m.


cafc7 • / -
ssiP^-Bi'
Govorijo o sebi in svojem delu
Lado OBLAK (frizerski mojster), Šukrija KUMALIČ (transportni delavec), dr. Boris MOšKON (zdravnik), Fani PUčAK (prodajalka), Anton GUšTINčIč (uslužbenec LM)
STRAN 4
'	U3TO V. ST. t
GLASILO ObO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE iiiiKire»CTV»y»«CT~»
JANUAR IfKU
MOSCANSKA
RAZGRNILI SMO REGULACIJSKI NAČRT
kako je predvidena regulacija območja občine MOSTE-POLJE? OBSEŽNA INDUSTRIJSKA IN STA-j^VANJSKA GRADNJA — ČLANI OBEH ZBOROV J^CINiSKE SKUPŠČINE ODOBRILI REGULACIJSKI NA-^RT — USTANOVITEV ZAVODA ZA INDUSTRIJSKO GRADNJO
Zbn,-1 sv?j* 6- r°dni seji sU ^ 'Venske skupščine Lju la ^,a ^oste-f>olje obravnava freeni ■ • <*ruRirn tu<li predioi ga	načrta celotne-
sedon,lino6ia	v okviri
črta mi,et'n0fia va/.voj nega na-
če^j’1>re^ej podix>bnem tolma-8a	1063 rcgulacijske-
^kufrta ~ kar jc podal di-Ibž gj '?avoda za urbanizenr
“^iPSčin™
^^dajali ___________
^l]-,--,Um4estn'L' Predloge. ... ''esolu^i- 3 50 sPiejeli tud Črtu ir, J<L° relacijskim na Zavoda .odI<>čbt> o ustanovi tv Jtoste' Za ®r3dnjo industriji
6|lcu'niw‘ilJmer “ so odbornik Vi ^ln.e v razgibani ra/.pra Zelo ,a 1 vprašanja in tud
Glede na td; da predstavlja predlagani regulacijsiki načrt pomemben korak k nadaljnjemu razvoju industrializacije in stanovanjske ter drugih gradenj, naj bralcem vsaj v skopih obrisih prikažemo njegove glavne značilnosti in zanimivosti.
LJUBLJANA IN MOSTE
Regulacijski načrt v občini Moste-Polje je pravzaprav del celotnega urbanističnega načrta mesta Ljubljane in se v nekem smislu naslanja na podatke celotnega gradiva urbanističnega programa mesta Ljubljane. Le-ta pa je predlagan v okviru 7-lt tnega načrta razvoja. Zato je povsem ra-
zumljivo, da regulacijskega načrta za našo občino ni moči izdelati ali realizirati ločeno, temveč v okviru urbanističnega načrta Ljubljane.
V zvezi s' tem so strokovnjaki ugotovili, da ima naša občina najugodnejše pogoje za nadaljnji razvoj in razširitev večje industrije, zraven tega pa seveda tudi za razširitev stanovanjskih naselij, katerih gradnja bo tesno in nujno povezana z gradnjo industrijskih objektov.
ŠIROKE POVRŠINE
Področje občine ima zelo velike površine, ki jih bo moči v okviru 7-letnega načrta dodobra izkoristiti. Na drugi strani pa zagotavljajo to obsežno gradnjo geološki in tehnični pogoji, trdnost terena, dalje komunalne naprave (kanalizacija, vodovod, plinsko NADALJEVANJE NA STR. 12
DELOVNIM KOLEKTIVOM,
DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM
IN VSEM OBČANOM
ŽELI
SREČNO IN USPJ2ŠNO NOVO LETO 1964
Občinska skupščina
Ljubljana Moste-Polje
Srečno in uspehov polno novo leto Vam želijo
Družbenopolitične organizacije
Ljubljana Moste-Polje
Pionirska -organiiacija: preko 600 novih članov
Pionirski odredi so po vseh občinskih šolah pred dnevom republike sprejeli v svoje vrste preko 000 cicibanov. Prav za toliko pa jc naraslo tudi število podmladkarjev RK na moščanskih in poljskih šolah.
Pred dvajsetimi leti, ob II. zasedanju AVNOJ in proglasitvi republike, je bil to naj-večji dan jugoslovanskih narodov. Vse, kar temu sledi vsako leto, je nizanje in dograjevanje — je stopnjevanje. Ta veliki dan, ki ga odrasli zdaj podoživljamo in praznujemo, pa doživijo vsako leto znova v vsej enkratni veličini tudi naši najmlajši. Vsako le-toto ob tem prazniku stojijo tisoči anonimnih šolarčkov prvič v življenju v organizirano družbo. To je zelo pomemben dan in tega se zavedajo, zato so zavzeti, resni in svečani. Ko sem jih gledala — te letos, one lani in predlani, sem spoznala, kako so sl ta dan vsi podobni, kakor smo si
ljudje vedno, če doživljamo iskren, svečiin in veliki dan. Ker sprejmejo s trenutkom, ko jih njihovi starejši tovariši sprejmejo v svojo organizacijo, tudi dolžnost, so nesni in odločni. Cisto pravi majhni Občani, ki se začno zavedati svoje pomembnosti.
Vse, kar se ta dan dogaja na šolah, je namenjeno njim: okrašene dvorane, pionirji in
učitelji, ki so jih na šoli Vide Pregarčeve v špalirju pričakali in se je skupen pohod v okrašeno dvorano k sprejemu razvil v pravo manifestacijo; svečana seja odbora odreda na šoli Ketteja' in Murna ob prisotnosti učiteljskega zbora, predstavnikov družbenih organizacij, pokrovitelja pionirskega odreda in staršev; kulturni programi, M so jim jih pripravili starejši pionirji na vseh šolah. Pionirska rutica, čepica, značka in pravila zveze pionirjev, ki so jim jih po (Nadaljevanje na 2. str.)
VODOVOD V PODLIPOGLAVU
STRAN 5
AKTUALNO
Konec
priprav
Načela — vsaj kaže — so jasna pred nami. Sedaj smo pred naslednjo, še važnejšo nalogo — neposredno, ustvarjalno . delo na terenu. Tudi zdaj ne bo vedno lahko, vendar bo nekaj deset članov našega novega odbora z vso zavzetostjo pripravljenih iti po po poti naše nove ustave cilju tudi kulturno ustvarjalnega, sproščenega človeka naproti. Že dosedanje priprave in pripravljenost naših občanov pa tudi vseh občinskih forumov so porok, da se bomo lahko spoprijemali s še takimi težavami. In prav v zavesti vseh teh dejstev in načelne jasnosti so vabljeni na usta-
novni občni zbor vsi, ki jim je < kultura pri srcu, vsi, ki se čutijo soodgovorne, da postane kulturno življenje tudi pri nas neločljiv del socialističnega človeka in družbe.
Pri pripravah za ustanovitev smo naleteli seveda tudi na to, kakšno ime naj ima nova organizacija. Nihali smo od naslova, ki ga imhjo po vseh občinah, preko kulturne zveze pa občinsjte zveze za kulturo in prosveto ter kulturno-prosvetne skupnosti. Končno se je pripravljalni odbor odločil za prvi predlog, ker bo že v naslednjih mesecih sledila okrajna in republiška skupščina ter ugotavljala in programirala načela za kulturno življenje v sodobni naši družbi, pa istočasno tudi rešila, kako imenovati družbene organe, in to enotno po vseh občinah. Odločili smo sc torej ne prehitevati teh forumov s formalnostjo (ta res ne predstavlja več vseh sodobnih oblik, pobud in načel za kulturno življenje v občini), leer bomo ime tako in tako poenotili, vsebinsko, programsko pa smo že težili za tem, kar zahteva od nas sodobni razvoj naše družbe.
Iz občinske skupščine: RAZPRAVE 0 STATUTIH
USTANOVITEV SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV L JUBLJANA MOSTE-POLJE


OBČINSKA SKUPŠČINA JE NA SEJI OBEH ZBOROV 13. DECEMBRA 1963 PO RAZPRAVI O OBČINSKEM STATUTU, STATUTIH DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI SPREJELA SLEDEČA PRIPOROČILA IN SKLEPE:
V torek, 7. januarja 1964, ob 9. uri bomo v sejni dvorani občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje ustanovili občinski svet Svobod in prosvetnih društev naše občine. Meseci priprav so za nami. Ni bilo vedno lahko. Pripravljalni odbor je moral že v tem kratkem času vsaj kolikor mogoče prisluhniti utripu časa. in misliti na tako vsebino delovanja, ki bo v skladu s sodobnim življenjem; ugotoviti je bilo treba načelo težnje pri organizacijski krepitvi najrazličnejših oblik kulturne dejavnosti skladno s potrebami in perspektivami; povezati je bilo načelo stalnosti kulturne dejavnosti z vsem ostalim razvojem, preplesti torej ljubiteljsko dejavnost in osebno kulturo z vrhunskimi prizadevanji v organizirano in kompleksno kulturno življenje kot sestavni, neločljivi dei razvijajoče se socialistične družbe itn.
1.	Razprava o občinskem statutu kot statutu komune naj se na terenu, v krajevni skupnosti in delovni organizaciji tesno navezuje na razpravo o statutih krajevnih skupnosti in delovnih organizacij.
2.	Razprave o statutih naj se usmerjajo zlasti k razčiščevanju idej in vprašanj in oblikovanju stališč kot mnenj in pripomb, ki jih bodo zbrale in analizirale komisije za statute za pripravo končnih osnutkov.
3.	V razpravah in pri pripravi statutov naj se mobilizirajo vsi faktorji, ki lahko prispevajo k razčiščevanju statutarnih vprašanj. V razprave naj se zlasti vključujejo strokovni in družbeni delavci iz raznih področij, kar bo omogočilo strokovno poglobljeno pripravo in kvaliteto statutov, da bodo ti res odraz potreb in razpoloženja ter posebnosti posameznih področij.
4.	Občinska skupščina in njeni organi ter družbeno-po-litične organizacije kot nosilci iniciative za urejevanje druž-beno-ekonomskih odnosov v občini naj skrbe za to, da bodo odborniki in člani svetov pobudniki razprav o statutih na terenu, pripravah statuov krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, tolmači kompleksnega povezovanja problemov družbeno-ekonomskih odnosov med samoupravnimi organi v občini in zbiralci pripomb, mnenj in predlogov.
V ta namen naj občinska skupščina skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami še v mesecu decembru priredi za odbornike in člane svetov krajše seminarje oziroma tribune,
na katerih bi le-ti poglabljali poznavanja statutarnih načel in razčiščevali idejna vprašanja statutov.
6. Sveti občinske skupščine naj osnutek občinskega statuta obravnavajo po svojih področjih in ob povezovanju s problemi statutov delovnih organizacij in krajevnih skupnosti na svojih področjih.
6. Vžporedno z javno razpravo o občinskem statutu je treba pripraviti in dati v razpravo osnutke statutov delovnih organizacij. Samoupravni organi delovnih organizacij naj takoj store vse potrebno, da se pripravijo osnutki statutov in izvede podrobna politična obdelava odnosov, ki jih je treba urediti s statutom. Pri tem naj izhajajo iz svojih programov razvoja in družbeno-ekonomskega položaja svoje organizacije v komunalnem sistemu. V pripravah programa in statuta naj vključujejo čim širši krog članov delovnega kolektiva.
Vzporedno z razpravo o občinskem statutu in pripravah statutov v krajevnih skupnostih, katere nosilec naj bodo ob iniciativi in pomoči odbornikov in družbeno-političnih organizacij aktivi krajevnih skupnosti, naj le-ti povezujejo razpravo in pripravo statuta z vprašanji razvoja krajevne skupnosti in njenega programa.
8.	Da bi se pred samim sprejemom statutov omogočila izčrpna javna obravnava, naj bi bili osnutki statutov delovnih organizacij in krajevnih skupnosti pripravljeni in dani v razpravo najkasneje do 31. januarja 1964.
9.	Javna razprava o statutih naj bi se zaključila d° 1. marca 1964. Na podlagi zbranih in analiziranih pripomb, predlogov in stališč občanov, družbeno-političnih in delovnih organizacij in društev naj bi komisije za statute izdelale izpolnjene in prečiščene osnutke statutov, ki bi se sprejemali v drugi polovici marca 1964.
Pionirska
organizacija
NADALJEVANJE S 1. STR.
zaobljubi razdelili starejši pionirji — in končno so postali tega dne na vseh šolah vsi otroci pionirji. Nekih brezim-nežev ni več. Vsi so enaki: z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi. Kako je bilo tiho v veliki dvorani na šoli Ketteja in Murna, ko so na svečani seji pionirskega odreda drug za drugim vstajali od konferenčne mize predstavniki pionirskega šolskega odreda in svojim malim tovarišem nizali pravice in dolžnosti, ki jim gredo.
Zakuske za male slavljence, pa še dodatek, da bi dan ostal v čimlepšem spominu.' Potem pa smo srečevali po cestah
plave čepice in rdeče rutice in mrjogo srečnih in nasmejanih obrazov. Hudo ponosnih — pa tudi mi smo bili ponosni nanje.
Branka Kastelic s šole Sostro piše: »Da, tudi mi smo bili veseli, ker imamo v svojih vrstah spet več članov. Hočemo pomagati drug drugemu, se pridno učiti, da bomo nekoč postali tisto, kar bo od nas zahtevala naša lepa socialistična federativna republika Jugoslavija.«
Saj moramo biti ponosni, če Branka tako zagotavlja. Verjamem, da tudi drugi tako obljubljajo. V naši občini je mnogo šol in z vsake bi radi kaj napisali. Skoda, da ni povsod ono Branke ali Marije, ki bi nam o praznovanju kaj več napisale. Sami pa tudi nismo mogli obiskati vseh šol. Pa nam je zelo žal. Gotovo je bilo tudi v Polju zelo lepo, tembolj, ker so organizirali sprejem v zvezo pionirjev 'tudi za cicibane podrožničnih šol Iz Prežganja,, Janč, Javora, Besnice in Lipoglava. Kolinska tovarna, pokrovitelj pionirskega odreda Karlice Pangeršičv Zalogu, je poklonila odredu pionirski prapor.

šilili
SPLOŠNO GRADBENO ODJETJE
PIONIR
IVOVO AVESTO
SE PRIDRUŽUJE NOVOLETNIM ČESTITKAM
REDNA LETNA KONFERENCA ZMS LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Ne samo ozki mladinski problemi
Obračuni so nujni — včasih so zadovoljivi, včasih tudi ne. Ko pa ugotavljamo uspehe naše mladine v letu 1963, lahko že uvodoma ugotovimo, da je v naši občini dosegla rezultate, ki kažejo, da sc je skušala po svojih močeh čimbolj vključiti v sodobno družbeno dogajanje. Pri tem je seveda naletela tudi na težave in probleme — pa tudi o teh je odkrito spregovorila na svoji redni letni konferenci.
tem verjetno pozabile, sicer prav skrbeti za koS^, dansko rast, vendar ne gre Pl
zabijati na vrhnjo stavbo,
rej tudi na vse druge ki nastajajo z vse koncentracijo delovnih *lcCr na nekem področju. To ni samo ozko mladinski PLft
Polna sejna dvorana občinske skupščine je prvo decembrsko nedeljo dokazovala, da se je večina aktivov ZMS po delovnih organizacijah, po terenu in šolah zavedala morda bolj kot prejšnja leta važnosti tega zbora. Tudi predstavniki občinske skupščine in drugih političnih organizacij so s svojo prisotnostjo in sodelovanjem dajali konferenci potrebnega poudarka. Sam potek —' od uvodnih misli v referatu, preko poročila, predvsem pa plodna razprava — pa je preko dejstev ugotovil nekaj važnih momentov, Id bi jih lahko strnili v tele zaključke:
sko povezano z razvojem naše družbe in posameznika v njej. Za mladino pa to pomeni moralno, pa tudi materialno podporo in ne nazadnje tudi stimulacijo za poglabljanje in aktivnejše vključevanje v naš splošni razvoj.
ZMS naše občine se ni zapirala v ozke svoje meje, temveč je težila za čimbolj neposrednim sodelovanjem vseh subjektivnih sil v smeri čim-popolnejših stikov z družbe-no-političnimi organizacijami. Zavedala se je, da je tako sodelovanje pogoj za uspešno delo in kjer tega ni bilo, je opaziti slabše uspehe.
blem, prav ugotavljanj® (y0-na njih letni konferenci l’f jjt> trjuje zrelost in širino h1*0 v naši občini.	.
Sicer jc letos dajala J konferenca večjega predvsem na gospodarstvi ^ ni na izobraževanje), vC je bilo dokaj poudarjeno delo mladine po šolah- po tam so ugotavljali t<p^n-11',|£r
večjem pxnzadevanju ^.j-vključevanju mladih v Janje samoupravljanja. ve pa so po šolah v , delno tudi zato, ker pravljnnjc v šolstvu / jLje0
bilo ^
teša
ni zaživelo, kot bi
Mladina je pokazala dokajšnjo resnost in zavzetost pri nakazovanju in reševanju problemov naše komune v najširšem in svojih problemov v ožjem merilu. Aktivno je sodelovala pri prizadevanjih za čimboljše urejanje načel in odnosov v statutih povsod tam, kjer dela, pa tudi občinskega statuta. Prizadevala si je dajati deleža pri osamosvajanju ekonomskih enot kot resnično gospodarsko enovitih teles s čim večjimi pravicami in pripadajočimi dolžnostmi. Zato se je odločala za nujnost tako strokovnega kot družbenopolitičnega izobraževanja, saj' je oboje neposredno in organ-
S podatki iz gospodarskih organizacij je mladina ugotavljala, da so slabi življenjski pogoji predvsem sezonskih delavcev (premajhna skrb za stanovanja, prehrano, družbeno in družabno življenje in nasploh skl b za vključevanje v novo okolje) povzročali močno fluktuacijo delovne sile, probleme v proizvodnji in tudi pojave, ki niso bili vedno v skladu z moralnim likom socialističnega človeka.
Na terenu jc bilo in je čutiti pomanjkanje prostorskih možnosti za aktivnejše delovanje mladih, saj so jih nekaj od njih celo prevzele gospodarske organizacije pa pri
in prav. Tako tudi mladi'1^?' more videti v vsakdanje11
uurjt.: VlUiUU V VCriUvv«**"" j.
jem delu v praksi to, cer v teoriji ali sliši su
nekaj
torej ve.
To je samo ugotovitev x redne ,c ".nčia*' forcnco mladine naše ^ Teža dela v prihodnje « v v morala biti usmerjena J ugotovitve, ki jih bo K »j pc konference uresnič* ‘jjiit' vi občinski komite Ijana Moste-Polje. Ucl,* . volj. tudi ne bo vcrje‘n no lahko, taka kon^e' M je že sama neko ja11 ,.^je J1, se bo mladina v	's
resneje lotevala prO'> ,eiel tako prispevala »voj f\P razvoju naše o')čin * družbe.
v
i"
;
VZGOJNO-VARSTVENA USTANOVA ANGELCE OCEPKOVE NE BO IZPOLNILA SVOJEGA NAMENA
DOKLER NE BO PREHODA
Lokacija:
Čeprav' leži severno od železniške proge Ljubljana—Zidani most, t. j. ob šoli Vide ft^garčeve v Zeleni jami, je njeno pravo zaledje vendarle stanovanjska soseska Most in jelo Kodeljevega. Da je kljub temu situirana tam, kjer je, je to zato, ker v centralnem dedi Most ni bilo primerne lo-itecijc, predvsem pa zaradi
polikliniko v šoli Vide Pregar-čeve. Kao pa bo' prevzela nova šola v Novih Jaršah del otrok iz šole V. Pregarčeve, ta pa otroke iz šole Ketteja in Murna, koliko sto in sto otrok več se bo takrat gnetlo na prelazu v Pokopališki ulici! Koliko sto in tisoč možnosti vsak dan, da se zgodi nesreča, in koliko . odvečnega, toda upravičenega strahu staršev, ki morajo pu-



