Telefon M. Posamno številka 10 h. Ta oStl pmjiman: H a«lo leto naprej 26 fC — pol iela , 13» — !etrt , , 6 „ 50 mc-sec , 2,20 ¥ nprnvHiJtvu firejsnmn za celo leto naprej SOK —h pol leta , 10 , — , ieirt , , 5 , — , Mesec , 1 ,70, l,it pošiljanje na dom 20 h na eicsec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in Inaerr.te tprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefraukovann pisma ne vsprejemajo. Uredništvo jo v Seme- niSkih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne. Štev. 16. V Ljubljani, v torek 21. januvarija 1902. Letnik XXX. K pravdi proti £. gosp. Stazinskemu, župnemu upravitelju na Čatežu. Nšt. 57/2. Z ozirom na uvodni članek z naslovom »k pravdi proti č. g. Stazinskemu« v listu »Slovenec« z dne 16. januvarja 1902, št. 12, se zahteva, da se sprejme v zmislu določbe § 19 tiskovnega zakona v prihodni številki na prvi strani sledeči uradni popravek: Vzdrževaje tuuradni popravek z dne 13. januarja 1902 N. št. 44/2 v celoti, so uradno objavlja, da ni res, da je isti po-moten. Podpisani načelnik tega urada je kot nenavzoč pri zadevni razpravi, za navedeni uradni popravek dobil od autoritativne strani od gospoda predsednika sodne razprave, zanesljive informacije, katere edine so bil^ podlaga navedenega uradnega popravka. Pa tudi stenografični zapisnik, kateri prepozno sodišču vposlan, ni več sposoben za presojo verodostojnosti vsebine sestavka, ter je bil od gospoda predsednika razprave odklonjen, nima vsebine, iz katere bi se dalo to trditi, kar dopisnik tako brezobzirno napram navedenemu popravku v tem uvodnem članku trdi. C. kr. državno pravdništvo v Rudolfovem, dne 17. januvarja 1902. C. k. nadsodni svetnik Schwinger. Opozicija zopet združena. Na Hrvaškem sta se stranka »Obzc-rova« in stranka prava, katere glasilo je »Hrvatska«, združili veno stranko. To je bilo potrebno. Saj so zadnje volitve pokazale, da morajo vsi opozicijonalni elementi biti edini. Samo dr. Frankovi ,čisti' so ostali zunaj te novo hrvaške združene opozicijo-nalne stranke. Na zaupnem shodu se je sprejela sledeča resolucija: „ 1. Stranka prava in neodvisna stranka se zjedinjata z današnjim dne- vom v jedno, jedinstveno stranko, za sedaj pod imenom »Hrvatska opozicija". Izredna skupščina, katero predsedništvo saborskega kluba skliče še tekom tega leta, reši končno vprašanje o imenu stranke, spo razumno z odposlanci hrvatskih strank v Dalmaciji in Istri. 2. Stranka stoji na temelju programa, katerega ste 1. 1894 sklenili neodvisna narodna stranka in stranka prava, to je : ostaja zvesta ideji takega političnega z j e d i-njenja hrvatskih zemelj v krilu habsburške monarhije, ki tem ozemljem zagotovi državno samostalnost, ter ostaja zvesta tudi težnji, da se bratje S 1 o venci priklopijo zjedinjeni Hrvatski. 3. Stranka bo imela pred očmi, da po licijski sistem avtonomne vlade v Banovini onemogočuje vsako vspešno delo za dosego zgoraj omenjenega cilja ter se bo proti temu sistemu, upotrebljaje ustavna sredstva, bojevala najodločneje. 4. Shod odobruje parlamentarno akcijo, kakor jo je hrvatska saborska opozicija na-vela v svoji adresni osnovi početkom sedanje perij ode hrvatskega sabora v Zagrebu, ter pričakuje, izrekajo popolno zaupanje saborskim poslancem hrvatske opozicije, od istih, da bodo v saboru vodili najodločnejšo borbo, da se uvede reforma obstoječga političnega volilnega reda v pravcu čim širše in neposredne udeležbe naroda na volitvah narodnih zastopnikov in ustvarjenja garancij za svobodo volitve, posebno proti samo-vlastni ingerenciji oblastnih organov, za tem, da se vsprejmejo zakoni o svobodi, o osebni varnosti, o varnosti domačega praga, pisemske tajnosti, o društvih, o ureditvi in zaščiti kmetijskih posestev. 5. Skupščina jemlje na znanje pravila saborskega kluba hrvatske opozicije in zaključuje, da se ima organizacija stranke v smislu istih pravil nemudoma izvesti. 6. Izvršujoči organ saborskega kluba hrvatske opozicije naj te zaključke na način, ki se mu dozdeva najprimernejši, priobči hrvatskim strankam v Dalmaciji in Istri z izjavo tople želje skupščine, da se med političnimi strankami v teh zemljah doseže sporazumno postopanje v vseh vprašanjih, ki se dotikajo njih političnega zjedinjenja v krilu monarhije, ter naposled v vprašanju definitivnega imena stranke hrvatske opozicije." * * # To je načrt za novo delovanje. Sila jih je združila. Bog daj, da bi jih bila izmo-drila! >Slov. Narod«, ki bi rad zanesel svoj grdi liberalizem tudi na Hrvaško, viha svoj nos in se boji, da ne bi Hrvatje postali — „klerikalni", če gre tako dalje. Saj se je še celo nekdo na sestanku predrznil predlagati, naj se tudi krščanstvo sprejme v program stranke! To je pač nekaj takega, da mora liberalec dušo izgubiti od jeze! Mi z veseljem pozdravljamo to združenje, in mu želimo najboljšega vspeha. Ako si postavijo Hrvatje kot vodilo ideje katoliškega shoda, in jih tudi izvršujejo, posebno narodno gospodarsko organizacijo preprostega ljudstva in moralno reformo, koder je potrebna — tedaj bo dan, ki je rodil novo „Hrvatsko opozicijo", srečen dan za hrvatski narod! Duševna kriza v Rusiji. V Rusiji se kaže vedno odločneje, da to starodavno cesarstvo ne bo moglo ostati na svoji višini, ako ne izpremeni a časom več svojih zastarelih naprav, ki ne soglašajo s splošnim napredkom in s pravičnostjo. Absolutistična državna oblika bi se še dala vzdržati, in tudi sedanje kulturno stanje v Rusiji sploh ne kaže, da bi se mogel ta vladni zistem brez velike škodo kmalu iz-premeniti. A neko drugo izpremembo zahteva ljudska vest vedno glasneje: Da se odpravi neopravičeno in popolnoma proti- naravno združenje posvetne in cerkvene oblasti. To no pomeni nič druzega, kakor sužnost duha pod materialno silo. Duh mora biti svoboden in sme trpeti nad seboj samo duhovno oblast. Kadarkoli pa začne država kovati duha v spone biro-kratizma, ne more to imeti dobrih poBledic niti za državo, niti za duševni napredek ljudstva. Bizantinizem ni nikak pogoj za napredek in za pravo omiko. Dasi je Rusija železna država, katera stoji pred svetom v svoji silni kolosalni mogočnosti, se vendar ta notranji proces vrši v njej vedno živahneje. Ljudstvo je globoko prošinjeno od verskega duha. Zato bo kaže to njegovo stremljenje v verskih sektah, ki se, dasi preganjane od državne oblasti, vendar silno množe. Izobraženci, ki so prošinjeni od zapadnega protikrščanskega slovstva, pa smatrajo vero večinoma kot potrebno državno napravo, jo pač branijo kot oficielno potrebo, a nimajo onega svobodnega , popolnoma duševnega in bistveno nravnega prepričanja, katero se zahteva od pravega krščanstva. Med izobraženci se kaže ta notranji razpor torej v tem, da zahtevajo »svobodo vesti.