8. Ätev. Poštnina plačaiia v srotovini. Celje, sobota 21. januarja '928. Leto X, Uhata v torek, detrtek In •oboto. SUne mesečno Din 7*— ga lnozemstvo Din 20"—. Pcufflezna fttevllka I Din. SftCan poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Or*dnl4tvo hi aprav li&tvo ¦ Celjo Strossmayerjeya ttffca 1| pritličje- Rokoplsov ne vracanKX Oflasl •• taritu. Telefon int §tev. 65. Veliko inozemsko po- sojilo Drž. hipotekarne banke. Razun države se pogaja tudi Drzav- na hipotekarne banka v London.u ra- di posoiiki-20 milijonov angl. funtov, kür bi Mo wilieno pet in pol niilijar- de dinarjev. Dociin bi knolo državno pasojilo, katerega namerava zaklju- čiti financn'L mm inter, .služiti za grad- njo novih železniških prog in vobče za iizpopolnjenje našega železniškega pro- nieta, dalje za mrediitev luk in za ne- katere vclike inelijoracije, ilma paso- jilo Državne bipotekarne banke na- men pri.sk rboti uašeiuu gospodarstvu čim več dolgiorocnega luipotek&rnega kredita. I Zna.no jo, da dajainje liipotecnega krodita, ki je bild pred vojno zelo raz- ßirjeno, danes niili v Slovoniji no za.- došča, kamoli šo po ostaJili delih nase kraijeviine. Mnogi nar-odni gospodarji opravičeno trdijo, da je pomanjkanje cenenega dolgoročnega kredita jeden od glavnih razlogov naše gospodarske krize. Sajno naša mesta bi rabila več niilijard dinarjev za otavbene kredite, s čemiur bi se odpomoglo splosneniu pomanjkanju «tanovanj in bi se dio- sogla zap os Ion as t za tisoče in tisoče sodaj brezposelnih, naravnost gladu- jociii ddavcev. Ni nam n.iti treba da- fje razkladati, kako ugodino vpli.va ži- vahn>o stavbno delo tudi na celo naše kmetijstvo. Isto rabi prav tako tudi za se eenen hiipotekarni kredit — kajti nie ne pomaga tajiti dejstvo, da naj- večji del naših kinetovalcev še v svo- jem načinu gospodarjenja ni dospel Uüco daleč, da bi se posluževal hipo- tocnega kredita samo za imvestidije, kratkoročrjoga asehnega kredita pa za svoj kmetijski obrat. Poleg tega pa ra- bi kmetijstvo dolgoročui coneni kredit za izvedbo nuštevilnih potrebnih me- lijoradj. Maseca maja pretekfeffa lota je Dr- žavna hipotekarna banka najela ino- zeinßko posojilo 12 milijonov dolarjev in je & 'torn zneskoin dala irmogio hip-o- tecniii krediitov, predvsom seveda v Beogradui. Je pa, iniiogo kredirtiraLa tudi ra.zni.ni nasiin rnestnim občinain za njiliove investicije, pa tudi za raz- ne slanovanjske akcije," zadruine iai komtinalne. Ako .so najarne drzawio posojilo, je tixiba najti v državnesm proračiuiu si-«d«tva za placilo obresti in amorti- zaciijöke kvoto. To mora povsem na- ravno tudi pavečati državmi proračuin. Obratno pa ziuianji krediti Državne hipotekarne banke, in najsi bi bili »e tako veliki, nikakor ne obremenjujejo državnega proračuna, dasi seveda v.si'ed državne garandje \'pli>va.jo na presojo zadolženosti naše drzave v inozenivstvu. Baš zategadelj pa je po- slovanje Državne hipatekarne banke precej skrupolozno, luintam trjo ka- kor pri komunalnih ali zaisebnih bipo- tekarnih instituitih. In'ozoinstvo noče sLabega dolžnika, ono hoce imeti red- no plaeane obresti in aniiortizacijo. Ako pa l>odo dobila Državna hiipo- tekarna l)anka ogromno inozemsko po- sojilo po pet in pol milijarde dinar- jev, ki jih bode treba signrno in plo- donosno plasiiiuti, tedaj se bode mio- rala tudi oziraiti na potrebe onili kra- jev, v katerih dosJej ni delovala in ki so tudi v premmogiih .slučajiih potrebni cenenega dtolgoročneiga ainortizacij- skega krediila. Ne znabiti toliko prL nas v Sloveniji,, siigurno pa v vseh ostafiih pokrajinah Ijode vplivala nje- na nižja obrestna mera na poceniitev kredita in oživljenje giospodarskega življenja — na čemur je Slovenjja kot velika dobaviteljica ne le losn in pre- nioga, tenivec tudi raznoiikih gaspo- darskiih izdelkov zelo močno interesir rana. Sodba on ill našiih gaspodairjev, ki vidi.jo v priitoku velikih miniOZian zdra- ve inozemske valute v na.so državo ta- ko doi'go in tako težko pričakovan pre- okret na bolje, imjibržo ne bode preti- rana. Koliko je pri nas neiizrabljene delovne sile, koliko naravnega gospo- dai\stva nain leži inrtvega brez vsake rente! Zadolžiiti se v svrho pametnih investicij in v svrho poviševanja pro- diukcije je pametno in vodi vedno do ponmozitve zasebaiega in javnega pre- moženja. Je pa tukaj še jeden mioanent, ki je vi-edon vsega uipo&tevanja. Z najetjem posojiila po 20 milijonov angleških fun- toiv all oei'o