Stav. 118 Posamezna številka zu stoiink v Trstu, v sra^ i?« ija 1329 Posamezna gtevilka 20 stoiink kStitt^ JW — iivzemSi poft^lj^ — vsak <*•»" — L'fadatttve : ulica sv. Franck« AsiSkegi Sttv. 30. I. nadstropje. - Dopisi naj se podajo urad-nfltvu. — Kefrankiraaa pisma se na sprejemajo rokopisi se ne vražijo. — Udajstekj ki odgovorni urednik Štefan Godina. — konsarčij Hita EAnoeti. - Tisk tisk*nie E#»o«t - NaoJnina zaaga na mesec L 6.-, pol leta 1 32.— In cslo teto L 60.-. - Teieten uredntttva in uprave »ev. 11-57. Posamezne števflke v Trstu fn okolici po 20 stotfnk. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 n:ni). — Oglati trgovcev in obrtnikom' mm po 40 stot* osmrtnice, zahvale, poslanke in vabila po 80 stot., ogla?! denarnih zavodov mm po L 2. Mali oglasi po 20 stot. besed«, najtnaaj pa L 2. — Oglase »prejema Inseratnl oddelek Edinosti. Naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava ki inserattni oddelek se nahajata v Trstu, nI. sv. Frančiška As. 20 Motrenja Kriza končno rešena. Br. mtiim ps&mstoe aspete. RMCMtrodlsKi otada mtmllHHi. »ELC4om,f>#ifzirai i*voz poljedelskimi pridelkov f« bi morart b^ ta izvez prost izvozne canne. Nasprotno bi imel« ta zadruga natego ■skrbeti za i^oa, indats*rijsle3j izdelkov K inozemstva, ztte't: W*ga ofeleke, polje-defeVlk s**cj*v i. t. d. Dobiček, ka bi ga napravila ta zaciru^a pri -ivoau bi se porabi! v to, da bi se in»portira*w oddaj3*0 cem pod nakupno o#na Na ta način bi se tako *v državi pvctvvifaAo Mago, kakor tudi uvoženi prediuet-i znatno pocentfc. Rasvila se je rvalo daijSa deWi, pri kateri je g. Avramovič poudarjat, da bi mora!' producenti oddajati produkte zadrugi za proizvajalno ceno, isto tako bi pa tudi za temu primerno ceno davali cenej« c Industrijsko blago. Dr. Milko Brezigar je poiidarjal, da hi biio pri razdelitvi industrijskega blaga tfđba gledati na to, da bi se zlasti -i©n«> z obleko, obtitvijo in po-bedel-^kimi stroji m br taka institucija tudi blajdeiiK> umivata na končoo ureditev naše valute. Tad i ostati zborov ak i so se strinjali £ temi nacrti. Veslačeva z demokratsko zaednico. BELGR AD, 14. (JDS). Vesnić je potom Da-vidovića nsstovil n? demokratsko zacdnico včeraj mrvo sestave nove koncen- tracH^k«-' via ^e. Dernek ratvka zaedrrica je imela danes popoldne sejo, ki se Je na raz-•prav-i'aio o tein Vernice vem pismu in ?klet*ila, da se h+»če p Rajati z o bodoči ustavi. Za slučaj, da ne bi prišlo glede te točke do sporazuma, naj vsaka irmed strank izdela poseben načrt, o katerem naj petero razpravlja «o>a vlado aK pa l^onstitvaifrta. Demokratska zaedmea je sparočHa to Vesniću z željo, da tiij se paga^ao-a čimprej zekl-jučrjo in da naj se »cftavi koncentracijska vlada. Zahtev« demokratske zaednice. BELGRAD, 16. Demokratska .zaednica je skla in efa s« spremene pokrajin- ske v»«ie v ur»Awike ali n»eis*r»»karike. Ker je sedanja sepreme^a čian 6. in 7. agrar- »e r^rocni, je S&feaH« zae-dnica, n> ii pro iTStirti v ppavka vsi oni, ki petom t»ii j^rimc reforme pri- §!: pri raz4etftvi zeHtl^e b^gcev do zoroijiftč, to se pravi, da aiorajo r*i». ki »o p^>fcetn te na-le^Tce prxiit »Jo posesii. t« so mvafedi, dobrovoljci i* -teh po»esfl>tev ostati i v na-v presti te z^nHe. Komjfcntvveljavno naj pa o terft vpr^a-i^iib ra«prav^a in ukrepa nov; ipaHsmesTfl. Stati jče Sotre^akt>re skttpKie. ZAOKRB, 15. -Hrvata poroča iz Beigrada, st se nikaitor ne wie priiteti resor, ki bi prirp&dal tej strcirkr. k demokratskim portfeljem. Ta kora^t Ssaodkaitovc straftke se smatra za. kcn&no o^ceptler dr. Smodiake in nj^govsk prist•^še^ ek! demokratov. Fcv-ijaaja in kombinacije. 7AGREB. 14. Ri>eč SIIS= poroča rz Bel-grada, da bi v slučaju, če pride do 5po-ra«uma, dobila mesto f'natične«a ministra demokratska zaed^aica 'm bi prevzel to m-esto baje bivši minister Vo>a Marinko vic. — Včeraj se je po-di. \ einis- z Draškovičem o §e spornih točkah. Danes dopoldne so se pogajanja med Vesninem in Draškovičem nadaljevala in so se vse totke, v katerih je došlo do sporazuma, pismeno ugotovile. — -Hrvat * poroča iz Bel-grada da se pogajanja bližajo koncu. Sedaj obstofita §e dve zapreki, in sicer radi teg?, ker vztrajajo demokrati baje na svofih zahtevah radi reforme in uredive valutnega vprašanja. 'Pri agrarni reformi gre za člena 6. in 7., pri valutnem vprašanju pa za onih 20%, ki jih je bivša demokratsta-socijalietičaa vlada pri k^iko raoKu oale^nila prometu naredbenim jtticjn. Kadi teh d veti vprašanj se pogajanja n=Ktab»j«jo in \ esnič nikakor ne misli vrniti maniffta za sestavo nove vlade regentu, marveč je upati, da pride v par dnevili do eeotanre nove vlade. Demokrati zahtevajo v slučaju, da pride do koncentracijske vlade< sledeče resore; not rame zadeve, prosveto, trgo-♦ino, finance- pt^fo, šume in rude in agrarno reformo. — Parlamentarna zaednica stoji zopet na s?ari+ščij, da nikakor ne da iz rok re-stšume in rude in poito, ki naj ostanejo Narodn—TH* klubu, ki nd&tk.a zgradbe Joca Jo/a-novic, minister za poljedelstvo Janković. No-ccej je dr. Vesnič cdšel na dvor, da predloži regentu ministrsko listo. Jutri bo Proticev kabinet predložil demisijo, nato pa bo regent formalno ponudil sestavo vlade dr. Vesoičir. Tako bo isti dan demisijonirala stara in se formirala nova vlada. Koncentracijska vlada. — Regent zaprisegel novi kabinet. BELGRAD. 