« Dva moža si stojita tu nasproti: Po-bedoncscev, kot zastopnik najhujšega pravo-slavnoabsolutističnega konservatizma, in na drugi strani Tolstoj v svojimi svobodnjaškimi zmedenimi nazori. Pa pojavljajo se tudi vedno pogosteje glasovi , ki hočejo med obema strujama vpeljati neka'* prehod. Zato zahtevajo v Rusiji takozvano »svobodo vesti«. Njih glavni smoter je, da se razruši združenje cerkvene in državne oblasti v roki monarha samodržca. Tako je nastopil pred kratkim neki ruski plemenitaš Stahovič odločno proti neumest-nosti in škodljivosti sedanjo cerkvene vlade na Ruskem. Stahovič pravi med drugim : »Ze .366 let se bon državna cerkev proti sekti »R o s k o 1 n i k o v«, a doslej še ni govoriti o kaki zmagi. Jaz ne vem, koliko milijonov ljudi je odpadlo od ruske cerkve ; a to vem, da ni moči prešteti mi- LISTEK. Mišenjsko jabolčko. Minijaturna drama J. Arbesa. (Konec.) Čez par minut kličo deček zopet, pa tako žalobno! Njegovo vedno žalovanje stiska i posluhajočemu starčku srce v čudnem, prečudnem čustvu . . . Bartovec je zmajal z glavo, zbežal v svojo sobo in se vlegel na zapečku. Zatisnil je oči, hoče zaspati, pa no more. Pred njegovimi očmi mu plava podoba bolnega otroka . . . Zdi so mu, kakor bi slišal šo vedno njegov otožno proseči, elegični glas. Uro, še več leži na zapečku, pa omama obrazotvornosti ga preganja zmerom. Nobeno pomoči; vedno vidi njegove ustnice, katere tožijo : »Mamica, jabolčko, mišenjsko jabolčko!« Naglo — kratko pred polnočjo je vstal in šel na dvorišče. Nevihta z nepremenjeno besnostjo buči in stoka . . . Noč je temna, leden vihar zaganja cele kupe snega na dvorišče . . . Bartovec omahuje — potem pleza počasi k vratom, odpre in so izgublja v temni noči--— Morda še nihče ni nastopil one poti v mesto v tako besni nevihti radovoljno, ka- kor stari orataj Bartovec. Ni šel prvič v mesto, pa nikoli ne v tako hudi, nebrzdani nevihti, kakor takrat. strahovito viharjevo stokanje in buča-njo ga sicer ne straši; pa v zametih se udirajo nogo do kolen in višje . . . Vihar pa tako mrazo\it, da kosti predira ... k sreči je pihal veter v hrbet. Vendar je pa zahtevala pot dvakrat več časa, kakor navadno. V mestu je trkal starček na več vrat, predno so mu odprli in prodali, kar je zahteval: par mišenjskih jabolčk. Njegov obraz obseva žar mirne zado-voljnosti. Bartovec nastopi pot nazaj. Zdaj pa piha vihar v obraz; pot je te-žavnejša. Iz oblakov se siplje sneg v gostih kocnjih, pot je nevarnejša, zameti vedno večji, pa močij manje in manje. Večkrat se je zgrudil v žamete do pasu in mislil, da so več ne reši. Nekolikokrat so je prigrbil za deblo osamelega drevesa s trdnim namenom, da počaka jutra. Pa vselej so jo zopet napotil in v snegu gazil; ko-nečno jo zagledal temne obrise radograd-skega dvora. Veselo je segel v žep in ostrmi! Vsa jabolčka je moj potom po-gubil . . . Vrača se v nočni temi — išče, pa zastonj ... Tu je zapazil jedino jabolčko v lastni sneženi stopinji. Nagnil se je po njem kakor po najdražji koristi in išče naprej; več jih ni dobil, vse zaman. Uro pozneje se vrača z jedinim jabolč-kom v dvorec. Psi so divje zatulili, ko so ga zasledili; pa brž, ko je prišel na dvorišče, spoznali so njegov prijazen glas in utihnili. Počasi, tiho kakor senca je plezal stari orataj čez dvorišče v vežo in čez stopnjico k durim, za katerimi jo hrepenel najemnikov jedinček v gorečem nemiru morda šo vedno po slaščici, katero mu je starec zdaj prinašal. Potrkal je lahno na duri. Nihče so ni oglasil. Prijel je za kljuko in poodprl. Zagledal je dremajočega otroka in tik njega mater, katero je bil spanec tudi premagal. Tiho in previdno je stopil noter, pristopil k postelji, položil jabolčko na odejo in zopet tako tiho in previdno odlazil. Tudi v svojo sobo in na zapeček je prišel, no da bi bil koga prebudil. čez nekaj časa, ko so je mati pri postelji bolnega jedinčka prebudila —-- »Ni mogoče, nevorjetno! Oj, jabolčko, mišenjsko jabolčko!« I deček so je prebudil in hlastno segel po mišenj8kem jabolčku, ki se jo na čuden način našlo na njegovi postelji . . . Krčevito ga je držal kakor bi držal čudežni talisman in zaspal. * * * Minulo je deset dnij. V dečkovi bolezni je nastal obrat, in nazadnje i obrat k boljšemu. Upanje v ozdravljenje ni bilo več izključeno. Žalostna zamračenost se je izgubila z očetovega Čela, ozkosrčna materina skrb se jo umaknila zaupajočemu miru. Pa, kdo je naredil njihovemu otroku v najnevarnejšem trenotju njegovega življenja tako veselje in na kakšen način, nihče ni vedel. — — Stari Bartovec je opravljal še nekaj dnij svoje navadno delo, pa nihče ni zapazil, da krčevito kašlja. Nič ni tožil — trpel jo udano . . . Pa tisti dan, ko je zdravnik veselim starišem potrdil, da jo minula nevarnost, v kateri se je njihov ljubček nahajal, ostal jo stari Bartovec na zapečku. Drugače bi se ne bil nihče oziral nanj; ker je pa bil zdravnik ravno v dvorcu, poslali so ga tudi k staremu oratarju. Mrzlo je naznanil naglo vnetje pljuč ter obljubil, da pride zopet. Prišel je — pa stari orataj ni rabil več njegove pomoči. Umrl je po noči v strašnih bolečinah — pa niti z besedo ni omenil, da umira radi svojega dobrega srca, radi mi-šenjskega jabolčka. lijonov ljudi, bi so postali sužnji predsodkov tje do malikovalstva, ali brezbrižni za vero tje do obupnosti . . . Že 366 let mora tr peti velik del ruskega naroda no le zaradi nasilja in preganjanja, ampak tudi zaradi dvomov in nevteSenega hrepenenja po pravi veri. V teh 366 letih je 118 novih ver prišlo na dan iz ruske cerkve«. Stabovič govori potem o nasilstvu, s katerim hočejo zatreti versko sekto »b t u n d is t o v«. »Prineso mizo, in na njo postavijo sveto podobo. Nato pripeljejo »stun-diste« druzega za drugim, in jim ukažejo, da morajo poljubiti podobo, otundist po svojih nazorih tega ne sme storiti. Ne poljubim malika, odgovori. »Prinesite knuto !