Mladen Uhlik Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Mladen.Uhlik@ff.uni-lj.si Andreja Žele Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša andreja.zele@ff.uni-lj.si Slavistična revija 773/2 (2025): 255–276 UDK 811.163.6'367.627:811.161.1:811.163.42'28 DOI 10.57589/srl.v73i2.4243 Tip 1.01 Zgradbe z zbirno-ločilnimi števniki v slovenščini: sopostavitev s štokavščino in ruščino Prispevek obravnava količinske zveze z zbirno-ločilnimi števniki, npr. troje vrat, troja vrata. Opozarja na posebnosti rabe tovrstnih števnikov v slovenščini in jih kontrastivno sopostavlja s podobnimi količinskimi izrazi v štokavščini in ruščini. Obravnavane so oblikoskladenjske posebnosti zvez z zbirno-ločilnimi števniki in vprašanje družljivosti samostalnikov, ki se v teh zvezah uporabljajo. Ključne besede: števniki, količinske zveze, zbirno-ločilni števniki, ujemanje, samomno- žinski samostalniki, slovenščina, štokavščina, ruščina Constructions with Collective Numerals in Slovene: A Contrastive Analysis with Štokavian and Russian The article examines quantitative phrases with collective numerals, such as slvn. troje vrat ‛three doors’ and troja vrata ‛three types of doors.’ It highlights the distinctive characteristics of the utilization of such numerals in Slovene and compares them with analogous quantitative expressions in Štokavian and Russian. The analysis emphasizes the morphosyntactical features of the constructions and the issue of collocability of the nouns employed in these constructions. Keywords: numerals, quantifier phrase, collective numerals, agreement, pluralia tantum nouns, Slovene, Štokavian, Russian 0 Uvod V prispevku 1 obravnavamo količinske zgradbe z zbirno-ločilnimi števniki, kot sta slvn. troje vrat in slvn. troja vrata. 2 Kljub temu, da gre za dve različni zgradbi, uje- malno zvezo troja vrata in neujemalno zvezo troje vrat, za količinski del v teh zgrad- bah uporabljamo poenoteno poimenovanje »zbirno-ločilni števniki« (ang. collective 1 Članek je nastal v okviru programa P6-0038 Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Avtorja se posebej zahvaljujeta Mislavu Beniću, Jeleni Budimirović Milićević in Mihailu Saenku za komentarje v zvezi s štokavskim in ruskim gradivom. 2 Iz obravnave vedoma izključujemo količinski izraz oboje, ki v nasprotju z dvoje, troje v slovenščini nima ustreznice pri glavnih števnikih. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 256 numerals, rušč. собирательные числительные ali собирательно-разделительные числительные). Slovenske količinske zveze so obravnavane kontrastivno s podobnimi količinskimi zvezami v ruščini in štokavščini. 3 Z vidika števnikov se slovanski jeziki najbolj razlikujejo prav v rabi zbirno-ločilnih števnikov (Suprun 1969: 39). Zbirno-ločilni števniki tako kot glavni števniki dolo- čajo količino, vendar pa imajo dodatne oblikovnoskladenjske posebnosti in različne dodatne pomene, ki jih glavni števniki ne izražajo. Zaradi bolj specializirane vloge se zbirno-ločilni števniki uporabljajo redkeje kot glavni števniki. V nasprotju z glavnimi in vrstilnimi števniki zbirno-ločilni števniki ne morejo označevati vseh količin in so zato leksikalno omejeni: najpogosteje se uporabljajo kot števniki za količine od 2 do 7 ali 10 (Suprun 1969) in zelo redko pri sestavljenih števnikih. V nasprotju z glavnimi števniki zbirno-ločilni števniki navezujejo zgolj na količino konkretnih enot, tj. nimajo absolutne samostojne rabe v smislu navadnega štetja 1, 2, 3 ipd. V posamostaljeni rabi, npr. dvoje, označujejo količino štete vsebine, bitij ali predmetov. Zbirno-ločilni števniki se od glavnih števnikov razlikujejo po tem, da se uporabljajo zgolj z določenimi tipi samostalnikov, v tem se tu obravnavani jeziki razlikujejo (v nadaljevanju). Z razvojnega vidika je A. Е. Suprun menil, da je bila prvotna vloga zbirno-ločilnih števnikov štetje enot posamezne celote ali skupine (v nasprotju z glavnimi števniki, ki posamezne enote samo štejejo). Ta vloga štetja znotraj skupine se je ohranila tudi v nekaterih današnjih slovanskih jezikih, npr. v količinskih zvezah kot je slvn. dvoje ljudi, rušč. двое детей ‛dva otroka’ ne gre zgolj za preštevanje ljudi, ampak tudi za infor- macijo o specifični količinski sestavi določene skupine (prim. Derwojedowa V tisku). Suprun je menil, da je do nadaljnega razvoja rabe zbirno-ločilnih števnikov prišlo zaradi štetja samomnožinskih samostalnikov. Ob samomnožinskih samostalnikih se namreč pri 2 niso mogle uporabljati dvojinske oblike števnikov, pač pa zgolj oblika *dъvojь (Suprun 1969), kar je vplivalo na rabo tudi drugih zbirno-ločilnih števnikov. Ob samomnožinskih samostalnikih zbirno-ločilni števniki niso več izražali specifične sestave določene skupine enot, ampak so podobno kot glavni števniki šteli posamezne enote. Ta raba se je ohranila v vseh obravnavanih jezikih, slvn. dvoje vrat, štok. dvoja vrata, rušč. двое суток ‛dva dneva’. S to količinsko rabo so razvojno povezane druge rabe, npr. ko obravnavani števniki štejejo pare ali skupine parnih predmetov, npr. slvn. dvoje nogavic, štok. dvoje čarape. V slovenščini pa se pojavlja še ena raba, ko zbirno-ločilni števniki označujejo število vrst štete vsebine, npr. slvn. dvoje nogavice, kar drugi obravnavani jeziki izražajo najpogosteje opisno štok. dvije vrste čarapa, 3 Štokavščino tukaj razumemo kot nadsistem, ki vključuje bosanski, črnogorski, hrvaški in srbski standard. Posebej opozarjamo na primere, ko v teh jezikih prihaja do razlik v rabi obravnavanih števnikov. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 257 rušč. два вида носков ali v nekaterih zvezah s števniškimi pridevniki tipa štok. dvojak, trojak, rušč. двоякий, троякий. 4 1.1 Zbirno-ločilni števniki se glede na izrazno obliko uporabljajo v dveh različnih zgradbah: v vseh treh jezikih je najpogostejša neujemalna zgradba, pri kateri ime- novalniško-tožilniški srednjespolski obliki števnika sledi šteta samostalniška vsebina v rodilniku množine (1): 5 (1) slvn. troje ljudi štok. troje ljudi rušč. трое людей Pri tej zgradbi se v ruščini ujemalno sklonsko razmerje vzpostavlja v stranskih sklonih, npr. троих людей, троим людям (podrobneje v nadaljevanju). V slovenščini in štokavščini pa se uporablja tudi ujemalna zgradba, ko se tudi v imenovalniku števnik in samostalnik ujemata v spolu in sklonu (2): (2) slvn. dvoje nogavice ‛dva para nogavic; dve vrsti nogavic’ štok. dvoje čarape ‛dva para nogavic’ Štokavska ujemalna zgradba označuje število parov nogavic, slovenska raba pa lahko izraža dva pomena: ali število parov ali število vrst/tipov (o tem v nadaljevanju). 