dvakraitnega znaska, če so posreči tudi akcija dr. Markovica, bi prisla- naša Narodna banka do velikih zneakov miočniih inozen«kiib deviz, ta- ko da bi biJa morda na mestu istočas- no valutna reforma, odnasno spre- nioniba sodamjega provizorija v defi- nitivumi. Vsi sicer veamo, da so s tern zvezane ži"ive za vsate^a posameZf- nika, že radl> trenutno nastopajooe draginje, a visi vemo tudi, da brez te operacije ne prideino okonarnski ni- kajmor. Baš radi hipotečnega prome- ta in kredi-ta je izvršitov valmtne re- forme največje važnosti. Kajti v seda- njih nestalnili razmerah se pravza- prav ne moro presoditi prava vred- nast objoktov in hipotečni zavodi se viarujejio s coniitvami, ki najveckrat ne odgovarjajo resnični zlaiti vrednosti.. Kakor je videti, sino praiv po celi \ državi dtilrektno ai*i indlrefctno inte- resirani na toj kreditnit akeiji v Lon- J donu. Je resnično tudi zadnji čas, da ' se nekaj napravi, kajti gospodarska depresija postaja naravnost neznosna in ubija še on mi, ki imajo voljo in 81'edstva za ustvarjanje, vsako veselje. Razporoka. {K včerajmji predatavi v Celjskem meslnem gledališču.) Snoči je zbrala »Razporoka« obiičajV no, vsakoniur izmed došlih že znano publiko v glodaliišču; nekaj jih je celo mamjkailo, novega gosta ni bilo videti. Z esprijem in v lahkatnem ženru napisana kwnedija, katere vsebime je sicer toliiko bolj tendenčna, kolikor manj je verjetna, je bila spi^ejeta sim- patično, in motijo se tisti, ki pravijo, da se ni iizplaealo priti zato, ker sta na.stopila v vodilnih vlogah dva popol- na zacetnika. Nairobe, g. Braiini se je okspcriitment z njima v bistvu izborno povsrecil. Ali o tern pozneje. Dejianje je kaj preprasto. Izinirjen roue poroči mlado, neoporeeno gospo- dicno neposrodn.0 iiz penzijonata. V dveh letih zakona se ziilotita v vzajem- nem obemtku, da zija mod njima ana- litičen ]>repa,d, tor ne naideta mostu, ki ga imata pred nosom. Cyprienne se, kakor žensko običajno, zlasti če s.o še nepokvarjeno, iz fanatazije zaljubi v prvega zolenjaka, ki je v svoji brez- oiejni dotmišljiji prepriičan, da j.o vle- če za nos, ceravno se že štiri mesece brez uispeha trudi za zmago. Soprog vidi absurdnost tega liisteričnega raz- merja in. napravi hladnokrven strate- gični načrt, ki ga zna avtor briljantno spraviiti v potek in razple&ti. Mimogre- de porabi prili.ko ilnstrirati prav po- učno družabne pojine in razmere, ka- kor s^o bile v ča.su končnega prodora načela o razvedljivosti zakona — v Franciji. Uspeh vseh ten koincidenc je rene- sanca Cyprienninega zakoma sama iia podla.gi proste volje obeh in ničesar drugega. Strait-egiičnega in psihološko izvežba- nrga. celo prebrisanega zakonca igra g. Brati.na, ki je ustvaril v njem naj- lop.šo in najrafiniranejso vsvojo kre- arijo v tej sezoni. Dasledno je izvedel ze od zacetka tudi najopasnejše mo- nionte tor žel zasluženi «aplavz. Morda SH mi samo zdi, da is v zadnjem deja- Jiju mestoma popiif-ral; morda radi Ta uira je prava redkost. Dal je ne bi za noben denar na svetu. Kakor so mi ovedali, obsloji vobče samo dvoje, troje iizv'Odov te uTe.« Cmekmarev se nasmehne: »Potem Be moü/te«, pravi. »Lahko bi vam po- kazal na las enak kronometer. Ta ura ni tolika redkost, kakor misfite.« Olho\Tski je zmajal neverjotno z gla- v-o: »Kje liočetc najti taJc kronometer? Opro-stite, toda tega vam ne verja- mem.« »Sta viva!« »Prosim!« Stava ni dalje zanilmala ostaiih go- spodov. Gostija se je nadaljevala. Ne- nadoma naroči Košia častniškemu slugi, naj zakJene vrata, ker ima priti bowla na mizo. ZaprK so vrata, ugas- nili luc ki fanl-je so morali oditi iiz so- \ye. Na tri prekrižane sablje smo po- ložili velik kos sJadkorja in ga polili z rumorn; v posodo, v kateri se je imela kuihati bowl'a, smo vlili riima, vina in oreliov. Spirit se je vnel. Peli smo sta- re hujzarske posmi. Soba je bila po- sa-stnio razsvetljena od špirolovega pla- mena. Zdajci reče kozaški častnLk Si- rotko: »Tovariši, imoram oditi. Danes imam inspekeijo. Točno ob osmih moram bi- ti v voja«nici. Olhovski, koliko je ura? Pogloj na svoj kronometer!« Culi smo, kako je Ofhovski nervozno tipal po žopih in iskal, potem pa je vzkliknil jirestrašen: >To je vendar nemogoce!« »Kaj je nemogoce?« vprasa Aschen- brenner. »Ne morem najti ure. Saj sem jo bil položil na mizo . . . prižgite luč!« Prižgali so luč in wsi so zaceli iska- ti_ uro. Toda nikjer ni bito sledu o njej. BiJ jo zelo neprijeten trenutek in komaj smo si uipali pogledati drug drugega. »Kedaj ste poslednj.ikrat videli uro?