88. številka. Ljubljana, v ponedeljek 17. aprila 1905. XXXVIII. leto. mš Ishaja »sak dan zvečer, lataSI neđeUe ta prasalke, ter .el). po posli prejema, a. .v.tro-ograk. delele a. ne leto t6 K, » pel leto 13 K, te ietrt leto 6 K 60 h, s. en me.«. S K SO h. Za LJublJ.no a pojenjem n. dom „ ,M .to M K, » pol leto 18 K, četrt leta 6 K, .. en me.e. S K. Kdor hodi um ponj, plaSa ia «e leto U K, M pol let« 11 K, ta četrt leto 6 K 60 b, aa en mesec 1 K »0 h. - Z. tuj. dežele toliko »e«, kolikor anala poitnlna. -S, narečne b«, istodobne vpoSUjatve naročnine .e ne onim. - Zn oznanil. .* plačuje od petero.topne petlt-mto po 18 h, it M ■• onunllo tiska enkrat, po 10 h, Je ae dvakrat, in po 8 h, če .o tlaka trikrat ali reJkrat. - Doplel u tovole frankovaa - Rokopisi >e ne vračajo. - Uredništvo in upravnlštvo Je v Knallovih nUeah it. 5, ta .icer nrednistro v I. nadstropja, epravniStvo pa v pritličju. - Upramistva naj .o blagovolijo pošiljati naročnine, reklama«]., oznanil*, t j. administrativne ■tvari. saj Slovenski Narod'1 telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Narodna tiskarna" telefon št. 85. Klerikalci in naprednjaki. Po zadnji državnozborski volitvi iz pete kurije so si klerikalei napravili nove orgljce in dr. Šusteršič je v sramotno poginolem »Slovenskem j Listu« zapiskal nanje ganljivo melodijo s Tomanovim refrenom »Složimo st!« Sklicuje se na to, da je pod najbrutainejšim pritiskom župnikov in kaplanov glasovalo zanj 38.000 analfabetov, je dr. Šusteršič sporočil pristalem narodno napredne stracke, da naj odslove svoje vodstvo -n naj ne združijo s klerikalci. Na ta poziv se je vsa Slovenija take limanice, tem manj, ker vedo, da je ti klerikalna skrb za srečo in blagor slovenstva le hiinjena. Klerikalci ljubijo slovenstvo tako, kakor l ubi molj kožuh in njihovo vabilo, da bi se klerikalci in naprednjaki združili, je prav tako, kakor vabilo zamorca, ki vabi misijonarja v svojo kočo, da ga — speče in požre. Klerikalci so že poskusili vsa mogoča sredstva, da bi dobili oblast v deželi v svoje roke. Za oblast in za gospodjtvo jim je in za nič dru gega in kdor bi jim pomagal, da dosežejo svoj cilj, bi sam sebi vrgel štrik okrog vratu. Dobiti oblast v zasmejal*. Od Triglava do morja je j roke, to je edini nagib, ki vodi kla-cdmeval homerski smeh in v celi ; rikalce, in tega ne bodo prikrili, Če napredni stranki ga ni bilo Človeka, j še toliko deklsmirajo o slovenstvu kateremu bi se bilo zdelo vredno, j in pretakajo hinavske solze, ca ta poziv odgovoriti le besedico, i Narodno-rapredna stranka ni Lani bo klerikalci novic poiskali j nikdar principijalno odklanjala pote orgljce in začeli noviČ nanje j razumljenja in skupnega delovanja s piskati. Aranžirali so etiketo, kako I klerikaloi. Nasprotno. Še ponujali« se bi se dal doseči modus vivendi med obema strankama. Slovesno so oznanjali, da lahko vsakdo v »Slovencu« razloži svoje mnenje in izrecno so vabili somišljenike narodnonspredne stranke, naj je in v tem ponujanju šla tako daleč, da je na prvem shodu zaupnih mož sestavila program, ki ga je rajni Klun imenoval »prežvekan katoliški program«. Na poiiagi tega programa bi se bilo lahko doseglo skupno de- se oglase. A oglasil se ni nihče iz- j iovanje, ali klerikalci niso hoteli med mož, ki su naprednega mišljenja, j takega skupnega delovanja, N; enemu se ni zdelo vredne, da | vsako skupnost z napredniaki da bi bil vzel pero v roke. Oglašali J in porogljivo odklonili. Živeli so v so se p-š različni klerikalci in b j domišljiji, da bodo narodno napredno svojimi dopisi doprinesli dokaz, kaka j stranko brez težav štrli in pobili in duševna inferijoroost se šopiri v kle- j v tej nadutosti na vse spravne po-rikaini stranki, ali naprednjak se ni i nudbe odgovarjali ■ poemshem. sil nobeden. Toda klerikalne nade so sa iz Iq zdaj so klerikalci v tretje za- ? jalovile. Klerikalei so pili na inedve piskali na tisie orgljce. V sobotnem doseglo. Predpogoj vsakemu skupnemu delu je vendar sporazumljenje v najvažnejših aktuvalnih vprašanjih. Predno je skupno delo mogoče, je vendar treba, da se poravnajo nasprotja in doseže sloga o. pr. glede šolstva glede učiteljskih plač, glede gospodarske organizacije in več takih vprašanj, ki so sedaj predmet najhujšega boja. In če bi bilo to uravn«no, bi s tem še vedno ne bilo nič doseženo, kajti, kdo prevzame garancijo, da bodo klerikalci držali besedo. Mogoča je samo ena garancija. Samo če Škof za svojo stranko jamči, je mogoče poraznmljenje, kajti škof je edini odločilni mož v klerikalni stranki, vsi drugi ne štejejo nič, ker ne smejo ničesar storiti, s čimer ni zadovoljen škof, in ničesar opustiti, kar jim ukaže škof. Klerikalna stranka — to je škof. S škofom Jegličem pa je vsako oogajatijo izključeno. Že enkrat se je poskusilo s spravo. Klerikalci so takrat dano besedo snedii in snedel je svojo moško besedo tudi škof Jeglič sam. S t k i ».n škofjm se ne bo noben človek več pogajal, ker J9 prva sprava med naprednjaki in klerikalci jasen niti na i k o i a J % d. i zanašati. To stoji: dokler bo Anton Bonaventura Jeglič škof v Ljubljani, dotlej je vsako po razumljenje, vsak kompromis nemogoč, dotle i , e sploh vsako pogajanje izključeno. »Slovenec« nam lahko verjame, da jamstvo, da bo vsaj držal — dano besedo. nego i deksz, da se niti na ošabno \ glič? moško bessdo »Slovencu« so za spremembo zopet enkrat nastopili kot rodoljubi, katerim dela prihodnjost slovenstva ve-iike skrbi in zopet so vabili narodnonspredne Slovence na združenje s klerikalci. No verjamemo, da se bo sploh komu vredno zdele, odgovarjati klerikalcem na to vabljenje Rod političnih kalinov je tudi na Slovenskem že izumrl. Ljudje žo davno niso več tako naivni, da bi se dali ujeti na dovo kožo. Tekom desetih let so se I teg* mnenja ni samo vodstvo na- , prepričali, da so zaman vsi njih ve- i rodne-napredne stranke, nego vsak j l.kanski napori, streti in ugonobiti j posamični njen somišljenik. Vojna na Daljnem Vztoku. O brodovju admirala Rozde-stvenskega. »Central News« poroča iz Amoja: Do tega trenotka ni došlo še nobeno poročilo, iz katerega bi se dalo posneti, kje se nahaja rusko brodovje. Samo toliko se ve, da Roždestvenski še ni preplul Formoški morski preliv. Pomorščaki, ki poznajo vsako točko na vsi obali, bo mnenja, d a ima ruski admiral namen, osvojiti kako točko na Ribiških otokih (Pesoadores) ter jo porabiti z 2 svejoopera • ijsko bazo. Ako se mu posreči, da dospe do teh otokov, bo imel tamkaj zelo ugodno bazo, kjer bo lahko spopolnil svoje zaloge premoga ter odredil vse otrebno za pričetek pomorske bitke. Sodi se, da so tudi Japonci pripravljeni, sprejeti bitko v bližini Ribiških otokov, ker cd tamkaj prav labko spravijo eventuvalno v bitki poškodovane ladje v popravilo v domača pristanišča. Reuterjev urad javlja iz Hon-kengs: Tu se širi vest, da se je rusko brodovje delilo v dve diviziji, od katerih se nahaja ena pri otokih A n ■ m b a s , druga pa pri otofcu Javi. Tu sem dohaja mnogo parni-kov s premogom iz Durbana in Car-diffi, ki, kakor se kaže, čakajo na nadaljne odredbe. „Rusko brodovje je zelo nevaren sovražnik/' »Da'Iy Msi'u« se pereča: Parnik naredno-napredno stranko. Č^sar nido j Ce hočejo klerikalci resno po- j »Pcona« pripoveduje, da je 11. t. m. mogli doseči v odkritem boju, to bi zdaj radi dosegli z zvijačo. Prepričani smo popolnoma, o bo V3s ta klerikalni napor brezu ;t šen. V tate pasti se dandanes n da nihče več ujeti. Mi sicer tudi danes nismo principi talni nasprotniki skusiti s porazumljenjem, je prvi pogoj, da pošljejo škofa Jegliča v kak samostan. Sploh bi bilo to v irtereeu javnega miru. Korist vse