada - Uroš Brezovšek, Titova 14, Senovo (knjižna nagrada knjigarne OPUS).- 3. nagrada - Miha Dolinšek ml., Raka 20, Raka (knjižna nagrada knjigarne OPUS). O prevzemu nagrad bomo nagrajence obvestili po pošti. Piše: Dušan Barbič-Duduš VAS OSEBNI HOROSKOP DARJA, 20 LET Kot vemo, je pri opisu vsakega horoskopa najpomembnejši dejavnik Ascendent ali podznak, ki je hkrati tudi vrh prve hiše. Pri Darji je ta v znaku Škorpijona, temu pa vladata dva močna planeta: Mars in Pluton. Zato je Darja oseba z močno voljo in strahovito energijo, ki pa se kaže na subtilne načine in samo pozornemu opazovalcu. Škorpijoni so praviloma zelo ambiciozni. Potemtakem ima veliko željo za uspehom in veliko željo za spreminjanjem svoje okolice, kar ji lahko čez čas prinese tudi močne nasprotnike. Okolica je ne razume najbolje in lahko postane kontroverzna gsebnost. Kriza v njeni karieri pa jo bo prisilila, da bo drastično spremenila svoje profesionalne aktivnosti. Uran kaže na nenavadne poklice in reputacijo. Katerokoli področje bo izbrala, vsepovsod bo delala po inovativnih metodah in tehnikah. Njena želja za spremembami seveda pomeni, da ni niti najmanj konzervativna. Lahko bi rekel celo, da ima posluh za revolucionarne ideje. Prav gotovo bo dostikrat menjala svoje zaposlitve, saj zaradi lastne močne volje in originalnosti ne bo mogla dolgo delati z avtoritativnimi osebami. Njeni vzponi in padci bodo nenadni. Ne prenaša najbolj rutinskih opravil, za svoje delo potrebuje svobodo. Najbolj srečna bi bila, če bi sama upravljala s svojimi aktivnostmi. Uran v 10. hiši pomeni posel v zvezi z elektroniko, pa tudi v zvezi z okultnimi področji. Njena škorpijonska narava je tako močna, da ji je nemogoče dopovedati, da nekaj ni mogoče narediti. Ali bo to naredila ali pa umrla pri poskušanju. Vemo, da so Škorpijoni emocionalno izredno (verjetno najbolj izmed vseh znakov) intenzivni. Darja potemtakem vse jemlje in ocenjuje po svoji emicionalni plati, na vse se močno čustveno naveže in to seveda ne velja samo za ljudi. Škorpijoni se ponavadi intenzivno zanimajo in ukvarjajo s stvarmi, ki so med drugimi ljudmi znane kot tabuji in skrivnosti. Tako se bo tudi Darja zanimala za okultne sile in njihovo uporabo, astrologijo in, jasno, življenje po smrti. Pravim, da »se bo« zanimala. To zato, ker je še mlada in ker je pred njo še precej spoznanj, do katerih pa mora priti postopoma, skozi leta učenja in izkušenj. Še dva planeta dodatno opisujeta njeno zunanjost, Jupiter in Neptun. Jupiter pove, da je optimistična in družabna oseba, ki je usmerjena v svetlo stran življenja. Je poštena in zaupljiva, prijateljska, prijazna in priljubljena. Njen optimizem se širi tudi na druge. Ker pa je Jupiter precej slabo aspektiran, pomeni, da je nagnjena k samopopuščanju (posledica tega bo debelost v poznejših letih) in pretiranemu občutku pomembnosti. Verjetno občasno več obljubi, kot lahko nudi. Darja se intuitivno zaveda sebe in okolice. Ta intuitivnost se lahko izraža kot umetniški talent. Fizično je v njeni pojavi nekaj zelo skrivnostnega, to posebej izražajo njene oči. Ker je preveč občutljiva, so zanjo velika nevarnost alkohol in ostale droge, ker le-te odpirajo pot negativnim psihičnim vplivom. Za zaključek povejmo, da je Darja emocionalno zelo občutljiva oseba, hkrati pa ambiciozna in originalna ter da potrebuje zase veliko svobode. Če vas zanima, kakšen je vaš osebni horoskop, sestavljen na strokovnem znanju našega sodelavca, in če zmorete dovolj poguma, nam pošljite vaše ime, datum ter točen čas vašega rojstva. NAGRADNA SLIKOVNA UGANKA POZNATE POSAVJE? K k Kot smo zapisali, naj bi naš časopis prispeval na svoj način k boljšemu poznavanju in medsebojnemu zbliževanju prebivalcev posavskega prostora. Danes začenjamo z nagradno slikovno uganko z naslovom POZNATE POSAVJE. Če želite sodelovati v tej igri, morate dobro pogledati objavljeno fotografijo in če prepoznate kraj ali del kraja, nam pošljite vaš odgovor v pismu ali na dopisnici najkasneje do naslednje srede, t.j. 22. maja 1991, na naslov uredništva: Časopis SRŽ, p.p. 71, 68270 Krško. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali 5 nagrad, ki naj ostanejo skrivnost do naslednje številke. POSAVSKI ŠPORT 2) REKREACIJA V SLUŽBI ZDRAVJA Piše: Stane Iskra GORSKO KOLESARJENJE TUDI PRI NAS UPOKOJITEV NE SME BITI ZAČETEK BREZDELJA Že antični zdravniki so pravilno slutili potrebo starejšega človeka po fizični aktivnosti. Odločilnega pomena za gibalno dejavnost (mišična aktivnost) v starosti je spoznanje, da človek hitreje propada, če ni mišično aktiven in je njegov krvni obtok okrnjen, kapilare hitreje odmirajo in kri zaostaja. Znano je, da staranje pomeni usihanje telesne zmogljivosti na različnih ravneh. Zdrav način življenja ni fiziološko obremenjevanje z gibanjem, je pomoč, da se padec zmogljivosti zapolni. Kardiolog W. Hollmann je prepričan, daje možno še v letih staranja izboljšati funkcije srca in ožilja oz. treniranje zmožnosti sprejemanja kisika. Športno-medicinske raziskave kažejo, da je za zdravje posebnega pomena splošna, aerobna vzdržljivost, ki je merilo po največjem sprejemanju kisika. Zato priporočajo starejšim osebam lažje, vendar razmeroma dolge telesne aktivnosti v naravi: hojo, hitro hojo po ravnem in hojo po terenu z intervalno hojo (rahli vzponi in ravnina). Torej naj bo redna telesna dejavnost starejših usmerjena v pospeševanje funkcij srčno-žilnega in dihalnega sistema (aerobne aktivnosti), ter v vsestransko krepitev mišic, vzdrževanje vezivnega tkiva (hrbtenica, prsni koš, sklepi) z gimnastičnimi vajami. ... Strah pred peklom je pekel a želja za rajem je raj... Gibran Priredimo njegovo misel naši Šoli zdravega življenja: ... Strah pred boleznijo je bolezen a želja za zdravjem je zdravje... Stane Iskra Gorsko kolesarjenje, kot sc je izkazalo v preteklem letu, ni le muha enodnevnica. Minulo leto lahko štejemo kot rojstno leto načrtnega ukvarjanja z gorskim kolesarjenjem pri nas. Ustanovljeni so bili prvi klubi gorskih kolesarjev, organizirana je bila cela vrsta rekreativnih in tekmovalnih prireditev. Zanimanje za nakup gorskih koles je bilo izjemno. Gorsko kolesarjenje je. zaradi pestrih in atraktivnih športnih dejavnosti, ki jih omogočajo tehnične lastnosti koles, in morda najpomembnejše - zaradi stika z naravnim okoljem ter bega iz urbaniziranega, motoriziranega življenjskega okolja, oblika kolesarjenja, ki je dala tej športni zvrsti novo vsebino in celo nekatere značilnosti naravovarstvenih gibanj, ki so predvsem v Zahodni Evropi zelo razširjena. Kaj sploh je gorsko kolesarstvo? Najenostavnjejše rečeno, to je kolesarjenje po terenih in območjih, ki nam ga omogoča gorsko kolo zaradi svojih lastnosti (prenosi, pnevmati- ke, zavore in podobno). Vendar je to samo površna opredelitev, za gorsko kolesarjenje ne zadostuje samo kolo, ampak tudi kolesar, ki je dobro telesno pripravljen in obvlada poleg tehnike vožnje še celo paleto znanj, ki so potrebna za uspešno in varno gibanje v naravi. Osnovno pravilo naj bo: z gorskim kolesom sanio po • utrjenih in drugih poteh v sredogorju m nižje. Športno tekmovalna komponenta rekreativnega ukvarjanja z gorskim kolesarjenjerri je tudi pomembna, vendar naj ne prevlada na račun okolja. Tekmujmo predvsem z višinskimi metri in kilometri na pripravljenih trasah, ne pa z ranljivimi gozdnimi pobočji in travniško rušo. Tako gorski kolesarji ne bodo postali nebodigatreba, ki ga je potrebno preganjati še posebej, če se spomni- mo dejstva, da je kolo ekološko eden najbolj čistih športnih pripo-mqčkov. Omejitve naj ne prestrašijo nikogar, saj bo vsak hitro spoznal, da je njim navkljub z gorskim kolesom svoboden kot le pri malokatc-rem športu in lahko uživa v tej atraktivni športni panogi. Morda razmišljate o nakupu novega kolesa, pa ne veste za kateri model se odločiti, kako velikega bi kupili, ali pa se sprašujete, zakaj vam sicer lepo, novo, predvsem pa drago kolo ne tfleži«, kot ste sc nadejali. Kolo, s katerim prevozite letno tudi 1000 kilometrov, mora biti zgrajeno in nastavljeno po vaših telesnih merah, pa čeprav niste tekmovalce. O tem pa si preberite v prihodnji številki SRŽ-i. Srečko Jugovič MSI SPEEDWAYISTI V SKUPINO C Ekipa Jugoslavije se je s prepričljivo in zasluženo zmago na stadionu Matije Gubca v Krškem uvrstila v nadaljevanje svetovnega ekipnega prvenstva v speedwayu. Naši speedwayisti Gregor Pintar, ter Krčana Krešo Omerzel in Gerhard Lekše so si z drznimi vožnjami priborili kar 33 točk in močno premagali konkurente iz Bolgarije, Nemčije, Nizozemske in Francije. S to zmago so si pridobili pravico nastopa v skupini C, kjer jih že 19. maja čaka prva dirka. Ta bo v italijanskem Lonigu, katerega klub je pobraten s krškim Avto moto društvom. Domači organizatorji so kvalifikacijsko dirko zelo dobro pripravili in jo kljub močnemu dežju, ki jo je prekinil za nekaj časa, uspešno pripeljali do konca. -gr- © © © © o © ^ © © ✓ VU ČT' os^ čr © © Krško, Dalmatinova 3, tel. 0608 33 029 68290 Sevnica, Glavni trg 