« vpraša gospodar. »Ko so zaprli vrata, pred nekaj mi- nutami. Slekel sem suknjo, niisleč: Položil bom uro poteg sebo na mizo, da vsaj vemo, kolik-o je ura.« Uinolknili smo. I^enadoma udari Ivanov s pestjo po mizi s tako siJo, da so zazvenele case, in reče: »Poiščiiino to prokleto uro! Poglejte pod miizo, pod stole!« Pol ure smo iskali, a nismo nasß ure. Olhovski je pastal nervozen in vsak hiip je vzkliknil: »Nohajte z iskanjem! Naj vzame vrag še uro!« Ivanov mu odvrne: »Žvižgam na to uro! Ali razumes, da smo bili tu samo mi čnslniki in nihče drugi . . .« , Pasedli smo okoli mize in molčali. Potem vpraša Košin: »Gaspodje, kaj naj sedaj storimo?« j Major pokasi'ja in reče s strogim glasorn: »Gospodje! Ura se mora v eni uri najti!« ' Sklenili smo, da se damo vsi pre- Lskati. Najprej je priišel na vrsto ko- zaški castnik, za njim pa štabni kape- tan Ivanov. Z drhtečimi rokami je obrnil žepe in rekel: »Skandal! Sramota! Prviikrat pre- iiskujeio častniiki žepe svojih tovari- »ev.« In tako so bili preiskani vsi, ostaJ je samo še poročnik Čmekmarev. »Ej, Cmekmarev, stopi semlc vzklik- ne Ivanov. Cmekmarev je ostal na mestu, bled, nasl'onjen ob zid, z drhtečimi ustnica- mi in se ni premaknil z mesta. »Cmekmarev«, reče prijateljsko ma- jor, »pridite vendar. Videli ste, da smo se vsi . . .« Cmekmarev zinaje z glavo, potem pa reče jecljaje: "»Jaz . . . jaz so ne dam preiskati.« Ötabni kapeLan Ivanov plane po- koncu: »Kaj? Vi se ne daste preiskati? Nas pet starih častnikov si je dalo preis- kati žepe, a vi . . . Jaz sem star vojak, pa sem moral pokazati svoje žepe . . . Ali si ti morda boljši od nas vseh ali pa imaš drugačne pojme o časti? . . . Takoj pristopi! Ali si razumes?« Toda Cmekmarev zmaje z glavo: »NočemU Nekaj strašnega je bilo v tej pozi, v teb oceh, polnih srnrtne tesnobe. Ivanov spremeni glas in reče: »Dragi prijatelj, pusti te neumno- Stran 2. »NOVA DOB A« Štev. 8. L • « « S 1 C • (9 a ¦¦* .L ei «¦• « 5 ft e "3 » T3 a 0) e C e . .E S* ,2 08 JB O -° o 5« » » s 6 •• « j •X - ft. 0. s o N O a N O I ¦Ö O 13 warn e L. A X 0 OJB .5 (B *C3 dečka. Porod se je vršil brzo in gladko ter sta mati in sin popolnoma ?drava. Z objavo veselega dogodka so ča- kali do 2 ponoči, da se tie bi navdu- Seno prebivalstvo prezgodaj zgrnilo pred kraljevo palačo. Kükor se zatrjuje v dvornih krogih, bo novorojeni princ, ki je dobi! po pravoslavnem običaju začasno ime Andrej, krščen za DuSana ali Arzena. Takoj po roistvu so bili poklicani na dvor ministrski predsednik Vuki- čevič, justični minister dr. Subot'c in skupščinski predsednik dr. Perič, da sestavijo državni akt o rojstvu princa. Ob 2.15 ponoči je 101 topovski strel v Beogradu naznanil prebivalstvu rojstvo princa. Istočasno so zadoneli po vseh cerkvah zvonovi. Pred kra- ljevo palačo se je zbrala ogromna množica naroda, ki je prirejala vla- darski dvojici navdušene ovacije. Rojstvo pnnca je bilo s topovskimi streli in zvonenjem zvonov naznanjeno prebivalstvu tudi v Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Cetinju, Dubrovniku. Nišu in Novem Sadu. V Ptuju izvoljen za župana kleri- kaiec Mihael Brenčič, za podžupana pa Nemec Pavel Pirich. VČeraj se je vršila prva seja novo- izvoljenega ptujskega občinskega za- stopa, v kateri se je izvršilo konsti- tuiranje. Za župana je bil izvolien z glasovi klenkalcev, radikalov in Nern- cev ptujski gostilničar Mihael Brenčič, bivši klerikalni državni poslanec, za podžupana pa z istimi glasovi nemški usnjar Pavel Pirch. Po volitvah je po- dal v imenu demokratov dr. Salamun izjavo, v kateri obžaluje, da so slo- venski klerikalci in radikali omogočili izvolitev nemškega podžupana v Ptu,u baš letos, ko obhajarno dvajsetletnico znanih septemberskih izgredov v Ptuju in ko slavimo desetletnico obstoja naše jugoslovanske države. Znati je treba! V finančnem odboru razpravliajo načrt državnega proračuna za 1. 