6 V nadaljevanju bomo opozorili na posebnosti rabe zbirno-ločilnih števnikov v slovenščini, štokavščini in ruščini. 2 Zbirno-ločilni števniki v obravnavanih jezikih Nadaljnja podpoglavja prinašajo opise posebnosti rabe zbirno-ločilnih števnikov v južnoslovanskih jezikih in v ruščini. V južnoslovanskem prostoru sta izbrana sloven- ščina in štokavski jeziki, ker se v makedonščini in bolgarščini zbirno-ločilni števniki ne uporabljajo (Suprun 1969: 38). 4 Podobno kot Suprun tudi B. Comrie (1992: 808) opozarja, da so se zbirno-ločilni števniki v baltoslo- vanskih jezikih uporabljali za štetje enot znotraj skupin, npr. dvoje ljudi, ob samomnožinskih samostalnikih, npr. dvoje vrat, in da so šteli vrste ali tipe, npr. slvn. dvoji ljudje. Dodaja pa da so se zbirno-ločilni števniki nekoč uporabljali tudi za štetje kratnosti (ang. »n-folds«), kjer so jih potem izpodrinile izpeljanke oz. mno- žilni števniki tipa dvojen. 5 Slovenski zgledi v prispevku so vzeti iz korpusa Gigafida 2.0, štokavski pa iz spletnih korpusov hrWaC in srWaC. Ruske zglede in njihove prevodne ustreznice navajamo po korpusu Национальный корпус русского языка (v nadaljevanju НКРЯ). 6 Ujemalne količinske zgradbe so se v ruščini uporabljale do 19. stol., in sicer podobno kot v sodobnih štokavskih jezikih: v zvezah s samomnožinskimi samostalniki, npr. трои сутки ‛tri dni’, ali ob samostalnikih, ki so označevali število parov parnih predmetov, npr. двои сапоги ‛dva para škornjev’. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 258 2.1 Slovenščina Skupina števnikov, ki jih v tem prispevku opredeljujemo kot zbirno-ločilne štev- nike, je na kratko predstavljena v sodobnih slovnicah slovenščine: Slovenska slovnica (1956), Slovenska slovnica (Toporišič 2000) in v angleščini napisana slovnica Slovene: A Comprehensive Grammar (Herrity 2016). V naštetih slovenskih virih so zbirno-lo- čilni števniki obravnavani kot »ločilni števniki«, medtem ko P. Herrity razlikuje med »zbirnimi števniki«, npr. troje vrat, in »vrstno-ločilnimi števniki«, npr. troja vrata. V tem prispevku oba tipa števnikov obravnavamo kot zbirno-ločilne števnike. Mednje vključujemo skupino števnikov z imenovalniškimi oblikami dvoj -a -e, troj -a -e, od 4 naprej pa so tvorjeni z -er-, npr. četver -a, -o; peter -a, -o, itd. Korpusno gradivo (Gigafida 2.0) najpogosteje izkazuje rabo dvoj- in troj-. Pojavitve pri števnikih do 13 presegajo deset pojavnic. Od 20 naprej pa se pojavljajo izključno desetiški števniki, npr. dvajseter-, trideseter-. Raba sestavljenih števnikov, ki imajo v zapisu na zadnjem mestu števke od 1 do 9, ni značilna, npr. neustrezno *23 trindvajsetero. V slovenščini so zbirno-ločilni števniki najpogosteje rabljeni v neujemalnih zgradbah, npr. dvoje vrat, dvoje hlač. Neujemalnost je značilna za števnike od dvoje naprej, npr. ene hlače (ujemalna zgradba) nasproti dvoje hlač (neujemalna zgradba). V zvezah od dvoje naprej je količinska zveza sestavljena iz edninske srednjespolske oblike števnika, ki zahteva rodilniško množinsko obliko samostalnika (3). (3) slvn. troje vrat (sr. sp.), troje vrst (ž. sp.), troje otrok (m. sp.) Kot je razvidno iz (3), je v neujemalnih zgradbah oblika števnika srednjespolska ne glede na spol samostalnika, ki izraža šteto vsebino. Neujemalne zgradbe tipa troje vrat se uporabljajo v imenovalniku in tožilniku. V vseh drugih sklonih pa jih nado- meščajo količinske zveze z glavnimi števniki v ujemalnih oblikah, npr. dveh GEN vrat, dvem DAT vratom itd. V tovrstnih zgradbah se šteje količina samomnožinskih samostalnikov, npr. troje vrat, dvoje hlač, lahko se uporabljajo tudi pri parnih organih, npr. dvoje oči, dvoje rok. Posebnost slovenščine pa je, da se zbirno-ločilni števniki uporabljajo tudi ob trošte- vilskih samostalnikih za neživo vsebino, npr. dvoje vprašanj, troje vrst, in sicer zlasti za izražanje raznovrstnosti. V slovenščini prevladujejo zveze, v katerih šteta vsebina izraža nežive udeležence, izjemi sta zvezi dvoje/troje otrok in dvoje/troje ljudi, ki pa v rabi nista prav pogosti. V slovenščini se zbirno-ločilni števniki uporabljajo v ujemalnih zgradbah, ko se števnik ujema s samostalniškim jedrom (4). Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 259 (4) slvn. dvoji otroci (m. sp.), dvoje vrste (ž. sp.), dvoja vprašanja (sr. sp.) Ta zgradba je v nasprotju z neujemalno zgradbo sklonljiva v obeh sestavinah zveze, števniški in samostalniški, ki sta v ujemalnem razmerju, npr. dvoji NOM otroci, dvojih GEN otrok, dvojim DAT otrokom, dvoje ACC otrok, pri dvojih LOC otrocih, z dvojimi INS otroki. Ujemalna zgradba izhodiščno ne označuje količine enot, temveč število različnih vrst, tipov ali kategorij (5, 6). Pri tovrstnih primerih so zbirno-ločilni števniki pomensko primerljivi z zvezami glavnega števnika in klasifikacijskih samostalnikov, kot sta vrsta ali tip (o tem gl. Toporišič 2000; Uhlik, Žele 2024a). (5) slvn. Postregli smo z dvojim mesom, govedino in teletino. (6) slvn. Na dvorišču so dvoji otroci, naši in sosedovi. (SSKJ2) Iz zgornjega lahko povzamemo, da imajo zbirno-ločilni števniki lahko tudi ločilno vlogo, in prav po tem se slovenščina razlikuje od sodobnih štokavskih jezikov in ru- ščine. P. Herrity je sicer poskušal pomensko razlikovati med neujemalnimi zgradbami z »zbirnimi števniki«, npr. dvoje vrat, in ujemalnimi zgradbami z »vrstno-ločilnimi števniki«, npr. dvoja vrata. Vendar naj poudarimo, da izrazno ločevanje med ujemalno in neujemalno zgradbo v sodobni rabi ni dosledno pomensko razločevalno. Pomensko sta zgradbi delno prekrivni, ker v sodobni rabi tudi neujemalne zgradbe, tipa dvoje vrat, poleg štetja količine lahko izražajo število vrst ali kategorij. Glede na ugotovljeno, smo se odločili, da oba tipa števnikov obravnavamo pod poimenovanjem »zbirno-ločilni števniki«. V slovenščini se števniki, kot so dvoje, troje, četvero, lahko uporabljajo posamos- taljeno brez izražene štete vsebine, ki najpogosteje označuje nežive nanosnike (7), kot so stvar, reč, stran, in redkeje žive udeležence, zlasti v prislovnodoločilni vlogi (8). (7) slvn. Opozoril je na dvoje. (8) slvn. V dvoje je lepše. Posebna oblika posamostaljene rabe je iz zbirno-ločilnega števnika izpeljan samo- stalnik s priponskim obrazilom -ica, npr. dvojica, trojica, četverica itd. Izštevniška samostalniška izpeljanka je v slovenščini rabljena za skupino oseb, ne glede na spol, npr. dvojica lahko označuje tako mešan par (9) kot par istega spola (10). 