17. Presbiro poroča uradno: Prestolonsslednik regent Aleksander je danes podpisal ukaz, s katerim imenuje dr. Milereka Vesniča za ministrskega predsednika, Stoja-na Protiča za ministra za konstituanto in izenačenje zakonov, dr. Ljubo Davidoviča za ministra za notranje zadeve, dr. Antona Korošca za ministra za promet, Mirka Trifkovica za ministra pravosodja, Pavla Marinko-vića za ministra vere. Kos to Stojanovića za finančnega ministra, dr. Ar.ta Trumbiča za ministra za zunanje posle, Joco Jovanoviča za ministra za zgradbe, Svetozara Pribičeviča za ministra pros\ete, dr. Velizarja Jankovića za ministra za poljedelstvo in vede, dr. Momčila Ninčiča za ministra za tr^oviuo in industrijo, dr. Henrika Krizmana za ministra za agrarno reformo, generala Branka Jcvanoviča za ministra vojne in mornarice, dr. Mata Drinkovića za ministra pošte in brzojava, dr. Ivana Ko-vačeviča za ministra za šume in rude, Živo-jina Nafajloviča za ministra za narodno zdravje, dr. Vekoslava Kukovca za ministra za socijalno politiko in Rista Jojiča za ministra prehrane. BELGRAD, 17. Presbiro poroča uradno: CIani nove vlade so danes ob sedemnajstih položili prisego v reke prestolonaslednika regenta Aleksandra. Pri tej priliki je regent -izrazil željo, naj ima nova vlada mnogo uspeha pri izvrševanju svoje velike naloge, v prvi vrsti glede ustave države. Zatrjeval je nove ministre ,da bodo vedno našli podporo pri njem. Novo imenovani ministrski predsednik dr. Vesnič se je prestolonasledniku zahvalil za zaupale ter ga je zagotovil, da more računati na to, da bo vlada za izvrševanje svoje važne naloge vporabljaJa vse svoje sile, toliko iz vdanosti do picstola, kolikor za narod in iz pieiete do junakov-mučenikov. BE!G«peie pfeenjoWo pevsko društvo » Smetana* v Izubijano. Svetov«oznani, na mednarodni tekmi v Brusfcfu in Parizu i. 1900 s prvim darilom odttkovaAi zbor šteje 30 pevcev. Zbor sa je danes ob 3. zjutraj odpeljal iz Zagreba v lastne** čeko*4«vaškem vagon«. Na poti a Novega Sada v J^ofcljano so biii pevci na postaji indija v Sreiau zadriani; čakati »o morali na priklopite v vjaka skoro 24 i«-, vsled čeaar je uaaip^a včerajšnja zamuda. Na kt^odvoi u so prtfcatkovaij in poedraviii bc^iteije za slavo in zoaago čeAke pesmi zastopniki vseh fcubijauLjfcA pevski društev: Glasbena Matica, Ljubt^mski Zvon, Slavec, Pevsko draštvo &rakoW-Traovo, Pevski odsek ZJ2., Ljubljaaa, Pevska odbora ^Prosvete za Žentpeter in Sv. Jafctfc, Pcvako društvo ro-kodeiskib pomočnik »v m kulturna dru- štva. V imenu v Glasbene Matice« je doSlece pozdravil v temperaa^antnem pozdravnem na-gvooru g. dr. >ftodimir Ravnikar, paudarjofoč, da je pot čeških pevcev po Jugoslaviji podobna triumfalnem« sprehodu čeftke pesmi in čeJ&e umetnosti spkrfi, ker je njdi pevski zbor med najbe^iiimi na svetu, odHčen reprezeatant slovanske kuHwe napram neslovaoskeom svetu. Ce kdo, nosijo oni upravičeno naslov in ime slavnega pevca. Čast in slavo češke pesmi prinašajo med nas. med svoje brate, katere nas je vodno družila v preteklosti žalost in nesreča in da bi nas v bodočnosti isto tako družilo bratstvo, prijateHstvo in zavezništvo. Češka pesem naj bo v čast čehosiovaikemu in jugo slov enakem u narodu, v čast in slavo čeko-sJovaški in jugoalovenski državi. — Med iskrenim nazdravljanjem »e oigovarial predsednik Smetane g. Josip Nta&ec, omenjajoč one veai, ki nas vežejo k skuipđiemu kulturnemu življenju. V imenu mestne občine ljttbtja«3ke je do#lece poedrav^l ina«. ravnate4> dr. M. Zamik, v imenu ženstva g. dr. A. Debeljakova in v im*nu Češke obeci* g. ing. Heller. Pevci so potem v družbi ljubljanskih društev odšli na odkazar.a stanovanja. Omenjamo še, da sla s Ljubljanski Zvon ; in »■Slavecx pozdravila češke goste na kolodvoru s svojima zastavama. Nekateri člani pevskega zbora so se že pred 18-leti udeležili koncerta, ki ga je bilo društvo Smetana prke-d-ilo v Ljubljani. Ing. D- Gasiincič — na srobodi. LJUBLJANA, 15. Včeraj državnomu prav-dništvu izročeni, iz Trsta v L^bijano došli vodja komunistov ing D. Gustinčič, je bil še tekom popoldneva zaslišan od preiskovalnega sodišča ter potem izpuščen na svobodo, proti obljubi, da se ne odstrani iz Ljubljane. OseŠki me.shri za^ J op obu s t?, vi j en. OSEK, 14. Včeraj .popoldne je bila seia mestnega zastopstva, !vi so se je udeležili že namestniki 20 raiz velja. Ijienilr k omvnis tiskih mandatov. Komunist Har.lel je začetkom seje izjavil, da more kot koonimist položiti prisego le s pridržkom. Ker se mu to ni dovolilo, je zapustil zborov alnieo. Ostali komunistički zastopniki so položili prisego brez pridržka. VoHtev župana se ni mogla izvršiti, ker so oddali komunisti prazne glasovnice. Zaradi tega je obustavljeno delovanje mestnega zastopstva. Lektor za Srbo-brvaiaki je&ik v Pragi. BELGRAD, 17. C*lw»lovašJd poslanik Kalina je posredoval pri naši da bi se na i^dltfra^skaTn fc^uč&ftču dotoča profesor, ki bi prevzel na v-seuč&sču v Pragi mesto lektorja za sr&e-brvatvki jezi-k. kraUd^ca vprMcaja. ZAGREB, 17. *R4ječ SHS^ poroča rz Bel-grada, da ima demukra4ska zaednica zabeležiti lep uspek. ziasti v ifrvaitdskem vprašanju, ker so se likvidirali vai emi zneski, ki jih je predlagala fc*v-4a demokratsko-socijalistifcna vlada. Istotako se je znesek 150 mi- lijonov dinarjev, ki jA demokratsko-socija-listična viada nakazala za popravo porušenih pokrajin. Poset dr. Reonerja. BELGRAD, 17. V dunajskih poVi zažganih dvanajst policijskih vojašnic. Okrmkani možic so vdrli v postaje za dajanje znakov pri Skebbereenu in ukrsdH dvanajst zabojev ek/splo-zivnib snovi. V nedeljo zvečer je sasedlo policijska poslopja v De!keyu in dubbnski grofiji vojaštvo, ki bo