dežele zahteva, da se odstrani provzročitelj vseh najhujših nasprotstev in najhujših bo- porasumljenja s klerikalci ali zdi se j je v v deželi in da se posadi na nsm absolutno nemogoče, da bi se ; škofovo mesto mož, čigar oseba bo ! žiuka je bila v polni pripravljenosti srečal baltiško brodovje. Križarka »A 1 m a s«, ki je dobila nalogo, parnik ustavit?, se je približala in signalizirala, da naj »Poons« pove, kakšno ime ima, kaj ima na krovu in kam vozi. Ker je bil odgovor povoijen, jo je križarka »Almas« pustila pasira.; tu )i signalizirala »sr* čuo pot«. Kri- na boj. Njena posadka je bilo izredno številna, na krovu je kar mrgolelo mornarjev. Vse rusko brodovje je bilo videti v n a j i s b or n e j -Sem stanju in splošno mnenje na parniku »Pooni« je bilo, da je rusko brodovje zelo nevaren sovražnik, ako ima dobrega po* veljnika. Ladje bo plule v redoviti formaciji. Eskadri so sledile tri opazovalne ladje kot zadnji voj. Pri ladjevju je bilo videti eamo osem torpednih ru-šilcev. Eskadra admirala Nebogatova že v malajskih vodah? I2 Londona se poroča: Reuterjev urad je 15 t. m. dobil iz Singa-pora to-le brzojavko: Parnik »Marmara«, ki je last družbe »Peninsular and Oriental Line«, je 14. t. m. srečal južno od otoka Sumatre štiri do pet ruskih vojnih ladij, ki so plule proti sundskemu morskemu prelivu med otokoma Sumatro in Javo. Sodi se, da je to brodovje eska-dre, ki ji poveljuje admiral Nebo-g a t o v. Četrto rusko brodovje. Iz Petrograda poročajo: Kakor se zatrjuje, odpluje 28. t. m. Četrto brodovje na Daljni Vztok. Temu ladjevju bo poveljeval admiral Veselago. To brodovje bedo tvorile oklop-niče »Slava«, »Imperator Pavel L«, in »Imperator Aleša n-der II«, cd katerih sta prvi dve, najnovejšega tipa, križarki »Pamjat Azova« in »Admiral K o rn ilov« in več topničark in torpedovk. Ta četrta eskadra bo meseca junija plula skozi Sueški kanal. Japonsko brodovje ob otoku Formozi. Iz Londona se poroča: Dejstvo, da so Japonci v pristanišču Mak o Ali je Primož Trubar upesnitve vreden junak ali ne? Gospođu prof. dr. TominSeku odgovarja A. Aškerc. (Dalje.) Gospod dr. Tominšek tudi dvomi, da bi bil pisal Trubar iz ljubezni do naroda, ter da ni bil narodnjak. Vraga! Pokaj pa je sploh pisal, Če ne zato, da bi Slovence prebudil za nove ideje, ali recimo, za novo vero?! Trubar je bil prepričan, da bodo rojaki srečnejši, časno in „večno", če obrnejo Rimu hrbet ter se držijo „čistega evan-gelja". Svojemu ljudstvu je želel dobro, ker ga je svaril pred „antikristom" kakor 80 nazivali reformatorji sploh staro vero, pomešano z raznimi vražami. Kdor pa svojemu ljudstvu samo dobro želi, ga odvrača od zmote ter ga dovaja k spoznanju in resnici, ta ga gotovo ljubi! In Trubar je ljubil svoje ljudstvo gotovo bolj ko tista duhovščina pred Trubarjem, ki je živela sredi ljud- stva, pa se ni brigala za njegovo duševno življenje nego samo za dohodke. Gospod kritik pozna zelo slabo zgodovino slovenske reformacije. Kaj je poročal papežev komisar Francesco Barbaro, poznejši patrijarh oglejski, v Rim o svojih vizitacijah po slovenskih deželah, to je gospodu dr. Tominšeku Čisto neznano. In vendar se drzne pisati o Trubarju takole: „Kar Be tiče Trubarja, j se mi zdi potrebno, pribiti enkrat za vselej, da je napačno ga slaviti kot narodnjaka". Jaz pa si dovoljujem, pribiti enkrat za vselej, da slovenski pisatelj, ki tako piše o Trubarju, ni narodnjak, nego nevednež ! A stavek: (Trubar je Lutra posnemal v tem, da je pisal v narodovem jeziku) „in ko bi gane bil on, bi ga bil kdo drugi", je, oprostite, zelo, zelo ... ne vem, kako bi se izrazil. Ali bi si upal gospod dr. Tominšek na kakem shodu zgodovinarjev izustiti n. pr. stavek: „Gospoda moja! Kaj je to takega, če je Kolumb prvi našel Ameriko! Ko bi je ne bil on, bi jo bil pa gotovo prej ali slej kdo drugi! ? Saj pravzaprav ni niti iskal Amerike, nego novega pota v Indijo." Ne vem, če ne bi bruhnil po dvorani tak grohot, da bi gospod dr. Tominšek mahoma končal svoje predavanje in izginil ko kafra. Trubar je največji narodnjak v višjem zmislu te besede, ker je vse svoje življenje žrtvoval svojemu narodu, da bi mu priboril večje svobodo in omiko. Trubar je prvi ustanovil deželne šole, prvo gimnazijo v Ljubljani. Trubar je pretrpel veliko težav in sovraštva ter preganjanj — zakaj? Ker je bil egoist, ker je iskal svojega dobička ? Zgodovina uči, da je delal ves čas, dokler je mogel, za uresničenje svoje ideje, ki se mu je zdela sreČonosna za Slovence. In tak mož da bi ne bil n a-rodnjak?! Čudne nazore mora imeti g. kritik o idealnem narodnjaštvu. Moti ga pač beseda „narodnjak" sama, ki je daudanes sila obrabljena in se veže neredko z osebami, ki je niso vredne. Držimo se pojma, ne besede, pa se nam narodnjak Trubar ne bo zdel — paradokson. Kdo je narodnjak? Narodnjak se zaveda svoje plemenske, krvne, jezične in kulturne vezi s svojim narodom. Narodnjaku je sreča in nesreča narodova njegova sreča in nesreča. Narodnjak se veseli vsakega uspeha in napredka svojega naroda, a obžaluje vsako katastrofo, ki zadene njegov na- rod. Narodnjak se ponaša s slavo svojega naroda in obžaluje zmote njegove. Narodnjak pa ravno zato, ker se Živo čuti Članom narodnega organizma, tudi dela po svojih sposobnostih in močeh na prospeh celote. To bi bile bistvene lastnosti pravega narodnjaka. Da bi moral narodnjak nositi kako posebno uniformo, da bi se moral udeleževati vseh krokarskih veselic, popiti nenavadne mere alkoholskih tekočin ter izustiti toliko m toliko „govoranc" — vse to menda niso bistveni atributi na-rodnjaštva. Da pa je imel Trubar bistvena svojstva idealnega narodnjaka, sem pravzaprav že dokazal, ko sem omenjal njegovo delo za narod. Da seje čutil Trubar Slovenca in in se zavedal svoje narodnosti, je jasno ko beli dan. „Lubi Slovenci I" nagovarja svoje rojake v prvem slovensko pisanem predgovoru 1. 1555. Slovenski jezik imenuje nnaso bes« sedo", o kateri premišljuje, kako bi jo mogel prav „pissati". Trubar ve natanko, kod se govori „naša bes-seda", ki jo imenuje po nemško win-diseh. Ozemlje „naše bessede" mu je „Windischland". „Ich hab . . . in Windischland gepredigt", piše Bul-lingerju 13. septembra 1555. leta. In ta izraz se ponavlja še parkrat v njegovih pismih, ki jih je izdal dr. Elze pod naslovom: „Trubers Briefe- v Tubingenu 1897. (Litterarischer Verein, 49. letnik. Stranij 574.) Trubar našteva svojim adresatom, n. pr. kralju Maksimilijanu, po vrsti tiste dežele, v katerih se govori „njegova beaseda*. Trubar ve, da se govori slovensko na Kranjskem, Južnem Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Te dežele so mu „Windischland;" Trubar je torej prvi krstil jezično slovensko ozemlje s skupnim imenom „Windischland-, to je „Slovenija". Trubar tudi ve, da se govori sorodni jezik na HrvaŠkem (era-batiseh) in v Bosni in Hercegovini ter da razumejo slovenski jezik tudi „Tnrki«, to je mohamedanski Slovani. Jugoslovan-stvo je torej že stalo v Trubarjevi glavi kot nekaka celota. Takega slovenskega narodnjaka v idealnem zmislu srečavamo Trubarja, Če prebiramo njegova preza-nimiva pisma, ki jih Slovenci ne znajo ceniti, ker jih ne poznajo! Naša „Matica" bi jih bila morala že zdavnaj izdati v slovenskem prevodu, potem bi ljudje bolje poznali Trubarja. (Dalje prihtf (Makung) proglasili obsedno stanje, dokaiuje, da so izvolili to tako za svojo pomorsko operacijsko bazo. Pristanišče je globoko dovolj, da so ¥ njem usidrane tudi velike vojne ladje, ki so cbenem tudi zavarovane proti tajfunom. Ako se je Rožde-stvenski odločil pluti skozi Formoški preliv, mora že sedaj biti ob južnem njegovem vhodu, kakih sto milj od