27 tel. 0608/81 773 PROJEKT" Projektiramo: - stanovanjske zgradbe - gostinske lokale - obrtne delavnice - kmetijske objekte - adaptacije objektov VELIKA IZBIRA TIPSKIH PROJEKTOV PO KONKURENČNIH CENAH! d.O.O. Kostanjevica na Krki Podjetje za turizem in trgovino Oražnova 11, Kostanjevica na Krki V mesecu maju odpiramo turistično agencijo in trgovino s spominki. Agencija je na Ulici talcev 20 v Kostanjevici. Nudimo vam kvalitetne in poceni storitve. Vljudno vabljeni! PODJETJE ZA TRGOVINO, KOOPERACIJO IN PROIZVODNJO d.o.o. Cesta krških žrtev 12 A. 68270 KRŠKO Tel.: 0608/21-444 OBJAVE NA INTERNEM KMALU OS KRŠKO a) Individualni naročniki 1 /2 strani 1 dan - 150,00 din; teden - 500,00 din 1 stran 1 dan - 300,00 din; teden 1.000,00 din b) Ostali (firme, obrtne delavnice ipd....) • 1/2 strani 1 dan - 500,00 din; teden - 1.700,00 din 1 stran I dan - 800,00 din; teden 3.000,00 din Naročnik prinese na sedež KDS besedilo, ki ga želi objaviti, se dogovori za termin objave in plača uslugo. Na osnovi potrdila o vplačilu se objava, reklama ipd. posreduje na Savaprojekt Krško, kjer objavo vnesejo v računalnik. Objava, ki bo do 11. ure prispela na Savaprojekt Krško, bo še isti dan na programu. Predsednik UO: Krošelj Pavel -> Letos najbolj obiskani POSAVSKI ROKOMETNI DERBI je bil na igrišču v Sevnici. Domači igralci pod vodstvom trenerja Štojsa so se na njem pomerili z ekipo Radeč, ki jo trenira Špan, v njej pa igra večina Sevničanov. Za pet golov so bili »gostje« boljši od domačinov, tekma je bila vseskozi napeta in ves čas na robu vsesplošnega navijaškega pretepa. (Foto: F. Pavkovič) FRUTI MARKET, FRUTI MARKET, FRUTI MARKET TRGOVINA Z ALKOHOLNIMI IN BREZALKOHOLNIMI PIJAČAMI dostava na dom FRUTI MARKET Dobili ste goste. Nimate dovolj pijače za solidno postrežbo. Mi smo vam vedno na razpolago. Pokličite nas. Pripeljemo vam na dom, ali pridite in izberite. CENEJE IN KADARKOLI TO JE NAŠA AVIZA FRUTI MARKET, FRUTI MARKET, FRUTI MARKET posavska stanovanjska zadruga 68270 Krško, Dalmatinova 8 Obvestila iz Posavske stanovanjske zadruge v Krškem USTANOVITEV POSAVSKE STANOVANJSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE Ob razmišljanju o svojem nadaljnjem razvoju ter na podlagi dosedanjega sodelovanja s svojimi člani - graditelji stanovanjskih objektov smo se v Posavski stanovanjski zadrugi Krško odločili, da pristopimo k ustanovitvi Posavske stanovanjske hranilnice in posojilnice v Krškem. Posavsko stanovanjsko hranilnico in posojilnico (PSHP) bomo ustanovili za opravljanje denamo-kreditnih poslov, pretežno usmerjenih v zadovoljevanje specifičnih potreb občanov in civilnopravnih oseb ter drugih s področja stanovanjsko-komunalne gradnje in drobnega gospodarstva. POSLOVNI CILJI: a) aktivno zbiranje sredstev občanov in civilno-pravnih oseb kot tudi pravnih oseb ter njihovo analiziranje predvsem na področju stanovanjsko-komunalne dejavnosti in drobnega gospodarstva pod najugodnejšimi možnimi pogoji _ b) zagotavljanje takšne vsebine in načina poslovanja, ki bo v čim večji možni meri prilagojen potrebam izbranega tržnega segmenta (občani in civilno-pravne osebe) c) zagotavljanje konkurenčnosti ponudbe d) zagotavljanje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja ter fleksibilnega prilagajanja spremembam v okolju in na trgu e) zagotavljanje realizacije interesov svojih upravljaicev. POTENCIALNI KOMITENTI: - člani Posavske stanovanjske zadruge Krško - drugi občani in civilno-pravne osebe - ustanovitelji in vlagatelji - pravne osebe (posredno) DEJAVNOST: a) zbiranje sredstev občanov in civilno-pravnih oseb v obliki hranilnih vlog ter depozitov na tekočih in žiro računih b) dajanje kreditov občanom in civilno-pravnim osebam za: - nakup in graditev stanovanj in njihovo vzdrževanje - posepeševanje dejavnosti, ki jo občani opravljajo s sredstvi v njihovi lastnini - nakup blaga široke potrošnje - druge potrebe občanov in civilno-pravnih oseb c) dajanje kreditov pravnim osebam - za potrebe stanovanjsko komunalnega gospodarstva in drobnega gospodarstva ter za stanovanjsko graditev - drugim podjetjem, v skladu z zakonsko opredeljenimi možnostmi d) opravljanje plačilnega prometa za občane in civilno-pravne osebe e) opravljanje denarnih in kreditnih poslov v imenu in za račun ustanoviteljev ter bančnih in drugih finančnih organizacij 0 z drugimi denamo-kreditnimi posli za lastne potrebe ter za potrebe občanov, civilno-pravnih oseb in ustanoviteljev. OBLIKA IN USTANOVITELJI: PSHP bo ustanovljena kot KOMANDITNA