skrbelo za red, katerega policija ni mogla vzdrževati. Epirsko ia maloazijeko vprašanje in ameriški senat. WASH1NGTON, 17. (S.) Senat j« odobril Lodgejev predlog, po katerem senat prienava, da se mora severni Epir s Korico, Dodekanez v Egejskem morju in zapadna obal male Azije priklopiti Grčiji. REŠEVANJE ITALIJANSKE VLADNE KRIZE. Sestava nove vlade poverjen« Nittiju. RIM, 17. Vsled Bonomijeve odklonitve man« data za sestavo nove vlade, je kraij poveril ta mandat zopet Nittiju. Nitti, ki je brl že enkrat odklonil la mandat, ga js sedaj sprejel, iz česar se sklepa, da se mu bo posrečila sestava nove vlade, ker bi se bil drugače ne odločil na ta korak. Ni šc znano, kakšno staltčče zavzame ljudska stranka nasproti novemu po-lo žaju, tod« smatra sc, da bo Nitti sestavil novo vlado tudi brez njih, in sicer — kakor 3e pričakuje — že jutri. Krivda Komunistov na krvi, preliti 9 Uncu. Pod tem tis^fovom razpravlja glavno glasilo socijalne demokra-cije v Nemški Avstriji, *Arbeiter Zeitung«, o krvavih dogodkih v Lfncu, osiroma o ulogi ki so jo igrali komunisti v tej žaloigri. Zavajali so neorganizirane delavce, govoreč fun, da je treba le zahtevati, pa dosežejo vse; dasi je občina že ustregla vsem njihovim zahtevam po zvišanju mezd. Komunisti so hujska-U dtliivco proti namestniku deželnega glavarja Gruberju (socijalneu*u demokratu), ki opravlja prebrano. Komunisti Izrabljajo za svoje agitacije zlasti težki položaj glede prebrane. Dočim so vsi pofrteai prijatelji delavcev sočustvovali s temi radi njihovega žalostnega stanja, je pa bilo to kesnuni^tom zaže&jeua prilika, da so ščuvali proti deželni vladi — v resnici pa proti socijalni denvokracl-ji. AH ta ^fonja je donesla drugačen učinek, nego so rafrunali komunisti': masa organiziranega delavstva, velika večina obratov se ne odločila za najodločnejS-i odpor proti akcijam komunistov. V resnici so se udeleževali demonstracij komunistov le nedorastli mladeniči ,ljudje ki mTzljo delo, in pa vel;ko Število ljudi, ki so prišli od zunaj v ivadt, da boiio mogli — pleniti! S»j so prinesli že s seboj naJubtnike v ta namen. Komunisti so se ispirali organom javnega reda najsrditeje. Psovaii so ^ih, pljuvali nanje in de;-srwki napadali, jih brcali z noga-mi in zlostavljali na vse načine. Lastniki narodne l čimbe (socijaltetiške naprave) in zaupniki delavskega svela so sa trudili s pravim samora-t a je van jem, da bi izpameiovali moožioo, dokler ni počil iz te poslednje prvi strel! Prvemu strelu so sledili nadaiini. Šele v taki s-kraj.ii stiski so tudi orožniki začeli rabiti orožje. N'.bee jim ni zapovedal streljanja in branili so se le v skrajni sili. Največ Žrtev je b:Io med (brezbrižnimi in radovednimi gledalci. Vodje komunistov pa so sledili strahopetno-zavraini taktiki. Tako jo n. pr. neki komunist — Winkclmeier mu je ime — pred licem »narodne brambe' in zaupnikov delavskega sveta vedno govoril pomirjevalne besede. Ko pa je videl, da ga nihče ne opazuje, je Ščuval Jjudi k naskoku na mestno h&o! Kolikokrat se je zdelo, da sc množica hoče pokoriti svarilom zaupni-kov delavskega sveta, so komunisti napravili na iuno-Ž3CO verigo na ta način, da so si podali roke, ter so Ščuvali kričavo: le naprej! Kako daleč so segaii načrti komunistov, je raavidno iz lepakov, ki so jih dali nabiti po sosednjih krtejik: »-Deželna vlada v Lincu ije zrušena! Prihajajo bele garde! Komunisti, priliitite nem na pomoči« In vse agitacije, ki so jfh tirali skozi tedne, so sle očividno za tem, da bi primamili tako pomoč. 'Arbeter Zeitimg zaključuje: »Ali kakor so jih že odslovili organizirani delavci, tako pride sedaf streznienje med brezbrižne ma^e; in čtm se z>boijšajo tudi prehranjevalne razmere, bo skoro konec komunizma tudi pri nas.-< Tako »Anbeiter Ze;tung< o krivdi komunistov na krvi preliti v Lincu 10. t. m. Naslednjega dne pa je deželni delavski svet sprejel iklep, s katerim odklanja vsako n?dnljnje sodelovanje s komunisti! V sprejeti resoluciji pa o-znača kot predrznot od strani komunistov, da hočejo govoriti v imenu delavstva, ter izjavlja, da i« j« med »cšjalnodemckrati-ko in k-orrmmistiSko stranko že tiavHo odprl prepad. Ta prepad pa da se je 10. t. m. Se poglobil, ker se je pokazalo, -dfl se ta 'brezvestna stranka ne plaši rriti tega, da ustvarja katastrofalne razmere, o katerih more vedeti z gotovostjo, da vodijo v nepopravljive pogubo! — ZakLju-ov»jc: "Z oziroua na tu\ vedenje kastopndkov komunističke stranke, ki pada nanje krivda, se čuti deželni delavski svet primoran, da javno ožigosa 4ega Škodljivca delavstva in povzročitelja krvoprelit j a 10. mejnika. ^ Zdi se nam potrebno in koristno, da izve tudi naia javnost, kako govorfc od socijalno-demokratske strani o delu in namerah konvu-nistov. Kajti nastopi teh ljudi so si povsod podobni kadtor jajce jajcu: po namerah voditeljev in po načrtih, ki se jih poslužujejo, da prirejajo svoge demonstracije. Ob plamena vsesplošne nesreče hočejo greti — svoj lonček. Na razvalinah človečke blaginje bi boteli iskati — sebe ia svoje koristil Domače vesti. O nezadovoljnosti v Trsta je razpravljalo te dni v daljSem Članku vladno glaailo Me.oaggaro.. Priznava sacer izrecno, da nezadovoljatvo obstoji; naglaša p«, d« delajo krivico tiati. ki mečajo vto krivdo na driavo. Vojna je pač povzročila prevrat e tudi na gospodarskem polju. Zanimivo j« naglaianje, da v Trstu ni nič boljše ia nič slabi«, nego po drugih me*Uh Italije. Prizna*je je to. da so tudi po Italiji povsod neaadovoljni. Na to opravičuje