Ribiških otokov (Pese a d ore s) Nahaja se že torej v neposredni bližini sovražnikovi. Makung je idealna baza za torpedne operacije in prav gotovo je, da imajo Japonci na tem mestu kon centrirano večje število torpedovk. Ako bo pa ReŽdestvenski plul cb vzhodni strani otoka Formoze, bo najbrže našel^ a ima Togo pomorsko bszo tudi na otokih Mejako-Sirna. Japonci so si izvolili najbrže pristanišči Haddington in Tsi-g a k i za S7ojo bazo. Linevičevo poročilo. General Linevič je 14. t. m. po-slal tc-le poročilo: 10. t. m. je naša konjenica opazila v dolini reke Han sovražnika, ki je imel svoje pozicije na južnem grebenu gore H a oš a n. Naši voji so z dveh strani obšli sovražne pozicije in naša konjenica je Japonce prisilila, da so zapustili svoje pozicije in se umaknilie proti zapadu. Parlamentarni položaj. Dunaj, 16. aprila. Vsled bolezni ministrskega predsednika barona Gautscba se je razdrla parlamentarna osnova. Sklenjeno je namreč že bilo, da se med velikonočnimi počitnicami preosnuie ministrstvo. Na tej podlagi je bil izdelan že obsežen program za parlament in deželne zbore: program pa se je moral odložit*. Ker pa se tudi parlamentarni program ne more izvršiti, premišljujejo parlamentarni voditelji, ali bi ne bilo bolje, da se državni zbor po rešitvi nekaterih nujnih zadev cdgcdi do jeseni. O tem sta imela včeraj načelnik poljskega kluba grof D z ie-duszvckiin minister grof B y 1 a n d t-Rheidt dolgo posvetovanje. Dogodki v Maoedoniji. Sofija, 16. aprila. Kmalu poteče rok, ki se je dal Avstro-Ograki in Rusiji, da napravita v Macedoniji mir in red. Reformna akcija pa je bila tako klavrna, pravzaprav ničeva, da pač ni misliti, da bi velesile podaljšale, oziroma znova poverile tak mandat Avstro-Ogrski in Rusiji. Pravzaprav je »reformirala« pu programu v Miirzstegu le Avstro-Ogrska, ker so bile Rusiji v*led vojne z J&ponci vezane roke. Zato pa je sedaj Avstrija tudi edina odgovorna za vso neuspehe ter je javno pokazala, da nima talenta za reformiranje in pomirjevanje, ker de tega doma m?d svojimi narodi ne more izvršiti. — Umevno je tedaj, da obiskuje bolgarski knez razne evropske dvore, razen Dunaja in Pe-trograda, ravno sedaj, ko se gre za vprašanje, komu se poverijo nadaljne reforme v Maoedoniji in na kak način se naj to stori v bodoče. Rusija ne pride več v poštev, a dvomljivo je tudi, ako se misija poveri zopet Avstriji. A Bolgariji mora biti mnogo na tem, kako se to vprašanje reši. B e r o 1 i n, 16. aprila. V političnih krogih se zatrjuje, da je v najkrajšem času pričakovati v Macedoniji odločilne spremembe, ki jih provzročijo dunajski in petrogradski vplivi. Dunaj, 16. aprila. Posl. princ liieohtenstein velja v političnih krogih za dobro poučenega poslanca. Vlada se ga čestokrat poslužuje za nekakega mrtvaškega ptič«, da pove* voliJcem novice, ki jih ne razvesele Tudi včeraj je princ govoril na nekem shodu na Dunaju. Ostro je napadal Madjare, ki hočejo cesarju izsiliti koncesije, »ravno sedaj, ko bo naša očetnjava najbrže postavljena pred velike naloge na Balkanu, ne sme biti odvisna od prevzetne klike. Avstrija bo morala hočeš nočeš prevzeti na Balkanu vlogo Rusije kot rešiteljica kristjanov in rediteljica zmedenih političnih in narodnih aspiracija Dogodki na Ruskem. Petro grad, 16. aprila. Bivši finski senator in nekdanji ruaki general Schaumann, kije bil obdolžen zarote, ker je njegov 8in umoril vrhovnega guvernerja Bob riko v a, je bil popolnoma oproščen. Petro grad, 16. aprila. Po vai Kioski se je začelo veliko gibanje za splošno volilno pravico. V Helsingforsu je demonstrovalo nad 10.000 delavcev z razvitimi zastavami, na katerih je bilo zapisano: Volilna pravica je ključ do razvoja. Ne maramo milosti, temuč svojo pravico." Petrograd, 16. aprila. Na prošnjo sinoda, naj bi se sklical koncil, da se izvoli patrijarh ter se izvedejo razne reforme v cerkveni upravi, je odgovoril car lastnoročno, da se mu v sedanjih nemirnih časih ne zdi mogoče izvršiti tako velikih stvari ter bo o pripravnem Času že sam sklical koncil. Finančni položaj na Ruskem. Petrograd, 16. aprila. Sovražnikom Rusije, ki so vsled vojne že napovedovali Rusiji bankerot, bo pač zaprlo sapo uradno poročilo o stanju državnih blagajnic v letu 1904. Rednih dohodkov je bilo 2017 milijonov rubljev, t. j. za 37 milijonov več, kot je bilo proračun-jenih. Rednih izdatkov je bilo 1910 milijonov, vsled tega je bilo preostanka 107 milijonov rubljev. Razen tega pa je iz prejšnjih let toliko blagajniških preostankov, da se je lahko vzelo 381 milijonov rubljev za vojne namene in nove železnice. Splošni železničarski štrajk v Italiji. Rim, 16. aprila. Železničarji nameravajo uprizoriti splošni štrajk, da prisilijo zbornico, da odkloni železniško predlogo, ki določa, da je železničarje smatrati za javne uradnike ter jih v slučaju štrajka takoj odpustiti. Vlada se pripravlja, da gibanje z vsemi sred-stvi zatre. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 16. aprila. Zbornica je sprejela s 336 glasovi proti 236 glasom Člen 2. tozadevnega zakonskega načrta. Člen se glasi: „Republika ne priznava, ne plačuje in ne podpira nobenega veroizpovedanja." Slovensko gledališče. (Občni zbor „Dramatičnoga društva". Na občni zbor »Dramatičnega društva« so bili poleg članov povabljeni najensniki lož, abonentje in sploh prijatelji gledališča. Zbralo se je vsega skupaj kakih — 20 oseb. Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. dr. Karel vitez Blei-w j i s -T r s t en i 5 k i, kise jo a&hva-lil mestni občini in občinstvu za podporo ter dostavil, da se deželnemu odboru ne moro zahvalit?, ker v mi-noli sezoni ni dal gledališču nikake podpore. O društvenem delovanju v mino-lem letu je poročal tajnik g. dr Novak, ki je med drugim reke!: Zgodovina slovenskega g tališča v sezoni 1904/05, obenem zgodovina delovanja odbora dramatičnega društva v pretekli sezoni je odprta knjiga za vse, ki so posvečevali svoje zanimanje razvoju slovenskega gledališča v preteklem letu. Številke, ki tehtajo, podaje blagajniško poročilo. Malo gledališč izkazuje iz lastnih dohodkov aktivne bilance. Tudi ljubljansko gledališče se ne Šteje med ona, ki bi mogla brez zunanje podpore in prispevkov iz srede javnosti obstojati, tem manj, ker ima isto v prvi vrsti kulturno nalogo. Izvrševanje te naloge je pa le v toliko omogočeno, v kolikor to dopušča financi-alni položaj. Letos smo morali biti po večini v prvi vrsti podjetniki, ker nam je izostala podpora deželnega odbora. S tega stališča je tudi morebitna zadevna očitanja pretresovati. V veliki sili nam je prišlo izdatno na pomoč letoa gledališko podporno društvo, čigar predsedniku, gospođu ravnatelju Pircu, za njegovo požrtvovalno vnemo za slovensko gledališče tem potom izreka odbor najiskrenejšo zahvalo. Vkljub slabim gmotnim razmeram pa je vendar tudi letos gledališče napredovalo, naprava sama je postala popularno živa potreba slovenskega občinstva. Z našim gledališčem so se spoprijaznili že oni faktorji, ki so se dolgo postavljali na stališče, da je slovenska Talija v Ljubljani nepotrebna, da jo je treba a tout prix, kakor za Slovenca pohujšljivo kliko odgonskim potom iztrebiti. Duševna sila ljudstva je pač hujša in močnejša, kakor intransižentnost gotovih slojev, ki za plemenitejšo zabavo, vsebujočo obenem tudi izobrazbo, nimajo zmi-sla. Treba je le poslušati, kaj in kdo vse govori in razpravlja o slovenskem gledališču, s katere in kakšue strani se dajejo vsak trenotek prijazni nasveti, ki každjo večkrat sicer najiv-nost, a se iz njih da sklepati, da smatrajo gledališče za faktor, s kojim je treba računati. Naše popoldanske predstave so živa