« Toliko časa ga tepo, da poljubi in postane — pravoslaven. Mnogo jih je, ki po štiri in večkrat prestanejo tako torturo, predno se dado prepričati tekim argumentom«. Ta zi-stem vzdržuje v Rusiji državno cerkev. Kakšen je položaj duhovščino v taki državi, to pa je v »Peterburških Vjedo mostih« povedal dovolj jasno duhovnik Cer-kasij: »Zunanji pritisk politične oblasti na duševno življenje rodi hinavščino, neodkrito-srčnost, nevoščljivost, laž, zlobnost, sovra štvo do bližnjega. Cerkev, ki gospoduje med nami, je raztrgana po razkolnih tendencah, po preganjanju, po katerem duhovi podiv-javajo, po medsebojni nevoščljivosti, in od dne do dne duhove bolj slabi. Važna, javna vprašanja, kakor vprašanje o svobodi vesti le malo ali nič ne zanimajo našega sveče-ništva; boje se, 'da ne pridejo pri predstojnikih v nemilost, in to jih zadržuje, da se niti ne bavijo z vprašanji, ki bi jim utegnila osebno škodovati. Izobražencem pa je narodna razkolna cerkev s svojimi mrtvimi oblikami zoprna, kar je čisto naravno, ker moderni izobraženec hlepi le po napredku. Kar se šteje na Ruskem za »inteligenco«, nima nič smisla in čuvstva več za državno cerkev z njenimi starodavnimi običaji in obredi, in zato se izobraženci vedno bolj ločujejo od njo. Koliko jih je, katerim ni nič cerkvenega več sveto! In to ne velja le o posvetnjakih. Med svečeniki samimi je tako, če ne še slabše«. To so besede, katere so sicer ostre, a so umljive. Ce se je moderni človek odvrnil od katoliške cerkve, katera ima v sebi kal in snov za vsak zdravi napredek, koliko bolj se mora nemirni novodobni duh odvračati od razkolne cerkve, ki je omejena po času, ker njena državna oblika izvira šele od Petra Velikega, omejena po obsegu, ker nima znaka vesoljstva, omejena po izobrazbi in posebno omejena v svobodnem dušnem razvoju po državnih sponah! Ce novodobni duhovi svobodno cerkev zapuščajo, ker jim je premalo svobodna, koliko manj morejo biti zvesti usužnjeni cerkvi! Neobhodna in nujna je torej potreba, da se ti dve nasprotstvi v Rusiji izravnata. Dokler je Pobedonoscev tako mogočen, to pač ne pojde, a gotovo je, da se Rusija ne bo mogla dolgo vpirati tej potrebi. kršč.-soc. listi mu že pišejo osmrtnico. Opirajo se namreč pri tem na dejstvo, da je »mrzla tišina sledila njegovemu govoru v Hebu«. Dokler je bilo »višjo« vsonemštvo navezano na denarnega mačka pri rožnov-skem eksvitezu, je seveda SobOnerer užival popolno zaupanje. Danes pa so gotovi krogi iztaknili druge vire dohodkov in ^ohSnerer ni več potreben. Volitev v Trutnovu, kakor kažejo razmere, ni izrekla sv nov slog z nenavadnimi, prav frapantnimf efekti. V tej simfoniji je pa Dvof&k še klasik, dasi njegov „Scherzo" že kaže ono nagnenje k modernosti, katero je pozneje prodrlo do zmage v novem slogu. F i b i c h o v a selanka »V p o d v e č e r« je oriu stralna točka najfinejše vrste, globoko liričnega, nežnega značaja. PianisBimo ob začetku in ob koncu je bil čaroben. Smetanova simfonična pesem »V 11 a v a« ima svojo posebnost v tem, da zdaj llavte in klarineti, zdaj gosli imitirajo šumenje valov, nad tem valovanjem pa se razvija jasna melodija, zdaj podobna šepetu vodnih vil, zdaj viharju, zdaj bojnemu kriku. Sklenila je pa koncert Dvofakova uvertura »Car ne vale, skladba divjo nebrzdane radosti. — Izvajanje je bdo vzorno. Občinstvo pa tudi ni štedilo z neprestano pohvalo. Mnogokrat je moral stopiti k pultu dirigent Ceiansky, da se zahval|Uje za prisrčne ovacije občinstva, in slednjič je dodal orkester k programu še valček iz »Evgena Onegina«. Včerajšnji zagrebški listi poročajo, da je ta koncert vzbudil tudi v Zagrebu veliko zanimanje in pridobil umetnikom zasluženo pohvalo. Dopisi. Z Jesenic, 18. jan. VI redni občni zbor »katoliškega delavskega društva na Jesenicah v n e d e 1 j (f 1 2. j a n. Predsednik Nik. Bernard otvori zborovanje. Iz blagajnikovega poročila se razvidi, da ima društvo dovolj življenjske moči v sebi; saj ne mal pogoj za razvoj vsakega društva je pač blagajna. .Dohodkov je bilo 1 1 9 8 K 9 2 v., in sicer preostanek iz ltta 1900 158 K 13 v., ud-nina 219 K 22 v., za podporni odsek 234 K 88 v. Razno veselice in tombole so do-nesle 586 K 19 v. Raznih stroškov je društvo imelo 704 K 01 v. Od tega so prejeli bolni udje 129 K 40 v. Ostane v blagajni 494 K 41 v. Blagajniku Komgu se izreče zahvala za njegov požrtvovalen trud. Tajni-kovo poročilo tudi priča, da je društvo dajalo svojim članom mnogo koristi in zabave. Društvo je priredilo: Dve veliki tomboli, eno na vrtu gostilne pri Ferjanu (7. jul), pri kateri je sodelovala tovarniška godba drugo v društvu (7. nov.), več zabavnih večerov v društvu (Miklavžev večer, božičnica), v gostilni »pri Trevnu«, na Ja-vorniku »pri Vodičarju«, »pri Arhu«, »pri Klinarju«, izlet v Gorje, in povsod je vzbujal pozornost tamburaški klub pod spretnim vodstvom predsednika Bernarda. Tudi pevci pod vodstvom organista Savinška skrbe za redno zabavo. Pri nedeljskih večernih sestankih je bilo tudi mnogo predavanj, n. pr. o zgodovini in koristi samostanov ob priliki krivičnega kongregacijskega zakona na Francoskem, in o drugih praktičnih socialnih razmerah. Novoustanovljeni »S t r e 1 n i k 1 u b« izborno zabava v prvi vrsti naše vrle fante, pa tudi može ob Četrtkih. Ker je bila jeseni društvena dvorana primerno razširjena, bo tudi mogoče vpeljati gledališke predstave, za katere se že delajo priprave, in katere bodo nudile vsem gotovo mnogo koristi in zabave. K r so na vsakoletnem občnem zboru voli tudi nov odbor, izvolili so se sledeči odborniki: Bernard (predsednik), Krivec (podpredsednik), Konig (blagajnik), Trojar (tajnik), Ažman, ^aveltcina, Konič, Jakopič, Ažman b-, Vidmar, g. župnik Šinkovec (duhovni svetovalec), g. kapi. Skrjanec, organist Savinžek. Hude boje je imela prestati krš-čarisko-soc. organizacija na Jesenicah; toda prebila jih je in pridobila si jo a svojim odločnim nastopom ugled in spoštovanje. Z