Poštnina plačana v gotovini
Ogromne naloge, ki stoje pred nami na polju našega gospodarstva za izvršitev zastavljenega plana zahtevajo, da usposobimo naše organizacije za mobilizacijo vseh sil našega delovnega ljudstva, pa bomo plan ne samo izpolnili, ampak tudi presegli.
MIHA MARINKO
Leto III.— štev. 13.
Ajdovščina, 29. marca 1947
Cena 4 jugolire — 8 metrolir.
Odbor Osvobodilne fronte na! bo iniciator najraznovrstnejiih gospodarskih akcij, ki morejo interesirati delovno ljudstvo
Ob volitvah
v odbore Osvobodnne fronte
Izvršni odbor Osvobodilne froU'
■ Slovenije je pred kratkim razpisal volitve v krajevne in okrajne °dbore Osvobodilne fronte na slo-venskem ozemlju. Te volitve so izredne politične važnosti, pomenijo nJirn eno velikih preokretnic v zgodovini slovenskega ljudstva, ker se vrše v času najširše mobilizacije ljudskih množic za izvedbo petletnega gospodarskega načrta, o katerega vodi zdaj prav naša Osvobodilna fronta.
S temi volitvami bo torej slovensko ljudstvo potrdilo gospodarski Program naše države in se obvezalo, da bo darovalo vse svoje sile, da Sa uspešno izpolni. V tem je prvi globoki smisel in tudi vsebina volitev.
Druga njihova zgodovinska po-ruenibnost pa obstoja o tem, da so Volitve tajne, kar je dokaz visoke Politične zrelosti naših delovnih Vinožic, njihove tesne povezanosti z organizacijami Osvobodilne fronte
dokaz žilave volje našega ljudstva, da pod vodstvom Osvobodilne fronte gradi svojo bodočnost.
Mi, ki smo se še pred kratkim, Pod silo razmer seveda, nazivali Primorci, stopamo o votivno kampanjo Osvobodilne fronte s posebnimi občutki, ki izvirajo s spremenjenega položaja v naši deželi: Toso občutki zmagovitega delavnega ljudstva, ki je s svojo junaško borbo pod vodstvom Osvobodilne fronte in Komunistične partije ter ob veliki podpori demokratičnih, zlasti slovanskih držav, prekrižalo proti-tjudske in protidemokratične naka-ne mednarodne reakcije. To so občutki, ki izražajo naše veselje in rndost, da smo po tisočih letih hlapčevanja postali na svoji zemlji svo-"odni ljudje, to so končno občutki, dn že pričenjamo skupno z bratskimi narodi Jugoslavije graditi seoi in svojim otrokom srečnejšo bodočnost. Dejstvo pa, da bo del na]-sih bratov in sestra, na kosu naše zemlje, še ostal izpostavljen izkoriščanju in zatiranju, pa daje našim Oolitvam še poseben poudarek, da ruoramo graditi tudi za tiste Jugoslovane, ki jim še ni mogoče z nami skupno ustvarjati, katerim pa bo to foralo biti omogočeno, ker je to na-',a skupna pravica, kateri se nismo *n se ne bomo nikdar odpovedali.
Zgodovinska važnost volitev o odbore Osvobodilne fronte je za nas fez dvoma tudi o tem, da z njimi Preneha obstojati za ogromno ve-cino primorskega ljudstva neko posebno vprašanje in da si odslej naprej postavljamo predse iste osrednje naloge, kot vsi ostali državljani Slovenije in Jugoslavije sploh.
Ko je leta 1941. Osvobodilna Ironia pozvala slovenski narod o "orbo proti okupatorju, so primorski Slovenci imeli za seboj dve neuki izkušnji: prva je bila, da v svoji orbi za osvoboditev izpod imperia-ustične fašistične Italije ne smejo lu ne morejo računati na stari jugoslovanski državni aparat, ampak samo na ljudske dalavne množice v jugoslavi ji, druga pa, da brez splošne vstaje ljudstva proti sta-'emu zasužnjevalskemu oblastniku n* mogoče govoriti o narodovi svo-!ocli in neodvisnosti. Iz tega globo-^eSa spoznanja se je razvila veli-costna revolucionarna pot primorskih Slovencev, ki so predstavljali del ogromne revolucionarne sile nseh narodov Jugoslavije.
Tako si je naše ljudstvo pod vod-doom Osvobodilne fronte kalilo
svojo svobodo. Samo roparskim težnjam zapadnega imperializma je danes pripisovati, da je prišlo po zmagi nad nemškim in italijanskim fašizmom do silne bitke za zeleno mizo, ki se je pred kratkim končala s podpisom mirovne pogodbe, ki ni v celoti potrdila naših s krvjo zapečatenih pravic.
Osvobodilna fronta je pa tudi v tem razdobju odigrala o Slovenskem Primorju velikansko vlogo. Ob borbi za priključitev k Jugoslaviji, kot osrednji življenjski nalogi primorskega ljudstva, je znala Osvobodilna fronta skrbeti za pravilno orientacijo ljudstva v Slovenskem Primorju in ga dovedla do tega, da je to ljudstvo sposobno brez večjih težav vključevati se v delovno življenje narodov Jugoslavije, dasi je celi dve leti bilo ločeno od ustvarjalnega dela širom Jugoslavije.
Zato pa smo tudi sposobni, da pristopamo k volitvam v odbore Osvobodilne fronte istočasno in z isto bsebino kot povsod drugje širom Slovenije. Naša ozka vprašanja so se zlila o celoten tok vprašanj vsega slovenskega naroda in tako dobila širok razmah. Danes je naj-
osnovnejše vprašanje nas oseh zgradnja novega gospodarstva. To pa ne zadeva samo nas, marveč vse narode Jugoslavije. Petletni gospodarski načrt predvideva silen razvoj industrije in poljedelstva ter uvedbo najmodernejših tehničnih sredstev širom ose Jugoslavije, torej tudi pri nas.
Mi bomo dosegli in prekoračili petletni gospodarski načrt, mi si bomo ustvarili blagostanje in zagotovili gospodarsko neodvisnost le pod pogojem, če bodo naši napori združeni z napori vseh jugoslovanskih narodov. Zato stopamo v voliv no kampanjo z idejo visoke patrio-tičnosti, silne državne zavesti, ki jo bomo utrjevali o slehernem našem človeku.
Ko bomo stopali na volišča in volili najboljše predstavnike slovenskega ljudstva, nas bo spremljala visoka ideja, da 'je treba o naših predstavnikih zacementirati dva velika simbola, in to je: lik partizana in lik udarnika. Taka jasnost pri tej veliki odločitvi nam je tudi najmočnejši garant, da bodo naše obveze za izpolnitev petletnega gospodarskega načrta postale silna stvarnost. To pa bo zopet naša velika zmaga, zmaga delavnega ljudstva, torej tudi zmaga Osvobodilne fronte, ki nas v tem velikanskem delu vodi.
Vodopivec Albin
GORIŠKI OKRAJ JE NAPOVEDAL VSEM OKRAJEM SLOVENIJE TEKMOVANJE PRI IZVEDBI VOLITEV
Okrajni odbor OF za Goriško je dal vsem ostalim okrajem Slovenije za čim uspešnejšo izvedbo volitev vzpodbudo s tem, ko je napovedal vsem tekmovanje v naslednjih točkah:
kateri okraj bo vnesel v volivni kampanji več zavesti in elana za izvedbo gospodarskega plana, kar bo
VOLITVE V OF — VSTOP V PETLETNI PLAN
S PREDVOLIVNEGA SESTANKA V LANDOLU SO POSLALI RESOLUCIJO MARŠALU TITU
razvidno iz obvez, ki jih bodo pošiljale vasi izvršnemu odboru OF;
kateri okraj bo izvedel volitve z več odstotno udeležbo;
kateri okraj bo izvolil politično bolj kvalitetne odbore, ki bodo zasi-gurali izvedbo gospodarskega plana;
kateri okraj bo tudi tehnično najboljše izvedel volitve?
Danes sbrani v Landolu, okraj Postojna, na maso enem sestanku OF, lik pred volitvami v krajevne in okrajne odbore Osvobodilne fronte, Fas e vso željo iskreno pozdravljamo.
Vemo, da stoji pred nami velika naloga, naš gospodarski načrt, petletni plan. Dobro se zavedamo in bomo se zavedali, da ste bili Vi listi, ki ste nas po pravilni poti vodili za časa. narodno osvobodilnega gibanja, da smo dosegli tisti cilj, katerega si je postavila OF že leta 1941. Zavedamo se tudi lega, da ste bili Vi naš vodiielj po naši s krvjo napojeni zemlji, da smo dosegli tudi ta cilj in izgnali okupatorja iz naše domovine. Dobro se zavedamo, dragi maršal, da so to Vaše zasluge. Zalo imamo veliko zaupanje v Vas tudi danes in skupno z Vami bomo izvajali našo ve
liko nalogo, naš gospodarski petletni | liu(isiva sveta!
načrt.
Naša vas bo v letošnjem letu, v prvem letu našega načrtnega gospodarstva, prispevala, če bo lepa in dobra letina, sledeče količine pridelkov:
25.000 kg krompirja, 1000 kg fižola, 20.000 kg sadja, 100.000 kg sena, in če bo dobra letina krme, se bo v naši vasi pomnožila živina za 5%. Obvežemo se, da bomo plačevali redne letne davke.
Zavedamo se, da si bomo ustvarili z načrtnim gospodarstvom močno industrijsko domovino, novo Jugoslavijo, in vemo, da delamo za interese skupnosti in ne več za interese kartelov, trustov in drugih izkoriščevalcev delovnega ljudstva.
Naj živi naš maršal Tito!
Naj živi Komunistična partija, voditeljica našega naprednega delovnega
Landol, dne 25. III. 1947.
DMCI MARŠAL, IZVOLILI BOMO RES PRAVI OF ODBOR
Z OBVEZAMI SE PRIPRAVLJAMO NA VOLITVE
V zvezi z volitvami v krajevne in okrajne odbore Osvobodilne fronte, ki jih je razpisal Izvršni odbor OF Slovenije, se po vseh naših krajih vrše predvolivna zborovanja. Ljudstvo z velikim navdušenjem razpravlja na teh zborovanjih o svojih bodočih nalogah, ki jih bo uspešno izvrševalo pod vodstvom naše Osvobodilne fronte. Pred nami je velikanska delovna naloga Titov petletni plan, ki ga bomo mogli izvesti samo zato, ker se tega dela lotevamo z vso resnostjo in ker se zavedamo velikanskih pridobitev za vse delavno ljudstvo, katere nam bo nudila industrializacija in elektrifikacija naše dežele.
Prav vsak aktiv Osvobodilne fronte, vse članstvo Osvobodilne fronte se temeljito pripravlja na volitve, ker ve, da je treba v odbore Osvobodilne fronte izvoliti res najbolj prekaljene in najbolj predane patriote naše Jugoslavije, ker bodo le taki sposobni prevzeti našo vodstveno nalogo pri izvajanju naših obvez, ki jih ljudstvo v predvolivni kampanji postavlja.
S svojih zborovanj pošilja naše ljudstvo pozdravne resolucije in delovne obveze našemu maršalu Titu in Izvršnemu odboru OF.
OBDELALI BOMO VSO ORNO ZEMLJO V POVRŠINI 30 HA
IZVRŠNEMU ODBORU OSVOBODILNE FRONTE
Vaščani, včlanjeni v OF iz Fare-Hre-novice, okraj Postojna, zbrani na drugem predvolivnem zborovanju, pošiljamo IOOF borbene pozdrave v znak priznanja za zasluge OF, ki jih danes lahko pričakujemo — skorajšnjo priključitev k FLR Jugoslaviji.
Ko pretresamo naše najboljše člane OF, ki jih bomo volili v naš novi OF odbor v nedeljo, dne 30. marca t. J., se v istem času obvezujemo, da bomo stavili vse naše moči za izvedbo petletnega načrta. V tem. letu bo naša vas naredila naslednjo:
Obnovili bomo hišo in gospodarsko poslopje pogoreleem iz naše vasi, članom OF, v vrednosti 300.000 lir.
Nasuli in predelali bomo 3 km ceste in s lem pripravili 300 m gramoza v vrednosti 300.000 lir.
Postavili bomo vaško pralnico v vrednosti 50.000 lir.
V primeru dobre letine bomo oddali višek krompirja v količini 250 q in 500 q sena.
Obdelali bomo vso orno zemljo v približni površini 30 ha.
Za prosvetno vzgojo in kulturni dvig prebivalstva v območju našega KLO bo naša vas prispevala h gradnji prosvetnega doma z delom in materialom v vrednosti 150.000 lir.
100% bomo plačali odmerjene davke.
Fse to bomo naredili, ker zaupamo v OF in ljudsko oblast in ker smo trdno prepričani, da z izvajanjem petletnega načrta ustvarjamo lepše življenje samim sebi, ker hočemo imeli svojo domovino, Titovo Jugoslavijo, res gospodarsko in politično svobodno. Zalo se bomo nemoteno borili in razkrinkavali vse one sovražnike ljudstva, ki v službi zapadnik imperialistov skušajo na kakršen koli način ovirati naše veliko delo pri izvajanju našega gospodarskega načrta.
Naj živi OF!
Naj živi naš ljubljeni maršal Tito!
VSAKO NEDELJO BOMO ŠTUDIRALI STROKOVNE ČLANKE 0 KMETIJSTVU
Na današnjem predvolivnem sestanku v Nemškem rutu smo sklenili naslednje obveze:
elektrificirali bomo vso vas; popravili bomo šolo; napravili bomo nov mlin; izvozili bomo 100 q semenskega krompirja;
očistili bomo vse sadno drevje in nasadili 200 novih sadnih sadik;
vsako nedeljo bomo študirali strokovne članke o kmetijstvu;
napravili bomo 600 prostovoljnih delovnih ur revnim družinam na vasi;
obnovili bomo 5 gospodarskih in 2 stanovanjski poslopji; izvozili bomo 24 q sira; obdelali bomo vso plodno zemljo s krompirjem, ki pri nas najboli uspeva.
Vsi člani OF iz vasi Stndeno, okraj Postojna, zbrani na drugem predvolivnem zborovanju, kjer pretresamo kan-didatno listo najboljših članov OF, ki jih bomo 30. marca volili v naš novi krajevni odbor OF, pošiljamo Vam, ljubljeni maršal, naše borbene pozdrave.
Ker se zavedamo, da je ljudska oblast res naša oblast in da bomo v zelo kratkem času priključeni k naši FLRJ, bomo v prvem letu našega petletnega načrta prispevali v oddaji 10.000 kg krompirja in preko 20.000 kg sena.
Obnovili bomo s prostovoljnim de-
lom s skupnimi močmi novo stavbo za KLOO in naše masovne organizacije ter vestno izvrševali vsa navodila in ukrepe OF in ljudske oblasti, ker smo popolnoma prepričani, da je petletni načrt naš načrt, ki nam bo ustvaril boljšo bodočnost.
Dragi naš maršal, izvolili bomo res pravi OF odbor, ki nam bo garancija, da bomo šli preko vseh ovir in častno izpolnili naše naloge, da bomo dokazali vsemu svetu, da smo vredni biti sinovi Titove Jugoslavije.
Naj živi OF!
Naj živi naš maršal Tito!
VSE OBVEZE BOMO IZVEDLI Z ZAVESTJO, DA DELAMO ZA MOČ NAŠE DOMOVINE
Prebivalci iz vasi Predjama, okraj Postojna, zbrani na drugem predvolilnem zborovanju, danes ob tej priliki pošiljamo borbene pozdrave Vam, dragi maršal Tiio. Na tem zborovanju smo skušali pritegniti vsakogar izmed nas, za čim popolnejšo izpolnitev gospodarskega načrta, ki smo si ga zadali.
Strinjamo se s petletnim gospodarskim načrtom, kateri nam bo omogočil boljše življenje v Titovi Jugoslaviji.
V tem letu bomo poleg drugega za dobrobit skupnosti popravili cesto is vasi, in sicer tako, da bomo k temu delu napravili 2324 delovnih ur. Nadalje
smo si zadali, do bomo v dobri letini oddali višek našega pridelka, in sicer 6000 kg krompirja, 5000 kg sadja in 30.000 kg sena ter da bomo redno plačevali odmero davkov.
Vse to bomo izvedli z zavestjo, da živimo v ljudski državi in ker vemo, da s tem izvajanjem ustvarjamo boljše življenje samim sebi, kajti le v slogi in načrtnem gospodarstvu je moč za čimprejšnjo izgraditev naše domovine.
Živela OF, naša borbena voditeljica!
Živeli naši dobri voditelji s tovarišem maršalom Tilom na čelu!
Živela KP Jugoslavije!
TAKO SO SE OBVEZALI PREBIVALCI GRANTA
Obvezujemo se, da bomo v Grantu v pripravah za volitve v odbore OF izvršili naslednje obveze:
obdela! bomo vso orno zemljo; pridelali bomo na vsej obdelani zemlji 400 q krompirja in ga izvozili 100 q za seme;
bogatejši kmet na vasi je dal revnejši družini njivo, kjer bomo pride-lagi 30 q krompirja; njivo bomo obdelali kolektivno;
očistili bomo 30.000 kv. m travnikov na planini:
popravili bomo 1000 m ceste;
očistili bomo vse sadno drevje in nasadili 60 sadnih sadik;
izboljšali bomo živinorejo, izvozili 50 q sira, 30 teličkov in 25 odrasle goveje živine. Zredili pa bomo 50 trfi-čkov in 38 prašičev:
s prostovoljnim delom bomo obnovili dve gospodarski poslopji in eno stanovanjsko hišo;
pomagali bomo v obnovi šole v Rutu s pripravo peska;
vsako soboto zvečer bomo študirali strokovne članke iz »Kmečkega glasu«; volitev se bomo udeležili 100%.