priča za to, da se preprostejši sloji redno vabijo v muzin bram, kjer se čutijo domače in kjer z veseljem sledijo domaČi govorioi. To je neprecenljive važnosti, ker je treba ravno v širših slojih vzbujanja in atrjenja narodne zaveBti. Isto kažejo tudi večerne, dramske ali operne predstave, kojih obisk je od leta do leta večji in ki nam od leta do leta kaže, kako slabo in neprimerno je naše gledališče zidano. Stvar prihodnjega časa bode, da se z vso silo potrka na pristojnem mestu, da se vendar že napravi gledališče v stavbnem oziru pristopno širšim masam. Quoad dramatična literatura slovenska, nam je letošnja gledališka sezona tudi doprinesla živ dokaz, da smo Slovenci tudi na tem polju spo-Bobni napredka. Naša dramatična literatura je mlada, sato pa potrebuje negovanja in brezsrčni, nerazsodni ljudje so oni, ki skušajo s svojimi neumestnimi kritikami zadušiti že v kali našo domačo dramsko literaturo. Letošnja sezona uam je donesla tri slovenske novitete: »Martin Krpan« (Govćkar), »Bat Sokol« (Miičinsk>) in »Testament« (Klas) Igre so vse v spominu in mi«lim, da je vsakdo prepričan, da nam bo leto za letom tudi v tem ozira prinašalo nova iznenađenja. Poudarjam, da so slovenske iz virne igre dosegle vsakokrat tudi ve l.k financialen uspeh. V posamičnem navajam k drami: da se je predstavljalo 7 slovenskih dram, med temi tri nove, 4 stare: (»Deseti brat«, »Legijonarji«, »Rokov-njači« in »V Ljubljano jo dajme«) 6 slovanskih: »Na dnu«, »Moč teme«, »Pampeliška«, »Žena sužnja«, »Rusom na pomoč« (nove). — 1 stara: »Slovenec in Nemec«. 6 francoskih: »Domovina«, »Japonska vaza«, »Na gugalnici ljubezni«, »Toska« (ndve), »Helena«, »Pot okoli zemlje« (reprizi). 12 nemških: »Rezervistova 3vatba«, »Revček Acdrejček«* »Mlinar«, »V znamenju križa«, »Šivilja«, »Mladost«, »Pepilka«, »Lanovee«, bRazbojniki«, »Devica Orleanska«, »Pri belem konjičku«, »Loterija« (4 nove. 9 repriz). 2 angleški: »Hamlet«, »Char-!eyeva tetka (reprizi). Tedaj VBega skupaj 33 iger. Dalje 2 koncerta z 2 spevoigrama. Skupaj tedaj 35 rarnih ?ger, med temi 16 slovenskih novitet in 2 ruski noviteti. V primeri z sezono 1903/4. smo imeli letos 1 noviteto več, nego lani. A d opera: Predstavljalo se je vsega skupaj 11 oper oziroma operet, med temi nove: 1 opereta »Dijak prosjak«, 2 novi operi: »Huge not i« in »Mignon« ter 8 repriz (3 slovanske). V primeri b sezono 1903 /04. smo letos 3 novitete manj nego lani. (»Hugenoti«, »Hoffmannove pripovedke«, »Lohengrin«, »One^in«, »Trubadur«, »Karmen«, »Boheim«, »Poljub«, »Prodana nevest««) Med temi reprizami pa je bilo nekaj tudi popolnoma na novo insceniranih predstav. Vseh predstav skupaj je tedaj bilo letos 94. Tedaj v primeri z lanskim letom manj 3. Manjše število predstav se je letos doseglo radi tega, ker je gledališče zavarovano samo za gotovo število predstav in to skupno za slovenske in nemške predstave. Angaževanih moči je bilo pri drami 27 članov, pri operi 8 članov, dalje 29 članov zbora ter 12 statistov. Izobrazba domačih moči je pereče vprašanje, ki se samo z dobrimi sveti ne bo nikdar rešilo. Dokler bo število predstav v našem gledališču tako omejeno kakor dozdaj in dokler se ne bo moglo ponuditi večji množini dobrih igralcev pri nas primerne plače, toliko časa je vsaka rešitev tega vprašanja nemogoča. Pri tem pa naglašam, da jo odbor tudi v pre tekli sezoni obračal vso svojo pozornost onim članom, od katerih je v igralskem oziru moči pričakovati uspeha. Z okžalovan|em moram po-vdarjati, da smo glede števila predstav in pa paritete napram nemškemu gledališču še vedno po mačehovsko prozirani. Vsa zadevno peticije in prošnja, ki smo jih pošiljali sedaj mirujočemu deželnemu zboru, so se nam vrnile s stereotipno opazko, da se za toliko čas*, dokler deželni zbor ne račr.e poslovati, ne da v tem oziru nič ukreniti. Gotovo pa je to, da smo spravili to vprašanje do resnega pre* udarjanja in nadejam se, da bo kmalu odborov tajnik mogel v svojem letnem poročilu sporočati, da smo vendar dosegli pravico prirejati predstave v sezoni vsak drugi dan. Občinstvo je s svojim mnogoštevilnim obiskom in pritrjevanjem jasno pokazalo svoje priznanje vodstvu. Na nezadovoljnost posamiČnika pa se ne moremo ozirati. Občinstvo samo bo od takih poBamičnikov tudi ni dalo zapeljati do napačne ocene postopanja vodstva, temveč hodilo svoja pota, slede lastni razsodnosti in lastnemu čutu. O društvenem denarnem stanju je poročal g. blagajnik Rozman: Med drugim je rekel: Pretekla gled. sezona je bila med vsemi dosedanjimi izvestno najboljša sezona, kajti vsaka izmed 94 predstav je imela povprek 219 kron 25 vin. dnevnega prebitka. To je znesek, kateri še lanska izborna sezona ni dosegla, imela je namreč le 210 kron dnevnega prebitka. Dnevni prebitek se pa ravna po obisku, gledališče je bilo torej jajto dobro obidke.no. Gled. občinstva je vedno več, kar je nam dokaz, da nismo prav nič nazadovali, akoravno je imelo vodstvo osobito letos najtežja stališče, ker je odpadla deželna subvencija v znesku 12 000 K; ta izpadek moralo je vodstvo pri vsaki priliki vpoštevati, ter štediti na vseh koncih, Žal morda na kvar umetniškemu uspehu, gotovo pa ne uapehu v obče. Obžalovati je, da javna kritika v nfe&h časopisih ni povse upoštevala ta ne baš prijetnega položaja odborov ter nas je, česar nikako ne morem zamolčali, vendarle prestrogo scdiU, včasih pa tudi krivično obsojala. Odbor je bil primoran pri svojih ukrepih se tesno držati proračuna, in gospoda, povem vam naravnost: gorje, ako bi ne bili tako varčevali, da ne rečem, skoparili, kajti zabredli bi bili v nove dolgove, in ker ni od nobene strani več upati še kake podpore, prišlo bi lahko do katastrofe, da bi bili morali opustiti slovensko opero, a b tem pa tudi pokopati slovensko gledališče. Končni finanoijalni efekt je sicer zaostal za lanskim, to pa zaradi tega, ker je letos, kakor sem že omenil, odpadla dež. podpor« v znesku 12 000 kror; ta izpadek je sicer deloma nadomestila brezplačna prepustitev lož, za katere smo poprej deželi plačevali 6600 K, a končna diferenca med tema dvema vsotama je vendrr še znašala 5400 K; to je v prvi vrsti nadomestil boljši Ou*sk gledališča, torej višji dnevni prebitek, potem pa tudi prispevki gledališkega društva, s katerimi je seglo dramat. društvu krepko pod rame, dalo nam je 1653 K, in pa volila v znesku 1500 K; sko bi bil le eden teh dohodkov izostal, bi bil deficit neizogiben. Računski zaključek, katerega sta gg. revizorja pregledala, izkaza nam skupnega denarnega prometa 210415 kron 30 v., ki se razdeli na posamezna naslove takc-le: Prejeto je bilo: V blagajnici 31. marca 1904 je bilo 996 59 kron, subvencija mesta 26000 K, gled. društvo 1653 K, članarina 394 K, lože in abonenti 1074844 K, dnevni dohodki predstav 40.271 25 K, zavarovalnina 30169 kron, volila 1500 K, razno 442 68 K in prahajalni prejemki 22 900 K, vkup torej 105.207 K 65 v. Izplačalo se je pa: Na plačah osobju 44597 83 K, pouk 586 K, dnevni stroški predstav 22 464 91 K, repertoar 4106 33 K, dekoracije 27 K garderoba 1809 85 K, zavarovalnina, davek in obresti 1822 66 K, rekviziti 31-80 K, dolgovi 832 K, razno 4.46138 kron, v blagajnici 31 marca 1905 je bilo 1567 89 K, prehajalni izdatki 22 900 K; vkup torej 195 207 kron 65 vin. Iz naslednjih računov mi je le omeniti, da sa je pri inventarju odpisalo 319256 K, pokojninski zaklad se je pa tekom sezone zvišal za 265 70 K ter znaša zdaj 2302 40 K in je naložen pri Glavni slov. posojilnici na posebno knjižnico št. 1431. Proračun za prihodnjo gled. ae zono ravna se tako pri potrebščini kakor pri pokritju deloma po izkušnjah zadnjih treh let, deloma pa tudi