7 7 Naj omenimo, da se v češčini izštevniški samostalniki na -ice uporabljajo zgolj za skupine oseb, ki niso spolsko diferencirane, kar pomeni, da so dopustne vse kombinacije glede na spol (iz ustnega posveta s prof. dr. Petro Stankovsko). Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 260 (9) slvn. […] po vrnitvi s prve plovbe v Ameriko ga je sprejela španska kraljevska dvojica Ferdinand in Izabela. (10) slvn. Slovenska ženska teniška dvojica Tina K. in Katarina S. sta včeraj izpadli v četrtfinalu. SSKJ navaja tudi rabo izštevniških samostalnikov za označevanje dveh neživih enot, npr. dvojica topov, dvojica oči. Ta raba za neživo v sodobnem jeziku očitno usiha. Tudi druge izštevniške samostalniške izpeljave na -ica, npr. deseterica, lahko ozna- čuje skupino ljudi ne glede na spol (11, 12, 13) ali skupine neživih predmetov (14). (11) slvn. Želim, da bi se Iva vrnila med deseterico najboljših teniških igralk na svetu. (12) slvn. Lani sta bila med deseterico dva slovenska orla. (13) slvn. V MasterChefu ostaja še deseterica najboljših. (14) slvn. Takratni ameriški predsednik John F. Kennedy je enega od Flemingovih romanov uvrstil v deseterico svojih najljubših romanov/deseterico najljubših knjig. 2.2 Štokavščina Večina slovnic štokavskih jezikov in študij (o tem glej Stefanović 2019), ki obrav- navajo števnike, zbirno-ločilne števnike razvrščajo v dva tipa števnikov: zbirne števnike (»zbirni brojevi«), kot je dvoje v zgradbah (15, 16) in števniške pridevnike (»brojevni prid(j)evi«) v ujemalnih zgradbah tipa (17). (15) štok. dvoje d(j)ece ‛dva otroka’ (16) štok. nas dvoje ‛midva, naju’ (17) štok. dvoje rukavice ‛dva para rokavic’ Kot bo pokazano v nadaljevanju, razlika med zbirnimi števniki in števniškimi pri- devniki ni samo na skladenjsko-izrazni ravni, temveč tudi v specializirani besednozvezni rabi ob določenih tipih samostalnikov. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 261 2.2.1 Zbirni števniki Vsi zbirni števniki so edninske oblike izključno srednjega spola, npr. dvoje, troje, četvero/četvoro, petero/petoro, šestero/šestoro itd. 8 Pri teh oblikah sta najpogosteje rabljeni imenovalniška in tožilniška oblika, drugi skloni se v količinskih zvezah s samostalniki redko uporabljajo. Sklonljive oblike se uporabljajo predvsem v posamostaljeni rabi. 9 Pri zbirnih števnikih je najpogosteje rabljena imenovalniško-tožilniška oblika, drugi skloni so redko v rabi. Sklonljive oblike se pojavljajo v posamostaljeni rabi, v predložnih zvezah pa prevladuje raba tožilniške oblike. Zbirni števniki se lahko v štokavščini uporabljajo ob osebnih zaimkih, pri čemer je v tej zgradbi izhodiščna imenovalniška oblika sestavljena iz rodilniškega zaimka in števnika (18, 19), npr. nas dvoje (o posebnostih te zgradbe glej v nadaljevanju). (18) štok. Ne mora cijela država patiti zato što vama dvoma ide loše. ‛Ni treba, da cela država trpi, ker vama gre slabo.’ (19) štok. Šaptali smo o nama dvoma, o zanimacijama, poslu, nesretnim ljubavima, interesima. ‛Šepetala sva o naju, o ukvarjanjih, poslu, nesrečnih ljubeznih, interesih.’ Z vidika pomenske družljivosti v štokavskih zgradbah z zbirnimi števniki prevla- dujejo občnoimenski samostalniki ali posamostaljeni pridevniki, ki označujejo skupine oseb različnih spolov (20) ali neopredeljenega spola (21). (20) štok. Zaklada Marko Brkić iz Zagreba dodijelila je [...] dvije stipendije za dvoje naših studenata i to Ivana Bogdanovića i Ivanu Mitar. ‛Sklad Marko Brkić iz Zagreba je [...] podelil štipendiji za dva naša študenta, in sicer Ivanu Bogdanoviću in Ivani Mitar.’ (21) štok. Stol za dvoje. ‛Miza za dve osebi.’ 8 Oblike na -ero prevladujejo v zahodni štokavščini (v bosanskem in hrvaškem standardu), medtem ko se oblike na -oro pogosteje pojavljajo v vzhodni štokavščini (v srbskem standardu). 9 V slovnicah se pojavljajo različne oblike stranskih sklonov, npr. Gramatika hrvatskoga književnog jezika (Barić, Lončarić idr. 1990: 60) navaja kar 4 različne oblike dvojega, dvojeg, dvojga, dvoga, dvog, za dajalnik, mestnik in orodnik pa navaja skupnih 6 oblik: dvojemu, dvojem, dvom, dvome, dvojima, dvojim, dvoma. V šolski slovnici hrvaščine Hrvatska školska gramatika je opis enostavnejši, za rodilnik je navedena samo obliko dvoje, medtem ko se za dajalnik, mestnik in orodnik navajajo 4 skupne oblike dvojim, dvojima, dvom, dvoma. A. Stefanović (2017) navaja, da se sklonljive oblike pojavljajo samo pri števniku dvoje (po njegovih podatkih najpogosteje v dajalniku), pri drugih števnikih pa se sklanjanje opušča. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 262 Poleg označevanja števila oseb v spolsko mešanih skupinah ali skupinah neoprede- ljenega spola je raba zbirnih števnikov v štokavščini značilna tudi za količinske zveze s t. i. skupnimi oz. zbirnimi imeni, ki označujejo skupine oseb, npr. d(j)eca ‛otroci’, braća ‛bratje’, unučad ‛vnuki’, ki so v štokavščini edninsko sklonljiva. V slovenskih ustreznicah so, kot bo pokazano v analizi, namesto zbirno-ločilnih v rabi glavni števniki. (22) štok. Petar je bio najstariji od četvero braće. ‛Peter je bil najstarejši od štirih bratov.’ (23) štok. Nevenka Bečić ima 55 godina, udana je i ima troje djece i dvoje unučadi. ‛Nevenka Bečić je stara 55 let, je poročena in ima tri otroke in dva vnuka.’ Primerjalno s slovenščino, in še posebej z ruščino, ima štokavščina pri tvorjenju in rabi zbirnih števnikov bolj omejen leksikalni nabor. To posebej velja za količinske zveze s samostalnikom ljudi, ki je nadomestna množinska oblika za čov(j)ek, in za zveze z drugimi samostalniki, ko zbirni števnik označuje, da gre za spolsko mešane skupine ali skupine, pri katerih je spol oseb neznan ali zabrisan. V tovrstnih primerih so v štokavščini v rabi sestavljeni števniki, in sicer najpogosteje tisti, ki imajo na zadnjem mestu zbirne števnike dvoje, troje in četvero. To za slovenščini ni značilno, zato je v slovenskem prevodu (24, 25) v količinski zvezi glavni števnik. (24) štok. Na najokrutniji način ubijeno je pedeset dvoje ljudi. ‛Na najokrutnejši način je bilo ubitih dvainpetdeset ljudi.’ (25) štok. Trideset troje planinara sretno se vratilo s planinarenja po Durmitoru. ‛Triintrideset planincev se je srečno vrnilo s planinarjenja po Durmitorju.’ Poleg človeških udeležencev so zbirni samostalniki v štokavščini v rabi tudi pri količinskih zvezah s samostalniki, ki označujejo skupine živalskih mladičev, s pripon- skima obraziloma -ad in -ić, pri katerih spol ni pomemben (26). V teh zvezah so zbirni števniki v rabi s števniki dvoje, troje, četvero in s sestavljenimi števniki, ki vključujejo omenjene na zadnjem mestu, npr. dvadeset dvoje teladi. Pri drugih količinah pa so zbirni števniki zamenljivi z glavnimi števniki, npr. pet teladi in petero teladi. (26) štok. Neki dan mi je nastradalo dvoje teladi, dvije koze i jedan junac. ‛Nekaj dni nazaj so mi poginili dva telička, dve kozi in en junec.’ Kot kažejo zgledi (20–26), je raba zbirnih števnikov v štokavščini povezana s številom članov v skupinah živih udeležencev, zlasti spolnomešanih. Kot je bilo ponazorjeno v zgledih (16, 18, 19), je za štokavske jezike značilna po- sebna zgradba, npr. nas dvoje, ki deluje kot večbesedna leksemska enota, sestavljena iz osebnega zaimka in zbirnega števnika za izražanje količine oseb. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 263 Pomembno je vedeti, da ima v imenovalniku ta zgradba rodilniško obliko zaimka, npr. nas v nas dvoje ‛midva’. V stranskih sklonih se zveza lahko uporablja kot enota, ki ima z izjemo dajalnika povsod isto obliko, npr. nas dvoje (27). Lahko pa se sklanja tako, da ima v dajalniku, mestniku in orodniku ujemalno zvezo nama dvoma (28). (27) štok. NOM nas dvoje ‛midva’ GEN nas dvoje ‛naju’ DAT nama dvoma ‛nama’ ACC nas dvoje ‛naju’ LOC o nas dvoje ‛o naju’ INS s nas dvoje ‛z nama’ (28) štok. NOM nas dvoje ‛midva’ GEN nas dvoje ‛naju’ DAT nama dvoma ‛nama’ ACC nas dvoje ‛naju’ LOC o nama dvoma ‛o naju’ INS s nama dvoma ‛z nama’ Ta zgradba se najpogosteje uporablja za količinsko označevanje v skupinah oseb različnega spola. V slovenskem prevodu (30) je zaradi sistemske dvojine raba števnika odvečna. (29) štok. Nas troje imali smo ovih dana pune ruke posla. ‛Mi trije smo imeli polne roke dela.’ (30) štok. Volim razgovarati s vama dvoma/s vas dvoje. ‛Rad se pogovarjam z vama.’ Marginalno se neujemalne zgradbe z zbirnimi števniki pojavljajo tudi pri štetju sa- momnožinskih samostalnikov ali predmetov, ki so sestavljeni iz dveh delov, npr. dvoje vrata, dvoje pantalona. Količina teh samostalnikov se v štokavščini navadno izraža z ujemalnimi zgradbami s t. i. števniškimi pridevniki, npr. dvoja vrata, dvoje pantalone. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 264 2.2.2 Števniški pridevniki V sodobnih štokavskih jezikih se oblike števniških pridevnikov, ki so v količinskih zvezah ujemalni prilastki, uporabljajo samo v množini, in za vse tri spole, npr. jedni, jedne, jedna, dvoji, dvoje, dvoja, troji, troje, troja. Od 4 naprej se v teh zgradbah be- sedna podstava obrazili z -or-, npr. četvori, četvore, četvora, petori, petore, petora itd. Normativni priročniki navajajo, da se tovrstni števniki sklanjajo kot množinske oblike pridevnikov (31) tj. spolske oblike se razlikujejo samo pri imenovalniku in tožilniku, v dajalniku, mestniku in orodniku pa so iste oblike. (31) štok. NOM dvoji, dvoje, dvoja GEN dvojih DAT dvojim ACC dvoje, dvoje, dvoja LOC dvojim INS dvojim Stranske oblike se redko uporabljajo razen pri jedni, jedne, jedna. Pri drugih štev- nikih pa se najpogosteje uporabljajo imenovalniško-tožilniške oblike, npr. dvoji NOM / dvoje ACC , dvoje NOM=ACC , dvoja NOM=ACC , troji NOM /troje ACC , troje NOM=ACC , troja NOM=ACC . 10 Raba števniških pridevnikov je v količinskih zvezah zelo omejena glede na po- mensko družljivost. Uporabljajo se predvsem v količinskih zvezah z naslednjimi tipi samostalnikov: s samomnožinskimi samostalniki (32) in s samostalniki, ki označujejo parne predmete torej za štetje parov (33). (32) štok. dvoja vrata (sr. sp.), dvoje novine (ž. sp.), dvoja kola (sr. sp.) = pluralia tantum (33) štok. dvoje skije (ž. sp.) ‛dva para smuči’ Pri samostalnikih za parne predmete prihaja do pomenske razlike med zgradbo s števniškim pridevnikom in zgradbo z glavnim števnikom: števniški pridevnik šteje pare, glavni pa enote (34). 10 V hrvaškem korpusu hrWaC se v stranskih sklonih pri dvoje in troje uporabljajo predvsem zveze s samostalnikom vrata, npr. Cijena modela s trojim vratima je 9400 eura, dok verzija s istim motorom i paketom opreme, ali petorim vratima, košta 9790 eura. V srbskem korpusu je srWaC je raba v stranskih sklonih izredno redka. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 265 (34) štok. dvoje rukavice ‛dva para rokavic’ nasproti dvije rukavice ‛dve rokavici’ Raba števniških pridevnikov je v moškem spolu zelo redka, ker je pri samomnožin- skih samostalnikih ali samostalnikih za parne predmete moški spol zelo redek. Števniški pridevniki se v nasprotju z zbirnimi števniki ne uporabljajo posamostaljeno. 11 Posamostaljena raba je namreč v štokavščini značilna zlasti za zbirne števnike, ki ozna- čujejo količino oseb. Zgradbe s števniškimi pridevniki se praviloma ne uporabljajo pri štetju oseb, kar pomeni, da za njih ni značilna posamostaljena raba. Če povzamemo, raba zbirnih števnikov in števniških pridevnikov se v štokavščini ne kaže samo na skladenjski ravni oz. samo pri razlikovanju med neujemalno (zbirni števniki) in ujemalno zgradbo (števniški pridevniki), temveč tudi na ravni pomenske družljivosti. Zbirni števniki se najpogosteje uporabljajo pri štetju količine v skupini oseb mešanega ali neopredeljenega spola, medtem ko se števniški pridevniki uporabljajo pri štetju neživih samomnožinskih in parnih samostalnikov. 2.2.3 Števniški samostalniki na -ica Pri štetju živih udeležencev je v štokavskih jezikih pogosta raba samostalnikov, ki so tvorjeni iz zbirnih števnikov in imajo priponsko obrazilo -ica. Razlikovati je treba med samostalniki na -ica, ki so tvorjeni iz zbirnih števnikov, npr. dvojica, trojica, četvorica, petorica in samostalniško izpeljavo na -ica iz glavnih števnikov, npr. jedinica, dvica, trica, petica. Izpeljanke iz glavnih števnikov na -ica so v rabi kot števke, ki ne štejejo, ampak najpogosteje zgolj označujejo vrednost, 12 npr. štok. Sjedi, čista petica. ‛Sedi, čista petka.’, medtem ko števniške izpeljanke iz zbirnih števnikov na -ica označujejo število oseb, izključno moškega spola. (35) štok. Župa sada osim dvojice svećenika ima i jednu časnu sestru. ‛Župnija ima zdaj poleg dveh duhovnikov tudi eno redovnico.’ (36) štok. Nakon davanja izjave odveli su nas u prostoriju i postrojili petoricu policajaca. ‛Po podajanju izjave so nas odpeljali v prostor in postavili v vrsto pet policistov.’ Opazno je, da so v slovenskih prevodih zgledov (35) in (36) v količinskih zvezah v rabi glavni števniki. Štokavski števniški samostalniki na -ica pa imajo podobne skladenjske vloge kot zbirni števniki: ali kot jedro količinske zveze z rodilniškim določilom (35, 36) ali pa so uporabljeni posamostaljeno (37) oz. v zvezah z osebnim 11 Edina raba pri kateri se opušča samostalniško jedro, je pri elipsi, npr. štok. Ana ima dvoje škare, a ja jedne ‛Ana ima dvoje škarij, jaz pa ene’. 12 Izštevniške izpeljanke na -ica, ki označujejo vrednost, so v štokavskih jezikih včasih konkurenčne z izpeljankami iz zbirnih števnikov na -ka, npr. dvica vs. dvojka; trica vs. trojka. Obliki petica in petorka se pomensko razlikujeta: prva označuje vrednost ali redkeje količino neživega, petica ćevapa, medtem ko petorka označuje skupino, sestavljeno iz pet članov. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 266 zaimkom (38); kot je bilo rečeno so v nasprotju z zbirnimi števniki specializirani za skupine zgolj moškega spola. (37) štok. Petorica moraju odraditi kaznu zbog trećeg kartona u nizu. ‛Petorka mora odslužiti kazen zaradi tretjega zapovrstnega rumenega kartona.’ (38) štok. Putovali smo autom, nas petorica, i nismo naišli na probleme. ‛Nas peterica je potovala z avtom in nismo imeli težav.’ Ko gre za izražanje števila v skupini moških oseb, so količine zveze z -ica konku- renčne z zvezami z glavnimi števniki, npr. dvojica prijatelja vs. dva prijatelja. Vendar pa se pri rabi količinskih zvez z glavnimi števniki, večjimi od 5, kaže naslednja omejitev, ki kot posebnost vpliva na pogostejšo rabo količinskih zvez z -ica: v brezpredložnih količinskih zvezah se v dajalniku in orodniku ne uporabljajo količinske zveze z glavnimi števniki (39), ki so večji od 5 in nesklonljivi (Uhlik, Žele 2024b: 7). Če gre za skupino moških oseb, je to izvedljivo s pomočjo števniškega samostalnika na -ica, ki ima v nasprotju z glavnimi števniki, večjimi od 5, vse sklonljive oblike (40). (39) štok. *Pišem pet muškaraca. (neustrezna raba z brezpredložnim dajalnikom) *Renata upravlja pet muškaraca. (neustrezna raba z brezpredložnim orodnikom) (40) štok. Pišem petorici muškaraca. ‛Pišem petim moškim.’ Renata upravlja petoricom muškaraca. ‛Renata manipulira s petimi moškimi.’ Če povzamemo, posebnost štokavščine je povezana s specializirano rabo števnikov znotraj količinskih zvez, raba zbirnega števnika in števniškega samostalnika je povezana s spolsko sestavo skupine. (41) štok. Zgradba Spolska sestava dva prijatelja/dvojica prijatelja izključno moški dv(ij)e prijateljice izključno ženske dvoje prijatelja spolsko mešana ali neopredeljena skupina Kot prikazuje razpredelnica (41), je raba glavnih števnikov značilna za izražanja števila udeležencev skupine, izključno ženskega spola. Pri skupinah z izključno moškimi udeleženci je možna raba glavnega števnika: zveze z glavnimi števniki od 1 do 4 in samostalniki moškega spola, ki označujejo človeške udeležence, nedvoumno izražajo Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 267 moški spol, npr. jedan prijatelj, dva/tri/četiri prijatelja; v zgradbah z glavnimi števniki od 5 pa moški spol ni več samoumeven, npr. pet prijatelja (lahko implicira tudi spolsko mešano skupino), medtem ko števniški samostalniki tipa petorica spet izražajo skupino oseb izključno moškega spola. Velja poudariti, da zbirni števniki lahko označujejo spolsko mešano skupino ali skupino neopredeljenega spola, npr. petero prijatelja. 2.3 Ruščina V opisih sodobne ruščine je v rabi termin собирательные числительные oz. zbirni števniki, ker so tovrstni števniki izgubili ločevalni pomen in se danes najpogosteje uporabljajo za štetje oseb v skupinah (o pomenski družljivosti glej v nadaljevanju), npr. двое парней ‛dva fanta’. Zbirni števniki imajo v ruščini bodisi končnico -e, npr. дво-е, тро-е, bodisi -o, npr. четвер-о, пятер-о. V ruščini se zbirni števniki uporabljajo v naslednjih zgradbah: a) v količinskih zvezah s števniško vsebino, ki označuje nežive predmete, izražene s samomnožinskimi samostalniki, npr. двое суток ‛dva dneva’, двое ножниц ‛dvoje škarij’; b) v količinskih zvezah s števniško vsebino, ki označuje osebe. V to rabo v samostalniško izraženo šteto vsebino sodita nadomestni obliki детей in людей, npr. двое детей ‛dva otroka’, трое людей ‛trije ljudje’, in zveze s samostalniki, ki označujejo moške osebe, npr. двое парней ‛dva fanta’, трое матросов ‛trije mornarji’; c) v zgradbah z osebnim zaimkom, npr. мы трое ‛mi trije’; č) v posamostaljeni rabi, npr. трое, четверо, kjer posamostaljeni zbirni števniki označujejo število oseb, povezanih v skupino. V količinskih zvezah s samostalniško šteto vsebino se pojavljata dva načina sklanjanja. Pri samomnožinskih samostalnikih, ki označujejo neživo, je zbirni števnik v imenovalni- ško-tožilniški obliki v vezavnem razmerju z rodilniško obliko samostalnika; v stranskih sklonih pa prevladujejo ujemalne zveze z glavnimi števniki, npr. двое суток ‛dva dni’ (42). (42) rušč. Sklon Oblika NOM двое суток vezava GEN двух суток ujemanje DAT двум суткам ujemanje ACC двое суток vezava LOC о двух сутках ujemanje INS с двумя сутками ujemanje Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 268 Pri samostalnikih, ki označujejo osebe, ima lahko zbirni števnik vse paradigemske oblike. V imenovalniško obliki je števnik v vezavnem razmerju z rodilniško obliko samostalnika, v vseh stranskih sklonih pa so oblike zbirnih števnikov s pridevniško množinskimi končnicami v ujemalnem razmerju s samostalniško šteto vsebino, npr. (43). (43) rušč. Sklon Oblika NOM двое детей vezava GEN двоих детей ujemanje DAT двоим детям ujemanje ACC двоих детей ujemanje LOC о двоих детях ujemanje INS с двоими детьми ujemanje Glede tvorjenja in rabe zbirnih števnikov ima ruščina med obravnavanimi jeziki najbolj omejen leksikalni izbor. Tvorijo in uporabljajo se zbirni števniki od 2 do 10 (najpogosteje so v rabi od 2 do 7): двое, трое, четверо, пятеро, шестеро, семеро, redko восьмеро, девятеро, десятеро. Pri vseh drugih zvezah so namesto njih v rabi glavni števniki. Pri samostalnikih z nadomestno množinsko obliko, npr. двое людей ‛dva človeka’, трое детей ‛trije otroci’, količinske zveze označujejo skupine neopredeljenega spola, medtem ko se v zvezah z drugimi samostalniki, ki označujejo osebe, zbirni števniki naj- pogosteje uporabljajo za štetje oseb v skupinah moškega spola, npr. четверо боевиков ‛štirje bojevniki’, трое жителей ‛trije prebivalci’. Pri skupinah oseb moškega spola je raba zbirnih števnikov konkurenčna z glavnimi števniki, npr. двое мальчиков/два мальчика ‛dva dečka, dva fantka’, двое студентов/два студента ‛dva študenta’. Kot sta na podlagi korpusnega gradiva pokazali Dobrušina in Panteleeva (Добрушина, Пантелеева 2008), raba zbirnih števnikov prevladuje pri samostalnikih, ki so pogosteje v množinski rabi, npr. двое солдат ‛dva vojaka’, двое парней ‛dva fanta’. 