VAS ČRNIČE V GORIŠKEM OKRAJU JE NAPOVEDALA V PREDVOLIVNI KAMPANJI TEKMOVANJE VSEM OSTALIM VASEM V OKRAJU
Na našem današnjem predvolivnem sestanku smo sklenili, da napovedujemo vsem ustalim vasem v našem okraju tekmovanje, katera vas bo najbolje izvedla spomladansko setev, obnovo in ostale gospodarske naloge v času volitev v odbore OF.
Zadali smo si naslednje obveze, ki pa jih bomo skušali še prekoračiti: obdelali in posejali bomo prav vso orno zemljo;
ustanovili bomo delovne čete, ki bodo skupno obdelovale zemljo tistim družinam, katerih sinovi in hčere so
odšli gradit Mladinsko progo šamac— Sarajevo, ter partizanskim vdovam;
naše žene bodo v vasi uvedle vzorno kokošjerejo;
ker bo šlo še več mladinskih brigad gradit drugo Mladinsko progo, bodo naše žene ponovno zbirale hrano in denar za opremo mladih graditeljev;
vsaka hiša bo okrašena z napisi, v katerih bomo objavljali svoje obveze v okviru petletnega plana;
zahtevali bomo vztrajno, da se Slovenska Koroška priključi k Jugoslaviji.
REAKCIONARNI KROGI
predlagajo federativno ureditev Nemčije, po kateri bi zahodni imperialisti dobil: oblast nad nekaterimi njenimi predeli
Svet zunanjih ministrov v Moskvi je v zadnjem tednu razpravljal o gospodarski in politični ureditvi Nemčije ter o reparacijah. Sovjetska delegacija je poudarila, da je treba uresničiti sklepe Berlinske konference o gospodarski enotnosti Nemčije in reparacijah. Nujno je, da zavezniki izvajajo nad nemško industrijo kontrolo, da ne hi sicer njen razvoj privedel do obnove napadalnosti, toda treba je obnoviti in dvigniti nemško mirnodobno industrijo, da se omogoči preskrba nemškega naroda in izvoz v druge dežele. Sovjetska delegacija je za gospodarsko enotnost in za likvidacijo raznih gospodarskih zaprek med conami. Zato pa je nujno takoj ustanoviti osrednja nemška ministrstva z naslombo na nemške demokratične stranke in zajamčiti enotno vodstvo v najvažnejših gospodarskih vprašanjih. Sovjetska zveza zahteva reparacije v znesku 10 milijard dolarjev. Porurje mora biti pod skupno kontrolo štirih velesil. Medtem pa se v zahodnih deželah uveljavljajo težnje, da bi se angleška in ameriška cona gospodarsko popolnoma združili, da bi si Anglija sama prisvojila nadzorstvo nad Porurjem
in pri tem omejevala proizvodnjo premoga ter da bi se vprašanje reparacij, ki se v zahodnih conah ne izvajajo, ločilo od splošnega vprašanja gospodarske enotnosti Nemčije.
V vprašanjih politične organizacije Nemčije sovjetska delegacija odločno brani načelo enotne Nemčije na demokratičnih osnovah. Začasna nemška vlada naj bi prevzela odgovornost za izpolnjevanje obveznosti, predvsem za popolno uničenje ostankov militarizma in fašizma ter za obnovo gospodarstva. V anglosaških državah pa nekateri krogi širijo načrte o federativni ureditvi Nemčije. Ti načrti so reakcionarni in neizvedljivi. Z njimi bi zahodni kapital neomejeno zavladal v gospodarstvu središča evropskega ozemlja in od tam širil svoje gospostvo tudi na druge države. Dejansko sta tu dva programa: ali zedinjena demokratična Nemčija, ki bi bila temelj evropskega miru, ali pa federativna Nemčija, ki bi bila vir za novo vojno. Od bodoče državne ureditve Nemčije je odvisen bodoči mirni razvoj v svetu.
Mirovna pogodba z Avstrijo
mora zajamčiti izpolnitev pravičnih zahtev koroških Slovencev za priključitev k FLRJ
Namestniki zunanjih ministrov so predložili Svetu zunanjih ministrov poročilo o stanju priprav mirovne pogodbe z Avstrijo. V vseh točkah se še niso sporazumeli, med drugim ne o vprašanjih, ali je Avstrija odgovorna za udeležbo v vojni, ali ostanejo avstrijske meje iz leta 1938., ali pa se upoštevajo jugoslovanske zahteve glede Koroške in južne štajerske ter o tem, ali plača Avstrija Jugoslaviji reparacije. Do nesoglasja je prišlo zaradi stališča ameriškega in angleškega predstavnika, ki sta nastopila proti vrsti točk, ki jih je predložil sovjetski in katere je podprl francoski predstavnik. Tako stališče zagovarjata ameriški in angleški predstavnik z načelom, da mora ohraniti Avstrija suverenost in neodvisnost. Toda v resnici Avstrija zavzema v središču Evrope važno mesto v načrtih mednarodne reakcije. Imperialistični krogi zahoda bi hoteli ustvariti iz Avstrije oporišče za boj proti demokraciji in želijo dobiti avstrij-
sko gospodarstvo v svoje roke. Po predlogih angleškega in ameriškega predstavnika bi ostalo dve sto tisoč koroških Slovencev še vedno odcepljenih od Jugoslavije.
Sovjetska delegacija zahteva pravičen in trajen mir z Avstrijo, ki bi onemogočil ponovno napadalnost, dal pa bi možnosti avstrijskemu narodu za ustvaritev demokratične miroljubne republike. Svet ministrov bo kmalu pričel izdelovati načrt pogodbe, ki mora biti pravičen za Jugoslavijo.
Avstrija mora plačati reparacije, pravične zahteve koroških Slovencev za priključitev morajo biti uresničene, vojni zločinci, ki so pobegnili pred pravico iz sosednih dežel, pa morajo biti odstranjeni. V Moskvi so sklenili, da povabijo na pogajanja predstavnika Avstrije, Jugoslavija pa upravičeno zahteva, da se tudi njeni zastopniki udeležijo konference.
Ameriki grozi notroja gospodarska kriza
zato hočejo ameriški imperialisti podjarmiti druge dežele - Toda niti lastno ljudstvo jim tega ne bo
dopustilo
Sekretar Komunistične partije ZDA William Foste" je v Trstu dopisniku lista »II Lavoratore« pojasnil nekatera vprašanja o zunanji in notranji politiki ZDA. Med drugim je dejal:	.
Strategija ameriških imperialistov zasleduje dva cilja: zavojevati ves svet in postaviti v ZDA reakcionarni režim.
Glede prvega cilja doslej še ni bilo nobenega bistvenega uspeha, niti v politiki na Kitajskem, niti v poizkusih ekspanzije v Latinski Ameriki, niti z atom sko bombo, niti v naporih po uničenju demokracije na Balkanu, in da bi ustavili razvoj Komunistične partije v Franciji.
Drugi cilj, vzpostavitev reakcionarne vlade v ZDA je bil deloma dosežen; novembra so republikanci zmagali na volitvah in sedaj vodijo silovite napade proti sindikatom ter skušajo postaviti Komunistično partijo izven zakona. Wal-
lace, Pepper, La Guardia in drugi vodijo gibanje, ki se bori proti reakciji. Poudariti je treba važno dejstvo, da sta La Guardia in Wallace napadla Trumanovo politiko v Turčiji in Grčiji.
V Ameriki se približuje gospodarska kriza. Borzni kurzi padajo, v skladiščih je blaga za nekako 34 milijard dolarjev, kar vse so jasni znaki, da je v ZDA nad-produkcija. Po drugi strani pa je kupna moč znatno padla. Izbruh krize bi imel zelo resne posledice. S političnega stališča lahko kriza mobilizira delavce, jih napravi bolj borbene in vzpodbudi k veliki politični borbi. Po drugi strani pa lahko kriza poveča vojno nevarnost. Ameriški kapitalisti so se mnogo naučili od Hitlerja; da se olajšajo pogubne posledice krize, se povečuje vojska in vojna proizvodnja. V vsakem primeru pa lahko predvidevamo v kratkem silovite politične in gospodarske borbe v ZDA.
Kljub asitaciji z biči
za .«nedeljivo Koroško", se koroško ljudstvo vztrajno bori za priključitev k FLRJ
Dopisnik »Pravde« Jurij Aksenov, ki je obiskal Slovensko Koroško, piše:
»Ob južni avstrijski meji se razteza tako imenovana prepovedana cona, ki jo tvorijo slovenski predeli Koroške. Da prideš v to cono, moraš imeti posebno dovoljenje britanskih okupacijskih obla-stev.
Ko smo se vozili po cesti proti Železni Kapli, smo prehiteli skupino Slovencev. Šli so v Železno Kaplo na miting slovenske demokratične organizacije »Osvobodilna fronta«. Miting sta odobrila britanska in avstrijska policija. Povsod v Železni Kaplji smo naleteli na protislovenske parole s pozivi, naj se vsi tisti, ki simpatizirajo z Jugoslavijo, poženejo »čez gore«. Skupine mladeničev z biči in palicami v rokah so se sprehajale po pločnikih. Pozornost je vzbujal med njimi zlasti »junak z velikim nosom«, oblečen v črno SS-uniformo brez epolet. Očitno je bil šef.
Britanski vojaki so prišli na oklepnih vozovih kot ojačenje avstrijske policije.
Ko je prispela kolona Slovencev, ki smo jo spotoma prehiteli, se je gruča Avstrijcev z vikom in žvižganjem vrgla na Slovence. Slovenske parole so raztrgali na kosce in pogazili v blatu. Eden izmed predstavnikov OF se je spustil v razpravljanje s predsednikom občine.
»Storili niste nikakih ukrepov, da bi preprečili ta drzni napad in boste za to odgovarjali, zaščitniki fašističnih navad,«
je jezno izjavil Slovenec. Predsednik občine mu je odgovoril z nenaravnim obžalovanjem: »Kaj sem mogel storiti? Videli ste razpoloženje ljudi, potem pa še /ta izzivalna jugoslovanska zastava.«
»To ni izzivalna zastava, to je zastava demokratične Jugoslavije,« je odgovoril Slovenec.
Miting »e je začel ob napovedani uri. Mirt Zwitter, član pokrajinskega odbora OF, je v svojem govoru rekel:
»Naš odgovor na fašistična izzivanja bo še odločnejši boj za izkoreninjenje nacizma, še vztrajnejši in neumornejši boj za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji.«
Po končanem mitingu so skupine fašistov znova napadle posamezne člane OF.
Kar smo videli v Železni Kapli, piše Aksenov, se dogaja tudi po mnogih drugih mestih in vaseh prepovedane cone, cone z mešanim prebivalstvom na Koroškem. Pangermani, ki so končali hitlerjevsko šolo sovraštva do Slovanov, so tu neomejeni gospodarji. S palicami in biči agitirajo za »nedeljivo Koroško«. Slovenski demokrati žive tukaj zares v ozračju dejanskega terorja.
Pangermani komaj čakajo konca okupacije, da bi grobo obračunali s slovensko manjšino.
»Če Slovenska Koroška ne postane sestavni del Jugoslavije, bo tukaj zavladal fašizem,« nam je rekel neki predstavnik
Provohatersho delo Margottijevega hlapca „gospoda župnika** v Vremskem Britofa
Dne 19. tega meseca se je vršil v delavski dvorani v Vremskem Britofu zbor volivcev ob polni udeležbi ljudstva. Delo zbora volivcev je bilo v tem, da je krajevni odbor Vremski Britof podal obračun svojega dosedanjega dela, poleg tega pa sta bila izvoljena v krajevni odbor še zastopnika vasi Škoielj iz Zavrhka, ker sta bili omenjeni vasi priključeni krajevnemu odboru v Vremskem Britofu. Zbor volivcev je v redu dovršil svoje delo.
Pri slučajnostih pa je prosil za besedo tov. Stančič Alojz iz Vremskega Britofa in obsodil tamošnjega »župnika« Guliča Alojza, da je izvršil dejanja, s katerimi je namenoma skušal škodovati ugledu naše domovine, ljudske oblasti in delovnega ljudstva sploh. Omenjeni župnik je dobesedno izropal cerkev inventarja in ga znosil v župnišče ter začel celo z odprodajo slednjega in se tako okoristil s cerkveno imovino. Da bi mu provokacija še bolje uspela, je za nagrado tistim, ki so mu pomagali ro-
pati cerkev, ukazal, da za plačilo vzamejo strešno opeko s cerkve same. Prisotnim je bilo dejanje gospoda Guliča v celoti poznano, saj so z ogorčenjem spremljali njegova provo-katorska dejanja, zato so po izjavi tov. Stančiča ostro obsodili tako postopanje župnika Guliča.
Tako poroča dopisnik iz Vremske doline. To jasno govori, da je gospod Gulič eden izmed tistih fašističnih plačancev, ki bi radi s svojimi pro-vokatorskimi dejanji preskrbovali reakcionarno imperialistično gonjo, naperjeno proti Jugoslaviji. Ker ni nikjer »uničujočih strahot komunizma«, katere so napovedovali Margotti in njegovi hlapci, so prešli k podli improvizaciji ropanja cerkev, da bi to naprtili ljudstvu in oblasti v novi državi. Na ta način bi radi upravičili zlonamerno in lažnivo gobezdanje svojega tiska in propagande, za katero so jemali vzorce po Gobbelsu.
Ljudstvo je nastopilo proti temu. Zanimivo pa bo vedeti, da je gospod župnik Gulič tudi eden tistih, ki mu
ne da žilica miru, da ne bi izrabljal verske svobode za to, da pod njeno okrilje zavija svoje zlonamerno napadanje prostovoljnega dela in delovnih naporov našega ljudstva sploh-Na zboru volivcev, kakor dalje p1' še poročilo, je tovarišica Ivanka P°' žrl iz Zavrhka predlagala, naj sC primer »župnika« Guliča pove vsemu našemu ljudstvu, tako da ne bo nasedalo nikomur in da se pove, da )e ljudstvo v Vremski dolini spoznalo v gospodu Guliču človeka, ki bi rad P° direktivah fašista Margottija blatu visoko ime Jugoslavije in ljudske oblasti ter s tem begal pošteno delavno ljudstvo. Prebivalstvo Vremske doline je ta predlog z burnim °^0' bravanjem sprejelo in obsodilo É0' spoda župnika kot svojega sovražni' ka. Ljudstvo iz Vremske doline PrC'
več ceni žrtve narodno-osvobodilne
borbe in svoje delovne napore, kakor pravi dalje poročilo, da bi mirno trpelo tako grdo zločinsko delovanje proti Jugoslaviji, kakršnega si je dovolil fašistični hlapec »gospod žup* nik« Gulič.
Delo v gospodarskih odsekih zahteva mnogo
vestnega in pogloblienega razumevanja našega
gospodarstva
Petletni plan je za nas delovna stvarnost. Zato se vse delo že podreja tej naši glavni nalogi. To mora v celoti prekvasiti vse naše delo in dobiti tudi pravilnega odraza v uspehih naših naporov. Pri tem pričakujemo mnogo od naših gospodarskih odsekov v okrajih. Ti morajo pa imeti vedno pred očmi, kaj predstavlja v našem gospodarstvu doslej glavni vir dohodkov. To nam bo potem orientacija pri našem delu. Glavni vir je brez dvoma lesna proizvodnja, živinoreja in kmetijstvo. Ker sodijo vsa večja gospodarska podjetja v pristojnost republiških organov, zato je treba našo pažnjo predvsem z vsem čutom odgovornosti usmeriti v vprašanje živinoreje, poljedelstva, preskrbe in obrti.
Pri tem morajo zlasti načrtne komisije dobro vedeti, da so oni v našem gospodarstvu direktivni organi, ki morajo perspektivno odrejati smer gospodarstvu in dajati tej smeri vsebino ter zajemati okrajno gospodarsko problematiko sploh. Tega se je doslej dobro zavedel okraj Idrija, kjer je tamošnja načrtna komisija že pristopila k izdelavi načrta investicijskih del. Seveda pa bo tudi tu še treba mnogo pažnje posvetiti izdelavi proizvodnega načrta, kot temeljnega
načrta, nadalje finančnega načrta okrajnih podjetij ter bilance materi-ala in delovne sile. Za vse gospodarske odseke in načrtne komisije je to silno važna naloga, ker je od pravilno uspele izvršitve prej omenjenih predpogojev v celoti odvisna preskrba materiala za naše delo. Prav tako je velikanskega pomena evidenca delovne sile, ker bo naše načrtno gospodarstvo nujno zahtevalo tudi smotrno razmestitev slednje, kajti nimamo samo okrajnih nalog, ampak imamo tudi akcije republiškega in vsedržavnega merila, za katere moramo prav tako zagotoviti delovno silo.