vlado, čefi, da ni mogla kar črea noč iepre-mentti stanja v -Julijski Benečiji«- Priznava pa, da so se pod »prvo vojafko vladavino delale pogreške. Posebno da ni biio prave razsodnosti pri izbiranju civilnih komisarjev, ko so se razpuidall občinski zattopl To raapuičanje da je bil splok 8 trma IL >£17INUbT« SttT. 118« v i rs ni, ttue it. taapuua neizmerno nesrečen ukrep »vojaškega govcraato-rata«. Ali krivda da je tudi na političnih stranka'h, ki niso hotele sodelovati na vzpostavi občinskih gospodarstev. Prijetneje da jim ;e bilo. da so z okna doli metali kritične in negativne strelice preti delovanju vlade- > Messa^fero« kaže s prstom na socijalnoiemokratsko stranko, ki da je širila v Trstu nezadovoljstvo 5 »vojo vrakodnevno negativno in razdevejočo kampanjo proti birokraciji v neizmerno radost sovražnikov Italija! AH kar se je govorilo proti birokraciji, da je bilo v resnici nanerjeno proti Ilaliji! — Te trditve v vladnem glasilu — dusi vsebujejo marsikatero resnico, je treba vendar nekoliko popraviti. Ni res, da «o bile vse stranke v deželi le pasivne m nejjatfvte. Sc tu stranke, aH — točneje rečeno — klike, ki so bile zelo delavne s svojimi vplivi in ki so ravno zahtevale tiste pogreške, ki jih sedaj rečeno glasilo priznava i a obžaluje. Druge stranke pa. ki v resnici predstavljajo široke plasti prebivalstva, je zasedbena oblast eoostavno puščala na straai in ni hotela poslušati njihovega glafu. Trditev pa, da bi bilo delovanje soešjalnodemokratske stranke naperjeno proti Italiji, vsebuje najhujšo krivico. O da da: tržaški socijalisti, brez razlike narodnosti, so — dr. Turaa je živa priča zato — prav dobri in morda celo nekoliko predobri Italijani)! — Tudi ni res, da bi bila avslrifcka vladavina — kakor trdi s Messaggero« — zakrivila razsulo gospodarstva. Zakrivila je — kakor priznava rimski list sam — vojna s svojimi učinki. Saj priznava, da je tudi po Italiji podobno žalostno stanje. Tem pa menda niso imeli — avstrijske vladavine! — Dalje) pravi »Me6S£ggero«, da se nezadovoljstvo v Trstu neizmerno pretirava in to pretiravanje da je: ali rovarsko. ali protiitalijansko. Na to odgovarjamo: poročevalec rimskega lista naj bi se le nekoliko belfe ogledal po Trstu, poslušal Daj bi ljudi in kroge, pristae Tržačane, ki so bili vsikdar in so navdušeni Italijani, pa bi "cul izjave in sodbe, ki se niti ne dajo ponavljati v javnih listih. Rimski list bi hotel trditi celo, da jc v Trstu celo mnogo bolje, nego drugod po Italiji, ker tu da so gostilne, krčme in kavarne polne občinstva. Nesrečnejšega dokazila si pač ni moglo izbrati rimsko glasilo. Denimo, da je res tako, kakor trdi > Messaggero«. AJi to da bi bil dokaz za zdravo gospodarsko stanje?! Ali ni morda to marveč znak duševnega razpoloženja, ki je posledica žalostnih raz-mer?! V tem razpoloženju žive ljudje tjavendan in zapravljajo še to. kar imajo. Preko teh, ki ne mislijo na varčevanje, pa sc ne smejo pozabljati tisoči in tisoči, ki nič ne deli jo, ktr nimajo prilike za delo; ne sme sc pozabljati, da je velik del trgovine - — posebno izvozne in uvozne — prisiljen v brezdelje. Mari so tisoči brezposelnih znak zdravili gospodarskih razmer?! — Na koncu izreka *Mes-saggero« živo vero v skorajšnjo boljšo bodočnost, ćss, da jc »cisoč znakov« za to, da Trst doseže svojo prejfinjo pomembnost, ki da. se še poveča! Torej na to karto slavlja lis; svo.'e dobre nada! Tu smo zares radovedni! Ali bi nam ne hotel male« pobliže označiti nekoliko teh znakov?! Saj so Iju^jtf ki smatrajo za dober znak tudi to. če se jim \c kaj dobrega sanjalo! Čujte in strmite! Davčni urad v Pazinu piše — nemiki! V zapuščinski stvari po pokojnem Štefanu Hreljaku iz Pična, je davčni urad v Pazinu v nemškem jeziku prijavil sodišču v Pazinu, da je zapuščinska pristojbina plačana. Potemtakem se v naših krajih, odrešenih « nemškega gospodstva, dopušča kot noiranjt uradni jezik — nemščina!-Zastaja nam pamet, kajti ne moremo nič več razumeti, najmanje pa smernic sedanje vladavine. Marij pa je to znak bodoče politike?! Potem pa naj nam ne govore nikar, da so nas prišli odreševat iz nemškega jarma! Ali nas hočejo res prisiliti v to, da bemo govorili, da nam jc bilo bolje, ko smo tožili, da nam je slabo?! Nerazumljiva so nam res pota naših — odrešen&ov! Iae&ovaaje župnika v Pazinu. 13. majnika te bilo leto dni. odkar j« zatisnil oči blagi in nepozabni župnik v Pazinu, prost naons. Ante Kalac. Sedaj se ima to važno mc-sto zasesti; služba je menda razpisana. To imenovanje bo za vernike te škofije neizmerne pomembnosti, ker bo v označbo sedanjega kurza na vodstvu škofije. Pričakujemo pa odločitve povsem hladne duše. Nočemo tu ničesar dokazovati, nikomur govoriti na srce. Če bo odločitev taka, kakor jo zahtevajo pravica, volja ljudstva in korist cerkve same — dobro! Če pa ne. sprejmemo imenovanje, kot ponovno najnujnejše navodilo, kako bodi naše po-stopaaje. Samo to pravimo še. da tudi za vodstvo škofije velja tisti rek: kakor si postelješ, tako boš ležal. Na postelji krivice, pa naj je prišla tudi od strani glavarja škofije — naš narod ne bo hotel umreti! Maledetti ščavi! Iz Pule poročajo pazinskemu ^Pučkemu Prijatelju- iz krogov hrvatskih pristašev socijalne demokracije, da jih poedini italijanski sodrugi oazi vi jejo z »maiadctti ščavi«! Tako žaljenje naj bi bilo v sogi-sju z duhom demokracije?! Naj bi odgovarjala načelu mednarodnosti?! Mi vsaj si tolmačimo pojem mednarodnosti v zmislu spoštovanja vseh narodov in vseh jezikov. Mari pa smo tudi s takim naziranjem zaostali za 50 let? Socijalni demokrat in komunist dr. Turna naj nam pojasni blagohotno. Gjcrgje Naetić. Ime vzbuja prežalostne spomine. Ob spominu na dogodke, ki jc bilo žnjira spojeno to ime, se krči pest in pregrenka beseda sili na jezik. Spomini se vzbujajo na tisti prosluli »vele-izdajntški-i proces v Zagrebu, ko so najpoštenejše ljudi v naroda tirali v ječe in jim hoteli postavljati vešala. In glavno orodje — najeto in dobro plačano —. prva priča jtm je bil Gjorgje Nastič. Zato ostane njegovo irac prokleto v spominih našega naroda..