DRUŽBA NA DELNICE, v okviru katere nastopajo: a) Komplementarji - ustanovitelji, ki za obveznosti PSHP odgovarjajo neomejeno solidarno. Ustanovitelji so vključeni v proces ustanavljanja PSHP od podpisa Pogodbe o ustanovitvi PSHP. b) Komandisti - vlagatelji (delničarji), ki za obveznosti PSHP odgovarjajo omejeno, do višine vloženih sredstev v PSHP. Vlagatelji se vključijo v proces ustanavljanja PSHP v zaključni fazi procesa ustanavljanja (ustanovni zbor PSHP). Vse pravice, obveznosti in odgovornosti ustnoviteljev in vlagateljev bodo opredeljene v Statutu, ki ga sprejema ustanovni zbor PSHP. Kot ustanovitelj PSHP bo nastopala Posavska stanovanjska zadruga Krško in druge zainteresirane pravne, civilno-pravne in fizične osebe. Kot vlagatelji (delničarji) pa lahko nastopijo: - člani stanovanjske zadruge - drugi občani in civilno-pravne osebe - druge pravne osebe. STRŽEN1 Plesni studio Krško OBVESTILO Ste že kdaj razmišljali o letovanju pod šotorsko streho? Še ne? Potem je sedaj pravi čas za to. Nudimo vam 7-dnevno letovanje v Dolenjskih Toplicah v času od 22. 7. do 29. 7. in od 19. 8. do 26. 8. 1991. Kaj je lepšega, kot urejen olimpijski bazen s termalno vodo, velika športna igrišča, čolnarjenje na Krki, trim steza, teniška igrišča, zvečer pa zabavni program s plesom, petjem, tabornim ognjem, letnimi kino predstavami... Cena tega zanimivega in razgibanega letovanja je 140 DEM v dinarski protivrednosti za učence Plesnega studia, za vse ostale pa 160 DEM. V ceno letovanja je vključeno: prenočišče, hrana (dnevno 4 obroki), prevoz, turistična taksa, vzgojitelji, vstopnina kopanja. Prijave sprejemamo do 25. maja 1991. Podrobnejše informacije na telefon št.: 32-795. Ob zadnji pozebi, ki je dodobra oklestila letošnji pridelek posavskih vinogradnikov in sadjarjev, je bilo med kmeti slišati tudi naslednje tarnanje: » Vino bomo tudi letos tako kot ponavadi že kako »pridelali«, veliko težje pa bo narediti orehe.« Obisk predsednika DEMOS-a in SDSS dr. Jožeta Pučnika je tako razburil enega od številnih varnostnikov v jedrski elektrarni, da je v naglici med opravljanjem velike potrebe v stranišču pozabil opasač s pištolo. K sreči je nanj naletel le posavski dopisnik slovenske TV, Jože Pučnik pa je bil za to »dobrodošlico« tokrat prikrajšan. Ali pa je bila morda namenjena komu drugemu? Stane Bajc, v.d. direktorja v Vidmovi poslovni enoti Celuloza, je po prepričanju zeleno usmerjen. In to samo zato, ker so tudi dolarski bankovci zelene barve. Da ne bo pomote, povejmo, da je s tem hotel le ponazoriti, kako je reševanje ekoloških problemov vedno povezana tudi z ekonomskimi. Večerni in nočni obiskovalci Dalmatinove ulice v Krškem ugotavljajo, da vrli elektrikarji že več kot pol leta niso uspeli zamenjati porušenih drogov javne razsvetljave. Njihov izgovor je, da takšne izdelujejo samo po naročilu, bolj verjetno pa bo, da jih dobavljajo samo tistim, ki naročeno tudi plačajo. Zdaj bo potrebno le še raziskati, kdo bi te ulične svetilke sploh moral naročiti in tudi plačati. Obveščeni smo, da so delavci Kostaka asjaltirali cesto do vikendov gospodov F. Glinška in F. Černeliča le dva dni po njunem imenovanju na najodgovornejše funkcije v Izvršni svet SO Krško. Zgolj slučajnost ali pa se ponavlja zgodovina njunih predhodnikov? Direktor Mercator-Preskrbe Krško g. Vili Manček je svojemu glavnemu komercialistu g. Darku Topolovšku zagrozil z odpovedjo, če bo še naprej na črno poučeval nemščino na Visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru. Baje mu je umrla profesorica ... Posebno obvestilo za mlade dame! Gospod Milan Venek, najvišji podjetnik v Krškem, plača vsaki dami, ki se mu nasmehne, kavico in torto v Rozaliji. Torej, pohitite! Na predstavitvi novega časnika SRŽ v gostilni Žolnir le-tega prisotni zaradi tehničnih razlogov niso mogli prelistali in pregledati, zato pa so v pogovoru o njem razkrili marsikaj. Med drugim so ugotovili, da je med njimi tudi en sam samcat »pravi Posavec« - Anton Podgoršek. Taje za zdaj zaposlen v brežiški občinski upravi, živi še vedno v Krškem, zadnje čase pa baje vse več »jaga« v sevniški občini... Svetovne agencije so poročale, da je predsednika ZDA prizadel infarkt. Samo SRŽ pa ve za razlog. Zdravstvene težave predsednika ZDA so nastopile takoj, ko je prebral zaupno obvestilo, ki mu ga je posredovala CIA, da prihajata na obisk v ZDA velika poslovneža iz JUGE g. Ladislav Komočar in g. Mitja de Gleria. Vrednost dolarja na svetovnih borzah skokovito pada, dinar pa je