V najbližjih dneh morajo z vso resnostjo pristopiti naši tovariši, ki odgovarjajo v gospodarstvu, k izvajanju teh nalog.
Konkretna naloga pred tpami je izvedba setvenega načrta. Ta načrt imajo v vseh okrajih izdelan, razen v sežanskem, kjer so težkoče zaradi pomanjkanja pregleda nad poševnimi ploskvami. V kmetijstvu so naši gospodarski referenti posvečali pa mnogo premalo pažnje vprašanju mladih prašičkov, ki se danes odraža v tem, da je pomanjkanje slednjih. Sploh vlada pri nas pomanjkanje evidence. Temu je vzrok deloma v tem, ker so
gospodarski referenti vse preveč o^' trgani od terena ter se zadovoljujejo s pisanjem okrožnic in kvečjemu z okrajnimi konferencami. Zato tudi šepajo naši statistični podatki, ki pa s® predpogoj za pravilno izvedbo našega načrta v kmetijstvu, pa naj si bo 1° v vprašanju preskrbe s semeni aU stroji, ali pa v vprašanju izvedbe odkupa.
Naši gospodarski odseki bodo uio* rali tudi posvetiti mnogo pažnje uredbam zvezne vlade FLRJ in člankom tovariša Borisa Kidriča, ki te uredbe globoko vsebinsko tolmačijo, da *e ne bodo pojavljale napake, ki so v nasprotju s temi uredbami. Imamo primer finančnega odseka v sežanskem okraju, ki je določil davek ua poslovni promet eno liro za jajce/ kar znači devet odstotkov, kar pa ie

Tem osnovnim stvarem bodo morali naši okrajni gospodarski odseki posvečati mnogo pažnje. V pogledu preskrbe je treba imeti neprestano pred očmi dejstvo, da na primer od' kupne mreže za mleko niso zadovoljive. V oddaljenejših predelih, zlasti sežanskega in idrijskega okraja, naših središč obstoja med kmečkim prebivalstvom še vedno vprašanje, kam z mlekom, medtem ko ga P° naših okrajnih središčih primanjkuje-

Fašistične provokacre v deželi zapadne »demokracije«
Peščica reakcionarnih fašističnih elementov v Trstu in coni A sedaj, ko so jim štete ure, s pomočjo ZVU in v službi mednarodnega imperializma skuša s provokacijami in nasiljem ustrahovati napredne ljudske množice, zasejati razdor med prebivalstvom in prikazati na ta način tržaško ljudstvo kot nesposobno, da bi si vladalo samo.
V	verigi fašističnih zločinerv, ki so se izvršili v zadnjih mesecih v krajih, ki jih kontrolirajo onglo-ameriške okupacijske čete, je 17. t. m. civilna policija na prostaški, izzivalni način aretirala v Dutovljah jugoslovanska predstavnika Battelina Borisa, načelnika delegacije Rdečega križa Jugoslavije v Trstu in Rebolja Marka, člana koordinacijskega odbora Vojne uprave Jugoslovanske armade ter dva njuna prijatelja in šoferja.
Pa ne samo to! Town Mnior, oficir ZVU, je pred kratkim izdal odlok, da se zaplenijo prostori Mestnega osvo-bvdilnega sveta v Trstu. Kot utemeljitev je navedel popolnoma neresnično vest, da je MOS na tem, da se razide. Zaplemba omenjenih prostorov v hipu, ko zavezniške vojaške sile postopoma zapuščajo mesto, ne pomeni nič dru-gea kot sovražno dejanje proti demokratičnemu organu ljudstva. Zato MOS proti namenu, da se mu odvzamejo prostori, odločno protestira.
V	času, ko sta v interesu vsega prebivalstva pomirjenje in enotnost, skušajo fašistični ostanki na robu svojega propada ustvarjati napetost. Toko
>000000-000000000
slovenskega prebivalstva. Njegovega ime-i ne bomo tukaj navedli, ker bi bilo to nevarno zanj. Taka je demokracija, ki jo uvajajo britanska okupacijska ob-lastva.«
so se ostanki fašističnih podležev v Trstu ob obletnici pričetka krvave poti Mussolinijevega pohoda skušali izživeti v pobalinskih manifestacijah, nnsitjn in napadih. Toda budni tržaški antifašisti so jim z enotnim nastopom preprečili nadaljnje izgrede.
Predele, ki bodo v kratkem vključeni k Jugoslaviji, skušajo italijanski velekapitalisti tudi gospodarsko opusto-šiti. Tako je v zadnjih dneh hotel ravnatelj tovarne v Anhovem zopet odpeljati stroje v Italijo. Toda delavci so
dejali, da so stroji sad njihovih zoljev in da zato pod nobenim pogojem ne Jtodo dovolili odvažanja. Delavci so prepričani, da bo zaživelo v cementarni novo življenje in da bo vprašanje brezposelnosti rešeno prav v krntkeni> ko bodo priključeni k Jugoslaviji.
Slovenske in italijanske demokratične množice so enotne in sknpn°i odločno nastopajo proti vsem takim i.n podobnim poskusom fašističnih izzl' vačev. Delovno ljudstvo si hoče_ vladati samo, zato vodi tako krvavi boj proti fašistični politiki ZVU, ki daje potuho fašističnim elementom in j h11 omogoča najbolj ostudne provokacije* To pa je tudi nepotvorjena slika zapadne »demokracije«.
Grška demokratična armada se bo borila za svobodo in neodvisnost
Podkomisija anketne komisije Varnostnega sveta v Grčiji je te dni obiskala vrhovnega poveljnika demokratične armade Grčije generala Markosa. Ameriški delegat je dosegel, da so predstavniki Anglije, Brazilije, Avstralije in Francije od sestanka izostali. V razgovoru z ostalimi delegati pa je general Markos navedel vzroke državljanske vojne v Grčiji, govoril je o ciljih borbe demokratične armade, o problemih Egejske Makedonije, o ljudski oblasti itd.
O demokratični armadi je general Markos izjavil, da je nastala zaradi neznosnega monarhofašističnega terorja, ki je prisilil ljudi, da so se organizirali ter borili zato, da bi uničili teroristični režim.
»Demokratična armada,« je rekel general Markos, »ogorčeno napada sovražnika in reagira na vsak sovražnikov poizkus, da bi predrl na osvobojeno ozemlje, ter na vsak njegov teroristični akt. Izvršila pa bo svojo nalogo šele tedaj, ko bo država postala neodvisna in ko bo iv njej zavladala svoboda in pravica.«
V zvezi s problemom Egejske Makedonije je general Markos izjavil:
»Narodno-osvobodilna fronta je politična organizacija Makedoncev v grški Makedoniji in se bori za iste cilje, za katere se bori tudi EAM. Makedonci v Grčiji so bili tako med fašistično okupacijo kakor tudi pred vojno in po vojni žrtve strašnega terorja. Med fašistično okupacijo so v veliki večini sodelovali v osvobodilnem boju skupaj z grškim narodom. Po sporazumu v Varkizi, ko i® ELAS položil orožje, so monarhofašisb z vso silo udarili na Makedonce, da bi jih iztrebili. Tiste, ki niso mogli zbežati v sosednjo Jugoslavijo, so zaprli, mučil*/ deportirali in ubijali.
Makedonci niso niti pred vojno uživali pravic enakopravnih državljanov. Grški imperializem je skušal s svojo id®' jo »Velike Grčije« denacionalizirati Makedonce. Med kratko vladavino EAM-a po vojni so dobili Makedonci v GrtH1 vse svoje pravice Makedonci se dan®5 /borijo skupaj z grškim narodom za ur«5' ničenje svojih pravic.«
Brigadam
Okrog štiristo nasmejanih, mladih ljudi, smelih, pogumnih, z nero v zmago soojega truda in znoja, je spet odšlo; osemsto vedrih oči, osemsto delavnih, jeklenih rok. Oddi so gradit domovino.
Ta mladina je utrip novih dnu Ve, da je treba žuljev in znoja, da bodo ti dnevi prišli. Naj le pridejo! To govore uporne brigade s smehom, z žarom, z ljubeznijo do dela, do domovine.
Kam gredo: gradit gredo progo Šamac—Sarajevo.
Kaj ose povedo te besede? Pro-Ša, to je bilo pred našim osvobodilnim bojem nekaj silno mrzlega. Tja $o hodili mrki ljudje, žalostno; kakor psom so jim vrgli po truda-polnem delu gospodarji kos naropanega kruha in zajemalko prekuhane juhe. To je za hlapce!
Pod potnimi čeli pa je vrelo, rasel je upor: delavna roka se je stisnila krepko, krepkeje, spustila kramp ter udarila. Nočemo biti več hlapci roparjem, hočemo biti gospodarji svojega dela sami, to je bila beseda udarca.
Od takrat dalje, od tega je ko-niaj nekaj let, pa je proga kraj veselega ustvarjanja, delavnega poleta in jasne zavesti, da delamo zase. Proga je pot do naših bogastev, P° njej veselo ropotajo vozovi, ki so obloženi z bogastvi naše dežele, ki niso namenjeni požrešni tujini, ampak našim delavcem, kmetom in delavnim ljudem sploh. Zato odhaja
na progo cvet naših ljudi, na progo odhajajo najboljši, z nje se vračajo junaki. Tja jih spremlja naša zastava, naša pesem, vračajo pa se s priznanji, prepričani in prekaljeni, novi ljudje.
Pred dnevi se je poslovila v tem letu naša prva brigada. Tudi ta nosi ponosno ime heroja Vojka. In to ne slučajno. Čemur je kri, trpljenje in solze odprlo pot, to bodo žulji in znoj zacementirali:	samo tako je
mogoče ustvarjati novo domovino, domovino blagostanja in sreče delavnih ljudi.
Toda samo tako pa se tudi kale novi, zvesti ljudje, ki gredo s smehom in dvignenim čelom v življenje, katerim je ponos imeti zavihane rokave in imeti občutek, da z delom ustvarjajo ter so pripravljeni smelo udariti po vsakem, kdor bi jim stopil na pot.
»Mi gradimo progo, proge grade nas,« to je živa pesem naše mladine. Z doslej nečutenim delavnim elanom naša mladež postaja mojster; poglejte jih črne varilce, to je mladina, poglejte zidarje, tesarje, mehanike konstruktorje, v očehi je sij dvajsetletne mladine, roka pa jim je sigurna, delo spremlja razum: spretno ukazujejo železu, kamnu, lesu, vodi, naravi.
Šele sedaj so zaživele prave sile naših ljudi. Zločinci, fašisti pa so te ljudi sodili na smrt, ječe, taborišča, bataglione speciale. Kje so neki jemali toliko podlega poguma za
svoje zločine? Samo v nebrzdani bojazni pred svežim življenjem, pred jutrišnjim dnem, ki ne dovoljuje več izkoriščevalskih gospodarjev in bednih hlapcev, se je moglo to poroditi.
Brigada stoji ponosno razvrščena. Zadnji pozdravi domačih krajev se zlivajo v klic domovine: V borbo za zmago v petletnem načrtu! Mladina se odziva temu klicu z obljubo, da bo izpolnila častno svoje naloge. Pred nami je Titova petletka. In mi dobro vemo, da bo petletka zrcalo naše domovine, naše silne ljubezni do nje, našega ponosa in naših ustvarjalnih sil. Prav tako pa vemo, da bo petletka in naše delo v njej prezračilo do zadnjega zakotne luknje ostankov starega sveta.
Zato formira mladina brigade, zato so matere našle v shrambah in kaščah še marsikaj: za naše brigade.
Okrog štiristo nasmejanih mladih ljudi je spet odšlo. Še in še bodo odhajale brigade. Zato pa gredo doma ljudje še bolj uporno, še bolj žilavo na delo; stroj pomaga na deželi, ker je treba kruha tudi za tiste, ki odhajajo v brigade, tudi za tiste, ki so v tovarnah.
To pa je danes merilo za našo ljubezen do domovine, ki mora postati bogata, močna, naš ponos in ponos vseh delavnih ljudi na svetu sploh. To so misli delavnega Ijud-str v trenutku, ko zavestno pošilja brigade svoje mladine, da zgradijo naše največje delo: progo Šamac— Sarajevo.
na progo grem,
Bil sem v Rusi«, videl sem Lenina -
ker hočem videti še Tita
Naprej, tovariši, čaka nas veliko delo!
za pestunjo. Za košček kruha sem morala poklekati pred tujcem. Psovali so me, često celo nabili, vrgli so mi drobtinico, grozili so mi. Danes pa sem popolnoma prosta, nič več ne bom delala za smrdljivce, danes delamo vsi, ki smo bili izkoriščani, samo zase, za vse ljudstvo. Še zdaj ne morem verjeti, da smem tudi jaz, ki sem bila nekoč zaničevana služkinja, stopati z istim korakom kakor vsi drugi na delo.
Pogled mi je šel skozi okno. Zunaj je lilo kot iz škafa. Nehote sem se spomnila partizanstva ko smo še spali v dežju in snegu. Verjela sem da čaka danes vse te brezskrbneže podobna pot. Toda z lahkoto bodo vse prenesli kajti njihova volja je močna, polna ustvarjalne sile. Pesem sledi pesmi, le redko je čuti harmoniko, iz vseh zveni veličastni klic dela. Prepričala sem se, kako velik in čudovit je človek v svojem stremljenju po boljšem življenju. Malo v skrbeh sem dejala: »Neprijetno bo delati v dežju.« Drobna tovarišica pa mi pravi: »Ko sem bila lani na progi, je tudi deževalo, tik pred končano gradnjo nas je oviralo pri delu. Toda videli smo pred seboj 7. november, in delali še bolj kot prej. Trudili smo se, takrat mora biti proga gotova, smo rekli, tega ne bom zanikala, toda utrujenosti nismo čutili, videli smo le delo, ki ga je
dajo, če imajo vso opremo. Na čelu stopa tovariš z zastavo, nagrajeno z redom dela I. stopnje, katera je častno izbojevala prvo zmago na mladinski progi Brčko— Banoviči. Za njo se vije ponosno letošnja zastava, ki so jo napravile žene obrt-
Komandir 6. čete, tovariš Kovač Matija, gre z veseljem na gradnjo
ne šole v Idriji. Poleg obeh zastav so
Veselo življenje je danes v Postojni. Preko 340 mladincev in mladink se zbira v hotelu pri Postojnski jami, kjer so Zadnje priprave za odhod Vojkove bri-gade na gradnjo proge Šamac—Sarajevo. 2e ob prvem koraku v glavno dvorano nam v vsej jasnosti pove velika razgibanost mladine, da se ta pripravlja na nekaj velikega. Komandanti, komandirji in prosvetarji, vsi imajo še veliko dela pri Pripravah, toda zdaj, ko je še dovolj časa do odhoda, skrbe vsi za to, da bo ob odhodu vse v najlepšem redu. Komandant brigade, tovariš Posega Miro iz Postojne, in komandirji delajo spiske. Tudi tov. Kovač Matija, komandir šeste čete, teka Po dvorani, kliče imena svojih brigadirjev in popisuje njih opremo. Mlada pro-svetarka Mažgon Lenka iz Cerknega pa skrbno zbira berilo, ki ga bo rabila pri študiju svoje brigade. To bo veselje pri delu na progi! Šest ur krepkega prostovoljnega dela v tekmovalnem duhu, nato Pa študij in druga razvedrila. »Da bi že enkrat šli«, čuješ od vsepovsod iz mladih | grl. Zdaj pa zdaj zapoje vmes harmonika, ! nova mladinska koračnica zaori po širni dvorani. Na obisk prihajajo k brigadirjem svojci, bratje, sestre, pa tudi njihovi starši. Z razprtimi očmi opazujejo ves delovni polet in jim zavidajo. Vsi bi radi na progo, toda nekateri morajo ostati ! ludi pri domačem delu. Veselo je njiho- j vo slovo, mladina obljublja, da se bo vr- i nila še bolj delovna, izobrazila se bo, njihova brigada bo prav tako postala udarna kot lani, ime partizanskega heroja Vojka Premrla bo ponovno zaslovelo v svetu. Klic dela bo šel prav tja do naših sosedov, katerim še ni omogočeno opravljati tako veličastno delo za skupnost.