in to posebno glede potrebščine po višini plač že doslej angažiranih moči. Potrebščina bi značala: Za opero 10000 K, dramo 21500 K, zbor 7500 K, repertoar 4500 K, gar robo 1800, zavarovalnina, dava* in obresti 1200 K, poplačilo doJgov 808 K, razni stroški 4500 K, vkup torej 59.808 K. Pokritje bi bilo: Blag. prebitek pretekle sezone 1567 K, subvencija mesta 26 000 K, gled. dru: tvo 1200 K, članarina 350 K hže in aboaetnent 9290 K, potem dnevni dohodki «a 90 predstav po 200 kron, ki bi znašali 18.000 K, razno 950 K, v*up torej 57.357 K. Ako to poZrit|a primerjamo a potrebščino, kaže se nam 2451 K nepokrite potrebščine, in prva tsr najvažnejša naloga no- vega odbora bo gotova ta, da najde pota in sredstva, da se ta znaten primanjkljaj paralizuje. Po mojem mnenju bi bilo to le mogoče, ako sa v prihodnji sezoni poleg dobrih oper vprizore vsaj tri dobre operete; skušnja zadnjih treh sezon nas namreč uči, da pri nas dobra opereta napolni 5 — Škrat gledališče, med tem ko še t&ko imenitna opera pri tretji reprizi, ako jo sploh doživi, že koma; pokriva dnevne strrŠke. O teh poročilih se je razvilo precej Živahna razprava, v katero so posegli različni govorniki. Urednik g. M a 1 o v r h je izjavil, da neče kritikovati minolih sezon, ker bi bilo to itak brezplodno, ugovarjati pa mora temu, kar so predsednik, tajnik in blagajnik povedali glede Časopisja Že 16 let se sli-šiijo na vsakem občnem zboru »Dra-mLtionega društva« iate melodije. Vodstvo ne trpi nikake kritike. Oi 1. 1889. je imel »Slov. Narod« že 12 različnih poročevalcev, a vsak \t laz nesaj tednov popustil poročanje, atr ni mcgel ishajati z vedatom, en s-»~i je vzdržal dve sezoni. Celo v lastfij režiji je vodstvo že imelo kritike, pa tudi ni moglo izhajati b poročevalcem. Občinstvo hoče kritik, vodstvo pa hvalospevov. Ni torej čuda, če se naposled poročanje o gledališču vsakemu pristudi. Že ča poročevalec sem in tja zaradi občinstva in da vsaj markira kritično stališč**, kako resnično pove, mu vodstvo celo tj zameri. Vodstvo hoče, da naj kri igra napram občinstvu vlogo idijota. Toda tuli s 8?avospevi sa ne dajo prikriti slaba strani pri gledališču. Nestrpnost gied^liškaga vodstva si vidi iz tega da je dr. Novak v im-poaiiJoČJ a*oj« modrofti preglasil različne nasvet-* sa naivnost•; to ne more leteti na drugega, kakor na govornika, ki je kot plod 16 letnega opazovanja in dela sa gledališče pricb čil nekaj dobrohotnih nasvetov v »Slov. Narodu«. Ta tajnikov napad osvetljuje radosti vladajoče razmere. Toda, kdor ima zavest, da je res 6toril, kar je mogel, sa nima buti kritike. Kakor pšioe na časopisje, tako so stereotipni tudi izgovori na finančne težave. Tuii v tem oziru oi se dalo m&rs kaj povedati. Govornik je primerjal finance nemškega gie dališč* s financami slovenskega gledališča in prišel do zaključka, da bi se tudi s sedanjimi čeprav nezadostnimi sredstvi lahko dosezali boljši umetniški uspehi, kakor v mincii sezoni. Gospod Govekarje pred vsem opozarjal, da je vendar ža treba misliti na pencijssi zaklad za igralce. Zdaj si pomaga gledališče s Čeli k-očmi. Tem dela jezik velike težav \ Eoi se ga nauče, drugi se ga pri najboljši volji ne morejo nauć t . Vedno se s tujimi močmi ne bo moglo izhajati. Treba je misliti na domaČi naraščaj, tega pa ni mogočo drugače vzgojiti, kakor Če se igral ceoi zagotovi eksistenca in preairb-ljenje. Pri gledališču je že bila raar-sikaka dobra domaČa moč, ki je zdaj ali na tujih odrih ali le sploh opustila gledališko karijero samo i ker pri slovenskem gledališču ni imela ne eksistence ne varnosti za poznejša leta. Domačim začetnikom se plačuuje po 20 kr. na veči*r ali kasneje po 10 gld., med tem ko sa tuje moči dostikrat prepiaČujojo. Dalje se je govornik zavzel za svobodno kritiko, poudarjajo, da bc sv_-bodna kritika gledališča samo koristila, ne pa škodila. Odgovarjal je gesp. dr. Novak. Najprej je izjavil, da njegova izvajanja o naivnosti različnih nasvetov niso merila na »Slov. Narod«, mur več na »Slovenca«, postal pa vendar oseben, na kar je urednik g. Malovrh izjavil, da njemu vsaj v gledaliških rečeh nihče ne more očitati kakih osebnih nagibov, d o čim pozna gospoda, kateremu je pri gledališču samo za — ključ do odra. Dalje ie g. dr. Novas napram g. Govekarju zastopal staro stališče, na katerem stoji odbor glede kritike in g. Gove-karja sumničil) da inspirira kritike v nekem listu. Gospod Govekar je to summčenje odločno zavrnil in pozval g. dr. Novaka, naj se preci*, o izrazi, na kar je gospod dr. Novak umolknil. V nadalaji debati sta govorila še g. dr. Z b a š n i k o kritiki in g-ravnatelj Pire o potrebni disciplini pri gledališču. Gospod ravnatelj Pire ja izjavil, da vsa to podpiše, kar je bilo povedano v »Slov. Narodu« pred vsem pa je treba nastaviti moža, ki bi imel potrebno eneržijo, vzdrževati pri gledališču disciplino. Končna je g. dr. W i n d i s o h e r predlagali naj se zviša vstopnina za lože ia is najboljše sedeža. Poročila tajnika in blagajnika so se odobrila, samostojni predlogi pa odkazali odboru v uvažavanje. V odbor so bili voljeni dosedanji odborniki namreč gg Janko vitez Bleivreis-Trstaniški, Fran Gjvekar, dr. Novak in dr. Zb*snik. Dnevne vesti V Ljubljani, 17. apri?a. — Deželnozborska volatev * veleposestvu« Djnes je vel* posestvo v:iilo dva poslanca. Vseh roliloev j- 85 Oldanih je bilo 56 gUsn 7 i n *ti b11 * • O Of l a s HO i f-rc ;«na g Ru>1o!t grof Msr^heri, c. kr. deŽ« Inovladai ►»vttuia v p. in tračak .i Starem gradu, in g Fran Gali*» graščžk v B.atri. — Strossmaverjev pogreb in Slovenci. Član mestne deputacije nam piše: NajinučnejŠe razočaranje je provzrocilo v Zagrebu in v Djakovem dejstvo, da „Slovenska Matica4* ni bila zastopana po posebnem odposlanstvu pri pogrebnih slavnostih ustanovitelja jugoslovanske akademije in hrvaškega vseučilišča. Pa ne, da bi bil odločeval pri izvestni gospodi strah pred zamero navzgor? Ni čuda, da je morala ta opravičeni sum pri raznih prilikah neljubo obeuttvati tudi naša mestna deputacija. — Istotako se je zaman povpraševalo po odposlanstvu »Družbe sv. Mohorja", tega najpobožnejšega in najbogatejšega jugo slovauskega književnega zavoda. — Naravnost škandalizovala se je pa po vsej pravici vsa hrvaška javnost nad tem, da se vsem peterim slovenskim škofijam ni videlo potrebno in umestno, adposiati na grob najslavnejšega jugoslovanskega kneza tudi le enega samega slovenskega duhovnika' So ga pač nosili v želodcu mesto v srcu tega neklerikalnega biskupa naši Jegliči: pa saj so pretakali za njim potoke krokodilovih solza po predalih rSlovenčevihu. — Brezdornov insivo jeseniških klerikalcev se jasno fcaže v tem, da t«iG?