1928/29 na- prej. Pri razpravi o ministrstva sum in rud je pripovedoval zemljorauniški poslanec Miloš Tupanjanin sledečo zgodbo iz Bosne : Tarn eksploatira del državnih gozdov šumsko podjetje »Krivaja« (preje Eisler in dr.). Tadružba ima le po imenu sedež v naSi državi, njen pravi sedež je na Dunaju. Pred nekatenmi leti je podjntje prijavilo naSim davčnim oblastim zgubo in je bilo tudi dejansko oproščeno davka. Ob is?em času pa je ubil na Dunaju mladi Eisler svojega očeta, ker mu ni hotel izplačati 20 milijonov dinarjev od čistega dobička iz iste bilance, ki je bila sestavljena za jugoslovanske davčne obiasti z — zgur>o. To leto je družba plačala samo 6000 Dm davka. Toda družba ima — je lzjavil poslanec — uplivnih ljudi, ki jo ščitijo na Škodo države, ki je na tak način prikrajšana za milijone dinarjev davka. — Bog ve, kaj bi se vse naSlo, če bi se perlu- striralo knjige in plačane davke po- dobmh »nacijonalnih« podjetij v Slo- veriji? Organizacijsko delo SD 3 v naši obiasti. Odobravanje kmetskc-demokratske koaiicije. Tekom zadnjili dni se je po ni'iri- borski obliiNti vršila cola vrsta seslau- kov, odiiosno obenih zborov SDS, ki so ponovno pokazali, kako se je slranka ukoreniniJa zlasti tu.di med našhn kui'jtskim ljudst/nr. Na vseh tun so- Markib se c s(>th:šno pozdravila uk kronometer — dedšokno mojega deda. Žalibog ne živi nihčc, ki bi mo- gel potrd.ifti istinitost miojüib besed. Pre- ostalo mi je siamo, da volim med srar- moto in. smrtjo. Izbral sem poslednje. Ako bi so ura Olhovskega našla in iz- kazala moja nedolznost, prosiiim, da se vse mioje stvari razdei'ijo med tovari- še. Ivanova imenujem za iizvršitelja. svoje oporoke in ga prasim, da obdr/.i kronometer za spomin. — Poroenik Čmkemarev.« Striic se je vos poglobil v spomine, potom pa je pokašljal in rekel: »Vidis, kako se igra življenjs z na- mi . . .< Prevedel — rp — tlelji pri Ljintomeru pml vodstvoin uglednega kmeta g. Antona Bo-žiča iz Radi.slavcev. Tako s;e raizvija orgainizacija ST)S vedno krepkoje in se bodo vršili tekom prihodnjiih dni novi sestaaiki i.n obeni zbori, ker se vodbtvo s-tTanke dobro zavedia, da ho Kmctsko-demokratska koali'cija tem večja sila, čiim bolj bo trdna organizaeija vsake izmed koalii- ramiili st rank. Nezaslišano nasilje Italjanov nad goriškimi Slovenci. Vceraj je goriški prefekt ra;zpustil K pose)>nim odlakoin upravnii odibor Zadružne Zveze v Gorici, ki je štela 170 vclainjeniib kreditnih in raznih po- spodiarskih zadi'ug ter je bila vsled te- ga naravno najjacja gospodarska po- st oj an ka gori&kih Slovencev. Za ko- misarja Zvezi je imwnoval dr. Likur.cpa Petrella, ravnaitelja. mestne luranilnice v Parmi (!), trdega Italijana. Razpust ima na.men Zvezo razgnati in priisiliiti slovonske zadruge, da se včlanijo pri faškstiičnih iialiijianskih zvezah. Za kultmrniimi druötvi so sedaj Italijani uničili tudi samoupavno slovensko go- spodarsko organizaciijo. ČI. 69 novega finanenega zakona spremenjen. M iniistrski svet je n>a včerajšnji svo- ji seji sklenil, da prodlaga vlada spre- menibo znanega cl. 69 novega fina,nc- nega zakana v toliko, da se tudi v 50 kiilarnetenskem paisn ob mejah dovo- lj ii'je za domačine pro-sta prodaja. in nakup nepremienim. Mi smo stali že .spoČetka na stali&cu, da je bilo vladmo stališčc glode nepremienrnskega pro- meta s čiislo gospodarskih vidikov ne- vizdržljivo. Prvi koraki za spremembo režima. Včeraj so se vršili. važni poliitični razgovori med g. Davidovicem iiii šefi j opozicijo gg. Pavlom Radicem, Svetoz. j I'riJjicevicem in Joco Jovanovi'cem. O teh i'azgovo'riili je izdala (Davidovice- va) demokratska stramka komunike, V kaiterem se naglasa, da je soglasno s sklepi demokratskega kongresa osno- va za evenlualn.0 koince.ntracijsko vla- do .sledieča: »Najnuijnejša pomoč za siromasne p ok raj ine, kjer so ljudje brez kruba in dela, gospodarske reforme, nujna pod- pora poljedelstvu v krizi, zmanjša/nje in izenii<6enje javnih bremen, podpira- nje poljedelstva potom liiipotokani.ih in kratkaroi'iiih zadruznili kredutav, strokovna insposobljenast uradništva, splošna štednja ki znizainje stevila uradništva, rövizija uxadniekega zako- na, pri comur naj se z boljšo i.zbiro izvede obonem dcpolitizaxrija državne mpravo in konono revi'zija predloione- ga praračuna v cilj.u uveljavljenja teh zahtev. G. Davidovič pa stopa istocasno v dogovore tudi z ostalimi političnimi klubi in skuinami v parlainentu. Tako se včeraj poroča o njegovi konfcrenci z Nastasom Potrovicom in Mark am. Trifkovic'em (radiikalska malkonten- ta). Radikali se čuitijo ogrožene, vsled če- sar so priičeli s protiakcijo. Tako na- mlgavajo direktno in inditt'ek'tno, da bi ))ila. po njihovern naziranju mogoča vlada radikalnio in kmetsko-demokrait- ske koaiicije, pri čemur bi oslali sr- bijanski demo'kra/tjie in slove.nski kle- j rikalci v opoziciji. To je že stara poli1- lika pašicevcov, ki jo vodi budo stran- karsko