mirnim očesom lahko zre v bodočnost, in gotovo bo napredovala, izpolnovala svojo nalogo ter pospeševala duSni in telesni blagor naših vrlih delavcev, katerim je ravno v prvi vrsti namenjena. Čatež pod Zaplazom, 19 jan. Dopisi iz našega kraja so jako redki. Temu se ni čuditi, ker smo sami kmetovalci in se malo brigamo za politiko. Danes pa moram, dasi sem priprost kmet, nekaj objaviti, kar zanima vso župnijo. Res, da jc bilo nekaj časa pri nas več posestnikov na strani »Narodove« inteligence. Bili pa so zapeljani po nekem agentu, ki je širil »Rodoljuba« in »Narod« mej priprostimi ljudmi. Zadnji čas pa je začela zvezda inteligence ugašati. Kako jo to prišlo? Vsa župnija čisla in spoštuje č. g. župnega upravitelja, ker zvesto in natančno izvršuje svoje stanovsko dolžnosti. »Slov. Narod« pa ga je imenoval »fanatičnega popa« in najgršega ter naj-ostudnejšega nunc3. In to nam je odprlo oči, da vemo, kdo zna kovati laži. To je dokazala tudi izpoved prič pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Ker pa je sodišče že govorik), opustimo vsa pojasnila. Istina pa je, da se je »Narodova« trdnjava na Ča- j ttežu porušila in to je zasluga liberalne in- ■ eligence same. Eden stoji še na razvalinah n premišliuje svo]o usodo. Tako se s časom vse maščuje. »Narodu« pa čestitamo na njegovi blamaži. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. januvarija. Cesar sprejel Windischgratzovo rodbino. Včeraj dopoludne je cesar v av dijenci vsprejel rodbino "VVindischgiiitzovo in sicer generalnega majorja kneza Hugona Windischgratza, nadporočnika v rezervi Hugona, ritmojstra Ernsta in Roberta in nadporočnika Karola in Otona princa "VVindisch-griitza. Fra Grga Martič. Sivolasi čestiti hrvaški pesnik Grga Martič praznuje svojo 80-letnico 5. februvarija in ne 22. januvarja. Grga Martič je bil rojen 5. februvarja 1822 1. Dne 5. februvarja t. 1. bodo slovesno proslavila Martičevo 80-letnico tudi hrvaška društva v Mostaru. Učiteljske vesti s Štajerskega. Nameščen je na šoli v Kozjem dtf. učitelj g. O. Žolnir, dosedaj v Makolah, naduči-telj in bivši okr. Sol. nadzornik v Št. Ilju pod Turjakom, g. Fr. V r e č k o , je postal nadučitelj slovenjegraške okoliške šole. Šolsko vodstvo v Dobrovcih pri Mariboru je dobil g. Mat. Tušek, dosedaj učitelj pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, učiteljsko mesto v Jarenini pa je dobil gosp. Jernej C e r n k o, pri Sv. Jurju v Slov. goricah. — Upokojena sta nadučitelj v Ormožu g. Ferd. R a u š 1 in učitelj v Polzeli g. Tom. Kunstič. Kot učiteljica ročnih del je nameščena g. Gabr. Gabrovec v Makolah. Umrl je v Novem mestu gosp. Alojzij P r e a t o n i, dež. bosn. gozdar v 29. letu svoje starosti. Pogreb majorja M. pl. Trbuhovica se je vršil včeraj dopoludne v Zagrebu, kamor so prepeljali njegovo truplo z Male Loke pri Trebnjem. Pogreb se je vršil z vojaško častjo ob navzočnosti enega bataljona 16. polka in vojaške godbe. Pokojnik je bil pravoslavne vero ter hotel počivati v svoji hrvaški domovini, za katero se je boril kot junak v mladih letih. Pokopališko vprašanje. Ker se ne kateri ljubljanski liberalci jako zanimajo za pokopališko vprašanje, jim povemo zgodovino velikega pokopališča v Gradcu, b postaje se vidi dobro obširni, lepo zasnovani mirodvor. Graški mestni očetje, radikalni in liberalni, kar se da, so hoteli cerkvi pokazati, kaj znajo. Zato so junaško sklenili, da narede brezversko občinsko pokopališče. Kes so ga naredili in škofu ukazali (!ji da mora zdaj zapreti katoliška pokopališča. Seveda je ljutim radikaloem škof mirno odgovoril, da tega ne more storiti. Katoličani se pa niso hoteli dati pokopavati na občinskem neposvečenem pokopališču, in slednjič je moral »napredni« občinski svet prositi cerkev, da je kupila od njega pokopališče. Tako je v Gradcu novo centralno pokopališče postalo cerkveno pokopališče. Slednjič so liberalci bili škofu še hvaležni, da jih je rešil tega bremena. Čigavo je Vrbsko jezero ? Zdaj država izkoriščuje Vrbsko jezero. Že 15 let jemlje finančna prokuratura v imenu države velike dohodke od kopališča, od" čolnov, od mostičkov, paviljonov itd. Zdaj se je pa spravilo vprašanje v tir, kdo ima pravzaprav lastninsko pravico clo jezera: Ali občina, ali dežela, ali država? Dne 10. t. m. jo bila pri okrajnem sodišču v Rožeku določena obravnava, da so določi posest. A zastopnikov ni bilo. Državni zastopnik je v Celovcu vlak zamudil, dežela Koroška pa ni poslala niti zastopnika niti pismene izjave. Korošci na) le pazijo, da si ohranijo Vrbsko jezero ! Zia Blejsko jezero že vemo, čigavo je, namreč j u d o v o! Da se še Vrbskemu kaj takega no primeri! Novi okr. glavar v Mariboru. Iz verodostojnega vira sa poroča, da prido za okr, glavarja v Maribor, dosedanji okrajni glavar v Ptuju grof Attems. Žrebanje efektne loterije »društva za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani«. V prisotnosti c. kr. notarja g. Frana Voka je bilo dne 30. dec. 1901 iz- žrebanih naslednjih 100 g 1 a v n i h dobitkov, j Na vsakih sedem zaporednih številk pred ali po tu objavlieni številki glavnega dobitka odpade postranski dobitek. Dobitki, za katere se do 15. f.ibr. 1902 dotičniki ne ztrlasiio, zapadejo društvu v korist, Zglasuje se pri društvenem tajniku, Trubarjeve ulice št. 2. ob sv. Jakoba trgu. 138 4000, 4360. 6286, 7455, 10436 14277 15226, 17262, 19831. 21862, 24324, 28227. 29146, 30509, 32337, 32422 H6992 41287, 42088, 42496, 42904, 429.32. 43927, 44980, 46452, 46682, 48485, 50186, 51889, 52572, 53485, 54145, 59749, 65125, 71546, 72290, 72402, 76165, 77569, 78531, 80473, 86004, 88533, 91892, 96424, 96700, 100190, 101045. 101619, 105099, 108911, 112911, 113125, 114574, 114840, 117743, 120028, 123881. 125810, 125864, 126109, 133278, 133322, 133434, 134632, 135349, 135442, 135855. 137126, 138472, 140105, 150215, 150312, 150960, 152707, 153537, 158933, 160606, 161010, 163529, 165819, 166319, 166866, 166874, 172779, 180552, 181370, 182699, 185490, 185700, 187606, 190495, 190548. 