*dijo v gostila! največjega jeseniškega klerikalca Petra Rozmana nemški turnarji! Ali se diši to po kierikalao-nemški zvez??! — Misijon. Iz Štajerskega se piše: Pred Kratkim je bil nekje misijon. Kcliko oslarij BO pobižni tnozje ubogemu ljudstva natvezin, o tem molčim Pač pa naj poročam, kako se je debeiušsst misijonar nprs-v i nad »Slov. Narod«. Rekel jo: aTa list ni za poštene ijudi in tisti, ki bero, so napo! bebci« Vpra-f m : K »o p..;-te r» list:, ki b*ro sanje, kakršne s;: »S ov?n*-c«.: »G> spo dar« itd, ča so čitatelji list* za sobražene aroge: »napol bebci«? — Odborova seja „Dpu-št«a slovenskih književnikov in časnikarjev" bo v soboto 2 2 t. m. ob polu 9 u r i z v e-• r f »N* red nem domu«. Ljubki odborniki 53 prosijo, da m te seje zanesljivo u del: že. — Poučen izlet „Presvete" v tobačno tovarno se vrsi v sredo 19. t, m. ob dv«h popoldne. Kdor se ga r/ itili ud*-1-žiti, naj pride do icdrj ored glavni vhod tobačna tovarne. Izleta se lahko udeleži vsakdo. Pi-čati \r> h 20 vin za sklad, nru nd* namenjen tovarniškim dsi>\c m, — I det* v mestno eiek-tra ao se je v soboto udeležilo 68 - b. nič d katerimi jjj bilo tudi nt*-£aj dim. O tem izletu poročamo jutri. — Odbor društva Vesne se obrača na vse p. n. trgovce, obrtnike, tiskarska podjetja, na vse zasebnike in na duhovščino s prošnjo, naj se blago volijo pri naročilih ozirati na „Vesno". N. pr. pri načrtib za razglednice, za zunanjo in notranjo umetniško opremo knjig in brošur, za umetniške opremo tiskovin v splošnem, za umetniške plakate, inserate, štampilije, ex Iibris-zna-menja, diplome, slike, ornamentalne kompozicije za različne predmete, za tapete itd.; dekorativno-plastični predmeti, n. pr. nippes, nagrobni spomeniki itd., načrti za interieurje, vsakovrstna umetna ženska ročna dela za profane in cerkvene namene, n. pr. za paravente, stenske dekoracije, altarni, namizni prti, zastori itd., posebno dela v modernem tkanju in aplikaciji. Posredovanje se vrši na dvojni način. 1. Odbor odda izvršitev naročenega enemu izmed izvr-ŠujoČih članov ; 2. odbor razpiše konkurenco za naročeno delo. V vsakem posameznem slučaju odloča odbor po visokosti nagrade, ali naj se razpiše konkarenca, ali ne. Konkurenco razpisovati je mogoče le, Če je za izvršitev naročila Časa več nego 14 dni. Odbor si je v svesti, da reši posredovalno nalogo v zadovoljnost naročiteljev. Naročila naj se pošiljajo na naslov: -Vesna", Dunaj III., Thongasse 10. — Liter fižola — dvo nroni. Mtnd a ne bode nihče več dvomil, da imamo Že najhujšo draginjo Na Pcgačarjevem trgu se prodata fit<*l srednje kakovosti po 80 v liter, boljše kakovosti pa po 2 kroni. Uradni) i, ki prosijo za zvišanje plače, atemehuiajo svoja prošnje lahko s tam, da stane v Ljubljani liter fižola — 2 kront. — Deželna vinska klet. Kakor navadno, udeležilo se je tudi sobotne javne vinske pokušaje veliko odličnega občinstva vseh stanov. Prišla tudi več gostov in kupcev z dežele, katerim so fina vipavska vina a la hurgundeo, risling, rulan-deo, pinola, zelen, karmenet ter prijetni dolenjski cviček a krškega, litijskega in novomeškega okraja, tako prijala, da so izvršili nekaj narodb oziroma, da so si zabeležili razne naslove dotičnih produoentov. Prihodnja pokušnia bo po praznikih. — Ravnatelj državne železnice, gospod dvorni svetnik Lu-dovik P roške, je te dni inšpiciral po vseh postajah državne železnice na Kranjskem in je sprejemal pri tej priložnosti prošnje in pritožbe na najpri jaznejši način. — Cesta iz Ljubljane na Vič je v siino sUbem stanju. K ili* kor je eptda pod mesto, je dobra, ker je mestna občina ljubljanska poskrbela ea pešpot, ki je popolnoma lečen od kolovozne ceste. Drugače na je od mitnice naprej proti VtČu. Da le nekcl ko dežuje, gazi čiovek blat~i do gležc'ev. Razen tega je t k promet po cesti, da se komaj izogibaš tovornih vos, ki vsak čas vozijo opeko iz osmih vških opekarn Ker vosijo do tej cesti tudi voznik« is občin Dobrova, Brezovica, Log, Horjul. Polhov gradeč «ti, j** ob gotovih tržnih dneh taka mošamoa, da sa jfj čuditi, da se kaj več nesreč ne pripeti. Ker bi občina Vič gotovo prispevala po svoji moči, da se c. ta iboljša in razširi, naj bi se tudi erar že enkrat odločil m kaj temeljitega ukrenil, da ne bodo pasanti vedno v strahu in nevarnosti, kdaj jih k i o povozi. Uvažavati je trsba, da velika večina delavcev in deh-.vk tobačne tovarne stanuje n« Glmcah in Viču in izključno uporablja to cesto. — Vi&ek spat, edranosti. Nsš setrudaik nam plš~: V5?raj sest širi na sprehod po lepi dunajski c^eti preti Posavju. L:čne hiš ce v Mali vasi so mi nsd vse ug -.r.-.le Pr šel sem do velike stavb --, ki nosi firim »Bi2ftZ"lini & Ventorini« na svojem pročelju. V dno erca me je oa epeklo, ko sem Čital: »Tovarna Saiani in Kranskih Kiobas na psr.« Tak napis je od žile in se pravi to z našim slovenskim jezikom norce briti. Ako sfci Busaolini & Venturini dobila človeka, ki jima \% napravil po lolnoma pravilen n^osški uapis na isti bidi, bila bi ino?dft tudi l&hko naš'.! koga, ki bi ?,nal pisno slovenščino! — Nova mlekarska zadruga se y.t d sta o vila včeraj na Dobrovi pri Ljubljani, kjer je pre-dava! mlekarski nadzornik g. Leg v a v t o pomena mlekarskih zadrug. — Otrok utonil. Včeraj do-dopoldne je utonil 21etni otrok Šivilje Katarine Zajec iz Vevč, ki ga je pustila v oskrbi svoje tete. Otrok se je igral z otroki, potem pa odšel k vodi poleg vasi in utonil v njej. Truplo so našli opoldne. — Volitev. Pri novi izvolitvi funkcijonarjev zdravstvenega distriknega zastopa za sodni okraj Kamnik je bil izvoljen gospod Emil Janezič, posestnik na Perovem načelnikom in gospod Ivan Terpinc, posestnik in gostilničar v Kamniku, njegovim namestnikom. — Posojilnica v Radovljici si sezida Še letos svoj lastni dom, kakor se je sklenilo na občnem zboru dn* 6 t. m., in sa je v to volil posebni stavbni odbor, ki je v Bfrji 11 t. m. izvolil svojim načelnikom ravnatelja g. dr. Janka Vilfana. — Občinski odbor na Jesenicah je v svoji včerajšnji seji soglasno sklenil, da naj se podeli koncesija sa tiskarno na Jesenicah gospodu Ivanu Pr. Lampretu, tisktrnarju v Kranju. — Med drugim je sklepal tudi o več lokalnih zadevah. — Telovadno društvo ,,Tr-ži&bi Sokol" priredi svoj drug: pešislet ob lepem vremenu v Pod-brezje dne 30 t m. v društveni opravi. On neugodnem vremenu se preloži izlet na drugo nedeljo dne 7. mnje. — Mlad ponarejevalec. Pretečeno leto je bil pri kousumnem društvu v Idriji v siužbi rudar Franc Kol r VII (sedmi tega imena). Pri tem je zapazil, da je ur^dajoči dru štveni odbornik Ivan Seljak onim članom, ki so pošiljali žito v mlin koi'SLT oeg^ društva in mesto moke in otrobov dob ^ali primeren denaren znesek, izdajal gotove listke, s kate-rimi so dobili denar ^ri društvenem blagajniku. Koler je dvanajst takih listkov ponaredil t a ž. u natanko, da je blagajnik vselej odštel g"t->vo vsoto. Naposled ao pa prišli goljufiji na sled in ker presega poneverj^na vsota 50 K, se bo Koler lagovarjal pred deželnim sodiščem v Ljub Ijani. — Nesreča. 10 t m popoldue se je zabavala neka družba na vrtu g. Mije Strausa v Idriji a streljanjem v tarč >, pri čemur so rabili tudi pištolo Posestnik vrta je ravno vzdignil pištolo, da bi strelja), ko se je ta sprožita s«ma in je krogha zadela brivskega pomočnika Franca Valjaka v desno stegno, da je moral zdravnika poklicati na pomoč. — Pravila „Sio enakega pevskega društva v Ptuju" so se toliko spremenila in potrdila, da se voli odbor za dobo treh let in da bo priredi vsako tretje leto pevski koncert; taraditegs se vrši izvanredni občni zbor »Slov. pevskega društva v Ptuju« v nedeljo, dne 7. maja t 1. ob 2, oziroma pri vsakem številu došiih članov ob 3. popoldne v »Narodnem domu« po sledečem vzporedu: 1. Pozdrav predsednika; 2 poročilo tajnika, blagajnika in revizorjev; 3 volitev predsednika, odbora in revizorjev; 4 slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi se vabijo najuijudneje tudi zunanji odborniki in člani. — Zmaga socijalnih demokratov nad klerikalci. Pri ožji volitvi v državni zbor za kmečke občine okrajev Bruck-Ljubno je bil izvoljen socijalni demokrat Resol, ki je debil 3062 glasov, dočk'.*u* uradnika, katera j« sad o bi I a pri po obrasci več lahkih poškodb — Delavsko gibanje. Včeraj sa je odpeljalo s južnega kolodvora v Am^r:k^ 16 Hrvatov, nazaj pa je vnelo 100 Hrratov in 44 Slovencev. V H^b je šlo 70, v I no most 50, v Me-ran 40, v Pasovo 70, v Hrušico 40, na Jesenic* pa 50 Hrvatov. — Iz New-Yorka so vrmli 20 Macadoneev, ker niso uvodih i^seljevaintrn predpisom. — V soboto sea se odpeljala v Ameriko dva Siovenca, v Beljak jih j« pa Sio 10 V L^nd Gaatein je Šlo 26, n& Prusko pa 17 Hrvatov. Iz Amerike bo vrnili dve Hrvatioi, ker nista zadostile tamošnjim izseljeval" nim predpisom. — Zamenjal je danes dopoldne neki gospod v našem uredništvu dežnik in ho ga prosi, da ga prinese na-zej v uredništvo, kjer dobi svojega. — Hrvatske novica. — Prof. Fr. Bučarju v Zagrebu je dovoljeno, da sme sprejeti in nositi vi-težki križ I. razreda švedskega Wasa-reda.