sovraštvo do srbijanskih demo- kratov kot ^iaJTesnejših političnih pro- tivnikov. Kar se tiče odmosajev med olxmna kriloma diomokralov, se i.sti tudi na- vzlic ra-zgovorom z Ljubo Davidovieem niso spremienili. Beograjski časopi&i so pisali včeraj, da je zahteval Davidovič spojitov ol>eli deniokraitskih skup'm kot predpogoj za koncointracijvsko vlado, a Pribičeviič je izja.vil simoči, pred svo- jim od'bodoan v Zagreb, da so ta porro- čila netočna, ker on ni najstopal v raz- govoi'iih z g. Davidovičtrm kot šef S1>S, teinveč kot zawlopnik sGljaicko-denw- kratske koaiicije, ki jie na zunaj abso- ; luitno jodna stranka. Odstop dr Spaha V sredo smo priobčili nekoliko sen- zacijonalno vest, da se je že začela vla- da rušiti iin da je za dr. Popovičem, ki je bil «iicer samo radikalski minister brea ports el ja, odslopil tudi dr. Spah.o, lnLniister trgavine in namestnik finanč- nega mi'nitstra dr. Ma.rkovica, ki se na- baja v iinozernstvii. Iz weraijpnje beo- grajske »Pol it ike« iabaja, da se jc ,j'i, Ja.paoiu, Fonnozi', Kiita- ju, Holamdski in Angleški Indiyi, Eri- treji in dr. Lamsko leto je poslala iz Batavije več stvari tuikajšnji drž. re- alni ginmaziji in zdaj po prihodu jo zopet dar oval a istenui zavodii več predmetov, iistotaka tudi dekliski me- ščanski soli. Na svojem potmrainju je prediaivala na pr. v aingleškem jeziku v Adelaidd na Avsitralskem in v Kal- kuti v Indiji, povisod pred odlic.nim in ranogoštevilnim občinstvoim. Upamo, da ba:lo tudi Celjiani razumeli ceniti njeno b-ogaito goograifsko in etnogiraf- sko znanje ter dobro obilskaili njeno predavamju »O Polineziji«. — Odbor. c Iz Celja. Gosp. dr. Anton Schwab nam je izročil za težko oholelega .skla- datelja M. Vilha.rja v Zagrebu 100 di- narjev s pripoanbo, da poelje to vsoto le radi tega potom nascßa lista javno, da opozori celjiske pevske kroge in me- cone umetnosti na bedini položaj tega iiašoga priljubljenega in velezasluž- mega skladatolja, ki živi v zahvalo za vse svoje kultuir.no dolovanje — na starost v najvecjii bedi. Želi minogo po>- snemalcev, ker ponioc je nujina! Ime- na darovalcev bo naš list objavU. Da- lje so darovali za g. Vilharja svetn. g. Emil Lilek 100 Din in Ljudsko vseuči- lišče v Gelju 100 Din. c Umrl je na pljučnici g. dr. Feixlo Pirnat, odvetni-k v Slovenjgradcu. Po- kojnika so poznali vsi, ki so imeli pred vojno posla v Graden, kot zavednega narodnjaka iln ves>e|(?ga dTužabn.iika. Enako priljubljen jie bil po prevraitu tudi v SlovtMij-gratlou, kjer se jo nasta- nil kot odvetnik. Pri zadnjih občinskih volitvah v Slovenj-gradcu jc bil izvo- ljen na demokratski listi. Posebno tež- ko ga bodo pogre.šali dijaki, katere je zelo rad pod.piral. Naj mil bode zom- ljica lahka! c V spomin pokojnemu dr. Ferd. Pirnatu sta darovala g. dr. Božič in soproga vsaik po jeden ka,me,n za Dija- ški dom v Celju (skupaj 400 Din). ~ Iskrena hvala! c Celjsko godbeno drustvo. Pod na- vedenim naslovam se je »Slovenes« z dne 19. t. m. zopet enkrat na prav du- hont način zaletel v naše godbeno Štev. 8. »NOVA DOBA Stran 3. Popiwila fotQ-aparaton, hutol, pisolnih strojev itd. po najnižji ceni v delavnici za ortopedijo in fino mehaniko Joško Aman, Celje, Gosposkft ulica 26. drušlvo. Na ta clanek no bomo mnogo ; re&girali, tunli za napredovanje G. G. D. do jazz-ban da ni potreba pojasnil, kcr je pisoc m »aim poskrbel za to, da lTL-ora javnost zi'gosati njegova sred- nj-eveska pojmovainja. o glazbi. Je stvar akusa pQ.sam.eziiiik.ov in tutli iiiredni- stev, kako in kaj se pise in obelodaini. Kam pes taco moli, dobro veino. Vc\\- sko godbeno društvo pa si je začrtalo ias-no pot, po kateri bo stopalo s tokonv easa do ciilja brez vsake stra.nkamke prilmosi. c Ihnstvo sianovaujskik itfijenuti- kov, podružnica Celje, ima, sivoj red.ni obeni zbor v n edel jo. dne 5. februarja 1928 ob 9. n.ri dopoldnc v gostilniškib prostorih Narodnega donna. Dolžnost vsakega s-tan. najoimni'ka je, da se zbo- i*a zanesljitvo uideleži. c Prostovoljno qasilno društvo v Ga- herjih priredi svoj letni obeni zbor dne 29. ja'niiarja. 