190944, 191052, 193621, 196364, 196933, 199117. Podroben ztznamek številk in dobitkov je na upogled tudi v našem uredništvu. Prvi glavni dobitek, koncertni harmonij, je zadela štev. 158933. Baron Schwegel v Ameriki »Chi-cago Record Herald« prinaša sliko barona Schwegla in vest, da pride isti na obisk v Združene države, kjer bo študiral razna industrijska podjetja. Nov brivski mojster v Domžalah. Tekom tekočega tedna otvori v Domžalah v hiši g. Flerina svojo brivnico gosp. Fran Ferk, ki se je vežbal v svoji stroki dolgo vrsto let po raznih večjih mestih in deloval 4 leta tudi v Ljubljani. Postreči bo torej mogel občinstvo kar najboljše. Poštno poslopje podirajo. Pričeli so podirati staro poštno poslopje v Via della Caserma v Trstu. Na njegovo mesto postavijo novo poslopje policijske direkcije. Zgradba bode gotova do septembra 1. 1903. Osojsko jezero na Koroškem je za mrznilo. Kmetje vozijo z vozovi čeznje. Nesreča na železnici. Pri nezgodi na Borovnici, kier sta trčila poštni vlak številka 13 in tovorni vlak št. 168, je bil po škodovan stroj prvega in šest vozov drugega vlaka. Trije vozovi so popolno razbiti. Škoda se ceni na okroglo 20.000 kron. Poškodovane vozove so še isti dan, 19. t. m., dopoldne odstranili s tira in torej promet ni bil dolgo oviran. OgerBki mlini zmanjšujejo produkcijo. Na Ogerskem so mlini namleli toliko moke, da ne morejo kam ž njo. Da bi si med seboj ne delali preveč konkurence in spravili blago s kar največjim dobičkom v denar, so sa zmenili med seboj, da bodo odslej mleli vsak teden samo pet dni, toliko časa, dokler blaga no prodajo. Tej zvezi je pristopilo tudi nekaj velikih mlinov v naši državni polovici, čudno! Ogerski čifuti imajo preveč moke, avstrijski kristijani pa premalo! Statistični podatki. V Ljubljani je bilo minolo leto lt>7 društev. — L. 1817 jo Ljubljana imela 866 hiš in 9885 prebivav-cev, cela Kranjska pa 64 839 hiš in 376.288 duš. Razmere v novi topničarski vojašnici v Ljubljani. Župan Hribar je nedavno v občinskem svetu obljubljal ugoden vspeh komisije, ki je šla zopet pregledat novo topničarsko vojašnico. Naj bi torej gospod župan mnenje komisije razglasil v javnosti, ker se govori, da bode topničarski polk spomladi zopet zapustil to vojašnico in se nastanil po okoliških vaseh. Sedaj je b ije na legarju bolnih 18 topničarjev. Preskrbo-vanje topničarjev s hrano jo popolnoma ločeno. Ljubljanske novice, /zaroke. V Ljubljani so so zaročili: G. Anton P r i m k , železn. poduradnik z gdč. Marijano L o -b o d a ; g. Karol K o š a k , zlatar z gdč. Katarino B e z 1 a j ; g. Viktor Adamič, uradnik juž. želez, z gdč. Marijo T r š a r z Vrhnike ; g. Jožef S v e 11 i č , branjevec z gdč. Marijo b t r a j h e r ; g. Maks. B r a -d a š k a , fin. asist. z gdč. Marijo l a -meje; g. Fran B r e g a n t, fin. asist. z gdč. Jerico V i d i c ; g. Janez K u m p , narednik domobr. polka z gdč. Olgo J a - v o r š e k ; g. Martin L a m p e r t , revi-dent užitn. zakupa z gdč. Ano a e n č u r ; g. Karol S o h r o m , brzojav. mojster z gdč. Antonijo L u k e ž i č ; g. Jožef F i -lic, c. kr. poštni oficijal z gdč Emilijo Rozman. — Srebrna poroka. Danes praznujeta v Ljubljani srebrno poroko umirovljeni vojaški kapelnik g. Jože! S t e r n in njegova soproga. — Nesreča v tovarni. V Tonniesovi tovarni se je ponesrečil delavec Viktor Preveč. Stroj ga je zgrabil za roko. V mestni ljudski kopelji se je od dne 15. decembra 1901 do 11. januv. 1902 oddalo vsega skupaj 1777 kopelj in sicer za moške 1522 (pršnih 1069 in kadnih 453), za ženske pa skupaj 255 (pršnih 51, kadnih pa 204). Ogenj. Iz Motnika se nam poroča: V nedeljo zjutraj je na neznan način nastal ogenj v poslopju tukajšnjega premogovnika. Nevarnost je bila tem večja, ker je bila ondi velika zaloga premoga. Gasilno društvo pa je bilo z brizgalnico hitro na mestu, udušilo ogenj ter odvrnilo nevarnost za Belo in Motnik. Ponesrečil se je minuli petek 421ttni kočar Fr. Slak iz Studenca pri Vel. Dolini. V trebanjskem gozdu je nakladal drva. Pri tem mu je pa padel hlod na roko in mu jo zlomil. Tržaške novice Na parniku »Ellena« sta se mornar Fiorani in kurilec Zotani spoprijela. Fiorani je kurilcu prizadel več težkih ran. To se je zgodilo zunaj na morju. Parnik je prišel v tržaško luko in tu je kapitan zločinca izročil oblasti. — V spanju okraden. Ko je delavec Mihael Plesar iz Celovca prišel v Trst, dobil je tu svojega starega prijatelja 261etnega Antona F. iz ulice sv. Nikolaja, ki mu je med drugim tudi pripovedoval, da je brez novčiča, in kar je še hujšega, da ne more že dolgo časa dobiti dela. Plesar, ganjen po prijateljevih besedah, obljubil mu je, da mu plača večerjo in za kozarec vina. Sla sta nato v neko gostilno v ulici Altana, kjer sta bila več časa. Plesarja je vino kmalu prevzelo in je v gostilni krepko zaspal. To spanje pa je moral drago plačati. Ko se je vzbudil, je žalosten opazil, da so mu ukradli 40 kron in uro, vredno kakih 20 kron. Plesar je stvar naznanil policiji, ki je takoj na to dala kot zločinca Ant. F. aretirati, kateri je izjavil, da ni ukral prijatelja ter da je nedolžen. Pozneje pa je policija iztaknila pravega krivca v osebi 42letnega natakarja Avguština L. iz Solnograda ter ga odvedla v zapor. Romanje v Rim. Povodom 251etnice papeštva Leona XIII. priredi poseben odbor na Dunaju romanje v Rim. Vlak pojde dne 28. aprila z Dunaja ter se po en dan ustavi v Padovi in Loretu. Več pove gosp. Ivan M e c h 11 e r , kapelan pri sv. Florijanu, Dunaj, Matzleinsdorf. Pulj je obiskal včeraj nemški princ Adalbert. Ob 1. uri popoludne so je vrnil v Trst. Dne 19. t. m. je princ obiskal slovečo jamo pri Škocijanu na Krasu, ki je bila tem povodom slovesno razsvetljena. Pravoslavna agitacija. Na Dunaju izhajajoči »Slovanski Vek« piše: Ena najsvetejših zadač avstro-ogrskihSlo-v a n o v bi morala biti: Polagoma pripravljati narod na prehod v sveto pravoslavje, vekoviti izvor slovanske srečo in blagostanja. Kdor pozna zgodovino pravoslavja, temu je pač dovolj jasno, da razkol nikdar ni bil »izvor sreče in blagostanja«. Urednik »SlovanskegaVeka«, dr. Vergun, ima načelo: »Da slavitsja vov-jeki vekov svjataja Rosija i da pogibnut vse jeja vragi«! On do!ujo zato mod avstrijskimi Slovani, in njegov namen jo, približati jih Rusiji. Ali če bo prihajal med nas z razkolnimi tendencami, bo vso svojo