« Pretresa nam srce in zazeblja nas v dušo. ko čujemo to ime. In sedaj poročajo, da jc ta človek umrl v Gradcu v mladi moški dobi 32 let. Umrl v — sanatoriju! Mari ga je zalotila ista usoda kakor prednika v izdajstvu, Dalmatinca dr. Krstića, ki je za Juiežev groš zadajal krvave rane našemu narodu v vzhodnem delu Istre?! U-mrl je v reški bolnišnici prežalostne smrti: osamljen, zapuščen od vseh poštenih ljudi in tudi od svoje soproge, poštene in vredne Hrvatice, in o- mračenega duha! Krstića in Nastiča jc ubilo grdo izdajstvo; narod niš pa še živi in se pripravlja na boljšo bodočnost. V tem je tolažba, ker nas o-verja, da še vlida nad svelo*n božja pravica, ki polaga težko roko na tiste, k* so se zločinsko pregrešili proti tej pravici! Težko je govoriti tako grenko besedo ob grobu pokojnih grešnikov. Ali treba je v tolažbo in pobudo preganjanim, da vidijo, kako se vsaka krivica ljuto maščuje prej edi slej nad krivfčnikf. Maščevala se je ljuto tudi nad tistimi — Ncraci in Madžar}! — ki jim je Nastič služil s svojim izdajstvom. Preganjani »veleizda-jalci« niso šli na pripravljena vešala, marveč so danes — kolikor jih jc ostalo živih — v častnih položajih v novi, od njih zaželjeni, uedinjeni domovini; oni drugi pa so pogrernili. »Vcleizdajniški^ proees je bil — kakor kažejo danes dogodki — eden zadnjih krvoločnih t|yzkii£ov da bi ohranili svojo vladavino — krivice, krutosti in sovraživa proti našemu narodu! Bili so zadnji stresljaji pogi-r.jaj«čih. Božja pravica je mahnila po njih s svojim mečem. Bog bodi milosten sodnik — mi pa ne le da ne moremo, ampak tudi ne smemo pozabiti, ker zgodovina je učiteljica in vzgojevateljica narodov! Utarl je ▼ petek zjutraj v Mostah pri Ljubljani bivši nadučitelj na Prošeku pri Trstu g. Josip Koren. Pokojnik, rojen v Števerjanu v Brdih, je mislil preživeti svoja zadnja letu v pokoju v Gorici, a kruta vojska je pognala tudi njega kot begunca v daljnji svet ter mu vzela in uničila vse imetje, katerega si je takorekoč pristradal tekom dolgih let. — Četudi je služboval vsa leta pod laškim režimom, je ostal vendar in vedno nevpogljiv značaj, ki je svoje jugoslovensko prepričanje neustrašeno in tako krepko poudarjal, da smo se osobito o pričetku vojne večkrat baii, da ga pograbi zdaj pa zdaj kak avstrijski polip ter ga odvede iz solnčne Gorice na zatohli ljubljanski grad, kjer ga je pričakovalo več primorskih in kranjskih tovarišev. — Blag mu spomin! Petrolej zopet poraste!. Tukajšnji civilni komise-rijat poroča, da je po odredbi generalnega civilnega kemisarijata določena cena litru petroleja na 2'60 lir. Led je tudi podražil. Civilni komisarijat je določil uradno kot največjo ceno ledu na 20 Hr kvin-tal. Odbor »Slovanske Čitalnice v TrsCu«< \ati člane na redni občni zbor, ki se bo vršil 2. junija ob 20'30 v društvenih prostorih. Čestjafcob&ka podružnica CMD ima v četrtek, 20. t. m. ob 20 izredno sejo. Ker je seja zelo važna, se prosijo odborniki, da se jc točno udeleže. Telovadno društvo »SokcJ - v Vrdeli sporoča, da prične zopet z redno telovadbo. Urnik je naslednji: deški naraščaj ob sredah od 18 do 19, člani istega dne od 21 do 22'30 ter ob nedeljah od 10 do 12, dekliški naraščaj ob petkih od 18 do 19, članice istega dne od 21 do 22"30. Dobrodošli vsi stari in novi člani, ki imajo veselje do telovadbe. Posebno priporočamo staršem, da pošljejo svoje otroke, ki so dovršili svoje osmo leto, k telovadbi. kier si bodo utrdili telo in vzrastli v krepke mladeniče in dekleta. Priporočamo vsem članom in članicam, da poravnajo čimpreje zaostalo članarino. — Odbor. Danes v sredo ob 16 odborova seja Tržaške kmetijske družbe. Mestna zastavljalnica. Danes v sredo predpoldne se bodo prodajali razai dragoceni že zapadli predmeti serije 145, ki so bili sprejeti v juliju 1919.; popoldne razni nedragoceni predmeti od št. 70001 do št. 71500, ki so bili sprejeti v avugstu 1919. Tatvine. — Iz skladišča »Societa Adriatica Com-merciale* v ulici S. Oiorgio so ukradli neznani lopovi 6 vreč kave. Škode je 10.000 lir. _ Neznani tatovi so obiskali tudi mlekarno Viktorja Dronero v ul, Tiziano Veceliio. Bili so pa moteni in so jo morali pobrisati praznih rok. — Neki Angel Speracdio je zaspal včeraj v vrtu pred glavno postajo. Ko se je prebudil, se je potipal na mestu, kfer je imel listnico. Revež je tipal zastonj, kajti listnice s 75 lirami ni bilo več. Potolažil se je v nekoliko, ko je izvedel, da je imel eaako smolo neki vojak po imenu Konstantini Argnello, ki je tudi bil zaspal nedaleč od njega. Tudi njegove listnice s 30 Urami v žepu ni bilo več nikjer. — V nekem praznem skladišču pri Sylosu so našli orožniki 2 vreči, v katerih je bilo 115 kg špeha. Špeh je bil ukraden, a tatje so ga bili skrili v omenjeno skladišče. — Ker imajo na vesti tatvino, ki se je izvršila pred par tedni v kinu »Italia«, iz katerega je bilo zmankalo raznega električnega materijala in 3 vijo-ne, so bili