tako vezan na DEM + 40 %. Potem ko so nekateri Posavci z veliko začetnico prelistali prvo številko časnika SRŽ, so se odločili, da se nanj pač ne bodo naročili. Zbali so se namreč, da bi se utegnili kdaj tudi sami znajti v kakšni porogljivi in nagajivi rubriki. Delavci v Vidmu se še vedno niso pomirili od »pralne afere«. Jezijo se namreč na lastni sindikat, ki jim je omogočil» ugoden« nakup pralnega prahu. Ta je bil res, da na obroke, zato pa tudi dražji kot po trgovinah. Seveda so to mnogi sprevideli, prepozno. In rezultat - Vidmov sindikat se v bodoče ne bo več ukvarjal s prodajo. Najbrž je bila cena za analizo »oporečnega« prahu višja kot provizija, ki jo je s to prodajo zaslužil. Plače vrlih menežerjev zlobno imenovanih tudi mešetarjev v Vidmu so tajne. Zakaj, seveda ni težko ugotoviti, saj bi se sicer provprečnemu dokaj redno a slabo plačanemu delavcu ob tem kaj lahko zavrtelo v glavi. Da bi se temu izognili povejmo, da še sučejo okoli 6.000 nemških mark mesečno in v dinarjih seveda. Na čigav račun, verjetno ni treba posebej omenjati, niti lega, da so ti delavci še vedno r podjetju z družbeno lastnino, čeprav z njo ravnajo kot daje njihova. ♦ Posavsko TV dopisništvo, ki šteje le enega delavca ter pisarno brez telefona, pisalne mize in omar, se vse bolj širi. Tako bo po odhodu novinarja Janeza Pezlja za tiskovnega predstavnika slovenske vlade, zdaj pokrivajo tudi dolenjsko področje, poročalo pa bo tudi iz Krajine - do nadaljnjega te iz Bele in Suhe. STRZENI OKREPČEVALNICA TAVERNA ŠPOLER - KRIEGER EDITA CKŽ 69 Tel. 0608/32-224 KRŠKO Vojna v Perzijskem zalivu/ je končana! Zdaj greva pa na pivo v TAVERNO!!!! AV~TOK.i-EPARSKO PODJETJE /WT©I3)©IM SENOVO d.o.o. PARTIZANSKA CESTA 13 - 68281 SENOVO Dejavnosti: • avtokleparstvo, avtoličarstvo • popravljanje in servisiranje prevoznih sredstev VLEČNA SLUŽBA S 0608/70-150, 70-320 Vse občane obveščamo, da lahko koristite usluge prevozov naše vlečne službe NON STOP 24 ur na dan. GOSTILNA IN DISKONT »KMEČKI HRAM« MILAN HERAKOVIČ Oražnova 11 68311 KOSTANJEVICA NA KRKI Tel.: (0608) 60-078 Diskontna prodaja prehrambenih in tekstilnih artiklov, pijače in vsakodnevno sveže zelenjave po ugodnih cenah. Ob zadovoljnem nakupu, in tudi sicer, se lahko okrepčate v našem gostinskem lokalu. AVTOMEHANIČNA DELAVNICA BOŽIČ RUDI Cankarjeva 81 68281 Senovo Vaš avtomobil je potrebno redno vzdrževati, pa tudi sicer še kako hitro pride do težav. Mi vam nudimo vse vrste vzdrževanja in popravil avtomobilov tipa: - ZASTAVA - FIAT - ŠKODA - CITROEN - GOLF - LADA SAMARA Na zalogi imamo vse vrste rezervnih delov za te tipe avtomobilov, posebno pa za LADO SAMARO. FASADE R STVO PL ES K A RSTVO SOBOSLIKARSTVO RADEJ DRAGO 68270 KRŠKO SREMIŠKA 3-e TEL.: (0608) 33-090 ^elekta KRŠKO, d.o.o. CESTA KRŠKIH ŽRTEV 12 TEL.: (0608) 21-182 TELEFONI KATERE SI ŽELITE - PANASONIC - TIPTEL - TOSHIBA - SONY - KOMBINIRANI VriKAČI (Enostavna in hitra priključitev) OBIŠČITE NAS ra o. vo Trgovina »Tanja« z meSanim in tehničnim blagom Drnovo 75. 68273 Leskov«c-Kr5ko, ©(0608) 32-947 Nudimo vam konfekcijo, metražno blago, otroško, žensko in moško perilo, obutev, kozmetiko in drugo blago. POSEBEJ UGODNO: tenis copati in copati "Kalifornija" GRAPAK d.o.o Pod goro 7 68270 KRŠKO tel.(0608) 34-977 Podjetje za proizvodnjo, trgovino, uvoz in izvoz grafične opreme. METRO Dušan Pavlič Erjavčeva l/a 68270 KRŠKO tel(0608) 31-084 Nudimo vam barve, lake, čistila, pralne praške in druge materiale po zelo ugodnih cenah. Prodajamo na naročilnice stanovanjske zadruge. R RAŠICA prodajalna "PETRA" industrijska trgovina RAŠICA Cesta 4. julija 14 68270 KRŠKO Tel.: 0608/31-792 Prodajamo otroške, ženske in moške pletenine. POSEBNE PONUDBE: PRODAJA NA TRI ČEKE PRI NAKUPU NAD 1.000 DIN PRODAJA PLETENIN NA KILOGRAME. trgovina z MEŠANIM BLAGOM 68270 KRŠKO BOHORIČEVA 5 S 0608/31-883 v trgovini AS vam nudimo: - Avdio - video program SAMSUNG TV 11.250 din Glasbeni stolp 11.320 din Videorecorder 10.870 din P1ayer 7.68I din Dvojni kasetofon 1.980 din Avtoradio GOODMANS 3.800 din - City bike kolesa 5.280 din - Tekstil ~ Igrače, torbe, darila in še veliko drugega Možnost nakupa na tri čeke! Pridite! V TRGOVINO AS STE VLJUDNO VABLJENI! MERVIN d.o.o. Mostec 6, 68257 Dobova Tel.: 0608/67-583 PO NAJNIZJIH CENAH VAM NUDIMO: predsobe, kuhinje, dnevne sobe, oblazinjeno pohištvo, fotelje, spalnice, jogije, otroške sobe, pisarniško pohištvo, pohištvo po meri, mize,' stole, vrtne garniture, opremo za gostinske lokale (stole, mize za zunaj