stvar naredil samo odiozno. Veteranski shod. Pred šestimi leti so vojaško veteranske dež. zvezo sklenile osrednjo državno zvezo. Ta zveza pa je vsled znanih dogodkov v nevarnosti, da razpade. Da se to prepreči, sklicujejo štajerska, gališka, češka in šleška dež. voj. veteranske zveze in pa dunajski veteranski kor shod, ki se bo vršil v nedeljo dno 26. t. m. na Dunaju (1. Scbaullergasse 6) Dnevni rod : Prememba pravil in volitev novega vodstva. Potres na Reki, V soboto zjutraj ob 6 uri 16 min. so imeli na Reki lahek potres, ob 6. uri 41 min. pa je sledil drugi, močnejši sunek. Medicinski študij. O novem rigoroz-nem redu za rnedicince se ne morejo še zjediniti. Zato se snide v kratkem na Dunaju shod dekanov vseh medicinskih fakultet avstrijskih, ki bo izdelal, oziroma presodil novi predlog. Konji za Angleže. Minuli teden je angleški barobred »Rembrandt« iz Reke v južno Alriko odpeljal 820 konj, v nedeljo parobrod »Devvona« pa 800. Doslej je žo 41 parobrodov samo z Reke odpeljalo 31.878 konj. Jutri prideta angleška parobroda »Si-cilian« in »Colonian«, v petek »America« in ■ Hostilius«. Maytner — sedi. Izdajatelj bivše »Unabhiingige Zeitung« se je vrnil iz Švice v Maribor, kjer ga je sodna oblast prepri-jazno sprejela in ga utaknila v luknjo, da presedi kazni, katere mu je sodišče pred meseci naložilo. K aferi Wallburg. Razni listi prinašalo o zadnji razpravi pred senatom bu-dimpeštanskega sodišča v zadevi izročitve Wallburga ljubljanskemu sodišču naslednje poročilo: Zigovornik \Vallburgov državni poslanec dr. Piohler je dokazoval, da je bil ErnstWallburg zadnja leta opetovano na Ogerskem. Dr. Pichler se je skliceval na izjavo neke hišine imenom Brudor, češ, da ta ve, da je Wallburg legitimni sin nadvojvode Ernsta. Listi dalje poročajo, da je dr. Pichler predložil notarijalni akt, po katerem ljubljanski stolni dekan č. g. A n -drej Zamejic izjavlja, da so listi iz poročne matrike, katere mu je pokazal Wall-burg, pisani s pisavo njegovega brata, tedanjega kaplana Jožefa Zamejca, in da je on le-tega nagovoril, naj nadvojvodo Ernsta morganatično poroči. Kakor smo že javili, bo budimpeštansko sodišče predložilo justič-nemu ministerstvu novo ulogo, na kar bode o zadevi odločilo justično ministerstvo. # * Burno zborovanje brezposelnih delavcev. — V Zagrebu je zdaj mnogo delavcev brez posla in zaslužka. »Hrvatska radnička zajednica« je sklicala shod, na katerem bi se bili delavci domenili o svojem položaju. A socialni demokratje so shod razbili in s tem pokazali, koliko so vneti za blagor delavstva. Na shod so prišli tudi poslanci Tuškan, dr. Kukovič in dr. Ilarambašič. Po volitvi predsedstva so zagnali socialni demokratje hrup, da nido zadovoljni s predsednikom, in vse je šlo narazen. Velikanska bakljada. Nemški princ je na poli, da obišče ameriške združeno države. Nemci v Novem Jorku mu pripravljajo velikansko bakljado, katere se udeleži 200.000 oseb. Mistifikacija. Iz Barolina se poroča: Nadškof Stablevvski naznanja, da je instruk-cijsko p smo poljski duhovščini, o katerem so razpravljali razni listi, mistifikacija. Sultanov zet obsojen na smrt. Mabmud Damad paša je tako srečen, da je sultnnov zet, a toliko nepreviden, da je odločen pristaš mladoturško stranke, ki priporoča razne reforme za preporelo Turčiio. Mahmud Damad paša pa jo baje od Angležev jemal tudi »baksiš« z obljubo, da jim od sultana lzposluje ugodnosti glede železnic. Vsled tega je zgubil sultanovo milost in moral bežati iz Turčije s svojima sinoma. Sedaj se poroča, da ga je sultan »in contu-muciam« obsodil na smrt. Tovorni vlak v ognju. Pri Traut-mannsdorfu se je prigodila velika nesreča nekemu tovornemu vlaku, ki je vozil iz Budimpešte. Vlak jo imel 40 voz, trijo vozovi pa so imeli kotle napolnjene s petrolejem. Pri vozu, napolnjenem s petrolejem, Be je med vožnjo prigodila poškodba. Vlako-vodja je to zapazil, ko se je voz nagnil na stran in se razrušil. Petrolej se je razlil, a iskro od lokomotive so petrolej vžgde. V hipu so mogočni plameni obieli vlak. Plamen je švigal 10 metrov visoko. Ost ha, ki so imelo službo na vlaku, so se morale rešiti skozi plamen. Trijo železniški usluž-bonci so so strahovito opekli. Wolf noče biti čaščen »Ostd. Rundschau« poroča: Poslanec Wolf jo včeraj slučajno izvedel, da neki odbor na Dunaju namerava prirediti slovesnost ob njegovem štiridesetem rojstnem dnevu. On prosi naj-odločnejše, naj se ne vrši nikaka slovesnost. Wolf želi, naj se vso opusti, ksr bi utegnilo poostriti razmere«. Kij pa, če bi bil s tem »odborom« kdo Wolfa simo — 'potegnil?. Zakonska drama. V Stanislavu na G. o i vtem i-3 železniški nadsprevodnik Ja- sinski na cesti ustrelil svojo ženo in potem Se samega sebe. Oba zakonska sta bila takoj mrtva. Vzrok : ljubosumnost. Most so ukradli v Budjejevioah te dni trije navihano. Most je vodil preko prekopa pri klavnici. Pasanti so opazili to početje, toda ker so menili, da delajo možje po naročilu mestnega Btavb. urada, jih niso motili pri podiranju in odnašanju hlodov. Dvorno gledališče pogorelo O po lunoči 18. t. rw. je pričelo goreti v dvornem gledališču v Stuttgartu. Ogenj se je hitro razširil in uničil velik del gledališča. Kralj in mnogo članov kraljevske hiše je bilo več na pogorišču. L|udij ni nihče ponesrečil. Ubit tolovaj. Pri Civitavechiji je pred-včeranjim prišlo do hudega boja med orožniki in tolpo glasovitega roparja Mariani. V boju sta bila ubita dva tolovaja in tudi Mariani je bil ustreljen. Roparski napad Iz Budimpešte se poroča: V Nngy Kata so udrli v hišo posestnika Lowingerja trije roparji, ki so s sekirami pobili njegovo ženo in služabnico Lowinger se je težko ranjen privlekel do sosednjih hiš, od koder so hiteli nad roparje ljudje, katerim se je posrečilo, roparje prijeti. Vsled eksplozije razrušena vas. Včeraj smo poročali o strašni eksploziji v predilnici Manresa na Španskem. Eksplozija bila tako silna, da je polovica vasi Puente de Vilmara razrušena. Tovarniško poslopje je kup razvalin. Bolnica v Manresi je napolnjena z bolniki. Nov stroj za izdelovanje votlega stekla so iznašli v Ameriki. Trije delavci izdelajo pri tem stroju v desetih urah 3000 čaš. S tem se prihrani