. vrehod v Pokopališki ulici je preobremenjen, mobili, kolesarji in pešci hitijo in drug drugega ogrožajo. Za pešce je najmanj prostora!
tgrkz'!v£,'s šol° in Prostora za lOriim '	doma je namreč
' "i m- parka oz. igrišča.
Če» * , 0‘rok h°di že zdaj bo ,, , ,T/nic(> ln koliko jih V * b»*nii Prihodnosti? ho iiQi^ no vartsveno ustanovo ^°lskrh?OVa sPrejela «0 pred-dbčasTK'111 12^	otrok; v
0k	n\ varstvu pa bo imela stom povezana preko Most, da
uPošif V Otrok 'm mladine. Ce
Jaršah	jc v Nov‘h
ščati nezavarovane otroke v tako neurejene prometne razmere, kot vladajo na Pokopališki ulici.
Tiho upanje Zelene Jame, ki ima na tej strani občino, tržnico, zdravstveni dom, lekarno in je s preusmeritvijo avtobusnega prometa tudi z me-
- *ni jami, je n
n0 k „7 ‘"'vie
*dkajo ,0?'k
‘Jl) r>n,V'“"’ JC‘ nesporno, da Vt fn	dobila iz
hio i._, Kodeljevega, ker ve-° Prav tu starši
m da j varstvena ustanova ?fckniJ j;llraka ustanova tudi v v
> 1 to
H0 v’zHofin:'^'0lek dela te mv bove. Jn° - varstvene usta-
vf°k 'k^rd-i^3 hodi Preko 500 plde Pre^!lc‘m P°uku v šolo »]?.kPPališki ?<jV0' in s>cer po Preliiz *Ci ^ez železni-l],°ko l2o’ viJ?r vozi dnevno .sw Pi'onv.t ^°V in 80 ruz-zan,di za-rnKnju zan^!<okratnem spu-
C°V ^	c,<> bajnih
We’ k3e na?uP^v ni nobene jih&Sar ali Jtokodl Pešec, vozi
bt«S8[e tolik,, 'kor‘ii' VitI'ic <,^11 n,.»u kollk°r si jih traoh, »v L!!0'1-, T.orej 500
ff^e Usai dvakm če, J^nkrat popoldne
«kl^at k r‘zn?Vadh<' in se i2VenŠ<>1'
^Unikl^ajo ^Vide Pregar-Oo ko v JVv ®J° šolsko poli-
d^‘Mk in mlT ulici: čez
hturn, Cin,adlne iz šole ^ ih ^vnf'gazijo (v nek-ijib rnzr ,Maksa Per-0Ra,'čeVeazfedov šol,. Vi-Pa ‘majo zobno
bo. morda ravno z vzgojno-varstvenoi ustanovo vendarle prišla do podhoda, je upravičeno zraslo.
O podhodu pa govore tudi vsi starši, ki še pošiljajo otroke čez progo, starši, ki jih v bližnji prihodnosti se bodo in predvsem starše, ki imajo majhne otroke in bi jih skozi podhod za pešce lahko same napotili v vzgojno ustanovo, nikakor pa jih ne bodo puščali čez Pokopališko ulico.
Ne motimo se, če trdimo, da je vprašanje podhoda morda vprašanje pomena te ustanove, vprašanje rentabilnosti In v dokajšnji meri tudi smisla. — Naj bodo pogoji v ustanovi še tako idealni, ko pa je dohod za otroke tako strašno zapleten! Prav pogovor s starši nas je napotil, da smo zaprositi gradbenega inšpektorja občine, tov. Nado Kozinčevo, naj nam ona pove kaj več o podhodu. Toda ona meni, da ustanova za zdaj nima prave povezave s svojim zaledejm, od koder lahko pričakuje največji pritok otrok. »In prav zato,« je rekla tov. Kozinčeva, “■hi bilo nujno čimprej zgraditi podvoz pod železniško progo v Proletarski ulici. Stroški bi znašali po predračunu okoli 15,000 000 dinarjev'. Ta znesek
pa bo verjetno naraščal tembolj, čimbolj bomo z gradnjo odlašali, poleg tega pa bo treba plačati še stroške za preusmeritev in morebitni zastoj železniškega prometa med gradnjo.
Na zadnji seji komunalnega ObS Ljubljana Moste-Polje, ki je obravnaval načrte del za prihodnje leto, so sicer pretehtali vse možnosti, da bi ta problem rešili, vendar trenutno ni finančnih sredstev za to gradnjo.
»Torej 15 in še dodatnih nekaj milijonov ni, da bi zgradili podhod in podvoz — ali bi se ne dalo morda zgraditi ceneje. Morda le podhod?«
Problem bi bi Idelno rešen z gradnjo samo enega fiksnega hodnika za pešce in kolesarje — podobno kot na Titovi ali Celovški cesti — ostalo vozišče in drugi hodnik pa bi bila zgrajena ob rekonstrukciji celotne Pokopališke ulice, ki bi kasneje postala glavna magistrala do Šmartin-ske ceste,« je rekla tov. Kozinčeva.
»In cena?«
»Seveda precej nižja,« je zagotovila in dodala: »Tudi sama sem mati in bom v prihodnosti verjetno kdaj potrebovala usluge te ustanove, zato upam. da bo ta prehod čimprej zgrajen«
Uslužbenka Eva Tržan pa pravi:
»Z letošnjim šolskim letom hodi hčerka v 1. razred osnovne šole Vide Pregarčeve oz. v vzgojno-varstveno ustanovo pri tej šoli. Sedaj bo prešla v dom Angelce Ocepkove. Menim, da bo problem varstva tako zelo dobro rešen. Problem pa je bil ln ostaja prehod čez progo. Vsak dan spremljava z možem otroka v šolo in nazaj, ker ga ne upava samega izpostavljati tako neurejenemu prehodu čez železnico. V nedogled pa tega, ker sva oba v službi, ne bova mogla delati. Podhod bi ne rešil samo varnosti, temveč odprl tudi možnosti, da pošiljamo otroke brez skrbi same v šolo oz. v varstveno ustanovo. Prav tako pa bi se skrajšala tudi pot, ki vsaj za nas iz Prvomajske ulice predstavlja velik ovinek iin zamudo časa.«
Neka druga tovarišica pa je rekla: »Tudi jaz komaj čakam, da bo vzgojno-varstvena ustanova A. Ocepkove sprejela mojega triletnega otroka. Končno smo le dočakali! Nastaja pa vprašanje, kdo bo spremljal otroka. Ce bi bil podhod, bi se najbrž moj otrok lahko priključil otrokom, ki bodo nedvomno tudi iz naše
hiše hodili v ustanovo, nikakor pa ne bdm mogla pustiti samega — in najbrž tudi droge matere svojih ne — preko Pokopališke ulice. Materam iz Most, ki bodo pred odhodom v službo morale spremljati še otroka v dom. pa predstavlja ovinek tudi veliko izgubo časa. Mislim, da je problem vzgojno-varstvene ustanove brez urejenega pohoda ostal le na pol poti. Če je v glavnem namenjen Mostam, je rešen pomanjkljivo.«
Strinjam se s tem. Pred leti nisem dala otroka v šolo Vide Pregarčeve. da ga ne bi
se ne premakne«, ker bi sicer zamudili pouk.
Poleg table »Prehod čez progo prepovedan« pa je nad hišo v ulici Prvega aprila in med šolo Vide Pregarčeve čez tračnice prava steza. Tod hodijo odrasli. Zjutraj, ob dveh, vsak čas. Ponoči in v megli. Čc se jim mudi ali pa tudi ne. Toda komu se danes ne mudi? ALI RES NI NOBENE REŠITVE?
Ce ni petnajstih milijonov, morda pa bi se le kako izpeljalo manj zahtevno, tudi z manj t-redstvi. tako kot je menila tov. Kozinčeva. Kdo pa ve. če ne bi toliko prihranili. če bi gradili to leto, kot bomo naslednje ža odplačali? Komu bomo pa nesrečo naprtili, če se priprti?
In še nekaj: Nekoliko ironično se človeku zdi, ko govo-
Starejši in mlajši ubirajo krajšo in bolj nevar not preko železniških tirov. Za nevarnost in prepoved se malokdo zmeni
izpostavljala nevarnostim na cesti, sedaj pa bo vendarle prešel v to šolo.' Večji je res, toda vprašanje, koliko je otrok bolj izpostavljen, če hodi v prvi razred ali peti razred, koliko navsezadnje bolj kot odrasli, je le relativno. Sicer pa bodo otroci, ki stanujejo v spodnjem dela Zaloške ceste in morajo čez dva železniška prehoda, da pridejo do šole Ketteja in Murna, prišli z dežja pod kap.
Govorila sem tudi z otroki, ki že hodijo v šolo V. Pregarčeve in dejali so mi, da »če ne gre drugače, se pač poženejo tudi čez vlak, če morebi t i stoji na Pokopališki ulici in
rimo o varno.; i otrok v prometu, se trudimo, da jih zaščitimo na prehodih za pešce, istočasno pa jih n' kaj s'o metrov dalje masovno pošiljamo v prometno džunglo. Morda bi bilo neobičajno, toda. prilike na Pokopališki ulici so tudi za današnji čas že več kot neobičajne, da bi pešcu tod začrtali' vsaj pol metra ceste ob vsaki strani, ki bi naj predstavi iala vsaj košček varnosti ali vsaj pokazale pot, kje bi naj bil pešec varen. Medtem pa bi intenzivneje -iskali rešitev za čimprejšnji pohod in ne p*)-zabili, da si za zdaj nihče ne želi drugega kot to. da bi iim-pfej in čimvarneja prišel na to ali ono stran.
.go ......

Hiter ekonomski razvoj zahteva vedno več visoko in višje strokovno izobraženih kadrov in s tem v zvezi velja poudariti pomembnost kadrovsko socialnih služb v naših delovnih organizacijah. Temeljna funkcija teh služb 'je dvig storil-nnosti in višji življenjski standard. Ta naloga je torej presegla okvire nekdanjih personalnih služb in zahteva pri proučevanju teh problemov strokovne delavce. Dinamičen gospodarski razvoj terja ustrezno kadrovsko politiko, ki je del splošne gospodarske politike. Ta se mora gospodarskim zahtevam pač prilagoditi. Proizvodnja je vedno bolj odvisna od znanstvenih dosežkov. To pa pomeni, da so v gospodarstvu vedno bolj potrebni strokovnjaki. Porast produktivnosti je v marsičem odvisen od strokovnjakov z višjo ali visoko strokovno izobrazbo ter od izkoriščanja
umskih kapacitet, čeprav danes marsikje iščejo izhod samo v povečanju fizičnih naporov zaposlenih delavcev.
Analiza stanja v 20 delovnih organizacijah v naši komuni kaže, da dosedaj niso vodile načrtne in sistematične skrbi za rast in vzgojo strokovnih kadrov. V 20 gospodarskih organizacijah je sistematiziranih 237 delovnih mest, na katerih bi morali biti zaposleni kadri z visoko šolsko izobrazbo. Odgovarjajoči kadri pa zasedajo le 147 delovnih mest ali 62%. že ta skopi podatek pove, da je stanje zaskrbljujoče. Največje potrebe po strokovnih kadrih z visoko izobrazbo so v industriji, gradbeništvu in prometu!
Delovne organizacije in njihove kadrovske službe čaka torej neodložljivo delo. Samo s strokovnimi kadri je moč voditi boljšo komercialno in proizvodno politiko, kar se
končno odraža tudi pri standardu delovnih ljudi.
Lr
/l

Si
:
-
1^
lilllllllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllllll!llll
• • M >1! M > | I I I |	, CM I I Ili
NAS REPORTER NA OBISKU V VI. GIMNAZIJI
DIJAKI IN PROFESOR
V gimnazijo — saj veste, Rje je VI. gimnazija — sva stopila, ko so bile luči že prižgane. Ura je kazala točno 16,35. Fotoreporter je takoj »opravil«, nato pa se je razvil pogovor:
Ste vsi iz naše občine? Jo poznate?
— Jaz nisem, se oglasi Silva Podrepšek iz 3. c, šele nekaj let sem tu. Vendar, zdi se mi, kot da že od nekdaj spadam v vašo skupnost in mirne duše me lahko šteje za polnokrvno Moščanko. Vprašujete, če poznam občino. Hočete, da vam povem meje, število krajev, prebivalcev, kakšna industrija je tu?
— Ah. pusti to, spregovori Aleš Golia iz 3. a, predsednik aktiva ZMS VI. gimnazije. Sicer pa — omenila si industrijo. Tam dela toliko mladine — in že nekaj let sem skuša naš aktiv navezati močnejše stike prav z njo. Zato gostujemo tam s prireditvami, proslavami ipd., letos pa bomo težili vendarle razbiti mišljenje pre-nekaterega mladinca, češ vi ste mladinci z najvišje občinske šole, vi nam pač lahko dajete. Saj vendar gre za povezavo v skupnih naporih in za iste cilje. Težave pa so seveda tudi pri mladini naše šole — ne vem, ali je ne znamo pritegniti ali pa ej ona premalo samoiniciativna za skupno akcijo?
— Aleš je vedno tako kratek. Saj ni tako slabo. Lani sem bila n. pr. v brigadi skupaj z 10 sošolci in sošolko. Se v Gejzirih je bil objavljen prispevek iz brigadnega življenja!
Kakšna temperamentna užaljenost dekleta z ozkimi očali! Pogledal sem jo.
— Mateja Stražar!
Se sam sem se predstavil, nato pa zo pobaral: Povejte kaj o vašem listu! (Istočasno pa mi je švigalo skozi možgane: Tako, zdaj pa boš moral Skakati še za Gejziri! In uspeh? Preberite »ono iz brigade« v tej številki našega lista.)
— Gejziri izhajajo že več let kot glasilo literarnega krožka, ki mu je mentorica profesorica Kemčeva. Člani krožka se sestajajo vsakih 14 dni in berejo ter ocenjujejo svoje prispevke. Ust* izide nekajkrat letno in se zdržuje sam. Teža-
ve — seveda so, a list izhaja! Prav letos pa so se pojavile močnejše želje in težnje, da bi naj Gejziri postali glasilo, ki bi se v njem odražalo vsesplošno življenje dijaka in mladinca na šoli. O tej razširitvi že resno razmišljamo in upamo, da bomo kmalu uspeli.
Aleš (res kratko): Zanimanja na šoli so res različna, vendar sta tu dva zaviralna faktorja. Prvi je dejstvo, da nas je dijakov in dijakinj premalo na šoli in torej ne more biti v enem krožku kdo ve koliko članov; torej je kvaliteta ogrožena z majhno kvantiteto. Druga resnica pa prvo pogojuje — prostori! V tem poslopju sta še osnovna in večerna šola, mi pa imamo pouk v dveh izmenah. Tako naša mladinska organizacija skorajda nima kotička za svoje dejavnosti.
Pa se oglasi Janez Virant iz 3. b: Kaj pa povezava s terenom? Gimnazija bi lahko več dala komuni v njenem n. pr. kulturnem življenju. Vendar moram ugotoviti, da kultura ni nič kaj razveseljivo aktivna niti v Mostah niti v Polju. Oprostite — v šolo hodim o3 tam in nekoliko poznam tudi Polje. Seveda pa povsod manjkajo primerni prostori in mi-silim, da je res že čas začeti vsaj z gradnjo dvorane, v kateri bi se lahko kulturno bogatili, pa tudi plesali ipd. Glede povezave s terenom je slika boljša v telesni kulturi, za katero pa so tudi pogoji boljši.
— No, bomo pa še hodili v mesto v dramo in opero, dodaja temnolasa Joža Sečnik iz 3. c. Veste, da hodimo skoraj vsi gimnazijci ali v dramo ali v mestno gledališče ali v opero. Sicer pa bi morala reči: gimnazijke, saj smo dekleta v veliki večini!
— Da, celo 2 samo dekliška razreda imamo, pravi Silva, in ... ah, bolje da ne rečem.
Janez: Kar... harem jim rečemo, tudi deviški klas ali amazonke.
Dijaška neugnanost. Tudi duhovitost, kaj?
Janez: Na nekem sestanku smo bili. Mleli in mleli smo, pa končno le nasejali, da bi bilo treba sestaviti komisijo, ki bi pregledala delo prejšnje komisije; tu pa je imela nalogo ugotoviti, kaj je delala komisija pred njo. V vseh komisijah pa so bili — isti člani!
Joža: Tale je boljša: Profe-
sor za matematiko nam je naročil, naj si nabavimo logarit-mične tablice. Pa se oglasi sošolka: »Tovariš profesor, to bo pa težko, ko so pa drage in imamo že toliko izdatkov!« Profesor pa: »Prav, pa se jih naučite na pamet!« Tih glas iz klopi: »Na katero pamet, ko pa nam tolikokrat dopovedujete, da je nimamo, zlasti matematične ne!«
Mateja: Pa še jaz eno: Dijakinja prinese zemljevida sveta in Jugoslavije v razred in vpraša, katerega naj obesi na tablo. »Obesite cel svet, z Jugoslavijo pa — malo počakajte...« Dijakinja pa: »Oprostite, ne morem čakati, prosim, se mi nekam mudi!«
Sicer pa, kaj nič ne berete Pavliho? V eni zadnjih številk je spet šala iz naše šole.
Ko smo že pri časopisih: Berete Meščansko skupnost? Kaj sodite o njej?
Silva: Da, redno jo prebiram. Zboljšuje se. Mislim pa, da je malce preskromna po obsegu in premalo pišete o nas mladih oziroma o stvareh, ki bi nas zanimale. Več dajte prostora neposredno občanom, starejšim in mladim, več vesti iz šolskega življenja, več novosti iz življenja v naši komuni itn. Saj se toliko pomembnega zgodi v enem mesecu! Sicer pa je res, da se tudi mi mladi sami premalo oglašamo v Moščanski skupnosti, čeprav smo vsi »čistokrvni« Moščani.
Tega sem čakal! Boste od zdaj naprej glede dopisovanja kaj eksipeditivnejši?
— »Bomo!«
— Ze naprej hvala! Kakšne pa so sicer važe težave in načrti?
Več glasov hkrati: Oh, matura!
In zopet Silva: Na splošno žalost nas tretješolcev bomo novo maturo prvič preizkušali prav mi!
Janez: Želim živeti in delati! A zdaj so moji načrti še v repa ra turi na gimnaziji. (Kaj zato tako rad pešači v šolo in domov, t. i. ok. 8 km vsak dan?)
Joža: Po končani gimnaziji mislim iti na gradbeno fakulteto. To delo me vedno bolj veseli. Očetu se sicer to čudno vidi, raje bi videl, da bi šla na medicino, vendar bom najbrž kar vztrajala pri svojem.
Aleš: O svojih težavah ne govorim, načrte imam pa tako
lepe, da vam jih ne povem!
V razred je stopila profesorica za biologijo. Bom počakal ...
Po šolski uri pripoveduje prof. Marija Kumpova: »Zelo rada učim in sem v poklicu zadovoljna. Dijaki so dokaj marljivi in se z njimi prijetno razumem. Dosegajo lepe uspehe tudi na delovnih mestih ali na visokih šolah, kamor precej gredo po končani naši gimnaziji. (Sicer pa je slišati, da bodo gimnazije sedaj klasifieirane kot zaključne šole.) To je dokaz za resno delo in zadovoljivo zahtevnost na naši šoli, čeprav pogoji ni-
so ravno idealni. Stavba J® stara, pozimi se prostori n.e pregrejejo, ker se slabo zapirajo okna, gimnazija uporablja le 2. nadstropje, ker je spodaj osnovna šola in hišnikov0 stanovanje. Sicer pa simo lefo® dobili fizikalni in kemitjs*1 laboratorij.
Vaši odnosi z dijaki?
— Mlade ljudi skušam razumeti in ne pozabljam, da su>° bili tudi mi mladi.
Kaj pa stiki s starši? ^ Starši kažejo vedno v<*?* zanimanje za delo v šolif® upoštevajo rezultate razgov0' rov.	j
Imate kakšne težarve P*1
delu?
Učim 10 razredov in v 2 tedenskih urah moram tako konferenčni dobi skoraj 400 dijakov. Razredi ^ preštevilni (seveda, imamo 6 učilnic) in je n .pr. v L Oj ’ č in 3. a po 39 dijakov, V *■ celo 40; najmanjši razred :lI?j 34 dijakov. Starši sodijo, da J to eden glavnih problemov Uri še šole. Tudi z učbeniki vedno nismo na zeleni veju .
Vaša sodba o Moščani skupnosti?	, , :e
— List mi je všeč, saj 0 pogled v življenje občine, je toliko pomembnejše za m*" ki nismo iz Most.
Se vozite sem?	reJi-
— Da, z avtobusom iz u-tra. Saj veste, avtobus! Tehu, kaj kilometrov pomeni krat izgubo dragocenega c Včasih pa je tudi zabavno.
In vaša želja ob novem
— Gimnazija je kul1’^ ^ ustanova — torej želim, dobili primemo urejene store in bi tako lahko navznoter po sodobnih, 1 . p$ miranih načelih, naš zavo0^ bi lahko še več dajal tud3 vzven.	. t)U'
Spet je zvonilo. To V°\ pji dl za naju, da je razgovor kraju.
gm
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA
Vevče-Medvode
sedež Vevče p. LJUBLJANA—POLJE
IZDELUJE:
sulfatno celulozo, pinotan, brezlesne iu?r in^ fine papirje za grafično in predolovaJ strijo kakor tudi za široko potrošnjo. m5 «! Kuler-papirje v raznih barvah, kartom ^^fV’ rane papirje ter pelur-papirje v razni
LETO DOLGO 1780 METROV
Vodovod v Podlipoglavu
Velika akcija Podlipoglavča-Je konfana. Sami pravijo •ero« zmaga; in zmaga tudi . Zdaj gospodinji in kmetu treba več zajemati vode v D*iznjem potoku, sedaj se ni trelva več bati okužb in mra-“l- Po ceveh, ki so jih vašča-Položili iz 1780 m oddaljeni Mrkuzovih laz, priteka v rollipoglav dobra pitna vodil, lahko natočijo vodo kar T *uhinji ali hlevu. Kako je 10 enostavno!!
, “Zdaj, k© smo pozabili na 7VU' ki smo ga vložili, je res ustavno,-, pravi star kmet ik roalipoglava. »Ko pa smo ves
svoj prosti čas, celo praznike in nedelje, žrtvovali za to, da smo 12.000 delovnih ur in le za izolirali cevi, pa ni bilo tako enostavno.«
Primer podlipoglavskih prebivalcev je edinstven v naši občini. Na pobudo podružnice terenskega odbora SZDL Podlipoglav so se odzvali vsi prebivalci, staro in mlado. »Vsak je prispeval svoj delež. Dela je bilo mnogo, pa tudi pridnih rok ni manjkalo,« pripoveduje Miha Levičnik. »Hvaležni smo občinski skupščini, ki je prispevala 3,000.000 dinarjev, za 3,000.000 pa smo vložili svoje-
ga dela in sredstev. Opravili smol2.000 delovnih ur in le za najzahtevnejša strokovna dela smo morali dobiti poklicne delavce. Trenutno je samo še 5 hiš brez vode, pa tudi te bodo v najkrajšem času priključene na vodovodno omrežje. Vaščani so se vsi trudili in vsi zaslužijo pohvalo.«
V Podlipoglavu so torej zares lahko ponosni na svojo zmago, podlipoglavska akcija pa je vsem lahko zgleden primer, da sc da z voljo in solidarnostjo mnogo napraviti, da .je bolje zagrabiti za delo kot čakati in samo govoriti.
VETERINARSKA
POSTAJA
Posavje-Polje 12
Elektroobnova
Ljubljana-Polje
POLJE 35 le
ČESTITA ZA NOVO LETO 1964
»SPOZNAJ ČLOVEKA«
— Glasilo Intertrans-Globu-sa Naše delo objavlja v zadnji svoji številki daljši članek o človeških značajih pod naslovom Spoznaj človeka, s katerim živiš in delaš. Avtor je izrazil tudi pripravljenost odgovarjati na vprašanje članov kolektiva o duševnih problemih in medsebojnih odnosih. Ker je počutje na delovnem mestu še kako'pomembno, velja pozdraviti iniciativo glasila Intertrans-Globusa in je priporočati, naj se člani kolektiva tega čimbolj poslužujejo.
SEDEM NOVHI ŠTIPENDIJ
— Upravni odbor vevškega obrata papirnice Vevče-Med-odobril sedem novih štipendij voae je pred mesecem dm dijakom 3. letnikov papirniškega oddelka TSŠ in eno štipendijo za študenta oddelka tehniške fakultete. Odklonil pa je štipendiranje prosilcem iz 1. letnikov katerekoli šole, ker da naj dijak najprej dokaže resnost pri delu in si tako pridobi pravico za kandidiranje na natečajih.
gostovanje mladinske godbe glasbene Sole moste v Karlovcu
Prisrčen sprejem
V nedeljo, 15. «*binei motor -