in znotraj), parket, okna, vrata (notranja, zunanja, garažna), termoizolacijski material: fasade, stiropor, lepenka, izotekt, timbitol. TOVARNIŠKI POPUST OD 10-30 % PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU DELOVNI ČAS: NON-STOP BLAGO VAM DOSTAVIMO TUDI NA DOM! MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLUŠNO PRIZADETIH KRŠKO - Društvo ima svoje prostore na C. 4. julija 14 (stari Dom Svobode na Vidmu). - Uradne ure za stranke so vsak ponedeljek in petek od 7.00 do 14.00 ure, ob sredah od 7.00 do 17.00 ure. - Za uporabnike slušnih aparatov imamo na zalogi potrošni material (baterije, akumulatorje, PVC cevke, ZB olive, vrvice P2 in P3 ter elektrodinamične telefonske vložke). - Nudimo svetovanje glede nabave slušnih aparatov in potrebne dokumentacije. - Slušno prizadete starše in ljudi, ki jih zanima naše življenje in delo, vabimo, da sodelujejo v dejavnostih našega društva, ki se odvija po letnem programu. - Zainteresirane želimo seznaniti z znakovnim jezikom (jezik, ki ga uporabljajo gluhi pri komuniciranju med seboj). - Informacije v zvezi z delom našega društva lahko dobite tudi po telefonu: 0608/31 -662. RADIO SEVNICA Frekvenca: 96,8 MHz Telefon: 0608/81-315, 81-004 STARE KNJIGE (&pilP Založniško podjetje Opus iz Krškegan>bvešča vse, ki bi radi nekoliko izpraznili domače knjižne police, da sprejema v komisijsko prodajo rabljene oziroma stare knjige. Zaradi omejenega prostora v knjigami, ki bo imela med drugim tudi knjižni antikvariat, morajo zainteresirani lastniki knjig predhodno poslati ali osebno dostaviti seznam knjig (avtor, naslov dela, leto izdaje), ki bi jih želeli dati v prodajo. Družboslovnih in politično-zgodovinskih del polpreteklega obdobja ne sprejemamo. Knjige sprejemamo vsak četrtek od 16. do 20. ure na sedežu podjetja OPUS, Cesta krških žrtev 44, Krško, dodatne informacije lahko dobite vsako dopoldne na tel. 0608/31 -746. GALERIJA BOŽIDAR JAKAC KOSTANJEVICA NA KRKI Grajska cesta 45 Telefon: 60-051 delovni čas: odprto vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 18.00 ure GORJUPOVA GALERIJA KOSTANJEVICA NA KRKI Grajska cesta 2 Telefon: 60-295 delovni čas: odprto vsak delovni dan od 7.00 do 14.00 ure POSAVSKI MUZEJ BREŽICE Cesta prvih borcev 1 Telefon: 61-271 ogled stalnih razstav: arheološke, etnološke, NOB, kmečki upori, baročne zbirke slik in ogled baročne dvorane, vsak dan od 8.00 do 13.00 ure, ob nedeljah od 9.00 do 12.00 ure. Občinska matična knjižnica Brežice Trg dr. Ivana Ribarja 12/b, Brežice Telefon: 61-977 Delovni čas: ponedeljek: od 7.00 do 17.00 ure torek: od 7.00 do 15.00 ure sreda: od 7.00 do 17.00 ure četrtek: od 7.00 do 15.00 ure petek: od 7.00 do 17.00 ure vsako drugo soboto v mesecu od 8.00 do 12.00 ure. V okviru množičnih športnorekreativnih prireditev v Sloveniji in v okviru akcije RTV Ljubljana »BRAZDE VZDRŽLJIVOSTI« organizira ŠD Partizan Kostanjevica na Krki 7. TEK OB KRKI PRIREDITEV BO 19. MAJA 1991 S PRIČETKOM OB 9.30 Dolžina prog je 10 km in 21 km in so primerne za vse tekmovalce oziroma rekreativce. TEKMOVALNE PROGE IN KATEGORIJE A-TRIM TEK-10 km roj. 1976-1981 roj. 1976-1981 roj. 1972-1975 roj. 1972-1975 roj. 1956-1971 roj. 1955 in st. roj. 1951-1971 roj. 1950 in st. B - MALI MARATON - 21 km roj. 1961 in ml. roj. 1961-1970 roj. 1950 in st. roj. 1971 in ml. roj. 1961-1970 roj. 1951-1960 roj. 1941-1950 roj. 1940 in st. NAGRADE IN PRIZNANJA - vsak tekmovalec oziroma tekmovalka prejme spominsko priznanje - prvi trije uvrščeni v posamezni kategoriji prejmejo medalje - prvih šest v posamezni kategoriji prejmejo posebne nagrade prireditelja tekmovanja - zmagovalec in zmagovalka teka na 10 km in 21 km prejmeta posebni nagradi organizatorja. STARTNINA Startnina za TRIM TEK - 10 km je 100,00 din in za MALI MARATON-21 km je 150,00 din. Prijave sprejemamo samo na startu. NASVIDENJE NA NAŠI PRIREDITVI V KOSI ANJEVICI! Organizacijski odbor 1. Pionirke 2. Pionirji 3. Mladinke 4. Mladinci 5. Ženske 6. Ženske 7. Moški 8. Moški B- 9. Ženske 10. Ženske 11. Ženske 12. Moški 13. Moški 14. Moški 15. Moški 16. Moški dr. Marko LIPOVŠEK specialist pediater OTROŠKA POSVETOVALNICA »NAŠ MALČEK« l Svetovanje o negi zdravega in bolnega otroka in šolaija. Nasveti staršem o vseh problemih, ki pestijo njihove malčke, šolarje oz. mladostnike. Svetovanje je vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 16.00 do 18.00 ure. Poljanškova ulica 15, 68250 BREŽICE Telefon: 0608/61-590 BREZPLAČNI MALI OGLASI PRODAM dirkalno kolo BOTECHIA