Vsa prevzeta hodim od drugega do drugega in šele, ko pridem do nasmejanega mladeniča, ki sem ga še pravkar občudovala pri plesu, mi korak zastane. Zdi se mi, da ga moram nekaj vprašati, Zato rečem: »Občudujem tp, zelo si vesel. kar pridružila bi se ti.« Obraz še vedno nasmejan, se je odtrgal od ostalih: Pogledal me je, sc zasmejal in vzkliknil: "Veliko veselje bo na progi!« Takoj mu sežem v besedo: »Dobro, mladenič, toda kdo pa bo delal doma?« »Kdo bo delal doma? Mi, ki bomo gradili, gotovo ne, pač pa so oni, kateri na progo ne morejo, dolžni vse obdelati, zlasti družinam, ki so popolnoma brez moči. Videla sem, kako je v zadnjem stavku stisnil pesti >n mu je zažarel obraz. Spet ga vprašam: *Od kje pa si?« Povedal mi je še mnogo več kakor sem zahtevala:	Kovač Ma-
tija sem, iz Stare vasi pri Postojni, Ali si me že kdaj videla, morda me celo Poznaš?« Odkimala sem in ko sem bila še naprej radovedna, se mi je pogled naenkrat ustavil na njegovih prsih, kjer je
Ekonom deli prvi obrok kruha
imel ponosno pripeti znački, ki sta mi takoj povedali, da je tovariš že gradil progo Brčko—Banoviči in dalje, da je tam postal celo udarnik. Zanimala me je njegova preteklost, toda mladenič mi je poredno odgovarjal: »Kaj preteklost, sedanjost, to velja za nas! Mar nam niso prejšnja leta govorila o trdem življenju našega človeka? Končno pa, če o preteklosti še nič ne veš, ti bo pa povedal starček, ki je sicer star 58 let, ki pa se počuti med nami mlad in gre z nami na delo. Z njim sta tudi sin in hčerka. Vsi
boril za košček kruha. Najprej sem si želel v tovarno, nikjer me niso sprejeli. Kaj sem hotel? Ves ponižen sem dnevno trkal na duri tujcev in jih prosil za delo. Končno sem kar otopel, skrbelo me je le to, kako bom nasitil lačno družino. Saj me je na vseh poteh spremljala slika osmero lačnih nedoraslih grl. Žene še ; štel nisem, ona je bila kakor jaz že navajena gladovati in sam ne vem, kaj jo je še držalo kvišku. Mučila me je mišek kaj bo z otroci, ko dorastejo. Mar naj tudi te prepustim svojemu prejšnjemu
l«1«
f


v«
* mA * s? • • > ■
^ wt\ /
Komandant brigade, tovariš Posega Miro, sprejema raport komandirjev
je bodo pridno delali, toda zakaj? To bo že sam povedal.«
Mene pa je starec v resnici zelo zanai, zato sem ga poiskala. Našla sem samega v kotu. Videla sem pred seboj >žaka krepkega, a bolj nizke postave, velikimi razprtimi očmi, kljub starosti danes močan. Njegova obleka je bila romna, toda snažna. Očividno je že Iga leta služila možu. Tik pred njim istanem in kot da bi bila že stara anca, mu nehote ponudim roko. Takoj posegel v pogovor in pripovedoval: Tudi jaz sem včasih plesal, vse noči m trgal podplate, še brigalo me ni, da me včasih zaradi tega celo nabili. >ndar, ko gledam vas mlade, prizna-m, da takrat ni bilo tako veselo. Dru-,če se veselite življenja, kot smo se ga i. Vas ne tarejo skrbi, kje boste danes dii, jutri spali... O da, če ne bi bil : v letih, bi še tudi jaz poskočil.« Za p je umolknil, očividno nekaj premiš-ije. Videti je, da se zelo rad pogovor-. ker je mnogo izkusil. Šele čez čas | nadaljeval: »Naj le plešejo mladi. Ve-e, mnogo sveta sem že prehodil, mno-> sem že grenkega izkusil in ko sem kole popotoval, sem si vedno želel, da bilo nekoč tako kot je zdaj. Povem im pa, ni hujšega na svetu kot to, da še mlad vržen na milost in nemilost svet. V vsem življenju sem se trdo
življenju? Sedaj pa, ko imamo delavni ljudje oblast in je pri nas Titova Jugoslavija, ni več lakote in skrbi.« Hotela sem se posloviti, on pa je še nadaljeval: »Veste, v tej vojni mi je padel v partizanih najdražji sin; zelo me je potrla njegova smrt, ko pa sem videl, da smo
M .».v»	1------ -----’	— —
sc le rešili tujcev, sem prestal njegovo izgubo. Ampak bil je dober fant!«
Izvleki je iz žepa denarnico, pokazal mi je sliko nasmejanega mladeniča. Pozneje mi je še pripovedoval, da je bil sam v prvi svetovni vojni ruski ujetnik, kjer je takoj pristopil na stran rdečih. Slednjič je kakor pomlajen in blestečih oči vzkliknil: »Bil sem v Rusiji, videl sem Lenina, na progo grem, videti hočem našega Tita!« Mladina, ki se je veselila okrog naju dveh, je ob tem vzkliku prenehala s pogovori in napeto prisluhnila. Starčeve oči so bile še vedno močno razprte, iskrile so se in še ko je umolknil, se je zdelo, da še vedno govori, tako močno je bil prevzet.
Za hip se poslovim od starega, toda tako bodrega človeka. Približam se nasmejanemu dekletu. Zadovoljna in nasmejana očesa — dva oglja — ji žarita z obraza. Kakor iz radovednosti jo vprašam, čemu je tako zadovoljna. Preprosto me je pogledala in dejala z očitnim prepričanjem: »Kako ne bi bila? Ko sem bila še otrok, so me dali starši v mesto
n (r
1* 1 '
Nestrpno pričakujejo brigadirji odhod
gradila naša žuljava roka.« Molče sem ji prikimala. Gledala sem obraze, iz katerih je odsevala jeklena odločnost, bili so to res pravi inženirji. Preobrazili bodo svet, pregnali bodo vso zatohlo vzdušje preteklosti.
V živahnih pripravah je minilo dopoldne in brigada je bila pripravljena za odhod. Poobedovali so, ogledali so si še postojnsko jamo, pa je že prišla ura odhoda. »Zbor«, so zadoneli klici komandanta in komandirjev. Nekateri so še hitro pojedli košček kruha, nato se po-strojijo in komandirjzi še enkrat pregle-
na čelu brigade nesli velik napis, v katerem so mladi brigadirji obljubili, da bodo dali vse sile za izgradnjo druge mladinske proge, ki je skupna zadeva vseh narodov Jugoslavije. Ob cesti na kolodvor stoje gruče ljudi in z velikim navdušenjem opazujejo brigado, ki koraka s petjem mimo njih.
Na kolodvoru je že čakal vlak z dvema brigadama, istrsko in tržiško. Kljub močnemu nalivu so takoj priskočili bratski italijanski in hrvatski mladinci in se z navdušenjem med seboj pozdravili. Naši brigadirji so se postrojili in tovariš Mervič Fran - Igor jih je v imenu okrožnega odbora mladine pozval, naj dostojno nosijo na progi ime Vojkovih brigadirjev. »Ustvarjati novega človeka, jasnega pogleda in dvignjenega čela, je osnovna naloga mladinske proge, kovačnica novih ljudi«, je dejal tovariš Roman Albreht v imenu okrožnega odbora OF. Tudi zastopnik Jugoslovanske armade je dejal mladincem in mladinkam, naj bodo prav taki mladi junaki dela pri gradnji lepše domovine, kot so bili partizani junaki borbe za uničenje sovražnika.
Med udarnimi koračnicami, ki jih je zaigrala ob odhodu vlaka vojaška godba in med vzklikanjem ljudstva so se brigadirji odpeljali na svoje delovno mesto, odkoder se bodo vrnili še bolj krepki, še bolj zdravi in še bolj zreli državljani nove Jugoslavije.	Slavica.
Mladina pa bo tudi doma gradila
Tako si mladina v Straži postavlja obveze
Po vseh vaseh se mladina pripravlja na veliko delo za izvajanje prve petletke, ki je pred nami. Tako je tudi mladina iz vasi Straža takoj pričela študirati petletni gospodarski načrt in se na podlagi tega obvezuje, da bo v letu 1947, napravila za dvig našega gospodarstva naslednje delo: nasadili bodo 100 sadnih sadik, otrebili in očistili bodo 300 sadnih dreves, napravili 300 delovnih ur na polju onim družinam, ki so bile za časa na-rodno-osvobilne borbe najbolj prizadete in ki nimajo delovne moči za obdelavo zemlje, na mladinsko progo Šamac— Sarajevo pa bodo poslali osem mladincev in mladink,
Pri tem pa ne bodo pozabili na ideološko izgradnjo. Popolnoma se bodo seznanili z ustavo LRS, z našim zadružništvom, Prav tako pa bodo čitali dnevno časopisje.
Obenem zagotavljajo, da bodo svoj načrt vsestransko prekoračili.
Celo naši najmlajši ne bodo zaostajali
Tudi pionirska organizacija v Idriji je v polnem razmahu. Skupno imamo 451 pionirjev, ki se marljivo udejstvujejo v raznih študijskih krožkih Imajo večkrat sestanke, na katerih razpravljajo o bodočem tekmovanju in o načrtnem delu. Za uspešno delovanje v organizaciji so bili obdarovani trije pionirji s krasnimi knjigami.
Za tekmovanje so si zadali nalogo, poglobiti se v učenje in doseči najboljše uspehe. Pionirji se pa tudi v fizkulturi udejstvujejo, kajti redno dvakrat na teden prihajajo k telovadbi.
Vse priznanje našim mladinkam, ki se trudijo na vso moč, da se bodo naši najmlajši čimprej usposobili za nadaljnje naloge, ki jih čakajo v bližnji bodočnosti. Tako jih učijo ustvarjati razna ročna dela, v risanju ter tudi v prosveti.
Naši pionirji pa hočejo tudi pri raz-
nih nabiralnih akcijah sodelovati. Tako so za mladinsko delovno brigado za progo Šamac—Sarajevo nabrali v svojih krožkih 1124 din.
Sklenili so, da hočejo zvesto slediti klicu našega ljubega maršala Tita ter neumorno delovati z vsemi silami za našo skupno domovino Jugoslavijo.
Ferdo Vidmar
Iz Foljubina bo odšel vsak tretji mladinec na progo
Delovni polet in revolucionarnost, ki vladata med mladino naše vasi, se je pred kratkim pokazala. Ko je sekretar mladinskega aktiva na zadnjem sestanku govoril o pomenu gradnje druge mladinske proge, se je prostovoljno javilo 22 mladincev in mladink na delo, ker tudi oni nočejo zaostajati, ampak hočejo doprinesti svoj delež k graditvi. Navdušenja in borbenih partizanskih pesmi skoraj ni bilo mogoče pomiriti. To, da bo odšel vsak tretji mladinec na progo, nam kaže, s kakšnim veseljem je mladina sprejela ta sklep. Prav tako pa za mladino nočejo zaostajati naše žene, ki so za brigade zbrale 11.000 lir v denarju in blagu.
Mladina idrijskega okraja bo sodelovala v pomladanski setvi
Na zadnjem mladinskem plenarnem zasedanju v Cerknem se je mladina obvezala, da bo tesno sodelovala z ostalimi organizacijami pri izvajanju gospodarskega načrta. Ker nastaja z odhodom dobrovoljcev na mladinsko progo pomanj-, kanje delovnih moči, bo mladina poma-| gala pri pomladanski setvi predvsem tistim, ki so brez lastnih delovnih sil, bo-I disi to spričo potrebe, posledic vojne,
^ ali ker so njihovi svojci odšli z delovno brigado. Mladina si je zadala obvezo ustanovitve fizkulturnih aktivov po vseh vaseh svojega okraja. S pomočjo ljudskih odborov bodo organizirali kmetijske strokovne tečaje
Vršil se je prvi kongres Ljudske prosvete Slovenije
Ustvariti moramo ljudi, ki bodo sposobni izvesti bitko
za petletni plan
Bili smo na L kongresu ljudske prosvete Slovenije
Za slovenski narod je bil prvi kon- | iulili potrebo po načrtnem, idejno moč-gres ljudske prosvete, po obsegu velik nem in po vsebini kvalitativnem delu. in po pomenu globok dogodek, ker po- Jasno je, da smo bojevali boj proti inameni nam, delovnemu ljudstvu Slove- j nopolizaciji ljudske prosvete s strani nije, izhodišče nadaljnjega dela. Na »strokovnjakov« in da smo brezidejnosli kongres smo prišli kot delegati ljud- j in tako zvanemu apolitieizmu stopili za stva, našega ljudstva, ki je začutilo po- vrat. Ljudska prosveta, in to smo ures-trebo, da se v kulturno prosvetno delo i ničili, je postala naše oroije, s katerim poglobi in da si tako osvoji orožje za \ bijemo ne samo nevednost in zaostalost pravilno razumevanje razvoja in njego- | kot tako, temveč tudi ljudi, ki si tako vih nujnosti in da se v ta razvoj za-\nevednost in zaostalost želijo, ker so vestno vključi. Preteklost je v kulturno sovražniki ljudstva. Osvojili smo orožje prosvetnem pogledu, kar se nositelja ti- in ker sovražnik ne more ostati skrit, če, doživela prelom. Vsi smo živo začu-lili, da je o kongresu dala pravilno sliko minister za prosveto tovarišica Lidija Sentjurčeva v besedah:
»Ze samo dejstvo, da je na tem kon-
zato ga bomo znali najti, tolči in dotolči. Delo in ugotovitve kongresa, njegova bogata vsebina in višina je dalo občutiti, da je s kongresom storjena pre-»oe samo aejsivo, aa je na tem *on- lomnica in da kongres sam daje široko gresu ogromna množica delegatov zrasla , delovno perspektivo, ki jo mora ljudska iz najglobljih globin, iz našega ljud- ProsveJ& osvojiti, ce hoče, da bo res stva, in prišla od krampov in motik, ' Pon,<^.wtk	fronte pri lažji
srpov in iz tovarn ter prevzela organi-\in hitrejši uresničitvi gospodarskega
plana.
zacijo prosvetnega dela, pomeni ogromen uspeh našega dosedanjega kulturno prosvetnega dela.«
Predvsem razumemo prav dobro, da naša mlada domovina potrebuje delavnih rok, ki bodo znale ustvarjeno domovino dograditi. To pa lahko storijo v	...
resnici samo delavni ljudje, množice P“e ,24. in 25. marca se je vršil v takih ljudi, skratka vse delovno ljud- Ljubljani L Kongres Ljudske prosvete stvo. Kot delegati, izvoljeni is vrst de- ‘ Slovenije. Zbrali so se predstavniki vseh lovnega ljudstva, predstavljamo ljudi kulturnih in drugih množičnih organiza-
nnisnnn bnasn	r7.trn ali	irr*t lillfi-
Kongres se je zaključil z volitvami v plenum in Izvršni odbor ljudske prosvete, kakor tudi s potrditvijo statuta, ki daje ljudski prosveti zaslombo Osvobodilne fronte.
Na kongresu smo bili in sodelovali. Kot delegati smo se vrnili. Vrnili smo se med ljudi, ki so nas na kongres poslali. Vendar vrnitev ni zaključno dejanje, s katerim bi bilo naše delo opravljeno. Vrniti se, to se pravi uresničiti in nujno zajamjiti nadaljnje delo, ker smo dokazali, da dihamo z vso našo Slovenijo in Jugoslavijo, da so naši delovni in življenjski utripi eni in isti. Vse naše delo in naši napori pa so dokaz, da smo v isti etapi boja, kot vsi jugoslovanski narodi. In končno imamo pred seboj jasno perspektivo:
»Kongres mora dati smernice za naše bodoče delo v času izgradnje petletnega načrta, za izgradnjo nove družbe, kjer bomo mi in naši otroci našli srečnejše življenje«, kot je dejala tovarišica Lidija Sentjurčeva.
Smernice kažejo pot naprej k cilju!
k cilju, torej
Izvajajmo sklepe I. kongresa
novega kova. Zrasli smo iz vrst ljudskih množic. Kulturno prosvetno delo smo vršili v gotovih oblikah že do sedaj. Kongres pa nam je dal jasno perspektivo, kako delati v bodoče, kako delo razvijati in usmerjati, da bo kar najbolj skladno s celotnim razvojem sedanjega življenja. Naša perspektiva je jasna. Oblikovati in izoblikovati moramo poleg drugega ljudi dvignjenega čela in jasnih oči. Pred nami stojijo
cij in ustanov. Tudi druge federalne enote so poslale na kongres svoje zastop-
nike. Namen kongresa je bil, da pregleda dosedanje oblike in vsebino dosedanjega dela — ter da postavi jasne organizacijske in vsebinske smernice za bodoče delo v času izgradnje petletnega plana, za izgradnjo nove družbe.
Kongres je otvoril Prežihov Voranc
ZGODOVINSKI POMEN KONGRESA JE V TEM, DA SE VRŠI V DOBI, KO JUGOSLAVIJA STOPA V PETLETNI PLAN
Kongres je otvoril predsednik začas-
čela in jasnih oči. Pred nami stojijo nega Iniciativnega odbora ljudske pro-naše velike naloge. Ne stojimo samo «a | svetei pisatelj Prežihov Voranc, ki je v pragu teh nalog, ampak se obrisi i svojein govoru med drugim dejal: nalog že kažejo. Izvedba gospodarske
petletke zahteva od nas ogromnih na-1 prvi kongres Ljudske prosvete spa-porov in skrajno žrtvovanje, to nam ' da brezdvomno med velike in važne do-mora biti tako jasno, kakor nam je že godke našega javnega življenja po osvo-sedaj jasno, da stopamo v bitko za boditvi. Dve leti je poteklo od tega, kar
uresničenje petletke. To bitko moramo izbojevati, da se dvignemo na čim višjo gospodarsko kakor tudi kulturno stopnjo. Kulturno prosvetno delo pa nam bo v tej bitki dajalo ogromno pomoč, da nam bo fizično delo razumljivo, da se bomo vsake storitve lotili zavestno in videli njen globoko človečanski pomen.