ogromen del produkcijskih stroškov. V družbi, ki bi bila osnovana na socijalistični podlagi, bi pomenil tak tehnični izum pravi triumf človeštva; v današnji družbi bodo imeli nekateri posamezniki od tega ogromen profit, masa delavcev pa samo novo bedo, ker bode manj dela, torej tudi manj kruha. Morski roparji v Rudečem morju. Poročila iz raznih luk Rudečega morja, da so se na Rudečem morju pojavili morski roparji. Njihove ladije imajo na krovu topove. Doslej jih še ni bilo možno zasačiti. Vereščaginova slika uničena. Velika slika »Battle of Zapote Bridge« (bitka pri Zapote mostu na Filipinih) slavnega ruskega slikarja Vereščagina, v kateri je bil kot poveljnik naslikan general Lavvton, je padla v Čikagi na tla, ko so jo v umetniškem zavodu snemali s stene, kjer je bila razstavljena, in pri tej priliki dobila veliko luknjo. Vereščagin je izjavil, da škode nikakor ni mogoče popraviti. Slika je bila vredna 10.000 dolarjev. Trans7alsko šolstvo. Vlada južnoafriške republike je prejela na pariški svetovni razstavi dve »veliki priznanji« za razstavljene naučne predmete. V Transvalu je bilo pred začetkom vojne nad 500 Sol in sicer 147 v mestih, 462 pa po vaseh in dvorih. Poučni jezik je nizozemščina. Vsako leto je izdala država za vsakega učenca 6 do 8 lib. šterl. Leta 1898 je bilo 14.700 učencev. 85% otrok je hodilo v šolo po mestih in vaseh, na deželi pa je pohajalo šolo 91% četudi od daleč. Ves proračun na-učnega ministerstva je znašal leta 1898 4,600 000 K v zlatu. V onih krajih, kjer so iskali zlato, bilo je mnogo tujejezičnih šol, katere je vzdrževala država. 4 takšne šole so bile v Johanesburgu. Angleži pa pravijo, da je Transval nekulturna zemlja. In vendar bi šolstvo te »nekulturne« države lahko bilo vzgled mnogim državam. Zalog pri Dev. Mar. Polju, 18. jan. V Gospodu je zaspala 221etna Alojzija Pon-garčič, hčerka tukajšnjega obče spoštovanega trgovca v Zalogu. Bila je lep zgled vsem dekletom in ponoB Marijine družbe. Pogreb je bil veličasten, da še ni vas tacega videla. Zahvalo smo dolžni domačima čč. gospodoma župniku in kaplanu, družbi Marijini, ki je z gorečimi Bvečami svetila (nad 100 deklet in 20 mladeničev), dalje podpornemu društvu, bralnemu društvu in posebno pa še vrlim našim pevcem, ki so zapeli tri ža lostinke. Zahvalo še posebno izrekamo č. g. kapelanu Mateju Riharju, kateri se je največ trudil, da se je ustanovilo pevsko bralno društvo. Zahvalo izrekamo vsem, ki so spremili drago pokojnico do hladne gomile. Naj v miru počiva blaga Alojzija. Tovarniške delavke. jLtoru.aastva,, (Pomočnih in zasebnih uradnikov) bolniško in podporno društvo je imelo svoj občni zbor dne 18. t. m. Društvo šteje 79 rednih in dva častna člana, dohodkov 8947-58, troškov pa 1729 95 kron. V odbor so bili voljeni: E. Bezenšek načelnik, A. Sežun namestnik, A. Tomažič tajnik, K. Globočnik blagajnik, odborniki M. Negovetič, F. Nedeljko in F. Orehek, namestniki J. Vindiš, A. Benda in J. Nič. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 21. jan. Časopisi poročajo, da se je avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand pri novoletnih sprejemih izrazil o nemškem državnem jeziku proti vodilni politični osebi (dr. Korber). Nadvojvoda je dejal, da ako je tudi samo ob sebi umevno, da se mora posameznim narodnostim dati za njihov razvoj potrebnih sredstev, vendar ima država pravico do enotnega jezika v armadi in državni upravi. V Avstriji je nemški idiom edini splošno razumljiv, zato mora nemški jezik ostat,i jezik armade. Prizadevanja Nemcev, da bi nemški jezik postal postavno uveljavljen državni jezik, imajo njegovo popolno simpatijo in kolikor je v njegovi moči, bo Nemce pri tem podpiral. Dunaj, 21. jan. (0. B.) Budgetni odsek je završil razpravo o ,.užitnin-skem davku". Poročevalec je umaknil svoje predloge glede zvišanja nekaterih postavk, predlagal pa je resolucijo, s katero se vlada poziva, naj misli na odpravo užitninskega davka v zaprtih mestih in išče nadomestila v preosnovi davka na opojne pijače, s posebnim ozirom na interese občin in obrtnih krogov. Sprejeto je bilo tudi poglavje o „davku na pijačo". — Pri razpravi o »mitnicah" je predlagal poročevalec Schraffl, naj se dovoli ta postavka samo za šest mesecev. Finančni minister se je izjavil proti. Dunaj, 21. jan. V današnji seji proračunskega odseka je finaač. minister Bohm Bawerk zagrozil z demisijo, ako bi bil sprejet predlog, naj se točka o mitnicah črta. Poslanec Sekraffel je predlagal, naj se samo za pol leta vzame v proračun dohodek od mitnic, ker ste že obe zbornici sprejeli odpravo mitnic. Mej velikim razburjenjem se je seja zaključila ter se bo nadaljevala danes popoludne. Vrše se posredovanja, da bi poslanci ne glasovali za zgoraj omenjeni predlog in bi tako državi ostalo veselje imeti še nadalje Bohm Bawerka za finančnega ministra. Dunaj, 21. jan. (C. B.) Finančni minister je mej drugim izjavil, da bi sprejem Sohrafflo ve ga predi oga smatrala vlada za nezaupanje, posebno nje finančni politiki. In iz tega bi finančni minister izvajal posledice. Potem so še govorili: Kramar, Skene, Byk, poslednji v ime poljskega kluba proti predlogu. — Odsek je nato z 18 proti 7 glasovi odklonil predlog Schrafflov, soglasno pa sprejel resolucijo, s katero se vlada poživlja, da takoj izvrši priprave za odpravo mitnic. Poglavje je bilo nato sprejeto. Poročevalec Schraffl odložil mandat in prijavil predlog manjšine. Dunaj, 21. januvarija. Wolf bo vzel dvamesečni odpust. Vsenemška stranka je sklenila, da „0std. Kund-schau" ni več njen organ. Trst, 21. januvarija. Pruski princ Adalbert je sinoči ob 9. uri odpotoval v Benetke. Zofija, 21. januvarija. Nove volitve v sobranje se vrše 6. februvarija. Število poslancev se na podlagi zadnjega ljudskega štetja zviša od 167 na 189. Carigrad, 21. januvarija. Ameriški odposlanci so izvedeli, da mis Stone in spremljevalka še živita. Pogajanja glede odkupa se nadaljujejo. Madrid, 21. jan. Infantinja Marija Kristina je umrla. Belfast, 21. januvarija. Stranska stena Smiethfieldove predilnice se je podrla in z njo vred tudi strop prvega nadstropja. Veliko število delavcev je pod razvalinami. Doslej so našli