aretirani Salvatore Cimarelli, vratar v kinu, Ezio Corazza, ul. S. Sergio 10 in neki Anton-cich, stanujoč v ul. Moliu a Vapore 4. Oblasti so zopet našle violine v trgovinah Hero in Verdi, in enega pri nekem uradniku tržaške ladjedelnice. — Razložen motor je našla policija v hiši neke Antonije Covacich v ul. S. Ermacora 3. Motor je last a\ tomobilskega oddelka v Rojanu. Prodal v ga je neki neznani vojak. — Iz skladišča živeža državne železnice so u-kradli Karel Klun, Erminio Tarador in Stanko Zer.eral 30 kvintalov sladkorja vrednega 21.000 lir. Bili so aretirani vsi trije, a nekaj sladkorja se je zopet našlo. — Vlak št. 7236, ki sc je napotil iz Trsta v Gradec, so oropali snoči ob 23*40. Ko je šel vlak skozi Rocol, je skočilo nekoliko lopovov v vagon 46404, in vrgli iz njega 8 vreč bele moke. V zvezi s to tatvino so bili aretirani Angel Kovačič, Eraest Štclfu in Anton Krovatin, stanujoči v Rocolu, Mo-lino a Vento št. 75. Na dvorišču njihove hiše se je našlo pet vreč moke. Za ostale tri vreče se vršijo nadaljne poizvedbe, ki bodo najbrže dovedle do novih aretacij. Tihotapstvo. Finančna oblast je poslala pred nekaj dnevi v Pulo štiri svoje agente. Njihova naloga je bila. da se vkrcajo na parnik »B. Bruck«, ki je imel odpluti v Trst. Tako so storili. Ko je parnik priplul na višino Pirana, so videli preoblečeni agenti, kako so stavili mornarji tobak v gumi- jeve vreče, ki so jih za tem spuščali v morje. Posrečilo se jim je zapleniti tri kvintalc tobaka, a mornarji Angel Dizara, Anton Kcnda, Ivan Cehovi« in Humbert Tanni, ki so ga na tako prefrigan način tihotapili so bili aretirani. Nc«K»čteea knpčija. Neka Marija Berkovič, doma v Skednja št. 143, jc šla od doma v Maribor, ko je izbruhnila vojna z Italijo. Pri svojem odhodu je izročila ključe sosedom. Ti ključi pa so šli od rok do rok, dokler jih ni dobil neki Elio Canelcpulos. po poklicu strežnik. Ta jih pa ni hotel varovati zastonj, temveč jc šel s svojo ljubimko in prodal vse pohištvo Berkovičeve. Škoda, Iti jo trpi ta poslednja, znaša 54.0C0 i . Strežnik in njegova ljubavnica sta bila aretirana. Scacoiror. Prostitutka Hermenegilda Sbisa, stanujoča v ul. Androna dell'Olio št. 3, je obolela izvršujoč svoj poklic ter je morala v bolnišnico. Tu pa se ji ni dopadalo. Včeraj predpoldne se je najprej dobro napila in nato je šla »domov«. Ulegla se je na soio v pveii cobi in je popila stekleničico karboine kiseline. Ko so prišli k njej, so jo našli mrtvo na sofi. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico pri Sv. Ju8tu. DOPISI. Poroka. Poročila se je na Katinari preteklo soboto gdč. Tonika Čokova iz znane lonjerske družine Čok-Golidaikove z g. Franom Pečarjem, prožnim mojstrom državae železnice, istotako lonjer-skim rojakom. Novoparočencema: Vsikdar srečno! Imenovanje, Okrajni 'sodnik in sodni predstojnik v Ajdovščini, g. dr. Herman Ferjaačič, je imenovan za d&žeinosodncga sv«*nika na istem mestu. Iz D«L Logatca. Civihai komisarijat v Logatcu je dovolil logaškim gostiiaičarj&m, na njihovo pr da smejo v bodoče prodajati vino nad 6 sto. močno po 6 lir liter, a dosedaj je bila določena najvišja cena nad 10 sloptoj močnemu vinu 3 lire 20 stot. V zalogi Ivaaa Dolfaka v Dol. Logatcu kupi gostilničar 11 stopinj modno vino po 2 lire 50 9tot. To vino gostilničar lehk« do polovice razredči in ga proda po 6 lir liter, tako da napravi lahko kosmatega dobička 9 lir pri Hir sicer neverjetna, ca vseeno resnična. Za .t _ pri nas določena cena 4 lire 60 sfot., prodaja pa po 8 lir kilogram in šc to dostikra4 od živine, ki ni najboljša. Mesar plača živino po 3 lire kg živa vaga, prodaja pa meso po 8 lir. Naše oblasti za to dobro vedo pa se vendar ne ganejo, ker si morda kdo misli, de roka roko umije. — Vidovič. Kdo je kriv? Prejeli smo: Kako hudo je bilo pri srcu vsakemn zavednemu Slovencu, ko je pred leti čitai, da je B»ejsko jezero, ta *k?nč nebeški« takorekoč v nemških rokah. Tudi v Lokvi imamo podoben Žalostni primer. V tej občini je namreč jama svetovne znamenitosti. V minulem stoletju jo jc obiskale na tisoče tujeev iz vsega sveta: iz Nemčije, iz Francoske. Angleške, Špaabke. Amerike in Afrike. Mej števiinii*ii Slovenci sia obiskala jamo tudi Gregorčič in Erjavce. V jami, po kateri hodiš tri četrt ure. opažaš prekrasne stoječe iu viseče kapnike, ki jih je ovekovečil slavni slikar Kollmann. Največja dvorana v jami meri v širini in dolžini 40 m. Viseči kapniki so do 12 m dolgi, največji stoječi kapni steber je 30 m visok in ima v obsegu 18 m. In to jamo, ki jc last občine, ima v najemu laš4co planinsko društvo ter plačuje letuo zanjo borih 12 Ur! Toda občina na tem nima prav nobene krivde. Nasprotno, občina se je trudila, da bi kakšna slovenska korporacija prevzela jamr> v oskrbo, a zaman. Nihče se ni odzval! Na bin-koštni ponedeljek bi sc bila imela vršiti v jami popoldanska veselica, katero pa je sedaj komisarijat prepovedal. Toliko v znanje vsem, ki so se pripravljali na tu veselico. Iz Divače. V soboto, 15. t. m., ob 9 jc preminul tu v mladeniaki dobi, na mučnih ranah, naš tovariš, prijatelj, sokolski brat Ivan Košir. Kruta usoda. Viharne dneve, ki so razsajali po vc6eljnem svetu, je srečno prestal. Daao mu jc bilo, da jc videl zasijali solace svakode aa naš rod, česar si je edino želel. In sedaj, ko je hotel uživati zlato svobodo, mu jc bridka usoda prečrtala njegove načrte. UgrabHa nam ga je iz naših vrst, v dobi cvetja. Izgubiii smo žnjim blagega obče priljubljenega, mladeniča, izgubili smo zavednega Sokola. Pri našem društvu je bil podporni Član, toda v prsih je nosil pravo sokolsko srce. Bol, ki nam jo je zadala njegova s mri, je neutolažljiva, Z Bogom, dragi Ivan, naj ti bo zemljica lahka in večen spomin! član dr. Andrejčič 100—, Ivan Nedolžni iz Postojne 50.