V prvi vrsti je kongres orisal širok okvir bodočega dela, ki ga bodo morali zajamčiti na eni strani naši sindikati kot skupnost industrijskih produkcijskih delavcev, na drugi strani pa kmečka prosveta, ki bo odpirala pol v zadružno življenje in ki bo zajela naše kmetovalce do poslednjega izmed njih. Ljudska prosveta bo tako dejansko predstavljala širjenje in poglabljanje našega znanja, poglabljanje našega idejnega obzorja in dviganje zavesti naših ljudi.
Kongres pa nam je odkril še drugo spoznanje. V novega človeka se bomo vzgojili in vzgajali druge edino le pri delu. Ljudem dvignjenega čela in vedrih oči delo ne bo muka, kot je bilo v starem kapitalističnem redu, temveč stvar slave in časti. Vedrino in sproščenost bomo dosegli s kulturno prosvetnim delom, ki nas bo usposobilo za tvorce nove družbe.
V dvorani, kjer se je kongres razvijal, so bili zastopani kot delegati vsi okraji Ljudske republike Slovenije. Tako smo bili zbrani delegati okrajev ob Muri in Dravi, Soči in Savi, pogrešali smo le one od Žile. Načelni referati so nam razjasnili do podrobnosti, kakšno je bilo kulturno prosvetno delo v preteklosti, osvetlili so nam vzroke, zakaj je delo tako potekalo. Pred nami se je razgrnila sedanjost, katero bi lahko označili z besedami tovariša Kimovca Franca, da mora novi človek vsebovati upornost in ■ vztrajnost »starega partizana«, ki ne pozna ovir, temu pa pridružiti kvalitete našega udarnika. Dalje sedanjost zahteva ideološko poglobitev, utrjevanje in dajanje vsebine geslu bratstvo — edinstvo narodov Jugoslavije, razvijanje zveze delavcev in kmetov, izboljšanje kvalitete in končno: ljudsko prosvetno delo mora bili metoda političnega dela z množicami.
Delegati, ki smo prišli iz Slovenske-, ga Primorja, smo prav v diskusiji, ki je sledila referatom, morali ugotoviti, da dajemo in da diskusija daje nam. Njeno delo je bilo plodno. Po številnih nastopih delegatov iz vse Slovenije, med katerimi je nastopila šestdesetletna kmetica iz okolice Ptuja, delegati črnih revirjev in metalurgijskih centrov, izseljenci, viničarji in kolonisti, se nam je odkrilo spoznanje, da je Slovenija eno in isto, da ni izjem, skratka začutili smo, da vsi ustvarjamo na enak način in da nas spremlja v kulturnem ustvarjanju delovni heroizem. Iz naših vrst in iz vrst množic ostale Slovenije rastejo ljudski talenti: pevovodje, režiserji, recitatorji, kiparji, modelarji in slikarji, rastejo in se razvijajo ob podpori ljudske oblasti. Diskusija nam je dalje pokazala, da smo pri nas v Slovenskem Pi imorju kljub vsemu uspeli razviti ljudsko prosveto do take višine, kot so jo razvile množice v drugih predelih Slovenije. Množičnost je pri nas prišla večkrat do izraza in prav to nam je dajalo smernice, kje in kako naj dvigamo kadre. Kot delegati, kot zastopniki ljudstva, ki je gojilo ljudsko prosveto, se zavedamo, da so za nami gotovi uspehi, lepi in zadovoljivi, kar pa nas ne uspava in ne zasanja v samoljubje. Prenehali smo peti hvalo spontanosti in za-
je naš narod pod vodstvom OF pognal okupatorja iz svoje zemlje. Takoj po osvoboditvi je vzplamtelo med našim ljudstvom še nevideno kulturno in prosvetno življenje, katerega žarišča so postale nove množične organizacije. Naše ljudstvo je pomedlo s starimi, preživelimi oblikami in metodami prosvetnega dela. Naše ljudstvo je stopilo na novo pot svojega lastnega kulturnega življenja.
Slovenski narod ima na kulturnem in prosvetnem polju bogato tradicijo, ki je pozitivna in negativna.
Kar je v naši preteklosti pozitivno, napredno in dobro, to je naše ljudstvo preneslo v novo dobo, zavrglo pa je vse, kar se je preživelo, kar je bilo kvarno, kar mu je bilo vsiljeno od starih oblastnikov. Najlepša tradicija iz naše preteklosti je hrepenenje našega ljudstva po izobrazbi, po lepoti, po plemenitosti in po dobroti. To tradicijo nadaljuje danes naše ljudstvo po tovarnah in po vaseh, ko postaja kovač svoje lastne usode v svoji državi.
Velik, prav zgodovinski pomen našega kongresa leži v tem, da se vrši ravno v dobi, ko naša država stopa v načrtno gospodarstvo. Pri vstopu v to veliko dobo čakajo ljudsko prosvetno delo ogromne in važne naloge. Brez vzgojnega dela mi te velike naloge za našo lepšo bodočnost in za našo nacionalno samostoj-nost ne bi mogli izpolniti. Naša naloga l sveto vlade LRS.
bodo pristopili k izvajanju teh nalog ustvarjalno. Toda če iz tega vidika pregledamo naše bodoče naloge, potem mislim, da je prav, da bo naš kongres pregledal dosedanje oblike in vsebino dosedanjega dela in da bo postavil jasne in vsebinske ter organizacijske smernice za naše bodoče delo in zlasti kritično osvetlil napake, ki se dostikrat pojavljajo v naših vrstah, da hlastamo za kvahtitet-nimi uspehi, da se ponašamo z raznimi številkami, da pa premalo gledamo na kvaliteto, na vsebino, in da premalo gledamo na to, ali smo z našim delom pripomogli k obrazovanju in poglabljanju tistega človeka, ki je nosilec vsega sedanjega dela, ali smo z našim kulturno-prosvetnim delom oblikovali novega človeka, da ponovno naglasim besede maršala Tita, človeka jasnega pogleda in dvignjenega čela.
V tej karakterizaciji, ki jo je nakazal nekoč maršal, so obsežene karakteristične črte novega človeka, človeka jasnega čela, jasnih misli, jasne analize, jasne perspektive; z drugimi besedami ta polet našega novega človeka nalaga nam prosvetnim delavcem novih nalog, oboroževanje z znanjem, ki nam bo omogočilo to našo analizo, to jasno perspektivo. Nič manj važna pa je, tovariši, druga plat novega človeka, človeka vedrih oči in jasnega pogleda, človeka kateremu delo ne sme biti muka, kot je bilo to v starem kapitalističnem redu, ampak kateremu je delo stvar časti in slave, kateri ve, da s svojim delom ne ustvarja samo vrednote za vsakdanje življenje, ampak ustvarja pogoje za izgradnjo nove družbe, kjer ne bo več izkoriščanja človeka po človeku in kjer
ne bo naša država več interesna sfera nobenega imperializma. Popolnoma ias® je, če želimo človeka vedrih lic, vedrega pogleda, potem ne bi bilo prav, če mislili, da mora naše kulturno-prosvetno delo obravnavati zgolj znanstvena, zgo J strokovna vprašanja, ampak moramo prav s kulturno-prosvetnim delom ustvar jati tisto vedrino, dati tistega sproščene ga veselja človeku, da ga bo usposobi o za tvorca bodoče družbe.
Tovariši, prav s tega vidika, da mora vaš današnji kongres obravnavati nalo ge tako s stališča, kako razširiti znanje, kako poglobiti idejno obzorje, kako uvJs niti politično in človeško zavest naših ljudi, kakor s stališča, kako ustvariti našim ljudem lepše, plodno in vrednejše življenje, prav to so naloge, ki stoje pred današnjim kongresom. Kajti ta kongres mora dati smernice za naše bodoče delo v času izgradnje petletnega načrta, za izgradnjo nove družbe, kjer bomo mi in naši otroci našli srečno življenje.
Tovariši, ne želim v tem svojem P®" zdravu nadomestiti referatov, ki jih bodo dali organizatorji kongresa. Zato želim samo še enkrat naglasiti, da vi, ki ste zrasli iz globin našega ljudstva, vsak dan na vsakem koraku budno bedite nad razvojem našega ljudstva, nad razvojem našega človeka, da budno bedite ! nad tem, kje se porajajo novi ljudski talenti, kje rastejo novi pesniki, novi pisatelji, novi slikarji in glasbeniki, k* se že danes porajajo v naših organizacijah, da na te ljudi opozarjate naše prosvetne oblasti in na ta način omogočite rast novih ljudskih umetnikov. Tovarišij s to mislijo še enkrat pozdravljam vas kongres in mu želim največjega uspeha.
PREDSTAVNIKI BRATSKIH REPUBLIK IN MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ SO POZDRAVILI KONGRES
je, da mi pomagamo prevzgojiti ljudsko miselnost, miselnost za ljudsko skupnost. Nad tisoč let smo se vzgajali v taki miselnosti, ki je temu pojmu bila popolnoma tuja in nasprotna. Zato ni čudno, da je naše ljudstvo vse polno predsodkov in polno nezaupanja, ko mu govorimo o bodočih nalogah. Štiriletna narodno osvobodilna borba je v našem narodu vzbudila veliko smisla za skupno trpljenje, za skupno žrtvovanje, za skupno odgovornost pred zgodovino. Te pozitivne, napredne vrednote v miselnosti našega naroda moramo mi dalje vzpodbujati, negovati in razvijati. V našem ljudstvu dozoreva veliko, novo spoznanje za dolžnosti in za skupno odgovornost. Poleg šole je ljudsko prosvetno delo najvažnejši faktor pri prevzgoji naše stare miselnosti in pri dvigu kulture našega delovnega ljudstva. Vse napore OF, naših voditeljev in naše vlade za boljšo in lepšo bodočnost, ki si jo bomo sami ustvarili, mora spremljati neumorno ljudsko prosvetno delo med našim ljudstvom.
Temu velikemu cilju mora položiti temelje naš današnji kongres.
tflr
Po govoru tov. Prežihovega Voranca so delegati izvolili častno in delovno predsedstvo ter verifikacijsko komisijo. Nato so pozdravili kongres predstavniki ljudske oblasti in zastopniki organizacij. Prvi je spregovoril tovariš Grubašič, zastopnik Komiteja za šolo in znanost vlade FLRJ, ki je poudaril važne naloge prosvetnih delavcev, kovačev nove mlade generacije, pri vzgoji v naprednem duhu.
*
Nato je poz&vhvila kongres tovarišica Lidija Šentjurčeva, minister za pro-
Po govoru tov. Lidije Šentjurčeve so J odhaja na progo Šamac—Sarajevo, ki J pozdravili kongres delegati bratskih re- vprašanje vse Jugoslavije, publik in predstavniki množičnih organizacij Slovenije.
Predstavnik JA je prikazal, kako se vzgajajo borci in voditelji v naši ljudski armadi in kako važno je sodelovanje ljudstva z vojsko.
Tovariš Mladenovič Tanasije, zastopnik Ljudske fronte Srbije,., je dejal, da je osvoboditev naših narodov samo eden izmed pogojev, da se likvidira drugi sovražnik, to je kulturna zaostalost ljudskih množic. V imenu Ljudske fronte Hr-vatske je pozdravil kongr< tovariš Rup-čič Nikola ter omenil uspeuo, posebno v borbi proti nepismenosti in dvigu splošne ljudske prosvete.
Prisrčne pozdrave črnogorskega ljudstva je izrekel tovariš Vukoman Djako-vič, zastopnik Ljudske fronte Črne gore, ki je med drugim dejal, da bo kongres tudi črnogorskemu ljudstvu služil v določanju novih organizacijskih oblik v duhu tekmovanja.
Tovariš Ubavič Vlajko, zastopnik Ljudske fronte Bosne in Hercegovine je poudaril, da so danes napori ene republike istočasno napori druge in kakor prihajajo oni kot delegati na Kongres Slovenije, tako tudi slovenska mladina
Minister prosvete, tovarišica Lidija Šentjnrc, je podala karakteristiko in
naloge kongresa
KONGRES JE DAL SMERNICE ZA BODOČE DELO,
ZA IZGRADNJO NOVE DRUŽBE,
KJER BOMO NAŠLI SREČNO ŽIVLJENJE
Predstavnik kulturnih delavcev Julij" ske Krajine, tov. Jože Pahor, je ob navdušenem pozdravu delegatov prikaza pogoje kulturnega dela na Primorske in. Dejal je, da se ljudstvo v coni A bori za svoje pravice in je prepričano, da bo v tej borbi zmagalo in doseglo to, kar smo dosegli v svobodni Sloveniji.
Kot predstavnik Enotnik sindikatov je pozdravil kongres Tone Dolinšek, ki je podčrtal vlogo’ sindikatov v kulturno prosvetnem delu in prikazal pomen napredne ideologije, ki naj prodre iz delavskih vrst med vse naše ljudstvo.
Nato so pozdravili kongres še Pr®“” stavniki Glavnega odbora LMS, Iztok Žagar, Angelca Ocepkova v imenu é'aj' nega odbora AFŽ, tovariš Petričič, Pr®.d' stavnik Fizkulturne zveze Slovenijo. Matej Bor, zastopnik kulturnih delavcev ter tovariš Lado Kozak, zastopnik kmečke komisije in Iniciativnega odbora kmečkih zadrug.
"St
Slavnostni del kongresa je bil s tem zaključen. Popoldne pa je tajnik Ljudske prosvete, tovariš Uroš Kraigher, v svojem referatu podal pregled dosedanjega dela Ljudske prosvete Slovenije:
IZ POROČILA TAJNIKA UROŠA KRAIGHERJA
Tovariši in tovarišice, dovolite mi najprej, da vam predam pozdrav sekretarja Izvršnega odbora OF Slovenije in predsednika vlade LRS tov. Mihe Marinka. Nadalje mi dovolite, da pozdravim vaš današnji kongres v imenu naših političnih forumov in v imenu naših prosvetnih oblasti. Tovariši! Zamisel kongresa, ki se danes vrši, ni nova. Bila je rojena že v letih naše narodno-osvobo-dilne borbe, v času, ko so naše ljudske množice prvič začutile svoj ustvarjalni polet v kulturni dejavnosti, ko so v naših partizanskih vrstah rasli iz ljudskih množic naši prvi partizanski pesniki in pisatelji, naši režiserji, naši dirigenti itd. Kakor je že naglasil tovariš predsednik Prežih, da kongres ni bil sklican že prej, to ni bilo odvisno samo od prosvetnih delavcev. Bile so marsikatere ovire. Oblikovali smo v tem letu po osvoboditvi kulturno-prosvetni organizacijski forum, pregledali smo ustvarjalni polet našega kulturno-prosvetnega dela in danes že lahko beležimo prve pomembne uspehe s sklicanjem tega kongresa. Že samo dejstvo. da je na tem kongresu ogromna množica delegatov zrasla iz najglobljih globin našega ljudstva in prišla od krampov in motik, od srpov in iz tovarn ter prevzela organizacijo prosvetnega dela, že samo to dejstvo pomeni ogromen uspeh našega dosedanjega kulturno-prosvetnega dela.
V tem je, tovariši, tudi prva karakteristika našega kulturno-prosvetnega dela, prva karakteristika našega kongresa. Da še enkrat naglasim, da ste delegati tega kongresa ljudje novega kova, ljudje, zrasli iz naših ljudskih množic, ki ste prevzeli kul-torno-prosvetno delo v svoje roke. Nada-
lje, tovariši, želim naglasiti dejstvo, da se današnji kongres vrši v času, ko ne stojimo več samo na pragu naših velikih nalog pri izgradnji in izvedbi prvega petletnega plana, ampak ko se konture tega petletnega plana že porajajo na obzorju, ko že dobivamo prvo sliko o nalogah, ki nas v teh bodočih letih čakajo. Ta prva kontura je bila dana pred zakonodajnim odborom Ljudske skupščine v Beogradu in v bližnjih dneh bodo naš finančni in produkcijski plan pretresali zastopniki ljudstva v Ljudski skupščini v Beogradu in šele takrat vam bo z vso ostrino jasno, kakšne ogromne napore terja od nas izvedba petletnega načrta, takrat nam bo jasno, kakor nam je jasno že sedaj, da pomeni izvedba petletnega plana novo bitko, novo fronto na gospodarskem po-prišču, ki jo moramo izvesti, ki jo moramo izbojevati, če hočemo, da bomo našo državo; da bomo naše ljudske množice dvignili na višjo gospodarsko in kulturno stopnjo.
Tovariši! Prav to dejstvo, da se naš kongres vrši na pragu naših priprav in naporov za izvedbo petletnega plana, daje pečat vsemu našemu delu in mora dati pečat vsemu bodočemu delu, če hočemo, da bo kongres ploden, da bo kongres ustvarjalen, da bo kongres dal tiste smernice, ki jih mora za bodoče kulturno-prosvetno delo dajati, če se vprašamo, tovariši, kakšna je perspektiva teh nalog, nalog kulturno-prosvetnih delavcev, potem je odgovor zelo lahek. Na nas, tovariši, leži med drugim to, da ustvarjamo ljudi, ki bodo sposobni izvesti to bitko, ljudi dvignjenega čela, jasnih oči, ki bodo imeli popolnoma jasno predstavo o perspektivi našega razvoja in ki
Če hočemo prav razumeti razvoj ljudsko prosvetnih prizadevanj v Sloveniji od osvoboditve do danes, se moramo opreti na tri osnovne momente, ki vsi trij'e koreninijo že v narodno osvobodilni vojni:
Prvič. Delovno ljudstvo je zakoniti dedič vseh pozitivnih kulturnih dobrin preteklosti. Pa ne samo dedič, ljudstvo je postalo nadaljnji razvijalec svoje kulture, iz svoje borbene zavesti je našlo nove [sile in pokazalo kljub najtežjim tehničnim pogojem prav v času vojne, čudovito razgibano težnjo po dvigu izobrazbe in neverjetno množične pojave ljudske kulturno umetniške tvornosti.