w '~»» iovcu. V mesi lav« jamkujšnji Sav slov°nsikega (
kom,, OHSunizirali
11a	•
su’ da,, bi tudi v lili ‘ tako Kodi
hje t°Vrstri , Jp. so v
»o,	odpt
i^i1 vso t>'
Nr«nažeJc bil,
feju
*
kdcišnft Slasbea
*U	baje
k
^bo^C,Va jvrst lk,om h
^laoi S.*asben< ho ‘ Rajale
S^d;
na5°
,ZaKc
Nstu l da
mestu, ki je pred vojno imelo kar tri pihalne godbe.
Po koncertu so prijatelji povabili naše godbenike na večerjo v restavracijo Korana. Kar prekratko je bil odmerjen čas za izmenjavo misli in nasvetov za tamošnje delo, kajti naletavajoči sneg nas je opozarjal na odhod. Se topel po-
zdrav, stisk rok in že smo odbrzeli proti Ljubljani z zavestjo v srcu, da smo z našim gostovanjem vrgli v Karlovcu seme, iz katerega bo vziklila nova dejavnost med mladino, ki nam bo čez nekaj let vrnila obisk s svojo novo mladinsko godbo na pihala.
JANUARJA V KINU TRIGLAV
Od 1. do 3. španski barvni glasbeni film »Prišel je angel«; 4. do 6. angleški CS barvni kriminalni zgodovinski film »Zaliv tihotapcev«; 7. do 8. domači CS vojni film »Nevama pot«; 9. do 11. nemški VV barvni film — komedija »Ne pošiljal žene v Italijo«; 12. do
14.	italijanski CS barvni zgodovinski film »Sedem izzivov«;
15.	do 17. ameriški CS barvni — družbena drama — »Vrnitev v mestece Peyton«; 18. do 19. ameriški VV film »Taka vrsta žene«; 20. do 22. italijan-sko-francoski — družbena drama »Delfini«; 23. do 24. francoski film — drama — »Usode«; 25, do 27. francoski barvni glasbeni film »Na Jamai-co«; 28. do 29. domači film »Saša« in 30. do 31. angleški kriminalni film »Gangsterji«.
Občanom priporočamo domača filma »Nevarna pot« in »Saša«, ameriškega »Vrnitev v mestece Peyton«, italijansko-francoskega »Delfini« in francosko dramo »Usode«!
NOVE KNJIGE V LK
Od 15. novembra do 15. decembra je kupila Ljudska knjižnica Moste naslednja dela:
P. Bevk: Otroci samote, K. Brenko: Dolga pot, K. Bruck-ner:	Sadako hoče živeti, E.
Cevc: Srednjeveška plastika na Slovenskem, A, Christi: Sasta-nak sa smrču, M. Del Castillo: Tanguy, A. C. Doyle: Prigode Sherlocka Holmesa. Študija v škrlatnem. Znamenje štirih. L. Durrell: Aleksandrijski kvartet, 2. del, I. Erenburg: Julio Jurenito, F. Fanon: Upor prekletih, K. A. Fedin: Nenavadno poletje, Janko in Metka, H. Jobst: Nahoče, Kolumba vesolja, A. Maurods: Obdobja v ljubezni, R. Merle: Smrt je moj poklic, M. Mihelič: Otok in struga, F. Milčinski: Ptički brez gnezda. I. Minatti: Veter pojo, Nekoga moraš imeti rad, Mojca Pokrajculja, Priročnik za pouk prirodoslovnih ved, H. W. Richter: Izgubljeno dostojanstvo, F. Sagan: Cudesni oblači, A. Schaff: Idealistične teorije o resnici, A. Slodnjak: Nova struja (1895—1900) in nadaljnje oblike realizma in naturalizma, Sneguljčica, P. Ve-žinov: Dogodek v tihi ulici, G. Williams:	Lovci virusa, S.
Zweig: Balzac.
VINOTOČ IN NERAZSVETLJENA ULICA NE SODITA
V	NEPOSREDNO BLIŽINO
VZGOJNO - VARSTVENE
USTANOVE
Zvezno ulico z dohodom k varstveni ustanovi Angelce Ocepkove so uredili, toda še nujneje je, da jo 'osvetlijo. S prvim januarjem 1964 se bo v ustanovi začelo redno delo in vse do 20. ure, ko se bo interesna dejavnost končala, jo bodo zapuščali otroci različnih starosti. Prav blizu, na vogalu Zvezne in Tovarniške ulice, pa je vinotoč, kjer ljudje na drobno kupujejo vino. V lokalu, ki nima značaja bifeja, ga ne smejo piti. Zato pijejo kar na ulical v neposredni bližini vinotoča. Doslej so se najraje zatekali v Zvezno ulico, prav tja, kjer je zdaj ustanova in najbrž tudi v bodoče tega ne nameravajo spremeniti. Tembolj, če bo tam tema. Kakor je nujno, da dobi ulica razsvetljavo, kaže tudi vinotoč čimprej prestaviti.
Vinotoč ne sodi v bližino katerekoli varstvene ustanove, najmanj pa take, ki jo bo dnevno obiskovalo in zapuščalo okrog 600 otrok.
Nujna ureditev obojega spada k zaupanju staršev in varnosti naših otrok.
Manica Lobnik, Prvomajska 13
TOVARIŠ UREDNIK!
V	12. številki Moščanske skupnosti smo opazili več zapiskov iz dela in življenja našega podjetja. Zapiski so povzeti iz glasila kolektiva Naše delo. Strinjamo se s tako obliko sodelovanja, vendar bi želeli, da se tik pred pregledom prispevkov o njih pogovorimo, ker se zgodi, da v časovnem razdobju med vašo in našo objavo lahko nastopi kakršnakoli razlika, bodisi da je neki sklep že realiziran ali pa je nastopila kaka druga sprememba, o kateri je nujno in prav obvestiti naše bralce.
Obenem pa vas vljudno opominjamo na neljubo napako v oglasu na 5. strani MSK, kjer objavljate oglas pod skupnim imenom enega podjetja. Naj vas informiramo, da je tovarna celuloze in papirja Vevče-Medvode eno samostojno podjetje, papirnica Količevo pa drugo samostojno podjetje. Za vse tri kolektive je skupno le glasilo kolektivov Vevče-Medvode-Količevo Naše delo.
Pisma
Sralcev
Napaka istega izvora je tudi na J. strani v poročilu o posojilu za Skopje. Omenjena vsota vpisa posojila velja samo za podjetje Vevče-Medvode in nima ničesar skupnega s papirnico Količevo.
Tretja opaznejša napaka je na strani 9: inž. Nebojša Novak je moški in ne inženirka.
Ponovno izjavljamo našo pripravljenost za sodelovanje in ga pozdravljamo, vendar želimo ožjih stikov, ker lahko earadi neinformiranosti in spodrsljajev pridemo v neugodno situacijo, zaradi katere se nam je kasneje težko opravičevati.
Prosimo, da v naslednji številki omenite vaše napačne informacije.
Tovariško vas pozdravljamo!
Uredniški odbor Našega dela
I
Spoštovani tovariši!!
Lepa hvala za vašo pripravljenost glede sodelovanja z našim glasilom, za vaše opombe in opozorila. Pozdravljamo tak način sodelovanja in upamo, da bomo v prihodnje stvari reševali v zadovoljstvo obeh glasil, predvsem pa vseh naših bralcev! !
Uredništvo
TOV ARI S UREDNIK!
V dnevnem tisku sem zasledil, da sta se Agrokombinat in Emona združila. Ker sta obe podjetji v naši komuni in po svoji dejavnosti zelo pomembni, me ta odločitev tembolj zanima. Iz pisanja do sedaj nisem mogel zaslediti globljih razlogov in smotra te združitve.
Upam, da je združitev teh dveh podjetij premišljena in utemeljena.
Za združitev se zanimam tudi kot potrošnik in bi rad zvedel, ali bo združitev vplivala tudi na ceno mesnih izdelkov.
Rad bi pa o tem kaj več zvedel in upam, da mi bo vaš časopis to lahko posredoval.
L. Peršin
VAŽNO OBVESTILO!
Krajevna skupnost Moste obvešča občane, da bo 1. februarja 1964 začel z delom o brat družbene prehrane v Vide Prcgarčeve ulici 8. V njem bo mogoče dobiti celodnevno prehrano ali pa samo kosilo.
Kdor se želi hraniti v tem obratu družbene prahrane, se lahko prijavi januarja 19 64 v upravi krajevne skupnosti Moste, Vide Prcgarčeve ulica 8/1. Prijavite se lahko vsak dan od 10. do 14. ure in od 16. do 18. ure. Tam dobite tudi vsa želena pojasnila.
INTERTRANSGLOBUS
MEDNARODNA ŠPEDICIJA, TRANSPORTI IN SKLADIŠČA Ljubljana, Šmartinska 152-a, tel.: h. c..33-662, telex: 03-107 opravlja
KVALITETNO, POCENI IN HITRO
—	vse špediterske usluge v zvezi s tuzemsko in mednarodno blagovno menjavo, ne glede na vrsto in količino blaga;
—	vse carinske posredniške posle pri uvoznih in izvoznih pošiljkah;
—	kvalitetni in kvantitetni pregled blaga;
—	prevoz blaga s tovornimi avtomobili;
—	sejemske usluge z lastno mehanizacijo;
—	nakladanje, prekladanje, skladiščenje, hranjenje in zar varovanje blaga.
INTERESENTI — zahtevajte informacije in ponudbe od centrale podjetja in podružnic:
Beograd, Zagreb, Rijeka, Maribor, Celje, Jesenice, Koper, Nova Gorica, Sežana, Novi Sad, Subotica.
S POSLOVNIM SODELOVANJEM SE BOSTE O SOLIDNOSTI OPRAVLJENIH USLUG SAMI PREPRIČALI!
TUDI
JE MED NAMI
Brez konca in kraja
Ljudje so ljudje. Osebni prepiri so tudi v Mostah zvesti spremljevalci vsakdanjega življenja, tako da imamo v občini celo nekaj uradov in ljudi, ki so sikoraj izključno namenjeni samo njim: poravnalni svet, sodnik za prekrške, pravna posvetovalnica... Vzroki za te prepire so navadno malenkostni, toda vse kaže, da so prepirljivci prav zaradi tega še toliko uporne j-ši. Največkrat, seveda vse uredijo kar med sabo in sd prija-teijsiko sežejo v roke, toda žt trenutek nato spet najdejo vzrok, da planejo v stari jezi. Nedolžen prepir se sčasoma razraste v nestrpnost, majhna zamera v kompleks preganjavice, maščevalnost postane del življenja, nazadnje pa lahko tudi življenjski smoter. Temu sledi iskanje pravice in zaščite, usmiljenja in ljubezni, trkanje na vse številnejša vrata, dokler osebni prepir ne zaposli najširšega kroga ljudi in ne dobi razsežnosti pomembnega družbenega dogodka. Takrat je marsikomu zadoščeno, medtem ko resnica in pravica nista več važni.
V praksi je to videti približno takole:
K pravnemu svetovalcu v nekdanji Oražmovi gostilni pride hišni lastnik:
»•Zdaj mi je vsega zadosti,« pravi neuravnovešeno. »Poskušal sem zlepa, poskušal sem zgrda, ampak vse zastonj:
—	moje stranke noč in dan loputajo z vrati in mi tako-rekoč načrtno uničujejo hišo. Nekaj časa sem popravljal, vlagal težko prihranjene dinarje v popravila, toda zdaj
—	rekel sem že — je tega konec. Niti hiše več ne maram, čeprav sem vložil vanjo zadnje prihranke. Prodal jo bom. Povejte mi torej, kam naj se obrnem? V zameno nočem nič drugega kot stanovanje — seveda: najrajši čim dlje od te preklete hiše in teh hudičevih ljudi.«
»Ne bo težko,« pravi pravni svetovalec. »Stopite v realitet-no pisarno v Tavčarjevi ulici in jo prodajte. Za denar, ki ga boste dobili, si lahko pri občinskem stanovanjskem skladu kupite primemo stanovanje celo v Sostrem«
»To že,« pravi hišni lastnik,
»ampak v realitetno pisarno vseeno ne bi rad hodil. Tam sem že bil in tistim ljudem tam nič kaj ne zaupam. Tisti tam skrbijo predvsem za lastni zaslužek, medtem ko jim siromašnega in preganjanega človeka ni niti malo mar. Poleg tega tam službuje gospod Kotnik.'..«
»Potem pa storite drugače, enostavneje,« pravi pravni svetovalec. »Prepustite svojo hišo občinskemu stanovanjskemu skladu, ta vam bo v zameno dodelil ustrezno stanovanje.«
»To bi nemara šlo, zakaj znebiti se moram te hiše in teh hudičevih ljudi,« pravi hišni lastnik, »ampak — tudi tu je zapreka. O občini seveda ne mislim nič slabega in tudi o stanovanjskem skladu ne, toda vendarle ... Nekoč sem delal v Saturnusu in tam je delal tudi tovariš Mahkota. Nič slabega ni seveda bilo med nama — nobene zamere, nisva pa se seveda tudi kaj prida razumela, ampak zdaj je kot nalašč na stanovanjskem skladu uslužbena njegova nečakinja. Ne morem torej pričakovati, da bi mi šel stanovanjski sklad zares na roko«
»Potem pa storimo takole,« pravi pravni svetovalec in natančno razprede nov način, kako se bo nesrečni hišni lastnik znebil te preklete hiše in teh hudičevih ljudi.
Toda vse zastonj: hišni lastnik že sredi besede odkima.
Nekateri ljudje namreč niti sami ne vedo, kaj hočejo.
Predvsem pa: nekateri ljudje bi lahko svoje prepire končali že tam, kjer so jih začeli.
Zapoznela skrb
Prenekatero podjetje v naši občini zaposluje tudi sezonske delavce in priložnostne težake. Marsikatero podjetje ravna z njimi nič kaj hvalež-
mučnemu zahvaljevanju. Navsezadnje niti dinarja ni prispeval iz svojega žepa.
Ramo se je pred njim nerodno prestopil.
se ubija in tuhta, kako bi van* priskrbela udobnejša stanovanja, da bi končno tudi vi ti" veli kot ljudje, nazadnje pa prideš in praviš, da nočeš Iz barake.«
»Nabrž res ne razumete,« j* rekel Ramo, »ampak stvar j« zelo enostavna.«
no, toda med njimi je tudi podjetje, za katero je moč trditi, da je tudi v tem pogledu naravnost vzomo. Tudi v tem podjetju sicer zaposlujejo težake iz Bosne, ki prihajajo v našo občino samo za leto ali dve, toda tu so ti ljudje žaveli in živijo v dotrajanih barakah, toda tu je celotno podjetje zanje v iskrenih skrbeh. Pred dobrim letom vodilni uslužbenci skoraj niso mogli zatisniti oči, ker jih je preganjala slaba vest, da nekaj njihovih najprizadevnej-ših delavcev životari kar v ko-
libi na koncu brezkončnih skladišč. Vrtali so in vrtali, pritiskali na občinski stanovanjski fond, iskali rezerve tudi v skladih lastnegi podjetja, dokler niso končno uspeli in kupili nekaj stanovanj v samskem bloku v Novih Jaršah. Takrat jim je seveda pošteno odleglo. Sekretar podjetja se je najprej zadovoljno sprehodil vzdolž prostranih skladišč, zakaj zdaj ga pred nikomer več ni pekla vest. Potem se je v nekoliko intimnejšem zadovoljstvu sprehodil še po svoji »kandiji«. Nikakor se ni mogel ustaviti, dokler ni nekdo potrkal' na vrata. Vstopil je seveda eden izmed srečnih lastnikov novega stanovanja.
»Kaj bo dobrega, Ramo?« je vprašal sekretar, da bi fanta nekako prehitel in se izognil še
»Takole je, tovariš sekretar,« je končno začei, »vi veste, da sem dober delavec in da se ne ustrašim nobenega dela, zato vam res ne bi bilo treba udariti naravnost po meni.«
»Kako to misliš, Ramo?«
»Tako, kot sem rekel, tovariš sekretar. Naredim vam vse, kar rečete in kar je treba, vi pa ste prav mene prvega določili, da naj se preselim iz barake.«
»Se zmerom te ne razumem,« je rekel sekretar, ker je bil res nekoliko zmeden. »Povej lepo jasno, kaj te je prineslo!«
»Jasno vam pripovedujem. Pustite me živeti lepo v baraki.«
Sekretar je najprej zlogoma ponovil besedo za besedo, potem je šele dodobra doumel njih vsebino. Seveda se je razburil:
»Hudiča,« je rekel, »zdaj te pa niti pri najboljši volji več ne razumem. Cela vrsta ljudi
»Povej lepo naravnost, ^a" kaj nočeš?«
»Nočem!!« je pribil Ramo in tudi sam postal nekoliko odločnejši. »V baraki sem še najbolj zadovoljen. V prvi vrsti je blizu, tako da lahko takoj po delu ležem, poleg tog® imam tu še kuhalnik, da * lahko kaj skuham — vodo, da si lahko kaj operem... Tam v tistem samskem bloku pa Je vse tako čisto in toliko predpisov, da si človek še gam® ne bi upal. Navsezadnje imam tudi jaz pravico, da se nekje počutim malo bolj po domače. Poleg tega je stanovanje v baraki zastonj, tam pa dva tisočaka na mesec ...«
Ramovi dokazi so bili Pf6' priči ji vi, toda sekretar kiju® temu ni odnehal:
»V samsiki blok boš šel J* konec!«
Toda njegovo zadovoljenj® se je skalilo. Nekaj je h®® pri vsem tem vendarle narobe
Ob desetih zvečer
Ondan v gostilni na Zaloški cesti ob progi. Deseta ura zvečer. Gostišče se začenja prazniti, natakarica pa ima še polne roke dela. Zrak je poln cigaretnega dima in duha po pijači.
Ob točilni mizi pijem čašo piva. »Se deci šnopsa, prekleta!«
Zdrznem se in ozrem proti govorečemu. Oprijemlje se roba točilne mize in bolšči v tla. Diha kratko in ostro, v levem kotu ustnic mu dogoreva cigareta, rjavkasti trak sline mu polzi po bradi.
Natakarica hiti .gostje naročajo: ta kokto, oni sendvič, tam dva deci belega, tu črno kavo. Poslavljajo se tudi že. Iz ust oprijemajočega se pa vali: Ti k... stara, škoda, hk, da si se sploh rodila! Boš dala že! Žejen sem. Pra-a-sica! Kje si bila, ko...«
Natakarica obstoji. Brea h«' sed. Tudi gostje obmolkne)^ Pogledam jo. Njen pogled dr>* po gostih, nato pa se dviO1* na steno s tistim napisom, “ je ves v dimu, da koma) rif*' ločiš, kaj piše. Toda veš 9°’ globoko v tvoji zavesti je-
Gledam natakarico. V žujočem molku trenutka povzdignjenem pogledu je m velika, velika.
Prijazne soseske
Naša občina ima dragoceno prednost: je mesto in ni mesto. V Mostah in v Polju ljudje živijo še v prijaznih soseskah: eni v Zeleni jami, drugi na Selu, tretji v Zadobrovi in četrti v Novih Jaršah, nikjer pa niso zazidani v beton in nikjer se ne počutijo kot tujci. Nasprotno: v teh naših soseskah je še domala povsod vse idilično kot v starih dobrih časih. Tu sosed pozna soseda, otrok otroka, dojenčki rastejo v odrasle može tako rekoč skupaj, točaj v gostilni pozna vse ljudi, vsakdo ve za vsakogar, kdaj je strgal prve hlače in ustrelil prvega kozla, vsi pa so navezani drug na drugega in živijo v naravnost idiličnem bratstvu. Drugače je edino v novejših naseljih.
Zgodi pa se seveda, da se v kateri teh domačnih in prijetnih sosesk nastani tudi povsem tuj Človek. Pride od nekod in potem
ostane. Janez Ambrož iz zelene jame si na primer izbere svojo nevesto v Novem mestu, jo pri-1 clje domov, ženska pa potem živi ob njem in se ne zgane nikamor. Takrat se vsa soseska počuti nekako ogrožena, zakaj vanjo se je vštulil tujec in načel njihovo domačnost. Toda s tem seveda nihče ne misli nič slabega. Nasprotno: soseda Janezovo ženo že ob prvem srečanju prav lopo pozdravi in se ji nasmehne. Taka je tu navada in vsesplošnega prijateljstva v' soseski ne gre zanemarjati zaradi ene same »pil tepene« ženske.
Torej: »Dober dan ,gospa!«
Janezova žena se zdrzne, zastane in — prepričana, da pozdrav ni veljal njej, ki je v Zeleni jami tujka — gre dalje.
Soseda je seveda užaljena. Ljudje v soseki se začno zbirati v gruče in zmajevati z glavami:
»Janeza smo imeli za svojega, tudi je bil vseskozi skromen, delaven fant, nazadnje pa ti pripelje med nas takole domišljavko«
Toda tudi v tem ni nič hudega. Ljudje v soseski so pač navajeni na znanstvo in prijateljstvo, na sproščene in prijazne medsebojne odnose, zato jih vznemirja vse, kar ni v njihovih lepih, ustar ijenih navadah. Želijo sa krat-komalo, da bi še naprej živeli mimo, v ljubezni in bratstvu. Kakor htiro se Janezova žena postavi v vrsto pri mesarju, se takoj oglasi starejša, vplivnejša ženska:
»Postrezite vendar tudi to gospo! Ta je Janezova.«
Toda tudi te pozornosti ni dovolj. Kakor hitro je Janezova žena z nakupom pri kraju, starejša vplivnejša ženska pohiti za njo in se ji pridruži, začne prijazno in medeno:
»Torej vi ste tista, ki ste ujeli našega Janeza,« pravi. »Veste, naš Janez je bil vseskozi med najbolj nabritimi, dekleta so se
kar Vrstila pred njegovim oknom, ampak jaz sem že takrat rekla: Nekoč bo že prišla prava in ga zmešala. No, vidite, zdaj se je to tudi zares zgodilo. Prav vi ste bili tisti, ki ste uspeli. Čestitam!«
Ženska se prijazno poslovi, Janezova žena pa naravnost domov in nad Janeza: »Takle si torej!«
Skratka: Janezovo ženo soseska končno sprejme v svoio sredo in spet je vse v najlepšem redu: soseska živi v idil.'': n p'M bratstvu — samo v vjaki hiši posebej ie..., sicer pa ie to že druga zgodba.