1928 ob 2. uri v gasil- skem do'inw v Gaiberju, z obii'ajnim dnevnim rediorn. — Odbor. c Yabilo. Dru'stvo odvetniiskih in no- taj'skjh nradnikov v Celju priredi v nedeljo, dne 22. prosinca 1928 toöno ob deveti nri dopoldne v hotehi »Evto- pa« izvanredni obeni zbor ob navzoe- n.osti delcfgii'tov bratskega drii'ätva v Mariboru s sledechn spoTodom: 1. pri- vatnii namešeenci nekdaj in danes; 2. drustveno delovanje a) celjskega dru- «tva in b) mariborskega društva; 3. Zveza društev zasebnib nameščencev v Ljubljani, Delavska zbornica in sta- vaslno zavarova'nje; A. sluicajnosti. Sa»- mostojnü predJoge naj se prijavi gori navedeneniiii drustvu vsaj lr.it dni pred obenim zborom 71 I Velika inven'urna prodaja po čudovito zni?anih cenah se vr$i do konca ja- nuarja v veletrgovini R. Stermecki, Celje. c. Zveza gostUniairskih zadrug zc\ inariborsko oblast je »klentfa na svo- jem oben em zboru v Ptuju, da prene- se švoj si'doz iz Celja v Miaribor. Zvezi je doslej načeloval hotel ir g. Bernard I v Cleijn, novii predsetlnik pa je hotelir K. Andrej Osot iiz MarLbora. c Prestavljen je železmi.ški uradnik g. Franjo J'erkolj iz Trbovolj v Celjo. c Bcnekka noč, katero nam^rava jjiiroditi »Svoboxla« v Gelju na pu^tno Kobato, t. j. 18. februarja t. 1. v vseJi gornji'h prostoriih Narodnega doma, I obt'ta biilth tudi letos cna najfepsih ceJj- skih puslnih prireditev. Kakor vsako leto, bodo tudi. Lotos vsi zabavn.i prosto- ri sijajno okrašeni, in to v stilu beno- ske TKK'i. Ljubiitelje lepe, veselo in ne- iirJÄilijeiie zabave že cla-nes opozarjamo na to prireditev. c sVnrdar« cigarcle ljubljanske pro- izvodnjc .sio v Zagrebu na prav poseb- nem glasu. V zagrebškem gledališču »Tuskanec« se je igrala opereta »Adieu Miimi«. Taim nastopi nek in- spektor in priipoveduje šefii o svoj em j potovKiinjiu v Ljubl.iano. Pokloni mu tudi colo ska.tljo »vardar«-cigaret Ijub- •ljtunskc proizvodnje. Odig'ovor na to poxornoNt je bil no.koliko prescnetljiv: »Hvala lepo, barem cu odma krepali!« Na ta miali ekstem.pore je naslal silen S'lrueh v gledaJiišou . . . c Poor eh gospe Ivanke Žerovnik na Frankolovem so jo Lzvršil danes ob 9. dopoldne. Udeležba na pogrebu je bi- la za podeželske razmere nenavadno velika, kaT je najilepši dokaz, kako prilvubljena je bil a rajnica v okolici. poniiLČi pevski zbor ji je zapel lepe ža • ic.stimke. Med pogrebci so bill tudi \ojnioani in celo Geljani. Naj bo bla- ßi gospo lahka zemljica domača! c liolečhie in prilisk v Modcu, za- PW, slaba probava, glavobot obložcn jOZiK, blodica se od^tranijo z uporabo f ranc-JoXefove fforke v(k1o Vzame na] se ena caša prod spanjem, Speci- ialifiti za prebavljaino orpano izjavlja- jo, da se Franc-Jozefova voda koi do- bro hišno .sredstvio zamore toplo pri- paročati. c Poskusen samomor. To jni si ^ zadala žona finamemefja namcščenca 0. v Mislinju z brittvijo Imde ran* na obeh rokaih in na vraitu, oč.iviidno s sa- momor ilnim naimenom. SpraviiH ,so jo takoj v bolnišnico in je upaiti, da bo ostala pri žiivljenju, fcer ni zaid/ola glavnih zi'l. Motiv za dejanje je ne- zman>. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 21. do vključno petka 27. t. m. lekarna «Pri orlu» na glavnem trgu. Po domowini. d Izseljcvanje iz Hercegovine. Mo- starski veliki ziipaii je dobil v roke ogrommo število prošenj za potne li.sto, ker žene slaba letina Hercegovce po «vetii. Ljudje 'se žele iizseliti deloma v Aimeriko, deloma na Francas-ko, iiiuh- limani, pa tudi celo pravoslatvni in, ka^- toliiki žele odi.ti v Turčijo. Poročiia o BiiM'tnib siučajiib v Hercegovi'ni vsled gladu in obcegai pomanjkanja se irxno- d Znameniti grad Ozalj pri Karlov- cu daruje .sedanji laislnik grof Thurn m Taxks drustvu »Braoa hrvat.skog zmaja«. Kino. Mestnl kino. Petek 20. in nedelja 22. januarja: «Noč Ijubezni». Veli- častna drama ciganske Mubezni v 6 dejanjih. V glavnih vlogah Ronald Colman in Vilma Banky, znana iz velefilma «Črni angel». Najsijajnejša drama iz ciganskega življenja v solnčni Špatiiji. Film nepopisne lepote. — V sohoto 21 januarja zaprto. — V ne- deljo 22. januarja ob 10 30 dopoldne se predvaja velefilm «Vstajenje». Znatno znižane cene. Kino Gaberje. Petek 20., sobota 21., nedelia 22. januarja: Harold Lloyd, «Vsf1 za Ijubezen» veseloigra v 6 de- jflnjih. Prvovrsten Harold Lloyd film. Ogromno smttha in veselia. Med pred- stavami svira prvovrsten orkester. V soboto 2 predstavi : ob 6 in 8.15. Predn&zniinilo : Banditi zlatih rudni- kov z Back Jones om in njegovim ljubijencem «Btlim orlotn». Velika pustolovina ! Raasnofero. r Na svetu je brilj/aniov za 380 mi- Ujard dinarjev. Po pribliižnem računu la.stnikov dijaniaiiitnih rudiiikov znawa svetoviia množina dijainajitov 40.000 kiloL-rainnov. Iz Indije, ki je ian-ela do zacetka 18. stolotja glavno produkcijo dijainanlov, so iKvozili oJkrog 2000 kg, iz