13 Količinske zveze z zbirnimi števniki v nasprotju s tistimi z glavnimi števniki označujejo skupine z določenim številom oseb, in ne seštevka posameznih oseb. Poleg štetja oseb v skupinah je raba zbirnih števnikov v ruščini povezana z ozna- čevanjem količine enot, ki se izražajo s samomnožinskimi samostalniki. Raba zbirnih 13 V primerih zvez s samostalniki z razmerijskim pomenom so zveze z zbirnimi in glavnimi števniki lahko pomenskorazločevalne, npr. двое друзей nasproti два друга, двое соседей nasproti два соседа. Raba zbirnega števnika pri tovrstnih zvezah pomeni, da gre za dva prijatelja ali soseda nekega tretjega udeleženca (imetnika), npr. У него двое друзей ‛Ima dva prijatelja’. Zgradba z glavnim števnikom pa dovoljuje tudi splošno vzajemno razmerje, brez dodatnega vključevanja imetnika, npr. Два друга поехали в Одессу в гости ‛Prijatelja sta se odpravila na obisk v Odeso’ (о tem glej tudi Сичинава 2012). Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 269 števnikov v neujemalnih zgradbah, ki se uporabljajo pri omenjenih samostalnikih, se začne od 2: (44) rušč. одни брюки ‛ene hlače’, двое брюк ‛dvoje hlač’ V zgradbah s števniki od 2 do 4 in samomnožinskimi samostalniki zbirni števniki niso zamenljivi z glavnimi števniki (45, 46), saj samomnožinski števniki nimajo po- sebnih pavkalnih oblik, ki jih v ruščini zahtevajo t. i. mali števniki (o malih števnikih in pavkalu v ruščini glej Uhlik, Žele 2023). (45) rušč. двое/трое/четверо брюк ‛dvoje/troje/četvero hlač’ (46) rušč. двое/трое/четверо суток ‛dva dneva, trije/štirje dnevi’ Začenši s 5 oz. ob t. i. velikih števnikih, ki so v količinskih zvezah skladenjska jedra, je v ruščini možno uporabiti tako zbirne kot glavne števnike (47, 48). (47) rušč. пятеро, шестеро, семеро брюк = пять, шесть, семь брюк ‛pet, šest, sedem hlač’ (48) rušč. пятеро, шестеро, семеро суток = пять, шесть, семь суток ‛pet, šest, sedem dni’ Ruske zveze z zbirnimi števniki in samostalniki za parne predmete imajo lahko v ruščini dva pomena, npr. zveza двое сапог lahko pomeni a) ‛dva para škornjev’ ali b) ‛dva škornja’ (o tem gl. Zaliznjak 1964). V ruščini se podobno kot v štokavščini zbirni števniki uporabljajo v ujemalnih zvezah z osebnimi zaimki, ko štejemo količino oseb izraženo z zaimkom. V slovenskih ustreznicah (49) so prevodi z zgradbami z glavnimi števniki. (49) rušč. Sklon Oblika NOM мы трое, мы втроëм ‛mi trije’ GEN нас троих ‛nas treh’ DAT нам троим ‛nam trem’ ACC нас троих ‛nas tri’ LOC о нас троих ‛o nas treh’ INS с нами троими ‛z nami tremi’ Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 270 Za ruščino razen redko rabljenih in zaznamovanih leksemov двоица in троица ni štetje oseb v skupinah s števniškimi samostalniki na -ица. Štetje oseb v skupni moškega spola, ki se v štokavščini izraža s števniškim samostalnikom, se v ruščini lahko izraža z glavnim števnikom (50) ali z zbirnim števnikom v posamostaljeni rabi (51). (50) štok. Dvojica alkoholičara iz štamparije otišla su po votku. rušč. Два алкоголика метранпажа побежали за водкой. slvn. Dva stavca-alkoholika sta stekla po vodko. (51) štok. Sjeli smo na sofu. Pridružila su nam se dvojica. rušč. Мы сели на диван. К нам присоединились двое. slvn. Sedla sva na divan. Pridružila se nama je še dvojica. 3 Razlike v rabi zbirno-ločilnih števnikov V tem poglavju bodo izpostavljene najpomembnejše posebnosti rabe zbirno-ločilnih števnikov v slovenščini, štokavskih jezikih in ruščini. S tem bo predvsem opozorjeno na razlike najprej v slovenščini, potem še v štokavščini in ruščini. 3.1 Slovenščina pozna posebno rabo zbirno-ločilnih števnikov, ki označuje število vrst ali tipov, kar za štokavščino in ruščino ni značilno, zato so v štokavskih in ruskih prevodih slovenskega zgleda (52) glavni števniki. (52) slvn. Moti pa me, da se uradno […] govori o dvoji kulturi, o cerkveni in laični. rušč. Мне не нравится то, что официально […] говорят о двух культурах – церковной и светской. štok. Smeta mi što se zvanično […] govori o dvije kulture – crkvenoj i svjetovnoj. Nabor samostalnikov, ki se v leposlovju in korpusnem gradivu uporablja z zbirno-lo- čilnimi števniki, je širši kot v štokavščini in ruščini. Tako se v zbirno-ločilnih števnikih lahko uporabljajo tudi troštevilski samostalniki, ki označujejo neživo (53). Tovrstno rabo je večkrat možno zaslediti v slovenskem leposlovju, v splošnosporazumevalnem jeziku so pogosteje na tem mestu glavni števniki. (53) slvn. Soba pa je bila majhna in skoro brez pohištva; durim nasproti je bilo dvoje oken z razbitimi šipami […] ob eni steni zofa, pred njo miza in dvoje stolov. (Ivan Cankar, V temi, НКРЯ) rušč. А комната была маленькая, почти пустая, против дверей − два разбитых окна, […] у одной стены стоял диван, перед ним − стол и два стула. štok. A soba je bila mala, gotovo prazna, nasuprot vratima − dva razbijena prozora, […] uz jedan zid stajao je kauč, ispred njega − stol i dvije stolice. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 271 Posebnost slovenščine je, da pri parnih delih telesa zbirno-ločilni števnik dvoje lahko označuje seštevek dveh enot, in ne pomeni dveh parov, v štokavskih in ruskih prevodih (54) so v tem primeru v rabi izključno glavni števniki. (54) slvn. […] A ne vem, takrat nisem pomislil, da bi prišel v noči k njemu, a verjetno bi spet našel dvoje nasmejanih oči, ki so me čakale. (Boris Pahor, Nekropola) rušč. Не знаю, тогда мне не приходило в голову навестить его ночью, но, вероятно, я снова увидел бы два насмешливых глаза, поджидавших меня. štok. Ne znam, tada mi nije palo na pamet posjetiti ga noću, ali vjerojatno bih opet vidio dva nasmijana oka koja su me čekala. V posamostaljeni rabi se v slovenščini zbirno-ločilni števniki uporabljajo tudi za označevanje neživega, ko gre za izpuščanje samostalnikov kot so novica, reč, stvar, primer, možnost. Tovrstna raba posamostaljenih zbirnih števnikov je v štokavščini zelo redka in zato zaznamovana, v ruščini pa je izključena. (55) slvn. […] ne razumem, kaj se je fantu zgodilo. Mogoče je samo dvoje. Da si je pri padcu zvil nogo ali […] pa so ga ujeli volčjaki. (Boris Pahor, Nekropola, НКРЯ) rušč. […] я не понимаю, что случилось с парнем. Возможны только два варианта. Что он при падении подвернул ногу или […] его схватили овчарки. štok. […] ne razumijem što se dogodilo s momkom. Moguće su samo dvije mo- gućnosti. Ili je pri padu izvrnuo nogu ili […] su ga uhvatili vučjaci. 