Fant je problem
Stanko je bil in ostal problem — problem zase, za mater in za očeta, za stanovalce stanovanjskega bloka v Savski koloniji in verjetno tudi za vse ostale, ki imajo z njim kakršnekoli opravke. Ta petnajstletni fant ni krat-komalo za nobeno rabo. Na videz je sicer pohleven fantek z mahom pod nosom, toda v resnici je nepoboljšljiv: v šoli komaj izdeluje, delo mu smrdi, v prostem času se najraje potepa, za nameček pa se svojim nedolžnim obrazom še laže. Toda vse to še naj-hujše. Najhujše je to, da lant povrh vsega ne 'kaže nikakršnega zanimanja ali veselja za karkoli. Lahko mu podtakneš še tako zanimivo igračko ali knjigo, lahko ga popelješ na športno igrišče — vse zastoij. Fant te nikdar več ne bo vprašal po ničemer, ob prvi priložnosti pa bo smuknil na dvorišče in se »-zlajhal« do onemoglosti. Zgodilo se je že, da je Naj-dihojca natisnila eno njegovih šolskih risb, toda Stanko ni zaradi tega nič raje risal. Stanko je kratkomalo nerešljiv problem.
Toda dopolnil je svoje petnajsto leto in končal osnovno šolo
— treba bi se bilo odločiti za življenjski poklic. Človek navsezadnje ne živi od zraka, tudi ne sanjo od kruha... Za srečno in zadovoljno življenje mu je potrebno marsikaj, predvsem pa nekoliko notranjega ognja in veselja. Toda s Stankom ni kratkomalo nič. Zaskrbljena sta oče in mati, ki sta mu podtaknila že vse mogoče stvari, zaskrbljeni pedagogi, ki niso v njem zasledili nobenega otipljivega nagnjenja, zaskrbljeni so vsi po vrati. Celo v poklicni posvetovalnici so nad njem obupali. Fant je sicer izpolnil vse teste in dosegel'razmeroma visok inteligenčen količnik, pogledal še to in ono in odšel seveda: spet na dvorišče, da bi se "-zlajhalK "Z njim ne bo nikdar nič,« je zaključil oče, potem je šel in zapisal fanta med vajence v Iskrini eletrotehniški šoli. Bdi je čas in nekaj je bilo treba storiti. Fant se sam nikdar ne bi zganil. •
Toda, ko so vsi obupali, se je s fantom zgodilo nekaj -nepričakovanega. Najprej ni seveda kazalo na nič posebnega — mladež kot mladež. Fantje v bloku so se zbrali, si priskrbeli inštrumente
in se odločili m — muziko. Vpisali so se v glasbeno šolo v Mostah in sestavili skupino. Manjkal jim je samo še bobnar in vsa so se obrnili na — Stanika. Povabili so ga s subaj in Stanko je odšel z njimi — natanko tako, kot je odšel v poklicno posvetovalnico. »Dvakrat ali trikrat bo šel tja,« je rekel oče, »potem bo spet vsega konec.« Toda tokrat se je uštel. * S anko je odšel prvi večer, odšel je tudi drugi in tretji, dokler ni začel po vajenski šoli kar redno zahajati še v glasbeno šolo v Mostah. Nekega lepega večera se je prikazal doma celo iz bobnom. Tebi nič meni nič se je zaprl v spalnico in začel razbijati po njem, vaditi najnovejšo vajo ...
Oče in mati sta ostala v dnev-in sobi in nista mogla verjeti svojim očem in ušesom. V njunem fantu se je očitno prebudilo nekaj povsem novega, tako da si skoraj nista upala ganiti in ga premotiti. Zdramil ju je šele zvonec na zunanjih vratih.
Bil je hišnik:
»Prihaja to razbijanje iz vašega stanovanja?«
»Seveda,« je pohitela mati, »naš Stanko je tisti, ki igra. Seveda: če mislite s tem razbijanjem boben?«
»Pokažite mi tega fanta!« je kratko rekel hišnik.
Z očetom in materjo je stopil v spalnico.
»Takole se bova zmenila, bratec,« je rekel in potrepljal zamaknjenega fanta po rami. »S tem svojim bobnanjem boš takoj prenehal, drugače te bom predal sodniku za prekrške. Ura je devet In ljudje v hiši bi radi spali.«
Tako se je zadeva s Stankom razrešila in spet zapletla.
Stanko zdaj končno le ima svoje veselje in prav zaradi tega spet problem. Hišnik seveda nima nobenega veselja, ima pa svoj prav.
Deveta značilnost zime
Sin, mlad učenjak 4. razre-aa osnovne šole, je zamišljen sedel za mizo in grizel svinč-nik, pred njim na mizi je le-*al Ust papirja. Kdaj pa kdaj le potegnil svinčnik iz ust, za-Msal besedo in vzdihnil. Izza cusopisa sem ga skrivaj podedoval in razmišljal: »Kaj za ra0a mu tare glavo? Menda "e piše ljubezenskih pisem ali UaQa pesmi?«
ti sem vstati in pogleda-b kakšne duševne umotvore »nParia’ a me ie Prehitel: Ppce, povej mi kakšno značil-cst zime. Za domačo nalogo gj^mo opisati devet njenih
*?ePec!« sem se zadrl, »zi-hP, lPla značilnosti, kolikor Cpfes’ na kupe. Ce tega ne drl’ >res 1le vem, kako si pri-viri?1 v četrti razred. Saj pra-&krhPanašnia šola! Učitelji npnP P samo za delitev oseb-urfP dohodka in za počitnice, (uti? PPi Pa starši!« Sin se je mi Mrtvega in hinavsko sklo-ti	»Počakaj, pomagal
‘bom/ Naštel ti bomznačil-mer- fa,poln zvezek. Na pri-tek rin'Jnea’ Poledica, kra-in aJ}' dolga noč, ivje, mraz p drugih kolikor hočeš.«
ki si^i/h mi *e druge. Tiste, UanJPP pPpcdal, imam že vse devetJ16' (~>sern jih že imam, a * Pomniti« ni!cak°r ne morem
Oho n'r,a to & imaš... vidiš.« ie vem> megla! No,
oportkni rpkel,« je previdno v ksenuJ™' »megla je tudi »No * °poml*di.« -cimoPaJpa1 drugega... Re-tjžikai« SP. res ne gre z li> a deveti01 sem razmišlja-0dkruevvete značilnosti nisem ^dvem pnzoovor se je v ne-” kaVn Vmešal“ žena: Jm vpu nZiSl, po nepotreb-&}ndeset fantom. Skoraj tl devete J? m že Preživel, a vse f°filnosti ne po-iraš na uhrJnai’ 1e’ da se =, S tem , b °ega otroka.« » »e je s™Je£ prcbit in de\ ?rePir N fiLd0ben družin-Potr°i.>>bedastn>ieit sem mpa-
klP° Tle-
km hvalnico „ ,°troke,« za-so naJ^kdanfim šo-nuio£ živllenj0 Zvrstno vzgo-
idVoPprede
'topu*? držam™.^oval na-
* končal
ima na svojem hrbtu, najbolj neumna gos, kar sem jih kdaj srečal in je zanjo edina značilnost zime krznen plašč.« Zena mi seveda ni ostajala dolžna in prav ko je bil prepir na višku, je vstopil prijatelj. Družinski vihar je hipoma prenehal, vendar je prijatelj takoj opazil napetost in se zanimal za vzroke, žena mu je vse razložila in ga prosila, naj pomaga.
Prijatelj se je zamislil, vsi smo ga napeto opazovali; nenadoma mu je obraz zažarel: »Jo že imam! Veš kaj je deveta značilnost? Neredna vožnja avtobusov in gruče mencajočih občanov na avtobusnih postajah.«
Ogorčeno sem ugovarjal: »Kaj imajo avtobusi opraviti z zimo? V tem pa res ni nobene zveze!«
\
albini
... zo tisti razred namreč, ki bo zbral največ točk v disciplini in pri učnih uspehih. Najboljši izmed šestih, sedmih in osmih razredov bo nagrajen z enotedenskim smučanjem na Javorniškem rovtu .
Ob koncu vsake ure tovariši profesorji točkujejo disciplino in naše znanje. Pri tem kaj radi »barantamo« za točke: Ce"dobimo šest točk, bi jih radi sedem, če sedem, bi jih radi osem in šele z desetimi točkami smo zadovoljni.
»Na prvi pogled res mogoče ne, toda poslušaj. Kakor hitro se pojavi tistih osem značilnosti, o katerih je sin že pisal, začno avtobusi mestnega prometa voziti neredno, na postajah nas je vedno polno in hrepeneče strmimo, kdaj se bo pokazal avtobus izza ovinka. In če je avtomobil postal že sestavni del našega življenja, zakaj bi ne bil še sestavni del narave in torej tudi zime ter del njenih naravnih zakonov. Logično, kajne?«
Popolnoma me je prepričal. Obrnil sem se k sinu, ki je v dvomu strmel vame, in mu narekoval: »Piši! Deveta značilnost zime je neredna vožnja naših mestnih avtobusov, ki najrajši vozijo v skupinah, menda zato, da se ogrejejo, in gruče prezeblih in preklinjajočih občanov na avtobusnih postajah.«
P. s. Sin je za nalogo dobil odlično. Učiteljica se namreč vozi z nasprotnega dela mesta.
Teden dni
Toda vse to nam prav nič ne pomaga, kajti tovariši profesorji se ne dajo omajati in tako šest ostane šest, sedem pa sedem itn.
Razredi se bijejo skorajda kar s komolci. Skoraj smrtna tišina med poukom dokazuje, da jemljemo stvar kar se da resno. Le nekaj je nemirnežev med nami, ki jim je disciplina trn v peti. Mirimo jih in se jezimo nanje, ker jim je največja zabava motiti pouk z neslanimi šalami in pripombami; mi pa čisto resno hočemo na smučanje. Končno pa sodimo, da bodo tudi taki učenci veseli, ko bodo v smuku vozili čez drn in strn.
Cesto se dogodi, da učenci nagovorijo profesorja, ko stopi v razred, takole: »O, tovariš profesor! Kaj še ne veste?« Profesor začudeno pogleda kuštrave glave in odgovori: »Kaj pa imate spet za bregom?«
»Nič, nič, le smučat gremo!« se hahljajo prebrisanci.
značil-
ePim
let ,SeTn’ »la je "fom, ki jih
SLOVENIJA SADJE LJUBLJANA HUDILNICA ZALOG
Vsakdanje srečanje
Na zaledenelem pločniku in delu ceste je stala gruča ljudi. Nabirali so se vedno novi, se vzpenjali na prste in strmeli proti sredini gruče. Prišel sem mimio in se ustavil, postal sem radoveden. Mogoče je prometna nesreča — in se prerinil v ospredje. Sredi gneče je stal voz, naložen s premogom. Konja sta stala na pločniku tik pred vhodom na dvorišče, a ker jima je pod kopiti drselo, nista mogla speljati preko roba pločnika voza, ki je stal še na cesti. Z mokrih hrbtov se jima je dvigala sopara, nervozno sta trzala z glavama in zaman inskala trdne opore na zaledenelem asfaltu. Premaknila sta voz in ko so bila kolesa skoraj na pločniku, je konjem zmanjkalo zagona in voz je zdrsnil nazaj na cesto. Voznik, ki je stal ob vozu, je močno nategnil vaje-
na smuku
»Smučat?!« vpraša začudeno profesor, <vi je že računal, da bo njegov razred nosil lovorov venec v obliki smučarja.
»No, tovariš profesor, kaj res ne veste, da se bomo šli smučat, to pot po cvekih?« se krohoče razred s profesorjem vred, ki spet vidi zmago svojega razreda.
Po vsem tem bo najbolje in najuspešneje, če si bomo izbrali geslo, ki nas bo spremljalo prav do konca šolskega leta: učenje in odlična disciplina. Mislim, da bo bolje, če se bodo naši jezički vrteli hitreje pred katedrom, kakor med odmorom. Res se trudimo že sedaj, vendar nas še kdaj preseneti nezadostna ocena, čeprav pred tablo naši možgani delujejo kar se da hitro.
Potrudimo se, da bomo lahko ponosno povedali prijateljem in znancem: »Sedem dni na smučeh kot najboljši razred!«
Jasna Kuhar
NOVOLETNE ČESTITKE VSEM OBČANOM IN ODJEMALCEM
ti, kričal, preklinjal in vihtel bič.
Množica je živahno mrmrala in razpravljala. Nekateri so polglasno obsojali voznika in zahtevali, naj del premoga zmeče z voza. Drugi, teh je bilo mnogo manj, pa so ugibali, ali bosta konja speljala ali ne. Zanje je bil to samo droben dogodek, ki je razbil enoličnost vsakodnevne poti
Voznik je kričal in kar naprej preklinjal, a voz se ni premaknU. Ljudi je bilo vedno več in so postajali nestrpni Zabave je bilo dovolj, hoteli so videti še zaključek. Na cesti so hrupno trobili avtomobili, ki jim je množica zapirala pot. Po cesti je naglo prihajal miličnik.	P
»To bo še cirkus,« je nekdo glasno pripomnil in se skušal izviti iz gneče. V krznen plašč oblečena ženska, tik ob vozu, se je obrnila proti moškemu! ki je z zanimanjem opazoval voznika: »Saj to je nesramnost, da tako ravna z ubogima živalema. V tujini se kaj takega sploh ne more primeriti. Pri nas je res še vse mogoče. Tega voznika bi morali zapreti ...« Hotela je še nadaljevati, toda voznikov besni pogled ji je ustavil besedo.
Tedaj se je skozi množico prerinil velik in močan fant. Oblečen je bil v oguljen površnik in obut v velike, okorne čevlje. Na prvi pogled se mu je videlo, da je iz okolice mesta. Stopil je k vozu, se uprl vanj in zaklical vozniku: »Kakšen voznik pa si! Poženi!«
Voznik je pognal, fant se je uprl v voz in ga potisnil. Kolesa so se začela obračati, sicer počasi, a gotovo. Voz ni več zdrsnil nazaj. Konja, ki sta čutila pomoč, sta se zbrala in se poganjala naprej. Prva kolesa so že bila preko roba pločnika, priskočila sta še dva mladeniča, vrgla torbe na premog in se uprla v voz. Voz se je vedno hitreje premikal in bil v hipu preko pločnika.
S povešenimi glavami smo se začeli razhajaU. Ce sta se slučajno srečala dva pogleda, si videl v očeh vprašanje: »Ali tega nismo mogli storiti tudi mi, že prej, takoj?« in se zopet uprla v tla. V srcu sem čutil sram in vedel sem, da je dan pokvarjen in me bo še čez dolgo časa obšla rdečica, če se bom spomnil na dogodek.
Nekje globoko v zavesti, v srcu, je ostal neprijeten občutek, ki se ga človek vedno osramočen spominja.
In prav je tako!
!HOŠČANSKA
SKUPNOST
kronika
TUDI V VEVČAH SKRAJŠAN DELOVNI TEDEN
Tudi v vevškem obratu papirnice Vevče-Medvode bodo s 1. januarjem 1946 prešli na 42-umi delovni teden. Priprave za prehod so že skoraj končane, če ne v vsem obratu, pa vsaj v večini oddelkov. Porast števila delavcev bo minimalen, proizvodnost pa se bo dokaj povečala in bo zadoščeno štirim ekonomskim kriterijem: fizični obseg proizvodnjo bo porastel za 3,5 %, skupna masa neto produkta za 8,5%, povprečno neto osebni dohodek za 1,4, stopnja akumulacije pa za 6%. Vse to bo izpolnilo zahtevo o istem delovnem učinku v skrajšanem času, zahtevalo pa bo tudi notranje organizacijske u-krepe in tehnične zbol jšave pri težnjah za večjo proizvodnostjo ter boljšem in cenejšem proizvajanju. Težave bodo seveda tudi objektivne: nad 120 let je staro podjetje, surovin primanjkuje in še kaj. Vendar je kolektiv trdno odločen, da bo izkoristil več prostih ur za izobraževanje in vzgojo ter tako z osebnim faktorjem vedno bolj vplival na rast proizvodnje.
AKTUALNI PROBLEMI V OSPREDJU
V četrtek, 19. decembra dopoldne, je bilo v sejni dvorani ObS plenarno posvetovanje o šolstvu in otroškem varstvu. Organiziral ga je ObO SZDL Moste-Polje, udeležili pa so se ga predstavniki šol in vzgojno-varstvenih ustanov, družbenega upravljanja v njih, člani KS ter člani občinskega odbora SZDL. Aktualni problemi šolstva, vzgoje in varstva otrok so to pot dobili tisto širino v referatih in razpravah pa globino —, ki pomeni v nekem smislu prelomnico v delu naših učiteljev in vzgojiteljev. Zaradi pomembnosti tega posvetovanja bomo o njem več
r 'govorili prihodnjič.
REDNI TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA
— Znanje tujih jezikov je še kako važno v mednarodnih stikih. V Intertrans-Globusu se tega zavedajo in imajo redne tečaje nemškega jezika; njihovo glasilo NASE DELO objavlja v vsaki številki prav tak tečaj. Vendar število učečih še ni zadovoljivo in vodstvo tečajev bo, moralo resno razmisliti o vzrokih za to.