JJraziilijie pa okrog 2500 kg. KaJcar znan.o, se nahajajo največji dijaimant- ni rudniki v juzni Afrikii-, iz Kaplan- diije so doslcj i'zvo/ili 34.200 kg dija- mantov. Ge racuinamio karat brilja.n- ta, to je 20 centiigramov, povprcčno po 2000 Din, predstavljajo vsi brilja-nti na sivotu ogronino vrednost 380 mill- iard diinarjev. Sicer so to mrtvii kapi- tali, a so vendai'le kapiitali . . . T Delna repoved alkoholnih pijač na Ogrtikem. Na Ogrskem je stopil v ve- ljavo zakon, ki prepoveduje prodajati aJkoiholno pijiače osebam, ki so stare manj ko 18 let. Obenetm hoöe ministr- stvo na tenielju pooblastila, ki mu ga je dal pairlament, zapreti vse goslilne od sobote zvečer do nodelje opoldno. Zastopstvo: Franc Palme, Celje. g Mednarodni semenj v Lijonu, Priliodnija prireditev mednairodinega lyonskega semnja so vrši od 5. do 18. niarca 1928. Informacije glede želez- niškib popustov za ta sejim, kakor tu- di prospekt s pudrobnejšimi padatki dobijo interesenti v pksarni Zbornice za trgovino, obrt .in. industrijo v Ljub- ljani. Za ])osetnike je dala upra.via" vo- IVseJma zbornici, na razpolago tudi nokaj brezplačnih vstopnic. S V. sejem za kozuhovino v Ljitb- Ijani dne 23. t. m. Peto leto pnLredi lupiiava- Lj ubljanskega velesejma vza- jomno s Slovensko lovsko zadruigo v Ljubljani na velesejmskom prostoru sejem za kože divjih živali. 23. jamu- ar, t. j. prvi ponideljck po sv. Neži, jo lovcem že znan dan za prodajo lov- skoga plena. Sejem pricne ob 8. uri zjuitraj. Lovoi in trgovd s kožami naj svoje blaeo nemudoma odpošljejo na »LMA'ja kožac Velosüj'm, Ljubljana. — Um vec koz pride organiziranim po- tam na trg, tern boljša bo cena. Najav- Frak-srajce dobra kvaliteta Din 120—. Frak-se*ajce najboljša kvaliteta Din 155 — Srajce bele mehke v ceni Din 150—, 130—, 105 —, 95—, 70 —, 59 -. O v ^a tnilci vsake vrste in velikosti vedno v zalogi. Kff°SV^te9 samoveznice v najbogatejsi izbiri. L» Pufan, Celje. Ijeni so polog ku))cev iz naše države tudi oni 'i;z AvstrLje, Neinčije, Italije in Angleške (London). g Nekaj uslrojenih lisičjik in di- burjevih kož bo naprodaj v pondeljek, tine 23. t. m. dopoldne na kožnem sej- mii, kiii se v.rši v prostorih Ljubljanske- ga velesej.ma, na kar opozarjaimo in- teresente. Neustrojene kože se pa pro- da jct jo navedeniega dne pop old ne auk- cijskini potom. Reklamne objave. [{ Revmatizem (zahvalna -iajava). Laboraitorijiu Radio Balsamiika, Beo- grad, Kosoviska 43. — Pred nekaj me- Boci «em naročila pri Vas Vaš lek Ra- dio Bafsamika, ki mi je pomagalo pro- i ti'ganju v celem "žiivotu. Imela sem težke boleži.ne v nogali, rokah, v glavi iftd., a sediaj mi je v tern oziru dobro. Iz celega srea se Vam zahvaljujem; za Vaso dobroto v svojem imenu in v ime- nu ofniih jadn.iikov, ki) so trpeli kot ja.z in ki ste jib Vi rešili. Naj Vain vse- mogo&ni Bog plača Vaš trud! — Ple- Inan kod Dervente, 2. VI. 1926. Ana Jablxinovic, vWproga šalVskega nadzor- n-iika. — Lek Radio Balsamika izdelu- je, prodaja in razpokilja po povzetju labomtorij Radio Balsamika dr. I. Rahlejeva, Beograd, Kosovska 43. Lek se dobi v vseh boljsih lekarnah in dro- gerijah. Išče se stanovanje z dvema sobama. Naslov: Krznarstvo, Gosposka ulica St. 14. anoyanje obstoječe iz dveh sob, predsobe, ku- hinje in kopalnice, se odda v najem v Gaberju št 21, vila Livada. Ogleda naj se popoldne. MebBir^ana sob,i parketna tla, eletr. razsvetljava, z eno ali dvema posteliama, se odda v me- sečni podnajem. Na razpolago glasovir. Naslov v upravi. 3-3 Prodam motorno kolo s priklopnim vo/.om znamke »Gnome & •Rome, Paris« Istotam se proda kompleten Radioaparat s 3. svečami pozelo nizki ceni. Cenjene ponudbe na upravo pod »Motor-Radio«. Učenke za strojno pletenje sprejmem. Mica KriŽanič, tovariia pletenin, Celje, 3 Polule 4. 1 Izjaua. lziavijam, da nisva plačnika dolgov. ki bi jih kdorkoli napravil na moje ali pa na moje soproge Albine ime. Adam Črešnar, plačilni natakaf CLUB-BAR, MAR1B0R. Ppeppičajte se! Vljudno opozarjam p. n. občinstvo na svojo rnesarijo in prodajalno vsakovrstnih mesnih izdelkov po nizkih cenah. Prodajam svežt volovsko meso, prekajene šunke kg po 30 Din in raznovrstne sveže klobase. 16 Oddajam na drobno in na debelo ! 