Drugič. Ljudska prosveta je pred vsem toliko vredna in potrebna množična delavnost, kolikor nam pomaga vzgajati, oblikovati človeka. Že v času osvobodilne vojne se je docela uveljavilo zdravo življenjsko pojmovanje kulturnih dobrin, ki niso smele biti same sebi namen, temveč so ogromno pripomogle k spoznavanju globljega pomena borbe, k jasni zavesti o njenih revolucijonarnih ciljih in je na ta način junaški boj našega ljudstva dobil vrednost visoko kulturnega dejanja.
Pri tej glavni, to je vsebinski plati ljudsko-prosvetnega dela, smo morali ugotoviti, da nam bogate tradicije, ki so kar posebnost Slovenije, niso v celoti samo koristne, temveč, da so nam v mnogih primerih tudi v breme, če vzamemo na primer veliko razširjenost slovenske knjige na podeželju, smo pač morali priti na to, da število še ni vse. Knjige ki so jih izdajalci tiskali med vojno pod pokroviteljstvom okupatorja, pač ne morejo biti pripomoček za vzgojo svobod-
vojni bili ljudje, ki so mislili, da je vse eno, kaj knjiga vsebuje, da je le slovenska. Pokazalo se je, da v našem času statistične številke o ljudski prosveti se ne povedo ničesar bistvenega. Ko začeli ob ogromni delovni in politični razgibanosti po osvoboditvi risati pr® nami določnejši obrisi novega človeka, kakršnega moramo vzgojiti, je postalo jasno, da bo ta borba, borba za vsebino, glavna in najtežja v naši ljudski prosveti.
Tretjič. Iz zakonitosti nove organizacijske strukture množičnega, vscljud skega gibanja so se razvili tudi novi pogoji za ustvarjanje organizacijski oblik takšnega ljudsko-prosvetnega de a. Že v času narodno osvobodilne borbe je Osvobodilna fronta mladino in žene akti vizirala preko posebnih množičnih organizacij, v povojni dobi se jim kot vodilne pridružujejo organizacije, ki temeljijo na delovnem procesu, to so sindikalne or^a nizacije. Jasno je bilo, da bo ljuds a prosveta ostala najširša množična 5ki za dvig izobrazbe delavcev in kmetov e tedaj, če se bo razvijala kot poseben sektor dela v vseh teh najširših organi zacijah in v duhu političnega programa Osvobodilne fronte.
*
Po referatu tovariša Kraigherja je ste dila obširna diskusija v kateri je sode lovalo 45 delegatov, ki so prikazali ku ^ turno prosvetno delovanje po posamez nih krajih in okrajih.	.,
V drugem dnevu dopoldne je govori tovariš France Kimovec - Žiga. Najprej je v svojem referatu v kratkih obrisi^ prikazal dosedanji razvoj ljudske PrO' svete v Sloveniji, nato pa je P°u, rl, vsebino in naloge prosvetnega dela
nih novih ljudi. In vendar so celo še po bodoče:
Iz referata tovariša Franca Kimovca - Žige
KULTURNO UMETNIŠKO UDEJSTVOVANJE MORAMO KVALITETNO IZBOLJŠATI
Naloga našega kongresa obstoja v tem, da prevzame dobre izkušnje vseh dosedanjih prizadevanj in na to bazo jasno postavi nove, sedanji stvarnosti ustrezajoče naloge.
Še pred kongresom na tretji seji GO OF Slovenije 24. februarja letos, zlasti pa v pozdravih častnih gostov našega kongresa, je začrtana smer in zajeta vse-
bina našega bodočega dela. Tov. Mariolo je na seji GO OF dejal:	nc
»Osrednji problem, ki stoji pred ' je naš plan.« In dalje pravi: »S tem Pfl# usmerjanjem našega gospodarstva plansko v bistvu socialistično osn0i,.. bomo laže izvršili do kraja tudi revo cijo prosvetne prevzgoje ljudi, ki Pa
Nadaljeoanje na 5. strani-
Naš vzgojni ideal je človek, ki ga obeležujeta pojma stari partizan in udarnik
Referat tovariša Franca Kimovca - Žige
Nadaljevanje s 4. strani.
Po svoje najtežja in najdolgotrajnejša. Uspešna izvršitev te revolucije, miselna Prevzgoja ljudi, množic bi bila nemogoča orez predhodne zmage politične in gospodarske revolucije.«
Kaj sledi iz tega? Nedvomno tole: Kazyiti, dvigniti po vsebini na višjo stoppo izobraževalno stran naše ljudske prosvete. Priznati moramo, da smo v tem Pogledu močno zaostajali za potrebami »ašega ljudstva. Množice čutijo potrebo P° znanju, o tem ni nobenega dvoma. Mi Pa smo doslej vse preveč živeli od na-prtov in premalo storili za dvig splošne 'deološke oborožitve z napredno znanostjo. Slabost teh načrtov tiči v tem, oa niso konkretni po vsebini, da često Premalo upoštevajo tradicije narodnoosvobodilne borbe, da niso postavljeni P konkretne prilike svojega kraja, upoštevajoč pri tem celotno perspektivo naso države. Druga slabost se kaže v drob-')enju teh prizadevanj na različne linije Po množičnih organizacijah. IV. plenum "0 ESJ je v tem pogledu jasno začrtal vlogo sindikatov pri prevzgoji miselnosti delavskega razreda. Prav isto je za širše množice jasno začrtano v sklepih tretje *eje GO OF.
Tako nismo sedaj več v nejasnosti, »ako organizacijsko zajeti prevzgajanje množic kakor tudi ne glede vsebine. Na sindikatih, na kulturno-prosvetnih oddelkih, komisijah in referentih in jasno na ramah vseh zavednih delavcev leži odgovornost, ali bodo sindikati postali za-res čimprej in čim boljša šola vsega delavskega razreda.
. Že uvodoma smo govorili o tem, da le spopad med naprednimi in reakcionarnimi silami na področju ljudske prosvete igral pomembno vlogo pri oblikovanju zavesti delavskega razreda. Videli smo, da je bil delavski razred nosilec in oplojevalec teh naprednih idej, ker se je zavedal, da se s tem hkrati bori za zma-g° nad svojimi tlačitelji.
Danes v bistveno spremenjenih prilikah, ko je oblast v rokah ljudstva, ko >ma ljudstvo komandne pozicije v gospodarstvu, je potreba po znanju še neprimerno večja. Ljudstvo se hoče učiti, kako dobro voditi državo, kako dobro uPravljati gospodarstvo, kako dvigniti Produktivnost dela. To smo mu dolžni nati — v tem obstoja naša naloga.
. Vpliv reakcionarne ljudske prosvete j® bil posebno močan na vasi. Najbolj karakteristično zanjo je bilo prizadevanje, da obide sleherno, dnevno, življenjsko problematiko vasi, šla je za tem, da ‘judstvo poceni zabava in ga z vražami ‘n bajkami drži v nevednosti daleč od Vsake revolucionarnosti. Da reakciji to v celoti ni uspelo, je jasen dokaz zmagovito narodno-osvobodilno gibanje, kakor je na drugi strani treba vedeti, da so ostali in podzavestno naprej delujejo vplivi take protiljudske prosvete. O njih smo govorili včeraj. Zato je razumljivo, da je tisti, ki danes očita sodobni ljudski Prosveti preveč povezovanja z dnevnimi, gospodarsko-političnimi nalogami množic, češ da one tega ne razumejo, v veliki zmoti.
Kapitalistična družba je imela inte-res na tem, da uspava revolucionarnost množic z raznimi neaktualnimi predavanji in različnimi kulturno-umetniškimi Prireditvami apolitičnega značaja. Prav v tem je principielni politični, v bistvu Protiljudski karakter take ljudske prosvete.
, Ta pojav pri nas še srečujemo, Še ■mamo preveč slabih predavanj. Še vedno je preveč razširjeno mnenje, da je za ljudstvo na današnji stopnji ljudske kulture vse dobro. Res je, da je nam vsem treba še dosti znanja, prav zato pa moramo skrbno izbirati, kako in kaj bomo dali najprej. Ali ni razumljivo, da moramo najbolj skrbno izbirati orožje za norce v prvi liniji fronte dela, res od tega zavisi naš tempo, v katerem se bo dvigala i gospodarska i kulturna stopnja delovnih množic kot celote, torej tudi vseh nas.
Ne smemo pozabiti, da je bilo narodno-osvobodilno gibanje od vsega po-éetka zgrajeno na globoki veri v neizčrpno ustvarjalno silo širokih ljudskih množic, na zavesti, da so pripravljene “oriti se za dosego svojih neposrednih ciljev — osvoboditi domovino okupatorjev in njihovih hlapcev ter prevzeti oblast v svoje roke. Politična zavest, ki so jo množice pridobile v borbi in preprič-Ijivo utrdile s svojo zmago, nam mora alužiti za osnovo, katero sproti iz izkušenj vsakdanjega dela razširjamo na pod-■"očja, ki jih predstavlja naš gospodarski Plan. Narodno- osvobodilna borba je v Pojmu »stari partizan« napisala karakteristiko novega človeka, ki ga je prekalila borba. Nihče razen reakcionarjev, k> se jim je »starega partizana« res bati,
si pod tem pojmom ni predstavljal človeka slabih kvalitet, šlevo brez značaja, smeti buržoazne družbe, temveč človeka, energičnega zavedno discipliniranega, vedrega pogleda na svet, tovariškega do poslednjih meja, z eno besedo, človeka novih moralnih kvalitet.
Ljudska prosveta torej ne more mimo takih manifestacij ustvarjalnega dela kot so prva in zdaj druga mladinska proga, dalje udarniki in socialistično tekmovanje v naših tovarnah, primeri malih in srednjih kmetov, ki so zavestno dali v skupnost več kot je ta od njih terjala, primeri izobražencev, ki so stavili vse svoje dragoceno znanje v službo ljudstvu. Okoli takih dogodkov v življenju množic \e treba, da se razvije ljudsko-prosvetna aktivnost.
Če je uporabljanje idejne oborožitve delovnih množic ogromno doprineslo k zmagi v narodno-osvobodilni vojni, potem je jasno, da se nihče, ki hoče res nesebično bogatiti skupnost ter tako tudi sebi koristiti, ne bo odrekal možnosti poglobiti in razširiti idejno oborožitev množic z ekonomsko vzgojo. Tako oborožene množice ne bodo nikoli postale plen reakcije, marveč bodo postopoma tudi razumsko dojele sijajne perspektive, ki jih pred vse nas postavlja s požrtvovalnim delom doseženi in preseženi gospodarski plan.
Prirodno je torej, da že danes pričnemo s sistematičnim dviganjem idejne ravni na najširši bazi, kakršno predstavlja prav ljudska prosveta.
Taka je torej vsebina naše prve naloge. Če smo prav razumeli nalogo ideološke vzgoje, smo si s tem osvojili kriterij, ki nam bo pomagal doumeti smisel in vsebino naše ljudske prosvete, pa naj gre za igralsko družino, pevski zbor, plesno skupino ali godbo itd.
Ljudska kultura, ki naj se bori, da res zasluži ta častni naziv, mora zajemati vsebino svojega udejstvovanja v množicah in njenih borbenih tradicijah, v njenih pesmih, junakih iz ljudstva, mora živeti z njimi in se veseliti uspehov ljudskih naporov — se razvijati in rasti z občo kulturno stopnjo množic. Zajemati mora v delovnih naporih sedanjost in narodne zgodovine vseh naših narodov, zlasti pa sovjetskih narodov, in končno vseh naprednih ustvaritev v svetu, ter tako oblikovati plemenita čustva požr-
2.	Krepka organizacija delavskega razreda v Enotnih sindikatih in široka mreža vseh vrst zadrug na podeželju.
3.	Možnost hitrega obveščanja potom radia in časopisov.
4.	Precej na široko razpredena mreža kinodvoran.
5.	Močna tradicija Ijudsko-prosvetne-ga udejstvovanja.
6.	Obširna knjižna produkcija v narodnem jeziku in mreža ljudskih knjižnic.
7.	Vrsta znanstveno in kulturno umetniških izobraževalnih ustanov.
8.	Teritorialno bolj ali manj gosta mreža ljudsko-prosvetnih organizacij.
9.	Skoraj vsak nekoliko večji kraj ima večji ali manjši prostor, kjer je možno razviti ljudsko-prosvetno aktivnost vsaj v najosnovnejših oblikah.
Vrsta teh materialnih pogojev sicer s tem še ni izčrpana, vendar nam že našteti zadostujejo, če jih prav uporabimo, da je možno že danes sprovesti v življenje postavljene naloge. Najvažnejši in najodgovornejši pogoji so seveda ljudje, kadri, aktiv, ki dela na področju Ijud-sko-prosvetne aktivnosti. Prav tu je treba najprej in vzporedno s premagovanjem težav, ki se pri delu kažejo, zastaviti proces miselne prevzgoje. K temu mora naš kongres bistveno prispevati. Ta najvažnejši člen v verigi ljudske prosvete je doslej najmanj znana postavka. Kolikor je bilo pomoči ljudsko-prosvetnim organizacijam, se je ta v veliki meri omejevala le na strokovno plat. Dosti manj je bilo ideološko usmerjevalne pomoči. V tem pogledu moramo kritično priznati, da tudi Obzornik ni izpolnil svoje naloge.
Tako je bilo mogoče, da se je del.o ljudsko-prosvetnih svetov ponekod izrodilo v društvenikovanje, cenzorske aparate, ki so skušali z administrativnimi merami dajati idejno jasnost ljudski prosveti. Razumljivo, da s takim birr kretskim odnosom ni mogoče razviti ljudske prosvete, ampak jo kvečjemu zadušiti. Takih krutih mer se je treba v ljudski prosveti zelo čuvati, ker hromijo njen razvoj v kvaliteto. Včasih so se razvili v samostojno, v horizontalni liniji praktično nikomur odgovorno telo, ki je n. pr. po svoje iz lokalne perspektive ocenjevalo sklepe IV. plenuma GO ESJ, in sklepe VI. plenuma GO LMJ, tičoče se ljudsko-prosvetnega dela v času pripravljanja gospodarskega plana.
Najstarejša delegatka, Kostanjevec Marija iz Sv. Marka nižje Ptuja, bere pozdrav
maršalu Titu
tvovalnosti, heroizma in duha solidarnosti z borbo in napori vseh ljudstev za izgraditev bratstva in vzajemnosti med. narodi proti vsakemu imperialističnemu zatiranju.
Toda ali so pri nas že materialni pogoji, da bo taka ljudska prosveta res postala kri in meso, z eno besedo last množic?
Mislim, da so ti pogoji dani! V kolikor v posameznih predelih niso najugodnejši, se bo treba zanje uporno boriti s premagovanjem lokalnih težav. Na splošno vzeti ti pogoji vendarle obstojajo, četudi naš gospodarski plan še v svojem prvem letu svojega življenja ne daje posebnih izrednih investicij za dvig ljudske kulture.
Osnovni in bistveni pogoji pa so v našem primeru ugodnejši, če jih primerjamo s težavami v ostalih republikah, kjer pa so kljub vsemu doseženi lepi uspehi. Ti pogoji so:
1.	Visoka pismenost po najnovešjih podatkih še 0.2% nepismenih (imamo pa pismeni analfabetizem).
Uftiomka dvorana v Ljubljani i« bila napolnjena z delegati kongres«
Zato si moramo ob zaključku tega referata postaviti in odgovoriti še na dve vprašanji, in sicer, po kakšnem kriteriju naj organiziramo ljudsko-prosvetno delo in kakšno funkcijo naj vrši Ijudsko-pro-svetni svet ter forumi ljudske prosvete.
Iz referata tov. M. Breclja na III. seji GO OF Slovenije, kakor tudi iz dosedanjih izvajanj o principielnih vprašanjih ljudske prosvete sledi, da bodi baza organizacije delovni proces, Množice naj se ljudsko prosvetno udejstvujejo in izživljajo v istem okviru, kakor so ude-žene na delovnem procesu, delavec in njegova družina v sindikatu, kmet na vasi v okviru zadruge ali druge oblike prosvetne organizacije. Povsem jasno je, da z ozirom na naš gospodarski plan pripada levji delež na procesu prevzgoje delavstva sindikatom. Prav nič manj važno pa seveda ni to delo na vasi, ker ga komplicira še trajen vpliv kapitalističnih tendenc. Vezali ga bomo na zadruge in ostale množične organizacije. Ker je v okviru našega gospodarskega plana določeno zadrugam izredno pomembno delo na vasi, moramo stremeti za tem, da z dobro premišljeno, poznavajoč lokalne razmere, upoštevajoč stopnjo idejne ravni prebivalcev vasi, vztrajno in požrtvovalno razčiščujemo pojme okoli te oblike gospodarske dejavnosti. To pomeni v danih razmerah preko ljudsko prosvetne aktivnosti nuditi konkretno pomoč in ustvarjati pogoje za uspešno izvajanje sistema planiranja. Pri tem moramo paziti, da ne bomo z organizacijskimi merami zavrli razvoja ljudske prosvete. Bistveno pri vse) tej stvari je to, da res zajamemo po možnosti vse prebivalce v kraju, a vendar ne enega in istega v dveh, treh organizacijah, temveč samo v eni, člane sindikatov v sindikalnih aktivih, grupah, skupinah, zborih in društvih v sindikatu, ostale prebivalce pa v okviru ostalih organizacij v isti obliki.
t
Z ozirom na jasnost glede organizira-nja ljudsko prosvetnega dela na proiz- ! vodstveni bazi je precej pojasnjena tudi funkcija ljudsko prosvetnih svetov. Sestavljeni so na principu aktiva, ki naj koordinira in idejno enotno usmerja ljud-
PISMO MARŠALU TITU
Dragi tovariš maršal!