— Nov sistem izobraževanja na delovnem mestu v Inter-jetrans-Globusu! Znano dejstvo j«, da je splošno znanje iz raznih šol osnova, na kateri moramo graditi profil strokovno izobraženega delavca. Izobraževanje za ta profil pa mora biti organizirano v kar najtesnejši povezavi z delom na delovnem mestu.
Zvezni izvršni svet je zato že sprejel zakon o ustanavljanju centrov za izobraževanje v podjetjih in objavil resolucijo o izobraževanju v gospodarstvu. Vrsti izobraževalnih centrov, ki so že dokazali po-mankljivost starega sistema strokovnih šol, se pridružuje sedaj tudi izobraževalni center v Intertrans-Globusu. Statistično so namreč ugotovili, da je pri njih stanje glede izobrazbe skoraj kritično, saj imajo najmanjši procent z ustrezno izobrazbo pri največjem številu članov delovnega kolektiva, in to pri najodgovornejših!
Izobraževalni center bo samostojna izobraževalna insti-tuacija v okviru kadrovskega sektorja in bo to povezan proces izobraževanja odraslih. Naloge centra bodo: strokovno izobraževanje celotnega kolektiva, skrb za splošno izobraževanje v raznih šolah in izobraževalnih ustanovah, družbenopolitično izobraževanje, družbenogospodarsko izobraževanje, strokovne ekskurzije in podobno. Center bo izobraževal vse člane samoupravnih organov, da bodo lahko čim-bolje upravljali podjetje. Program izobraževanja bodo uresničevali enakomerno skozi vse leto razen v poletnih počitniških mesecih.
Ko bo kolektiv dal še svoje predloge in pripombe za delo izobraževalnega centra in bo ta ustanovljen, bodo lahko v Intertrans-Globusu takoj začeli s sodobnim izobraževanjem na delovnem mestu.
Mnogo uspehov in zadovoljstva v letu 1964 želi vsem občanom
OBRTNO PODJETJE
'PROTEKTORVULKAN
LJUBLJANA, SMARTINSKA G4
VZTRAJNI KEGLJAČI
— Kegljači Intertrans-Glo-busa so na občnem zboru sprejeli več smernic za delo v prihodnosti. Predvsem si bodo prizadevali pridobiti čim-več novih članov, zlasti mladine, saj imajo dvakrat tedensko po 3 ure prosto kegljišče. Z vztrajnim delom upajo doseči tudi v tekmovanjih čim-lepše mesto, z nekaj športne sreče celo prvega!!!
NASTOPI GOJENCEV GLASBENE SOLE
Gojenci meščanske glasbene šole so sodelovali s svojimi točkami kar na 9 prireditvah družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov ob proslavljanju 20. obletnice II. zasedanja AVNOJ. Nastopili so mešani pevski zbor, solo pevci, mladinska pihalna godba, instrumentalisti in baletke.
Kri za
življenje
Pod tem geslom je bila 14. decembra v telovadnici šole Ketteja in Murna proslava 10-letnice prostovoljnega krvodajalstva in 100-letnica Rdečega križa. Organizator — ob' činski odbor RK — je pripravil zelo prisrčen in dobro naštudiran program, ki so g* izvajali gojenci glasbene šole Moste, Janez Rohaček — član Drame, podmladek RK os*1' šole Ketteja in Murna in trio Bardorfcr.
Uvodne besede je spregovorila predsednica komisije za krvodajalstvo Karla Iil>cr' šarjeva. Po programu pa so prejeli najzaslužnejši krvodajalci nriznanja: 6 jih je dobil0 diplome, 32 zlatih in 163 srebrnih značk. Polna dvorana je navdušeno spremljala ve» potek prireditve, potem pa so se krvodajalci prisrčno sprostili in vse zaključili s trdno zavestjo: Se bomo sodelovali v tej človekoljubni akciji.
Občinski odbor RK se krvodajalcem in vsem organizatorjem ob tej priliki še enkrat zahvaljuje za nesebično pomoč in jim želi uspehov polno novo leto 1964.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Skupno število prebivalcev v območju Most je 21.U;5. Od tega je moških 9.871, žensk pa 11.204. V območju Polja je 13.922 prebivalcev, od tega moških 6.652, žensk pa 7.270. V območju Dolskega je 1.416 prebivalcev, ou tega 685 mo-škin in 731 zen.sk. Skupno število prebivalstva dne 15. dec. moških 17.208, žensk pa 19.205. 1963 je torej 36.413, od tega
Rojstva in smrti: od 15. 11. do 15. 12. se je rodilo aa otrok, umrlo pa je v istem času 20 občanov.
ZDRUŽITEV GLASBENIH SOL
Po daljših pripravah in na priporočilo občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje so se dne 18. 11. 1963 kolektiva glasbene šole Moste in glasoene šole Polje ter oba sveta zavodov sporazumeli za načelno združitev.
Dne 23. 11. 1963 je bila pri glasbeni šoli Moste konferenca. ki ie podrobneje — vsebinsko, personalno in finančno — obravnavala združitev ter vso ostalo problematiko, ki zadeva novi zavod. Na tej konferenci so občinsko skupščino zastopali Bojan Kardelj, Fani Tomičevič, Mira Hladnik, glasbeno šolo Polje Zoran Ažman, inž. Zmagoslav Pipan in Vida Jesih, glasbeno šolo Moste pa Draga Svetina, Rudolf Starič, Janez Triler in Ančka Podboj.
V teku so tudi priprave za sestavo novega sveta zavoda in novega upravnega odbora glasbene šole Moste-Polje.
Tako bo na celotnem ozemlju naše občine delovala ena glasbena šola, ki bo imela enoten program dela in bo lažje strokovno pomagala in sodelovala s splošnoizobraževalnimi šolami in društvi. Enotnost programa in akcije ter temeljita študijska obdelava vse problematike bo pripomogla k dvigu kulturne ravni celotne občine.
Poleg dosedanjih prostorov in oddelkov v Mostah In Polju bodo v prihodnosti po potrebi odprti odseki za glasbeno vzgojo in izobrazbo tudi po drugih soseskah naše občine, v Hrušici n. pr. najbrž kaj kmalu.
Zbirali smo star papir
Tudi nas pionirje je močno pretresla vest o Skopju. Vedeli smo, da je bilo mnogo žrtev, šc več d za pa je ostalo brez strehe In brez vsega, kar potrebuj*'!"^ življenje. Hoteli smo pomagati. Odločili smo sc, da zbirali papir in namenili izkupiček prizadetim ob v° Sklenili smo celo, da bomo pri tem med seboj teki« _lftf Vsak je hotel biti prvi in zbrati največ. Ne samo n,uii šli smo tudi v tovarne. Povsod so nas lepo sprejeli 1» pomagali. Izpraznili smo marsikateri predal s stari«1 pirjem. Nosili smo ga v šolo na zbirno mesto.	rJjuii
Ko je bila akcija končana,smo nestrpno čakali. d‘‘	(,[1
povedo, kateri razred je bil najboljši. Končno: prv* naš razred, ki je zbral 412 kg papirja. Bill smo zad«
Naša pomoč je bila sicer majhna, vendar iskrena. I °|1>t tem pa si bomo lahko še ogledali papirnico v Kol'CC -jjeV0 Marjan Korinšck, 5. b - o. š. V. Preg
ČESTITKAM DELOVNIH KOLEKTIVOV IN DRUŽBENIH ORGANIZACIJ SE PRIDRUŽUJE
moščanskaI
SKUPNOST
ŽIVAHNA DEJAVNOST PODMLADKA RK
na soli Ketteja
IN MURNA
Ob dnevu republike se isto-časno kot v pionirsko organi-zacijo prvošolčke sprejeli tudi v organizacijo RK. Torej so 2daj na šoli vsi otroci — preko 1000 — podmladkarji.
Vsak mesec organizira vodstvo RK na šoli redni sestanek vseh razrednih odborov. Po trije predstavniki iz vsakega razreda prenesejo sklepe jn naloge v razrede. Na vsakem sestanku je redno po eno Predavanje, torej jih bo v šolskem letu devet. Doslej so tovarišice s šole predavale o temah: Kako skrbim zase in Kako varujem tuberkuloze: v načrtu Pa so še: Da nas ne bodo boleli zobje. Slaba drža pri šolskih otrocih itn.
V dogovoru z zdravstvenim domom dr. Mihe Kamina organizirajo 4 tečaje prve pomo-v skupinah po 12 učencev. *a vse podmladkarje šole Pa je predvideno dvoje medi-mnskih predavanj v šolskem letu.
Omarice za prvo pomoč so Podmladkarji obesili v tehnično delavnico, v gospodinjsko delavnico in v telovadnico. Skupna omarica pa visi v govorilnici.
To je morda dokaj »obvezna« in tradicionalna dejavnost UK. Toda prav podmladkarji 80 Wll med prvimi, ki so za svojo prvo nalogo v novem Selškem letu organizirali med učenci na šoli zbiralno akcijo Jsolske potrebščine ali denar) svoje vrstnike v porušenem “kopju. Pred kratkim so pobili tja na šolo Kiril Metodi 32.000 dinarjev in šolskih potrebščin v vrednosti okrog 60 tisoč dinarjev!
Dopisujejo si s šolo v Senovem (Zasavje) in bodo spomladi izmenjali obiske. Prav ta-rf* so v stiku z gimnazijo v Uclovcu in lani, ko je bil ravnatelj te šole na obisku, so J\u poklonili album slik iz *Jjnbljane.
SATURNUS
KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA — BALAŽA — AVTO-OPREMA
EM-
LJUBLJANA
Proizvaj a:
raznovrstno pločevinasto embalažo za prehrambeno, kemično in farmacevtsko industrijo iz črne, bele in alu-pločevine;
artikle široke potrošnje: kuhinjske škatle vseh vrst in svetilke, zgoščevalke, avtoogledala, žaromete, zvonce in zgoščevalke za bicikle; elektrotoplotne aparate: kuhalnike, peči in kalori-ferije;
litografirane plošče in eloksirane napisne ploščice.
nova Številka GLASNIKA
Glasnik ,ki ga izdaja osrednji delavski svet živilskega kombinata Žito, Ljubljana, Smartinska c. 154, prinaša v svoji 17. številki več strokovnih člankov in aktualnosti, med njimi članek o pripravah za uvedbo 42-urnega delovnega tedna, analizo nesreč in aipel za zmanjšanje njih števila, rezultate konference OO ZK, sklepe zasedanja ODS itn. Pozdraviti je prispevek Jože Siberiove o skrbi za knjige po obratih njihovega kombinata, saj je knjiga — leposlovna, poljudnoznanstvena, politična itn. — vedno bolj nepogrešljiv spremljevalec našega delovnega človeka.
V spomin na težke dni objavlja Jože Klopčič odlomke iz spominov na koncentracijsko taborišče Dachau.
List je zaključen s križanko in obvestili. Skoda je le, da je sicer dovolj pester in na zunaj lepo opremljen list pisan v nekoliko premalo skrbnem jeziku .
Dimnikarsko podjetje
LJUBLJANA, POKOPALIŠKA 11 čestita občanom za NOVO LETO 1964 in se priporoča
stel^08- 80 obirali medicinske i^Kieručke in z izkupičkom 11	lc-teh lekarni kri-
otr«»b stroškov za prevoz 40 sk'ii-l> j 80 14- novembra obi-«ah * n*111 p°čhka na Bokal-KosL ,!'OBranl. s katerim so
•«* tako da so ve ^?,Jscvali in dodajali no-
®skrlw»k.e' odhodu so jih Uai iii,Van<d ganjeni prosili, dl teir-i 'se olj'ščejo. Prav zara-°bisk ih ^ °dločUi ,da bodo ^UanahtUdi tlom P°^itka na vitVet<>8 stoletnici ustano-
Ves svetKmn Tije RK* ko 80 koli nrpi °rda lM>1i kot kilaj-^auskega *aveda njenega veli-
1138 PomirP.rCna* ^ morda za
ran« In \ ii4Vo t,ldi organizl-?r8anizari^0::’ransko delo te
l5.* l 11 šol. Ua enl izmed na-bnhanio . lL , vomiln<> (čeprav kov- ko, ^ izčrpnih p<Klat-
klf0 Pišekn rtDač ° tcm Pre-
waki drUKf80 t«di še na ,karii \'sui š«ii Podmlad-I^ vse ^ "0 tako dc-
SasaN* STF.vilKA Olass./ SATU^USA
* sv°io no-WVaniu 20 (1. k<> posvotil Pro-
II '“davi,' ‘ rnice AVNOJ v0^vkov, , eŽ sP«mlnskih
^Ja ‘n d ^»»»odllnc-
P°vojn
»roditve.
ENOMESEČNA POLITIČNA SOLA
Občinski komite ZK Moste-Polje jc decembra meseca organiziral skupaj z DU enomesečno politično šolo s strnjenim poukom fn oddelek večerne politične šole, ki dela trikrat tedensko in bo trajal ok. 3 mesece. Obe šoli sta namenjeni ne Samo članom ZK, temveč aktivnim družbenim delavcem, ki kažejo voljo do dela in izpopolnjevanja na tem področju. Tako bodo te tovarišice in tovariši lahko prevzemali kasneje v političnih organizacijah in v samoupravnih organih odgovorne funkcije in jih tudi kvalitetno opravljali. Slušatelji so z vseh področij:	gospodarstva, pro-
svete, zdravstva in terena. Iz dosedanjega dela teh šol je opaziti, da se slušatelji zanimajo za probleme, ki jih obravnavajo, ter aktivno sodelujejo v razpravah, organiziranih po skupinah.
SKRB ZA ZDRAVJE DELAVCEV
— V vevškem obratu papirnice Vevče-Medvode posvečajo veliko skrb zdravju delavcev, predvsem na novo sprejetih; mimo obveznih zdravstvenih pregledov Imajo še seminarje o osebni in obratni higieni, o prvi pomoči, o poškodbah, alkoholizmu in spolnih boleznih. Zadnje čase uvajajo tudi kontrolo rekonvalescentov na delovnih mestih.
LETNI NAČRT DOSEŽEN
V Saturnusu so letni načrt v višini 5 milijard 550 milijonov dinarjev izpolnili do 10. novembra. K lepemu uspehu čestita tudi uredništvo MSK!
ZLATA ZNAČKA ZA ŠOFERJA
V centralnem skladišču Mercatorja js registriran tovornjak štirinpoltonski TAM Lj 118-71. V šestih letih je z njim prevozil šofer Alojz Trontelj več kot 200.000 kilometrov brez karambola in večjega popravila ter si tako prislužil zlato značko. Da bi bil res sam odgovoren za vozilo, ki ga je negoval in varoval prav kot svoje najdražje, ni šel Alojz Trontelj 3 leta sploh na dopust, ker ni želel, da bi se avtu medtem v drugih rokah kaj pripetilo.
ZAČETEK DEBATNIH VEČEROV
— Aktiv društva inženirjev, tehnikov in ekonomistov v vevškem papirniškem obratu je pod vodstvom novega predsednika inž. Marjana Urekaže organiziral prvi debatni večer v tej sezoni (o prehodu na 42-umi delovni teden), namerava pa se pogovoriti še o letnem perspektivnem načrtu in še o čem. Tudi tako bodo člani lahko marsikaj prispevali k delu celotnega podjetja.
HOKEJ NA LEDU V VEVČAH
Hokej na ledu je v Vevčah postal že tradicionalni šport. Medtem ko so bili hokejisti v preteklih letih vezani na kratek čas in odvisna od vreme n-sikih prilik, sedaj. trenirajo vsak teden trikrat na umetnem drsališču v Tivoliju. Res je, da so ti frupiugi in, nastopi vezani z velikimi materialnimi stroški, vendar sredstva ne bodo zaman, če bodo dosegli vse perspektive, o katerih so se pogovorili hokejisti na skupnem sestanku v začetku decembra.
PRVA BRAZDA
Vrsta aktualnosti je značilna za X. št. 6. letnika Prve brazde, glasila učencev osn. š. Vide Pregarčeve. Od najožjih šolskih in osebnih pa do svetovnih dogodkov si slede prispevki, med katerimi je tudi nekaj prav dobrih in prisrčnih. Dva od njih zaradi aktualnosti tudi ponatiskujemo. Privlačen je list tudi zaradi križank in rebusov. Pomenki z dopisniki pa imajo — upajmo — nadaljevanje tudi v osebnih stikih.
Praznovanje z armado
Ob 22. letnici JLA, našem skupnem prazniku, smo še tesneje navezali stike z enotami JLA na območju naše občine.
Pionirji in mladinci iz naših šol so obiskali vojaške enote in se seznanili z njihovim delom in življenjem. Vojaki pa so obiskali šole, kjer so jih povsod lepo sprejeli in odigrali šahovska tekmovanja, škoda, ker je neprimerno vreme onemogočilo še ostala tekmovanja.
Občinski odbor SZDL je za borce JLA pripravil akademijo, v kateri so sodelovali mladinska godba, harmonikarski in mladinski pevski mešani zbor Glasbene šole Moste ter dijaki iz VI. gimnazije. Govoril pa je narodni heroj Stane Bobnar.
Vse večje delovne organizacije v naši občini — Saturnus, Kemična, Izolirka, Totfa, Kolinska, Papirnica, Emona in druge — so povabile na obisk skupine vojakov, jim razkazale svoje obrate in jih pogostile.
S tem so se stiki z JLA v naši občini še poglobili in bo v bodoče sodelovanje še tesnejše in prisrčnejše.