št. 57 model G1RO ter ciklokompjuter CC-6000, tel. 0608/81-234. * * * • PRODAM 66 arov zemljišča, ki je primemo za vikend ali nasad. Cena kvadratnega metra znaša 2,5 DEM z možnostjo plačila na 2 obroka. Informacije: tel. ' 0608/21-038, int. 412 (Mavsar). * * * NUDIM v najem stanovanjsko hišo v Brestanici z manjšim vrtom in dvoriščem. Informacije: tel. 0608/79-196, vsak dan med 20. in 21. uro. PRODAM električno kitaro ARIA MED1UM, ter mikrofon TECT (informacije na tel. 79-885 ali 31 -365 ali 79-287). * * * PRODAM ljubiteljem oldtimerjev RENAULT DAUPHINE letnik 60 v zelo dobrem stanju - voznem. Informacije na tel. 31 -365. * * * PRODAM nov globinski čistilec GHILB1.za obrt. Informacije na tel. 31-214. * * * PRODAM kitaro ARIA MEDIIJM ter mikrofon SOUNDCRAFT. PRODAM peč za centralno kurjavo, 35000 kilokalorij - NERABLJENO, 20 % ceneje. Kličite na tel. 0608/69-255 - zvečer. Če želite objaviti brezplačni inali oglas v naslednji številki časopisa SR/, nam najkasneje do 24. S. 1991 pošljite ali prinesite besedilo na kuponu na naslov: SRŽ, C esta krških žrtev 44,68270 KRŠKO. KUPON ZA SRŽ 2 BREZPLAČNI MALI OGLAS »I VSEBINA: NAŠLO V OGLASE VALCA: •■■■«» m m t sreča cer pa lahko iu pripravi S Alenka M KAM V POSAVJU? v petek, 14. maja ob 19. uri v kulturni dvorani GD Sevnica - Občinska revija pevskih zborov sevniške občine v petek, 17. maja ob 20. uri v Prosvetnem domu v Dobovi - Občinska revija odraslih pevskih zborov občine Brežice. v soboto, 18. maja ob 20. uri - na Motelu Petrol Čatež - zabavna prireditev LOJTRCA DOMAČIH Radia Posavje -Studio Brežice. v soboto, 18. maja ob 16.30 na Gradu Brestanica KONCERT mešanega pevskega zbora iz Obrigheima vNemčiji 23. maja ob 17. uri v Osnovni šoli Artiče - revija šolskih otroških in mladinskih pevskih zborov občine Brežice. do 29. maja RAZSTAVA FOTOGRAFIJ v Galeriji Grad Sevnica fotografinje JU-DITH TSCHERFINGER do 16. junija v Posavskem muzeju v Brežicah razstava DENARNIŠTVO V ANTIKI NA SLOVENSKEM. KAM V POSAVJU? Mercator - Sremič Gostišče TRI LUČKE SREMIČ KRŠKO, vas vabijo in nudijo: Plošča »Tri lučke« Zarebrnica divje svinje v brinovi omaki Puranji file s pomarančo Izdelki so bili nagrajeni s srebrno kolajno na 38. Gostinsko turističnem zboru v Portorožu, 18. aprila letos. Bogata ponudba bogatih družinskih kosil Ob nedeljah sladoledni živ-žav za otroke. Rezervacije po telefonu št.: 31-075. VEČERNI PROGRAM NA VALOVNIH DO 88,9 m M IM IN 1585 KHz NA SREDipi li MIRAN RUDAN NA OBISKU DOMA Pevec mnogih glasbenih skupin kot MOULIN ROUGE, RANDEZ VOUS, POP DE-SIGN in danes samostojen glasbenik, ki ga poznamo kot Krčana, ki je zelo dobro igral kitaro. Simpatičen, prodoren Sržin gost - Miran Rudan! RA PTUJ A-2 OE Motel ČATEŽ, 18. HM* 1991 SRŽ: Miran, zakaj toliko menjaš skupine, ko pa so bile vse, v katerih si pel, zelo popularne? M:.Zelo rad se premikam. Šele zdaj sem našel bend, ki mi ustreza. In z njim mislim nadaljevati. Samostojno pot sem želel narediti že po RANDEZ VOUS, pa sem vseeno še preizkušal, če lahko glasbo, ki jo delam sam - prodam naprej. Izkazalo se je, da bi šlo, seveda s skupino, ki mora biti takšna, kot se spodobi. SRŽ: Kako si prišel do novogoriških »Avtomobilov«? M: No, s fanti se poznamo že od prej, saj so snemali za Pop De-sign »Slavo Vojvodine Kranjske«. In ko sem začel samostojno, smo se dogovorili za skupno delo. Vsi so profesionalci, povrhu vsega pa že osem let delajo skupaj, tako da so zelo uigrani in zadovoljni smo, da delamo skupaj. SRŽ: V Krškem te poznamo kot dobrega kitarista. Kako to, da te ne vidimo več s kitaro? M: Ne igram je več dve, tri leta, od takrat, ko sem se posvetil petju. Mislim, da noben glasbenik ne more biti dober kitarist in dober pevec obenem. SRŽ: Povej mi kaj o svoji kaseti! M: Kaseta je dobra. Želel sem malo spremeniti stil sedanje pop glasbe pri nas. Čas je, da vsaj tisti, ki se imamo za komercialiste, pozabimo malo na harmoniko. To bolje delajo »narodnjaki«. Veliko raje delam lepe pop pesmice z malo boljšo produkcijo in sem vseeno ponosen na svojo glasbo. SRŽ: Nastopate tudi kaj v tujini? M: Zelo veliko v Italiji, kjer nas vedno zelo dobro sprejmejo. Pride tudi veliko Slovencev. In zanimivo je, da smo od kasetine naklade, ki je znašala 21 tisoč, prodali dva do tri tisoč na italijanski konec. Predvsem radi igramo na Primorskem. Drugače pa nastopamo po celi Sloveniji, pravi kraji za igranje paso štajerski. SRŽ: Kako pa na »Jugoviziji«. Kaj je bilo krivo za tvoj neuspeh? M: Za vsako stvar morajo biti