Delegati ljudsko prosvetnih organizacij, zbrani na I. kongresu ljudske prosvete Slovenije, Ti pošiljamo, ljubljeni naš vodnik in maršal, pozdrave, polne ljubezni in predanosti. Sporočamo Ti, da so nas ves čas kongresa spremljale in vzpodbujale Tvoje besede, da je treba ustvariti novega človeka, človeka jasnega pogleda in dvignjenega čela, ki bo vedrih oči s pesmijo na ustih zavihal rokave in pod Tvojim modrim vodstvom dovršil izgradnjo gospodarskega plana ter s tem istočasno kulturno prosvetni preporod oseh narodov Jugoslavije.
Obljubljamo Ti, da bomo z našim nadaljnjim ljudsko prosvetnim delom prižigali v slehernem našem delovnem človeku veselje in zanos do dela, predanost in zvestobo domovini, spoštovanje in ljubezen načelom Osvobodilne fronte, da bodo znali ceniti in razvijati velike pridobitve narodno osvobodilne borbe ter čuvati bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije. Z idejno poglobljenim ljudsko prosvetnim delom, usmerjenim k dvigu izobrazbe in zdrave, vedre kulturno umetniške tvornosti, bomo iz vseh nas gradili take državljane, ki bomo vse bolj in bolj sposobni za velike naloge Titove petletke.
DELEGATI L KONGRESA LJUDSKE PROSVETE SLOVENIJE
Delegati kongresa so pazljivo sledili izvajanjem predstavnikov
sko prosvetno aktivnost na svojem področju. O tem je bilo govora v referatu tov. Uroša Kraigherja, zato bi se ob tem v svojem referatu ne zadrževal.
Tovarišice in tovariši! Naloge, ki smo si jih postavili, so ustvarljive, če se bomo za njihovo izvedbo borili s strastjo, z ljubeznijo, s tem, da bomo učili sebe in množice, ki jih predstavljamo. Napačno bi bilo, če bi šablonsko prenašali postavljene naloge na vsak teren enako. Bolj kot pri katerem koli delu bi se nam maščevalo tako šabloniziranje. Ni namen nalog v tem, da daje recepte, ampak v tem, da zdaj, ko so organizacijske forme jasne, idejno poglobi vse delo. V tem pravcu naj bi naloge konkretizirala po koreferatih še temeljita diskusija po načelnih vprašanjih, ki so:
1. Dvigniti ideološko plat ljudsko prosvetnega dela na osnovah našega gospodarskega plana.
2.	Dati kot vsebino vse splošno idejno oborožitev, zlasti ekonomsko vzgojo.
3.	V novih prilikah dati vsebino geslu bratstvo, edinstvo narodov Jugoslavije, spoznavati zgodovinske, kulturne in ekonomske prilike drugih republik.
4.	Razvijati vzgojni ideal človeka naših dni — katerega karakter obeležujeta pojma stari partizan in udarnik.
5.	Nadalje razvijati zvezo delavcev in kmetov.
6.	Kvalitetno izboljšati kulturno umetniško udejstvovanje — na osnovi dvignjene idejne ravni.
7.	Razvijati ljudsko tvornost v samem delovnem procesu in
8.	vzeti ljudsko prosvetno delo kot metodo političnega dela z množico.
Ob kongresu je bila odprta tudi razstava Ljudske prosvete Slovenije
SKLEPE KONGRESA BOMO URESNIČILI Z DELOM LJUDSKIH MNOŽIC
Po referatu tovariša Kimovca je tovariš Albreht Roman, član delovnega predsedstva kongresa, v svojem koreferatu prikazal naloge sindikatov v bodočem kulturnem delu, tovariš Selinger Drago, član GO LMS, pa je nakazal način prosvetnega dela na vasi. Po referatu je sledila diskusija, v kateri je sodelovalo veliko število delegatov.
•
V popoldanskem zasedanju je kongres soglasno sprejel postavljeni statut Ljudske prosvete Slovenije, s katerim je podana trdna organizacijska oblika bodočemu kulturnemu delovanju in zagotovljena koordinacija prosvetnega delovanja vseh množičnih organizacij Osvobodilne fronte v okviru ljudsko prosvetnih svetov.	*
Tovarišica Kostanjevec Marija iz Sv. Marka nižje Ptuja, najstarejša delegatka na kongresu, je nato prebrala pozdravno pismo maršalu Titu, ki ga je kongres z velikim navdušenjem sprejel. Nato so
poslali pozdravne brzojavke tudi podpredsedniku vlade FLRJ, tovarišu Edvardu Kardelju, ministru Milovanu Djilasu, ministru Borisu Kidriču, Izvršnemu odboru Ljudske fronte Jugoslavije, Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte Slovenije, Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije, Centralnemu komiteju Komunistične partije Slovenije, Glavnemu odboru Enotnih sindikatov Jugoslavije, Centralnemu odboru Ljudske mladine Jugoslavije in Centralnemu odboru Antifašistične fronte žena Jugoslavije. Sprejet je bil predlog, da se odpošlje Svetu zunanjih ministrov v Moskvo resolucija z zahtevo po priključitvi Koroške k Jugoslaviji.
Delegati so na kongresu dobili jasne vpoglede v vseh vprašanjih organizacije kulturno-prosvetnega dela, kakor tudi vsebinsko poglobitev in splošno idejno oborožitev v bodočem prosvetnem delovanju. Delegati so poklicani, da sklepe kongresa uresničijo v delu množic.
Kmetje in kmetice Jugoslavije,
posejte v tem ietu vsak košček zemlje!
Maršal Tito
V zvezi s setveno kampanjo so se po okrajih vršile konference krajevnih kmetijskih referentov, ki so bile namenjene čira popolnejši spomladanski setvi, ki pomeni vstop naših vaši v načrtno gospodarstvo. Obravnavali so vse važne probleme, med drugimi tudi preskrbo potrebnega semena in obdelavo vsakega predela zemlje.
Z ozirom na priključitev Primorske k Jugoslaviji, so se 20. t. m. zbrali v Postojni predstavniki ljudske oblasti in Osvobodilne fronte iz šestih okrajev na konferenco, kjer so obravnavali med drugim tudi važna gospodarska vprašanja, tičoča se pomladanske setve. Pri izvedbi spomladanske setve je najvažnejše vprašanje nabava semenskega krompirja in po nekaterih vaseh je težkoča tudi zaradi pomanjkanja vprežne živine. Ugotovili so pri tem, da v postojnskem, bistriškem, sežanskem in deloma gori-škem okraju primanjkuje več vagonov semenskega krompirja, ki ga bodo uvozili iz tolminskega in idrijskega okraja ter iz Ljubljane. V Postojni in Bistrici je namreč lansko leto napravil veliko škode koloradski hrošč, ki je uničil krompirjeve nasade, letošnja zima pa je uničila gotove predele ozimine. Zato bo treba nujno pristopiti k nabavi potrebnih semen.
Goriški okraj je že nabavil 700 centov semenskega krompirja, ki so ga že prejele prodajno nabavne zadruge. Primanjkuje pa še 500 q semenskega krompirja, ki ga bodo dobili iz drugih krajev, del primanjkljaja pa bodo krili z zamenjavo med posameznimi predeli okraja.
Pri nabavi semenskega krompirja pa so se vršile tudi gotove napake. Tako so na primer v goriškem okraju nabavili nekaj krompirja, ki ne uspeva v tem podnebju. Napake so se vršile tudi ob priliki popisovanja pridelkov, ko nekateri niso prijavili vse količine pridelka, temveč komaj polovico. Tako na primer so v bivšem okraju Brda prijavili skupno sedem vagonov krompirja, dosedaj pa so ga oddali 18 vagonov.
Sedaj se po vaseh vršijo sestanki krajevnih setvenih komisij, ki imajo na-logo, da sestavljajo setvene načrte, raz-1 poredijo delavno silo ter vprežno živino in stopijo v stik s traktorskimi postajami, da bodo s stroji obdelali čim več njiv. Krajevni ljudski odbor Rihemberg, kjer imajo samo enega konja in nekaj volov, je zaprosil traktorsko postajo, da jim da na razpolago poleg traktorja, ki ga že imajo, še enega, kajti v nasprotnem primeru ne bi mogli vse orne zemlje obdelati. Setvena komisija v vasi Hrenovice, okraj Postojna, je sestavila podrobni načrt za setev in za ostala gospodarska dela. V letošnjem letu bodo posejali tam največ pšenice in 500 q krompirja, obdelali pa bodo vso orno zemljo. Poleg tega bodo v tej vasi v letošnjem letu zgradili tudi pet kilometrov dolgo cesto, za kar so že pripravili 300 m'’ gramoza, zgradili si bodo tudi vaško pralnico v vrednosti 50.000 lir, popolnoma bodo obnovili gospodarsko poslopje nekega pogorelca in zgradili nov prosvetni dom v vrednosti 150.000 lir. Obvezali so se tudi, da bodo stoodstotno plačali odmerjeni davek. Poleg tega bodo posvetili mnogo pažnje tudi vzgoji ljudstva.
Za pomladansko setev se sedaj že povsod vršijo priprave. V Vipavski dolini so kmetje že pričeli z oranjem, sedaj prevažajo gnojila, čistijo sadno drevje in zlasti vinograde. Kmečko ljudstvo z velikim razumevanjem sodeluje pri sestavljanju setvenih načrtov.
PRIPRAVE ZA SPOMLADANSKO SETEV IN IZBOLJŠANJE ŽIVINOREJE V POSTOJNSKEM OKRAJU
V postojnskem okraju se zbirajo kmetje na množične sestanke, kjer razpravljajo o problemih v zvezi s pomladno setvijo in izboljšanjem živinoreje. Poljedelci delajo predvsem načrte za nabavo umetnih gnojil in hlevskega gnoja ter izbiro semen za pomladanski posevek. Letošnjo pomlad bo postojnski okraj obdelal okrajno državno posestvo na Razdrtem, ki obsega 75 ha orne zemlje, travnikov in gozdov. S pripravljalnimi deli so že pričeli. Za prevoz hlevskega gnoja in drugih gnojil je dal okrajni izvršni odbor na razpolago tovorni avto, z Vojaško upravo pa so napravili pogodbo za dobavo 640 m5 hlevskega gnoja in 5980 kg umetnih gnojil, s čimer bodo pognojili
njive in zanemarjene travnike. Po 10. aprilu bo pričela traktorska postaja iz Prestranka orati zemljo. Predvideno je, da bodo na tem zemljišču zasadili 7 ha s krompirjem, 2 ha pa bodo posejali z ovsom, krmilno peso in drugimi posevki.
Živinorejci so sklenili, da bodo organizirali v postojnskem okraju živinorejsko zadrugo, ki je za okraj nujno potrebna. Na zborovanjih so bili izvoljeni posebni pripravljalni odbori z nalogo, da zberejo članstvo za to zadrugo. Vest o j organiziranju živinorejske zadruge sta z j velikim navdušenjem sprejeli vasi Zalog in Mali potok. Za izboljšanje živine bodo člani živinorejske zadruge nabavili plemenske bike s Hrvatskega.
V IDRIJSKEM OKRAJU R0M0 ORGANIZIRALI DELOVNE ČETE
Na izrednem zasedanju ljudske skupščine za idrijsko-cerkljanski okraj so med drugim posebno pozornost posvetili spomladanski obdelavi zemlje. Kmetje bodo preostale zaloge jare pšenice shranili za spomladansko setev za primer, da bi zaradi neugodnih zimskih vremenskih prilik bila jesenska setev uničena. V zamenjavo za to seme pa bodo kmetom dali ustrezajočo količino drugega žita ali moke. Krajevni narodno-osvobodilni odbori so odgovorni, da se ta sklep popolnoma izvede. Zaradi pomanjkanja delovne sile bodo pa vaseh organizirali delovne čete, zbrane iz mladine in žena, ki bodo pomagale obdelovati polja tistim,
ki so bili v vojni najbolj prizadeti. Postavili bodo okrajno drevesnico, ki bo sad-jerejcem nudila zadostno število sadik. Letos pa bo odsek za kmetijstvo nabavil primerno količino mladih drevesc. Določili so ceno mladim prašičem za rejo, ki znaša 150 lir za kilogram. Uredili bodo nabavo in oddajo mleka za Idrijo in nabavili mlekarske stroje za mlekarske obrate. Električno napeljavo bodo postavili tudi tistim, ki zaradi slabih gospodarskih razmer morejo prispevati le svojo delovno moč. Da zmanjšajo stroške električni napeljavi, bodo elektrifikacijo izvedli s prostovoljnim delom.
TUDI V TOLMINSKEM OKRAJU BOMO OBDELALI VSO ZEMLJO
V nedeljo, 23. t. m., se je vršilo v Tolminu Izredno zasedanje ljudskih odposlancev z naših n-ajzapadnejših meja. in to iz onstran demarkacijske črte bivšega bovškega in kobariškega okraja, ki v celoti z delom kanalskegd pripadata novemu tolminskemu okraju. Zasedanje je otvorila tov. Seljak Ida, tajnica okrajnega LO za Tolmin, ki je v svojem nagovoru na prisotne odposlance in predstavnike vojske zlasti toplo pozdravila odposlance iz cone A, ki «o se kljub oddaljenosti in iaredno slabega vremena polnoštevilno udeležili prvega zasedanja na svobodni zemlji, da bi skupno pretresli vsa vprašnja, ki se tičejo skupne uprave novega okraja in da_ bi iz svoje srede izvolili nov izvršni odbor.
Političnemu referatu, ki ga je podal tov. Podlipec Ljubo, sekretar oikr. odbora OF, in gospodarskemu referatu, ki ga je podal tov. Savo, član okr. LO, je sledila zelo živahna diskusija. Poudarili so, da so zelo važne bližnje volitve v odbore OF, v katere naj bodo voljeni preizkušeni aktivisti in^gospodarstveniki, ki razumejo današnje probleme in imajo vse zaupanje pri ljudstvu.
V nadaljnji diskusiji so polagali izrazito pažnjo zlasti na reševanja vprašanj obdelave zemlje za pomladansko setev, za zboljšanje živinoreje, obnove podeželja, kakor tudi pospešitev zadružništva sploh.
Pri reševanju pomanjkanja vprežne živine za pomladansko obdelavo polja, ki se je zakasnila za mesec dni, so odposlanci predlagali, da bi se konje in drugo vprežno živino dobilo iz tistih predelov, kjer imajo kasnejšo setev in da bi se v to svrho mobiliziralo tudi konje iz mesta Tolmina. Za spopolnitev pomanjkanja vprežne živine je predstavnik ljudske oblasti v Tolminu obljubil skupščini, da bo tudi vojska prispevala svoj delež in da bo dala brezplačno na razpolago konje, v kolikor jih nujno ne rabijo. Odposlanci so to vest z veseljem sprejeli. V nadaljnem proučevanju možnosti zboljšanja gospodarstva so sklenili ustanoviti tudi zeleujadtii vrt in gojiti čim več domače zelenjave. Ceno mladim prašičem so določili enako kot
lansko leto, in sicer 200 lir za 1 kg za prašiča, starega nad šest mesecev.
Po poročilih je dosedanji izvršni odbor za Tolminsko kakor tudi bivši kobariški in bovški okraj podal raz-rešnico, nakar so odposlanci enoglasno izvolili novi odbor. Za predsednika je bil izvoljen tov. Kurinčič Ivan, bivši predsednik kobariškega okraja, za tajnika Seljak Ida, bivša tajnica tolminskega okraja, in tov. Podlipec Ljubo, ki je bil izvoljen za podpredsednika. Izvoljena je bila tudi načrtna komisija.
DOPISI
Kmetje goriškega okraja uvajajo načrtno gospodarstvo
V goriškem okraju, ki bo po priključitvi eden največjih v Sloveniji in šteje okrog 70.000 prebivalcev so že pričeli s pomladnimi poljskimi deli, ki jih je dosedaj oviralo slabo vreme in izredno dolga zima. Zaradi različnih višinskih in klimatičnih razmer traja pomladna setev od začetka marca do srede maja. Računajo, da bodo s traktorji preorali 200 ha orne zemlje in nabavili 1200 stotov semenskega krompirja za posevek, ki ga že dovažajo z Banjške planote.