— Brzojav brez žice uvede vojna mornarica ob celem morskem nabrežju v Dalmaciji. V ta namen se postavi šest hišic, ki bodo brzojavno zvezane med seboj in od koder se bode moralo takoj poročati vsako gibanje kakega inozemskega brodovja. * Najnovejše novice. — Nadvojvoda Jožef že takorekoč umira. Njegove moči so popolnoma opešale, da ga le umetnim načinom zdržujejo pri življenju. — Otok Lakronca v Dalmaciji je kupila kneginja Elizabeta Win-dischgriitz od dominikancev za 10.000 K. — Poneverjenje pri mestni blagajni v Kromerižu presega po najnovejši škontraciji 450.000 K. — Muhe nemškega cesarja. Cesar Viljem pride v Cbarlottenburg k odkritju spomenika cesarju Frideriku, a obisk mestne hiše j i odrekel zaradi moderne arhitekture, slikarije in skulpture v tej lepi zgradbi. — Zarota v Parizu. Stotnik M a r o i x je izpovedal preiskovalnemu sodniku, da mu je vodja zarotnikov, Tamburini, ponujal 150.000 frankov, ako se pridruži zaroti zoper vlado. * Gasniske pomote. »Gast-w.rts-Zeitunijra v Lipsfeem je nedavoo prinesla ošabno veet, da »e bil kr%ij predstavljen nekemu kičmarju C*~ nit?.u. Drugi dan je seveda prišel popravek, da je bil Canitz predstavljen kralju — Nerusko ^zvezno glaBilo j« prineslo na vsf h šti?ih straneh debelo tifekan, enako se glaseč poziv: »Zvezni Čmni, kupujte le pri tvrdkah, ki bo v našem listu razglašene!« Tj pa članom ni bilo i?hko storiti, ker list n; imel niti enega inserata. * Pošta Združenih držav je največja na celem svetu. Obsega 71131 poštnih uradov, ki razdele na leto 9 milijard poštnih pošiljate*-. Letni dohodki znašajo 143 582 624 dolarjev; primanjkljaj 8,799492 dolarjev se pokrije a davki. V Veliki Britaniji in Irskem se je od 31. marca 1903 do 31. marca 1904 poslalo poštnih pošiljata 4300000.000 z 22 850 poštnimi uradi, v Nemčiji pa z 38 000 poitnimi uradi 6200,000000 poštnih rači. * Kako španski klerikalci zdravijo lakoto. V Andalutiji vlada lakota, da prebivalci umirajo, drugi pa hodijo po svetu za kruhom kot berači. Isti čas pa so se zbrale najuglednejšo in najbogatejše Španske arUtokratinje na dogovor, kako da nabavijo najsijanejšo in najdražjo krono ca kip Mttere božjo Pilarske. Na čelu odbora je sama argUška kraljica t»r se je v kratkem času na bralo 15000 dragih kamnov in biserov. Delo se je porerilo nekemu zlatarju, ki je napravil krasno krono Marijinomu kipu. 35 delavcev je delalo krono skoraj dva meseoa. Krona ima 10000 briljantov, smaragdov, bi-jerov, safirov in rubinov ter 5000 amelistov, topasov in grana&ov. Po-#ebna deputacija nese krono v Rim, da Uproai za njo papežev blagoslov, potem pa jo nesejo domov, da jo posade na glavo kipu Pilarsko soh». Samo zlato in dragi kamni v krom so vredni 600000 peset. Ali se pač Marija veseli ttga daru nadutih in gizdivih ariatofcratin, ko vidi, kako umirajo gladu tisoči morda v resnioi bolj vernih prebivalcev, kakor so da- rovfrlk*! * Dve srebrni poroki. I* Postdarn» se p;š": Ucitslj A*f?u«t Ltept* v Batm*wi(iu je obhaja) 1874. leta svojo nr^broo poroko. C^i tri leta mu ;e ž^na u <,rla in če« druga tri Ic-vj* se j« »nova oietl'l. L^tos je obhfrj*! »novic avojo srebrno poroko. * The struggle for life, boj za obstanek, preŠinja vse naše Življenje. To pa ni samo boj proti bolezni in smrti, ampak osobito boj za uspeh v življenju, ki se ga pa more na obe strani lotiti samo oni, ki ima trdno telo in krepke živce. Obema pogojema ustreza Sanatogen, ki spaja lastnosti koncentriranega živila z lastnostmi živce krepečega sredstva, vpliva torej obenem na mišice in na živce. Na vse strani tako dobrodelno sredstvo bi dandanes ne smelo biti neznano nikomur, in opozarjamo na današnjemu listu priloženi prospekt izdelovalnic za Sanatogen Bauer & Cie. v Berolinu. Telefonska m brzoja?aa poročila. Škofja Loka 17. aprila. Sodni svetnik Fran Mikušje danes ob dveh popoldne umrl. Dunaj 17. aprila. Slovanski poslanci prirede po velikonočnih počitnicah slovesno mašo zadušnico za pokojnim biskupom Strcssma-yerjem. Dunaj 17 aprila General G algo c z y je dobil trimesečni dopust; po preteku dopusta postane ali naslednik vojnega poveljnika princa Lobkovica v Budimpešti ali pa postane eden iznred novoustanovljenih armadnih nadzornikov. Dunaj 17. aprila. Bolezen ministrskega predsednika barona Gautscha vzdržno pojema. Cesar redno poizveduje za njegovo stanje. Praga 17. aprila Povodom 701etnice deželnega maršala kneza Lobkovica se 14. t. m. slovesno otveri deželna galerija. Budimpešta 17. aprila. Za rešitev krize se med velikonočnimi počitnicami ničesar ne stori. Vest, da prida grof T i s z a zopat na Dunaj k cesarju, ni resnična. Grof Tisza je temveč že odšel na svoje posestvo, kjer ostane čez praznike. Veliki Varad srbska a trs, 100— . turske...... srečke , • • . 4V«°/o •v/. 4V,*/. 100-40 100 25 100*45 11990 97*90 11845 99*50 100-50 100- - 101- 65 10015 10016 10160 107 60 100*50 100-50 100-10 194 — «87 — 168 85 309 — 308-— 280- — 109 — 143 75 27-50 485 -79-89-66 50 66 75 37-60 6b*— 74 — 639 - Basilika Kreditne » • • Inomoške » • Krakovske ■ • • « I^JubUanske „ • . . Avst. rud. križa „ . . . Ogr. „ 9 n • • • Endolfove „ . . . Salcbnrške » • • ■ Đnnajske kom. » • • • Delnice Južne železnice • • • « Državne železnice ■ . t Avntr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ »» ■ • Živnostenake „ • • Premogokop v Mosta (Brnx) Atpmske montan .... Praske Žel. lndr. dr. . . • £uxna-Mnranyi , . . . • TrbovUske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe Vala te. O. kr. eekin SO franki....... 20 marke....... Sovereignfi ...... Marke......• • Laški bankovci. . . ■ • Rubiji......i . Dolarji........ Žitne cena v Budimpešti. Dne 17. aprila 1906. Termin, april .... za 100 kg. maj . . . . . 100 „ oktober ...» 100 „ april • • • • a 100 b maj . • • • v 100 i» april .... n 100 „ Efektiv. Nespremenjeno. 90 40 668 25 664-773 25 247-50 657 — 624 75 ^657 — 542 — 270'— 616 — 164- 11*»2 19*07 23-43 23*92 117*10 96-40 •63 — 484 Blago 100*60 100-45 100- 65 120-10 98-10 11865 101- — 101*50 100- -102*55 10040 100- 65 102- 25 108-50 101- 60 1011C 10110 101 — 101*76 100-— 320-60 10215 11-37 1911 23-61 24 — 117-30 96*60 •64* -6 — PSenica Pšenica PSenica Rž Koruza Oves 17-42 17-40 1646 14-64 14 84 1384 Meteorologično poročilo. Vlito* U*d morjem 806 S Prednji srar.nl tlak 7S6'0 mm April Cas opazovanja Stanje barometra v mm §8 Vetrovi Nebu 15. 9. bv. 7304 111 al. jaahod jasno 16. • 7. rj. 2 pop. 728 • 7i>6 7 78 16 H al. j vzhod al. asvzh. jasno oblačno n & BV. 7281 90 sr. svzhod dež 17. •• 7. «j. a, pop. 727 0 725 7 62 90 al. jvzh. ar. jvzhod dež de2 Srednja temperatura sobote in nedelje: 10 4* in 10 9°, normale: 9 7° in 9 8\ Mokrina v 24nrah: 00 mm in 8 3 mm. Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „Slov. Naroda".) Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri L. Schwentnerju, kuharja v LJubljani, Prešernove ulice. Mlekar oženjen, brez majhnih otrok, za prevažanje mleka v Ljubljano, trezen in pošten, se takoj sprejme. Mesečna plača za oba 36 gld., prosto stanovanje in V , lit mleka na dau. Ponudbe z debrimi spričevali sprejema Karol Lenče v Laverci pri Ljubljani. 