tiSStsg

Ki
GOVORIJO 0 SEBI IN SVOJEM DELU
Dr. Boris MOŠKON
Pri svojem delu se je spo znal s tistimi odtenki življenja, za katere običajno ljudje nimamo posluha ali prilike.
V desetih letih službovanja je kot obratni zdravnik v vevški papirnici in v prežganjski in dolski ambulanti s pogumnimi koncepti uveljavil zdravstveno službo. Uvrstil se je med tiste ljudske zdravnike, ki kljub najtežjim terenskim pogojem vedno posredujejo in vanj ljudje prav zaradi tega zaupajo.
Fani PUUAK
Novi potrošniški center na Kodeljevem v Jana Husa ulici št. 3. Mercator, poslovna enota špecerija. Namestnica poslovodje, tov. Fani Pučak, se je prijazno nasmehnila — po plejte sliko, če ne verjamete
—	ko sem odprl vrata, potem pa je odhitela tja zadaj — stranka ji je naročila moke, olja, masti...
—	Veste, za Moščansko skupnost ...
—	Oh, pridite nekoliko kasneje ali jutri, danes ...
Jutri oh 14. uri: Da. veste, človek čeli — in mora •— ustreči potrošniku. Vi pa bi radi? •Kaj, pisati o meni? Da, prosim takoj! (Ozrem se, ker se mi kar zdi, da tale TAKOJ ni namenjen meni. fles, nadobudna debelušna punčka se ozira za čokoladami, bonboni in jaz... Potem je prišla še ena stranka in še ena.
—	Da jutri!
Tale JUTRI je čudovita iznajdba, prožnejša od vsake elastike ali žvečilnega gumija. Toda tudi jaz ne odneham in JUTRI sem zopet tam. Zopet pozdrav, prijazno — vljuden nasmeh — ali ni prijeten, še enkrat poglejte sliko — potem pa sem predlagal:
Grem kar za vami tja zadaj.
Kaj je hotela — če je želela, da bi šel ven — in najbrž je'
—	sem moral iti pač prej noter. 'Sedel sem, pripravil papir in svinčnik in začelo se je, prosim, z vso resnostjo:
—	Pred leti smo imeli tamle nasproti zelo slabe delovne pogoje, slabo izbiro itn. Potrošniki so bili seveda nezadovoljni in so kritizirali. Letos pa smo se preselili v tale novi sodobni lo-
' kal, ki je kombiniran s samopostrežbo in postrežbo
na klasičen način. Sedaj lahko poslujemo po vseh higienskih predpisih ...
—	Fani, 5 dkg kavice, prosim!
Pripravil sem vprašanje, toda:
—	Veste, že 10 let sem v tem poklicu in vsak dan v trgovini mi je užitek posebej. Posebno v temle novem lokalu. Ali ni lep? Najraje bi bila ves dan tu; čeprav imam doma moža in otroka, ki ju imam seveda tudi rada. Toda tega poklica ne bi zamenjala za noben denar. Zadovoljni pa so, — upam — tudi potrošniki.
—	Fani, pivo, prosim!
Kaj sem že hotel vprašati? Da, izbira, ponudba, okus kupcev, njihov odnos do prodajalca, vpliv prodajalčevih in-lektualnih sposobnosti, vljudnosti, razgledanosti na prodajo, pa...
—	Tovarišica Fani, (dovolite, da vam tudi sam tako rečem), rad bi vprašal..
—	Kar mislim si: kakor gre delo, kajne? Kot vidite, potrošniku je treba postreči hitro, vljudno in solidno. Izbira je precejšnja, tako, da lahko kupcem nudimo domala vse, kar si žele. In to nam je vsem največje zadovoljstvo V prihodnjem letu si želim predvsem tega, da bi našim kupcem lahko z vsem postregli, kar bi...
—	Fani! Tovarišica Fani!
Oprostite!.
— Tovarišica Fani, prav lepa hvala za vašo ljubeznivost. Srečno!
Ko sem izpustil kljuko na zunanji strani vrat. sem pomislil: saj pravzaprav nisi ničesar povprašal, saj si pravzaprav samo prihajal, izbiral besede, ki bi bile namenjene tebi in ne drugim. Zdaj pa napiši kaj o tem!
In sem napisal — tako, kot je bilo.
O svojem delu in načrtih pripoveduje:
»■Teren, na katerem službujem, obsega industrijsko in kmetijsko področje, nižinske in višinske predele. Pred štirimi leti je zdravstvena služba bolj sistematično prevzela skrb za preventivo tudi nad terenom Prežganje in Dolsko. Pri organizaciji zdravstva sem naletel na težave. Stanje ob prevzemu te dolžnosti je bilo obupno. V začetku ni bilo v Prežganju niti primernega prostora niti najnujnejše opreme ,pa tudi prebivalci, ki so prihajali v ambulanto, so bili s higieno skregani. Temu sem napovedal vojno tako, da sem učencem v šoli razlagal o higieni in prvi pomoči, ti pa so doma svoje znanje posredovali starejšim. Kmalu so pacienti prihajali v ambulanto čisti, obriti in spodobno napravljeni.
Ker sem pri prebivalcih z višinskih predelov opazil, da imajo slabo zobovje, saj iz nekaterih vasi do tedaj še nihče ni bil pri zobnem zdravniku, so v mehaničnem obratu papirnice brezplačno usposobili zavržen zobarski stol, katerega je trgovsko podjetje Polje prav tako brezplačno prepeljalo na Prežganje. Sledile so še klešče in prvi gnili zobje so bili izdrti. S tem sem mno-
Lado OBLAK
Počakal sem, da je opravil s fantom, potem pa je rade volje pripovedoval o svojem delu in o problemih, s katerimi se srečuje kolektiv. Pripovedoval je tako neposredno, kot je neposreden z gosti, s katerimi naveže med delom razgovor o tem in onem.
»Do 1960. leta smo bili še v starem lokalu, ki ni več ustrezal delovnim pogojem. Potem smo se preselili v nove prostore ki pa so prav tako nepri-kladm, nefunkcionalni in skriti. Za našo dejavnost je izrednega pomena, da je locirana ™na»0 j .prometni točki, kier imajo ljudje vsakodnev-ne opravke in mimo ostalega ■skočijo še k frizerju. Zdaj pa smo vse preveč skriti. Poalei-
uJTr? Vh°d' To se ndr^
tudi pri našem prometu in zaposlitvi. Zaposleni smo le 60 morali pa bi biti okoli 80 %.
Ko smo se preselili v te prostore, so šle z nami tudi vse stare stranke, novih pa je prav zaradi omenjenih razlogov malo, oziroma premalo.
Perspektivni načrt predvideva tudi nov in sodoben, salon v okviru bodočega trgovskega m družbenega centra ob Zaloški cesti. Kolikšnega pomena je to za nas. se zavedamo najbolj mi sami; pa tudi stranke, s katerimi se menimo, imajo svoje pripombe. Trenutno je vsa stvar m mrtvi točki, vendar upam, da se bo v prihodnje le premaknilo. Novi salon pa bo moral biti res sodoben in imam prav v zvezi s funkcionalnostjo že mnogo predlogov. Vem, da je za marsikoga obisk pri frizerju intimno opravilo in trudil se bom, da bo v novem letu delovni prostor ločen od čakal-
ge pripravil, da so se odločili za umetno zobovje. Ko sem v neki vasi stavil neki ženi protezo, se je zbrala skoraj cela vas, da bi videli, ali je s takim zobovjem sploh mogoče jesti. Nezaupanje je izginilo.
Po združitvi zdravstvenih služb v komuni je Prežganje dobilo še vrtalni stroj in tako je bilo npr. samo danes v zobni ordinaciji 20 ljudi, v splošni ambulanti pa več.
Zdravstveno službo v Prežganju je izdatno podprl zdravstveni dom dr. Mihe Kamina in lahko rečem, da je ambulanta ena redkih v Sloveniji, ki ima kljub oddaljenosti in višini tako popolno in dobro organizirano službo. V to ambulanto prihajajo ljudje celo iz litijsike občine.
Teren je težaven. Obiskujem ga z mopedom, mnogo pa ga moram tudi prehoditi, Ce grem v Reko gozd, moram prevoziti in prehoditi v obe smeri 72 km. Pri tem moram pozabiti nase .kep vem, da me nikoli ljudje ne kličejo po nepotrebnem. Kadar me pozovejo, vem. da moram obiskati bolnika. Pri tem mi pomaga uslužbenka pošte v Podlipo-glavi, ki zbere točne podatke
0	bolezni, kar mi služi kot groba orientacija, da vzamem s seboj primerna zdravila, kolikor jih nima depo prežganj-ske ambulante.
1	’ 'Ul.IIIUMKU
> ' iiniUMMUl}' }p»*» {Im**
•i »iii.i.iiiI	miM ,
:::	'{i::;;.' ;;;!!;!;:
»i,
:::: S«:! “ ■-■tist:;:!::."!! ;:!::::' '
Do nedavnega je bila na tem terenu pomanjkljiva babiška in patronažna služba. Zdaj Pa že mnoge porodnice rodijo v porodnišnici.
Ža leto 1964 sem si zadal kot glavno nalogo preprečiti morebitna zastrupljeni a s pf' sticili in raznimi topili, ki .1'j1 kmetijsko oosestvo uporablja proti mrčesu. V ta namen so že v teku predavanja na kmetijskem posestvu, uvesti pa b'J treba tudi izdatno tehnično zaščito pri teh opravilih. Druga važna naloga v letu 1964 Pa bo pomoč pri rodnih pregledih v vseh šolah na vzhodnem delu občine, kjer je okoli 20®® učencev — saj en sam zdravnik v šolski ambulanti v Mostah tega ne bo zmogel. V Prc' žganjsiki šoli pa bom še napi'el učil šolarje prve pomoči ia jim razlagal o higieni.«
'ii
**«
'•a,
•'o
niče.
Pri delu se trudimo, da gostom ustrežemo, strinjamo pa se tudi z odkrito kritiko, ki nam koristi.
Pomenki z gosti so zanimi vi — razpravljamo o vsem mo gočem, od športa, gospodarst va, pa do najbolj osebnih za dev. Marsikdaj bi tematika na ših debat spadala za zbor vo livcev...
1'
Včasih sem bil	s°
bič, pa tudi ostali sodelavf-imeli tega Išonjičkd- f^ p“ to nimam času. O ^bt- s(lj se šc vedno rad	sjcty
sc v naši frizeriji striz^j raj vsi moščanski rib" ■ ^ Kaj si najbolj želite !964?	y.0 d*
»Kolektiv in jaz ffl'*r'te 0
bi začeli uresničevati n
novem lokalu!«
Anton GUSTINČIČ
Vodja obhodnega okoliša LM Moste, je po rodu iz občine Ilirska Bistrica. Ko smo navezali pogovor, je kar sama padla beseda o na-Aih občanih:
O, Moščani so v rodu ljudje, vedno so pripravljeni tudi sodelovati ali pomagati pri reševanju morebitnih takih ali drugačnih težav. Seveda, izjeme so povsod in tudi tu, vendar so to vedno eni in isti redki ljudje, v ogromni večini pa ni problemov.
— Imate dosti dela?
— Kakor kdaj. Želel pa bi opozoriti na priložnostne ta-ivine, ki se večkrat zgode pri nas. Take primere je težko zasledovati, ker jih izvršujejo različni prehodni prodajalci Preprog, jajčk itn. iz neznanih bivališč, naši občani pa njihove posege v tujo lastnino javljajo največkrat prekasno in nam to silno otežkoča ali eelo onemogoča razreševanje inkih primerov.
— So še kake druge nepri-
like?
Da, mladi prestopniki. Tem bi morali posvečati večjo skrb tako starši kot vzgoj-no-varstveni organi, prosvetni delavci, pa zavodi za socialno delo, v širšem pomenu vsa družba. Za starše pa se čudim, da n. pr. puščajo svoje otroke ^ sobi s televizorjem pod banko tja do 22., 23. ure!! Gre namreč za nujnost preventivnih ukrepov — mi le blažimo Posledice, ki so lahko tudi te-63e za celoten življenjski uspeh nekega člana naše družbe.
~~ Vi ste iz Ilirske Bistrice ' kaj sodite o naši občini * gledišča primerjave?
. Sicer sem že tudi sam Moščan, točneje Zelenojamčan, “[hko pa rečem tole: V občini Moste-Polje se zelo veliko gradi. Pri tem je n. pr. Kode-Wvo zadnja leta napredovalo PoTjkot Zelena jama, in sicer PredVsem glede komunalnih Pojavnosti. Zelja nas vseh Ze-jjmojamčanov — in naša po-"hcna — je torej, da bi bila ja skrb enakomernejša in da * n- pr. dobila vsaj vsaka uli-P° eno luč. Druga misel: i^de na tako močno indu-fn^jsko osnovo in perspektivo r? treba jasneje, načrtneje in reševati tudi probleme inU,, eno prehrane, rekreacije družabnih prostorov s kul-
sS, ^havnimi rncrne „aj nimamo r *h° o d?,ostllno- da ne hotelu	Tcstavr
Čudim pa se, :
PISl Nam
°& hJTJBl, ^hPON,, T.M
Na00 r c
neizkoriščena spodnja dvorana v Titovem domu!
— Berete naš list. Tam pišemo tudi o tem.
— Da, a želel bi v njem še več intervjujev iz gospodarstva, kratkih slik iz družbenega življenja z vseh področij naše občine in pa — distribucija ni v redu!
— Lepa hvala za opozorilo! In Vaše novoletne želje?
— Mnogo vesele, a ne prehrupne zabave ob praznovanju, mnogo delovnih uspehov in še boljše sodelovanje pri naših skupnih naporih!
Šukrija KUMALIG
Pred 6 leti je prišel iz Bosne v Slovenijo. Zaposlil se je v Javnih skladiščih, kjer je še sedaj. Med delavci uživa ugled, pa tudi predstojniki ga cenijo kot dobrega in zanesljivega delavca. Življenju v Mostah se je Tirivadil, toda z mislimi je še vedno v domači Tomini, kjer ima ženo in starše.
»■Tomina je blizu Sanskega mosta in ima 150 hiš. Iz našega kraja nas je mnogo v Sloveniji, kjer služimo zase in
za svoje družine. V začetku je bilo težko, ker je pri vas življenje drugačno. Stanoval sem v slabih barakah, kjer so bile razmere obupne. Zdaj sem v samskem domu. Podjetje je kupilo 20 ležišč v samskem domu Slovenija-ceste in smo štirje v eni sobi. S tovariši se razumem in smo si sobo lepo uredili. Ce govorim o težavah, potem moram omeniti to, da nimamo urejene prehrane, ker zlasti zvečer razen v gostilni nimamo kje jesti. To pa je za nas predrago. Sami si namreč ne smemo kuhati, ker to prepoveduje hišni red.
Na Ljubljano sem se navezal, ker mi mesto vedno znova odkriva svoje lepote in zanimivosti. Poznam skoraj vse ulice, ker vozim blago po mestu. Se. vedno pa najdem nekaj, česar še nisem videl. Tako si želim, da bi Ljubljano razkazal tudi svoji ženi, ki ni prišla dalj kot do Sanskega mosta. Rad bi ostal v Ljubljani, če bi le svojo ženo lahko imel ob sebi. Takole ne bom mogel vedno živeti in se bom moral odločiti ali za To-mino ali za Ljubljano. Ko bi le dobil skromno stanovanje ...
V podjetju sem napravil izpit za kvalificiranega transportnega delavca. Učil sem se rad in če bi imel v mladosti boljše možnosti, bi z veseljem končal kako strokovno šolo.-«
Padlemu bratu
Ti ne «eš, da spet, ko včasih, voli sopejo pred plugom in da čez zorane brazde ptice vračajo se z jugom.
Ti ne veš, da so gozdovi po dežju ozeleneli in da kmalu od penuše bodo travniki vsi beli.
Ti zdaj v mah strmiš vse dneve, s polzaprtimi očmi, in pomlad nad sabo slutiš le v prebujanju kali..,
Maca
(Ponatis iz ene od letošnjih številk »Gejzirov«, glasila VI. gimnazije v Mostah.)
»Druže Tito, oj druže Tito.. .■«
Poje. Čeprav se šibi jpod težkim praporom. Vesela je in ne veseli se sama. Vsi so razigrani, dasiravno so umazani, utrujeni in lačni. Nekdo se oglasi za njo: »Daj, pusti zastavo .pretežka je zate!!« Toda ona molči, le drog stisne krepkeje. Vsaj do prvega naselja mora zdržati. Tam jo bo predala njemu. Kako daleč je še do tja! Na čelo ji padejo lasje in ne more jih popraviti. Hitro stopajo po ozkem cestnem robu. Boje se, da ne bi poteptali trase. Za danes je konec dela, vročine, konec znojenja, klorirane vode. Brez besed se sprašujejo: koliko smo naredili?
Ozre se. Žito ob cesti je zrelo. Na nekaterih njivah je že povezano v snope. Žito. Prav tako žito kot pri njej doma. Pogled se ji ustavi na kamnolomu. Vsak dan ga opazuje in vsak dan je enak. Le zakaj se v tem kamnolomu nič ne spremeni? Navadila se je te pokrajine, teh ljudi, njihovih pesmi. Ve, da ji bo hudo, ko se bo poslavljala od tega življenja, ki se ga je sprva bala, bala le toliko časa, dokler ga ni spoznala. Kolikokrat je že opazovala pred seboj prapor. Nikdar ni pomislila, kako je težak. A bo zdržala, saj je močna. Naj le vidijo, da ga tudi ona lahko nese. Počuti se močna, močna je z vsemi tistimi, ki stopajo za njo In ki se bodo koloni še priključili. In ker so močni, grade zase, za svoje otroke. Predstavlja si, kako bo nekoč prav na tem mestu razlagala svojim otrokom, kako je z drugimi tudi ona nekoč odstranjevala humus. Tudi takrat bo zahajalo sonce, tako kot danes.
Zbudijo jo klici tovarišev in tovarišic. Zave se, da ne poje več. Čuti njegov pogled. Ponosna je. Do sem je prinesla prapor in ga bo nesla še dalje, v naselje. Se nikdar se ni zavedala mladosti. Kolona se daljša. Od zadaj se zasliši petje. »Na Kordunu grob do groba...« Kmalu jo poje vsa vrsta. Ona pa se nasmiha, nasmiha zahajajočemu soncu.
Mina
(Ponatis iz ene od letošnjih številk »Gejzirov«, glasila VI. gimnazije v Mostah)
DELOVNI KOLEKTIV
BRIVNICE IN ČESALNICE
V POKOPALIŠKI ULICI ZELI SVOJIM GOSTOM SREČNO IN USPE S NO NOVO LETO 1964
KMEČKA SLOGA — GLASNIK DELOVNEGA LJUDSTVA
jat, t<t !.	IM? .	Ž-W. s. ,	^
ECKA sloga
t,m -VtOVERSHE«* rOBKt»Unce»A »PLOVMKOA MtMTVA
tefcVt«	...

le vkup. le vkup ubuga gmajna:
C-***
Ujro
^šjipšppi
ipr"" ■(■»•s	. .
Kmeti«, zdramimo se!
$lft »(>***-	M
Pl immSi Musi**«- *	M »iti pr*>3	<t»	o*-.«**^
p	** '****■ * k*«w*i* t#***»4*	i« 4« po***io
. *** 1
ki »»H«
» m- trt* *»•* *W. m
**.	JMVgUjAjOv	*»**•
ti* »4*tjue *• teij**«* Et*-
k* V**t *» >**«• aU »r
t	{>••» pofz-afv Ir i
<<•	o*«-** Mitvtfc* Uv-
i ti ?vmi	P* **
Kirlil vrč'	k« >««»« K- !
• «1.	itf tr *s\
m **t<M»*l**	Vtakmim r**
a.	VrUk M »h |
)*•
IcolMto k«t «NM* mš
vrl« »»
}<.-v4c?ki '-rrd»i «<*«!, S*!*,) jrr l»*r
t.ia	** if #*» M :	M **
k,4«,uk«p* kmr** **r o,	r v, ^	^
**1imt**r*l.	4»	* «.* j u t*	m b«Wr«tr «»
m mi ; t(^,	^	«««>*.
«Jre*T

► »»»»o« .
»i-i-jvt «« »*-«»> M >*/*«*
< »Mtti« *rrr*4 jih
Imtorrj ‘ Ne Jbttltk Cit
«4	v4xs.f. \
v	1


At+fi	pM	»r«) »»<*«>«*»
f* jr tr< pr«4eikv tut
' »Utrnil
k** P*
__	»«« mm »«**(!. *Ml ***# m ti« Ir Umil
**'tAi* p* immmm	i tl <• i«	kr-
«rW> f* 4«*vkr »*«.trri«jr kr prvj : P* tMvttfcrirt«« Muk mmfmmiiMe*)
Ut k»i	mitmlmm	»U M. *
mm irp. ft*kr ; •
4* 4rm4» ke *4»j<»	1*4
. ♦m,- »li	U j |..44r*«Jl I


Knm« ta
• Ui j
T«kUt 'r»M»vrv, krt »k.	»tr* mi.
•4 <Mt4sMottt»ik *il. m&m*	W W 1	T* i
kak prt«wk»	m* krt ki *«**< \	!
•»Ki Vor*mw mr-	4« ! kr, i*
m kn«a	lj»4i, ki M *•»-

Km«ats oraaniaaciki pri mm
ar V*#m»	H«-, luj	t» »It k*
trt«*.-«	♦**k4*«>v kw<
l*e}*t»»v<» «*»«. ktr i««* Ir.
« O	or#*-
; «ir»>
i<- »v«** krita poaftr* lj*4J, ki ar »M- \ «d**rijr pm*}« imtii krti t	4n»iW l* mfrUjiK 4* «>); ttk« pfi >*rt	p*i
trat «4 le »jlk pmkmrmm mtrm.	; to ir W> krtrllr ♦» k*J *W*it le
kM* p* hiii •r»*ar<4<tr«is <fy’ krttaktK^ L»*mU tiski«# *r bti
Mm*, trn tšmkUr k*m» mm«
(k MM. *K t*4» mnrmUU
.....MiešCsS
;>r<'»pr	> 4**«« srk«	,
»k« tiMNk	si m- kili «•*, , ^
J*m*s	mm-l
Arnuš m*iii ir tokfeik tirktk rumrnur-• x	i»• -«
I arerioe | it- ftUfcs r-P
*#*?«*& .
»8 U* *