določeni tehnični pogoji. Teh pogojev pa ni bilo. Tehnična izvedba je bila tako slaba, da je bilo podobno vsemu drugemu, le izboru za pesem Evrovizije ne. Ker sem bil tudi na finalu v Zagrebu, vem, da bi bil moj uspeh lahko boljši, če bi bili pogoji vsaj pol takšni, kot šo bili v Zagrebu prejšnje leto. SRŽ: Kaj pa meniš o Bebi Dol, kakšne možnosti ima v Rimu? M: Mislim, da nima nobenih, SRŽ: Kaj pa poroka, misliš naiyo? M: Ko me bo pamet bom mogoče razmislil. Sicer verjamem v poroko, dva vita skupaj tudi brez podpisa. SRŽ: In živiš s katero brez pisa? M: Ha, ha, ha ..., živim, no. SRŽ: Najlepša hvala za vor. Intervju Radio Zaključek zimskega ciklusa oddaj, ki so potekale od novembra 1990 pa do konca aprila 1991, bo v soboto, 18. maja, na MOTELU na Čatežu. Javna radijska oddaja se bo pričela ob 20. uri. Nastopali bodo uspešni slovenski ansambli, katerih skladbo smo spravili v »štiblc« kot zmagovalko meseca na Lojtrci domačih. Kdo ne želi dandanes zvedeti, kaj mu napovedujejo zvezde, se nasmejati imitacijam, biti nagrajen ali pa se zavrteti ob prijetnih zvokih naših ansamblov v veseli družbi zvestih poslušalcev našega radia. Da, prišli bodo iz vse Slovenije, najbolj oddaljeni celo iz Nove vasi pri Radovljici. Pridite ne bo vam žal. — ______________________ Po javni prireditvi bo veselo rajanje do jutranjih ur ob zvokih ansambla KARAVANS. Na prireditvi, katere čisti prihodek je namenjen za modernizacijo radijske tehnike, bo nastopilo več narodnozabavnih ansamblov in gostje. In še sponzorji, brez katerih ne bi bilo mogoče pripraviti javne radijske oddaje: 1. Motel Petrol Čatež 2. Vino - Bizeljsko Brežice kot ekskluzivni dobavitelj pijač večera 3. Aktivi kmečkih žena iz Dobove, Kapel, Artič, Krške vasi, Cerkelj, Sromelj, Globokega, Pečic in Brežic 4. In še cela vrsta manjših sponzorjev, ki bodo popestrili naše druženje z nagradami in presenečenji. saj je jasno, da je bilo vse »spolitizirano«. Če smo iskreni, je bilo veliko pesmi boljših, kot je bila njena. Slo je le za spopad med študiji. Saj je šlo že prejšnje leto v politično smer, ampak kaj seje dogajalo letos... škoda, da sploh še organizirajo tak izbor. SRŽ: Kaj pa meniš nasploh o slovenski glasbi? IVI: Slovenska glasba je v veliki krizi. Velika resnica je, da ni bilo ustvarjeno nič novega. Bendi se opirajo na staro slavo (z mano vred). Potrebno bi bilo nekaj narediti, da bi ljudi spet pritegnili na plese in koncerte. Zdaj ko imajo možnost videti »SKY«, »SUPER CHANEL« in ostale tuje programe, jim je potrebno nuditi vsaj polovico tistega, kar imajo tujci. Za nastop v živo je potrebno po-kazati nekaj več. SRŽ: Sc L glasbo torej da živeti, saj se ukvarjaš samo z njo? M: Ja, ukvarjam se pretežno z glasbo (snemam reklame, kasete). Odpiram pa kafič v Vrtojbi (mejni prehod Nove Gorice). Zelo lep bo. SRŽ: Kako pa se počutiš doma? IVI: Vse se mi zdi zelo spremenjeno. Predolgo me že ni bilo. Saj mi je žal, da večkrat ne pridem, lahko bi si dobro odpočil. GA NE POZNA? Alfi Nipič, presenečenje večera LOJTR-CE 91 na Motelu Čatež v soboto, 18. maja, na javni radijski prireditvi Radia Posavja -Studia Brežice. STOLP D-4 I \z UFEDNTK it< RADIO POSAVJE ODDAJA M ri ST GESLO STOLPCA MALO ZA SALO, MALO ZA RES KONČNA REJIT8' V letnem ciklusu večernih oddaj, ki bodo na sporedu od maja do konca septembra, je celotna oddaja namenjena kontaktu s poslušalci in nosilni temi - to je ! MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES. Naslov nosilne { teme je sicer že znan, vendar je način reševanja malo ■ spremenjen. V bistvu je to igra asociacij, ob kateri ima- , mo v vsaki oddaji 4 delne rešitve po stolpcih in 1 gene- j ralno - geslo asociacije. Za lažje spremljenje in sode- ; lovanje v igri vam predstavljamo primer te igre, ki je . bila na sporedu 8. maja. Kako lahko sodelujete? Ob telefonskem klicu odpirate polja v stolpcu tako, j da voditelju poveste, katero polje odkrivate - polja so A1, A2, A3 in A4 v stolpcu A in prav tako po štiri polja v stolpcih B, C in D. Voditelj oddaje vam pove delno rešitev v stolpcu, s pomočjo katere poskušate ugotoviti geslo stolpca. Ko so znana vsa gesla stolpcev ugotavljate končno rešitev. Vsekakor pa se da reševati in s tem ugotavljati končno geslo še preden so odkrita vsa gesla stolpcev. V tem je čar igre MALO ZA ŠALO - MALO ZA RES. Vsaka pravilna rešitev gesla stolpca je nagrajena, prav tako pa tudi končna rešitev. Če se preskoči reševanje stolpcev, se preskočijo tudi j nagrade. MIKROFON AVTOB. POSTAJA D 2 j VSEBINA