1267—1 Štajersko deželno zdravilišče topalle Dobrna (Neuhaus) pri Celju «p ločno umni topil vrelce 39° Celzij* In Jeklenmmtt pitni vrelec, 3U7 metrov nad morjem, železniška postaja Celje, 8 ur od Dunaja in Bada-PeSte, 4'/2 ure Zagreba, B*/i ure od Trsta, f-orlte kopeli, pitno zdravljenje, elelttr. kopel b, liiusažo, i%rd-«k» zdravilna Klnmaatlka, elektroterapija itd. 1 Izvrstni zdravilni uspehi za ženske in živčne bolezni, pro-tln, revmatizem, bolezni v mehurju itd. Vsakovrstne zabave in razvedrila. Iivrstni restavranti, prekrasen park, postni in brzojavni urad. Zmerne cene. Ravnatelj in kopa-liščni zdravnik dr. II lebauni. Pojasnila In prospekte pošilja brezplačno kopališčno ravnateljstvo. Mezlja od 1. maja do 1. okt. St. 12624 Razglas. Brezplačna zdravniška ordinacija za mestne uboge se vrši odsihdob v Mestnem domu vsak dan ob 10. dopoldne in ob 2 popoldne; nadalje za ženske bolezni v pondeljek, sredo in petek ob 4. popoldne in za kožne in spolske bolezni v torek ob 4. popoldne. Vsak bolnik se ima izkazati z nakaznico za brezplačno zdrav« ljenje in dobivanje zdravil ki jo jc ob uavadnik urah debiti v zglaše-valnem uradu na mestnem magistratu. To nakaznico je oddati po prvi ordinaciji v lekarni. Vsako četrtletje se izdajo nove nakaznice. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 1. aprila 1905. mm Zaradi prevelike zaloge prodajam vse blago pod lastno ceno: moške, deške in otroške obleke iz najmodernejšega blaga, zelo lepo izdelane; originalne angleške površnike in športne suknje najnovejših modnih barv; angl ške modne telovnike od vi Tako imam tudi klobuke in slamnike, srajce, in kravate v veliki izberi. Damski sukneni koitumi najnovejše oblike z razširjenimi rokavi (Schinkenarmel) že od K !€>•— višjeu Jopice, paletoti, mantilje, krila Garrick, bluze poslednje novosti po čudovito nizkih cenah. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič ===== v Cjubljani ========== la jedilno mast" poSilja po 78 v. klgr. v vsaki množini firma LAO. URBAN & spol., Praga—Žižkov. Meblovase 12711 mesečne sobe so takoj za oddati. Natančneje pri Fr. Iglicu, trgovina s papirjem, Mestni trg št. 11. zmožen slovenščine in nemščine, dobi takoj stalno mesto pri M. Macherju v Mariboru. 1269—1 Mirna stranka (3 osebe) išče za avgustov termin stanovanje s Štirimi parketiranimi sobami,~ če mo-goče vsaka z dvemi okni, s poselsko sobo za dve osebi, kopalno sobo in pritiklinami. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1272—1 Prostovoljna javna dražba na kateri se bodeta prodajala dva konja stara po sedem let, se bode vršila v sredo, dne 19. aprila ob 9. uri dopoldne na dvorišču hi&e štev. 6 na Marije Terezije cesti v Ljubljani. t266-i Gabrijel Thaler. Več delavcev se sprejme proti primerni plači za kamnolom v PodpeČi pri Borovnici. Povpraša naj se pri Jožefu Svete, delovodju istotam. 1243—2 Mesečna soba v Kolodvorskih ulicah 35 so odda« i23o-3 Izve se istotam v gostilni. Močno, dobro ohranjeno kolo za gospode se takoj kupi. 1270-1 Ponudbe (cena, tvrdka) do 20. t. m. pod ffS" upravništvu nSlov. Naroda*\ Uradnik v vseh strokah odvetniških in notarskih poslov popolnoma izvežban, samostojen delavec, želi premeniti mesto. Gre tudi na deželo in položi event. kavcijo Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". Dobro iiiftna, stara gostilna na Dolenjski cesti se odda e 1. majem v najem. 1257—2 Izve se v pivovarni Auer. Za 1. avgust se išče stanovanje s 3 velikimi sobami, kopalno sobo in pritiklinami. 1239—2 Ponudbe na upravništvo. SS Ces. ki. avstrijske državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz -^rozrxegra r©cxa. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jnž. koL PBOGA NA TRBIŽ Ob 1^'. ari 24 m ponoči osobi vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inornost, Monakovo; Ljnbno, ces SelzthaJ v Ausi Solnograd. čez Klein-Relfling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 t zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno, Dana;, 6e« Selzttu v Solnograd, Inornost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine 7are, Hc , Francove vare, Prago, Lipsko. Cen Aaistetten na Dunaj. — Ob 11. ari 54 m dopo[dne osobni vlal? v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, Inornost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popo osobni vlak f Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Mo.iuhovo. Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budej3vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vnre, Prago direktni voz I. in D. razr.), Lipsko, na Dunaj cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoČJ osob vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inornost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I. in razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m žiti' a Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri b m pop. istotako. — Oh 7. ari 8 m zv. Novo mesto, Kočevje. — PRDZOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Oh 3. un m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo Inornost, Franzensfeste, S-.h:cr: Line, Steyr, Ischl, Anssee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. ;a II. raz). Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dal naja čez Amstetten. Lipsko. Prago (d)rektni voz I. in D. razred*}, Francove vare, Karlove var j Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, „Steyr, j Pa rih, Bregeni Inornost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor Poutabd. -■ Ob 1 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubno,, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ii mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaki Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthai iz Inomosta, Solnograda čez Klein-Reifling. iz S Linca, Budejevic. Plzna, Mar. varov, Heba, Francovib varov, Prage in Lipskega. - PROGA NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob S. uri 44 m zjutraj iz Novega mesti Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Tophc, Novega mesta, KoOevja in ob b. uri 'jL i zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m •:■ samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. L KIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10.'uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 mz\£ Ob 9. uri 56 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra — Čas prihoda in odho< je označen srednjeevropskem času ki *e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani Slaščičarna RUDOLF KIRBISCH v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 8 priporoča za Veliko noč tis* svojo bogato zalogo pirhov iz stekla, svile, žameta, pliša in slame'; različne velikonočne atrape, velikonočne zajce in jagnjeta iz sladkorja in čokolade ter stisnjenega papirja. Dalje priporočam I pince, titule, vseh vrst potice, šarklje in torte, najfinejša vina in likerje. 1253—2 Tukajšnja in zunanja naročila točno. 1261—2 „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodajt» vso vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, sreCk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 1,000*000.— Zamenjava Ii ekskomptujs Daji pcedujma na vrednostna papir]!, izžrebane vrednostne papirje in Zavaru]a »rečke proti vnovčuje zapale kupone. Vlnkuluje in devinkuluje OJT Eikonpt In lnkarao menic *Zstxra.rxLJo srečke 3*c*ULrzxLi I-sgru/bi. vojaške ženitninske kavcije. Borna naročila Podružnica vSPLJETU. Denarne vloge iprejema •£ ¥ tekočem raCunu ali na vložne knjižice prot ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje o< dne vloge do dne vzdiga. 8—4 Promet s čeki in nakaznicami. Iidajatelj in odgoToroi arednik: Dr. Ivao Ta v i ar. Laalnina ia iiik .Kirodiie Uikarta'. ^804