36 Specijaliteta blaga zajamčena ! Točim tudi več vrst domačlh vin. Vljudno se priporoča JOSBP GORENJAK» mesar in klobasičat, CELJr., Kralja Petra cesta. Lupi etKo^ružinftki hiši ena v Gaberju in ena v Zg. Hndinji, blizu ceste, 3 sobe, lepa kuhinja, ve- liki vrt, malo gosp. poslopje, se po ceni prodajo. Fr. Jager, Dolgo polje 1. Owe lepi trgovski hiSi blizu fame cerkve in postaje na juž. žel.. I. nadstropje, 5 sob, lep lokal, vrt, posebej pralna kuhinja, drvarnica, svinjski hlev, z& Din QÜ.OGO—, potrebno samo Din 30.00O1—. Franjo Jager, Celje, Dolgo polje 1. 2-3 Proda se ždeztia otroška postelja, ena postelja iz trdega lesa in miza radi selitve po nizki ceni. Glavni trg 8. obstoječe iz 2 do 3 sob in kuhinje, se išče za takoj ali do 15 marca. Plača se dobro. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje žt. 63«. 2-2 Kupi se dobro ohranjeno moSko kolo pri g. A. Or«žtim, krojaški tnojster, Celje, Gledališka ulica štev. 9. Prodam vsled preselitve dobro vpeljano brivnico v večjem mestu Spodnje Štajcrske po ugodni ceni. Naslov v upravi. — Proda s* vsled selitve starinska skrinja in stenska ura Ed. Kote (antikvarjat), slika Zrinjski Fran- kopan (slava) in več drugih stvari. Ogled od 13. do 15. urc v Zavodni pri sv. Jožefu v hiši Palier, Celje. 1928 Fayence-, Brokat- in Plastik- frizure v 23 različnih barvah. Strokovno delo. Ed.PaidčSGh, frizerzQ dame, Hocenova Z (zraven hotela Evropt). Sprejme se hišnik ali hišnica v Narodnem domu v Celju Ponudbe je poslati do 24. januarja t. 1. na ravnateljstvo Celjske posojilnice d. d. v Celju. Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 8. Celjska posojilnica d. d. Stanje hranilnih vlog nad Din 65,000.000-—. Stanje glavnice in rezerv nad Din 8,000.000'—. v Celju V lastni pala&i Narodni dom Sprejema hranilne vloge. L jzvršuje vse denarne, kreditne q{ in posojijne posle. — Kupuie in prodaja devize in vaiute. Podružnicii Maribor, Šoštanj Drogerija CENTRAL FILIP URTOVEC | (V hiši Vošnjak) CELJE, KRALJA PETRA CESTA priporoča cenj. občinstvu svojo na novo preurejeno drogerijo. Zaloga vseh drog, kemikalij, zdravilnih zerišč, desinfekcijskih sredstev, kosmetike, raznih kirur- gičnih predmeiov in obvez. - Različni fotografski aparati ter tozadevne potrebscine. Poštne pošiljatve vedno obratno. Franjo Dolžan, Celje Za kresijo it. 4 Kleparstvo in naprava strelovodov, Pokrivanje streh in ^^^^= zvrrnikov. ^^^^= Vodovodne in&tatacje, naprava moderno« higijeničnih kopalnih sob, klosetov in zdravstv. napra«. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. PrcmoQ zitaMi, ttowlisii in \i in iniiiilji u dom n mestn in okolici Franco Jost, Celje, Aleksandrova ul. 4 P. n. občinstvu na znanje! Spea/amo izdelovanje vseh vrst finega mehkega in škrobljenega moškega perila po men' in dunajskem kroju priporoča c. občinstvu konfekcija moškega perila M. 2. 3>ajh Celje, Do/go po/je 9 a {vila Winter) 52-2Ss Dve meblovani sobi ozir. stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje, z vsemi pritiklinami, iščem za takoj. Cenj. ponudbe pod šifro »Št. 1913« na upravo lista. 2-3 Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi ploSče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goricor E Lcskousch, Celje knjtga^na in veletngovina s papip|enff pisalnimi in r>isalnimi ppedmeti. Prva inžnošsaierska vlnarsbo zadraga v Cel n Cankarjeva ul. ši. it priporoča svoja izv^stna namiina ter odbf*ana sortimentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. "^99 ff^* Vzorci na razpolago ! Kože od divjačine zajčje, lisičje, od kun. in dehurjev itd. kakor vse vrste surovih kož kupuje po najvišjih cenah akso Tandler Zagreb, Boškovičeva ulica šlm 40 Briolavl: Taurla Zagreb. Telefon 19-89. Delaj, nabira) In hrani, varCevati se ne branil Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju VarCuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti I EASTNI DO1V1 Obrestuje Hranilne vloge po 61 O 2 O Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnostil Pri naložbl meska do SO Din se dobi nabiralnik na dom. Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Iz malega raste veliko! LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniska glawnica Din 50,000.COO- Rezervni zaklad okoll Din 10,000.000- Centrala: Ljubljana, Dunajska c. PODRUŽNICE: firežice, Celje. Č^nomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Mari- bor, HI tfcovič, Ho»i Sad, Nowo me «to, Prevalje, Ptuj, ___Rakek, Sarajevo, Slowenjgradec, Split, Trst.------ Brzoi«vni naslovi Banka Ljubljana Telefon št. 261, 413,5u2,503 in 504 se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. - Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Cetina v Celiu.