3.2 Štokavščina v nasprotju s slovenščino ima pomensko bolj diferencirano rabo obravnavanih števnikov. Razlikovanje med števniki v neujemalnih in ujemalnih je povezano tudi z opozicijo med količinskimi zvezami za žive udeležence (zbirni štev- niki) in zvezami za samomnožinske ali parne predmete (števniški pridevniki). Zbirni števniki se veliko pogosteje kot v slovenščini uporabljajo za označevanje skupin oseb, pri čemer se raba specializira za skupine oseb različnih spolov ali neoprede- ljenega spola. Poleg tega se pogosteje kot v slovenščini zbirni števniki uporabljajo samostalniki, kot sta d(j)eca in ljudi. V zgledu (56) sta v slovenski in ruski prevod vključena glavna števnika, kljub temu da sta v obeh jezikih možni zvezi z zbirnim števnikom – rušč. двое детей, slvn. dvoje otrok; v ruščini in slovenščini omenjeni zvezi nista spolsko specializirani. (56) štok. Dok nije »nešto« progovorilo iz vode i savetovalo Radu Neimaru da nađe dvoje nejake djece, bliznadi, brata i sestru, Stoju i Ostoju po imenu, i da ih uzida u srednje stubove mosta. (Ivo Andrić, Na Drini ćuprija, НКРЯ) slvn. Tako vse dotlej, dokler ni nekaj spregovorilo iz vode in svetovalo Radu Neimaru, naj najde dva maloletna otroka, dvojčka, brata in sestro, ki jima je ime Stoja in Ostoja, in naj ju vzida v srednja dva stebra. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 272 rušč. Так продолжалось до тех пор, пока Раде Строителю не был голос из воды и не дал ему совет сыскать двух новорожденных близнецов, брата и сестру, Стою и Остою, и замуровать их в средние опорные быки. V štokavščini se ujemalna zgradba uporablja za označevanje števila parov ali štete vsebine, izražene s samomnožinskimi samostalniki. V slovenskem prevodu (57) je zaradi hkratne uporabe dveh parov v rabi množilni števnik dvojen. (57) štok. Hladno mi je pa nosim dvoje čarape. slvn. Zebe me in nosim dvojne nogavice. rušč. Мне холодно, поэтому я ношу две пары носков. 3.3 Posebnost sodobne ruščine je, da, v nasprotju s slovenščino in štokavščino, v zvezah med zbirnim števnikom in šteto vsebino v imenovalniku pozna zgradbe, kjer je skladenjsko razmerje odvisno od posameznega sklona, in je zato lahko ujemalno (imenovalnik) ali neujemalno (stranski skloni). Raba zgradb z zbirnimi števniki je najpogostejša, kadar gre za skupine oseb iz- ključno moškega spola (58). (58) rušč. Лучшая часть народа – двое молодых ученых – скрылись в подполье. slvn. Najboljši del naroda – dva mlada znanstvenika – se je skril v ilegalo. štok. Nabolji dio naroda – dva mlada naučnika – sakrio se u ilegalu. Ruščina in štokavščina uporabljata zbirne števnike v zvezah z osebnimi zaimki, kar za slovenščino ni značilno. Ruščina se razlikuje od slovenščine in štokavskih jezikov po tem, da se posamo- staljena raba uporablja izključno za skupino oseb, najpogosteje moškega spola, in ne nežive predmete. 4 Sklep V pomenski tabeli so predstavljeni osnovni primeri, ko v izbranih jezikih glavne števnike v količinskih zvezah lahko zamenjujejo zbirno-ločilni števniki. Pri tem so poudarjeni pomeni družljivih samostalnikov. Če strnemo, se zbirno-ločilni števniki v slovenščini in štokavskih jezikih upora- bljajo v neujemalnih in ujemalnih zgradbah, za ruščino je značilna zgradba, pri kateri je ujemalnost med števnikom in samostalnikom vezana na določen sklon. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 273 Zgradba Neujemalna zgradba Ujemalna zgradba Posamostaljena raba Slovenščina pluralia tantum, parni pred- meti, parni organi, troštevilski samostalniki, število vrst in tipov, kvantifikacija oseb neopre- deljenega spola (redko) število vrst in tipov neživo in tudi človeško (pogosteje v prislovnodolo- čilni rabi) Štokavščina kvantifikacija oseb v skupi- nah mešanega ali neznanega spola, kvantifikacija v sku- pinah, izraženih s skupnimi imeni pluralia tan- tum, število parov človeško in redko neživo Ruščina kvantifikacija oseb v skupi- nah moškega ali neopredelje- nega spola pluralia tantum, parni pred- meti človeško V vseh izbranih jezikih se zbirno-ločilni števniki uporabljajo za izražananje koli- čine ob samomnožinskih samostalnikih (pluralia tantum) in ob samostalnikih za parne predmete. Slovenščina izstopa po dodani rabi, ko se zbirno-ločilni števniki lahko uporabljajo za štetje parnih organov. V vseh jezikih se zbirno-ločilni števniki uporabljajo za izražanje skupin oseb ne- opredeljenega spola, ta raba je najredkejša v slovenščini. Osnovna raba zbirno-ločilnih števnikov je v ruščini in štokavskih jezikih povezana z izražanjem števila oseb v spolsko specializiranih skupinah: v štokavščini gre za spolsko mešane skupine, v ruščini pa za skupine oseb moškega spola. V slovenščini je najpogostejša raba zbirno-ločilnih števnikov povezana z neživimi predmeti. Posebnost slovenščine je tudi, da zbirno-ločilni števniki izražajo število vrst, tipov ali kategorij, ta pomen se izhodiščno izraža z ujemalno zgradbo, vendar v sodobni rabi tudi z neujemalno zgradbo. Viri in literatura Korpus Gigafida 2.0. Na spletu. Korpus hrWaC v orodju NoSketch Engine. Na spletu. Korpus srWaC v orodju NoSketch Engine. Na spletu. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2. izdaja, 2014 (1970–1991). Na spletu. Национальный корпус русского языка. Na spletu. [Nacional’nyj korpus russkogo jazyka. Na spletu.] Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 274 Eugenija B arić, Mijo L ončarić idr., 1990: Gramatika hrvatskoga književnog jezika. Drugo izdanje. Zagreb: Školska knjiga. Bernard Comrie , 1992: Balto-Slavonic. Indo-European Numerals. Ur. Jadranka Gvozdanović. De Gruyter Mouton (Volume 57). 717–883. https://doi.org/10.1515/9783110858464. Magdalena Derwoje Dow a , v tisku: Constructions with Numerals. Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics Online. Ur. Marc L. Greenberg. Brill. Peter Herrity , 1996: Slovene, A Comprehensive Grammar, London – New York: Routledge (Routledge Comprehensive Grammars). Lana H u d e č e k, Milica M i H a L j e v i ć, 3 2023: Hrvatska školska gramatika. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. Na spletu. Aleksandar S tefanović, 2017: Deklinacija zbirnih brojeva i brojnih prideva. Naučni sastanak slavista u Vukove dane 46/1. 213–24. Aleksandar S t e f a n o v i ć, 2019: Les numéraux en bosniaque, croate, monténégrin, serbe. Paris: Institut d 'études slaves. Jože t oporišič, 4 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Mladen u H L i k, Andreja Ž e L e, 2023: Ujemanje v zgradbah z glavnimi števniki. Slavistična revija 71/4. 337–54. https://doi.org/10.57589/srl.v71i4.4130. Mladen u H L i k, Andreja Ž e L e, 2024a: Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini. Jezikoslovni zapiski 30/2. 7–24. https://doi.org/10.3986/JZ.30.2.01. Mladen u HLik, Andreja Ž eLe, 2024b: Zgradbe z glavnimi števniki od pet naprej: sopo- stavitev slovenščine z drugimi južnoslovanskimi jeziki in ruščino. Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies 16. 3–26. https://doi.org/10.3986/16.1.01. Нина Р. Д о б р у ш и н а, Светлана. А. П а н т е л е е в а, 2008: Собирательные числительные: коллектив как индивидуализация множественности. Slavica Helsingiensia 34. 107–24. [Nina R. Dobrušina , Svetlana A. Pantelee V a , 2008: Sobiratel’nye čislitel’nye: kollektiv kak individualizacija množestvennosti. Slavica Helsingiensia 34. 107–24.] Андрей. А. З а л и З н я к, 1964: К вопросу о грамматических категориях рода и одушевленности в современном русском языке. Вопросы языкознания 13/4. 25–40. [Andrej. A. Z aLiZnjak, 1964: K voprosu o grammatičeskih kategorijah roda i oduše- vlennosti v sovremennom russkom jazyke. Voprosy jazykoznanija 13/4. 25–40.] Дмитрий В. С и ч и н а в а, 2012: Числительные. Материалы для проекта корпусного описания русской грамматики. Москва. Na spletu. [Dmitrij V. S ičina v a, 2012: Čislitel’nye. Materialy dlja proekta korpusnogo opisanija russkoj grammatiki. Moskva. Na spletu.] Адам E. С у П р у н, 1961: Старославянские числительные. Фрунзе: Киргизский государственный университет. [Adam E. Su Prun , 1961: Staroslavjanskie čislitel’nye. Frunze: Kirgizskij gosudar- stvennyj universitet.] Адам E. С у П р у н, 1969: Славянские числительные. Становление числительных как особых частей речи. Минск: Издательство БГУ им. В. И. Ленина. [Adam E. SuPrun , 1969: Slavjanskie čislitel’nye. Stanovlenie čislitel’nyh kak osobyh častej reči. Minsk: Izdatel’stvo BGU im. V. I. Lenina.] Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 275 р еЗюме В статье рассматриваются конструкции с собирательно-разделительными числительными в словенском, русском и штокавских языках (то есть литературных сербском, хорватском, боснийском и черногорском языках), например: в словенском — dvoje ljudi, в русском — двоей детей. В данных языках собирательно-разделительные числительные используются реже, чем количественные, а целью статьи является анализ контекстов и конструкций, в которых они употребляются. Что касается синтаксических отношений, то в словенском и штокавских языках анализируемые числительные могут употребляться в конструкциях, где они определяют форму существительного в родительном падеже, например: в словенском — dvoje vrat ‛две двери’, в штокавском — dvoje ljudi ‛двое людей’. При этом такие конструкции употребляются преимущественно в именительном или винительном падежах, а в остальных падежах либо используются реже (в штокавских языках), либо заменяются конструкциями с количественными числительными. В словенском и штокавских языках также встречаются согласовательные конструкции с формами множественного числа, в которых форму числительного определяет существительное, например: dvoja vrata ‛два типа дверей’ и шток. dvoje rukavice ‛две пары перчаток, двое перчаток’. В русском языке используется лишь одна конструкция, при этом тип синтаксического отношения зависит от падежа: в именительном и винительном падежах применяется управление, например, двое людей, а в остальных косвенных падежах – согласование, например, двоих людей, двоим людям. Во всех анализируемых языках собирательно-разделительные числительные могут использоваться в качестве квантификаторов предметов, обозначаемых существительными, которые употребляются исключительно во множественном числе или обозначают парные предметы. Словенский язык отличается возможностью употребления числительных данного класса в сочетании с существительными, обозначающими парные органы, например: dvoje oči ‛два глаза’ и dvoje rok ‛две руки’. Что касается сочетания с существительными, обозначающими одушевленных референтов, то в этих языках анализируемые числительные используются для квантификации групп лиц неопределённого пола, например, рус. трое людей, при этом такое употребление встречается редко в словенском языке. В русском и штокавских языках основное применение собирательно-разделительных числительных связано с квантификацией количества лиц в группах, причем оно может содержать дополнительную информацию о половой принадлежности группы. В штокавских языках конструкции типа dvoje prijatelja выражают информацию о том, что речь идет о референтах разных полов, в русском языке данные конструкции чаще всего обозначают групп референтов мужского пола. В отличие от словенского, в русском и штокавских языках собирательные числительные могут употребляться в случаях квантификации групп, включающих личные местоимения, нпр. шток. Organizatori su pisali nama troma, рус. Организаторы писали нам троим вс. слвн. Оrganizatroji so pisali nam trem. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 276 В словенском языке собирательно-разделительные числительные преимущественно используются для квантификации неодушевлённых референтов. Наряду с квантификацией парных предметов, парных органов или объектов, выражаемых с помощью pluralia tantum, анализируемые числительные могут также обозначать число типов или видов, например: dvoja vina/dvoje vin ‛два сорта вина’. Такое видовое значение может быть одной из причин, почему в словенских конструкциях с собирательно-разделительными существительными допускается использование исчисляемых существительных, например: troje vprašanj ‛три вопроса’, dvoje vrst ‛два типа’, чего не наблюдается в аналогичных конструкциях в русском или штокавских языках.