— (č. čl.), da bo okroglo, lovelozelsap 5.—: zeleniški za ceho 10.—, za častno članstvo pri trnovskih fovčarjih, kjer se papir ne trga 50.—, za podarjeni pipec 10.—, za razne drobnarije 20.—, učenik z naočniki 5.—, trgovec brez naočnikov 5.—. 4-f2—6.—, uboga para 2.—, netržaški Peter, ker ga nima 5.—. Milan, ker ga ima 5.—, Lojze zaradi siona 5.—, za nedovoljeno kupčijo s pipcem 10.—, ker je pipec brez osti 2.—, zaradi žepne tatvine 5.—, Žefa 5.—. I. kr. Baudaž, Kanal, namesto cvetja na grob pok. prijatelju J. Korojancu L 10.—. Skupaj v tem izkazu L 568__, K jgsl. 13.—, dinarjev 5.—. PRODA SE HIŠA ? dvoriščem ob cesti, na IepeiV prostoru. Pr.^ vToroaju 108, ali v l r?Kn Pendice Scciv J, v trgovini. SRE3RN DENAR kupujem po najvišjih c^ncih v vsaki množini. Pridem lahko ponj Alajz Pcrvh, GaribaLdijev trg št. 3 (prej Barricra ] Tel. 329. 3341 DAROVI. — V počeščenje spomina pok. Ane Babič daruje Just Maurič za moško podr. CMD L 10,—. Denar hrani uprava. — Zahvala. Najiskrenejšo zahvalo izrek?m vsem darovalcem s postaje pri Sv. Andreju.— Ivanka vd. Kocjan. Kolonja, Nova cesta št. 16. — Ob priliki koncerta Šentjakobskega pevskega zbora v veliki dvorani Narodnega doma so darovali oziroma preplačali stopirino: gospodične in gospodje pevci 120 L; po 5 L D. Može, A. Črvna, P. Gclič; P. Može 3 L; po 2 L M. Kompara, R. Pregarc, D. Kette; po l L: Škrinjar. I. Celin, Vol-sich. Vsem najprisrčnejša hvala. — Načelništvo. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog in oče. gospod irlllk peštni poduradmk v pok. danes po kratki in mučni bolezni, previden s sve-totajstvi za umirajte mirno v Gospodu preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vr4»l v če-, trtek, 20. t. m. ob 15, iz mrtvašnice mesene bolnišnice v cerkev sv. Antona. 1 Trst, 18. majnika 1920. Marija, soproga; Stanku, sin Novo pogrebno podjetje Trat. V. C. HI. 47 , Borzna poročila. Tečaji: V Trstu, dne 18. maja 1920. ^ndranska banka 575- 595 .\ssicurazjoni Generali 15000—15200 Cosulich 738— 745 Dalraafcia 460— 170 Geroiimich 2950— 30C6 Libcra Triesiina 1375— 13?e Lloyd 2400— 2500 * Lussino 3175— 3225 Martinolich 525— 540 Oceania olO— 915 Premuda 765 775 Tripcovich 765— 770 Ampelea 720 730 Cement D^lmatia; 410— 420 C amen Spalato 465- 475 Krka 643- 652 Čistilnica riža 265— 275 Tržaški Trajnway 225— 233 Pipferstvo In plptarjl. PipCtrji za motko CMD: Včeraj izkazana svota L 68.— se je zkrala takole: Rojančan samo 5.—, g. Frank iz Postojne in omizje v Barkovljah 20.—, Rudi Kraigher iz makakarske igre 10.—, Merko Gržina 10.—, Stipe kot začetnik za poizkus 4.—, ne bodi ga treba 1.—. bodi ga treba 2.—, treba jih je 3.—, Drejček, ker ga ni imel 1—, Ludvik tudi brez njega 1.—, pregledovavjc za globo 2.—, trnovski fovčar, ker hoče biti kaznovan 5.—, za prodane pipčarske razglednice 4.—. Zgodovinska Celjava ratu k'jc pr Gabrovci in še večjem Komnu inu na desni strani Kobiljegiave inu levi strani Volčjegagrada inu strašno blizu Kosovelja inu vzhodno od Rusije: Pelelinček, Ga-brovca 50.— (č. čl.), bela pitka 5.—, črna pitka 5.—, sodnijska luna 10.—, žepan, zares žcpan(?) 10.—, Eminenca iz Gabrovce 10.—, ta večja lumpa-rija iz Kobiljegiave 7.—, ta Komen »me« 10.—, vohcet iz Komna in »veliki voče iz Buze« 10.—, Vrbovič, Komen 10.—, hotelir, ni res: restavrater iz Coljave 10.—, Tosočsreč 5.—. ta, ki je izbiru 10.—, častni član, da bu šlo k ukruglem šc 2.—, Eminenca, da bo bliže ukruglem 2.—, lumpanja, da bu že ukruglo 2.—, Tosočsreč, da je res 2.—; skupaj L I6d.—. Živela »zgodovinska Coljava*! Marij Urbančič pošilja iz Kobarida L 70.—; darovalci sc objavijo po sprejemu poročila. — Prcd-jamski fantje idrijskim sedmošolcem-muzikantom L 21.—; legijonar Bric za pipčarje, da prevrtajo one, ki se vrnejo pozvani s člankom »Nazaj, begunci, nazaj!« 2.—; Rudi Kraigher K jgsl 13.— in 5 dinarjev; Tomo Siromah iz Kukuljan 5.—, častni PODLISTEK Zs staro wMo. (156) Av£u«t fteiioa: Scljaćka bura. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. »Zdravo, Širne Drmačič! Drago mi je, da sva se sešla zopet po dolgem času. Dolge sen te i^kal in našel sem te, hvala Bogu! Ali me poznaš kume? je rekel krajišnik, udarivši kmeta po rami. Rdečelasec ni črhnil, marveč je Ie bled upiral oko v tla. : Mari me ne poznaš?* je zakričal krajišnik, ^ej, slab ti je spom:n. Povem ti. Ali se spominjaš Uskoka Marka Nožine, kw?« »Spominjam se,-" je dehnil Sime drhteč. -Drago mi je, d« te ni zapustil s^>oniin,'i je nadaljeval Marko a&ijivo. »Pridi, sedi k meni, imam ti reči dve besedi, « in zagrabiv&i kaneta za roko, ga je *x>viefcel da brasU ter ga po- tisnil poleg sebe na tla. Nato jc izpregovoril mimo: Menda nisi pozabil, kako so se listi kmetje na Savi dvignili na gospodo. Tu si bil in bil sem tudi jaz. Zadnjikrat sva se videla v Vidmu, ali ne? Ponesel sem bil pismo med Uskoke, naj se dvignejo tudi oni. Vse je bilo dobro in pripravljeno, da skočijo tudi oni. Ali, nekega jutra ob zori, ko sem stopil pred svoja vrata, mc je zgrabila četa vojakov, me vkovala in odvedla v ječo v Ljubljano. Tu jc bila izdaja. Neki moj znanec od straže, ki me je spremlja!^, mi je povedal, da je bil v Kostanjevici pri podpolkovniku neki stih kmet. Po pripovedovanju sem ugenil, da si bil ti. Ali ne?v Drmačič ni ugovarjal. Ali si bil?