Kmetje se zbirajo na vaških sestankih, na katerih razpravljajo o pravočasni nabavi različnih semen, o umetnih gnojilih, o škropilnih sredstvih proti zajedavcem ter o možnostih in cenah za nabavo plemenskih bikov.
Dve kmečko-obdelovalni zadrugi v Fojani v Brdih in v Vipavi sta že ustanovljeni. Vse je že pripravljeno za ustanovitev zadruge nižjega tipa v Čepo-vanu, kjer bo 10 kmetovalcev že letos skupno obdelalo svoja polja. Tamkajšnji kmetje posvečajo veliko skrb tudi razvoju živinoreje, vinogradništva in sadjarstva. V. Št. Vidu pri Vipavi in Čepo-vanu so ustanovljene živinorejske zadruge, v Vipavi pa delujeta vinarska in sadjarska zadruga. Težnja po ustanovitvi teh zadrug se opaža tudi v Brdih, ki so začasno še pod ZVU. V številnih krajih | cone A se ustanavljajo zadruge in pod- j jetja krajevnega merila. V Mirnu so do- j ločili nagrade za najboljše tekmovalce ! pri košnji trave. Tako se goriški okraj 1 z delom pripravlja na priključitev k Jugoslaviji in se obenem uvaja v skupni ! republiški upravni sistem za čim bolj uspešno izvedbo plana.
zato tudi kraški delavec ne naseda raznim klevetnikom, češ »da na krasu ne bo dela in zaslužka«, ker bi bilo v zvezi z mirovnimi pogodbami kraško ljudstvo tako odtrgano od industrijskih centrov, kakor sta Trst in Tržič, ker ve, da bo našlo zaposlitev na domačih tleh.
V postojnskem okraju se P*"1* pravljajo na volitve 0F
Predvolivna kampanja je zelo razgi" bana in v polnem teku. Po vseh vaseh se članstvo OF zbira na množične sestanke, kjer ljudstvo diskutira in pripravlja kandidatne liste in predlaga za kandidate res zaslužne in preizkušene aktiviste OF, ki med ljudstvom uživajo ves ugled.
Ob tej priliki se tudi razpravlja o pomladanski setvi in pravilnem odmerjanju davkov, o obnovi podeželja ter o potrebi čim tesnejšega sodelovanja * ostalimi množičnimi organizacijami.
Na zboru volivcev v Vrsnem so razpravljali o gospodarskih vprašanjih
Idrijski rudarji so presegli produkcijski načrt
Čeprav so meseca februarja velike vremenske neprilike ovirale idrijske rudarje pri delu, so kljub temu izpolnili delovni program za februar v okviru enoletnega načrta. Februarja so idrijski rudarji presegli program v produkciji
za 6%, delovni učinek v jami za 5% in
Novoizvoljeni odbor je falco} zajse-del svoja mesta in dali skupščim v odobritev sklepe, ki jih je le-ta eno-dušno odobrila. Ljudski odbori bodo
takoj pričeli z izdelavo gospodarskega
proračuna za ozemlje, ki začasno še pripada ZVU cone A v območju tolminskega okraja. Po vsem okraju, zlasti v coni A, se mora prenehati z nenačrtnim izkoriščanjem gozdov. Setvena komisija bo odgovorna m točno porazdelitev vprežne živine, tako da bodo imeli obdelano zemljo tudi revnejši kmetje brez delovne živine. Naprosili bomo ministrstvo za kmetijstvo, da bi se vsota 150.000 lir, ki je bila nakazana že lansko leto Mlekoprometu, a še ni bila izrabljena, uporabila za nakup potrebnega orodja in opreme vrta za zelenjavo, ki ga imajo jr načrtu postaviti v Tolminu; s tem bi lahko zalagali in krili potrebe povrtnine okraja. Skupščina je soglašala, da se po zakonu dosedanji Narodno osvobodilni odbori preimenujejo v Ljudske odbore.
delovni učinek vsega rudnika za 10% To so dosegli kljub temu, da je bila Idrija zaradi snežnih zametov pol meseca odrezana od vsake prometne zveze I z drugimi kraji. Zato jim je v rudniku j pošel skoraj ves premog in so morali kuriti z jamskim lesom, da bi obdržali v obratu izvozne naprave v jaških. Bila pa je nevarnost, da bodo morali za nekaj časa sploh ustaviti obratovanje rudnika. Da pa je rudnik lahko nepretrgoma obratoval, je zasluga delavcev, ki so obratovanje omogočili z veliko požrtvovalnostjo in tekmovanjem v vseh obratih. Pri češčenju snega s cest so neumorno delali vsi cestarji ob pomoči prebivalcev in vojske. S tem so dosegli, da ,je bila vendarle pravočasno vzpostavljena prometna zveza z drugimi kraji in je v rudnik spet prišel premog. Tudi rudarji, v kolikor so se mogli brez škode za proizvodno odtegniti delu, so čistili poti od izbiralnice do topilnice in dovozne poti do jaškov. Samo s tem požrtvovalnim delom je bilo omogočeno, da ®o idrijski rudarji tudi v februarju izpolnili program za mesec februar v okviru enoletnega delovnega načrta.
Ob zaključku zasedanja so bila prečrtana pozdravna pisma skupščini prebivalstva bovškega in kobariškega okraja, v katerih se ti na zborih vo-
livcev obvezujejo, da bodo podprli
skupščino pri njenih naporih za izvedbo prve petletke. Nato je skupščina sprejela enoglasno sklep, da pošlje posebno pozdravno pismo vladi LRS in zvezni vladi, v kateri zagotavlja, da bo storila vse' obveznosti in se borila, dokler ne bodo naši bratje onkraj Karavank in francoske črte priključeni k Sloveniji v okviru FLRJ. Zasedanje se je končalo s himno »Hej Slovani«.
Na zadnjem zboru volivcev, ki se ga je udeležilo 35 volivnih upravičencev, smo razpravljali o važnih gospodarskih vprašanjih naše vasi. Sklenili smo, da bomo v okviru petletke izboljšali pl*" nino, kjer bomo napravili nove hleve za živino, napeljali vodo itd. S tem se vsi strinjamo, ker dobro vemo, da je pri nas edina proizvodnja v živinoreji. Sklenili smo tudi, da bomo popravili vodovod, pašnike in poti, ki so nam neogibno po* trebni. Načrt smo sprejeli soglasno, le to je bila napaka, da ni bilo prisotnih niti polovica volivcev.	Franc Šturim
Špekulant Ivan Bizjak, zlatar iz Postojne, nred ljudskim so-discem
Na Krasu se bo razvijala kamnoseška industrija
Kraška tla hranijo v sebi še mnogo prirodnega bogastva. Odkrili so že mnogo kamnolomov, katere so zavedni Slovenci prikrivali, da bi jih ne izkoriščala fašistična Italija. Kamnoseška industrija ima sijajne pogoje za svoj razvoj in pro-cvit. Znani kraški marmor in kamen, ki je dobil svetoven sloves, bo prišel v naši državi še bolj do veljave pri izvažanju kakor pod Italijo.
Kamnolomi na goriškem krasu po vojni še ne obratujejo. Ljudske oblasti pa so podvzele vse potrebne korake, da se prične z delom v teh kamnolomih takoj po priključitvi tega ozemlja k Jugoslaviji. Kamnoseški strokovnjaki proučujejo, kakšno in koliko orodja bo potrebno za obrat v kamnolomih in koliko delavcev bi se lahko takoj zaposlilo. V ta namene so bili pregledani kamnolomi na Gorjanskem, v Kostanjevici, Lipi, Škrbi in še v nekaterih drugih krajih. Pripravljeni so že tudi tozadevni proračuni.
Ta naravna, še neizčrpana bogastva kraških tal bodo dala delovnemu ljudstvu dovolj dela in primernega zaslužka,
Na okrajnem sodišču v Postojni je bila 17. t. m. razprava proti Ivanu Bizjaku, zlatarju iz Postojne.
Že za časa osvobodilne borbe je navedeni obtoženec, namesto da bi pomagal pri delu za osvoboditev izpod okupatorja, rešil svoja sinova pred partizansko mobilizacijo s tem, da ju je odposlal v Italijo, češ da sedaj nimata časa za borbo, ker morata študirati. Pripomnil pa je »dobrohotno« da bosta po dovršenih študijah oba na razpolago partizanski vojski, seveda, če jih bo ta le še potrebovala. Vsi pošteni Slovenci so dnevno žrtvovali vse svoje sile za osvoboditev domovine, le on je naše žrtve hladnokrvno prezrl in zakopaval svoje dragocenosti. Prav tako je obtoženec prikrival električni material v času obnove, ko ie vse ostalo ljudstvo obnavljajo prizadetim domove in zaman iskalo omenjeni material. Vsi ukrepi in odredbe OF za časa borbe so mu bile deveta briga in si je tako kupil vilo z vrtom od znanega fašističnega milijonarja Priolija, da mu j® s tem dal možnost, pravočasno pobegnili v Italijo z denarjem, ki je last našega naroda. Po osvoboditvi pa je prodajal svoje dragoceno zlato- samo za metro-lire, ker so bile zanj jugolire premalo »nobel«.
Temu zakrknjenemu špekulantu in saboterju je ljudsko sodišče izreklo pravično obsodbo. V petih letih prisilnega dela bo imel čas razmišljati o svojem nezdravem ravnanju in z zaplembo vsega imetja — last njegovih izkoriščanih — bo imel možnost prepričati se, da čeprav s težkim delom, je vsekakor bolje uživati pošteno zasluženi kruh, kot pa kopičiti in zakopavati last krvavih žuljev delovnega človeka.
Ta pravična obsodba naj bo v svarilo še ostalim »Bizjakom«, ki še niso prišli pred ljudsko sodišče in danes še žive na račun poštenih delovnih ljudi.
Marjan Pangos
Objave
Tov. Murovec Milico iz Ajdovščino je J*' ffubila industrijsko nakaznico št. IR 06920, izdano od mestnega LO Ajdovščina, ter 3e ista proglašena za neveljavno
Tov. Grbec Stanko, roj. 11. 2. 1925, stanujoč 2npuže št. 29, je izgubil naslednje doj kumente, glaseče se na gornje podatke*
[ FIZKULTURA |
SPOMLADANSKI TEK ČEZ DRN IN STRN 13. APRILA — DOKAZ MNOŽIČNOSTI IN IZBOLJŠANJA KVALITETE NAŠIH TEKMOVALCEV
Eno najuspešnejših sredstev, s ka-ferim bomo v največji meri pripomogli k omasovljenju fizkulturnega gibanja, je vsekakor prirejanje množičnih krosov. Prvo tako tekmovanje je bilo lani in se ga je v vzhodnem primorskem okrožju udeležilo 2000 tekmovalcev, v vsej Sloveniji je tekmovalo 20.000, v vsej državi pa preko 200.000 fizkulturnikov.
Te številke so zgovoren dokaz popolne spremembe mišljenja o fiakul-turi, katere glavna karakteristika je množičnost in vsestranost.
Proge, ki so določene za tekmovanje spomladanskega krosa, so naslednje:
Mladinci od 14—18 let 1500 m, člani od 18 let naprej 5000 m. aktivni lahkoatleti od 4—6 km, mladinke do 18 let 800 m, članice preko 18 let 1000 metrov.
Tekmovalci teka čez dm in strn morajo obvezno izvršiti najmanj 7—8
treningov. Tekmovanje se naj vrši po vseh krajih Slovenskega Primorja po mestih in vaseh, šolah, tovarnah in
ustanovah. Tek naj bo priprava za fizKulturnikov,
uvajanja novih množic ki bodo prišli na tekmovanje duhovno in telesno pripravljeni, kar je jamstvo uspeha.
Potrebno je izvesti smiselno propagando in težiti za tem, da se udeleži krosa čim več udeležencev, da se poveča vsakoletna številka, ni pa treba pretiravati v želji, da se umetno poveča število udeležencev in da se pritegne tekmovalce, ki niso zmožni, da pretečejo celo progo, ampak jo samo prehodijo. Že vnaprej se je treba pripraviti, da bodo tekmovalci športno oblečeni iti ne v oblekah, ki ovirajo tek in niso v skladu s higienskimi predpisi.
Vadbe pomladnskega krosa jo treba začeti « hitro hojo, nato tek na krajše razdalje in pri tem se je treba
držati načela, da je treba telo postopoma utrjevati za čim večje napore.
Spomladnski kros naj se v večjih krajih, kot n. pr. v sedežih okrajev, organizira v skupni prireditvi fizkul-tuirnih, mladinskih in sindikalnih organizacij. V manjših krajih, kjer so vasi povezane med seboj in kjer se v manjši vasi ne pričakuje do 50 udeležencev, naj take vasi prirede skupen tek čez drn rn strn v središču določenega okoliša. N. pr. v Vipavski dolini
se bo vršilo tekmovanje v Šempasu, Črničah, Dobravljah, Ajdovščini in Vipavi. Vse okoliške vasi, ki gravitirajo v omenjene centre, bodo tekmovale v teh krajih.
Letošnji kros ne bo samo množična kvantitetna manifestacija finkulturne-ga gibanja, ampak tudi kvalitetna izbira naših najboljših fizkultuTiišh tekmovalcev, ki so predpogoj za dvig kvalitee našega športa.
USTANOVNI OBČNI ZBOR FIZKULTURNEGA AKTIVA
NA V0JSKEM
osebno izkaznico št. 13455, delavsko knjiži' št. 111120, šofersko dovolilnico I. stop*
* 1-„ i__iiili_ rr_____•	______1____
in vojaško knjižico. Zsroraj navodono dokumente preklicujemo ter jih proglašamo z3 neveljavne.
Tov. Štok Sliva, «tanujoša v vasi Gorenje 2G, je irgubila izkaznico SIATI, katera je bila izdana od SIAU odbora Gorenje Prl Divači, okraj Herpelje-Kozina, tor jo s tem proglašamo za neveljavno.
Tov. Muhar Marija, roj. I. 3. 1926 v <5er-notišah, bivajoča istotam št. 42, je izgubila osebno izkaznico St. 6032 izdano od Notranje uprave za Sežano ter izkaznic» SIATI. Zgoraj navedna dokumenta preklicujemo ter ju proglašamo za nevljavna.
Tov. Kobal Pavle, roj. IT. 9. 1925, stanujoč Vrhpolje 99, je Izgubil osebno izkaznico št. 11573 tor izkaznico SIAU St. 195739, v»: jaško knjižico ter uvorenje o demobilizacij' na isto ime. Zgoraj navedene dokumente
preklicujemo tor jih proglašamo za neveljavne.
Tov. Skvarča Jože, Vipava, Zemanova rije izgubil z denarnico veo svoje dokumente: osebno izkaznico, izdano od okrajnega odbora Vipava, izkaznico SIAU, izkaznico sindikatov in šotorsko dovoljenje, izdano »d mestnega odbora v Ljubljani, katero Pje' klicuje za neveljavne. Skvarča Jože, »vto-podjotjo, Ajdovščina.
Na pobudo FD Rudarja ir. Idrije je bil sklican v nedeljo, 16. t. m„ v osnovni šoli na Vojskem občni zbor FA Vojsko, katerega so se udeležili zastopnik okraja in zastopnik FD Rudarja iz Idrije ter precejšnje število mladine in smučarjev z Vojskega.
Zastopnik FD Rudarja je najprej omenil, da ta aktiv prav za prav že deluje, da bomo pa temu delu morali dati pravo organizacijsko obliko ter bo vključen v novo osnovani Okrajni fizkultumi odbor, ki bo sedaj usta-I novljen v Idriji. Vojsko bo v bodoče I važno smučarsko in planinsko središče
Primorske. FD Rudar ima celo namen postaviti na Vojskem planinsko kočo v večjem obsegu, od česar bo imelo Vojsko v bodoče tudi materialne koristi. Po obrazložitvi nadaljnjega dela in delovanja aktiva v povezavi z množičnimi organizacijami so izvolili nov odbor.
Glede bodočega dela je treba omeniti, da smo že imeli smučarske tekme aktiva, 30, t m. pa bomo imeli veliko prireditev za Vojkov pokal. Izvedba tega tekmovanja bo izvedena skupno z FD Rudarjem, ki tudi za bodoče obljublja aktivu iVso pomoč.
POIZVEDBE
Moj mož Jerič Florjan-Gabrijel je padel 1. aprila 1045 na VoKalcah-Vojako kot močnik težko Brede pri ITI. bataljonu poviške« brigade Prosim vse tovariše in varišice, ki vedo za njegov grob, naj sporeče njegovi družini. Jerič Terezija, Gabrje 68, Ajdovščina.
Poziv
Poziv upnikom! Okrajna Nabavno prot??' na zadruga z o. z. v Postojni je pristopu® k decentralizaciji ter poziva vse svoje upnike, da prijavijo svojo terjatve naPp1"^ njej v roku 14 dni po objavi toga P0?}!,, Na poznejše prijave so no bo oziralo. Ooe-nem poziva svoje dolžnike, da v istem f».
Iieui jn»7.iv.v	U IH7.I1 I KO, (la v	' '
ku Izpolnijo svoje obveznosti napram «£!.' Za upravni otìbor: Štucin Rudolf, tajo1*’ Bajc Franc, predsednik.
»Primorska borba« Izhaja tedensko t Ajdovščini. — Urejuje uredniški odbor.