Um^^mtpimrn MvrArtJ, k* \	jUk** kilta p* «4 $* <***
‘ ^	‘ “	*	* i »»a^rai, j« rir«<'«4 vtijfr*« *rx4r a
Mm > pmtmeUmm «k>p>Mt. tr *k«M r»Ar«i. i« »Mt MMM Uku	«M4	.»e*3
. ?»4 IU m	sKmmiAm
Žr MriUr um #*»<. <ki )* ttrU M
i- T U Mal*#« MM #•** «1 Jr ...
h	l»tw. u —
^Biui	****.
INAIr* jr »a** ki «r h&i Por#«
ftjrfrm ttAjr*« t*3 .» roiiirfiUM **\t k#T4«ki k8#(4 MM »«:
t Itutevtm •*» bili vej <kokro	ki
#«l Ut >>: ptvikiti »li prtimt
■ .----,	'4* v.,-	,--~-rrrrX'.~, vs
#« rt ir <«»* *m*w tMM J »cW«ti. KpjMir
idiMx. .1
*• A' **9W	l«. t “

i« kili «r~ t«	!»*»*>	r
■* (Motu m!	't
UU u a ummMmmrndim k m ir*
»k> Mri i r *« re«>MO	•%**!>' :
fkr, *««*«*«&«	eJkMpfbt ■
r»*M*o«, ki 0» in rttrroviii j»r» ««* #**v«i: kk4 rr k1	»r4i
ki j» tmmmUAe
AimJimA umfint+s k*tot«4ki in *»«*fc*
Mt» »ti MO ■ k p**k*fi*m.
Na iniciativo komunistične partije je 21. avgusta 1937 izšla prva številka lista Kmečka sloga, ki zavzema pomembno mesto v medvojnem naprednem tisku. Pomeni nadaljevanje leta 1935 prepovedane Ljudske pravice. Kmečka sloga je imela sedež v Zalogu. List je izdajal konzorcij, za katerega je odgovarjal France škrjanc iz Zaloga, urejal in za uredništvo je odgovarjal Polde Maček, dopise za uredništvo in upravo pa je sprejemal Adolf Jakhel iz Zaloga. List je imel širši vseslovenski pomen in je bil izraz potreb komunistične partije, preko katerega je usmerjala vedno širše in močnejše gibanje delovnega ljudstva. Rojstvo lista pada v obdobje po ustanovnem kongresu komunistične partije Slovenije, v čas krepitve zveze delavcev in kmetov, v čas, ko postaja partija vse močnejši politični faktor, če pogledamo takratne razmere v naši občini, ugotovimo, da izide prva številka lista le nekaj mesecev po občinskih volitvah, na katerih dobi zveza delavcev in kmetov pod vodstvom komunistične partije preko 400 glasov in 5 odbornikov v občinskem odboru. Na volišču v Zalogu pa doseže zveza delavcev in kmetov zmago, kar ima po mojem mnenju odločujoč vpliv, da dobi Kmečka sloga svojo domovinsko pravico prav v naši občini.
Pri organizaciji in s prispevki so sodelovali pri Kmečki slogi najodgovornejši člani komunistične partije, med njimi Tone in Vida Tomšič, Vlado Kozak, Jože Slak, Maks Ster-mecki, Line žagar in drugi, ki so list tudi materialno podprli, poleg komunistov in simpatizerjev iz naše občine, ki so prispevali vsak po 50 din.
Kmečka sloga si je utrla pot v vse predele naše domovine. Namenjena je bila vsem delovnim ljudem. Nekaj citatov bo najbolj živo karakteriziralo Kmečko slogo:
»... Le vkup, le vkup, uboga gmajna! ... »Ona bo klicar, ki vas bo klical k združitvi na podlagi delovnega programa, ki naj služi koristim vsega delovnega ljudstva.« ... »Delavec in kmet imata pred seboj istega sovražnika: bogato gospodo, denarne, industrijske in zemljiške kapitaliste...«
Iz vseh strani so se javljali dopisniki in med objavljenimi najdemo tudi dopise iz Rogoznice, ki ga je napisal in poslal Jože Lacko (član KP Slovenije in pokojni narodni heroj), v katerem piše:
»... Ker pa mi nočemo propasti, bomo združili složno naše kmečke vrste, ne bomo več prosjačili za svoje pravice, ampak jih bomo zahtevali in dobili.«
Življenjska doba Kmečke sloge je bila kratka, trajala je le 25 dni. Akt notranjega ministrstva iz Beograda je prepovedal izhajanje, ljubljanska policija pa je zaplenila premoženje, zaslišala izdajatelje in opravila ostale »formalnosti« v imenu »demokratične« kraljevine Jugoslavije.
Tako hitremu reagiranju režima so botrovali tudi klerikalci iz okolice Polja, v katerih imenu je znani zaloški de-nuciant, učitelj Franc Silvester napisal v časopis Domoljub (septembra 1937), da so se zbrali okoli Kmečke sloge rdeči zaloški levičarji, pripadniki fronte, ki je na zadnjih volitvah nastopila za zmago marksizma itn.
Kljub obupnim klicem klerikalcev, ki so se oglasili v Domoljubu in kljub prepovedi Kmečke sloge pa so njene idejo živele še naprej. Komunistična partija je našla nove oblike povezovanja z delovnimi ljudmi, nove oblike boja, ki so preraščale preko boja proti protiljudskemu režimu kraljevine Jugoslavije v boj proti okupatorju za novo Jugoslavijo.
Leopold Maček-Poldač
RAZGRNILI SMO REGULACIJSKI NAČRT
NADALJEVANJE S 1. STR.
omrežje in električni vodi) ter transportne naprave po železnici in cestah.
Za gradnjo industrije je predviden predel vzdolž železniške proge Ljubljana—Zalog na severni strani, to sc pravi od Kajuhove ulice naprej med Smartinsko, cesto, železniško progo in Zalogom, zlasti sedaj, ko' nameravajo ukiniti civilno letališče. Zametki tega industrijskega predela so že dani. Razen teh površin pa se odpirajo možnosti gradnje stanovanjskih naselij v bližini Novih Jarš, v Polju, na Fužinah in v Mostah na južni strani železniške proge.
Tako predvideva regulacijski načrt v glavnem razdelitev vseh površin na tri cone: na industrijsko, severno od proge Ljubljana—Zalog' od Kolinske tovarne do Zaloga, na stanovanjsko med progo in Ljubljanico ter na kmetjisko cono južno od Ljubljanice do Golovca in južno od Save v Zadobrovi.
Kot rečeno, ima industrijska cona vse komunikacijske in komunalne naprave, kmetijska cona veliko površin obdelovalne zemlje, spričo česar se lahko posveča kmetijska proizvodnja, stanovanjska cona pa ima 12 sosesk in zagotavlja možnost naselitve 50.000 ljudi.
CESTNI SISTEM
Pri tako obsežni gradnji, kot jo zagotavlja regulacijski načrt, pa igra seveda veliko vlogo vprašanje ureditve cest na področju občine. Prometna u-reditev Ljubljane je osnovana na 5 vpadnicah »hitrih« mestnih cest (Titova, Celovška, Tržaška, Dolenjska in Zaloška). Zaloška cesta je torej vpadnica, ki pa ne prevaja tranzita, kot ostale omenjene ceste. Elementi dosedanje ceste ne zagotavljajo večjih obremenitev in večjih brzin. Zato bo treba spremeniti traso, urediti {»vezavo s stranskimi cestami in poljskimi potmi ter poskrbeti za primemo zavarovanje; zgraditi bo treba nekaj mostov, ki so zdaj le leseni pro-vizoriji.
V	perspektivi bodo obveljale naslednje kategorizacije cest: mestna hitra cesta (štirje vozni pasovi 2X7 m), servisna cesta (dva vozna pasova 7 m), stanovanjska cesta (dva vozna pasova 5.5 m) in dovozna cesta (en vozni pas 3 m). Vsaka višja kategorija ceste je prednostna pred nižjo kategorijo. Rekonstruirana Zaloška cesta bo torej štiripasovna mestna hitra cesta, nanjo pa naj bi bile navezane servisne ceste z osmimi križišči.
Regulacijski načrt predvideva tudi ureditev mestnega prometa s 7 progami, gradnjo 5 bencinskih črpalk in 6 avtomobilskih servisov ter končno tudi ureditev garažiranja in parkiranja, kar postaja v sedanjem obdobju hitrega razvoja motorizacije precej akuten problem.
NUJNE-POTREBE
Pri tako velikem številu sosesk, ki so že sedaj gosto naseljene, a se predvideva še • nadaljnje povečanje gostote naselitve skoraj za še enkrat tolikšno število prebivalcev, bodo nujno potrebni tudi drugi objekti, ki bodo zagotavljali primemo življenje in soliden življenjski standard naseljenemu prebivalstvu.
V	mislih imamo predvsem osnovne šole, preskrbo, servise in drugo, kar občani vsak dan potrebujejo.
V	nekaterih soseskah so že zgradili šole, ki deloma zadoščajo potrebam, deloma pa niti ne več; drugod pa šol sploh
ni. Regulacijski načrt predvideva zatorej gradnje novih šol v soseski 1, v središču Most, v soseski 3, v Stepanji vasi, v soseski 4, 5, 6, 7, 8, 10 in 11, medtem ko je že v gradnji osnovna šola v soseski 12, v Novih Jaršah. Dalje je predvidena gradnja dveh gimnazij v Mostah in Polju, v obeh pa naj bi bili tudi glasbeni šoli.
Vzporedno s tem bo treba mislHU tudi na vzgojno-varstvene ustanove za predšolske in šolobvezne otroke.
Vsaka soseska bo morala nujno imeti tudi pekarno, mlekarno, zajtrkovalnico, mesnico, trafiko, špecerijo, prodajalno sadja in zelenjave ter trgovino za galanterijske in papirniške artikle, vse potrebne servisne delavnice (krojaške, čevljarske, frizerske delavnice, pralnice, čistilnice in podobno), delavnice za tehnične o-brtne storitve in druge delavnice. V programu so nadalje obrati za družbeno prehrano, zdravstvene postaje, pošte, postaje ljudske milice in drtiž-beni centri za kulturno-pro-svetno dejavnost, vzgojo občanov in razvedrilo.
IN ŠE OSTALO
Pojavlja se tudi vprašanje pokopališč. Centralno pokopališče na Zalah se bo širilo na severovzhod, slej ko prej pa je predvidena gradnja krematorija. Toda do uresničitve tega je še daleč in bo treba še naprej računati na Zale. Pokopališče v Stepanji vasi trenutno ustreza, medtem ko bo sedanje pokopališče v Polju opuščeno, za novega pa še iščejo primerno lokacijo.
V soseskah so predvidene tudi manjše športne površino za rekreacijo, ki bi jih locirali ob otroških igriščih. • za več sosesk skupaj pa naj bi gradili večja igrišča oziroma športne parke, od katerih imamo doslej dva, na Kodeljevem in v Polju .
Vsekakor pa je treba računati na zelene površine, ki naj bi jih bilo na prebivalca 3.64 m*. Te bo treba urediti med železniško progo in stanovanjskimi naselji, »krog Zal in drugod.
. Vse to torej predvideva sprejeti regulacijski načrt v okviru naše občine in kaže, da bo v prihodnjih 7 letih prišlo do bistvenih sprememb in gostih zazidav tako po industrijski kot stanovanjski strani.
BESEDA O ZAVODU
Omenili smo, da je občinska skupščina sprejela sklep o ustanovitvi zavoda za izgradnjo industrije Moste. Motiv u-stanovitve je obsežnost področja, ki je predvideno za gradnjo industrije v Mostah, zraven pa skrb za pospešeno gradnjo takih objektov. Glede na to, da je predvideni bruto produkt dograjene industrije nad 50 milijard dinarjev, je torej nujno, da je bil ustanovljen takšen specializiran zavod, ki istočasno ne bi mogel skrbeti še za stanovanjsko izgradnjo. Bistvene naloge zavoda so: proučevanje izgradnje industrijskega okoliša Most, spodbujanje investitorjev k novim gradnjam industrijskih objektov, oskrbovanje urbanističnih rešitev, urejanje premoženjsko pravnih zadev glede gradbišč, komunalna ureditev zemljišč za gradnjo industrije, priprava lokacij, priprava, organiziranje in koordiniranje izdelave zazidalnih in ureditvenih načrtov za indu-strijsko izgradnjo in komunalnih naprav, ki so potrebne za nemoteno obratovanje industrije v Mostah.
Tone Bančič
beto staro soio MII
Moščanska skupnost dala ukaz naj zberem skupaj nekaj fraz, naj v verze spravim kroniko, kot godec spev v harmoniko.
P
Ne vem, te vam bo všeč in
prav,
če jedro pravo semrdzbral, prikazal naj bi Polje-Moste, da zadovoljni boste.
JANUAR
Začeli leto novo smo, stopili v januar lepo, s statuti se zgrabili, gradivo vkup nosili.
Se več! Dom zdravja zrasel je, začel je poslovati že, smo se razveselili, da bomo vanj hodili.
FEBRUAR
Družbeni plan razgrnil se, navdal je nas z upi vse, kaj bomo vse zgradili, denarce kje dobili?
A tudi up se rad podre, če sredstev ni, pač res ne gre, glavo so si belili, možje občinski v sili.
JUNIJ
Občinska nova skupščina je prvič zdaj zasedala, sprejela čvrste sklepe, premišljene ukrepe.
Volili kandidate smo, svoj glas smo dali v skrinjico za boljše nam življenje, za novo pokolenje!
Na Jančah partizanov roj proslavil zgodovinski boj; je pred 21 leti bil pregnan fašist prekleti. Mladina pa igrala je in v Polju pela pesmice, se vdala tekmovanju in rokometa igranju.
JULIJ
Občinski praznik — velik dan, proslavil ga je vsak občan, vzplamteli so kresovi v čast gradnji in obnovi.
V ponos razstava je bila, ves teden se bohotila; prikaz moči in dela, le-ta namen je imela.
Razvili gozd smo praporov, zastave vile se z domov,
M/lREC
Pomlad prišla v deželo je, le sneg umaknit' noče se. Zato so zborovali invalidi, rešetali probleme svoje mnoge, vse. In 8. marec mimo gre, borbčne naše žene bile so obdarjene.
APRIL
Družbeni plan in proračun sprejeli so in dali vun, redaktor le še ga onegavi, statut je že v pripravi,
Rdeči križ se je razvil, podpore dosti je delil.
V Podlipoglavu voda je stekla iz cevovoda.
MAJ
Borbeni praznik — prvi maj, spomin na borbo vse nazaj lepo smo proslavili, saj dosti smo zgradili.
Zato življenje lepša se, mladini pot utira se, so v teku prvi bili pionirji naši čili.
Petnajst let Indos že slavi, kar v Mostah dela in živi, produkcija tam rase v prid širše ljudske mase.
so dirkali GO-CARTI domači in Hrvati.
Presunil skopski nas potres, usoda je posegla vmes med brate Makedonce, » in naredila jih brezdomce.
AVGUST
Avgust pod vtisom Skopja bil in za pomoč ljudi rotit. Ljudje so se odzvali, prav radi pomagali.
Dajali kolektivi vsi denarja dosti in krvi; in akcija je uspela, učinek dober imela.
SEPTEMBER
V Prežganju punt se je
razvnel
prav velik je odmev imel, bila je šola v sredi in stari nje razredi.
Tja v Besnico? Saj to ne gre! Otroci šli ne bodo, ne!
Tako so modrovali, naklepe so kovali.
Medtem pa boj se godb je bil mladinskih, sejem bil je živ: moščanski tretje mesto ostalo je kar zvesto.
A trg domači hudo kri prebuja vsem in jih jezi, živila so prav draga, a skromna mera, vaga.
OKTOBER
Razvila DU je svoj ;yrogram, da vsak bi vedel, kod in kam,, tečaji, seminarji so v novem koledar ji. Potrebna Skopju še je pomoč,, posojila vpis je obetajoč, na plan zdaj vsi občani, v Mostah, Polju zbrani!
A kaj, ko v Lazah se podre most, Sava vzame »upe vse«. Premalo so pazili, da dobro bi gradili.
Košarka pa zato, oho! Povemo naj vam na uho: Slovan je v zvezni ligi, to dobri so namigi!
Le Pletenina skoči vmes, prevzame dom zadružni res, pa v Bizoviku huda ura: za tč je zdaj kultura!
NOVEMBER
»S kmetijci nič kaj prida ni, slabo so gospodarili,« občinski mož svoj glas je dat in vasi ukor izglasoval. Končana tudi pravda je, ko za Pokopališko gre, čez noč. je tlakovana, v promet »za Zale« dana. Gasilci: »Na pomoč! Gori! Prav vedno smo pripravljeni!11 na zboru so dejali, ko so račun dajali.
Statuti, to je prvi plan, krog njih je dela prav vsak dan
potreben seminar je za zakona čuvarje.
In nekaj novega je še: v svoj dom V ST K zdaj gre, tam nove kadre vzgajati, jih v fizkulturo uvajati.
DECEMBER
Tako, zdaj h kimcu leto Qre' kaj novega bo, se ne ve.
Čas dela bo res skrajšan, trud delavcem olajšan?
Saj res. tako je prav, drži!
Da časa vsi imeli bi še za kulturo, ki se zbuja in vabi nas, ponuja.
Zdaj mnogo praznih je igri&r je zginil z njih polet in vriši, pod snegom zakopana, počitku so predana.
A novo leto vsem, prav vsem prinese našim naj ljudem vedrine, sreče, vsega, nikakor pa ne. zlega.
To vam, občani dragi, zdaj, ko leta starega je kraj, želi in se nadeja stara
MOŠČANSKA VEJA
MOŠČANSKA,
laicmJJ
•anska skupnost, 0 iškega odbora SZpL J ( Moste-Polje, 'z^V,,ndiU-mesečno v 3200 i- ..J'
, niasd0
•anska skupnost, v;
—DL j aji
......... izV£red'
i uredniški odbor, P. j# k Stefan Trobiš,
»orni urednik	„o'
n. Rokopise in te na naslov: Vredni*^ \rava MSK, Ljublja^go, Ijanici 42/H, t<’‘- ^sam0'
i. Rokopisov nl<nv! jubl)a' či račun pri NB W ,jub' bčinski odbor SZDD nSi(ti Moste-Polje, Mo- Qeio' nost 600-14-608-21 ■ fAgV, naročnina 240 d/piatlft tna 120 dinarjev (P.
nnej), VO^fcZE
LETOS TAKO, PRIHODNJE LETO...?
Seveda, vsako leto želimo, da bi bilo Se bolje kot minulo, da bi dosegli še lepše in boljše rezultate — no, včasih pa, da bi bilo leto vsaj tako uspešno kot prejšnje.
Ko voščimo srečno novo leto meščanskim športnikom, upamo, da bo šlo tako napre j, kot so letos zagrabili. Se Pred kratkim smo imeli v Mostah le dve-tri športne panoge, takole vedno nekje proti koncu lestvic. Minulo leto Pa: prva mesta, zvezna liga, nove športne panoge! Napredek!
O marsičem med letom nismo pisali, ker nismo utegnili ali pa nismo biti pravočasno obveščeni. Zato bomo to Pot poskušali malce popraviti — ob novem letu in v novem letu. Prosili smo predstavni kc nekaterih naših športnih okip, da nam kaj povedo o delu njihovih ekip, načrtih za Prihodnje, pa še to in ono iz vsakdanjega življenja.
Kar naprej, prosim!
franc serec, 21 let,
hslužbeenc v Totri. Ni tekmo-''hlec, pač pa funkcionar.
»•Strelska organizacija ima Okoli 2700 članov?«
»»Res, okoli 1000 imamo čla-hov samo v meščanskih šolah. Najuspešnejša šolska ekipa so dekleta z gimnazije, ki so letos osvojile Perov pokal. Poleg tega pa so v naši organizaciji tjkijučene tudi vojaške ekipe. Verjetno smo edina športna drganizacija, ki pomaga pri razvedrilu in športnem izpopolnjevanju vojakov. Seveda 80 nam hvaležni. Tekmovanje J3 pokal Bineta Grajzerja, ki 3e vsako leto v Bizoviku, izvedemo dobro in z malimi strogi prav zaradi pomoči JLA. Fa tudi drugod nam mnogo
Pomagajo."
(Seveda, prihodnje leto gre v vojsko!)
»»Načrti?"
»»Zgradili bomo strelišče za tPolokalibrsko puško, ki je v •dubljani samo še na Dolenjski cesti. In pa, radi bi imeli Vfuž.ine tudi v delovnih orga-‘Pzacijah, pa za zdaj še ne gre- Ni zanimanja."
»»Kaj pa tisti, ki streljajo Puce po vrtovih?"
, »»Ne ne, ti pa še niso naši ~®ni, kajti oni imajo dovolj gOninga na »strelišču". Morda 3s bo zanimalo tudi to, da orajo biti vse društvene pu-pod ključem in pod stalno ^dtrolo okrajnih organov."
. '»Oprosti, saj nisem hotel bi-zloben. Hotel sem le reči, utr, se. v°č naših občanov . a rja s tem športom, pa Še
.organizirani"
Au • labko malo privatno? l0g	kakšno zabavo p»-
ZelP? J?* hotel imeti, bi bilo hotm^ko- V Mostah ni nobe-hih£, stalneW plesa. Sploh da h’ne 7A zabavo. Mor-„ morala kaka orga-Pa še to. Poglej, naj-Hnii® kavarna je kavarna
So sestal* ie rcS botrebll°' da ni ^staneš s prijatelji v gostil-
^Vk^BInaj bi bU
DOLINŠEK, 23 let, ko-dobro ^ ;seveda ie tisti. Kar
^'nje^Sf1*0' P;l iasno' Ro-
Poznair.	Posobno dobro
^dsnici . Usti' ki vam v yrž<> n d Pokopališki cesti 1	»»Pol kile, s
SP°l'tu ,v, Jdho". Drugače, v ^Vaznih p:'vi center naših jev. gasev — košarkar-Ti
S^boiTšel,,^ uvrstih' med ^'skc oJj^^vansek košar-S^dajšen	temu j« dal
j sicer trem4 tudi Jože- Šokirat nTVi? zar‘',di -^užbe
čaa^^P- vendar bo, »a	«^01 vaditi
86 1)0510 obdržali v
^m^vijeno ^?l‘,kor nam je
hi-ali \ tem e^1 Ys®h novin-c,. dovou i-.u11 bomo na-ja? COr ‘»čutenj.