- je vzkriknil Nožina Icr izvlekel iz nedrij samokres. Bil sem,* je šepnil Drmačič « poveieno .glavo. r E, vidiš, da sem u^enil! Čuj dalje! V ljubljanski luknji sem sedel ob siAem kruhu, hladni vodi, prav kot pes. Nič nisem vedel kaj je z brati. AJi nekega dne so dovedli v verigah gručo kmetov in doznal sem, da je Turn pri Krilcem razbil Kufioiča. a Drvodelič mi je povedal, da je bilo izdajstvo. Čuješ li: izdajstvo! Od tedaj je začela strašna muka. Dan za dnem so nas vodili pred sodišče, razlegati nam ude v železen škripec — glej, še je videti na roki sledi. In da nas hočejo pobesiti. 7.a sebe ne bi bil maral. Ali, razumel sem, da je tudi moj pobratim Ilija potclčen, ujet. Moja žena in otroci imajo zavetja pri sorodnikih, ali Ilijevi nimajo. Bilo mi je žal. Zbežimo naj! Sreča nam je bila mila. Pobegnili smo iz ječe. Jaz sem se lotil cd d.ugih in Wodil sem po šui»i in gori kot gorski volk. Iskal sem Ilijevo rodbino. Tedaj sem doznal v gorski krčmi, da , si ti v Planini spuntal ljudstvo proti nam ter izdal Pavla Sterca v gosposke roke, in doznal sem pozneje v tem kraju, kako s-i izdajstvo pri Krfikem pisal roeni v račun. Govori, jeli tako, ali je?* »Je,* je dahnil kmet ves se tresoč. palje.) s Najtoplejšo zahvalo izrekam bi^giin osebnm za izraženo sožalje ter vsem, ki so poaiogti k lepo uspelemu izprevotiu nepozabnega mojega soproga J 3 posebno pa zdravniku dr. Radiu. TRST, 18. majuika 1920. \mi vftrc um. Tuja valuta na irža^kem trgu: V Trstu, dne 18. maja 1920. Neprepečatene krone avstrijsko - nemške krone čehoslovaške krone dinarji le-vi marke dolarji francoski franki' švicarski franki angleški fun-ti, papirnati rublji napoleoni angleški funti, zlati 44.--45.— 19.70— 20.— 135.-136.50 138.-370.— 79.- 80.— 29.-- 30.— 77.- 80.— 88.- 90.— v, 4 Viia kakor tudi obsežna njiva pod kolodvorsko cer.to se proda na licu mesta, dražbeulm potoni 30. majntUa 1920 ob 4 popoldne. Pogoji se izvedo na dan dfail)e. Oskrbnlštvo mesta Postojn?. NAČELNIŠTVO. Mercede Pajnič Willy Berce poročena. Trst, 19. majnika 1920. HALI OGLUSg PRODA SE takoj hiša z vrtom. Scala Santa št. 307._ BRIVSKEGA POMOČNIKA aprejmem takoj aH po dogovoru, dobra plača. RoSkar, brivec, Ilirska Bistrica. 4001 PRODA SE kuhinjsko in sobno pohištvo. Ulica Istituto 2, gostilna »Ai duc raspi*. 674 KUPIM vrtalni stroj za železo do 12 m/m. Franc Kolman. St. Peter na Krasu. 4002 IŠČE SE zanesljiva služkinja za vsa dela. Ulica Boccaccio št. 6, vrata 5. 673 POSTREtNICO za Cifičenje pisarne sprejme odvetnik dr. Matej Prelner, ulica Macchia\cili št. 15, I. nadstropje. 665 UGODNA PRILIKA! Proda se večja množina cilindrov za petrolejeve svetiljke, na drobno in na debelo. Pošilja se tudi na deželo po povzetju. G. Berdon, ul. Solitario št. 19, Trst 666 KAMDON, 15 ter, namenjen v Ljubljano, sprejema blago. Naslov pove inseralni oddelek r.Edi-nosti-. 669 PRODAJO SE od danes do sobote nove postelje, rzmeti, žimnice itd. po ugodni ccni. Solitario št. 1, Cohen. 67 la ANGLEŠKI in francocki jezik se uči na CM šoli na Acquedottn 20, in v ul. Boccaccio 3, Trata 14. Otvoritev posebnih tečajev za od-rastle in deco ter trgovsko korespondenco. DOHOD KLOBUKOV za birmo od 25 lir naprej ter slamnatih modelov za gospe, zadnja novost. Modni salon, Morguli & Corti, Corso Caribaldi št. 28. 641 KROJACN1CA Avgust Stuiar tA. S. francesco d'Asisi štev. 34, IU. j« edina deb rožna na kTO-ia črnca v Trsfcn. _ 3367 ZLATO, srebro, krone, j^ač* po najvišjih cenah Periot, ul. S francesco Št 15. 11. n. 417 KLAVIR ali planino, tudi potreben poprave, se kupi v vsakem kraju. Pkati na naslov: Carlo Cauer, Trst, ul. Solitario 25, III. 508 VSAKOVRSTNE vreče kupuje G. Margon, ulica Torre fcianca 13, zaloga vreč. 613 PIANINO ali glasovir, tudi potreben poprave, kupim v vsakem kraju po najvišji ceni. Mi-rodilnica Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra štev. 8. 527 LEOPOL Z030ZRAVMK Trst, Corso Vittorio Emanttele III. 24,!. ijtrejama o J In od Brc2bokslno Odiranje zol>, zlate krone, zlati 'no-stovi br&£ neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški in sistem I SIIIIH Zobozdravnik dr. E. CLSBFER9 — In — ttl Sfun&o Perh mc Trst, trg Gsk&si štev. II. \l naftir. sprejemata od 9-12 in od 15-19 Izdiranje zob brez bolečfci. zobovja, zlati mostovi brez neba. reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniU ZOBOZDRAVNIŠKl KABINET VILJEM TUSCHER ulica XXX. oktobra št. 13 ostane zaprt do 5. junija. ——s Bojfta zaloga v5«h potrebMta. Mtbanifiu J«l»*u;ca za vsaKj po ?:»*(•«»!«. iS VtZ«QI B55&! «!3R1 Seidel & Neumaun iu tSlnger4 Gast & Gasser T*rdXa tt&anortjen L FRAKESC8 mm Trst, ul- OnmjMii'1« 1» JADRANSKA BAMft De!, glav.: K 3i),000.000. Rezerve K 10,»iaG00 Belgrad, Ceile, Dubrovirik. Dunaj. Kotor, Krati, Ljubljana, Maribor, MctkovK, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zatlar, Zagreb Obavlja vse v banžno stroko spadajoče posle. Sproiama vloge na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3l/aVc, a v baneogiro prometu po B"/.- Vloge, ki sc imajo dvignili samo proti predhodni odpovedi, sprejemi t>o posab^o ugodnih pogoji I), Ki se pogodbo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu sc nahajnjo : uSm Cassa dl RUptrreio, ul. S. KUolo Telefon : štev. 14*13, 1793, 2o7G — PKtej« »d 9.38-12.38 is ad 14.33-15 - Krone, goldinarje, srebro in zlato plačam BtivUle cm, Usedal ie al nikoanr 6mw riflčaae. ALBERT pora, urar, ni Honzoni it. M vrata Z, Trst