deset ubitih. Xovi Jork, 21. januvarija. Časnikarske vesti, ki javljajo, da je pri potresu v Meksiki zgubilo življenje 600 ljudij, se ne potrjujejo. Mrtvih je samo 8 oseb. Loildoil, 21. jan. čuje se, da perzijski šah pride h kronanju angleškega kralja. London, 21. januvarija. »Standard" javlja, da se je v Sensia izvršila smrtna sodba nad Tung-fu-siangom. London, zl. jan. Razni angleški listi so glede vesti o miru z Buri jako skeptični. Buri imajo šo 60.000 pušk in veliko municije in provijanta skritega v skoro nedostopnem delu Zontpans-berga med rekama Olifant in Krokodile. Odpor Burov ne bo prej prenehal predno ne bodo angleške čete zasedle Zont-pansberga. Pretorija, 21. jan. Burskega vodjo Shepersa so v nedeljo ustrelili, ker je Kitchener potrdil obsodbo. Sedaj se je pričela preiskava proti Kruitzingerju. — Iz Kimberleya javljajo, da so si Angleži z bajoneti osvojili bursko pozicijo blizu Griquatowna, pri tem pa izgubili enega ma jorja in 4 može, 5 mož je pa težko ranjenih. Zitne cene flnž 20. januvarija 1902. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. PSenica za pomlad......K 9-43 Rž za pomlad.......„ 7-99 Koruza za maj-junij.....„ 5-70 Oves za pomlad.........7-78 do 9-44 „ 8-00 n 5-71 , 7-79 Na budimpeštanski borzi: PSenica za april.......K 9'24 „ „ oktober......„8 40 Rž za april......... 7 75 Oves za april......... 7 49 Koruza za maj........5' 39 (Efektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka . . južne žel. . , Rž „ „ • Ječmen „ „ . . „ ob Tisi . , Koruza ogerska, stara. „ „ nova . Cinkvant „ stara „ „ nova Oves srednji . . . , Fižol ....... 9-05 9 30 7-76 7-20 6-75 5-65 5-45 6 60 6-15 7-70 7-75 do 9-25 „ 8-41 . 7 76 „ 7-50 . 5-40 do 9-85 „ 975 , 8-90 n 860 ,, 7-75 * 6-75 . 5-55 » 7-00 „ 6-50 , 7-85 . 10-75 Meteorologtdno porodilo. ifui-.ns ri*.'i morj«m 306 8 m, srednji srnini tlak 736-0 mm O« opa-l«raaia iiftnjo V.aro-motra » min Temp»- j ratura 1 po Olziju \ '-.'."ari al \al 20) 9 zve- 11 744-1 | - 0 7 brezv. | jasno „, I 7. zjutr. I /42 l I '2. popol.| 7410 | 0*8 j si. svzh. I megla j 0 0 5 4 | sr. ssvzh. |sk. oblač. | Srednja včerajšnja mmpitrstnrft 1-6°, normale- —2 3' Dunajska borza dn6 21. januvarija. Skupni državni dolg v notah.....100-85 Skupni državni dolg v srebru.....100-70 Avstrijska zlata renta 4%......120-45 Avstrijska kronska renta 4 %.....97-50 Ogerska zlata renta 4 %.......119 85 Ogerska kronska renta 4%......96- — Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1605-— Kreditne delnice, 160 gld..............654 75 London vista......................239-22 Nemški drž bankovci za 100 m. nem drž. velj. 117-20 20 mark............ 23 44 20 frankov (napoleondor)......19 02 Italijanski bankovci.........93 25 C. kr. cekini...........1130 Menjarična delniška družba l.,WollzeilelQ in 13, Dunaj, Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžre- banju najmanjšega dobitka. 134 1 Promese za vsako žrebanje. — Kulantna izvršitev naročil na borzi. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špeku-laoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obresto-vanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. Cihlrnn+O hnviip v kositarnih škatljicah za /e-tM/o Utvt l/O razprodajalce in lastno uporabo se dobž pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice 228 5 12—6 Vnanja naročila proti povzetju. Gospodičina išče službe bodisi kot hišina ali kot guvernanta pri manjih otrocih v kaki bolji družini. Najljubše bi jej bilo, ako bi dobila mesto kje v bližini Ljubljane ali pa na Štajerskem. Zmožna je treh jezikov. Ponudbe naj se pošiljajo v Sempas pod naslovom: „Miriam 12" v teku 14 dnij. (Poste restante.) 78 3-1 Služba organista ^ in s prostim stannvaniem in 710 K plačo, ki je nastopiti s 15. februvarijem, se s tem razpisuje Prednost ima cecilijanec, lepega obnašanja, z dobrimi spričevali. 68 3—2 Župni urad Čatež ob Savi na Dolenjskem, dne 16. januvariia 1903. Mlad trgovski pomočnik želi premeniti svojo službo. Izurjen je v specerijski m manufakturni stroki. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod „U. g b.", poste restante Dob (pošta). 64 3_g Katoliška bukvama v Ljubljani priporoča: lUlssale Romannm (v obliki male pole) 1. 1901, najnovejšimi mašami, in sicer: 1. V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 43-20 2 V črnem usnji z zlato obrezo .... K 44-40 3. V rudečem Sagrinu z zlato obrezo ... K 50-— Dobiti je ta misal tudi v še finejšem vezenji. Missale Romanam (v četvorki) 1. 1901, z najnovejšimi mašami, in sicer: 1. V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 36-— 2. V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38-— 3. V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 42-— Dobili je tudi v še finejši izdaji. Cene veljajo s proprijem vred za katerokoli škofijo. — V zalogi so misali s proprijem naslednjih škofij: Ljubljanske , goriške , krške , lavantinske, poreško-puljske, tržaške in ogersko-hrvatskih. Mlssae pro defunotis (v obliki male pole): V črnem usnji z rudečo obrezo .... K 7 20 V črnem usnji z zlato obrezo.....K 8-40 Mlssae pro defunotis (v četvorki): V črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6-— V črnem usnji z zlato obrezo.....K 6'96 Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida smejo vedno maševati »de Beatac: Missale ad usum saoerdotum oaeoutientium (v obliki male pole): V črnem usnji z zlato obrezo .... K 19-20. w 9 mm m pristno, zanesljivo blago, priporoča po zmerni ceni L. POKORNY, s v e e a r 1180 8 v Celji, Gledališke ulice št. 3. Mlado, krepko 181etno dekle vajeno posebno red vzdrževati v hiši, išče službe v kaki pošteni hiši. Naslov: A. S, pošta Zalog pod Ljubljano. Poste restante. 80 2--1 Kdor ima kako telesno napako, obrne naj se takoj na strokovnjaka, ki si je pridobil bogato praktiško izkušnjo v raznih bolnicah in v občevanju z zdravniki ter je sposoben pomagati in bol olajšati tudi v najtežavnejih slučajih K. piofrowski bandažist in orthopedist (urav-naleo pohabljenih udov) 77 121 Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. Izdajatelj: Dr. Evgan Lamp«. Odgovorni vrednik:Jvfn Rakoveo. Tisk,.„Katoliške Tiskarne v Ljubljani,