»Že v I. kolu, in to 5. aprila, se srečamo z Olimpijo.
— Končno se je vsem košarkarjem in verjetno tudi gledalcem uresničila dolgoletna želja. Tekmovanja v sezoni 1964/65 bomo igrali že v dvoranah. Pravzaprav je košarka dvoranski šport. Brez vetra, dežja in luž na igrišču."
»Se zanimaš še za druge športe?«
»Seveda pridno pomagam s tribun našim nogometašem in rokometašem. Pravzaprav mi je nogomet všeč zopet šele zdaj. Tisto leto so ga polomili. Gledalci niso več marali Slovana, ker to ni bilo njihovo moštvo. Sedaj igrajo tisti, ki so se morali takrat umakniti in pa mladinci. Mnogo lepše igrajo in s srcem. Kot vidim, je sedaj tudi publika s srcem z njimi."
»Ali imaš v prostem času še kakšno zabavo?"
»Boš tiho o tem?"
»Zakaj?"
»Gojim ptiče, papagaje. Imam jih okoli 200, pa si lahko misliš, da je ves prosti čas zanje. Težava pa je v tem: Ljudje, ki vedo za to mojo »slabost«, me vedno sprašujejo, zakaj njihov papagaj noče govoriti. Ja, pa tudi moj niti eden ne govori!"
(Na vso srečo, kajne?)
JOŽE PETERKA, 22 let,
je študent VSTK, doma iz Senožeti. Aktiven je kot telovadec, sicer pa je načelnik TVD Partizan v Dolskem.
»Vaše društvo je verjetno najuspešnejše med društvi Partizan v naši občini!"
»Morda. Telovadnica je premajhna, igrišča sploh nimamo. Vendar je pri nas zanimanje za vse športe. Skoda: y šoli v Dolskem nimajo telesne vzgoje. Tako bi se otroci s telesno kulturo mnogo bolje spoznali."
»Ali imate kakšne prireditve?"
»Teh res nikoli ne manjka. Tekmujemo z Zalogom in z Litijo v namiznem tenisu, pozimi pa imamo skoraj vsako nedeljo smučarske tekme. Za zabavo pa igramo v telovadnici tudi košarko."
»Kot bodoči profesor telesne vzgoje imaš morda kakšen predlog, da bi bil šport pri nas še bolj popularen!" »Seveda! Poglej, pri nas bi predvsem starejši igrali nogomet. Vendar ni tako velikega prostora za igrišče, v enem kraju pa tudi težko dobiš 11 igralcev. Predlagal bi, da bi delali raje igrišče za mali nogomet, n. pr. v Šmartnem, Zalogu, Sostrem, pri nas in še drugod. To bi bilo najceneje, služilo pa bi tudi lahko za rokomet. No, potem bi pa organizirali občinsko ligo v malem nogometu. Pri nas bi bili za to navdušeni, verjetno tudi drugod. Tako bi imeli pri nas ob nedeljah športno razvedrilo tudi gledalci."
»Dober predlog. Morda so tudi v dragih športih potrebne občinske lige, n. pr. v košarki, rokometu in odbojki?"
»Pa tudi v namiznem tenisu. Saj je toliko sindikalnih športnih društev."
»Se eno- .bolj oesbno vprašanje. Ka grmeš v službo po zaključku študija?"
»Kamor me bo pač poslala republiška zveza za telesno
vzgojo, kjer sem končno le dobil štipendijo."
Rokometni klub Slovan je lani uresnčiil res lep načrt. Organiziral je občinsko rokometno ligo za pionirje in pionirke osnovnih šol iz okolice: 6 ekip v vsaki konkurenci. je napravilo rokomet za najbolj popularen šport na šolah. Najboljši igralci teh ekip sedaj trenirajo pri Slovanu; seveda tisti, ki so že končali osnovno šolo. Tako ima Slovan najširše zaledje tekmovalcev v Sloveniji.
Prva članska ekipa je po plasrhaju na lestvici najslabša. V republiški ligi je trenutno na 3. mestu, B ekipa je daleč prva v podzvezi. A mladinska ekipa je prva, B pa druga v ligi ljubljanskega centra.
Kapetan mladinske B ekipe je
STANE TOMINC, dijak I. a razreda meščanske gimnazije.
»Kako si začel z rokometom?"
»Igram sicer že 3 leta, začel pa sem resno vaditi predlanskim v reprezentanci šole Ket-te-Murn. Bili smo prvi v občinski ligi in se navdušili za rokomet. Tako smo sedaj vsi v mladinski ekipi Slovana."
»Ta ekipa je precej mlada?"
»Najstarejši član ima 16 let, najmlajša pa sta 2 s po 14 leti. Vendar pa smo letos v članski ligi izgubili le 2 tekmi."
»Koilko golov si ti dosegel v tem tekmovanju?"
»Okoli 15."
»Prav gotovo si želiš kdaj igrati pri članski ekipi. Kako kaj sedaj sodiš o njihovih tekmovalnih uspehih?"
»Skoda, da so se toliko zanašali na protest k tekmi z Rudarjem. Zato so tudi to tekmo izgubili, kar jih je stalo prvo mesto. Bodo pa zanesljivo prišli v zvezno ligo — če ne letos, pa drago leto."
»Kadar se ne učiš in treniraš. kaj delaš?"
»Berem knjige, hodim v kino, največ pa sem na Slovanu. Ce ne moremo igrati rokometa, potem gledam treninge drugih. Rokometno igrišče je prezasedeno, tako da komaj najdemo čas za zadasitni trening. Potrebno bi bilo vsaj še eno igrišče."
»Ali imaš kakšno željo glede zabave?"
»Vsi si zelo želimo, da bi imeli v Mostah mladinski prostor ali lokal, kjer bi se sestajali in poslušali glasbo. S svojimi lanskimi tovariši iz šolskih klopi se sploh ne srečam več. Pozimi se nimamo kje sestati, paleti pa se nimamo kje kopati. Na Vevče je predaleč, prav tako pa tudi na Ilirijo in na Savo."
Rokometašice Slovana so v Sloveniji prve, II. moštvo pa je v podzvezi ligi drugo. V
prvi ekipi si je letos zagotovilo stalno mesto.
ŽIVA MELJO, sicer dijakinja 1. b r. gimnazije v Mostah. Enako kot Tominc je tudi ona /r"ela igrati v šolski ekipi.
»V kateri ekipi si igrala pred tem?"
»V šolskem športnem društvu Borec na osnovni šoli Polje. V ženski občinski ligi smo osvojile I. mesto, po zaključku šolskega leta pa sem začela trenirati pri Slovanu."
»Največji uspeh ste dekleta dosegle z uvrstitvijo v polfinale športnega tekmovanja za pokal Jugoslavije. Ali si igrala tudi ti na teh tekmah?«
»Tudi, Spartak iz Subotice, nk katerega smo naletele v polfinalu, je bil na domačem terenu za nas premočan. Te igralke so bile tudi končne zmagovalke.«
»Si že dosegla kakšen gol v republiški ligi?"
»O, že; ne ravno na vsaki tekmi, ampak ponavadi dosežem po en gol na tekmo.«
»Imate igralke kako željo?«
»Da bi imele prihodnje leto na kvalifikacijah več sreče. Še nobena rokometna slovenska ekipa doslej ni uspela in doslej tudi me še ne.«
»Ali se baviš še s kakšnim športom?«
»Ne, pač pa smo na šoli v Polju mnogo vadili atletiko. Bila sem tudi pionirska občinska prvakinja v skoku v višino."
»Imaš kakšno željo?«
»Eno sem že povedala, draga pa je: uspeh v šoli!«
V Vevčah je že dolgo vrsto let plavalni bazen; tudi dobrih tekmovalcev ni nikoli manjkalo, samo kluba ni bilo, kjer bi vadili pod strokovnim vodstvom. Letos pa so v Vevčah ustanovili plavalni klub Slavi-vija. Največ zaslug za to imata neumorni tov. Novak, sekretar papirnice, in . predavatelj telesne vzgoje v Polju tov. Krevh. Ker pa nismo uspeli dobiti niti enega niti dragega, smo se obrnili na
FRANCIJA BERGANTA — predavatelja telesne vzgoje na osnovni šoli Vide Pregare.
»Zdi se mi, da v tem klubu sodelujete tudi skoraj vsi predavatelji telesne vzgoje s šol naše občine?«
»Da. PK Slavija si je zadala res lep načrt, ki ga tudi izvaja. Za asnovo kluba so izbrali osnovne šole. Tako smo letos pregledali plavalno znanje skoraj vseh učencev osnovnih šol, kar je že ogromen uspeh. Ob tem smo izbrali približno 200 najbolj nadarjenih, ki smo jim omogočili, da bodo trenirali tudi pozimi, in sicer v zimskem bazenu na Iliriji, imenovanem korito.
»Kdo pa vodi te plavalce?«
»Pomagamo skoraj vsa predavatelji telesne vzgoje, pridobili pa smo tudi znanega plavalnega trenerja Janeza Gašperina.«
M
»Kaj pa je bilo pravzaprav odločilno za ustanovitev kluba?«
»V Polju so si to ža dalj časa prizadevali, letos pa se je pokazala možnost, da bi bazen pokrili. To priložnost so zagrabili in bodo stvar tudi izpeljali, seveda ob največji pomoči papirnice. Topla voda bo pritekala iz papirnice. To bo tudi prvi zimski bazen v Ljubljani, ki bo zaslužil to ime."
»Predavatelji telesne vzgoje ste torej krepko zagrabili« •
»Da, eden najvažnejših naših ciljev je ta, da ne pride iz osnovne šole noben otrok, ki bi ne znal plavati.«
Vso srečo pri tem. V novem letu bomo prav gotovo srečali imena meščanskih športnikov tudi v rabriki: plavanje: tokrat športniki PK Slavija iz Polja.
Inž. MARJAN GOSTINČAR, je v službi v Saturnusu. Letos je odslužil kadrski rok in zopet nadaljuje delo v TVD Partizan Zelena jama, kjer vadi že 8 let. '
»Pravijo, da so predvsem v Ljubljani društva Partizan v težki krizi. Ni članstva. Za Partizana naše občine pa baje velja to še posebno.
»Kot vem, dela društvo v Dobskem zelo dobro, pa tudi pri nas imamo dovolj članov. Vse ostalo pa je res. Partizani so v krizi, ker v naši družbi novih družbenih in ekonomskih odnosov večina pojmuje ta društva še po starem, kot stara »sokolska« društva. Ne rečem, ponekod res še imajo stare vadbene oblike, glavni krivec pa so le višji športni forumi, ki tudi gledajo na nas tako.«
»Konkretno?«
»Vse zlo izvira iz problema kadrov. V športu so včasihMe-lali trenerji zastonj, iz veselja. Toda časi so se spremenili. V vseh športnih panogah so sedaj trenerji plačani, le v Partizanu so vodniki še brez stimulacije. Vsako društvo Partizan pa potrebuje vsaj 10 vodnikov; kje jih torej dobiti? V tem je vsa skrivnost krize. Ni vodnikov, tako mladina nima nadzorstva in veselja, društvo pa nima članstva«
»In zakaj so za to krivi športni forumi?«
»Materialna sredstva, ki jih dobimo od ObZTK, so tako smešno majhna, da nimamo niti za rekvizite. Tako ne moremo stimulirati vaditeljev in jih zato tudi nimamo. Pri vsem pa smo ravno mi tisti, ki imamo največ članstva in skrbimo predvsem za razvedrilo tistih, ki niso športni asi, ampak se hočejo le razvedriti."
»Zadnje čase se zopet sliši o združitvi Partizanov Zelena jama in Moste.«
»No, vidiš, to je edini način, s katerim rešujemo težko stanje v Partizanih, to je pa najhuje. Če bi prišlo do te združitve, tii zamrla vsaka te-lesnovzgojna dejavnost v Zeleni jami in Jaršah. Partizan NADALJEVANJE NA 14. STR.
NADALJEVANJE S 13. STR.
Moste pa si tako ne bi nič pomagal.
Sicer je videti, kot da je nekaterim telesna vzgoja močno napoti. V Polju so uredili v telovadnici delavnico ali kaj že, enako pred kratkim v Sne-berjah, sedaj bi hoteli še to dvorano. Povsod po časopisih piše, da je premalo telovadnic, pri nas pa jih je, kot kaže, še preveč.«
»Da, niti šole nimajo telovadnic. Veš, pravzaprav sem se hotel pogovarjati s teboj o športu v tovarni. Ali lahko kaj poveš o tem?«
»V tovarni Saturnus je športna dejavnost najbolj razvita v vsej občini. Vendar menim, da bi morala biti bolje organizirana. To mislim predvsem na OibSS in pa ObZTK, ki bo morala bolj skrbeti tudi za športno delovanje. Pa še en problem je: prostor za vadbo.«
DUŠA BREZOVEC, dijakinja 2. b r. gimnazije v Mostah, rada igra košarko, a se je odločila za atletiko.
»Čakaj malo, saj v Mostah ni atletskega kluba!«
»Na žalost res ne, pač pa je na naši gimnaziji precej dobrih atletov. Tako nas prihaja trenirat trener Olimpije tov. Ivekovič, »Gusti«. Zato tudi včasih nastopamo v dresu Olimpije«
»Ali bi v Mostah uspeval atletski klub?«
»To bi' bila velika želja mnogih. Dobrih tekmovalcev bi bilo dovolj, seveda v začetku predvsem v gimnaziji in osnovnih šolah.«
»Katero disciplino vadiš?«
»Skok v višino!«
»Najboljši letošnji rezultat?«
»141 cm, to je tudi moj rekord.«
»Najslabši letošnji rezultat?«
»140 cm.«
»Se privatno vprašanje. Kaj delaš v prostem času?«
»Vadim violino. Poučevanje violine bo tudi verjetno moj poklic.«
»Ali misliš, da ima mladina v Mostah dovolj zabave?«
»Nič. Ne vem, kako to, da v Mostah ni plesa in mladinskega zbirališča. Sama sicer za to nimam časa, pač pa so vsi moji sošolci in sošolke tega mnenja!«
»Upajmo, da bo tudi to kdaj urejeno!«
Takole smo se pogovorjali. O vsem: o športu in o problemih, pa o osebnih željah. Res, oprostite, nismo pozabili na nogometaše in hokejiste. Ampak o njih smo že doslej pogosto pisali.
Aha, pa perjanica, balinanje in kegljanje?
Res, res: no ja, saj bi tudi o tem lahko napisali, samo fotoreporter ni zmogel. Kar poglejte, v tako majhnem aparatu je moral vse ujeti. Sicer tale fotoreporter tudi slika večino slik, ki jih vidite v našem listu. Naj vam ga ob Novem letu predstavimo, takole, brez intervjuja. Tudi on spada k športu.
(Tukaj se naj tov. Zaplatil slika v ogledalo!)

AMD Moste: uspeh v amaterizmu
		
BOGO KRENČIČ dolgoletni predsednik AMD Moste
AMD Moste je v štirih letih napravilo kvalitetni skok in se uvrstilo med najboljša tovrstna društva v Sloveniji, ^“iz skromnih poskusov pred štirimi leti si je društvo v obširnem in pogumnem programu začrtalo široko področje dela.
Prva manifestacija društva je bila leta 1960, ko je organiziralo ocenjevalno vožnjo na avtodromu. Potem so se vrstile športne prireditve, s katerimi si je društvo pridobilo ugled doma in v tujini, in sicer dirke okoli Javnih skladišč,’prve tekme z go-cart vozili, solidna športna ekipa tekmovalcev in ocenjevalne vožnje. Društvo se pri športni dejavnosti srečuje s težko premostljivimi problemi. Tekmovalci nimajo motorjev in je več nadarjenih vozačev prenehalo tekmovati. Vsakdo, ki je pred leti gledal hitrostne dirke okoli Javnih skladišč, se še spominja pogumnega in nadarjenega tekmovalca Jelenka s sovozačem; obema je sleherni poznavalec tega športa napovedal mnogo športnih uspehov. Njun motor s prikolico pa ni več kos konkurenci, ki je vedno močnejša; s samo drznostjo in voljo pa tudi ni mogoče zmagovati.
Go-cart vozači so pionirji te panoge v Ljubljani. Tekmovalca Steblaj in Vovko sta se
uveljavila tudi na mednarodni konkurenci v Gradcu. Z go-cart vozili pa namerava AMD navdušiti tudi naj mlajše in jih vzgajati v tehniki in pogumu. Ker imajo go-cart vozila svojstvene sposobnosti, izdelava pa je razmeroma enostavna in poceni, se društvo trudi, da bi vsaj večja podjetja ustanovila go-cart klube. Tako bi ta zanimiva športna panoga lahko vključila tiste, ki imajo domo-to-športa veselje, pa drugače ne morejo temu zadostiti.
Poleg športnega dela pa je društvo postalo popularno zlasti v tako imenovani šolski dejavnosti. Sola za voznike amaterje sprva ni bila znana, ker je bila namenjena le kolektivom. Medtem pa je bil sprejet predpis o obveznem pouku za voznike amaterje in tudi AMD Moste je dobilo registracijo za tako poučevanje. Sedaj ima šola 9 avtomobilov s svojim instrukcijskim kadrom ter moderno predavalnico z ustreznimi rekviziti. Poleg tega, da šola slovi kot kvalitetna, saj to dokazuje visok uspeh pri vozniških izpitih, je za slušatelje pomembno tudi to, da je šolnina najnižja med vsemi AMD v Sloveniji. Pri eni uri vožnje prihrani učenec 200 dinarjev, za člane društva pa je to še ceneje.
BODOČI VOZNIKI PRI TEORETICNEMvPOUKU V UČILNICI AMD
Predsednik društva Bogo-Krenčič je to pojasnil takole: »Cenejši smo zato, ker predavatelji in inštruktorji delajo v bistvu amatersko. Amaterizem skušamo obdržati tudi pri funkcionarjih. To in pa ekonomično poslovanje znižuje-našo režijo. Zavedamo se, da ni namen društva služiti, ampak vzgajati in z zasluženimi sredstvi dobro gospodariti. To prakticiramo tudi pri naših športnih prireditvah, kjer angažiramo čimveč funkcionarjev in članov, ki kljub temu, da nekateri žrtvujejo celo svoj delovni čas, ne prejmejo denarnih nadomestil. Vsa finančna sredstva investiramo. Zgradili smo garaže in delavnico, preuredili društvene prostore, kupili vozila, organizirali servisno delavnico in drugo.
Že ob ustanovitvi društva se je porodila tudi ideja o gradnji avtodroma. Prvotno' smo nameravali na Fužinah zgraditi nov avtodrom. Ker pa to no ustreza urbanističnemu načrtu, je sedaj predviden moderen avtodrom med Savo i11 Sneberjem. Po načrtih, ki ze-
obstajajo, bo to najmodernejši
avtodrom v Jugoslaviji, pa tudi v Evropi ni mnogo takih. V okviru avtodroma bodo tek" movalne in šolske steze. Naj' daljša možna steza bo dolga preko 5000 m. Na teh stezah bodo lahko kvalitetne dirkalni prireditve svetovnega merila*
Iz skopega opisa je očitne, da so perspektive AMD Moste velike in kolikor bo načrte realiziralo, se bo društvo uveljavilo tudi izven republike.
SANITARNI INŠPEKTOR
Iz števila in višine kazni lahko sklepamo, da se je stanje od lanskega leta izboljšalo: Lani so vse kazni predstavljale 1,700.000 dinarjev, I«' tos pa do sedaj komaj 200.0®® dinarjev; od tega je bila en* kazen 150.000 din — za P°' kvarjen kruh. Ostale so v glavnem mandatne kaznb manjše higienske pomanjkljivosti in pomanjkanje zdravniških pregledov. Kazni za P0' kvarjena živila so zelo vis0^6 — do 5 milijonov dinarjev.
ZAKLJUČNI RAČUN PODJETJA URIVNICE-CESALNICE, LJUBLJANA, POKOPALIŠKA 11
AKTIVA Bilanea na dan 31. decembra 1962 PASIVA
POSTAVKA v 000 din POSTAVKA v 000 din
I. OSNOVNA SREDSTVA I. VIRI STALNIH SRED.
Sedanja vre.d osn. sred.	424	Poslovni sklad	829
Sedanja vrednost sredstev		Sklad sieupne porabe	2
skupne porabe		Rezervni sklad in drugi skladi	66
II. DRUGE OBLIKE SRED.		II. DRUGE OBLIKE	
Banka in blagajna	1.543	VIROV SREDSTEV	
Kupci in druge terjatve	—	Krediti pri banki	—
Zaloge	185	Dobavitelji in dr. obv.	1.277
Draga aktiva	22	Druga pasiva	—
SKUPAJ	2.174	SKUPAJ	2.174
%
Direktor:	Predsednik UO:	Računovodja:
Alojzij Cvetetič	Lado Oblak	Franc Poženel
ZAKLJUČNI RAČUN PODJETJA BRIVNICA VEVČE V VEVČAH
AKTIVA Bilanca na dan 31, decembra 1962 PASIVA
I.	OSNOVNA SREDSTVA Sedanja vred. osn. sred. 127
II.	DRUGE OBLIKE SRED.
Banka in blagajna	148
Kupci in druge terjatve 19 Zaloge	3
Druga aktiva	119
SKUPAJ	416
NAZIV POSTAVKE I. VIRI STALNIH SRED.
Poslovni sklad	218
Rezervni skl. in drugi skl. 6
II. DRUGE OBLIKE VIROV SREDSTEV Dobavitelji in dr. obvez. 181 Druga pasiva	11
SKUPAJ	416
Računovodja:	Poslovodja:
Franc Poženel	Hanca Kos
SV-ET IN DELOVNI KOLEKTIV
Krajevne skupnosti ■ Moste
ČESTITA VSEM OBČANOM SREČNO IN USPEHOV P°I' NO NOVO LETO 1904 IN JIH OBVEŠČA, DA RAZPOLAG* MO Z NASLEDNJIMI SERVISNIMI DELAVNICAMI:
— ČEVLJARSKI SERVIS — STEKLARSKI SERVIS — PRALNICA IN LIKALNICA — ŠIVILJSKI SERVIS	rn0o-
— KLJUČAVNIČARSKI — KLEPARSKI — vu — VODOINŠTALATERSKI SERVIS — FINANČNI SERVIS IN — KEMIČNA ČISTILNICA ZA VSE VRSTE
OBČANOM SE SE NADALJE PRIPOROČA S SVOJ USLUZNOSTNIMI SERVISI!
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1964 ŽELI
V
Cievama
£iidiana
POLJANSKA 95